89. Številka. Ljubljana, v petek 19. aprila 1901. XXXIV. tete.
SLOVENSKI NAROD.
fchaja vsak dan zvečer, izirofii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman sa avatro-ogrsk« dežele sa vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K BO h, za jeden mesee 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta B K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežel« toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanil« plačuje se od stiristopne petitrvrate po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po lO.h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska, — Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu št. 12. Uprsvnlštvu naj se blagovolijo posipati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice ftt. 2, vhod v upravnistvo pa s Kongresnega trga 8t. 12.
»Slovenski Narod" telefon st 34.     »Narodna TIskarna" telefon it 85.
„Politika načel in oseb."
Gospod kanonik Sajovic v Ljubljani nam je blagovolil poslati naslednji .popravek* :
Sklicujoč se na § 19. tiskovnega zakona zahtevam z ozirom na aDopis iz Ljubljane* .Politika načel in oseb" L, objavljen v 86 številki Vašega lista z dne 16. aprila 1901., da sprejmete v prihodnji Številki na istem mesta in z istimi črkami nastopni stvarni popravek:
Ni res, da sem jaz bivši župnik v Slavini in sedanji kanonik Sajovic baje svečano naznanil škofu pritisk, s katerim je stranka škofu nož na vrat postavila ter zahtevala, da opusti vsako dotiko z možmi narodno napredne stranke.
Res je pa, da o takem pritisku s knezoškcfom še govoril nisem.
V Ljubljani, dne 18 aprila 1901.
Jan. Sajovic,
stolni kanonik.
Na ta .popravek* konstatujemo, da se v duhovniških krogih splošno vse to zatrjuje, kar gosp. kanonik taji. Sicer pa je oseba postranska stvar, glavno pa je, da\e duhovščina slovesno pritisnila na škofa, za to imamo na razpolago dokaze.
Realka v Idriji.
Idrija, dne 17. aprila. Navajeni smo pač marsikaj brati v aSlovencu", kar bi količkaj poštenega in trezno mislečega človeka napolnilo z gnevom  in  preziranjem do kaj jednacega, toda večje podlosti si pač ne mere pred stavljati, kdor pozna razmere glede ustanovitve idrijske realke in kdor čita „SIo vencev"  uvodni   članek v štev. 80 od 9. aprila.
Čakali smo in dočakali smo. BS!o venec" je začel ruvati proti naši realki.
V prvi vrati napada idrijske .liberalce", zakaj se ti petezajo za realko na občinske stroške, ko bi jim vendar pre-skrbel poslanic   Šusteršič   gimnazijo na
LIS T EK
Momenti.
Iz spisov A. P. Ceh o v a, preložil Ivan Prijatelj. V Ljubljani 1931. Založil L. Schwentner.
Anton Pavlovič Cehov, »ruski Maupas-sant" — kakor ga radi imenujejo kritiki — je danes najbolj čitani ruski pisatelj. Njegove črtice pa so raztresene tudi po vseh evropskih listih, in ni ga menda več jega časopisa, ki bi ne bil prinesel zadnja leta o Cehovu, najodličnejšem zastopniku rnske moderne, referata ali literarne Študije. V lipsijski knjigozaložbi Evgena Diedericha so izšla letos v nemškem prevodu zbrana vsa dosedanja dela Čehova. in vsi nemški listi in vse revije so se temeljito bavile s tem nenavadnosijajnim genijem ruskim. Tudi Slovencem je A P. Cehov že par let dober, velepriljubljen znanec, Malone vsi naši dnevniki so prinesli tekom zadnjih let velik iz bor čehovih kratkih, finopcSntiranih, psihološko globokih satiričnih, humorističnih ali tragik« polnih črtic. „ Slovenski Narod" j« prinesel pred dvema letoma njegove .Kmete" in lani in letos mnogo črtic, katere je ve Činoma prevedla v Rusiji živeča slovenska pisateljica. In te skice, obrnjene kakor kristali, včasih navidezno tudi zalomljene ka-
državne stroSke. Oj ti preljuba ironija 1 Veste H, kako so se ustanavljale realke po Češkem? Delovalo se je že na to, da bi v Idriji ustanovila država kako srednjo Solo, pa brez uspeha. Da bi država popolno na svoje stroSke to storila, ve vsakdo, komur so količkaj znane razmere pri usta-novljanju jednacih srednjih Sol, da je to skoraj izključeno Mogoče, da bi to storila pod izvenredno velikimi prispevki občine in to čez bogvekoliko let Ako pomislimo da bi ti stroSki ne bili dosti manjši, kakor če bi občina na svojo roko ustanovila Solo, in da je popolnoma nespregledno, kdaj bi se stvar sploh izvrSila, ni li v tem slučaju veliko boljše, da je občina realko sama ustanovila, cziraje se seveda na to, da bo vlada za slučaj, da zavod dobro uspeva, Solo prevzela v državno opravo. To pa bo država brez dvoma storila, kakor je to storite že v veliko slučajih, po sebno na Češkem. Ta modus nstanovljanja srednjih Sol je pač jedini, ki po najkrajšem in najprimernejšem petu pripelje do cilja.
Nadalje dokazuje dunajski dopisnik: (dopis je namreč z Dunaja!): Iz gimnazije je odprto učencu veliko več potov, kakor iz realke in našteva tudi stroke, kojiü se lahko poprime dijak iz gimnazijo in oni iz realk*. Sedmo, da je temu tako. Sedaj se pa aklepa po višji modrosti in logiki: V Idriji realke za to ni treba, ker je dijaku iz gimnazije odprto več potov, kakor onemu iz realke. Tu pa apeliram na razsodnost količkaj mislečega človeka: si li more ta misliti večjo bedarijo, kakor je ta ? Ne bi se to reklo lahko povsodi, kjer se ustanavljajo reslke. in potem realk sploh ne bi bilo treba! Res je, iz gimnazije je od nrto dijaku več potov kakor iz realke, zato pa imamo tudi več gimnazij. Koliko dijakov pa Študira gimnazijo in koliko re alko? Pomislite to, in pripoznati morate, da je dandanes dijaku iz realke ravno nasprotno obširnejše in pr<. tej še polje odprto, kakor dijaku iz gimnazije glede na razmerje med Številom pot v, kamor se lahko obrne iz tega ali onegn zavoda, in med številom dijakov, ki Stu lirajo realko
kor ponesrečen demant, so zbujale kakor drugod tudi pri nas s svojim teškim hu-morom, trpko ironijo, resignirano satiro in virtuozno pripovedno tehniko prav posebno pozornost. Zato pa se je razveselil izvestno vsakdo elegantne Schwentnerjeve knjige »Momenti", v kateri je zbral Ivan Prijatelj, dobri poznavalec in propagator rnske moderne literatur«, jednajstero novih Čehovih novelic in StiridejanjsKo komedijo .Utva". Za uvod pa je dodal urednik in prevajalec tudi obširno, krasno pisano Studijo o ruski moderni in o Cehovu. V poslednji Številki .Ljubljanskega Zvona" je takisto Ivan Prijatelj kritično definiral v lepem essayu duh in tehniko v Čehovih .Momentih".
Maupassant in Čehov se zadnje čase rada primerjata. Oba sta predvsem psihologa, oba fiksirata s posebno ljubeznijo iz-vestne navidezno majhne poteze junakov in junakinj svojih navadno le pet, Seststranij dolgih tragedij; oba sta postala 8 tem pesnika vsakdanjosti in vsakdanjih ljudij. Prepad med njima, ki ju loči kot umetnika in opazovalca, je njuna narodnost in milieu, v katerem sta vzrasla sama, in v katerem so vzrasli ljudje v njunih spisih. Ali Maunas-sant se je — kakor Čehov — boril proti ljudem krivih nazorov o vrednosti, Časti, morali in dolžnosti. Kakor Maapassant, kale tudi Čehov vso ničvrednost in gnilobo mo-
in onih, ki Študirajo gimnazijo; pripoznati morate, da Slovenci ravno na Kranjskem potrebujemo vedno več tehnikov, rudarskih akademikov in jednacih, kakor dijakov, ki prihajajo z univerze. Posebno živo obču tirno to potrebo tu v Idriji, kjer je n. pr. izmed vseh rudniSkih uradnikov jeden sam Sloveneo in Se ta nemškega mišljenja in ker vemo, da je ravno realka za izobrazbo teh uradnikov najprimernejši zavod.
