n Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih državah 1 Ve|ja za ne leto • . . $6.00 H Za pol leta..........43.00 ° Za New York celo leto . $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 J | ® R i I aifisP GLAS -f i The largest Slovenian Daily the United States. lisf slovenskih delavcevv Ameriki. I wood every day except Sundays and legal Holidays. 75,030 Read« LEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Blatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. no. 179. — Ž Iff V. 179. NEVT YORK, thursday, JULY, 31, 1924. — ČETRTEK, 31. JULIJA, 1924. TELEFON: CORTLANDT 2876. VOLUME XXXII. — LETNIK XXXII. 9RILCA STA IZGUBILA VSO KORAJZO haško in samozavestno obnašanje obeh morilcev je iz-■ ginilo, ko so prečital iprisnanja obeh.—Vznemirila in poparila ju je lastna povest; kako sta umorila Roberta Franksa ter nato igrala karte in pila žganje. — Loeb je rekel, da bi nikdar ne umoril Franksa, če bi ga ne bil k temu napotil Leopold. — V ječi je zabavno. Chicago, 111., 30. julija. — Obraza Na t liana Leopolda Richarda Loeba sta dobila*resen in vznemirjen izraz, sta poslušala včeraj eitanje svojih priznanj glede urno-štirinajst let starega Roberta Franksa. Oči sta imela uprte v citatelja. Leopold je požiral »brni stavek. Njegovo ogorelo lice je bilo zabuhlo in .ojno. Bil pa je v splošnem bolj miren kot pa njegov to-riš Loeb, ki se je dosedaj vedno smehljal. Loeb ni bil več tak kot dosedaj. Bil je nervozen in rk. Kadar se je čitalo posebno nečloveške odstavke, se večkrat skrivaj ozrl na poslušalce. N aobrasih teh je del izraz groze. Ves dan je bil porabljen s čitanjem priznanj. Mladi-sta par ur potem, ko sta zmašila truplo Franksa v cev. irno sedela v sobi Leopolda, igrala karte, se šalila ter pi-žganje VOLILNA GONJA SE BO V KRATKEM PRIČELA V govoru, katerega bo imel Dana , ob priliki sprejema nominacije, bo napadel sedanjo administracijo kot nezmožno in korumpi-rano. Drž ava je dejanski zaključila svoj slučaj. Državni I kampanjo. Dark Harbor, Me., 30. julija. — Oster in kratek napad na admi-nistraeifb Coolidg-ea, ki bo dosti jasnejši in bolj koncentriran kot pa demokratična platforma sama, bo predstavljal glavno točko formalnega govora John W. Da-visa, ko bo sprejel demokratično nominacijo za predsedniško rat. sto. Govor je za vršen, in Davis, ki je zelo okrepčan po dva tedna trajajočih počitnicah na tukaj-šnem domu Charles Dana Gibsu-na, bo odpotoval danes v New York, bojevitega razpoloženja ter pripravljen na dolgo in naporno AMERIŠKI DRŽAVNI TAJNIK V EVROPI ravdnik ho danes zjutraj predstavil še eno pričo, ki bo povedala o duševnem in telesnem stanju Loeba v času, o je podal svoje priznanje. Pokazalo se bo, da je bil opolnoma preplašen in nervozen radi dokazov, ki so se upičili proti njemu. Takoj nato se bo obramba lotila svojega dela. Nasto-il b<> dr. William White iz Wasliingtona, ki bo opisal riminalne "krče" v možganih Leopolda in Loeba. To pričevanje bo država seveda napadla v slučaju, če o kaj govora o blaznosti. Ko je bila sprejeta izjava, da ta kriva, se je razumelo na obeh straneh', da sta morilr uševno zdrava, a abnormalna. Popolnoma preplašena morilca sta skušala v prizna-jih odvaliti od sebe krivdo in odgovornost ter jo naprtiti a tovariša. Nista bila več suženj in kralj, temveč dva užnja. Loeb je pričel svoj opis grozot z naslednjimi besedami 44 Jaz bi se ne udeležil umora Roberta Franksa brez od rila Leopolda. Jaz bi ne mogel ubiti Franksa." Leopoldove besede pa so se glasile: "Loeb je zasnoval celo stvar ter me zapletel vanjo in položaj, ko sem moral iti do konca. On je kupil dleto, po--abil dečka v karo, zadal udarec ter igral vodilno vlogo." Leopold je priznal, da je napisal na stroj izsiljevalno )ismo in druge poslanice na očeta umorjenega dečka, a re--el. da je Loeb diktiral besedilo. Pogoji so bili napisani >n dan pred umorom, še predno je bila žrtev izbrana. Ta pisma bi lahko poslala kateremukoli očetu s ponor j<> primernega naslova na omotu. Oba morilca sta na dan umora obiskala vseučilišče, a ~>b enajstih sta se vrnila na dom Leopolda ter zaključila voje priprave. Najeta kara je bila pripravljena iii isto-ako dlet, vit. škornji, steklenici s hidroklorino kislino ter uiunje za zamaške. "Najin prvotni načrt je bil eterizirati dečka," pravici oba, a udarci so bili tako silni, da je deček umrl brez pomoči etra. "Jaz ne vem ničesar o etru," je rekel Loeb, "a Leopold je poznal kemijo ter rekel, da je smrt s pomočjo etra kaj lahka in brez bolečin." Oba trdita, da sta vozila smrtnonosno karo. Pozneje pa se je izkazalo, da je vozil Leopold in da je Loeb izvršil dejanski umor. Poznejša zgodovina ie znana. „ morilca sta prihodnji dan opet obiskala vseuči-hsee. Leopolda je pričelo skrbeti radi izgubljenih očal, ki so dovedle policijo na prave sled in pričel je sestavljati nadaljne alibije. Loeb je pisal danes svojim bolnim starišem ter opisal svoje življenje v ječi. Pravi, da ima obilo zabave in razvedrila. Kot kaže se malo zaveda, da ga najbrž eaka krvnikova vrv. Le enkrat se bo ustavil na poti proti domu in sicer v Roeklandt, kjer je okrajna demokratična organizacija prir'edila velik sprejem kandidatu. Daviso^ nagovor bo predstavljal njegovo razlago platforme ter bo prvi direktni poziv na ameriške volilee. Povdarjal bo naslednje točke: Korupcijo v vladi, Mednarodne odnošaje. Obdačenje iii tarif. Državne pravice. Pomoč za poljedelce. Ohranjenje naravnih zakladov dežele. ! Koruptne mahinacije pri volitvah. Govor bo predstavljal splošno kritiko postopanja admiuistraci BOLJŠEVIŠKA RUSIJA BO VODITELJICA AZIJE Rusija skuša pestatt voditeljica ^Azije. — Celi kontinent je opustil svoje verske diference, — pravi profesor. Pariz, Francija. 30. julija. Profesor Osendovski. avtor pred kratkim objavljene knjige glede raziskavanj in doživljajev v Sibiriji in Tibetu, je izjavil, da st» je vprizorilo odločne napore, da se združi različne vere in da so ti napori izpremenili liee Azije. Dve leti samotnega potovanja enega konca Azije do drugega, vključno Tibet. Mongolsko in Mandžurijo ter podrobno pronea-vanje političnega položaja vsepovsod. jo prepričalo avtorja, da je prebivalstvo cele dežele objel dih emancipacije in prostosti, ki je živel od Pacifiškega oceana pu do perzijskega zaliva. Sedanje gibanje se bistveno razlikuje od gibanja po rusko-ja-ponski vojni. — pravi profesoi Osendovski. Ob onem času so smatrali Japonsko regenecator jem in rešiteljem azijskih plemen. Azi-jati so povedali Osendovskemu. se je pojavilo v zvezi z nameravanim nemškim posodi* m^II^VT1™1'r ker ... . v . i lso "iii Japonci taki kot beli _ jilom, se obrača proti Dawesovemu komiteju. — For-jdaso nastopili kot zavojevalei; ne CO»YMi«KT.iitvsTOw«_yiBwj;a,j»aw_yoaK, V Londonu se mudi ameriški državni tajnik Charles E. Hughes s svojo ženo in hčerjo. BREZKONČNA POG AJ ANjTv TO N DONU Francoski predlog, kojega namen je odpraviti mrtvilo, ki COLORADSKA MILICA NE BO MOBILIZIRANA Governer Sweet je odločno zavrnil tozadevni načrt ter ga označil kot nesmisel. Ljudje naj rajši delajo na poljih. mula namerava zadati udarec takozvanemu transfer zastopstvu. — Francosko-belgijski izvedenci so sprejeli evakuacijski načrt. Poroča John Balderston. London, Anglija, 30. julija. — Francoski in belgijski komitej vojaških in tehničnih izvedencev je pozno včeraj zvečer sprejel skupni načrt, ki določa vojaško izprazne-iije Rulira. pa kot vodniki. Sedaj pa so visoki duhovniki budizma, bramanstva. konfuci-janstva in mohamedanstva zdrn ženi ter pridigajo svojim vernikom zvezo in enotnost vseh azijskih narodov ter konec verskih razprtij, ki so dosedaj ločevala azijske narode. Osendovski pravi, da je lahko človek preje povsod slišal priponi. Loveland, Colo.. 30. .julija. — Governer Sweet je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu, da ne bo na ''Dan narodne obrambe' dne 12. septembra mobiliziral di-žavne novice. "Moj namen ni mobilizirati co-loradske milice" — je izjavil. — "Nadalje ni moj namen siliti kakega civilista, da bi se udeleževal vojaSkih zadev". "S predsednikom Združenih držav bom delal roko v roki, toda le toliko kot se bo meni zdelo jxi-trebno. Sedaj mobilizirati milico, bi bilo nekaj nesmiselnega. Vojaki so bili pred kratkim demobilizirani v poletnih taboriščih. Greh ji bilo, če bi se jih sedaj, ko je na polju največ dela, klical nazaj". Washington, D. C.. 30. julija. Vojni department je proglasil dan 12. septembra kot "Dan Narodne Obrambe". V to svrho je razposlal vsem poveljnikom in governer jem naročilo, naj za ta dan mobilizirajo državne milice. Ta naj bi bila velika patriotič-na demonstracija, obenem pa tudi poskusno mobiliziranje. Kot se čuje, se precej gover-nerjev ne bo pokorilo temu povelj". FORD STAB, 61 LET. Naglica izpraznjenja bo odvisna izključno le od toč- hn - * -u »" " i ------ ' j,- - - i • i , . , ,, . . ,,. . , — Un je sovražnik, ker moli >skave in raditega, ker je ščirtil nOStl 111 popoiliostl^s katero bodo eillCl izvedli SVOje obli- krivega bo- ročili blago, določeno kot kompenzacijo za izpraznenje. Plene obtožbe, razven v par slučajih. Glavni napad bo vprizoril na predsednika 1'oolidga, da ustavi kongresna poizvedovanja in pre-isqave in raditega, ker je ščitil nekatere člane kabineta, potem ko so bile dvigninjene proti njim obtožbe. — Poštenost v vladi, — bo eden kampanjskih gesel Davisa, katera bo povdarjal v svojem sprejem nem govoru. prismojena babnica. SOPROGA BIVŠEGA KAJZER-JA V RAIMEN-BADEN. Baden-Baden, Nemčija, 29. jul. Sem je dospela princeza Hermina, soproga bivžega nemškega kaj-zerja. Spremlja jo njena mlajša sestra. Baje boleha na revmatizmu. BELGIJEC U8M&6X2T V NliNlCL JET- Bo«ton, Mass., 30. julija. — v tukajani jetniinici je bil usmrcen na električnem stolu Belgijec Cy-rille Vandenhecke, ki je bil spoznan krivim, ker j« usmrtil Gislia-na Shuremana leta 1918. ameriški letalci bodo jutri v kjrkwallu. Brongh, Anglija, 29. julija. — Ameriški letalci, ki nameravajo poleteti krog sveta, bodo jutri zjutraj ob petih odleteli proti Kirkwallu. Ko se bodo dvignili nad Atlantik, bodo razpostavljene med angleško in ameriško oba-ljo ameriške bojne ladje. SIN BIVŠEGA KONPRINCA IMA SLUŽBO. Hamburg, Nemčija, 30. julija. Najstarejši sin bivšega nemškega kronprinca je dabil službo v neki tukajšni eksportni trgovini. Mrs. Maude L.. Vause. ki je umrla v soboto na svojem domu na Halsey Street v Brooklynu, je zapustila v svoji oporoki svoji svakinji, Mamie Vause, tri italijanske hrte, za kojih oskrbo y Joločenih po pet dolarjev na teden. Svojih materi, Mrs. Emi Young, pa je zapustila le po $10 na teden. Glede psov se glasi v oporoki: — Prepričana sem, da bo našla moja svakinja pota, da skrbi za moje ljubljence prav tako kot bi skrbela jaz. Oe bi bilo treba izro- Pred sestankom teli izvedencev se je sestal zbor "Eig Seven" — kajti prvotni zbor "Bi"* Five", ki je bil pove ran na "Bil? Six" se ie izprenienil v "Bi<; Seven", ker je vstopil tudi belgijski zunanji minister Hvmans ter sklenil da ne spada rulirski problem v program te konference. Izjalovili so se vsi napori francoskega ministrskega predsednika Poinoareja, da se dvigne vprašanje medzii-vezniških dolgov in francoske varnosti, ker ni bilo n»ogo-če izpremeniti stališča in naziranja Angležev in Amerikan-ecv. Francozi in Belgijci so sedaj sklenili, naj Nemčija sama plača evakuacijo in sicer s trgovsko pogodbo v £>ri-log Francije in Belgije in nadaljnimi dobavami v blagu. Zbor "velikih sedmih" po poslal Nemčiji povabilo, ka-korhitro bo dosežen dogovor v sporu glede posojila, ki je povzročalo zadrege in zavlačevanja od prvega početka. Francoska formula predstavlja brez dvoma pričakovani napad na Transfer komitej, v katerem bi imeli Francozi manjšino enega proti petini. Jasno pa je. da ta formula ne bo sprejeta. Pariz, Francija, 30. julija. — Reparacijska komisija se je sestala včeraj 'popoldne ter razpravljala o dobavah premoga. Niti z besedico se ni omenilo potovanja v London, kjer mora komisija z Nemčijo uravnati vprašanje plačevanj na temelju poročila izvedencev. Poslanska zbornica je pred štirinajstimi dnevi določila današnji dan za sestanek, ker je domnevala, da bo imel ministrski predsednik Herriot do tega časa že dogovor, katerega bi ji predložil. * Vsled tega je poslal ministrski predsednik sporočilo, v katerem se glasi, da je treba le še par nadaljnili dni, da se ne sme biti nobenega otroka. (Ali je mogoče gnati prismojenost še dalje). AMERIŠKI AVTJATIKI ZOPET HA POLETU. čiti jih oskrbi drugih, mora najti __________ zanje dom, kjer bodo dobro po-; doseže dogovor na londonski konferenci stop,li ž njimi. V takem domu' Herriot brani syoje akejje v Londonu m naslodn;ji način: "Pogajanja, ki vključujejo številne tehnične težkoče, zahtevajo več nadaljnili dni, a vlada nadaljuje s trdnim sklepom, da bo~zagotovila vzdržanje francoskih prvič, zo-petno ustanovitev medzavezniške zveze ter tudi miru. Ko bodo pogajanja končana, bodo resultati predloženi poslanski zbornici." Berlin, Nemčija, 30. julija. — ■ < e se n or. pogajanja rtf d medzavezniške / ija-K > ko- +r« I ja \.rmisijo ter povelj-u ki Reichswelir-i, kojih saliteve glede bodoče inšpekcije n. u skih vojaku tvornle so v:a»oti!e ciarsaia IV.ci.rc. da j- i cslal kri5- k i r.matum Foch je rekel, da bo komisija prekinila odnošaje z nemško vlado ter zapustila deželo, ee bodo vztrajali na svojim stališču. To se je sporočilo nemškim voditeljem,, ki so takoj opustili svoje zahteve ter prosili za no'va po-1 gajnnja, da se sklene kompromis. I Brongh, Anglija, 30. julija. — Ameriški armadni letalci, ki sc nahajajo na poletu krog sveta, so odleteli danes zjutraj ob poi-enajstih v Kirkwall, glavno mesto Orkney otokov, na višini škotske obali. Ameriške in angleške bojne ladje so razpostavljene ob eeli črti, da priskočijo letalcem na pu- Imoc v slučaju, da bi se jim pripetila 'kaka nezgoda. dva študenta sta TILA fanta. USMR- Berlin, Nemčija. 