Z 34. siemlKD. D UnMioni, v petek 30. novembra 1923, Leto LUI. •v- Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelfe ln praznika. Inserali: do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem glede i ns era tov naj se prfloEi znamka za odgovor. Dp^avništvo „Slov. Naroda" ln „Narodna tiskarna" Knafloea ulica st 5, pritlično. — Telefon št. 304. Uredništvo „Sior. Naroda« KnaJlora ulica it S, L nadstrooje Telefon «•▼. 34. Dopise sprefo-na le podpisane ln sad ostao f ranko van e. ear Rokopisov so ne vrača. -*M v Jugoslaviji vsa dni po Din 1*— v inozemstvu navadne dni Oin 1, nedelje Din 1*25 PoStnina plačana v gotovini. „Slovenski Narod" vetja: V Jucoslavljl v Liubljan: po polti V Inoietnstto 12 mesecev ■ . . • • • Din 144*— Din 144'— Din 26 V— 6 , • « • • ■ • . 72-- • 72-— 3 a * » • . 36-— ■ 36-— . 6:V — 1 . . . • . • 12-— • 12-- . 22-- Pri morebitnem povišanju se ima daljši naročnina io!>! ičatL Novi naročniki naj pošljeio v prvič naročnino vedno 1*° askatn c. Na samo nismenn naročila brez poskatve denarja se» ne moremo szlratt Napredna politika. Prejšnji teden smo grajali kmetijsko stranko, ker je zavzela v zadevi, kateri prilagamo večjo nacijonalno in napredno - politično važnost, stališče, ki ni popolnoma pravilno in sedanji situaciji naprednih strank v Sloveniji primerno. »Kmetijski list« nam je vsled tega odrekel neodvisnost in nadaljno prijateljstvo. Ker nočemo, da nas napreden list slabo presoja, hočemo opredeliti stališče »Slovenskega Narodac kot neodvisnega slovenskega naprednega dnevnika k aktualnemu vprašanju »koncentracije naprednih in nacionalnih sil v Sloveniji« in njenemu razmerju do obstoječih naprednih strank na našem ozemlju. Nočemo razpravljati o postankih in programih posamnih slovenskih naprednih strank! To opravilo je preveč nehvaležno in bi se moralo izvršiti meritorno, kar ne gre brez graje na desno in levo. Nismo poklicani, da v tem tre-notku govorimo o vzrokih današnje strankarske razcepkanosti naprednega slovenstva. Priznavamo obstoječe napredne stranke in računamo ž njimi! Vprašamo se pa, ali ni mogoče med temi raznovrstnimi strankami najti enotne platforme in idejnega ozadja, ki bi ziedinilo njih konkretno in taktično udejstvovanje v novi državi in v Sloveniji? Stojimo odkrito na stališču, da taka platforma obstoja in da jo nacijonalno poslanstvo naprednega prebivalstva v najzapadnejšem in severnejšem delu države naravnost zahteva. Pa tn-di strankarski egoizem posameznih naprednih frake?! govori za to, da se napram največjemu sovražnika nacfjonal-nega slovenstva in napredne družbe vzpostavi enotna fronta m začne skupen boj za aktivno politično afirmacijo slovenskih javnih interesov. Zahteva po taki nacijonalni in napredni fronti Slovencev se je porodila ob zadnjih neuspehih naših strank, ko so namreč podlegle v Ljubljani in pri marčnih skupščinskih volitvah z naravnost katastrofalnim izidom: od 25 mandatov Slovenije je pobrala SLS 21. napredne stranke so dobile 2 mandata. Se Nemci so si privoščili mandat! Ta činjenica govori za vzpostavo, če ne programatične, vsaj taktične fronte in enotne platforme razcepljenih naprednih strank in sicer za dosego skupnih uspehov, skupnih bojev, skupne politične moči. Danes obstoja nevarnost, da slovenski klerikalizem ubije napTedne frakcije, ako se pravočasno ne zganejo in ako ne uvidijo taktične poteze, ki je edina v stanu preprečiti to politično in kulturno katastrofo. Gre za to, da se napredni Slovenci znova politično uveljavijo. Skupna fronta proti skupnemu