Dopisnik z Dunaja primerja potem, koliko stanejo Študij« na gimnaziji in ko liko na realki. Hoteč očrniti naSo realko in zanaSajoČ se na neumnost .Slovenčevih" čitateljev. primerja našo spodnjo realko s svojo popolno gimnazijo. To je vendar skrajno nesramno ! Zakaj ne primerjate nasprotno? Seveda, vi bi dosegli takoj popolno gimnazijo, in nam n« bo mogoče priti čez spodnjo realko! In potem Se na-daljne bedastoSe: na gimnaziji dijak lahko „instruira" na realki pa .je ta priložnost zelo redka"; tehnične Študije stanejo denarja, druge Študije takorekoč nič, kratko malo: gimnazijo in nadaljne visoke Sole se Študira lahko brez vseh sredatev, realka in tfhnika pa stanejo toliko denarja, da je si BoVdBi rednih stariSev onemogočeno Študira., i te 5c!€.
I v
Sicer se pa le predobro poznamo, slavna klerikalna gospoda. Ko so se pred nekaj leti potezovali napredni občinski zastopniki za gimnazijo, veste li, kdo je bil takrat, ki se je ogreval za kak tehnični zavod in nasprotoval akciji za gimnazijo ? Nihče drugi, kakor klerikalni župan Didič. In ko se je vziic temu poskušalo dalje prodirati, reklo se j« na merodajnem mestu naprednim zastopnikom: draga gospoda, če župan ni zavzet za stvar, če nimate nad-svetnika za sabo (takrat je bil akciji nasproten tudi nadsvetnik), bodite uverjeni, da bodete težko kaj dosegli. In vsa stvar je zaspala In ko je pred par leti prišel občinski zastop v napredne roke, začela ae je akcija za realko, danes nam je že zagotovljena in — Čujte in strmite — kdo je oni, ki se je sedaj začel ogrevati za gimnazijo? Župana nimate, nadsvetnik je
rale mase, piSkavost vladajočih principov in nevzdržljivost sedanjih socialnih razmer. Oba sta tožitelja človeške družbe. V fino-kovanem drobižu, v malih pcentiranih hu« moreskah slikata specifično francosko in specifično rusko družbo, a vendarle tvori vsaka teh povestic kos velike obtožnice proti vsemu človeštvu. Iz vseh teh drobnih povesti in črtic, iz vseh teh navidezno nedolžnih beletrističnih igračic se čuje zatajevani gnjev prostomisleca proti filistrstvu, ki se repenči in koSati na vseh poljih človeškega delovanja, mišljenja in čustvovanja — proti onim parfumiranim podlecem, v baržun in svilo zavitim lopovom, s častjo, močjo in najvišjimi odlikami obdarjenim tepcem, katerim j« dostojanstvo in denar več kot resnično, človeSko čustvo in prava omika. A vzlic vsemu gnevu in protestiranju ta dva tožitelja in sodnika moderne družbe ne kričita, nego ostajata vedno mirna, ravnajoč se po gesla: Nilad-mirarit Življenje jima je le slab, grd do-vtip! Njuna filozofija ima torej nekaj mefi 8tof«lskega! —
In specialno tile .Momenti" ? Prijatelj pile o njih in o Cehovu med drugim takole:
Življenje mu je smešna, brezupna in brezizhodna puSčoba, lena in brezsilna v svojim samosadovoljstvu. To je jednako* merna služba telesa. Duša se sploh ne
na naSi strani — nekdo mora nastopiti od vaSe stranke! In vzeli ste si na pomoč klerikalnega poslanca. Predraga gospoda, sedaj si dovolim vas vprašati: kje ste tičali preje, kje ste bili ŠusterSiči, Kreki et oonsortes, kje ste bili z svojo .akcijo" za gimnazijo? Kaj ne da, čakali ste nas, za kaj se bodemo mi odločili, da potem lažje nasprotujete. Kdor ne uvidi vse podlosti vašega delovanja, ta je slep in gluh. In sedaj nas vabite: pridite k nam, delujmo skupno! pustite realko — ki nam je zagotovljena in potezajmo se za gimnazijo
— ki je skoraj nemogoča! Posledica tega: mi nimamo ni jednega ni druzega, in ti preljuba Idrija „mahadehaj" naprej v temi po zaslugi prav po očetovsko za te skrbe-čih klerikalcev. Pa kaj za to! Ti idrijski delavec nisi pač rojen za kaj druzega, kakor za kramp in za lopato in veselja vriskaj oni, ki jo pririne do idealne službe paznikove. _ V.
V "LJubljani, 19 aprila. Iz državnega zbora.
V varstvo predsedstva državnega zbora sta se pred predsedniško tribuno zgradili dve barijeri, da je možno sedaj do predsednika le od jedne strani; člani predsed • atva pa prihajajo sedaj v dvorano skozi velika vrata za predsedniško tribuno. Tako eventuvalni obstrukcionisti ne bodo mogli več tako lahko dejanjsko naskočiti pred-sedništva ter bodo člani predsedstva že na varnem za velikimi vratmi, Se predno bodo napadajoči obstrukcionisti mogli prekobaliti barijeri. Predsednik se je včeraj najprej spominjal umrle nadvojvodinje Gizele in umrlega Schlesingerja ter sporoči), da je posL Klofač svoj drugi mandat odložil. Nato so predložili ministri svoje predloge: železniški minister je predložil zakonski načrt glede ureditve del na režijskih stavbah železnic in glede v pomožnih zavodih rabljenih de* lav cev; justični minister je sporočil zakonski načrt glede razširitve poroštvenega zakona pri stavbnih podjetjih; ministrski predsednik je predložil načrt glede izpremembe državnoaborskega volilnega reda za Bnko-
giblje več, žalosti ni, neizpolnljivih idealov ni. In tako se duša skrči, da je skoro več ni. — Pa pride včasi Človeček s čisto majhno
— sicer korektno — dušo in gre mimo nas. V usodni uri gre. Kajti ravno visi na neba majhen oblaček sanj in iluzije. In primeri se, da pelja človečka z malo, korektno dušo njegova pot tako, da ga za hip obsenči oblaček sanj, oblaček iluzije. In človečka z malo in korektno duSo je za trenotek sladko in grenko. Ognjev (.Verica" str. 49.) ne ve, odkod je to priSlo in kam to vede. Nerazumljivo je, temno bolj nego vsi matematični problemi. Zato j« mučno, a objednem je dobro, sladko, čudovito ...
Toda: vsa ta lepa čuvatva, vse te lepe misli! To vendar ne pride in se ne izpolni! S takim vzklikom zavrSi pošteni razum človečkov take praznične hipe, in potem so zopet vleče prejšnje življenje, kakor se je vleklo včeraj in se bo vleklo jutri To je tragizem malenkostnega in smešnega.
Moment je bil, trenotje.
Pa bil je moment, ki nam je pokazal zaprtnjaka jasneje, reliefneje nego cel roman, ki bi ga bil opazoval pol življenja pri njegovih vsakdanjih opravkih.
Čehov ljubi popisovanje pokvek življenja v njih kričeči okornosti, neživljen-skosti. To je nekaka romantična nerodnost. Cehovu sinu sa humor, a Se pogosteje sa
vino. Nato j« poti Hertog interpeliral predsednika radi znanega govora nadvojvode Franca Ferdinanda, ko je sprejel Protektorat nad katoliškim .Sohulvereinom". Ministrski predsednik je nato odgovoril na interpelacijo poslancev Kaiser, Dersobatta in tovarišev v isti zadevi Rekel je: Odgovor nad vojvode, glede katerega nima doslej vlada nobenega obvestila, je bil dooela oseben, privaten ter je smatrati ga le kot privatne besede, za katere ustavnodoločene odgovornosti vlada ne more sprejemati. Posl. Mali k je predlagal nato, naj se o odgovorn ministrskega predsednika otvori de* bata. Pred imenskim glasovanjem so Mla dočehi odSli. Predlog je bil s 149 glasovi proti 106 odklonjen. Nato se je debata o pristojbinski noveli dovršila. Prihodnja seja je dan?s dopoludne.
Dogodki na Kitajskem.