28. julija. — Iz Bavarske poročajo, da išče ta-moštija policija dva študenta, ki sta -usmrtila 14-Ietnega Franca Gretingera. Fanta so našli usmrče. nega v bližini avstrijske meje na bregu reke Tnn. Njegovo srce je bilo dvakrat prebodeno z dolgim nožem. Morilca sta zatem na bi-eiklju pobegnila. Detroit, Mich., 30. julija. ^ Henrv Ford, ki je za Rockefellei'-iem najbogatejši človek na svetu, je dosegel danes starost eno in šestdesetih let. Glasi se, da bo on ali njegov sin Edsel ustanovil v New Yorku banko ali vsaj pokupil akcije kake banke ter naložil toliko kapitala. da bo imel merodajen npliv na upravo banke. nemške ladje se bodo ustavljale v francoskih pristaniščih. Berlin, Nemčija, 30. julija. — Francoska vlada bo v najkrajšem času izdala dekret, s katerim bo dovolila nemškim ladjam prost vstop v francoska pristanišča. Dekret se ne bo tikal samo pristanišč v Franciji, pač pa tudi v francoskih kolonijah. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA', NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V VDMŽKNI9 DlŽAViH DENARNA IZPLAČILA t8 V JUGOSLAVIJI. ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Dttts to naš« m&i iltdtit; JUGOSLAVIJA: 1000 Din. = $12.70 2000 Din = $25.20 5000 Din. = $62.50 Pri —fcwlini, U snaiaj« manj kot m Dni Omar)** rihw If centov ta poštnin« in druse ftroftke. » zadnje pošte in IzplaCoJe Teitel Murni unT', ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir.......... $ 9.76 500 lir..........$23 25 300 lir.......... $14.25 1000 lir..........$45.50 Prt naročilih, U znafiajo manj WIMUr fFwwi Lkel M u ■a poštnino in drape atroike. w Raipodilja na zadnje pošto in isplaCaje Jadnwfca T Tntm, Opa- tiji In Zadrn. Ea poKDJatr«, ki pie«8&Jo PETTISOČ DINABJUV ali jm DVATIBOfl LIB dovoljujemo po mogoCnosti 8e poseben dopurt. Vrednost Dinarjem In Uram eedaj m stalna, menja w večkrat In lakorano; Iz toga razloga nam nI mogete podati natančne eene vnanrel raennmnio po ceni tistega dne, ko nam pride poslani denar v roka. pošiljatve po brzojavnem pismu izvršujemo v najkrajšem času ter računamo za stroške i glede ixplaftl ▼ amer. dol^jž~^lejtapo*«ben p^Tt tem hstu. Ismar Order all ^ am Je poslati najbolje pa New totfc Bank Draft FBARX SAKSEB, STATE BANK «2 Cortlandt toe*. Xew York, H. T. Oortlandt ~ QliAS NAHODA, 31. JUIT1924. •i •GLAS NARODA" ItLOVBNB DA|LYI — Ownad and Published by Parade Publishing Company (A Corporation) PRANK lAKtUr Praaldapt. « LOUIS »CNEDIK, Tfiwrr Place of Buainaaa of the Corporation and Addrouoa of Above Offieerei M Corttandt Street« Borough of Manhattan. New York City, N. V. •* Q L A 8 NARODA (Vole* of the People) teeued Every Pay Except Sunday end Holiday. lete velja In Kanade Za pel leta ....... Za Četrt leta Ust aa AmerHco ....... 96.00 ........ »3.00 ____$1.60 Za New York sa eele leto i-• • <7.06 Za pol leta ...............•■«• • Za Inozemstvo ca eelo lete 97.00 Za pol leta v• mm•• • «-»• • 93.50 Subscription Yearly >6.00 Advertisement on Agreement _"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan Izvzemil nedelj In premikov.____ Dopisi, brez podpisa In osebnosti se ne prlobCujejo. Denar naj se blagovoli po-■tljatt po Money Order. Prl spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tud? prejinji blvallftče naana ni. da hitreje najdemo naslovnika-_ "GLAS NARODA** Cortland« Strast. Borough of Manhattan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2878 JEKLARSKI TRUST -jfFS* V zadnjem času nimajo jeklarne toliko Toliko naročil kot ><> jih imele pred leti. Zaposlen je v jeklarnali se pa smatra kot barometer trgovine Združenih držav. Ako manjka jeklarnam naročil, p omenja, da se v deželi manj zida in gradi, da železniške družbe ne nameravajo graditi 110vili prog in da je po vseh ostalih industrijah manj dela. In če je neprestano manj naročil, pomenja to, da preti deželi trgovska kriza, oziroma da trgovska kriza že obstaja. To dejstvo potrjuje tudi zmanjšano obratovanje v premogovnikih, odpuščanje delavcev ter zapiranje tovarn. Kljub temu si pa kapitalisti na vse mogoče načine prizadevajo dokazati delavcem in takozvanemu srednjemu razredu, da vladna v Ameriki velika prosperiteta. Velekapitalistom se namreč vedno dobro godi. Vele-kapitalisti ne občutijo krize. Na svoji lastni koži ju pa v polni meri čutita delavee in mali trgovec. Razne trustne korporacije tudi v slajbih časih drže ee -ne kolikomogoče na višku, dočim pri vsaki najmanjši priliki strižejo delavcem plače. V to nam služi kot najboljši dokaz "jeklarski trust. V tej dobi negotovosti niso izplačale male jeklarne nobenih dividend na osnovne akcije. Jeklarski trust pa ni plačal samo običajnih dividend, pač pa tudi posebne dividende. To dokazuje, da jeklarski trust dosti zasluži kljub veliki omejitvi trgovine. Izplačan je dividend je pa v ostrem nasprotju s politiko jeklarskega trusta v podobnem slučaju. Kakorhitro se je dosedaj pojavil na trgovskem nebu kak mali oblaček, ni plačeval trust dividend, ampak je gro-madil večje svote v rezervne sklade. Potemtakem mora biti poseben vzrok, da je letos trust izpreineml svojo politiko. Ta tehten vzrok so predsedniške volitve. Posebna dividenda naj dokaže konservativnim delavcem in malim trgovcem, da vladajo v deželi dobri časi in da je kriza omejena le na posamezne industrije. Povprečni Amreikanec je mnenja, da ni v deželi nobene krize in da je še ne bo tako zlepa, ako plačuje jeklarski trust posebne dividende. To je pretkana politična poteza, to je najboljša reklama za ponovno izvolitev predsednika Coolidge-a. KONČNO — IMATE! Dvajset čudovitih kakovostnih cigaret v stanj olrkem zavoju naprodaj po zmerni cent Nove London Life Cigarete so iz posebno izbranega tobaka. Mile so, izrazite in hladne in vam bodo nudile užitek, katerega ste vedno hoteli imeti v cigareti. Zavite so v močan stanjol tako da vsaka cigareta ohrani svoj naravni okus. Naprodaj so po zmerni ceni, da si jih lahko vsakdo nabavi. Izdelovalec garantira, da vam bo dal vsak zavoj zadovoljstvo glede cigaret. Izdelovalci novih London Life cigaret so največji izdelovalci turških cigaret na svetu, in vsledtega vedo, kako storiti, da boste imeli ves užitek od London Life. 20 za 18c. Kupite danes zauoj. - Ugajale vam bodo. Pred desetimi leti se je začela svetovna vojna. Par let zatem je bil sklenjen in podpisan mir v Versailles. Sovražne države so sklenile najrazličnejše pogodbe. Poslaniki so se vrnili na svo^a mesta. Izšlo je nebroj knjig o svetovnem miru in prokleti vojni. Vojne pa Še zdavnaj ni konec. ★ Skoda, da nista šla Loeb in Leopold v Jugo-slavijo iskat svoje žrtve. V Jugoslaviji so namreč čudne postave. Tam kaznujejo morilce s pet*-1 mi ali šestimi meseci ječe. Preiskovalni zapor jim je ponavadi vštet. Seveda, morilcu ne smejo dokazati, da je kdaj kakšno čez kralja črhnil. Potem je drugaj numara. Deset ali dvajset let mu ne odide. ★ Sedaj je na Tebi, o Minnesota. da obračunaš s patrom Koverto! * Londonska konferenca najbrže ne bo uspešna. Francozi namreč zahtevajo, naj da Amerika Nemcem veliko poso« jilo, katero bi po ovinkih padlo v njihove roke; da ne sme Nemčija imeti nobene armade; da morajo Francozi zastalno ostati v Ruliru; da morajo Franciji v slučaju nemškega napada pomagati vsi narodi: da se vsi francoski dolgovi brišejo; da se Francoze splošno prizna za najbolj gentle- , many k i narod na svetu. ★ Poročilo pravi, da se je vršila v Lancaster, Mass.. vso noč borb«", s Knkluksklanci. Boja se je udeležilo r>00 žensk in S00 moških. Bili so se zakrinkani in v belih plahtah za vero, domovino in sto-procentni amerikanizem. i ZA SLABO PREBAVO pomanjkanje taka tar splošno oslabelost, vzemite SEVERA'S BALZ0L. Splošna tonika za moške 1 ženske. Pomaga naravi s tem da želodec in jetra bodo pričela s svojim normalnim poslovanjem in prebava bo zopet postala redna. Cena 50 in 85 centov. Vprašajte svojega lekarnarja. W. F. SEVERA CO. CEDAR RAPIDS, IOWA novega, prav kakor po drugih na-.stdbinah. Nekaj krstov in porok, farnih in raznih društvenih prireditev, tako da ako ima kdo kaj prostega časa, mu ni potreba biti dolgčas. Najraje se pa sedaj v tej I vročini vsak malo pozabava zunaj v prosti naravi. V začetku maja se je tu usta- D opisi. Conemaugh, Pa. Ni kaj posebnosti, da bi poročal iz precej obširne slovenske naselbine kakor je Conemaugh in Johnstown z okolico. Delavske razmere ,so kakor pov-sodi, slabe. Večina naših rojakov je bilo zaposlenih v premogovnikih, katere so po večini zaprli. Eni pa le obratujejo po dva ali tri dni v tednu. Premogarji. ki so delali v premogovnikih po 20 let in tudi več, si morajo sedaj dela iskat pri izdelovanju cest, mostov in drugih sličnih delih, da preživijo svoje družine. Nekdaj je bila tako živa in cvetoča slovenska naselbina, diines je pa vse bolj poparjeno in žalostno. Večina nas živi že veliko let tukaj in imamo svoje domove, pa si moramo iskati dela po drugih krajih. Res je dosti žalostno. Človek toliko let živi v enem kraju, pa pride čas. da si mora ki drugam kruha iskat. Zaradi slabih, delavskih razmer pa trpi tudi vse drugo. Ena stvar se pa kaže jako lepo. Kdor pozna malo rojake v tej okolici, vidi, da se vsi zanimajo za državljanstvo, tako da se lahko reče, da je več kot 80 procentov naših rojakov državljanov. V tem so se že pokazale posledice, da je bilo pretečeno leto več Slovence\ izvoljenih v razne urade. Čast rojakom, ki tako skupno nastopijo na volilni dan in postavijo Slovenca na odlično mesto. Pa še bolj bi se morali zavzemati, ker imamo mi Slovenci v tej okolici dosti mož, ki so zmožni službo v mestnih ali šolskih uradih opravljati. Ker so letošnje leto zopet važne volitve, se bo treba oaločiti, kaj bomo volili, pa saj delavci že vemo. koga imamo voliti. Zatorej bo dobro, da se večkrat snidemo, da vemo* komu bomo dali svoje glasove. V ta namen je neodvisni politični klub v Conemaugh sklical shod, ki se bo vršil v nedeljo 3. avgusta ob 2. uri popoldne v dvorani sv. Alojzija. Klub vas vabi vse iz vseh dolin in hribov, da se udeležite. Nihče bi ne smel izo-stati. Zpto recimo: Vsi bomo šli na shod. Sprejmite prijateljski pozdrav rojaki sirom Amerike! Mihael Rovanšek. B&rberton, Ohio. Dolgo časa nisem, videl nobenega dopisa iz naše naselbine v Vašem listu. Sicer ni nič posebnega ■ kaj trenutkov. Omenjeni rojak, ki je bil sta^r 23 let. ti I pripadal k tio-b en emu slovenskemu društvu. Družini rojaka Brozovicha izrekam moje sožalje. Delavske razmere so po vol j ne. vsaj že za nekatere, akoravno ne ;:a trpina, kateri hodi dan za dnem in leto za letom v to kadilnico. novilo novo društvo z imenom ' kjer se dobro navžije dima. potem .Majnik Sl>Z. Društvo lepo na-j mu pa ni mogoče pripraviti se k preduje. Ker je pa društvo mlado ; pisavi, da bi poročal v javnost že :n ima tudi prazno blagajno, je dobre ali slabe novice, članstvo sklenilo na zadnji seji, i Seveda, k naprednim se pa tudi da se priredi piknik in sicer dne j smemo prištevati. Vsaj na dru-3. avgusta na "Rock Cut" pro-j št v enem polju jako lepo napredu-storih. To je krasen senčnat pro- j jemo. Dne 16. novembra leta 1916 štor, prav kakor nalašč* za kaj ta-^-e je ustanovilo društvo Postojna kega. Kdor ni tako srečen, da la-jšt. 308 SNPJ, in danes šteje nad >tuje avto. naj vzame poulično j šestdeset članov ter večje število !:aro, katera vozi v Sherman in j v mladinskem oddelku. Pa t-o še naj izstopi eno postajo pred Sher-; ni vse. Dne 19. aprila t. 1. se je /jbrala čredica ter ustanovila dru- manom. Prostor je viden vsakemu, kakor hitro izstopi. S "em vabiwo vse prijatelje dobre zabave tudi iz bližnjih naselbin. Odbor bo preskrbel. da ne bo nikomur žal. jZa vse lačne, žejne in za štvo Slovenec št. 142 JSK-J., tako da sedaj imamo rojaki dvoje najboljših društev za osigurati se bodisi za slučaj bolezni ali smrti. Ponovno «še enkrat apeliram na baveželjne bo dobro preskrbljeno, j vse one rojake in rojakinje, ka-Torej na svidenje 3. avgusta! j teri še niste pri podpornem dru-Eden. j štvu, da se odločite za društvo katerega ne bo manjkalo. Slovenec ter mu pripomorete do večjega števila in boljšega na- Na Vinici je divjal strašen vihar, ki je polomil več drevja — eelo velike .