sovražniku, proti anacijonalnemu in nazadnjaškemu klerikalnemu principu pa je taktična smer takega cilja, Klerikalizem je protislovenski, je protikulturen, je protidržaven, je cerkvenopolitičen, je stoletni nasprotnik naše nacijonalne in napredne ideje. Ne smemo privoliti v končni razpad slovenskih naprednih strank, zato jih neprestano poživljamo, da se strnejo v taktični skupni nastop zoper klerikalno nevarnost. Zatorej koncentracije naprednih in nacijonalnih sil v Sloveniji ne zagovarjamo iz partizanskih ali strankarskih motivov. Smo neodvisen list, posvečen napredni, kulturni in nacijonalni jugoslovenski ideji. Kot taki motrimo in čuvamo interese vseh naprednih strank, v kolikor so res napredne in ki se zavedajo skupne klerikalne nevarnosti za njih same ter za njihova najsvetejša prepričanja, ki so brez dvoma napredna kulturna nazira-nja. svebodoljubje in nacijonalna državnost. V skupni napredni fronti vidimo : Se dober psihološki korektiv am-bicijoznih voditeljev naprednih strank, Id ^ij jih stalno opozarja na tista pieme-n:fa notranja čustva in napredna na-gnenja, ki so jih vsejali naši veliki predniki. Naša javnost še danes živ! od pobud naprednega nacionalizma 5n ne razume, kako so mogle časovne krilatice razrednega značaja zamegleti napredno in nacijonalno pijonirsko delo med Slovenci, v inteligenci in v posamnih .voditeljih. Ne želimo nobeni napredni stranki slabega. Nasprotno, v interesu vseh je, da pri volitvah čim častnej-Še zmagujejo in znova pridobivajo zaupanje naroda. Odklanjamo pa medsebojno borbo, ki bi krepčala klerikalnega nasprotnika in pomagala razdreti ostanke naprednega življa v Sloveniji. Mi želimo, kakor rečeno, zmago vseh naprednih strank in njihovo ojačanje. ker vemo, da vse pošteno služijo našemu narodu. V to svrho pa je potrebna enotna fronta, skupna taktika, sodelovanje in pa opuščanje vseh dejani, ki taki fronti škodujejo. V spornih zadevah je treba koncilijantnosti in preudarne raz- umnosti! Ne puščajmo, da zamrejo velike pobude naših duhovnih in nacijonalnih prednikov. Oklenimo se ^kupnih interesov in postavimo se proti skupnemu sovražniku. Napredno slovenstvo je poklicano, da čuva svojo zemljo za enotno Jugos!avijo, za svobodno duševno življenje in napredno gospodarsko-kulturno injc'jai'vo. Naša pot je jasna, cilj je popolnoma konkreten in nesebičen. Z enako nesebičnostjo in gorečnostjo pa bomo kritizirali početje napred-nfli strank, ako bo nasprotovalo edino pravilnemu taktičnemu izhodu iz današnje klerikalne prepotence. ideji napredne koncentracije! Telefonsku Iti ferzofauissi psr^CIls Velika proračunska debata o naši vojski in mornarici. Stališče opozicije: — Klerikalci zahtevajo: »Nase fante domov!« — Važna izvajanja vojnega ministra. — Proračun vojnega ministrstva prejet, — Beograd. 29. nov. (Izv.) Finančni • uporabljajo za žandarsio službo v Makc-odbor je včeraj na svoji dopoldanski in | donljl »n Albantji; 3) ravnanje z vojaki se popoldanski seji razpravljal o prora- ! mora izboljšati, posebno crde kletve in bo-čunu vojnega ministra. Pazvila se je živahna, zanimiva in mestoma stvarna debata o organizaciji naše vojske, o po-vzdigi mornarice in avijatike. za kar so postavke v letošnjem proračunu zelo nizke. Opozicijonalni govorniki so soglasno zahtevali, da mora vojna uprava posvetiti mornarici in najnovejši ovija ti-ki največjo pažnjo, da bo naša vojska v položaju vedno usoesno braniti državo in nje interese. V proračunu, ki izkazuje na rednih in izrednih kreditih nad 2 miijardi, so se