čudne sumljive novice so doSle s Kitajskega. Zdi ae, da se vojna s pomladjo začenja iznova. Sovraštvo Kitajcev proti tujcem, v prvi vrsti proti N«mcem, se pojavlja zopet v o i ločni obliki. Poročnika Bartscba je ustrelil fanatičen Kitajec na potu iz Pekina k neruski stotniji. Včeraj pa se je sporočilo, da ie pogorel nailepši del cesarske palače v Pekinu, v kateri je prebival maršal Waldersee. Gotovo so palačo zažgali Kitajci Požar je nastal ponoči. General Schwarzhoff je zgorel m sam maršal Waldersed je bil v največji nevarnosti. Višjim častnikom in maršalu je zgorel skoraj ves imetek! Da se začenja vojna iznova, dokazuje tudi veiika ekspedicija Nemcev in Francozov, ki so pod skupnim pcveljništvom generala Gayla te dni zapu stili Pekin proti Paotingu, da naskočijo vojsko kitajskega generala Lin. Kitajci so onstran Paotingfoa porušili del železniške proge. Tam se je vrSila že manjša bitka. Iz Tientsina so odšle pomočne čete Kitajski viri poročajo, da hoče general Ma začeti vojno zoper tujce. .Times" poroča, da se kitajska uprava izpremeni tako, da stopi na mesto dosedanjega Tsungli Yamena ministrstvo zunanjih del, v katerem bodo cesarski princ, dva ministra in dva m;ni stiska namestnika.
Vojna v Južni Afriki.
Zakaj zapusti generalni guverner sir Alfred Milner Južno Afriko, to vprašanje zanima sedaj čascpisje. Trdi se, da je bolan, da se je razprl s Kitchenerjem, in da je njegov dopust koncesija Burom Kaj je pravo, ne ve sedaj še nihče. Res pa je, da Buri odločno zahtevajo, naj se zamenja Milner z drugim možem, ter da je Milner največji nasprotnik milejših mirovnih pogojev. Morda hoče torej angleška vlada s tem, da je poklicala Milnerja za nedoločen čas v London, zgraditi si zlat mostič do miru z Buri. Londonska vojna korespondenca poroča zopet nekaj za Angltže nesrečnih bitk. 250 strelcev na konjih iz Jobanneeburga je bilo 10. t m. pri Eienkopu blizu Heidelberga napadenih od približno toliko Burov. Po daljšem boju so se morali Angleži naglo uma-
niti ter so izgubili T mrtvih, 13 ranjenih in 5 njetnikov ter mal top s vso municijo 12. t m. se je vrSil boj pri Rietaprnitu v Oranju. Angleški yorkshire-yeomanry so izgubili 4 mrtve, 11 ranjenih in 6 ujetih ter so morali pred Buri bežati Pri Piet-Retieffu v Transvaalu so vzeli Buri Angležem nekaj transportnih vozov in ujeli 18 mož, 7 pa ubili ali ranili 12 t. m. so Buri pri Phi lippolisu v Oranju napadli atotnijo lanca-chire-polka pod vodstvom stotnika Lauria. Buri so ubili stotnika, poročnika in Sest mož, ranili pa so poročnika in devet mož. Angleži so bili v največji stiski, iz katere jih je reSil nov angleški oddelek. 6. t m. pa se je pri Vryheidu v Transvnalu vršil boj, v katerem so Angleži izgubili poročnika in 4 može ter pustili na bojišču Se 13 ranjencev Lord Kitebener poroča iz Preto-rije, da je polkovnik D ounglas zasedel Dool-stroom. Pri tem je padlo 6 Burov. Polkovnik Planier je zasedel Bathfontein, ujel 13 Burov in zaplenil nekaj orožja. Pri sprejemu večjega Števil* nemških deputacij v Haagu je izjavil Krüger, da vojne v Južni Afriki Se ne bo konec, kajti vsi Bari so složni v geslu: popolna neodvisnost ali večna vojna!
Dop:
1S1.
Iz Žužemberka, 18. aprila. Pred nekaj dnevi vršila se je v naSem trgu javna dražba občinskega zemljišča. Oddajali so se ob cesti ležeči mali kosi zemlje. Neka teri posestniki so se veselili te dražbe, ker je večina tega ozemlja zraven hiS, ali pa par korakov od njih. Posebne važnosti je precejšnji prostor z živinskem napajiščem. Zato se je več posestnikov združilo, da bi skupno postopali zaradi napajišča, da bi jim tudi v naprej ostalo. Ali glejte gospoda dekana Mihata! Za nobeno ceno ni pustil istega zemljišča, ker je zraven farovSke njive. On je namreč dražil toliko časa, da je njemu ostalo isto zemljišče. Isti prostor bode dal on zagraditi, in dragi ljudje morali bodete goniti po četrt ure daleč živino napajat. To po zaslugi Mihata, naSega dušnega pastirja. Gospoda dekana Mihata pa vljudno vprašamo: Kdo bode plačal za isti prostor, kakih 100 gld., ali vi ali cerkev? Ali nima cerkev mnogo premnogo najlepšega polja, in sploh zemlje kot velik graj-Sčak? Kaj mislite g. Miha, ali mora biti res vse farovSka lastnina? Kaj ima ljud stvo od farovSke mrtve roke? Nič in čisto nič! Kmet podpira cerkve, potem se pa z njenim denarjem ljudstvu Škoduje. No g. Miha daleč ste zablodili. Vi torej res mi elite, da se vam ne sme nikdo zoperatav-ljati v vasem blagem početju; kar ste pokazali pri dražbi, ko se vam je neka žena zoperstavljala. V svoji mogočnosti, da ste imenovali vse ženstvo .babe" in zopet pri drugi priliki ste pokazali, da vam moramo slepo slediti, akoravno je isto kar zahtevate neumno kot tema To je menda lemenatska oSabnost in olikanost? Počasi se ljudstvu oči odpirajo, ali s časoma bodemo izpoz-nali, in T>odete spoznali dragi farovSki sužnji, kaj so ti volkovi v ovčji koži.
ozadje, na katerem se potem bolj čuti in bolj uživa dihajoča blaženost trenotja, nje govega momenta, ter se zvonkeje smeje hipen žarek, ki je Sinil na nas, izvabljen od pisatelja iz nadzemskih krajev umetnosti.
Zlasti rad pripoveduje Čehov, kaj more Človeku storiti moment. ..
Usodni momenti so v življenju. In Ce hov vedno na novo pripoveduje, kaj morejo prizadeti človeku taki momenti.
V takih trenotkih popisuje Cehov ljudi, ko popadajo s človeka vsi oziri liki luskine in si stoje samo duše nasproti. Nenavadni redki so taki trenotki, a človeka osvetlijo kakor ogledalo, in sam se razločno vidi v njih. Človeka kažejo pri poskuSnji: ako ga še ni vsakdanjost izpačila, je vstanu pogledati globoko v stvari. .Bogoslovec" (str. 110) vidi ob takem trenotku verigo, ki veže davne čase s sedanjimi, vidi njen začetek in konec.
Po večini je življenje našemu pisate lju temno, mračno — megla. In ko čitamo Cehova, se vleče ves čas pred naSimi očmi ta neskončna megla. Samo v časi se pomoli iz nje razločno človeSka postava . . . včasi cela skupina ljudi . ■. Približujejo se nam osebe, ki jih je nekaj vznemirilo, spravilo z enoličnega tira, prihajajo in gledajo, kakor da bi nam hoteli nekaj povedati. V teh hipih čutimo, kako dela velik ruski umetnik momenta, kako mu gre čopič, kako ee
mn razkoSno ulegajo barve . . . vse ae gib Ije, vse živi, vse diha pred nami. Pa preteče minuta, in osebe se začno počasi oddaljevati v ozadje, izginjajoč v m?gli, ki se zopet vleče mimo nas. Iq zopet ima umetnik na paleti samo sivo barvo. Moment je pri kraju . ..
Cehov ima čisto svojo maniro pripovedovanja. Popisuje stvari, kakrBne ao, opozarja od časa do časa na nekatere tone, podčrtava sedaj to, potem ono potezo in nas nepričakovano preseneča z vedno novimi, fiao opazovanimi niansami. To je ne govo vnanje pripovedovanje. A za tem je neka folija, ki ni izražena, ki s« ne vidi, ampak čuti z besedami ... Ko ČitaS, raste, se dviga, Siri ... in ko si pri koncu, te objame z zmagujočo silo.
črtice čehove so kratke, in kratki so njegovi momenti, a so momenti duše DuSa pa je vseobjemajoča, neskončna, večna. In zato je vtisnjen tudi tem kratkim momentom pečat večnosti. —
Dodevati nimam Prijateljevi karakteristiki ničesar. Komedija .Utva" — v resnici strelna tragedija! — se itak vprizori v letošnji gledališki sezoni. O njej izprego-vorim tedaj kaj več.