^tare orehe. Podrl je Benetiču in Klancu hišo in šupo ter več drugih zgradb. V viharju • je poginilo mnogo ptičev. Toča je potolkla mnogo šip v oknih, tako !a bo naš »Strk sedaj dobro služil. V Pobrežju se je omožila gdč. Pred kratkim so usmrtili v Sin^ Singu na električnem stolu Fili-pinca Eulogija Lozana. | ' Obsojen je bil ha smrt, ker je umoril neko bolniško strežnico. Malo pred smrtjo je rekel jet-niškemu kaplanu: — Vse upanje sem izgubil, da bi bil pomiloščen. Veste, jaz sem reven Človek, brez denarja, in kot Mimika Rauehova z Nacetom Po- tak ne sraem dosti upati. '.ekom, kakor smo že^ poročali. | Zdravniki so izjavili, da je Lo-ivatba je bila prav lepa", in to pot7ano degeneriranec z nerazvitim: ^o prvič nastopili naši vrli adle-' možgani sicki tamburaši. | jy njegove izjave je pa razvid- Za velesemeuj bo letos zopet no. da tudi degeneriranec z neraz-•aznili belokranjskih reči razstav-, vitimi možgani včasih kako pn--jeno. Tako bodo prav lepi sodički jraetno zine. »cifrani s stojalei. Dela jih Jure Horvat v Pobrežju. En sodček poklonijo Belokranjci kralju. Zadnje čase je bil v.Gribljah na »ddihu minister na razpoloženj* ir. Niko Županič. Rad prihaja med svoje drage ^Poljce". Sedaj kralja Mat i jaza Iz kraljestva mi poročajo: Dragi Peter! Veš tudi pri nas je vse narobe odkar je Tone^po^lavar. Ravs in kavs je kar na dnevnem redu. Eni • T .. „ ' . t „ . . i ZuniČih, za kar pm najlepša hva- sreči. Kateri rojak se ni pri no-j r> j- - la. Odbor za zcrradbo mostu Zu-benem, naj nikar ne zamudi časa in naj pristopi, dokler ni prepozno. Anton Brelih. Anaconda, Mont. Torej čez več kot enoletno mol- čanje se zopet oglasim, da bodo Čitatelji na jasnem o tej zapadni naselbini. Novice na kratko poročam. Bilo je dne 8. julija, ko je na delu strela udarila dve osebi, Geo. Brozovicha- do smrti, a drugi poleg njega je bil pa v nezavesti ne- j la. | niči—Prilišeče. pošta Vinica, se priporoča za nadaljne prispevke. Ogled sta izvršila dva inženirja iz Ljubljane. Eden od njih g. Kasal je strokovnjak za želeZobetonske mostove. Sedaj se bo napravil načrt in proračun. Malo bomo po-drmali karlovačke trgovce in mesto samo. ker bo to Karloveu velika korist. Mogoče bomo osnovali delniško družbo in izdali deleže. da se most čimpreje dogradi. liko oljnato sliko priznanega akademskega slikarja prof. Vavpoti-■a. Slika predstavlja blagopokoj-iio mater ministra, sedečo v cer-cvi in molečo rožni venec. Mati je slikana v starinski belokranjski noši. V Tribučah so volitve razve- tege, da bi dobili kako saržo. Nc gledajo več na dobrobit društva, pač pa samo. da se senčijo v Tonetovi navzočnosti na raznih pa» radah. dasiravno jih Tone še ne pogleda ne in največkrat niti no ve. da so navzoči. Najslabši so pa oni, kateri so 1 javi jene. Sedaj se bodo vršile poskušali že pri drugih društvih, druge. Županstvo bo najbrž pre-. katera imajo pa ravno nasprotna vzel Kaferle, ki je že županova! načela, priti kam naprej, pa se ni svoj čas. nikdo zanje zmenil. Zato so lepo V Metliki, Gribljah. Adlešičih Prižli nazaJ 111 sedaJ so ™jgoreč-in Talčjcm vrhu so bile prav do-jne^ Tonetovi švigi švaga pri- bro uspele šolske razstave. jstasi. ,. , x , , ' Tako so na neki seji zopet de- V mogradi letos ponekod prav1, , * _. _ , * , , , , » . . . Ibatirali, da se udeleže neke para- slabo kažejo, ker je peronospora , . ^ . - de. Ojunacil se. pa je zaveden clan uničila precej. 1 Belokranjci, prispevajte kaj za Sokolski doYn v Črnomlju. Dom se že zida. Najprostejše delo opravljajo sokoli in »okolice sami s prostovoljno tlako. Ljudje tudi pridno pomagajo z vožnjo in darujejo les.. Rojaki, darujte še vi nekaj! Kaj bo z belokranjskim fil- mom ? Ali ni res podjetnega člo- ^ kaj- povedal. in jim povedal, da naj se ne izkorišča društvene blagajne v take brezpomembne aamene, pač pa, ako se hoče kak član udeležiti parade, n^,j pokrije stroške iz svojega žepa. Seveda je bil takoj 6-genj v strehi. Predsednik mu je hitro vzel besedo in celo pognali so ga iz dvorane; so se pač bali, da bi jim veka tam čez lužo, ki bi uresničil to lepo idejo? Pri tem pa še izgube ne bo, ker se bo film prav gotovo splačal. Tako se pri teh. ljudeh dela prav po stari avstrijski navadi. Pa še drugi^Tkaj vtjč. —i m Izpred sodišča. Nasilen "vasovalec". France Kastelic, hlapec v Selu pri Grosupljem, je prišel v topli poletni noči poti okno dekle Katre Fink. Poklical jo je. Ni ji pa govoril o ljubezni, kakor bi bilo pričakovati. temveč dejal je: "Ti se hvališ po vasi. da imaš i>onoči okna odprta", in razbil ji je par šip. Sodnik: "Tri šipe si ubili" Obdolženec: uAa Sodnik; "Tri šipe si ubil!'' Obdolženec: "Ni res. gospod, tri šipe. Dve. Ena je ubita, ena pa-počena." Sodnik-. "Zakaj si jilf razbil?" Obdolženec: "Aa?" Sodnik: "Zakaj si jih razbil?" Obdolženec: "Najprej sem eno ubil, potem me je pa Martin Špa-rove šuntal. Ko mi je on rekel. Kt-ni šel pa nazaj, pa sem še po eni udaril. Sodnik; "Pa zakaj si jih razbil.' Da bi šel notri, ne '' Obdolženec: "O ne. notri ne bi bil šel." Sodnik: "Zakaj si jih torej razbil.' — Zaradi muz'ke mogoče.'*' Obdolženec : '" Aa i' * Sodnik: "Vprašam, če si šipe mogoče samo zaradi muz'ke razbil!" Obdolženec: "O, tisto pa ne!" Sodnik: "Zakaj pa? — Mogoč«* zato, ker te ni notri pustila in si bil jezen'" Obdolženec: "Koga pa!" Sodnik zasliši oškodovanega posestnika Kadunea. ki pa izjavi, da ni bil priča dogodku. Za ubite tri šrpe zahteva 240 kron. "Zdej ka-štajo". pravi. Katra Fink izpove, da obtoženca preje niti poznala ni. Prišel je, poklical jo je. rekel je: "Ti se hvališ, da imaš ponoči okna odprta". pa je zaropotalo, pa je bilo! Sodnik: ".Za vsako šipo boš en dan sedel, torej tri dni imaš. Ka-duneu boš pa plačal 200 kron odškodnine. Obdolženec: "Aa?" Sodnik ponovi sodbo. Obdolženec: "Pa jaz sem samo ilve ubil,. Ta. tretjo je mogoče kakšen drug." Sodnik: "Si že opravil!" Štipendije za naše tehnike. Ljubljanski Nar. Dnevnik poroča : Dekanat tehnične fakultete v Liegesi* v Belgiji je obvestil jugoslovansko vlado, da je belgijska vlada na tamošnji tehnični fakulteti razpisala dvajset štipendij za jugoslovanske slušatelje. DOMAČA ZDRAVILA V zalogi Imam Jadllna d I lava. Knajpo vo jačmenovo K#vo in hmportlrana 4*-rna&a zdravila, katara priporoča man. KiuUP V knlioi DOMAČI ZDRAVNIK PUUte po brazplaSnl caulk, « »a*——, ja nakratko popiaana vsaka rastlin mm kal aa r«bi, IMP OR TIB ANE KOSE! in DRUGE ORODJE IZ JUGOSLAVIJE Kose Iz ga ran U ran e ga Štajerskega jekla z rinčkom na vijak, 34, 26, 28. In 30 palcev dolge ........$2.00 6 kos z rinčki po................ 1.75 Srp za klepatl ...................90 Klepilno orodje .................. 1.25 Brusni kamen "Bergamo" ...... .$gj Motlka ----1......................90 Rlbeien za repo, * 2 nožema---- 1.10 PIŠITE PO BREZPLAČNI CENIK Blago pofiUJam pofitnine prooto. MATH. PIZPIE »o* 773f City Hall St*. New York, H. T. glas nahoda, 91. jul. 1924. asm oslovanske Vstanovljena leta 1898. Glavni urad Ely, Minnesota* Inhorporirana leta 1901. Glavni odborniki: Predsednik: RUDOLF PEP.DAN, &33 E. 1S5 St.. Cleveland. O-PodpredBednik: LOUIS BALANT, 1808 E. 32nd St., Lorain, O, Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Box »Gl, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih smrtnin: JOHN MOVERX, 412 — 12th Ave. East. Dulutb, Minn. Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V GRATIEK, 303 American State Bank Bidjr. 600 Grant Street at Sixth Ave. Pittsburgh, Pa. Nadzorni odbor: ANTON ZBASNIK. Room 206 Bakeweil Bidg. cor. Diamond and Grant Streets. Pittsburgh, Pa_ MOHOR MI.ADIČ. 1334 W. 18 Street. Chicago. 111. FRANK pkKABEC, 4S22 Washington Street, Deliver, Colo. Porotni odbor: LEONARD FLABODNIK. Box 480. Ely, Minn. GREGOK J. PORENTA, 310 Stevenson Bldg.. Puyallup, Wash. PRANK ZORICK, 6217 St. Clair Avenue, Cleveland, O. Združevalni odbor: VALENTIN PIRC. 7£0 London Road. N. E., Cleveland, O. PAULINE ERMENC. 383 Park Street, Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avneue, Pueblo. Colo. ANTON CBLARC. &3S Market Street, W'aukegan, 111. ___. Jednotino uradno glasi!«: "Glas Naroda". - Vse stvari tikajoče »e uradnih zadt-v kakor tudi denarne pošiljatve naj se poSiljajo na glavnega tajnika. Vte pritožbe naj se pošila na predsednika porutflVga odbora. Prošnje za sprejem novih članov in bolniSka spričevala. naj se poSilja r.a vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasi tajniku bližnjega društva JSKJ. Za ustanovitev novih druitev se pa obrnite na el tajnika Novo društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicami. val to celo stvar, bo moral pritrditi, da se je naš narod začel zanimati za naše organizacije Še le takrat, ko se je tretja slovenska, organizacija ustanovila. To zanimanje je začelo rasti potem tako. da so se še druge začele ustanov -ijati. Takrat, ko sta bili šele dve slovenski organizaciji, je bilo ljudstvo jako mlačno napram njim. Vzrok te mlačnosti pa nihče ne ve. Morda je bilo kriv to, da ni bilo pravega vodstva. Vemo le toliko, da nista ne napredovali in ne nazadovali. Stali ste le koi barka, ko je zasidrana. Jvo so se nadaljne organizacije ustanovlja- Iz urada glavnega tajnika J* S. K. J. PROŠNJA. Cenjene gg. uradnike krajevnih društev ,ter delegate (in je) |XII. redne konvencije uljudno prosim, da sporoče na glavni urad r-„e zadeve, prošnje in pritožbe katere želijo predložiti v rešitev konvenciji. To je potrebno radi tega, da mi bo mogoče vzeti seboj na konvencijo vse rekorde, tikajoče se posameznih zadev, prošenj ali pritožb. Vsa sporočila morajo biti v glavnem uradu najkasneje do 3 septembra t. 1. Z bratskim pozdravom (2x 31, 7) Joseph Pishler, gl. tajnik. Nekoliko o združenju. Pred nekaj tedni sem obljubil, da bom tudi jaz podal v javnost svoje misli o združenju. Toda, marsikdo boile presenečen, ker danes so moje misli vse drugačna kot so pa bile nekdaj poprej. Vsak človek, ki se nahaja v Ameriki že dvajset let, in kdor je zasledoval gibanje naših podpornih organizacij, ve, da je vprašanje združenja na dnevnem redu že nad deset let Vsakdo pa mora vedeti, da je vprašanje za združitev važnega pomena za ves slovenski narod v Ameriki. Važno je iz več razlogov, in ker je važno. se bi moralo rešiti pravilno. Ako se to vprašanje ne reši pravilno, ne bo imelo za naš narod nobenega pomena, nego bo nam več v škodo kot pa v korist. Dosti se je že res pisalo za to stvar, eni so pisali za. drugi pa proti, povedalo se je že marsikaj. Vse pa, kar je bilo napisanega in povedanega. je bilo povedano, v začasni navdušenosti za stvar. Nikdar pa ni še povedal in zapisal z pravim premislekom. Se se ni poglobilo zadosti v to vprašanje, da se bi podalo pomisleke, kaj lahko nastane, ako se namera uresniči v bodočnosti. Lahko je_ pač reči: "Združimo se" in to se lahko stori. S "tem da se združimo, bo to vprašanje rešeno le za sedanjost, a ne ve se pa za trdno, ako bo tudi za bodočnost. In ako nihče drugi ne smatra bodočnosti za tako važno, kot je sedanjost, jo smatram jaz. in zato imam svoje misli glede nameravane združitve. Kot je že v pričetku omenjeno, da kdor se nahaja nad dvajset let v Združenih državah in kdor je sledil gibanju vseh organizacij, se menda tudi menda spominja, kdaj se je prvič sprožila ta ideja, ideja za združitev. Prinesena je bila med naš narod v dobrem namenu, to je, resnično združiti naš narod, v smislu, da bode lahko združen ostal. A to idejo — vzvišeno in plemenito idejo njenih zasnovnikov. so pa dobili v roke različ-ni ljudje: ti so to združitev na vse strani obračali, stiskali kot grozdje v p reši, tako dolgo, da je združitev izgubila že vso vrednost. Zaobracalo se jo je na vse strani, in skoraj so jo tako ofcrnili kot je bilo obrnjenih pokojnega Wilson 14 točk za sve- tovni mir. Osnoven namen je bil Xarod resnično združiti! Pri ustanovitvi ene organizacij« se je delovalo, v kateri bi bil vsak Slovenec in Slovenka ali Ju go>,lovan. ter da bi zlagal drug r drugim kot brat z bratom, ,Za tr se je delovalo, da ne bi bilo v or ganizaciji prostora ne za verske ne za politične zadeve; da se lic bi visiljevalo raznih nazorov Sploh se je delovalo, da bi via iala resnična svoboda, da se ne b kratilo nobenemu njegovega pre pričanja ter tudi ne vsiljevale prepričanja, katero ni komu všeč Ali žalibože. od tega smo se jako daleč oddaljili. Kdor dobro pre misli, danes se deluje vse na dru° .način za združitev, to je. iz dru trih vzrokov in drugih namenov Po mojeni*mnenju, se danes delu je za združitev, katero bi imeno vali le borbo več strank za pre moč. Današnji namen združit v« Je po mojem mnenju spraviti na rod pod eno vlado, da bi bil lažj obvladan. Tisti, kateri se zato bo rijo. dobro vedo. da je lažje ob vladati one, ki so že v zanjkah. kot pa one. ki so prosti. In za tako združitev kot se danes deluje, se jaz ne potegujem, fla^i sem bil vnet za združitev, dokler se je delovalo za pravični, združitev. Ako se združimo, prej ali slej. bo nastal med združenim član ^tvom nesporazum in nezadovoljnost. To pa bo vse več v kvar ne-sro pa v korist. Taka združitev, bi rekel, sklenjena skoraj brez V'tlnosti. ki se danes še ne zave da bodočnosti, ne bo samo ljudstva razdelila v sovražne si tabore, nego se bo veliko število članov odtujilo od organizacij, in s> bodo iskali zavetja pri tujih organizacijah, ali si bodo pa skušali nove ustanovi jati. Mi Jugo slovani znabiti pridemo na ono stališče, v kojem smo se nahajali pred 20—25 leti, ko smo imeli še samo ali k več jem dve organizacije. in pri teh je bilo le malo naroda našega zavarovanega, ker večina je bila zavarovanih pri tujih družbah. Kdor se nahaja že dvajset let v Ameriki, lahko ve vso zgodovnio slovenskih podpornih organizacij. Znano je, kako so se te usta-novljale, m koliko je bilo članstva od početka. Kdor je zasledo- privilegijev dati, sem pa enostavno proti vsaki taki združitvi. Glede tega sem še bil j zadovoljen, ker se je tudi. članstvo našega društva tako izreklo na redni seji. namreč, da se mora združenje popolnoma opustiti in tudi združevalni odbor zavreči. Ni treba delati stroškov Jednoti, ki so ravno tako ko* bi metal bob v steno. Bodimo sami zase in delujmo demokratsko, kakor vidimo, da gremo bolj z napredkom v delokrogu naše. diC-ne Jednote. , Torej delegati, ko se snidete v Lorain, Ohio, z vsem zaupanjem se na vas zanašamo, da se boste le, šele takrat se je začelo ljud- gotovo izrekli kakor vam društva stvo zanimati za domače podpor- naroče, ker dosedaj je večina pro- ne organizacije, in danes je zavarovanega našega naroda ogromno število pri* raznih slovenskih oi^ ganizacijah. Ker pa poznam nekoliko nazore naših organizacij in njih članstva, smelo rečem, da ni> bo mogel naš narod izhajati le z dvema slovenskima organizacijama. Izhajal bo. toda kako. bo pokazala bodočnost. Reči se pa ne bo moglo, da je naš narod združen v dveh organizacijah, ker •ra bo več pri tujih organizacijah '«ot pa domačih dveh. Vsak ve. da mi Slovenci smo jako nezadovoljen narod. Zavidamo drug dru-»emu, kjer le moremo, nismo za-lovoljni tudi ne s tem. kar nam ido ponudi. In tak narod se naj potem spravi skupaj v dve orga-lizaciji, ki sta že sedaj in bosta istali versko in pa politično stran varski. Treba nam ne bo dolgo •akati, ko se bodo trgale vse vezi •druženja. Če pa mislimo, da se ne bi dalo zhajati le z dvema organizacija na. ali bi bilo. potem potrebno uni-"iti te podporne organizacije, ki ;o nas stale toliko truda prej ne-ro so bile postavljene na pravi /išek ?! Ako toraj mislimo,' da se mo-•amo enkrat združiti, delujmo za travo združenje. Najprej glejmo la se zbližamo in to polagoma In ; prepričanjem, da bo mogel nas larod tudi združen ostati. Ostati :drtf£eh pa more narod le na tf. lačin. da se stvori iz vseh sedanjih slovenskih podpornih organ '.aeij eno. in v koji ne bi smelo ')iti prostora za verske in pa tudi >olitične vojske. Delati se bi mo-•alo za tako združenje, da bi po-;tla potem skupna združena organizacija le podporna organizacija n ne kaka strankarska. Vsaka or ranizacija. ki je poleg podporne 'e strankarska, ki ima več name nov v svoji ustavi, ne more držati •laroda združenega. Potoni pogodbe. katero imamo sedaj za zdru iitev, se ne more nič premeniti *iri organizaciji, s kojo se bi zdru Vili. Ravno ta pogodba nam jas no pove, da ostala stranka mora izročiti stranki vse, kar imamo. fo je premoženje in pa članstvo. Otl glavne stranke pa dobimo- -n itavo in pravila. Mi ne bi smeli 'no aH drugo kaj premeniti, ker v itak že vse popolno pri tej or-Tanizaciji. Če bi se kaj popravi-'o. bi se znabiti skazilo. Navedel sem toraj svoje vzroke, zakaj se ne strinjam s sedanjo združitvijo, ne mislim pa vsiljevati komu drugemii tega mojega prepričanja. Vsak naj sam prebodi. ako gre za pravo združitev. Dolgo sem se ogibal pisati kaj o združitvi, toda enkrat sem se namenil. S tem pa ne mislim, da bi koga odvračal od tega. Vsak naj sam sodi in se bo prepričal, ako nimam prav. Pozdravljeno članstvo JSKJ.! John Pezdirc, tajnik društva št. 61, Reading, Pa. ti združitvi h kakršnikoli Jednoti. Jaz se božjim združenja, ako-ravno sem tudi član SNPJ. Bas zato mi je pa še bolj znano, oziroma znana so mi pravila, ki so pa zelo pomanjkljiva, dosti bol,] kot pri naši JSKJ. Naj zadostuje, ker nerad se po dam v prevelike polemike. Če bi pa le katerega razjezil, glede tega dopisa, (upam, da ne), bom pa pohlevno odgovoril, ker ne kaže. da bi se preveč prepirali v javnosti. Bratski pozdrav Louis Vessel, tajnik. da ga vsakemu posamezniku združevalna p<4godba garantira in pa .ki sami ne dajo na cerkev in ne na vero niti piškavega oreha. Tukaj sem nekoliko jaz saia prizadet. Jaz njemu odpustim, kakor on meni, oziroma nam, ki smo proti taki združitvi. Jaz ga tudi ne mislim s tem razžaliti ali žaliti njegovo prepričanje. Če je temu bratu dopuščeno po svojem se izraziti v glasilu, naj bo tudi meni. Ta brat piše, da združevalna pogodba garantira. Zamera gori ali doli. naj bodo taki ali taki nazori nepristranskega opazovalca. Jaz bratu povem, da na take garancije tudi ne dam niti suhe fige. Ta brat tudi piše in kritizira glavnega predsednika naše Jetl- Dve stranki ali tri odobrijo združenje. Nato se skliče konvencija prizadetih Jednot ali jZves. Vsaka pošlje enako število delegatov in uradnikov na konvencijo, ne glede na članstvo. Ako S. N. P. J. pošlje po članstvu ter uradnikih, nas ni potreba zraven, Ako pa ne bi mogli brez čar-terja zborovati, pa lahko zborujemo od čarterjem SNPJ. ali o-bratuo. Jaz mislim, da se da vse napraviti na pravi podlagi združitve m v tem ne bi mogel noben koga ker bi sami imeli devet desetin. | kriviti, da ni prav narejeno. Do Ko se konvencija prične, se dolo- kler bo pa ena Jednota ^^ či ime ustava in pravila. Nato se izvolijo* uradniki. Ko je to vse končano, dajo vse svoje premoženje v skupno blagajno. venstvo. bo slabo za združenje. John Povsha, blagajnik in delegat dr. št. 54. Nasveti XII. redni konvenciji J. S. K. J. Davis, W. Va Ker je dovoljena vsakemu č?la- in po_ Naše društvo št. 41 je na redni seji dne 13. julija vzelo v pretres združenje in vsi navzoči člani so glasovali za združenje, kot že vse-lej poprej. Naročilo se i«1 tu, da mora tega držati, kar članstvo želi. Nasvetov za konvencijo zasedaj ne bom podajal. Za vse. kar bo koristnega za članstvo, se bom že zavzel na konvenciji. Z bratskim pozdravom Anton Brelih, tajnik. točk?.. 7. člen 20, kjer se glasi: — Carter se izdela na ime predsednika. tajnika iu blagajnika izmed teh pa mora biti edt^n ameriški državljan. Ako pa nobeden teh ni ameriški državljan, se mora carter glasiti na kakega drugega člana, ki ima zahtevano državljanstvo. Glasiti bi se moralo r "Carter se izdelh na ime predsednika, tajnika in blagajnika, (neglede na/to ali je kateri ameriški državljan, ali ne).. Potem takem ako se zbere žalostno število članov in si žele ustanoviti novo društvo in ga priklopi* i J&KJ. ne morejo istega a meri -da šalo naše finančno breme, ki nas[p0trebni? ker Tsak ve, kako se bi se čarter glasil n^ njegovo ime. delavce lomi in stiska na vseh note ter mu očita njegov stolček.nu izraziti svoje mnenje in še zraven njegov biznis. Jaz dlti kakšen nasvet sedaj pred 12. ne razumem takih ljudi, oziroma redno konvencijo, naj bo tudi me-članov, ki tako pišejo. Mi člani in'ni, da podam nekaj nasvetov. Po članice JSKJ. moramo vedeti, da mojem mnenju bi bilo dobro, da naš glavni predsednik ima le tri- bi se uvedlo še en bolniški razred, sto dolarjev letno plače. S tako to je, da bi se člani lahko zava-plačo, kot jo on dobi pri Jednoti, rovali za 1 - 2 in tri bolniške podile more noben živeti, bodisi član pore, in sicer člani do 45. leta, bi ali glavni predsednik. Za tisto se 1'diiko zavarovali za $3. bolni-čast, ki jo dobi pri Jednoti. si pa ške podpore in za $1500 smrt nine; tudi ne more kupiti lepe obleke, člani od 45. do 50. leta pa za $2 Zatorej, kaj je potreba iz oseb- bolniške podpore in za $1000 smrtne mržnje poniževati enega, dru^ll5ne; č>lalli ^ 50. do 55. leta pa gega pa povzdigovati. Well, tako« a bolniške podpore in $250 je in ast me tako. Zato se tudi ne srartnine> Trije bolniški razredi so storiti, a:ko (ni nobenega an mor* p- ičakovati, da se bi olaj- * . vsaki p(Klporni organizaciji škega državljana med njimi, Z veseljem sem se pripravil napisati sporočilo društva št. 20 v Gilbert. Minn., odobreno na zadnji seji, ki smo jo imeft preteklo nedeljo 20. julija. Bil sem za združenje pred št>-rimi leti in sem še danes za pravu in pošteno združenje. Ker so pa pri SNPJ. tako trde volje in nam nočejo nič. popustiti in boljših Konvencija se bliža, zato je tudi čedalje več zanimanja v našem glasilu glede združenja, lil tudi nasvetov je dosti. Članstvo naSe Jednote se zanima, za to tudi do sti razpravlja. Ker smo pa različ nega mišljenja, tudi vsak po svojem Boga moli in piše in se zavzema. Brat Peždirc se zavzema za pravila. On je eden prvih, ki je pričel z nasveti za 12. redno konvencijo. Bratu Pezdircu bi morali vsi slediti, ker njemu gre tudi čast v tem oziru. Zaradi združenja je pa tudi dobro, da se poprej o tej stvari dožene, predno se pravila dela. Za stvar se pa tudi naš so-brat Okolish zavzema kakor brat Pezdirc za pravila Okolish je proti taki združitvi. E-rat Okolish je dosedaj pisal v glasilu samo za korist JSKJ., zato mu članstvo mora dati tudi priznaije v tem oziru^ Brat Pezdfre v zadnjem našem glasilu 10. julija piše: Kakor razvidno, se članstvo vse bolj zanima za razprave o združitvi, pa razprave pomenjajo bolj prerekanja kot pa zedinjenja. V tem oziru ima brat Pezdirr prav. Nekateri člani so že tako daleč posegli v razpravo, da so pričeli kritizirati in prerokovat> kaj da mora delati in pisati vsak odbornik. Pričeli so jim očitati korito in biznese. Še uredniku našega glasila je namignil član iz Čikage zaradi uredniškega članka radi združenja. Uredniku našega glasila bi morali člani in članire JSKJ. čestitati. V vseh treh uredniških člankih o združenju je urednik povedal popolnoma resnico. Resnic«'5 pa oči kolje, pravi pregovor. Če je pa zaradi uredniških člankov zrastel komu dolgi nos, si naj pa tudi vsak zase preskrbi zdravila. J. S. K. Jednota po pravi lih ne plačuje podpore za take bolezni. Naj bo že kar hoče, jaz uredniku glasila dani vse priznanje. Brat iz Čikage piše, da med najbolj smešne zagovornike o~ sebne žalitve verskega prepričanja spadajo tisti člani, ki vedo, koncih in krajih, dokler bodo živeli ljudje take pameti, ki se tudi pri podpornih organizacijah ne morejo vzdržati, da bi bili nepri-nepristranski ter pustili na miru ljudi in stvari, ki ne spadajo v organizacijo. Če je brat glavni predsednik Izrazil svoje mnenje in pojasnil članstvu glede združevalne pogodbe. je to njegova dolžnost. To si naj vsak zapomni. S tem ni agv-tiral za ponovno izvolitev. Saj kateri se ne strinja ž njim. lahko drugače pove, ni treba tratiti časa. Brat glavni predsednik in gl. tajnik sta samo pisala, kar je njih dveh kot glavnih odbornikov J. S. K. J. dolžnost. Glavnega" predsednika je pa lolžnost. da deluje za napredek =11 procvit naše Jednote in za korist vsega skupnega članstva naše Jednote. izlibja z enim ali dvema dolarje- Se bodo rajši obrnili do druge or-ma, posebno še ako ima član ve-1 ganizacije, kjer imajo, v^i člani liko družino. J enake pravice, državljani in ne- Po mojem mnenju bi bilo tudi državljani. To točko je po mo-dobro., da bi se izpremenila tačka'jpm skromnem mnenju potrebno 2. člen 35, kjer se glasi, da za sedem dni jednota ne plača nobene podpore. Po preteku sedmih dni ako član boleha, se pa plača vsa podpora, všt*vši prvih sedem dni od časa prijiave bolnim. ilzpnemnSlo naj bi se tako, da bi se glasilo. Za prva dva (2) dni, Jednota ne plača nobene podpore, ne glede koliko časa je član bolan. Tako bi bilo boljše za člane in Jednoto. Ako je član 5 — (i ali 7 dni, ne dobi po sedanjih pra vilah nobene podpore. Za Jedno to bi bilo boljše pa zato, ako je član bolan 5 e\li 6 dni, in je že s'po-soben za delo. bo marsikateri rekel: ker sem 6 dni doma, bom pi::. Torej, kaj hočejo taki člani, ki f 2 dni* tla bom dobil 8 dni P3«- ;o za združitev? Ako nam združevalno pogodbo ponujajo, s tem prvih 6 mesecev. Jednota sredbo ste pa imeli obe stranki.'plača celo podporo; po preteku Ako pazno prečitate pogodbo, bo-'g mesecev ene iste bolezni, pa po-vte pronašli, da ni njen namen lovično podporo, dokler ni član združitev, ampak da se JSKJ. '2možen za delo." priklopi k SNPJ. | Izpremenila naj bi ^ ^ točka Toraj sobratje, jaz ne vidim, da 5., člen 9 v katerem se glasi: — bi se v tem imel kdo razburjati, j Delegat za redno ali izredno kon-ker pogodb* ne odgovarja fi*- venci jo zamore biti le enakopra-menu. Za priklopitev jaz tudi m- vem čkm ki je zmožen čkan;ja in sem, ampak: za združenje. pisanja; biti mora ameriški držav. Toraj poglejmo mak) pogodbo, ljan f bm mQra član Jednote naj_ ker nekateri pravijo, da je do-L^ eno ^ ^ ^ bra, saj so jo advokati potrdilr' • ... , „ * . , , —v .najmanj tri mesece ob easu, ko se 'ampak ne nasi). I Ena točka pravi, da JSKJ. dal vse svoje imetje SNPJ. Kakor hitro imamo premoženje, se skli~ ^e konvencija obeh Jednot. Bratje, zakaj ? Ako ima že 'enkrat ena Jednota premoženje v rokah, potem ni potreba konvencije obeh Jednot, ampak samo ene in sicer tiste, ki ima premoženje. Ako pa hočemo mi na nepristranski način napraviti združenje, katerega hi z veseljem odobravali, bi moralo biti nekako takole: 1 vrše volitve. Besede "biti mora /ameriški državljan" naj bi se črtale iz pravil. Vzemimo nap rimer, da društvo šteje 25 — 50 članov in nima nobenega člana, ki bi bil ameriški državljan potem tako društvo ne sme imeti nobenega zastopstva in pravice na konvenciji, dasi ravno ima društvo dosti dobrih članov, ki hi zastopali društvo na konvenciji in bi glediajo za korist društva in jednote. i Izpremeniti bi se morala tudi nekoliko izpremeniti, ako hočemo biti res vsi enakih pravic deležni. Potem takem bi se pa še v Jednoto ne smelo sprejemati članov, kateri ni ameriški državljan. Po mojem mnenju bi se tudi tifcte "kartice" lahko odpravilo, ki so za prvo naznanilo bolezni ali poškodbe. Meni se zdi, da so brez potrebe kadar se člaai javi bolnim itak dobi od tajnika društva bolniško nakaznico, ki jo bolniški obiskovalci podpisujejo. Pozdravj - j Leopold Stovanja. Pozno čitam vse nasvete članov in članic naše slavne JSKJ., ki prihajaj o vsak teden v glasilu. Kakor izprevidim, je skoraj večina proti združitvi. Tudi jaz sem proti združitvi, čeravno sem članica SNPJ. Pri JSKJ. so eni za črko 'K'Veni pa, da se jo odpravi. Jaz sem takega mnenja, da naša Jednota da popolnoma svobodo vsakemu, kateri se hoče ravnati po črki "K" je dobro, če s» pa noče, je ravno tako. JSKJ. nobenega ne sili k verskemu prepričanju; Vsak lahko naredi po svoje, kakor je kateremu prav. Priporočati imam tudi, .ti na roki in je drugače' vršila vsak drugi četrtek v mese-zdrav. Po sedanjih pravilih nejeu ob sedmi i\ri zvečer, namesto more biti sprejet v našo Jednoto. ob nedeljah dopoldan ob 10. uri. pa bo mogoče več časa živel kot j Vas prosim, da upoštevate sklep zaključek zadnje in sestrskim po- pa tisti, ki pristopi brez vsakih društva ter napak. Zatoraj priporočamo, da' seje. se to točko sprejme. j Z bratskim Drugo naj ostane v tej točki dajzdravom zadnjega stavka, ki naj bi se pa glasil: Vsi prosilci stari od 45. let pa do 50. let se lahko zavarujejo z« $500; od 50. let do 55. let pa za $250 Frank Petrovčič, tajnik. Društva sv. Jožefa, št. 12 J. K. J., Pittsburgh. Pa., se je-na zadnji redni seji izreklo za zdru To zaradi tega, ker ako je žen je. ako se nam da garancije. starejši, ko toliko je že pristopi bolj izven k Jednot;, da bo vse članstvo enakopravno rarno- jn ja ]J0 jednot in namen delovati -ti. da se ga tako hitro ne prime v korist članstva brez obzira kak-vsaka bolezen. Ker je že bolj star Snega mišljenja je član. Za po. ko pristopi, mora pa toliko veejlitiko so klubi, za vero pa cerkev, plačevati. Če vzamemo statistiko,! Jednota pa naj bo za kar je bila več naših rojakov umrje med 20. in 40. letom kot pa med 40. in 60. letom. Zatoraj priporočamo, da se ta točka sprejme. Drugi stavek; "S čimur izgubi vse pravice", naj se dostavi: Ampak taka oseba lahko ostane še zanprej član ali Članica .Ted- iks t a novi jena, namreč za podporo. Obenem se vabi vse članstvo, da se udeleži seje dne 10. avgusta polnostvikno, ker imamo več varnih stvari rešiti. Frank AHč. tajnik. Naznanjam da ima naše dru- note, ako je voljna pjačati ases, štyo -t 20 Gi]bert? Minll ? 