izvedle nekatere restringcije. večinoma pa povišanja, tako da je bil proračun končno povečan za 22 milijonov. V naslednjem sejno poročilo: Dopoldanska seja. Včerajšnja dopoldanska seja se je pričela ob 9.30. Na dnevnem redu je bil proračun ministrstva vojne in mornarice. Posl. dr. Slavko Šečerov (dem.) je v svojem uvodnem govoru zahteval od vojnega ministra pojasnila, zakaj se je bud-get vojne in mornarice kar v kratki dobi povečal za 547 milijonov dinarjev od lanskega proračuna vojaških izdatkov. Priznal pa je, da so izdatki za vojsko ne samo potrebni, v kolikor gre za našo državno hrambo. Vojska pa bi mogla lahko izhajati z manjši-mi izdatki, ko bi se znalo racionalnejše računati, toda mnoge afere o vojaških nabavkah so neprestano na dnevnem redu. Med drugim je patetično vzkliknil: »Dve In pol milijardi požre naš militarizem.« Ta ogromna svota je popolnoma v nesorazmerju z ostalimi državnimi izdatki. Zahteval je, da se narodna skupščina točno obvešča o vojaških naročilih in izdatkih. Protestiral je proti najetju 300 milijonskega francoskega posojila za reorganizacijo naše vojske m vojaške dobave. Postopanje vlade v tem vprašanju je bflo neparlamentarno. Zahteval je tudi, da vojaška uprava točno plačuje račune za dobave m da plača najemnine za vojašnice v LjtrHjani m v Mariboru. Koncem svojega govora je očital vladi oz. vomemu ministrstvu, da je nepravično izvršilo redukcijo oficirjev. Vpakoieni oz. reducirani so bili ofiefrji, ki so brli v avstro-ogrski vojski odločni jrrgostovenski patrfjotje in srboflK ter zaznamovani tedaj s »p. Vpokojem so sedaj v naši vojski. Pritoževal se je tudi. dn m* bfl imenovan za generala niti eden Hrvat niti eden Slovenec čeprav >e bHo z zadnjim ukazom imenovanih 70 novih generalov. Glasoval bo proti proračunu. Ob 12.30 je predsednic finančnega odbora sejo zaJdjučfl. Popoldanska seja. Finančni odbor je ob 16. popoldne nadaljeval podrobno razpravo o proračunu vojnega ministrstva. Pod. Vesenjak Oder.) je priznal potrebo dobre organizacije vojske za državno obrambo, toda ta mora odgovarjati dejanskim potrebam m gospodarski moči države. V proračuna stavljeni izdatki so mnogo pretirani. Da se vzdrži v vojski morala in zadovoljstvo je govornik stavil na vojnega ministra tele zahteve: 1) Vojak] naj služIjo v domačih krajih; 2) vojaki oa| se vežbajo pošteno, toda naj se ne gckle'stvo naj se brezposano odpravi. Sploh naj se kaznujejo najstrožje žalitve katoličanov; 4) reševanje rrošerti za dopuste naj se vrši naglo in nepri-stmrsko. Dogaja se, da vojaki umirajo, a starši cele tedne ne dobijo obvestila; 5) šikaniranja naših županov z dopisi v cirilic? moralo prenehati. Vojna irpTavn mera dopisovati slovensko; 6) prf vo;n?k?!" vnjali ne srne prebivalstva šncanfrati, kakor so je to z^odffo v oborni Selo nri Ptirju in drogjh krajih: 7) objektivnost armade zahteva objektivnost nastopanja narrram telovadim in kulturnim društvom; S) dekretom o vpokojrtvi naj sledi takoj nakazovanfe po-kt>'*rrin, ne pa Se'e čez pet do osem mesecev a'I celo pozneie. Posl Aga tonov ić (dem.) je opo-zaral finančnega ministra, da je treba izdatke za vojsko in mornarico prilagoditi dejanski f'nančn! 