.Momenti" naj ne manjkajo v no* beni slovenski knjižnici, — čitaj jih vsakdo, ki ljubi beletristiko kot resno umetnosti
L. U.
Iz Maribora« 18 aprila. (Ljudsko štetje) Vendar enkrat je za Celjem razkril tudi Maribor radovednemu občinstvu rezultat zadnjega ljudskega Štetja. — Kar se tiče nas Slovencev, nismo bili na ta rezultat prav nič radovedni, kajti vedeli smo že v naprej, da nam bode tudi mariborski magistrat požrl mnogo naših, in prepričani smo bili, da nas bode po znani „celjski metodi" naštel, seveda samo na papirju, manje kakor 1. 1890 In vendar smo se motili! Vkljub vsem revizijam in pripravljanjem, vkljub vsemu pritisku nemških delodajaloev na slovenske delojemalce naštelo se je v Mariboru z 31 decembrom 1900 — skupaj 4062 Slovencev, torej 1409 veS kakor 1. 1890. In to je tudi nekaj, ako se pomisli, da so skoraj pri vsakem Slovencu, ki je pri Nemcih v službi, ki zna le par besed po nemški kramljati, vpisali nemški obče val ni jezik! Ako bi nas bili šteli po narodnosti, našteli bi nas gotovo -"ez 10.000. Ni se torej čuditi, da so na ta račin našteli letos 19 293 Nemo v, torej 3162 več kakor 1 1890 — Razun 4062 Slovencev našteli so z 31. decembrom 1. I. v Maribora tuli 41 drugih Slovanov, in sicer 26 Cehov, 9 Srbov, 5 Poljakov in 1 Rus in a. S Štetjem zadnjega udarili so ae Nemci prav poSteno po zobeh. Trdili so vedno, da mora biti v Mariboru za vsakega, ki zna nemški, občevalni jezik nemški. No, edini Rusin v Mariboru vendar ni mogel sam sabo rusinski občevati! In vendar so mu vpisali občevalni jezik: rusinski! Poleg Slovanov in Nemcev naSteh so Se v Marihoru 47 Italijanov in 5 Madjarov, tako da šteje Maribor z 31. decembrom 1900 skupaj 24 601 prebivalca, torej 4703 več kakor 1. 1890 — HsS je bilo koncem 1900 1052 torej 18 5 več kakor 1. 1890. — Koristnih živalij bilo je koncem leta v Mariboru, in sicer 914 konj, 317 goved, 22 koz, 4 ovce, 1059 svinj, 45 panjev, nobenega osla in nobene kokoši.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 19. aprila.
— OlajSave glede potresnega posojila. Ucadni list favlja: .Na dotične nasvete deželnega predsedniševa je c. kr. finančno ministrstvo dogovorno s c. kr. ministrstvom notranjih del odredilo odpis mestni občini ljubljanski v § 6. zakona z dne 6. julija 1895, drž. zak. št. 90, dovoljenega, za obnovitev občinskih poslopij namenjenega brezobrestnega državnega posojila v znesku 100.000 kron. — Nadalje so bila določena za vračevanje z zakonom z dne 8. julija 1896, drž. zak. št. 132 dovoljenih triodstotnih posojil naslednja podaljšanja vračilnih rokov: a) Za povračilo deželi kranjski v svrbo zgradbe deželnih poslopij dovoljenega triodstotnega posojila v znesku 1,100 000 kron se je vračilni rok od 20 let raztegnil na 40 let; b) Ista olajSava je mestni občini ljubljanski dovoljena glede triodstotnega posojila v znesku 900.000 kron, dovoljenega v svrho dotiranja mestnega regulacijskega fonda; c) Rok za vračanje tiste ga 1,000 000 K znašajočega dela triodstotnega posojila, katero je bilo dovoljeno za podelitev 3»/, posojil podpore potrebnim hišnim posestnikom v Ljubljani, oziroma na Kranjskem, se je od 20 let raztegnil na 30 let Te zadnje olajSave so torej deležne vse stranke, ki so dobile 3% posojila Nadalje se je začetek vračevanja vseh 3% posojil od 1. januvarja 1901 preložil na 1. januvar 1902 in se je opustilo predpisovanje zamudnih obrestij cd 1. januvarja 1901 do 1. januvarja 1902 — Glede prošenj za olajSave pri vrače vanju hišnim posestnikom v Ljubljani in na deželi dovoljenih brezobrestnih državnih ponapredSčin ostane pri dosedanjem individuelnem obravnavanju, vendar so v tej zadevi doSla interna navodila, vsled katerih je deželna vlada v položaju, se dogovorno a deželno finančno oblastjo na te proSnje v večji meri ozirati, kakor je to bilo doslej mogoče na podlagi od centralnih oblastev določenih navodil."
— Glasovanje dr. Tavčarja. V včerajšnji seji poslanske zbornice je bil stavljen predlog, naj se otvori debata o odgovoru ministrskega predsednika glede dejstva, da je nadvojvode Fran Ferdinand
prevzel Protektorat nad društvom .Katholischer Sohulverein". Za ta predlog torej, da se otvori debata, da se da posameznim strankam prilika precizirati svoje staliSče, je glasoval tudi dr. Tavčar. Poslanec ljubljanskega mesta je postopal popolnoma korektno, kar bomo imeli priliko, Se natančneje pojasniti, kajti v očigled temu, da bo klerikalizem ko val iz nad voj vod ovega protekto-ratanad društvom .Katholischer Schulverein" kapital za boj zoper moderno šolo, stoječo na podlagi zakona, je imela napredna stranka v drž. zboru, ako je hotela zvesta ostati svojim načelom, dolžnost, pojasniti svoje stališče napram „Kathol. Schulverein", in njegovim tendenoam, in se oglasiti vobrambosedanjega šolstva in tistih načel na katerih sloni. Duhovniško glasilo je pa celo stvar prav duhovniško - peifiino zasukalo, češ, ada je dr. Tavčar glasoval z nomšfeimi radikale"! za napad na člana cesarske hiše." Naše stranke in njenih članov lojalnost je tako vzvišena nad vsak dvom, da ae nam res ne zdi vredno, zavračati nizkotna natolcevanja „Slovenceva". „Slove-nec" je ostal samo .-aru sebi zvest in pa morali svetega Liguorija.
— Pozor, poslanci! Iz Slov Bistrice se nam piše: Po smrti gjsp. Jagodica razpisano je v Slov. Bistrici mesto sodnega pristava. M; opozarjamo dotične kroge že zdaj na to, da storijo primerna korake, da ne bode zopet imenovan za to mesto sip venščine nezmožen uradnik, kajti takega imamo že itak v osebi g. pristava Fehl eisna, kateri lomi slovenščino, da se Bogu usmili. Mi potrebujemo sodne uradnike, da nam sodijo v materinem jeziku, ne pa da se šele pri nas slovenski učijo.
— „Zlate besede". Vlada klerikalcev gre nad vse, nobena stvar ni na svetu tako važna, kakor ta, da imajo klerikalci oblast v rokah. Kaj zavodi, kaj bolnice, kaj šole, to so vse postranske stvari. To je načelno stališče mejnarodnega klerika-lizma in na to je prisegel tudi mariborski .Slovenski Gospodar", ki piše v tem oziru: .Večji liberalni listi cele Evrope strastno napadajo o. Coubeja, ki je v pariški cerkvi Saint Honore* govoril katoliškim možem besede: ,Tretja dolžnost kristijana-državljana je volilna dolžnost; vzdržati se volitve je strahopezljivo in sramotno. Voliti moramo po svoji vesti, pomneč resničnih besedij Škofa v Boyonne, ki je rek*l: Spominjajte se, da se volilni listki, ki jih položite v posodo, dvakrat razgrnejo: prvič pred ljudmi, drugič pred prestolom božjim. Katolik naj nikdar ne voli proti svoji veri. Vsak naj se dejansko udeleži volitve. Sredstva so mnoga na razpolago. Podpiramo lahko volilno gibanje z besedo, s peresom, z osebnim vplivom, pred vsempa zdenarjem Vvolilne namene naj se mnogo daruje in preje, kakor za dobrodelne namene, kajti kaj vam koristijo zavodi, bolnice in Šole, ako pride na krmilo nasprotna vlada in vam jih vzame". Zlate besede!" — Torej .zlate" se zde „Gospodarju" besede, da se mora pred vsem šteti denar za volilne namene klerikalne stranke. Zdaj umejemo, da so klerikalci tako lahkega srca zapravili okrog 30000 goldinarjev za državnozborske volitev na Kranjskem, s katero svoto bi se dalo na Koroškem, na Primorskem in na Štajerskem doseči velikih uspehov, mej tem ko za dobrodelne in narodne namene nikdar ničesar ne dajo.