17 gusta sejo v navadnih prostorih. Ker bomo imeli na programu pravila in naročila našim delegatom, prosim, da se vsi udeležite. Zdaj vam je prilika, dragi sobratje! Pridite in povejte vaše kleje. po-Lestvica za zavarovalnino najdem nam bode lažje dati. navodi- ment 'po pravilni starosti, in do plačati vso razliko, kar jo je taka oseba zaostala na asesmentih. Drugo o.slane. Točka 7. a) se črta. Člen XXXIV. bi bila sledeče: $250, $500. $1000. $1500. $2000, in naj bi se pa takole razdelila : Vsak član ali članica se lahko zavaruje za katerokoli svoto hoče v starosti od 16. pa do 40. let. Od 40. pa do 45. let ne za več kot $1500. Od 45. do 50. let za $500 in od 50. pa do 55. za $250. Seveda, ako da po voljno zdravniško spričevalo. Bolniška podpora naj ostane kot je sedaj. Kar se pa tiče operacij. se pa nekatere lahko zvišajo, ako je mogoče, ne pa v vsaki kot so sedaj omenjene v pravilih. Naše društvo je tudi proti temu. da bi se jih več devalo v pravila kot jih je sedaj, ker jih ie sedaj že dovolj, in jih ima ma-lokatera organizacija toliko kot naša. * Člen XXX. Točka 10. naj se glasi: Vsak član ali članica se lahko zavaruje za smrtnino in bolniško podporo, ali pa samo za posmrtnino. Tisti odstavek naj bi se črtal, ki pravi, da se člani morajo zavarovati tudi za bolniško podporo. Ako hočejo, je dobro, ako pa ne, se pa tudi lahko zavaruje samo za smrtnino. V tem vidi naše društvo, da bomo imeli vsi enako demokracijo pri naši Jednoti. Sedaj je pa nimamo, ker imajo en* več privilegijev kot drugi. Nadalje naše društvo priporoča, da zanaprej plača Jednota delegatom in delegat in jam samo vozne stroške, društva pa naj plačajo svoje zastopnike iz svoje društvene blagajne, kolikor hoče kako društvo za dnevnice. Naše društvo izprevidi, da zanaprej ne bo mogla naša Jednota izhajati z upravnim skladom ko* ga imamo sedaj. Ako ga pa povišamo, bomo pa imeli višji la našima delegatoma. Torej na veselo svidenje 17. avgusta ! Louis Vessel, tajnik. V pojasnilo. K. Naše društvo št. 20 v Gilbert-Minn. je imelo redno zborovanje 20. julija. Koncem seje se je so-brat Panian pritožil glede odgovora sobrata Okolisha na njegov dopis, ki je bil priobčen v Gla-j silu 3. jul. Sobrat Panian je omenil, da on ni tako daleč mislil, kot I je pisal. Prosil je, da naj se naše 1 društvo izreče, da bi se ne napadalo članov dopisovalcev z izrazi ali psovkami. Sobrat Panian ne bi niČ zameril, ko bi sobrat Okolish dal pošteno kritiko. Kar se pa tiče poštene kritike, jo je sobrat Panian že vajen, in se tudi ne užali. On še sam reče. da je dobro, če se pošteno pregovarjamo v glasilu, ni pa treba tukaj s 'psovkami začeti. Torfcj, sobrat Okolish^ upamo, da ne pridemo v konflikt s tem od govorom, ker ne bi bilo lepo. da bi se začeli prepirati in napa dati v glasilu. To je kot pojasnilo vsemu članstvu. Tudi v pravilih je, da ne smemo žaliti drug drugega. Glede tega bodimo dobri in složno delujmo za napredek društva in naše dične JSKJ. Pozdravljamo vse sobrate in so--sestre naše Jednote! Za društvo št;. 20, Gilbert, Minn.. Louis Vessel, tajnik. Solzni plin v boju proti zločincem Poroča L. G. Edwardson. GLAI USODA*. VAJTB&n V Solzni plin. ki je tekom svetovne vojne izpremenil cele pojke junaških borileev v opotekajoče se. solzave ljudi, ki niso mogli ne napadati. ne braniti se, je postal v zadnjem času orožje družbe v boju proti sovražnikom reda in mi. ru. zločincem. Ta plin je postal najbolj mogočno orožje, kar so jih ljud.-^ kedaj -imeli v svojih rokah oni. ki so prisegli, da bodo ščitili mir in red. V Pittsburgliu je naprimer pred kratkim znorel neki človek vsled prevelikega zavživanja munša^-na ter se uspešno branil napadu najmanj "sto policistov, potem ko je obstrelil dva človeka. Konečno pa ga je premagala ena sama plinska granata, vržena v sobo, v kateri se je zabarikadiral. ; ^Policist Brown, ki je patruliral '•po cesti nekega popoldne, je zapazil (»potekajočega se človeka, ki je pehal ljudi s tlaka. Približal st* je neznancu ter mu uljazal. naj obstane. Pijanec je nekaj trenutkov topo zrl na policista, a nato potegnil iz svojega žepa z bliskovito naglico revolver ter usrtrelil. V trenutku je bilo končano vse in policist se je mrtev zgrudil na tla s prestreljeno glavo. Morilec je pričel bežati. Neki polieist z motornim kolesom m neki član požarne 'brambe sta ga pričela zasledovati. Nekaj časa je bežal, a se nato umaknil v neki hotel ter zbežal po stopnjicah navzgor. Policist in ognjegaset* sta mu sledila, in polieist je oddal med tem nanj več strelov, ki pa so zgrešili cilj. V vrhu stopil jic drugega nadstropja se je morilec obrnil ter pričel »treljati. Prvi je padel ognjegasec. Polieist se je umaknil ter hitel po ojače-nja. Ker je bil njegov revolver prazen, bi bilo bedasto slediti norcu ter se izpostavljati njegovim kroglam. Na cesti je stala razburjena ljudska množica, ko so dospele v hotel policijske rezerve. Policist z motornim kolesom je čakal na vogalu. Sledilo je kratko posvetovanje in oddelek policistov je vprizoril napad na sobo, a sprejela ga je cela ploha krogelj. Napadalci so se umaknili v velikem neredu. Postavili so [straže krog celi-hiše, da preprečijo beg in policijski ostrostrelci so bili poslani na sosednje strehe, da streljajo skozi okna dotične sobe. Kmalu so pričeli pokati revolverji in ljudska množica se je razpršila na vse strani. Obleganje je postalo resno m na lice mesta je bil poklican sle-hrni policist, ki ni bil v službi. Poveljujoči uradniki so sklicali nadaljni vojni svet. da se posvu tujejo glede metod obleganja. Policijski načebiik Thomas Flynn je dospel na lice mesta, ko so se policisti pripravljali. da razstrele celo poslopje. Prinesel je s seboj ročry? plinske granat«-, katere je naročil department pred kratkim, a katerih se dotedaj še ni rabilo. Preiskušnja je bila kratka in korenita. Posebni ostrostrelec je pritrdil granato na puško, ustrelil in granata je padla v sobo, v kateri je bil zabarikadiran blazni zločuiec. Ni pa se razpočila in blaznež jo je pobral ter vrgel med policiste. Druga bomba je bila bolj uspešna. Blazni morilec se je prikazal pri oknu, neoborožen ter lovil zrak. Hotel je splezati na "fire escape", a obležal. Dva policista sta splezala na "fire escape" ter prijela zločinca. Deset minut pozneje. ko se je izgubil učinek plina. je bil blaznež že na poti v policijski glavni stan, varno vklenjen. Od žganja ponoreli zločinec j« bil obsojen na večletno ječo ter se nahaja sedaj v državni kaznilnici Pennsylvanije. Ta bitka je le ena številnih, v katerih so se oblasti poslužile solznega plina v boju proti zločinu. General .Butler se poslužuje tega plina v svojem poskusu, da očisti Vhiladelphijo ter jo oprosti zločinskih elementov. Država Neva- • da pa se je poslužila strupenega plina kot sredstva za eksekucijo zločincev. Solzni plen je priznano najbolj uspešno sredstvo, če je treba premagati zlobne in osveteželjne zločince. — izjavljajo policijski urad , niki. Ni je drhali. ki bi se mogla _ ustavljati temu plinu. Noben zločinec in naj je še tako obupan, se ne more uspešno boriti proti plinu. Številni so slučaji, v katere se j je lopove in bandite hitro in n-^ spešno premagalo s pomočjo plina. Solzni plin je eno najbolj u-j spesnili modernih sredstev v ne-prestani vojni družbe prosti nje-. nim sovražnikom. Banke po celi (deželi so pričele inštalirati naprave za spuščanje solznega pli-na. Bančne blagajne so opremlje-j ne s tozadevnimi aparati, ki sto-j pijo v akcijo, kakorliitro se loti nepoklican človek blagajne ter jo skuša navrtati. Vsled učinkovanja tega plina postane bandit za-j časno nezmožen braniti se ter gji lahko primejo ter vklenejo. Pred nedavnim časom sta dobila dva detektiva v Det ro i tu nalog, naj aretirata nekega bigamista. Ko sta se približala hiši. v kateri je stanoval, je pričel bigamist streljati. Ker sta domnevala, da ga bo navzočnost uniformiranih t policistov pomirila, sta poklicala (dva uniformirana policista, a zasledovani je kljub temu streljal ( naprej. Glavni stan je bil nato obveščen in v akcijo je stopil nato j "Flyer". To je močan avtomobil. I ki je opremljen z vsemi pripravami za metanje plinskih granat. [Policisti so vrgli skoizi okna tri ■ granate in bigamist se je takoj judal. j V Hint on. W. Va.. se je zabarikadiral neki blaznež na svojem de-jinu ter nato ustrelil nekega pomožnega šerifa ter sni rt no-ne varno ranil nadaljnega pomožnega šerifa. Poklicali so državne kon-, štablerje, a blaznež se jim je celih [dvanajst dni uspešno ustavljal. IPriše1 je neki agent, ki je proda-| jal solzne bombe ter s tremi granatami premagal blazneža. V nekem pennsvlvanskem mestu so izbruhnili pred kratkim neredi in en sam policist, oborožen s plinsko puško, je premagal trideset razgrajačev ter jih odvedel j na policijsko postajo, j V Chicagu je bil neki obupanec I ustreljen, potem ko se je več ur ustavljal šestdesetim, močno obo-j roženim policistom. Porazil ga je (solzni plin. potem ko je bilo oddanih več kot tisoč strelov v kočo, v kateri je poiskal zavetja. SoLzni plin je premagal tudi bančne roparje v nekem majhnem | mestu v Illinoisu. ker je bila bla-; gajna, kater so navrtali uzmovi-či, opremljena z aparatom, ki spušča solzni plin. Bandit i so pobegnili ter pustili na licu mesta vse svoje inštrumente. V hotelu Sherman v Chicagu je [ nenadno znorel neki gost ter bil premagan od treh plinskih bomb, katere so vrgli policisti S'kozi o-kenee nad vrat m i. potem ko j-e več kot štirideset ustrelil skozi vrata na oblegajoče ga policiste. Med številnimi novimi iznajdbami, ki se tičejo uporabe plina, zasluži največ pozornosti kovčeg za j bančne sle, ki je opremljen z apa-I ratom, ki spušča solzni plin. Vsakdo, ki se nahaja v bližini dvajs*-j tih čevljev v trenutku, ko izsto-i pijo strupene pare, je začasno o-I slepi jen. a bančni sel se lahko u-. makne, ker ve vnaprej, kaj se bo zgodilo, če mu bo hotel kak bandit iztrgati kovčeg iz rok. — Če bi bil čikaški policijski department opremljen s plinskimi bombami, bi se nikdar ne pri petil zadnji plemenski izgred, ki je stal življenje šest in šestdese tih ljudi, — je izjavil detektivsk-načelnik Hughes. — Tekom zadnje stavke v klavnicah, — je nadaljeval načelnik. — so plinske bombe uspešno zadrževale drhal več tisoč moških, žensk in otrok in izgredniki so morali bežati, ne da bi bil oddan en sam strel. Plinske bombe so ^najboljše v bojn proti razgrajačem in za preprečenje nasilja. Iz Slovenije. vilno nabavil, je ljubljanske deželno sodišče razpravo preložilo t svrho zaslišanja nadfafljnili prič. Nevaren vlomilec zopet aretiran. Dne 22. septembra lanskega leta ie bi! od mariborske porote zraven dveh tovarišev Krrla Vogrina iz Mar>t>orai n Franca Zašeja iz Gu-Mjr.pja obsojen tudi Josip Ogrizek iz Prepol, občina Sv Marjeta na L r;> vs'-.l m polju zaivli različnih vlomov na pet let težke ječe. Njegova tovariša sta bil. prestavljena v l aznibiaca, Ogrizek pa jo iiu^i j.opre; še odslu.iti l(J_me-sečno kazen težke ječe zaradi besil, ker so opazili na njegovi tatvine v jetnišnici ok *cžnega glavi malo krvavo rano. Tudi se dišča. Tukaj pa se mu j? posrečilo govori, da je Pukl zadnje dni pobegniti in pod tatinskim imenom inkl^siral večje vsote denarja, ki '"nuji Pepi" poznani Ogrizek je ga je nosil pri sebi. V obleki mrt- nadaljeval vlome v ceijskem ol:ro_ veča pa so našli samo okrocr 1500 žju. Končno se je posrečilo, sra a-Din. Tud i sodna komisija ni poda-Te ti rat i in pred nekaj dnevi ga ie la popolne jasnosti. Vendar Je u- ^.opet sprejela mariborska ietniš-gotovljeno, da na truplu ni zna- niča v svoje okrilje, kov nasilne smrti. ' Zakrivljeno pero. Riziko dela. V Ceršaku ob Muri- je delavca Antona Pufičfci. zaposlenega v ta-ptošnji tfovarai, ud&rilc dvigalo po glavi. Bil je še spočetka tako močan, da je šel proti domu v Selnico, med potjo pa se je zgrudil. Ko sto ga prepeljali nazatj v tovarno je "izdihnil. Bil je član demokitijtske Unije. t Zagonetna smrt. V grmovju v Hočah pri Mariboru so našli truplo Leopolda Pukla. tesarskega mojstra iz Eazva-nja, obešenega na grmu. NastU je takoj sum. da se Pukl ni sam o Strela ubila dečka. V Konjiški vasi pri Konjicah je St. Petru pri Mariboru je u-'prišel dne 22. junija, 20 letni podarila strela v 16 letnega vink-ar- ščitnikov sin Anton PiŠotek v vi-skega sina. ki se je pravkar vraii notoč Josipa Radeja ter sse je za-z del^i in je počival na vežnem baval v družbi svojih to\t |r'išev. pragu. Deček je bil takoj mrtev. Pozneje je prisedjel tudi Simon . Furnami, katerega so fantje izva-Zopet hudo neurje v ribniški jhili izpred hiše z želj6, naj da za dolini. j pi jačo. Obdolženec Pišotek .je imel Iz Soditažice poročajo, da je raz_'za klobukom zakrivljeno pero. kar sajaJ tam strašen vihar, ki je ru- mpd kmečkimi fLtnti splošno val in lomil drevesa ter napravil smatra kot izzivanje na korajžo. j tudi po strehah mnogo škode. Kmalu se ji1 vnel radi tega zakriv-IVmes je padala silna toča. ki je Umnega peresa prepir, tekom ka-(mahoir(i pobelila vi>e in uničila ^erega ga je Pumi! m izmaknil iz skoro vse poljske pridelke, ki so klobuka raztrgal. Hudo jezo (bili že od nevihte p i-oš le ga poue- ie kuhal na ta način osramočeni deljka močno poškodovani. V tr- Pišotek. Odstranil se je k drugi (gu samem ni skoraj hiše. kjer l»i m'Z! *{>r prežal na ugoden treno-ne bilo po-bito mnogo šip. V bliži-,10^- Kar n-ajeaikrat je zasadil svoj ni vasi Žigmarice je med nev;ii nr)ž Furmanu od zadaj v hrbet s j udarila strela v gospodarsko po-|1a^° s'iIr>- da mu je težko poško. (si op je A. Gornika, ki jo hipoma doval tudi pljuča. Z ozirom na o-do tal pogorelo. [količine, ki so spravile obdoižen- Jea v razburjenost, je obsodilo o_ Smrt pri kopanju. j krožno sodišče v Celju Pišoteka (!