7mo/.nosti države. Krediti za vojno mornarico niso pravilno sestavljeni in tudi prenizko budžetirani. Vojno ministrstvo ic tudi napravita pogreško, da je dovoIHo neracionalno razdelitev plena. Vojni plen pa se tudi ni skrbno čuval in varoval. Naš vojn! materijal propada, posebno avtomobili. V okolici Niša se-ljaki celo podirajo vojašnice. Koncem svojega srovora je izjavil, da bo glasoval proti proračunu. Posl. Svetozar Gjorgjevič (dem.) je v daljšem govoru nr^-ai&l vse nedostatke sedanjega proračuna.. Ugotovil je. da-so k redki za našo avljatiko zelo malenkostni. Tej panogi naše obrambe se mora. posvečati večja pažnja in se naj dovolilo zadostni krediti. Voina. uprava naj nabavi avijone najmodernejšega tipa. Potrebna je tudi vojaška šola zn pilote. Razpravljajoč o postavkah in kreditih vojne mornarice, ki znašajo nekaj nad 50 milijonov, je govornik zatrjeval. da vlada pri bodočem proračunu razširi ta oddeiek proračuna. Ostro je tudi grajal zadnji generalski ukaz: o imenovanju novih generalov. Glasoval bo proti proračunu. Posl. Joka P o p o v i ć (dem.) je vojnega ministra opozarjal na nekatere nerodnosti v vojski in pozval vlado, da posveti moralnemu nivoju največjo pa/njo. Posl. DlmKr fcj tTlf (zemijorad.) je izjavil, da je preračun vojnega ministra fiktiven ter je v podkrepitev navedel dejstvo, da je ▼ proračunu izkazanih samo 42 generalov (2 vofvoda m 40 generalov), do-čim znaša celokupno število generalov 104. To znači, da srlavna kontrola ne bo mogla odobriti izdatkov za 64 generalov. Govornik je dalje grajal vojno mrnrstrstvo radi postopanja pri vpokojitvah. Vpokoje-nfh je bilo 600 oficirjev ha bi se moral proračun za to število zmanjšati: Oaza ti pa je nasprotno. V armado pride še 1000 no-vib oficirjev. Govornik da1 je navaja razne postavke ter fm primerja s postavkami za izdatke v kulturne in gospodarske svrbe. Za nepotrebne stvari je vojno ministrstvo zahtevate 27.300.000 dinarjev, ministrstvo prosvete pa je določilo za tmrv. knjižnico hi knrge svotico 104.000 dinarjev, m za knjige osnovnim šolam v Bosni in Hercegovini 110.000 dinarjev. Kredit 100 milijonov dinarjev za izvedbo novega vojaškega zakona se govorniku ztfi pretiran. K temu kreditu ni nikakega točnega določila, kako se ima vporabiti. Govornik je končno ostro grajal slabo vojaško opravo ter izja-vil, da bo glasoval proti GOVOR VOJNEGA MINISTRA Minister vojne m mornarice geneml Pešić je v svojem zaključnem govoru kratko reasumrai rezultate debate ter zavrača! nekatere očitke opozicije. Sedanii proiaČun je bil izdelan leta 1922. aprila meseca. Od te^a časa se je res ovečalo število oficirjev. Ugotovit! pa mora. da jih še ni zadostno število in vojska rabi še 2400 novih oficirjev. Kar se tiče vojaških dobav, mora pripomniti, da so se do njegovega nastopa dobave vršrle pogodbenim potom, a sedaj je odredil, da se imajo oddajati potom javne dražbe. Vojni minister prizna dalje, da so proračunski krediti za avljatiko in mornarico nezadostni in prenizki, rzjavfl pa je končno med drugim o ciljih polit ke vojnega ministrstva: »Mi sami ne zasledujemo nikakih ofenzivnih ciljev. Moramo pa našo mornarico in našo avljatiko dvigniti na t^.ko stopnjo mo-lerne tehnike, da bo odgovarjala obrambnim interesom oa^c države. .Morrarfca ln avii&t&a rroraia biti d^s+oj-na faktorja naše obrambe.« Minister j*e rndi zagovarjal rmino potrebo obmejnih čet. Redni vojak ne more biti obenem graničar. Gran;čarti pa so sedaj potrebni ed:noie se na meji proti Bol-garsfcj :n proti Albaniji. Glede očitka, oporic.jc. đa se oficiri vmešavajo v politiko je minister pripomnil, da tega ne veruie, pripomniti pa mora: »Če oficir?! nol'tiz'rftso. ted«ai so to najslabši oUc'-ii!