— Ksj pa to? .Edinosti" pišejo iz Begunj pri Cerknici, .da se tam pripravlja nova velika evolucija v razmerju mej strankama, oziroma v mišljenju mej prebivalci Dogodki ne bodo mala senzacija za Kranjsko. V najbližji bodočnosti da bo čuti kaj več o tem. Ti dogodki da prinesejo marsikomu, ki je preveč zaupal svoji moči, stari nepremično veljavni pouk: da se rado skrha, kar je preojstrega". — Smo res radovedni, kako jedro tiči v tem miste-rioznem namigavanju.
— Deželna podpora za napravo streliič. Kakor prejšnja leta, je deželni odbor kranjski tudi letos dovolil 2000 K v svrho naprave novih, oziroma spopolnitve že obstoječih strelišč za streljanje zoper točo. Ker je pa potrebno, da se taka strelišča čim prej uredijo, se županstva v vinorodnih krajih na Kranjskem poživljajo, da svoje prošnje najkasneje do 1. majat L
deželnemu odbora predložijo. Pričakovati je, da tudi c. kr. poljedelsko ministrstvo enaki znesek v ta namen dovoli.
— Dramatičen prizor v ,,Katoliškem domu". Včeraj dopolodne je prišla k hiš niku v .Katoliškem domu" neka „gospa" napravit vizito. Na hodniku se je sešla z gostilničar ko, s katero ne živi v posebnem prijateljstvu. Gostilničarka pripoveduje, da jej je ta .gospa" začela .frise kazat", na kar jo je gostilničarka opominjala, naj jo pusti v miru. Beseda je dala besedo in končno J9 nastal strahovit prepir, da je kar odmevalo po .Katoliškem domu". Naposled je zgrabila .gospa*, ki je prišla k hišniku v vizito, svoj cefear in z veliko togoto mahnila po gostiiničarki, da je grah iz cekarja odletel na vse strani. Gostilničarka se je seveda branila. Viovila je sifonovo steklenico in ves sifon postretila na svojo nepri-jateljico, da je bita „gospa" pošteno premo cena. V okolici .Katoliškega doma" se kar ne morejo nasmejati temu dramatičnemu prizoru, smiii se pa ljudem »gospod3 Ivan Štefe, češ, ta včeraj ni dobil kosila, ker se je zanj namenjeni grah v žeuski bitki stresel iz cekarja in obležal v .Katoliškem domu" ...
— Knjige „Matice Hrvatsko" za I. 1900. so fioSle tukajšnjemu poverjeni štvu in jih razpošilja g. Ivan Bonač. Naročila na lanske knjige &e za ceno 6 kron 3e sprejemajo.
— Umrla je v Idriji vdova rajnega rudniškega ravnatelja dvornega svetnika Lipolda, gospa Roza pl. Lipoid roj. Weber pl. Webern v starosti 78 let.
— Narodna čitalnica v Kamniku. ,Kamniški salonski orkester priredi v prostorih narodne Čitalnice v nedeljo dne 21. aprila koncert z jako bogatim in raznovrstnim vsporedom.
— V Sv. Križu pri Kostanjevici se snuje gasilno društvo.
— Prememba posesti. Gospod Fc. M a j z e I j, posestnik v Beli cerkvi, je kupil Hummerjevo grajščino v Podljubnu (občina Šmihel-Stopič)
— Bralno društvo „Mir" v Dvoru ima svoj redni občni zbor v nedeljo dne 21. aprila t. I. ob 4. uri popoldan v d ruš t venih prostorih, ter vabi tem potom vse &stite člane k mnogobrojni udeležbi.
— Vzorno gospodarstvo v Trstu. Laška gospoda v Trstu, ki nima nikdar denarja za slovensko okolico in prezira tudi nje najvažnejše potrebe, je z novim letom vzela snaženje mesta v lastno režijo m zgradila posebne vrste peč, v kateri se 36žigijo me3tne smeti. To sežiganje smeti pa provzroča strahovit smrad in ker se je bati, da nastanejo kužne bolezni, se je se žiganje smeti ustavilo. Ves eksperiment je stal prav lepe tisočake!
— Policijski stražniški vodja Ivan Francel je danes dopoldne umrl. Rojen je bil 24. septembra 1847. v Vel. Poljanah v Kočevskem okraju. Mestni občini ljubljanski je služil kot policijski stražnik od novembra 1879. naprej. Dne 31. marca 1892. je bil imenovan policijskim stražniški m vodjo in le opravljal to službo do lanske jeseni, ko je obolel. Bil je priden in vesten služabnik.
— Voz s senom se je prekucnil danes dopoldne na Tržaški cesti vozniku Fr. Golobu iz Doba Zlomilo se je bilo kolo.
— Kodelijev kanon je danes po noči pokal na Kodelijevem. Baron je bil imenovan komornikora, in to se je svetu naznanjalo s kanooom.
— Ogenj v dimniku. Danes dopoldne so se vnele saje v dimniku pri Nikolaju Juniču v Razpotnih ulicah št. 4. Ogenj je pogasil dimnikarski mojster Jos. Spitzer.
— Konji splašili. Včeraj zvečer so se na Emonski cesti splašili konji Marije Hrenove, pose3tnice v Gradaških ulicah. Dirjali so z vozom naloženim z gnojem po E conski cesti v Gradaške ulice, kjer so jih ljudje ojeli. Nesreča se ni nobena pripetila.
— Na tla podrl je neki kolesar včeraj popoludne na Dunajski cesti neko deklico. Kolesar je tudi padel raz kolo in se pobil.
— Lonec je eksplodiral včeraj zvečer delavčevi ženi Antoniji Kablovi v Cerkvenih nlicah št. 21, ko je v kuhinji kuhala vosek za snaženje sob. Lonec je vrglo v zrak, in je isti se raznese!. Ubile so se vse šipe na °knu in na vratih pri kuhinji. Nastal je ogenj v kuhinji, katerega pa so stranke, ki so Po eksploziji prihitele h Kablovki, pogasile, barija Kabl je nepoškodovana.
— NeieJ dobil je posestnik J. Č. na Poljanski oesti voziček, kateri mu je bil pred tremi meseci nkraden. Zapazil ga je bil pri nekem fantu na sv. Petra nasipu.
— Izgubljene etveri. Na Mestnem trgu je izgubila neka ženska denarnico, v kateri je bilo 6 K 40 vin. — Na Dvornem trgu je bila izgubljena denarnica s jednim deseta-kom in 4 kronami. — V La ter mano vem drevoredu je izgubil neki dijak zlato verižico, vredno 60 kron. — Ravno tam je izgubil nekdo denarnico s 34 K.
— Najden pes. Izgubii je nekdo dva do tri mesece starega rujavkastega in belkastega psa. Pes se 'sedaj nahaja v Krakovskih ulicah št. 10.
* Duhovniška zastavljalnica. Večlet nega ravnatelja lvovske armensko katoliške zastavljalnice „Pii m on ti s", kanonika Mardysiewiozasol7 t m. ponoči zaprli, ker je poneveril iz fonda zastavljalnice 200 000 K in jih porabil za privatne namene. Kanonik je to najprej priznal državnemu pravdništvu. v preiskavi v zaporu pa je lastno izpoved sodutku zopet preklical ter dejal, da je neko tujo hranilnično knjii*co, glasečo se na 200 K, popravil tako. da se je glasila na 12 000 K. Preiskava na privatnem stanovanju kanonika je pokazala, da je kanonik več zastavljen h stvaiij, ua-kitov i. dr., zopet zastavil sebi v korist Na pisalni mizi se je našlo veliko število zaljubljenih ženskih pisem. Med vso preiskavo, ki je trajala tri ure, je ostal kanonik docela apatičen ter je hodil po sobi sem ter tja, pušeč cigareto. Kanonik je rabil tuji denar za igranje in za lahkomiselne ženske. .Dziennik Polski" javlja, da je armenski škof radi teh dogodkov zbolel, saj je bil kanonik Mardyosievricz njegov zaupnik. Nerodnosti v duhovniški zastavljalnici se vrže že nad deset let Kotrole sploh ni bilo. Lvovski krogi, ki so pri tej zastavljalnici interesirani, so sila razburjeni. Vsi poljski listi se bavijo s tem poneverjenjem splošno znanega kanonika.