< JPri kojpaaaju v PoUjanšelči je.na 2 ječe. , utonila 12-letiia Mira Levstek. hčerka davčnega upravitelja v! 12 R°gaške Slatine Škof ji Loki. V družbi z neko pri- Porc«"«j0: Zdravilišče ima sedaj i jateljico je skakala po vodi. 01>.- Ilekai na<1 1100 gostov, za pribli-' stri zašli v globoko vodo in izgini-.žno \00 veG n<1"° preteklo leto ob li v valovili. Mirino prijateljico je,tem (;asu i!1 življenje seveda neki dečko potegnil iz vode. Mi Jživallno- Glavni kontingent 'ro pa so pozneje že mrtvo spravili j1 vorijo i;°Pet Srbohmtfi. močno na breg. Poskusi spraviti jo zopet pa Je zastoPana tudi Madžarska z k življenju so of sal i brez uspeha. I ?udimpešto- ~ Mariborsko vojaško godbo, ki svira pod osebnim Himen. vodstvom kapotčfcna 'Ilereoga po triknat na dan, je treba letos še Poročila sta se Fran jo Gabrov- ' , ™ Uan" Tre,)a K'tf)S še šek. revident pri finančni delcga-!?0®^ p(>hva1iti radi "bornega eiii v L i.nihl ia n i v. .T,l,V,v Ra m prvovrstnih pro- ciji v Ljubljani, z Jelico Rajerje-i vo iz Hotedršice. Žeja po kulturi. gramov. — Izšla je prva številka "Zdraviliškega vestnika" pod u- redništvom pisateljhi dr. Iva Šor_ __ „ ^ . . . jlija s seznamom gostov in mno. jJlozakar, Maiteresra ima ie nri- • • • ■, • , • ■, , ■, ' .. B " ,J 1 elaoiln, ki lahko zanimalo tu- pravno. da z njim strasi boga bo- j- s: - ___. T . , , . , . , . , , ® di sirsi javnost. List bo izhajal te_ jece matere m neposlusne otroke, , , , , . - . , .. , 1 . . j kom sezone kot tednik, poznene— je imel zadnji eas opraviti s so-' r.n,.., , ... za ea^a zimske sezone — v primer discern, ker si je na prisrčen. amJ„;Tl rokih pak nedopusten in prehiter način hotel prisvojiti potrebno n.iobrfiz- bo za izvrševanje svojega poklica. Nevaren mlad kopalec. 11 left ni dečko. Alojzij Palovšek O priliki neke Jusn° preiskave so • - ^ , .. . J . • . . , . _ stanujoč v Bohoričevi ulici št. 11 namreč našli pri njem eelo zbirko c- t , . n i' , .. . . ^ se rad -kopat na Savo. Ne lepili in poducnih kn.ujr, kakor Ex-__.. . .. « „ / J: J10^1 Pa tja iz veselia do vode in port Compass 97/98, Kmetijske ' . J , m rokodelske noviee Traba,-jev dwr'S^^V™ 1 f ** P° nik. Napoleonov Zakoolk. Crkve. . " no pe^marioo. Letopis Slovenske'!^ • ^ XTo+. ^ . .__, .... Pre« nekaj dnevi nekemu kopalcu Matice in se mnogo drugih, ki so , na Jezici 26y Din, nekemu druge-niiRile stampiljke raznih ljubljan-' oo t . .1 i*i -i .....i , . . , .mi1 poleg tega pa je se skill knjižnic, iz katerih si je ob-' ■i , ' " , 1 ., , ., . .okrade? za 100 Din nekega zidfrr- dolzenec prejkonie izposodil za' , - , ^ 7 . -i t * v - t Tr * , ,ja. ki dela na stavbi v Zibertovi dayso dobo. Ker je z vso trdo vrat-• ,r • . -o •• . , . ... „ . . , .. ulici v Siski. Policaja je bila opo-nostjo trdil, da sa je knjiga pra_* • . % ____ J zorjena na dečkovo razsipanje de- rm '.narja, gtJj zaslišala, nakar j ena- — Odkar sem elan čikaškega' • , . ' J , i i , / ivihanec priznal se druge male policijskega departmenta. je bil* 1 . w tfttviriG vec pogumnih policistov ustrelje-f nih od zločincev in blaznežev. a sedaj, ko se poslužujemo plinskih bomb. ni treba niti riskirati svojega življenja, če hočemo izvršiti kako aretacijo. Tehnično ime tega plina je klo-roacetofon in iznašel ga je ameriški poročnik Lgwrence, ko sc je nahajal v Franciji tekom svetovne vojne. Ta častnik načelu je se- Majdo Jerškovo. daj ameriški komjyiniji, ki izdeluje ta plin ter potrebne aparate. — Solzni plin je postal tak« potreben kot so revolverji, — je Himen. Pri Sv. Janezu v Bohinjska Bistrici se je železniški uradnik France Oset iz Maribor&t poročil z Albino Žuraj, hčerko posestnika i ng-ostilničarja v Slovenski Bistrici. Niai Preski pri Medvodah pa se je poročil Janko Slapničar z Nova telefonska govorilnica. Na pošti v Mojstrani je vpo-stavljena od 1. julija dalje nova rekel detektivski načelnik Hughes, telefonska govorilnica. GHUA& NABOBA, JUL, 1924. Lepi Jamčar. Roman- — Spisat Rado Mumik. (Nadaljevanje,) |Ne morem, častiti tast! O da bi jo mogla vsaj trat videti, objeti — blagosloviti! Ah, morda |nosijo valovi Kolpe! Kje je bil njen aaigel—" thitela je iznova. |Le potrpi, Mila! Naši imaj odolgo in slabo pot. Lajmo! Nekaj, mi pravi, da bo še vse dobro, lobro." |Bog daj!" je vzkliknila Mila- in se vrnila v sobo. gorenji polovici ure je pošel pesek. Dolgo-baronesa Viridv j> obrnila umik in si popravi-Iti apelj v pobarvanih laseh. |Šele dve uri!" jt* vzdilmila grofinja, sedla na|v svojo sobo. da se preoblečem. Prosim, gospoda, in čakala... Vse se ji je zdelo kakor mučne j oprostite!" sanje; vsaka minuta se ji je zdela dolga! "Gospod vitez, vzemite jutri tudi mene s sab", ;*dar je kaj zaropotalo na dvorišču, je vselej|kadar pojdete iskat Alijano," je prosil paže Otokar [a: "Zdaj so tu!" in hitela k oknu in se vrača- na hodniku. "Nihče nima tako bistrih oči kakor potrta. Zčemelo jo je v trudnih, od joka o-očeh. jemu ljubemu svaku Majnardu se ni zgodilo nič zalega, pač pa je padel moj konj Žoltko v največjo lužo, ki si jo moreš misliti, in ž njim vred sem se prekuenil tudi jaz v mlako, kajpada. To je nagnilo svaka, da naju je odpustil domov akotudi šantava le prav malo. Naročil mi je, naj te lepo pozdravim in te umi-riin. Vse hoče storiti, da reši Alijano. Preverjen je, da je našel pravi sled. Bodi zatorej brez skrbi! Pa še nekaj mi je naroČil, da ne bi jaz tako zastonj jezdaril domov, namreč-: barona Vida Grad-nikarja naj pozovem po najhitrejšem jezdecu takoj nazaj k njegovim oddelkom, in kadar se prikaže Marko, ga moi-amo neutogoma pahniti v ječo. ker ni bolje varoval Alijane. Tako. MDa! Zdaj pa morUn 'Ali želiš •hladnih obkladov?" je sočutno vpra-frof Felieijan svojo sneho. "Liea ti gore.*' Mila, vglobljena v svoje misli, ga ni slišala in Idihnila bolestno: "Na vsem svetu je ni matere, bila tako zelo nesrečna, kakor sem jaz." Prenašaj in o nesrečo, zaupajoč božji milosti, in jajmo se njegovi sveti volji!" je dejal drobno-duhovnik Draganovič blagoverno. "Bog je ne- in neskončno jaz. "A beži, beži! Kaj bcš ti!" "Nemara jo najdem pa ravno jaz!" "O kaj pa!" se mu je nasmehnil vitez Abac, odropotal v svojo sobo in se jel naglo preoblačiti. *'Ojej — kar slabo mi prihaja še zdaj, ako se spom-nhn, koliko vode sem videl danes, koliko vode! Kdo bi bi! pričakoval kaj takega? Jaz že ne! In naposled bi bil kmalu utonil v povodnji. To bi bila pa vendar pregrenka in tudi jako nespodobna smrt za viteza, ki je vajen samega žlahtnega vina. Kdo bi si bil mislil, da se utegne tako žalostno končati veselo godova--nje! Aha! Tamle je pa moja kronika! Preden grem med goste doli, moram-zabeležiti današnjo nezgodo. Ako ne storim tega takoj, sploh nikoli ne bo nič! Muza. ti pa pomagaj!" In odprl je svojo kroniko in zapraskal z gosjim peresom: S solzami v očeh piše mjaz, Ahac vitez Doljan-ski, in beležim tole: Danes, na svetega Felieijana dan, leta Gospodnjega 1462 so ugrabili cigani Alijano, osemletno hčerko Majnarda grofa Blagaja. Obljubil je tisoč ogrskih cekinov onemu, ki bi prvi našel pravi sled pogrešane komtese. Bog daj, da bi zaslužil to nagrado jaz, pravi ujec Alijanin. To si želim iskreno ne samo zato, ker siromak nujno potrebujem denarja. ampak tudi zato, ker bi siJa rad otel svojo preljubo nečakinjo! "Ah, da bi vedeli, kako zelo boli vaša nesreča tud; mene!" se je hlinila Salda, ko se je poslavljala od Blagajevih. "Kako bi me veselilo, ako bi k rešitvi komtesice Alijane kaj pripomogel moj brat Erazem, ki je tudi od jahal za roparji!" "Lopo vas zahvtaijijeur tollažbo iin izraze iskrenega sočutja," ie odvrnila grofinja Mila in ji podala roko. "Prosim, obiščite nas kmalu zojpet. Saj smo si najboljši sosedje. Gospodična Mačerolorva, prosim, spremite gospodično plemenito Frauenstein-erjevo. Otokar, naroči, da osedlajo!" Naglo se je poslovila Salda tudi od gostov. Na dvorišču so cedili hlapci in dekle po omehčanem pesku za viharjem. Burja je bila potrgala in razmetala vence, cvetne kite ir^ zastavice križema naokoli. Mlad sluga je nesel razpokani in polomljeni Bla-gajev grb na rami. Salda bi bila najrajša vriskala od veselja. Smejala se je tiho, ko je prijezdila z lenim de- čno moder, neskončno pravičen Joti ji v." ["Zakaj ne sedete, častita gospodična?" se je lik Mila zdajci k Saldi. "Prosim." "Nasedela sem se za danes, gospa grofinja!" je *nila Frauensteinerjeva mirnoprijarcno. "Ali mislite, da se bo našim treba bojevati z irji?" "Upam, da ne," je odgovorila Salda in pogle-Milo pr;.'V krotko in ljubo. "Kaj pa morejo o-*iti slabo oboroženi cigani proti oklopnikom? verjena sem trdno, da bo mala komtesa kmalu ?t v naročju svoje dobre mamice." "Ah. iskreno va»s zahvaljujem za te besede!" se »veselila Mila. "Ah — kadar jo zagledam spet! [dar več ne bo smela Alijana od mene." "Kako je bedasta!" si je mislila Č>ikla. "Igraje si pridobila njeno zaupanje. Izrabiti ga hočem feljito. Le čakaj, s sladkimi besedami navidezne ižbe ti boni vlivala v dušo najgrenkejši strup." Lahen nasmeh je igral grofinji na upalem o_ tu. Domišljija ji je slikala neizmerno veselje sreč-[a svidenja in njene ustne so se jele premikati tor v tihi molitvi... Zunaj je poin haval dež in jelo se je vedriti. O-:i so izginil prav tako hitro, kakor so se bili na. |iadili. Okrogla gospodična Genovefa plemenita čerolova je upihnila sveče in sedla po tem naipor-fti delu z odprtimi usti zopet na svoj sedež. Mila je otvoriLi okno. Svežilni dih vonijjave sapici j«- oveval obraz in roke. Globoko je dihala vase Lvljajoči 7rak. dehteč po vrtnem bezgu in po frekovju bližnjega gozda. Na jugu se je včasi svetita bleda svetloba it: grom je zamolkolo bob-v daljavi. Izredčena obiačna zaveda na> zapadu je jel a svetiti; prodrli so jo plahi prvi žarki talil pa je veličastno zajsijalo solnce skozi razti oblake. Od blestečezelenega drevja so kapa- s vet le kaplje; vse se je svetilo in lesketal® v,. . , . n _ . „ . „ •• • u' i - • i , X. bcdogl'avim hlapcem Ivom iz gradu. Veselilo jo je faznicnem sijaju. Mimo okn* so švigale drobne! . ♦ • - . , .. t celo vneto regljanje zab. ki jim j eno dolgi morilni tovice in na vrtni hladnici se je oglasil razposa-^ J - ° -v. , t iti- • L, 1 isusi zasijala lepša bodočnost v polnem grajskem iar_ n semkavee. ofcresal kaplje .s pisane obleke fa sej. , ,r , . . , . . . . . 8 V- , ko barahska xu. V gozdu je kukala kukavica in nad poljanami so' ° DaraD-,»1£a NAJBOLJŠA PLAVALCA Est- COfncHT.Ktf ITeMJIllILCa^MNUMr* Najboljši: ameriška plavača sta brez dvoma Johnny Weissmuller i/. Chicago in Kahanamoku s Havajskega otočja, ki sta pri Olhnpij skill igrah odnesla prvenstvo. Da se razumemo! Nekateri ljudje imajo vedno vsled česar je bančni blagajnik slabo vest. nekateri pa le včasi. (takoj brzo javil Mr. Bobku. kaj se Med te zadnje spada tudi eleve- je zgodilo. V pisarni Frank Sak-landski rojak Anton Grdina. [ser State Bank sploh niso imeli Pred kratkim je bil na tem me- jnjegovega elevelandskega naslo-stu priobčen članek, v katerem va. niti naslova njegovih somd-smo opozarjali rojake, naj v slu- nikov. čaju najhujše nesreče, v slučaju j . , ..... ... . , ' ] Kot domnevamo, je bila kmalu smrti kakega svojega sorodnika.' ,, . . . , . „ „ . . .nato sklenjena kupčija med sorod- obdrze ze vsaj toliko prevdarno- . , - •, -. , . . , , , , jniki pokojnika m Antonom Grdi- sti, da ne botlo brezpotrebno raz-» .... . , . .. , . ... .. i no. kajti ze naslednjega dne ie metavali denar v najrazličnejše , . . . , i dospela brzojavka, da paradne svrhe. 