* S'oril bo vse. da se odstrani politika iz vo??ke. Gl^de upokojitve oficirjev mora pripomniti, da je ukaz o vpokojrtvi Izde posebna komisija vomesa ministrstva, obstoječa iz 4 generalov in dveh polkovnikov. Poinsnil je slučaj hrvatskega generala Piverič-i. Ta je ime! za adirtanta nekega majorja. Ko je bil mn*or drusam pre-meŠčen je pTii^' genern! PTIverlć k njemu In izjavil, da je n^ajor rani neolhodno potreben. Minister je uvklel iz topa. da je general za službo nesposoben, vsled česar je sledila vpokojitev. S tako izjavo je namreč sam general priznal svojo nesposobnost. Vpokojitev slovenskega generala Maistra je sledila na njegovo lastno prošnjo. (G. general Maister je to trditev pro-v posebne::; pismu, priobčenem v našem listu, za neresnično! Uredništvo.) Glede premeščanja of;crrjev je minister prrpomnil, da se je to izvršbo po načelu, ili sc ofiv*ir»: prem večajo tako, da pridejo za nekaj časa na težavneiše postojanke *n potem po dofočenem času v lažje. Koncem govora je vojni minister zagotovil iiiipnčni odbor, da :? bM proračun njegovega resora i^delsn z vso točnostk) in da odgovarja dejanskim potrebam naše vojske. »Naša vojska mora biti pripravUe-na, da vedno vsak čas in vsako uro odgovarja Svoffan v-solim nalogam!« (Živahno m b'.:rno odobravanje pri članih vladine večine!) Minister financ dr. M. 5 t o i a d i n o-v i č je odgovarja! opoziciji na njene očitke s Rnancnotehnlčnega vidika. Izjavil je. da nima k odločnemu in jasnemu govoru vojnega ministra ničesar prir*nrnriti. 5pre-iema in odobrava nekatrrra povišanja oz. znižanja budgeta. Sprejme 1.) Dopoln'.fo k rod ta v znesku 600.009 dinarjev za plačo komandantom kraljeve garde, m po 40O0 dinarjev za 35 oficirjev garde. 2. ) Kredit 1 milijona dina-jev za odkup zemljišč v vojaške svrhe. 3. ) Kređ»t 10 miUjonov dinarjev za poprovo *n moderni/n-;5jo vojnih monitorjev, kredit 2 miHionov dinarjev za popravo ten-derjev in kredit 1 mfijona dinarjev za popravo TTi^tan §ča v Kotom in Šibeniku. 4. ) Kredit od 151 rr»lliionov dinarfcv za vojaške nabavke Iz naslova kredirnera zakona 22, novetibra !*>?2. se poveča na 200 milijonov dinarjev. Finančni odboT jc sprejel ta dopo!n:la. Celoknpno so se nekatere kreditne postavke zmanjšale za 35.300.000. nekatere pa povečale za 58 rnilnonov. tako da znrša prav? Stoti površek proračuna 23.700.000 dlnariev. Posl. Agatonovlc (dem.) je Pred zaključkom debate podal v imenu celokupne opozicije kratko izjavo: »Vse opoEicijjonaine skupine hočemo kompaktno gla«vovati pro*« proračunu vojnega minisirstva. vendar to ne znači, da giasutemo proti vojsk", nasprotno to značl, da glasujemo proti vladini politiki, ki jo hoče izvest; v tem proračuna.« Finančni odbor je nato glasoval o proračunu. Za proračun je glasovalo 18 poslancev, proti proračuna 9. Ves čas debate vladna večina m bila orijentirana a L' bo opozicija kompaktno glasovala proti proračunu. Izjava poslanca Agatonovica je člane vladne večine presenetila. Danes ob 9.30 dopoldne nadaljuje finančni odbor ra/pravo o proračunu prometnega rainistrs: v a. Parlamentarna situacija je zadnje dni stopila v akuten Stadij. Težko se posre:i vladi spraviti proračun do k^nca leta?"! streho, ker finančni odbor ne bo konča! razprave do 6. tm. Ministrski svet. Razdelitev države Aa oblasti. — vrstitev uradnikov. — Beograd. 