* Župnik goljuf. IncmoŠka „Volks Ztg." poroča, da je župnik občine Buggell pobegnil, in da ga iščejo s tiralnico. Župnik Biedermann je odnesel rraznim kmetiškira društvom in osebam okoli 15 tisoč gld. Tudi svojemu tovarišu, župniku v Schellen bergu, je odnesel 300 gld. Baje je pobegnil v Brazilijo.
* Vse madjarsko. Berolinski umetniški 1 st je pisal te dni o slikah Jože Uprke, slavnega češkega slikarja, da je Madjar. Torej vse madjarsko! Tudi hrvatski umetniki so bili v Parizu posili — Madjari! Tako se Siri na tuje stroške slava Madjaremberjev po vsem svetu. Eijen!
* Ksj početi s hčerami? „Posel z Budče" svetuje starišem: Dajte jim primerno šoisko omiko Učite jih. kako se kuhajo zaužitna jedila. Naučite jih prati, likati, krpati nogovice in obleko, prišivati gumbe, šivati perilo in lepe rajce. Naučite jih peči kruh in da dobra kuhinja mnogo vzema lekarnam Naučite jih, da velja krona sto vinarjev, in da samo tisti štedi, kdor izdaja manje, nego prejema, in da se morajo vsi zadolžiti, kateri več izdajo nego prejemajo. Naučite jih, da plačana platnena obleka pristoja lepše nego svilena, za katero smo kupnino še dolžni. Učite jih, da so okrogla, polna ličica lepša nego sto suhljavih krasotic. Učite jih nakupavati in poštevati, je li račun pravilen. Učite jih, da se kvarijo po prevelikem zatezanju steznika. Učite jih, da velja pošten rokodelec v hodni srajci in platnenih hlačah, ki nima za groš imetja, več nego ducat krasno oblečenih in ponosno stopajočih postopačev. Učite jih opravljati vrtnarska dela in lju biti prosto prirodo. Učite jih, toda samo Če imate denar za to, godbo, risanje in druge umetnosti, a poleg tega pomislite, da so to le postranske stvari. Učite jih, da je še-tanje lepše in zdravejše nego vožnja v kočiji. Učite jih zaničevati to, kar samo slepi, in da .da" in .ne" veljata vselej. Učite jih, da sreča v možitvi ni odvisna od vnanjega bleska niti cd moževega denarja, ampak edino od njegovega enačaja. Ko ste jih naučili vse to, jih morete, ko pride cas, z dobro, čisto vestjo ponuditi možem v zakon.
* Jokajoči Buri. Jan Langenaar po roča v »Südafrikanische Corresp": Kakor vidim v evropskih listih, so ee ondi zelo čudili angleškemu poročilu, da m je Dewet jokal, ko so ga sovražniki obkolili od vseh
stranij. Toda kdor pozna Bure, se nič ne ondi Buri so namreč narod, ki sploh rad joka ter pretaka grenke solze pri vsaki priliki. A solze jim iz očij ne kapljejo, nego derö v takih curkih, da so premočene celo njihova usnjate hlače. Kot dokaz naj navedem nekaj slučajev: Ko se je napovedala Angležem vojna, so jokali na Kerkpleinu v Pretoriji zbrani Buri tako silno, da je nekaj kafrskih dečkov, hotečih skočiti preko solzne luže, utonilo. Ko je junaški general Knoz (izgovarjaj: nichtsnutz) preganjal Deweta s peterico slavnih angleških generalov in z deseterico angleških polkov, bi bil nesrečni Dew«t gotovo ujet, ako bi se ne bil s svo jimi ljudmi tako strašno jokal, da so se razmočila tla, in da generalu Nichtanutzu ni bilo mjžno s topovi dalje. Tako je ušel Dewet. Nedavno sta se barska generala Viljoen in Delarey skrila za neki hrib s 6 tisoč možmi ter začela ca Angleže vojno ä la gorila. Slučajno je zadela lydditska krogla hrib in ga razbila v prah iu pepel. Junaški Angleži so drii z nasajenimi bajoneti i.a Bure in vse bi bilo izgubljeno, ako bi sa Buri ne bili začeli jokati tako, da je radi deročih solz nastal širok jarek, preko katerega Angleži niso mogli priti. To je nov dokaz, da za angleške junake ni nobena Čast vojevati se s takimi jokavci, kakoršni so Buri!
* Mac Kinley je bil nekdaj tudi učitelj, pozntje šele je postal vojak in končno advokat Danes pa je predsednik Zjedinjenih držav.
* Črnilo I Nedavno so v nekem bak-teriologiškem zavodu preiskovali tinto. Pokazalo se je, da se nahaja v večini tint različnih plesnih in drugih gljiv in mnogo drugih drobno8tvornih povzročiteljev bolezni, zlasti v tintnikih brez pokrovov. Ako so vcepili ts drobnostvore morskim s v inj kam ali mišim, so te živali za nekoliko dni poginile. Tako si pa tudi lahko razlagamo tiste žalostne slučaje, ko je vsled ranjenja z mokrim peresom nastopilo pri ranjencu zastiupljenje krvi in končno smrt. Otroci imajo navado, devati umazana peresa v usta, polizati madeže z jezikom itd. Bakterije, ki se nahajajo v Črnilu, prihajajo tem potem v želodec in m-: rejo postati vzrok naglemu zastrupljenju ali vsaj bolezni.
Književnost.
— „ Popotni k" ima v Št. 4. to le vsebino: Anton Pesek: Šola in alkohol. D. Martinov: Iz nauka o umobolju. Dr. Vinko Gregorič: 0 zdravem stanovanju. Iv. Šega: Pedagoški utrinki. Književno poročilo: Ocene. Novost. Razgled. Listek. Pedagoški paberki. Kronika.
Telefonska in brzojavna poročila.
Gorica 19. aprila. Na obravnavo zoper Gabrščeka so v Trst povabljene vse priče, katere hoče imeti državno pravdništvo, celo take, ki v Gorico niso osebno prišle. Nasproti temu pa so zavrnjene vse Gabršče-kove priče, katere so bile celo v Gorici poklicane in presli-šane.
Trst 19. aprila Danes je bil g. Andrej Gabršček pri novi obravnavi na tožbo dr. Gregorčiča obsojen na dva meseca Obtoženec je vložil pritožbo ničnosti Senzacija splošna.
Dunaj 19. aprila Poslanska zbornica v današnji seji še do 2. ure ni mogla priti do dnevnega reda. Najprej je bilo naznanjenih nebroj interpelacij, predlogov in peticij, potem pa so ministrski predsednik Körber, železniški minister Wittek in trgovinski minister Call odgovarjali na razne interpelacije. Jutri in v pondeljek in v sredo ne bo seje, ker bode te dni zboroval železniški odsek, in se posvetoval o investicijski predlogi. Češki poslanci se včeraj niso udeležili seje tega odseka, in ga s tem naredili nesklepčnega. Ker je vladna predloga o zgradbi kanalov gotova in je osigurano, da pride na razpravo, so Čehi opustili nadalnje nasprotovanje investicijski predlogi in je zagotovljeno, da bo ta sprejeta.
Dunaj 19. aprila „Slavisches Centrum" razglasa komunike^ v katerem naznanja, da se je začel pogajati
s hrvatsko-slovenskim klubom zaradi združenja obeh teh klubov, češ, da so odpadle ovire združenja
Dunaj 19. aprila. Prihodnji četrtek predloži vlada poslanski zbornici načrt zakona o zgradbi kanalov Določena sta za zgradbo dva termina po 10 let Za zgradbe, ki se izvrše v prvem terminu se najame posojila 250 milijonov kron, interesirane dežele pa bodo prispevale 25°/0. Za potrebščine zgradb v drugem terminu se poskrbi s posebnim zakonom.
Dunaj 19. aprila Poljski klub je svojemu načelniku naročil, naj češkemu klubu kondolira na smrti slikarja Bro-žika V tej seji se je tudi rešila afera poslanca Binderja. Ta je bil obdolžen, da se je pustil podkupiti v svrho, da bo pri finančnem ministrstvu interveniral v korist necih oseb. Poljski klub je izvolil poseben disciplinarni odsek, ki je stvar preiskal in v tej seji poročal o njej. Izkazalo se je, da Binderja. ne zadene nobena krivda
Dunaj 19. aprila. Klofač in tovariši naznanjajo, da bodo predlagali, naj se izvoli poseben odsek za preiskovanje slučajev trpinčenja vojakov.
Narodno gospodarstvo.