1 , * na osebno po mrliča. pride Grdi- mi mogel naradovati konca nevihte. Proti jugo-lodu je belel rob velikega hudournega oblaka ka-»r prečLst sneg, pod njim pa je pestrela bajnokra-|ia dvo-jna mavrica«... Nenadoma je zatrobii rog in z dvorišča so sli-di klopot konjakih podkva. "On je! Majnard je!" je kriknila grofinja. Za-' lajala ji je sapa. Kri ji je šmila v glavo, srce ji je Navedli smo tudi zadevo -nekega rojaka, ki je nenadoma umrl v New Yorku ter omenili, da so pokazali znanci in daljni sorodniki pokojnega skoraj malo preveč pijetete, ker so dali truplo preve-vesti iz New York a v Cleveland. Kaj jih je dovedlo tega. ni znano. Z gotovostjo pa lahko trdimo, da slovenski narodnjak in katoliški mož Anton Grdina, oziroma njegov namestnik, ni samo iz narodnih in katoliških nagonov potrdil njihovega sklepa. To omenjamo mimogrede. Poglaviten namen tega članka je dokazati slovenski javnosti, da je Anton Grdina lažnjivec in zlobni natolcevalec. V čikaški "Edinosti" je objavil članek, v katerem hoče oprati samega sebe. Njegov zagovor je čisto enostaven časnikarski trik: zmetati toliko blata na svojega domnevane-ga nasprotnika," da to blato zasenči lastno svinjarijo. Na njegove čenče bi se ne ozirali in bi ne odgovarjali nanje, fce i bi ne dolžil ljudi v uredništvu [Glasa Naroda, da so okradli mr-{tvega človeka za težko prislužen i denar. I Ta trditev je tako lopovska, tain tako peklensko neutrudno žvrgoleli škrjančki v jacinih višavah. "Dane.s je najlepši dan mojega življenja P' se je radovala natihoma. "Odslej bom jela zopet živeti ! Porazila sem ju obadva — in še marsikoga drugega. Toda... " Mahoma jo je minilo prekipevajoče veselje. Sop-la je težko, dasi je jahala le počasi po slabi ugrezni ripalo, kakor bi hotelo rasgnati prsi. Obrnila se P°fi: R£aburJala nestrpna radovednost - če , da bi skočila proti vratom, ali kolena so se ji'*° C3gam * pleU°m v ^^ ^ ^ _ in šibala, da se je jela opotekati. Salda jo je' "L'pam, da je našla Cirikli pokazani kraj. Za- tregla in jo rahlo spustila na klop. kaJ me muči strah- da & v mojem načrtu — na- paka, ki me utegne izdati in pogubiti? Doslej ne sluti nihče Blagajevih ničesar. Dosedaj je vse v redu..." Na pustem Fraoiensteinerjevem gradu je bilo tiho in mrtvo kakor v grobu. Že so plahutali urni netopirji okoli stoipov in zidin. Dvorišče so mračile večerne sence. Iz mokrega Vtta je prijetno dišala cvetna vonjava. Salda je naglo drknilai s konja in hi- olgi brki na prsni oklep. Na levo nogo je nekoliko % sobo. epal * j Za njo je pritekla plahooka dekla Kate s pri- "Kje je... Alijana? "je izpregovorila grofinja ž^ano in hotela gospodični pomsgati pri to- velikim naporom in si tiščala obe roke na burno tripajoče srce. "Pomiri se, ljuba sestna! Alijane še nismo našli, ustno mogli. Čutila jev kakor da jo je ošinilo nekaj edenomrzlega po laseh, po tilniku in mozgu. Smrt-nobleda je slonela na klopi in nepremično gledala "Pomagajte mi na dvorišče!" je profcilat Mila. oipojnem veselju se je smejala in jokala. "Hitro |a dvorišče, da jo vidim..." Po hodniku so se bližali težki koraki. Vsi so Ireseneeni in radovedni obrnili glave proti durim, U> so slišali rožljanje meča in žvenketanje ostrog. In prisopihal je vitez Ahac. Kakor bi ga poteg-lil iz vode. tako je bil moker in žalostno so mu veseli vojega brata z blaznim praznim izrazom najhujšega rtrahu. Vitez Ahac jo je motril ves zbegan. Izprva je sumil, ila je zblaznela. "Kje je Majnard t" je prekinila Mgla mučai olk. "Ali se mu je kaj pripetilo? Mi hočeS kaj jrikrivati ? Govori, g^Ori t Hvala Bogu« rfbohsU ni, že vidim, samo malo ■azburjena j«, seveda," si j« mislil brat in rekel na ^las: * * Ničesar ti ne bom prikrival, draga Mila! Mo- aleti. SaJda pa jo je takoj poslala naszaj doli v kuhinjo. Odklenila je omaro, vzela iz nje košarico in pre-gledila*. kar si je bila spravila vanjo: oblelto slavonskega dečka, lonček z rjavo mastjo, škarje, ključe, steklenico vina, kose narezanega kruha in mesa. Preoblek ki se je v dolgo temnomodro obleko in si zakrila obraz s črno baršunasto krinko. Dolila je olja v bronasto svetilnico, jo prižgala in odšla ž njo m s košaro po ozkih zavojnatih stopnicah doli. Konec hodnika med ječami je s kolenom pritisnila na skrit gumb. Zasukal se je- širok kemen in Salda jie stopila v pozemeljsko jamo. (Konec prihodnjič). podla, da bi jo. prisodili kvečjetn I>atru Koverti. MisliliCsmo, da je edino on zmožen kaj takega. Pa se je pokazalo, da je v šoli hinavščine. zavijanja in natolcevanja prekosil učenec svojega učitelja. Grdina pravi v svojem člankn. da se mudi na potovanju in da vsledtega ne more navesti vseh imen onih ljudi, ki so bile pri sodelovanju, češ. da jih bo priobčil, kakohitro se vrne. Imena so stranskega pomena, in jih bomo po potrebi navedli mi. Poglavitno je, da se je pod splošno laž podpisal Anton Grdina m da s svojim imenom jamči za vse. kar je napLsal. Noben njegov izgovor ne bo nič pomagal. Svoje pojasnilo začenja z besedami : "Bil je na poti v staro domovino samski rojak, človek z imenom "Petrič". Potoval je iz Clevelanda v staro domovino. Doletela ga je usoda, da je umrl v Sakserjevi banki". Antonu Grd in i damo naslednje natančnejše podatke: Dne 12. maja ob osmih zjutraj je dospel v pisarno Frank Sakser State Bank potnik J. Petrič s postaje Pennsylvania železnice. Takoj zaitem se je zgrudil nezavesten na tla in deset minut nato umrl. Možak je bil kupil karto- pri Antonu Bobku v Clevelandu, Nadalje piše Grdina: "Drugi dan je moj sin dospel v urad Glas Naroda, kjer ga niso ničkaj gentlemansko sprejeli. Istočasno pa je bil v uradu tudi policaj, kateri je vprašal uradnike v uradu banke, kje je potnikov denar. Odgovorili so: "Mi smo pa vzeli!" Policaj je rekel: "Niste imeli nobene pravice jemati denar od mrtvega človeka Nato so izročili denar, nad katerim niso imeli nobene pravice' . V dokaz, da je Anton Grdina nesramen lažnjivec, naj služijp naslednja dejstva : — Grdinov sin je dospel v New York dne 13. maja in sicer že pu uradnih urah. Slučajno je bil navzoč v uradu tajnik Fraiuk Sakser State Bank. ki mu je dal ra devolje vse zaželjene informacijo. Telefonski- je poklical policijski department ter ugotovil, kje se nahaja truplo pokojnega Petrič::. Povedal mu je, kje je bližnji po-grebnik ter mu svetoval, naj stopi v stik z jugoslovanskim kon ziilatom. Nadalje mu je povedal, kje se nahaja javna mrtvašnica. Naslednjega dne je prišel Grdilo v sin v urad Frank Sakser State Bank. in blagajnik ga je predstavil Mr. Sakserju. Mr. Anton Grdina Jr. in Mr. .Sakser sta st« po govarjala več kot dvajset minut. Pred odhodom v Cleveland se je prisrčno zahvalil tajniku za vse informacije ter ga povabil, naj ga obišče v Clevelandu. če gn slučajno pott zanese tja. Anton Grdina jako negentle-mansko laže, ko pravo, da je bil njegov sin negentlemansko sprejet. Laže vedoma, kajti dvomimo, da bi mu njegov sin dal drugačn" informacije kot smo jih zgoraj navedli. Nadalje laže Anton Grdina. ko pravi, da je bil istočasno v uradu tudi policaj. Grdinov sin ni videl v uradu nobenega policaja. Takoj, ko se je Petrič zgrudil, je telefoniral blagajnik po arnbu- 2 DHAVJE otroka je v veliki meri odvisno od hrane, ki mu jo dajete. Nobena mati ne sme preiskušati. Dojite svojega otroka, če vam pa iz kateregakoli vzroka mleko odpove, ne riarirajte hrane, katere niste gotovi. Bordenovo Easle Mleko je bilo nad 60 let Etalna hrana za otroke. Po je naravna hrana, če ni maternega mleka. Zdravniki ga priporočajo in predpisujejo materam v najtežavnejših slučajih. Če ne veste, kako uporabljati Eagle Mleko, nam pošljite ta oglas, in mi vam bomo poslali navodila glede hranjenja, Knigo za otroke ter razna druga dragocena navodžla brezplačno. THE BORDEN C0MRANY Borden Mdg. New Yoik j in sopotnik Ilribernik. ki nam j' povedal vse podrobnosti. ČLANEK 83. Kaj petrebujftjo otroci za rast? I>«»i»eli -ni.» ilt.;>e. ko mora otrok zavživati |.,.lj solidno hran... Skrajno važii«> je- da uveljavi dolire prehranjevalna navade, ko >4. ..tr,». i majhni. Hr:ma. katero za v živ a otrok danes, do-l(.«*-i v veliki meri kakovost hodoeejja moža. oni. ki so odgovorni /.a prehrano o-trofc. l»i morali !»iii okrajno skrbni pri izl>ir: živil xa djeto otroka, j tiiied otroka ne sme nikdar obstajati le i/, ene ali dveh jedi. Različnost ži\il je potrebna, ker nudi vse vrste materija l:i. potrebnost za rast. Isto-easito p:i -e j.- tr.-ba ixo^ni.i enakn-lienosti v hrani, i'onavadi bi morala mali po dvanajstem uieseeu izbrati di-jeto ter pazit! ti ! t.p. da se je bo* otrok strelu tlržal Vsako novo živih* je treba »lajali otroku redno In ničesar med posameznimi obedi. l'ri številnih otro-Vih je razširjeuje njili dij«-te v zvezi s pi«H-ejšnjimi težk«H-ami. 1'opolnoiaa so zadovoljni z mlekom ter zavračajo vso jilrufjo prebrano. V t.ikib slučajih ne l.olj solidne hratie. t"'.- dajete oboje .dajo* otroku tnleKa. dokler ni zaužil i istiM-::sno, )>«> ».t rok seve«la rajši imel |m!t ko. in kakorbitro ^a bo popil. 1>.( [zavrnil -olidno hrano. Nasletlnja dijetna jlestviea l.ttdi materi primerne obede , za otroka, 'rekom />-!o vi..,'. -a easa ni 1 doi.r,, izpn meiiiti dijete. J < "a j na žlieii a F.a^!<' Hrami kotideu-zirunesi ud. ka. zmt-š.iuega z eno un<\» j pre v rele vodo. pi -d-tavlja mešanimi, ki ima su, i ,Silno vrednost kot sveže !dobro ndek«>. Kjerkoli se pojavi v na-; slednjem preiih-du l.rs!-da mleko, naj j se Kaiile r.rand Mleko raz ribici na ;z^orajoinenjeni naein. Hrana za otroke od 1J. do 1.1. mese-ea jietkrat na dan. i o|. 7. zjutraj. Zdrob. jeetnen. ji^-!lueiiov ali pšenieni jelly, »-no ali dve j veliki žli- i v šestih ali omu:1i unčah Iailek:'... Star kruh in surovo maslo ali .pa J (IVpeeeliee jn surovo maslo. , oh H. zjutraj- Sok oranže, j Oh 11. zjutraj. Nastrgana govedina, jod ene do treh velikih žli", pomeša na z ' i s i o množino kruli a ter oniočena z j ved nim sokom ali z mehko kuhanim jajeem, obenem s starim kruhom ali prepeeema ter G do Grdina laže. ko namiguje <> tat-j vini in neposJtavnih dejanjih. Frank Sakser State Bank da ži- Jdrohtinami. K vini najboljšo in najbolj pošteno ,s um" ,uhku- postrežbo. Če se pa pripeti v nje-1. "I':! kokošja, ali , . . . . ;janjeeja juha z rižem ali z zdrobljenim nem uradu tak slučaj kot se jejstarim kruhom, šest unč mleka, r-e pripetil s pokojnini Petričem. sto-;u'a otrok hor-e. star kruh in surovo ri Frank Sakser State Bank svo. ,Ui,sl°- ^f viIlli »triM-i te starosti bod<, -i - , , , zaužili in prebaviil kuhana iahol- jo cloveeansko dolžnost. ,.., - ' , . , J ^ ka ali eesplje. Kadar daste ti dve mo- Ambulančni zdravnik je mogel.r:"'' "pustiti mh>k<». konštatirati edinole smrt. Navzo, j či jjolicist je telefoniral po pol?- da se prevede truplu'maslo.- ' < >li tO- zvečer. Velika /liea žitnega . , ... 'jflly-ja v osmih unčah mleka, blagajnika, i . , . , , r»i »trtK-i- ki So Stari več kot petnajst ce se je potniku kaj odvzelo. Bla- |„,eseeev. potrebujejo še nadaljnih stva- gajnik je odvrnil, da uro in de- ri v svoji dijeti. V naslednjejp članku nar. Policist je oboje spravil ter/'um<,i ,1:^vlHlli l""ln.!.ne » eepte za otro blagajnika cijski voz, v morgue. Policist je vprašal oh U. popoldne, j iVe veliki žlici žitnega je!l.v-ja v osmih unčah mleka. prep<"čenča. Suh kruh in surovo ke od l.i. mesiH-a naprej do 2. let. podpisal i j Citajte te članke vsak teden skrbno posfa- ti>r -*'h oluai»te iwznejso uporabo. Sakser State Bank sodnijsko zaslišan in v slučaju nepostavnega dejanja tudi sodnijsko pridržan. To se pa ni zgodilo, in vsledtega ima Grdina eno obrekovanje in eno gorostasno laž več na svoji vesti. Grdinov sin je bil v pisarni Frank Sakser Starte Bank nadvst* ljubeznjivo sprejet in postrežen. On ni v Sakserjevi pisarni nikdar videl policista, še manj je pa mc*-lanco. Predno je dospela ambu- o,.l videti, ko je bil policistu delan ca, je bil Petrič že mrtev. Nje-!nar izročen. Policist je spravil »le- na zahtevo pobotnico. V New Yorku so stroge ve, in policija jih precej dosled-j. . . . - je le zapLsalo. da bi bilo naiboljše no izvaia. . , . ^ , . J j m edinole pošteno, ce bi dobili de- Kakorhitro bi se pojavila le ,,Jr sorodniki pokojnega v stari senea kakega nepostavnega dejn- j domovini. naj, bi bil uradnik Frank; s tem je rešilo svojo časnikarsko dolžnost. Če so sorodniki ukrenili druga- gov prijatelj, tovariš in sopotnik Hribernik, mu je v navzočnosti vseh pomnikov zbranih v pisarni, odvzel uro in denar. Vse skupaj je izročil blagajniku. Bilo je 2792 dolarjev in 51 centov. nar in podpisal pobotnico 34 ur prej. predno je dospel Grdinov sin v Sakserjevo pisarno. To lahko priča lepo število potnikov, ki so bili tedaj navzoči, to lahko pričajo vsi uslužbenci pi- Grdina laže, ko pravi, da se je same in navsezadnje tudi policist. v uradu Glasa Naroda zakrivilo nepostavno dejanje. Najprej je treba razlikovati ki je izročil den^r na pristojno mesto. k Kam je šel s pristojnega mesta med Glasom Nahoda in Frank potnikov denar, ni briga uradni-Sakser §tate Bank. j kov Frank Sakser State Bank. Grdina ni bil nikdar v uredni- Uredništvo Glasa Naroda, kij štvu Glas Naroda im tudi pokojnik zagovarja vsepovsod interese slo ! nastopa v igri "The Family se-ne, pač je pa bil njegov prijatelj' venskih priseljencev v Ameriki eret" če. je njihova stvar. Z denarjem mrtvega človeka je namreč lahko barantati. Toliko v pojasnilo! Uredništvo "Glas Naroda". BABY PEGGY Ta najmlajša ameriška igralka \ — SEAS NAHODA, SI. 3T7E ItiL MORSKI JASTREB. Spisal Rafael Babatini. — Za G. N. priredil G. P. 30 (Nadaljevanje.) 