— Hranilnica in posojilnica v Šmarju pri Jelšah. Premi ta je bilo v letu 1900, 491 357 K 61 h torej več kakor v prejšnjem letu za 85 766 K 59 h. Pristopilo je v letu 1900 novih zadružnikov 103 in vplačalo opravilnih deležev 1.424 K, izstopilo je 19 zadružnikov ter se je izplačalo opravilnih deležev 234 K, število zadružnikov se je pomnožilo za 84 in deležev 1190 K stanje koncem leta 1899 je bilo: zadružnikov 758 in deležev 11.210 K torej je stanje koncem leta 1900: zadružnikov 842 in deležev 12.400 K, od teh ima 19 zadružnikov glavne deleže 950 K in 823 zadružnikov opravilne deleže 11 450 K. V letu 1900 je prosilo 323 strank posojil v znesku 108.133 K 16 h, dovolilo se je 273 strankam posojil v znesku 91253 K 16 h a izplačalo 250 dolžnikom posojil v znesku 83103 K 16 h, vrnilo ae je posojil v znesku 36 829 K, torej se je več izposodilo nego vrnilo 46.274 K 16 h, stanje posojil koncem leta 1899 danih 693 zadružnikom je bilo 261440 K torej je stanje posojil koncem leta 1900 danih 770 zadružnikom 307.714 K 16 h, ali povprečno posojilo znaša 399 K 63 h. Čisti dobiček leta 1900 znaša 3478 K 23 h in se razdeli vsled sklepa občnega zbora takole: 14 glavnim deležem pripadajo 5% obresti 35 K in za dobrodelne namene se določi: Za šolarske knjižice domačega okraja 80 K, .Dijaški kuhinji v Celju" 60 K, .Podpiralni zalogi o. kr. samostalnih samoslovenskih gimnazijskih razredov v Celju" 50 K, .Družbi sv. Cirila in Metoda" 50 K, »Podpornemu društvu za slov. vseučiliščnike v Gradcu" 40 K, .Akad. tehn. društvu .Triglav" v Gradcu" 20 K, .Podpornemu društvu za slov. vseučiliščnike na Dunaju" 30 K, ,Sa-vinskemu planinskemu društvu v Gornjem-gradn* 20 K, skupaj 385 K. Ostanek čistega dobička v znesku 3093 K 23 h se doda posebni rezervi za izgube. Stanje posebne rezerve dne 31 decembra 1900 je bilo 12 389 K 85 h torej znaša posebna rezerva 15.483 K 8 b. Stanje splošne rezerve dne 31. dec. 1900 je bilo 3.517 K oba rezervna fonda (sklada) torej znašata skupaj 19 000 K 8 h.
— Posojilnica v Zagorju ob Savi, regiatrovana zadruga z neomejeno zavezo. Lani je pristopilo 44 zadružnikov s 45 deleži, izstopilo je 9 zadružnikov s 180 deleži. Ostalo je toraj 240 zadružnikov s 643 deleži. Novih hranilnih knjižic se je izdalo 205, uničilo pa 52 obstoji toraj 541 knjižic za 366.921 kron 35 vin., in znaša povprečna vloga 678 kron 22 vin. Posodilo se je na novo 43 zadružnikom, 19 zadružnikov je pa posojilo popolnoma vrnilo. Dolžnikov je toraj 245, ki dolžojejo skupaj 313 672 kron 63 vin. ali povprek 1280 kron 29 vin čistega dobička je bilo 3004 K 86 vin, kateri se razdeli po sklepu občnega zbora takole: Na celnižtvo dobi nagrade 998 K 68 vin. Z* dobrodelne namene 220 K Ostanek 1786 K 18 vin. pa se pridene rezervnemu zakladu, kateri znaša 8213 K 82 vin in bode toraj narasel na 10000 K.
XLV. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
Prenos . . . 90025 K 68 Tin.
Jelufeič Tomo v Voloski nabral v veseli dražbi............
Premru Ferdo nabral pri ialetu na Bled...............
A. T. v Ljubljani........... 20
Tominec Franjica, izgubl;ena stava
Bralno društvo t Ivanjemselu Cisti prebitek veselice prirejene v prid Prešernovemu spomeniku
Knaus Peter v Trstu nabral pri velikej krokariji..........
Pernetova Anica v Ljubljani nabrala v veselej družbi pri AleSu
Peterlin Anton v Gornji Tuzli v Bosni.................
Trije hribolazci pošljejo izpod „Kleka"............
Traven Simon v Gorici nabral od komarjev pri taroku.......
Šturm Makšo na Reki posije zbirko zavednih Slovanov, zbranih v veselem krogu v Opatiji
Zbirka radarjev trpinov v Zagorju ob Savi...............
Neimenovan rodoljub v Ljubljani
Ahčan Anton v Wolfsberga. . . .
Prešernovi Cestilci z Metlike. . .
14	»	80	ii
9	ti	40	ii
20	n	—	n
4	ii		ii
52	•i	40	n
21	M	30	n
11	ii	20	n
12	ii	80	ii
6	ii	—	•i
14	ii	20	ti
45	ii	—	•t
6	11	13	ii
40		—	
6	ii	—	ii
13	11 ii	55	„
10		—	ii
Skupaj . . 26314 K 36 vin.
Dr. Josip Stare,
blagajnik.
Proti zobofaolu in gnjilobi zob
izborno delajo antiseptična
Meiusina ustna in zobna voda
utrdi dlesno in odstranjuje neprijetno sapo iz ust. Cena 1 steklenici z rabilnim navodom 50 kr.
Zaloga vseh preizkušenih zdravil.
Po poŠti razpošilja se vsak dan dvakrat.
.Teiliii» asaJog^n (28—16)
dež. lekarna M. Leustek, Ljubljana
Resljeva cesta Btev. 1, zraven mesarskega mostu.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 14. aprila^ Marija Kump, listonoSeva žena, 61 let, KriževniSke ulice št. 5, vnetje ledvic.
— Marija Hlebš, posestnica, 71 let, Hradeckega vas št. 28, vnetje sapnika. — Marija Heller, za-sebnica, 73 let, Florjanske ulice St. 36, ostarelost.
Dne 16. aprila: Edvard Span, poštni asistent, 231et, Dunajska cesta 6, jetika. — PavlaMirtiC, pekova hči, 10 mes, Cerkvene ulice St. 25, vnetje sopil. — Marija Rajeršic", zasebnica, 72 let, Kar-lovska cesta št. 2, bolezen na jetrih. — Robert Aljančič, poštnega poduradnika sin. 10 mesecev, Emonska cesta št. 10, vnetje sopil. — Fran Vesel, blagajnikov sin, 3-,3 leta, Ble weisova cesta št 20, škarlatica.
V deželni bolnici: Dne 12. aprila: Jakob Dermastija, gostač, 70 let,: pljučnica. — Vincenc Carali, gostač, 73 let, ostarelost.
Dne 13. Josip Balantič, kaznenec, 27 let, prisad. — Ivan Zdešar, strugarski vajenec, 22 let, jetika. — Ivan Kaplan, cestar, 78 let, ostarelost.
— Gregor Zalošan, gostač, 77 let, ostarelost. — Marija Rozman, kajžerjeva žena, 30 let, jetika.
Dne 14. aprila: Anton Grum, pekov, pom., 20 let, Brightova bolezen — Lovro Cvetnič, posestnik, 48 let, otrpnjenje srca. — Ivana Zdražba, delavčeva ženi, 27 let. jetika.
Meteorologično poročilo.
Viiiiia nad morjem 806-2 m. Srednji srečni tlak 736 0 mm.
~ I IStanjel &P
•C , Gas opa- baro- j g, > £r i zovanja ! metra; 2 g jv mm. «3 o
Vetrovi
Nebo
1: ii:
18 19
8. Bveöerj 739 8
?. zjutraj 7410 2. popoL 740 3
6 2 sr. sever .   jasno jj
10 al. sever I jasno £ 12 8 sr. jvzhod del.pblaC. 5
Srednja včerajšnja temperatura 70°, normale: 10 2\
Dunajska borza
dne 19. aprila 1900. Skupni državni dolg v notah   . . . Skupni državni dolg v srebru .  .  . ,
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta 4°/0  .  .  . .
Ogrska zlata renta 4°/0......
Ogrska kronska renta 4'/0 . . . . . Avstro-ogrske bančne delnico  .  . . ,
Kreditne delnice.........
London vista.........
Nemški državni bankovci za IGO mark
20 mark   . ,.........
20 frankov ..........
Italijanski bankovci.......
C. kr. cekini.........
98 35 97 95 11770 9745 117-55 9290 1675 — 694 75 240 17 117'60 2352 19-09 9050 1131
t
Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, pre-b ritk o vest, da je nas preljubi jeni soprog, oziroma brat, gospod
Ivan Franzi
mestni policijski vodje
danes ob pol 12. uri dopoludne po dolgi mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v starosti 54 let, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb drazega ranjcega vrši se v nedeljo, dne 21- aprila t. 1. ob 4. uri po-poludne iz deželne bolnice k sv. Kri&tofu.
Sv maSe za dušo ranjcega brale se bodo v več cerkvah.
Priporočamo ga v blag spomin! V Ljubljani, dne 19. aprila 1901. Žalujoči ostali.
I
I
Sorodnikom, prijateljem in znancem javljam pretuino vest, da mi je previdnost Bolja prav iznenada vzela jedrno, od Štirih otrok mi Se ostalo dete. Po Štirinajstdnevnem trpljenji izdihnil je danes ob 3/t na 10. uro dopoludne moj predragi, ljubeznjivi sinček
Janko
star blizu 20 mesecev. Nepozabnega ljubljenčka prepeljemo v soboto, dne 20. aprila zjutraj s po&tnim vlakom v Ljubljano ter ga na ondotnem pokopališči istega dne popoludne položimo tik mamice njegove in jedne sestrice v prerani grob.
Celje, dne 17. aprila 1901.
(820)
Dr. Ivan Tertnik
c kr. profesor.
Izredna prilika se Vam nudi kupiti če dobro ohranjen
koleselj ali pa kočijo
po nizki ceni. (758-3)
IC Od tolarja in kovača izdelane vozove imam na razpolago, opravo hvršnjem po želji.
—1§*3 Franc Visjan o|*—
Izdelovalec voiov, L|abl|ana, Rimska cesta £t. 11.
Lepo stanovanje
v Slomškovih ulicah štev. 13
z 2 sobama, kuhinjo in porabo vrta,
se takoj odda.
Ces. kr. avstrijske fšk državna železnice,
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. febrnvarja 1901. leta.
Odhod iz Ljubljano jnž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aussee, Solnograd; čez Klein-Reifiing v Steyr, v Line; čez Am-stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak. Celovec, Franzensfeste, Ljubno, D a naj; čez Selz t hal v S vinograd, ruo-most; čez Aystetten na Dunaj. — Ob 11. uri 5] m dopoludne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Solno-grad, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost. Bregenc, Čarih, Oenevo, Pariz; čez Klein-Beifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzen Marijine vare. Heb, Franzove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Frau-zensfeste. — Proga v Novo mesto ln Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 1. uri 5 m popoludne osobni tlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 55 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Arn-stetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Cnriha, Bre-genca, Inomost;;. Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljnbna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. uri 38 m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak ž Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga lz Novega mesta ln Kočevja Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob uri 32 m popoludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m'zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod iz LJnbljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. lz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
Fi
ino vino v steklenicah, Kulmbaško pivo v steklenicah, konjak, brinje-vec, slivovko, Klauerjev „Triglav"
priporoča (12—88,
Edmund Kavčič
v Ljnbljanl, Prešernove ulice, nasproti pošte.
(300- 30)
__Krepilna hrana
Tropon
slast obujajoča in izredno tečna
je podlaga za: (741—4)
Tropon-suhor, Tropon-cakes Tropon-čokolado, Tropon-cacao, Tropon-otročjo moko.
Tropon-beljakovo moko
kot primes k jedilom za zdrave in okrevajoče.
Kuharska knjiga „Moderna krepilna kuhinja"
brezplačno in franko.
Dobiva se povsod
ako ne, naznanja najbližnjo prodajališce
Avstr.-ogr. Tropon-tovarna
Dunaj, VIII,1, Kochgasse 3.
PfirnfttttnPa. ir,t,e»,» •» Preganja najbolje 4 eriAOüpUra       8 pernospora-Skropilko
Austria
sistem c. kr. kmetijske družbe na Dunaji. Patent Fran \>rh\lle. Tovarna za vinogradniško orodja, kletarske stroje in kovinsko blago (799—2) ■BunaJ, V. I, CSrleaMgaaae 14 E.
Prodajalka
dobro izurjena v trgovini manufakturnega blaga, vešča slovenskega, nemškega in hrvatskega jedka, z dobrimi spričevali, išče službe kot prodajalka ali blagajničarica
v mestu ali večjem trga na deželi. (774-3) Naslov pove upravništvo „Slov. Nar.".
se priporoča p. n. damam za izgotovljenje oblek po najnovejših fagonah in najnižjih cenah. (778-3)
Breg št. 14, II. nadstropje.
Strojarija za usnje
popolnoma opremljena, z velikim številom naročnikov, v večjem kraju ležeča, se rad: smrti lastnika takoj da v najem pod ugodnimi pogoji. (814-1; Kje? pove upravniStvo „Siov. Naroda*
Mesarska obrt
dobro idoča
odda se takoj v najem.
Pojasnila daje lastnica Ivana Bati s v
Litiji.
(804-2
BöUger-ja podganska srn* i
za popolno pokončanje vseh podgan, strupa prosta za ljudi in domače živali, ä 40 kr. in 6o kr.
se dobiva samo v drzeliil lekarni ..pri .TTnrlJI poina* saj'- M. I,ni«icl.-ii % LJubljani. ,
Z uspehom podganaie smrti sem bil inkf-zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem našel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schweinfurt, dne 11. februvarja 1899. (269--11) Ii. Hres, mlekarija.
Lattermannov drevored.
Samo nekaj dnij tukaj na ogled!
Jutri v soboto, 20.aprila, iH8.nl miti
I. velika predstava.
Opično gledališče
pod vodstvom ravnatelja Jonip« Splnetl s svojimi štirinožnimi in štiriročnimi
MT 83 igralci
opice, psi, koza, prešiči in petelini
Izborno (trenirani.
Te sloveče in izborno dresirane živali predstavljale se bodo v raznih igrah in umeteljnostih.
Vstopnina: Sedež s Številko 40 kr., I. prostor «5 kr., II. prostor I.5» kr., galer. stojišče lO kr.
Za mnogobrojni obisk prosi udano (817) Josip Spinett.
V nedeljo 3 predstave.
Začetek ob 3. uri, 5. uri popol. in 7,8. uri zveče
gg- Pod Trančo št. 2. "fejQ
m Veliko zalogo
priporoča
1&-*^iJ. Soklič.
K3L 'Z TÜ o?u»Jl pod J&H
Dragotin Košak
* k1atar »
17 Ljubljana, Sv. Petra cesta it. 4.
Vrllka xaloara
razne zlatnine
In prstanov.
Popravila in vsa v mojo stroko spadajoča dela se ceno in točno izvrSe".
«Jia t
i t
Ljubljana, Židovske ulice štev. 4.
Velika zaloga obuval
lastnega Izdelka za dame, gospode In otroke Je vedno na Izbero.
Vsakersna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse mere se shranjujejo in zaznamenujejo. Pri zunanjih naroČilih blagovoli naj se vzorec vposlati. 17
gaaaaaaaaaaaaai ■iiiiiiihhhii
t  Josip Reich >
4 likanje sukna, barvarija in > i kemična spiralnica > \ Poljanski nasip — Ozki ulici it, 4 \
4 se priporoča za vsa v to stroko spadajoča k J 17 dela. L
Poetreiba todna. — Oene aiake. Ar   "v -w      "v ytm v ^ v "*r ^ r
Fran Detter
LJUBLJANA, Stavi trg *t. 1. 17        Prva in najstarejša zaloga
šivalnih strojev.
Tu se dobivajo vsakovrstni kmetijski stroji. Posebno priporočam svoje umetne siemoresnloe in mlatilnlce, katere se dobivajo vslic njih isbornosti ceno. — Ceniki zastonj In poštnine prosti.
Avgust Repič, sodar
Ljubljana, Kollzejske ulice štev. 16
(tt Trnova m) izdeluje, prodaja in popravlja vsakovrstne
t pajT (sode
I po najnižjih cena!.. 17 |
I Zupnje ln prodaja staro vinsko posodo.
17
Ign. Fasching-a vdove
. ključavničarstvo
Poljanski nasip st. 8 (Relchova hiša) priporoča svojo bogato zalogo
fttedllnih ognjioč
najprlprostejilh kakor tudi najfinejših, z žolto medjo ali mesingom montiranih za obklada z pšenicami ali kahlami. Popravljanja hitro In po ceni. Vnanja naroČila se hitro izvrfiö.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.