5S99E Na tajnem je sestavil dolgo pismo, ,v katerem je opisal vse, kar se mu je pripetilo izza časa odvedenja ter pojasnil eelo resnico ter dejstvo, ki je dovedlo do odvedenja. Kroničar je mnenja, da bi moralo to pismo ganiti do solza eelo kamen. Razven tega pa ni bila to lc strastna izjava nedolžnosti ter obtožitev brata brezjvseh dokazov V pismu ji je navedel obstoj dokazov, ki so morali pregnati vsak dvora. Pojasnil ji je pergament, sestavljen pri Master Baine-u in ta dokument naj bi ji bil izročen obenenTs pismom. Prosil jo je. naj se informira glede pristnosti tega dokumenta, če bi dvomila o njem. pri Ma>ter Bainu samem. Nato jo je prosil, naj preloži celo zadevo kraljici ter mu s teih omogoči povratek v Anglijo ter imunosf preti vsemi posledicami njegovega nato sledečega renegatskega čina., do katerega ga je privedlo le njegovo trpljenje. Obložil jc mladega Angleža z darili, mu dal pismo, da ga oseb no izroči ter mu dal navodiia, kje bo mogel najti dokument, katerega naj izroči Rozamnndi obenem s pismom. Ta dragoceni dokument je pustil med li-ti neke stare knjige v svoji knjižnici v Penarrow. kjer se je gotovo že nahajal, ker ni vedel brat za njegov obstoj ter sploh ni >.nal brati. Pitt naj bi bil poiskal Nikolo v Penarrow ter dobil njegovo pomoč pri izsleditvi dokumenta, če je še obstajal. Nato pa je našel Sakr-el-Bar sredstva, da spravi Pitta v Ge novo in ga vkrca lam na neko angleško ladjo. Tri mesece pozneje je sprejel odgovor, — pismo od Pitta, ki je prišlo nanj preko Genove, — kajti to trgovsko mesto je živelo v mini z Alzirci ter služilo kot komunikacijsko sredstvo z krščanskim svetom. V tem pismu ga je Pitt informiral, da je storil vse, kar je mu je naročil Sir Oliver: da je našel dotični dokument s pomočjo Nikole in da je osebno obiskal gospodično Rozamund . Godoiphin, ki je bivala pri Sir John Killigrewu v Anvenaeku ii. da ji je izročil pismo in dokument. Ko pa je izvedela, v kojega imenu je prišel, je v njegovi navzočnosti vrgla pismo in dokument v ogenj ter ga odpustila, ne da bi poslušala njegovo povest. Sakr-ci-Bar je preživel naslednjo noč v svojem duhtečem vrtu in njegovi sužnji so polni terorja sporočili, da so ga culi ihtet in jokati. Če je njegovo srce jokalo, je ihtelo zadnjikrat. Nato je postal še bolj nedostopen, bolj brezobziren, okrut in porogljiv kol bo ga Ijnuje kedaj poprej poznali in od onega dne naprej se ni vet brigal za to, da oprosti angleške sužnje. Njegovo srce je postalo kamen. Na ta način je poteklo pet let. pričenši z 0110 spomladansko nočjo, ko ga je odevedel Jasper Leigh in njegova slava se je razširila, njegovo ime je postalo teror na morju in cela brodovja so bila poslana z Malte, iz Napolja in Benetk, da uničijo njega in njegovo piratstvo. Alah pa ga je čuval in Sar-El-Bar se ni nTkdai spustil v bitko, ne da bi izvojeval zmago za scimitarje Islama. Tekom spomladi onega petega leta je dobil nadaljno pismo od PitUl, ki mu je pokazalo, tla hvaležnost ni še tako mrtva na svetu kot jc domueval, kajti izključno le iz hvaležnosti, ker 05 toraj. pred 1!» leti je bil "Bled" prvič nastopil ter začel svojo delo za prebujo naroda mod nanii. V t«»j dobi je mnogokrat seznanil drusonwke o milini slovenske jiesmi s tem dokazal svetu, ila ima tudi naš mali narod vse vrline za napredek kakor drugi svetovni iiar»wli. Vedno je društvo Bled rado sode'ovalo pri raznih prireditvah ostalih društev brezplačno in tako pripomoglo do boljših moralnih in gmotnih :is[>ebov. Ix tega razi« sra pričakuje "Bled mnogohrojnega obiska našega življa iz Johnstowua in okolice. Vstopnice za moške so po .10c. ženske in mladina so vstopnine proste. Za plesalce in plesalke še 'Si centov posebej. Vstopnice se dobe pri vhodu na prostor. Začetek točno ob lo. uri zjutraj ter traja do noči. Za postrežbo gostoti bo obilno preskrbljeno. Bratje in Sestre! — DNE 31. AVGUSTA VSI NA TO RODOLJUBNO ZABAVO! PRIPRAVLJALNI OllBOR Wollersdorfski škandal. Ze precej časa se vleče v Avstriji preiskava o škandalu v veliki tvor niči municije v Wollers-dorfu, kjer so razni visoki funkei-jonarji prodajali pod roko blago, stro.jp in druge stvari po naravnost smešni ceni. Vsled tega je država oškodovana za mnogo milijard avstrijskih kron. Čim se Jt» uvedla preiskava, so pobegnili glavni krivci in jih selaj iščejo. Dva najbolj prizadeta kriVca. Bei-linca Sklarz in Pochwart. sta izginila brez sledu iz Avstrije. Splošno se zahteva, naj država krije del izgube, ki je nastala s panamo v tej tvornici, na ta način, da se zaseže imetje Sklarzo- DOBRE NOVICE ZA NAŠE Čl T ATELJE. Zadnji teden ste brez dvoma opazili v tem listu članek, v katt>-i-em so bi1!i čitatelji opozorjeni na dejstvo, da so S. Anargvros, k: su največji izdelovalci turških cigaret na svetu," ponudili javnosti nove LONDON LIFE cigarete. Izza uvedbe in izza časa. ko je bil naš članek objavljen v našem ROYAL MAIL. ■ii.ih.a..,. —i NEW YORK IN HAMBURG CHERBOURG IN SOUTHAMPTON "Ohio" "Ortfuna" "Orca" "Orbita" Tl parplkl so novl In modami ▼ -~r -tea odru. najbolj priljubljen* potnikom In glasovi te rwU komodnosti ta — KOMFOKTA. Zdrava, tečna In obilna brut aa aar-vlra ntrn potnikom na belo pokritih inlaah Družine, Cena ln otroci «mjp POSEBNO PAZLJIVOST. Za podrobno«tl se obrnite na zastopnike ▼ v&iem mestu ali na ROYAL MAIL. STEAM PACKET CO Wt Broadway._New York m Kretanje parnikov - Shipping News Oglasi naj se TONY LUNDER, kateri nam je dne 19. maja poslal iz Pittsburgh. Pa. svojo prtljago, katero hranimo pri nas, od njega pa še do sedaj nismo dobili poročilo. , x Frank Sakser State Bank. (3x 31, J. 2.) Kje je moj brat MARTIN STER-BENK, ki biva že od leta 1903 v Združenih državah, star 59 let. Lansko leto je bival v Covs-ville. Oregon, a svoje posestvo ima pa v Renton, Wash. Prosim cenjene rojake, če kdo kaj ve ' o njem, naj mi poroča, če pa sam čita te vrstice, naj se mi pa sam oglasi. — Joseph Ster-benk, Helenstrasse No. 13. Stop-penberg, Rheinland, Germany. 1. avousta: Muenchen t Cherbourg ln Bremen t. avgusta Olympic. Cherbourg; George Washington. Cherbourg; New Amsterdam, Boulogne; Conte Rosso, Genoa: Hanaa Cherbourg In Hamburg; Belgenland. Cherbourg In Hamburg 4. avgusta: Taormlna, Genoa ft. avgusta: Resoute, Cherbourg ln Hamburg; Co lumbus. Cherbourg; in Bremen; Re-ublic. Cpherbour* in Bremen I. avgusta: Aqultanla, Cherbourg; Rochambeao. Havre; Luetxow, Bremen; Ohio. Cherbourg 7 avgusta Belgenland. Cherbourg: Colombo, Genoa; Minnekahda, Cherbourg ln Bremen; Wuertemberg. Cherbourg In Bremen *. avgusta: President Wilson Trat *. avgust at Homeric. Cherbourg; Lancaotria. Cherbourg; President Roosevelt, Cherbourg in Bremen: Deutschland, Cherbourg in Hamburg; Ryndam. Boulogne 12. avguata: Derflinger v Bremen; Suffren v Havre 13. avgusta: America, Cherbourg !n Bremen; Stuttgart, Cherbourg In Bremen 14. avgusta: Mongolia. Cherbourg 16. avgusta: Leviathan. Cherbourg; Majestic. ChJ bourg; Lafayette, Havre; ClevelaJ Cherbourg in Hamburg; Orbita. ChJ bourg; Rotterdam. Boulogne; Gil Cesare. Genoa 17. svgusta: Sierra Ventana, Bremen It, avgusta: Pittsburgh. Cherbourg; Reliance, bourg in Hamburg tO avgusta: Paris, Havre: Mauretanla. CherbouJ York, Bremen; Conte Verde. Gene tl. avgusta: Arabic. Genoa; Thurlngia. Cherboi ln Hamburg 23. avgusta: Olympic, Cherbourg; President Ha lng, Cherbourg In Bremen; Mount Cla Cherbourg In Hamburg; Voltndal Boulogne; Dulllo. Genoa 26. avgusta: Seldlltz. Bremen 27. avgusta: Prance, Havre; Aqultanla. Cherboi: 28. avgusts: Columbus. Cherbourg ln Bremen; Zc land, Cherbourg SO. avgusta: Homeric. Cherbourg; \teendara. BoJ logne; Orca, Cherbourg: Muenche| Cherbourg in Bremen; Albert Cherbourg POZDRAV! 1 Preduo odpotujem v staro do-Iistu, se vesele kadilei novih LON- „ -it-. nA. * ..,.* . _ movmo s parnikom Franee, po- L»UN -LirE cijraret. Nas namen ie j 1 - • , . , , J zdravljam vse.rojake, posebno pa opozoriti vas na te čudovite vrevl- m. * .... __ .. „, tt„ „ ,. mt>je sestre Frančiške in Marijo, nohtne eigai-ete z zopetnim malmi ^ , _ Člankom, kajti >a„rda ni dotiinega 'Rf f "l'h ' " članka kdo naSik iitat.ljev čital. ■f"! ^ nadalje mojega b™. ta Jakob Carman v Kenmore, O.. Nove LONDON LIFE cigaret. družino Jaekman, Štefan im Jože .jcdelujej,, največji izdelovalci tur- j Jnier ^ Gratžar n„ Frank . 4 -....,.. ;SkJl,c'sar';t "a sve'u; Oantar. Lena hvala Mike Staneel- vo, ki ga ima v Avstrni 111 ki ie l posebna izbraii tobak, pravdno I . . , . . J -t - - ter vsem tistim, ki so me spre- znatno. zmešan, da proizvede kajenje, ka- F Ugotovilo se je tekom preiska-1 ve, da je Sklarz s tovariši tak«, i gospodaril v wollersdorfski tvoi-j niči. da, je od 18.000 strojev osta- j lo le še 650 komadov, ostali so pa polagoma izginili. Pochwart je zahteval od sindikata tvorniee 10 odstotkov delnic, podjetja, 10 odstotkov vsega neposrednega In posrednega dobička, med temi tu- korinega niste bili nikdar prej deležni. Naprodaj so po zmerni ceni, 20 cigaret za 18 centov, ter so v težkem štanjolu, ki ščiti njihovo svežost in okus ter jim ohranja obliuo. Po taki ceni ni naprodaj nobena druga cigareta, ki bi vam dala pri kaj i tak užitek in tako zadovoljstvo kot ga dobite pri kaji LONDON LIFE cigaret. V LOX- meniii na kolodvor. Vsem rojakom priporočam tvrd-ko Fratok Sakser State Bank, ka-tera mi je prihranila precej stroškov in nepotrebnih skrbi. Frank Čarman iz Sj.iginaw, W. S., Mich. CUNARD Jugoslovani, odhajajoči na začasni obisk, pa se mudijo manj kot eno le-to, bodo zopet spuščeni v Zdr. države, ne ozirajoč se na kvoto. V JUGOSLAVIJO v 8 in p«.l »ln*- vsako srrdo a tremi ekspresniml parnikl BERENGARIA AQUITANIA MAURETANIA (preko Cherbourga) CE nameravate d_>bitl svojo rodbino iz JUGOSLAVIJE, se takoj brigajte za potovanje. N'aS urad v Jugosluviji jitn bo pomagal ln sveto-vsil. Vsi iiotniki treijrjfa razreda po-tujfjo v privatnih kabinah. N>nad-kriljiva čistoba hrane. Za podrobnosti se obrnite na lo-kalne agente ali na CUNARD LINE 25 Broadway New York di onega, ki so ga za smešno ceno prepisali kot takozvani raport na LIFE boste vedno dobili vi- soko kakovost. Cena, po kateri jih prodajajo, ne omeji števila družbe, ki jih je ustanovile tvo:- niča nadalij sedež v izvrševalnem odboru inGgročitev vse industrf- Uudi, ki jih lahko trajno kade. jalizacije in propagandnih oddel- To ni »edeljska ali prazniška cv kov. gareta. Te cigarete lahko kadite t 1 n,nl„ - , .. , ^ slehrni dau v tednu, ker so ce- lzkazalo se je dalje, da sta do- 1 ^ .. , ! aeae. wqln nn^nnMil..-----L.__- * - 1____I 1 Ce jih niste poskušali, kupite že danes zavojček. To je največja vrednost v cigaretah, ki je bila doslej liudena ameriškemu kadilcu. Vsledtega se veselite^ kakovosti dobrega tobaka in prištedite razliko. bivala zastopnika avstrijske v ki- i de v upravnem svetu tvorniee. Hillinger in Neuhofer, po 60 m-lijonov avstrijskih kron plače na mesec, brez strankarskih dohod-! kov, ki sta jih imela pod roko. Vsak od njiju je imel lasten avtomobil. Bivši avstrijski minister Pittner je prejemal po 29 milijonov kron na mesec. Kako se je prodajal materijal tvorniee v Wiillersdorfu, se vidi iz zapisnika, ki ga ima vlada. Tako so na primer prodali 103 tone medi v obliki prvovrstno izdelanih okovov za* pohištvo po 7100 kron za kilogram, prava cena pa je najmanj 28,000 kron. Preiskava se nadaljuje in bo spravila še lepe stvari na dan. NAZNANILO! =^£2 Naš potovalni zastopnpnik Mr. JOSEPH ČERNE bo obiskal prihodnje dni rojake po Penn-sy Ivani j i. On je pooblaščen pobirati naročnino za "Gl\s Naroda1' in knjige. Rojake prosimo, da so mu kolikor mogoče naklonjeni. Upravttitvo "Glas Naroda". ADVERTISE in GLAS NARODA DR. LORENZ 642 Penn Ave., PITTSBURGH. PA. EDINI SLOVENSKO ČOVOREČ1 ZDRAVNIK iPECIJALISY MOŠKIH ftOLEZNI. Moje stroka j« zdravljenje akutnih In kroničnih bolesnl Jas ■am že zdravim nad 25 let ter Imam skuinje v vaeh boleznih v ^ * t ,r*m •loV4n*ko' ««to morem popolnoma razumeti In spoznati vaie bolezni, da vas ozdravim in vrnem moč In zdravje. 8kozl 23 let sem pridobil posebno akušnjo pri ozdravljenju moikih bolezni. Zato oo morete popolnoma zanesti na mene, moja akrb pa is, da vas popolnoma sadra, vlm. Ne odlai*jts, smpak Pridite Cimprsjs. isz ozdravim zastrupljeno kri, msxulje in lise po telesu, bolezni v grlu Izpadanje las. bolečine v kosteh, stare rane. oslabeloet, živčne In bolezni v me-nurju, ledieah, jetrah, želodcu, menico, rsvmatizsm, katar, zlato žilo, naduha ltd». Uradna ura: V ponedeljek, sredo ln petek od 9. dopoldne do S popoldne; ▼ torek, četrtek tn sobota od, S. dopoldne do t. sveder; t nedeljah ln praznikih od 18. dopoldne do S. popoldne. POZOR! Hrvati in Srbi, ki potujejo skozi New York. ,He pozabite na mo] kotel, kjer dobite najboljša prenočtifta in bosta najbolj poetreient Obte aobe i eno aH drema poataljfma Pieatar m MO OMh. Donate kaklaja. VaJnS|)a ana, AUGUST BACH, 63 Gmmktk at, Nnr Ytik Posebna ponudba našim čitateljem! , Prenovljeni pisalni stroj "OLIVER" ^20 — S strešico za slovenske črke, č, š, ž — 00 'OLIVER' PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI. Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj lahko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street Hew York, N. Y. Jeli Vaša navada hraniti? Hranjenje, kakor tudi mnoge druge vrline, so za dosego, napredka in izboljšanja življenskih razmer neobhodno potrebne. Ako še niste pričeli hraniti, ne odlašajte dalje temveč pričnite še danes in vložite Vaš denar pri solidni domači banki na "Special Interest Account" kjer Vam prinaša — 4% obresti na leto in je sigurnost zajamčena. Denarna nakazila v dolarjih, dinarjih in lirah izvršujemo ceno in točno. ZASTOPSTVO VSEH PREKMOBSK3H PA-ROBRODNIH PROG. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. [DSUIICHUHF U Tgartvnoet ▼ J monUrii^ V | Edine slrsktns »pomladne edplutja OtTmitTeu voinj» sna Presidente Wilson — S. avo.: 10. okt. Martha Washington — 6. sept.; 23. okt, v Dubrovnik ali Trst. Zalazxtlns v rotranjcit ime'na. Nobanlb v!-c«t*v Vorxftajt« pr> bliin. e n asenta ali pri PHELPS BROS. A CO, 2 We»t St.. N. Y. Zastopnik za Milwaukee, Wis. je tudi Joseph Koren. 555 Reed St. Rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo "G. N.M ADVERTISE in GLAS NARODA Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. T^ DOB J* namenjen jotoratl T ** stari kraj, Je potrebno, da J« natančno poučen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Pojasnila, ki ram Jib aamoreiM dati vsled nade dolgoletne Izkušnje, Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi prt-poročamo vedno le prvovrstne par nike, ki Imajo kabine tudi v III. ra» redu. Glasom nove naselniske postave, ki je stopila v veljavo s 1. julijem 1924, iitinorejo tudi nedrZavljani dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto in ako potrebno tudi delj: tozadevna dovoljenja izdaja generalni na-selni.ški komisar v Washington, D.C. ter se bo vsak lahko povrnil nazaj v Združene države brez vizeja ameriškega konzulata zuuaj. Kako dobiti svojce Iz itsre-ga kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej pise za pojasulla. Iz Jugoslavije bo pripuščenih v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto Ik> G71 priseljencev. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta za m o rej o Jugoslovani sedaj potovati. Frank Sakser State Bank 83 Cortland* St., New York Pozor čitatelji. Opozorite trgovce la * brtnfke, pri katezik kopa« Jato ali naročate la sU ■ mjik postrežba adovolj^, da oglainjejo t listo "Glas Naroda". S Im bette fcstrecU tkb Vprara "Glas N&reda* Prav vsakdo— kdor kaj išče; kde« ka] ponnja; kdo« kaj knpojai kdor kaj prodaja? pnsw vsakdo priznava, da tmalfl iadavfl aspek mali oglasi t M Olai ■ a 119 a na GLAS NARODA", THE BEST JUGOSLAV ADVERTISING MEDIUM.