2°. novembra. (Izv.) Na snočni, od 17. do 20 trajajoči seji je ministrski svet zelo obširno razpravljal <> razdelitvi države na oblasti. Notranji minister je predložil elaborat posebne komisije ministrstva pravde o razvrstitvi uradnikov v kategorije in skupine. Elaborat še ni popoln Ministrski svet jc vzc! ra znani? predloge hrvatskega uradništva, ki fib jc včeraj predi "1 hrvatski pokrajinski namestnik, K<>m; : i ima nalogo Se nadalje razpravljati o razvrstitvi. Splošno \iar.la veliVa neorijen-tacijn. Obnovitev 7vez z Rusijo, — Bcr>s:rd. 2°. nov. (Izv.) Današnja >^Pravda javlja: !z vladnih krosov smo prejeli včeraj vest. da ie vlada na svoji zadnji seij razpravljala o vprašanju obnovitve alpfofnatlčnfli zvez s sov-etsko R'-s'V> in baltiškimi drŽavami, Zunanji m;n*s'er dr. Ninčič je pred^o/Jl ministrskemu s\e*u o tem vprašanju izčrpen ln lep referat. V vladi je opažat« nesoglasje. Obstojajo rardvo-ena mnenja. Vprašanje se ima odlož-ti. *?ifHf»ni|f« v M?w?«ii vgtfflO zapletena. :a na mrtvi točki. — novega prezidenta? —i PL Ž*4 Volih i '~p"redi. — Berlin, 79. novembra. fTzv.) Včeraj* snji peti dan vl.idne krize je potekel brez vsakih pozitivnih rezultatov. Designirnni drž.ivni kancelar Stcgcrwald jc sinoči ob 21. posctil državnega predsednik« Ehers ta. da mu ie poroča' o ospchlll svoje misije. Po enourni Vonf^rcnci «*o Sili razgovori o sestavi vlarV preloženi nn Han^s. — Berlin. 28, novembra. (K.} Tekom poc*.Tii»nj o novem kabinetu so nac' •■ »n^.listi nastopili proti pre'Mcnru Fhertu, čcS da Ifl treba takoj razpirati nove volitve. Po n;* hnvem mneniu Ebcrt ie dve leti n;mi no» hene za=1onibe v • ^f.-?vi Jn zato je njegova funkcija nezakonita. Tudi bavarsl i ljudski stranka stoii na stali'ču. da tedanja poli* t»čr»a situacija ni:ino zahteva sprememno državneffa krmila. Volitve novera preziden« ta nai bi se v šile, čim bo sestavljena ščaaska koalicija. — Berlin. 28. novembra. fK ) Ker ;o hotela komunistična stranka na povelje hi Moskve priredit] včeraj velike dem natra* cije, je polfcijsko ravnateljstvo odredilo vse potrebno, da prepreči vsa V posles nasi'iT"f:i prevrata. \rendar pa so se sacele 7bira*! skupine demonstrantov in ni;h Število naraslo popoldne ra več tisoča ^bi-al;rV jo hi! ^T.ustcj^rtcn se ?nl .li ^lici: »Proč s policijo« in iz ^r,'"»:r irt r.ad'o več strelov. K sreči ni b>l nihče r*~-njen. Pozneje so razora j ali komunisti po mestu, kjer ie morala p posr d i «*; s palicami. Triic stra/niki '"n več demonstrantov jc bi1^ "»njar:'i PoGcfja ic are* tirala 77 oseh. Dime* i-j r>"";/o i« Bcrtfntl komunističnih đemonsfrarfj. P^itV; nrinjatni ski predsednik j r o tel) i iah iT javi! v de2cTnem zboru, c^a so demona frači :e inscenirane nrt .< I- o \ • <: Jt- c etcsefctnfti*e. Z moclcov^lc^h Rstov |e posneti. Moskva ni zadovoljna z dosedanjo v. jo4l1 očnb?i* ki držfr\'nc vlndcnunn trna izvesti šele po končanih volitvah v parlament. Stran 2. »SLOVTNSKI NAROD«. d n e ?0 novembra t92a. Hc\ 274 Reško vprašanje. — Rhn, 28. nov. (Izv.) Polofidjozna »Štefan i c je razširila na vse strani uradne dementije, da so vse vesti nekaterih flstov glede sporazuma med Rimom ta Beogradom v reškem vprašanju neresnične In ne odgovarjajo dejanskemu položaju. Jzvor vesti išče »Štefani« v jugo-Slovenskih političnih krogih. ' — Reka, 28. nov. (Izv.) Italijanski prosvetni minister je na reško učiteljsko »druženje naslovil pismo z navodili, kako naj učiteljstvo na Reki Izvede reformo reškega šolstva v skladu z novim italijanskim šolskim zakonom. 1 — Kraljevica, 29. nov. (Izv.) V prisotnosti večine zastopnikov mesta Reke Je bila včeraj seja reške konstltuante. Soglasno je bil sklenjen protest proti preganjanju zastopnikov reške konstltuante in njih interniranju na Reki od stra-& generala Giardina. SENZACIJONALEN POLITIČEN PROCES NA POLJSKEM. «— Varšava, 29. nov. (Izv.) Veliko poTTtično senzacijo vzbuia proces pred tukajšnjim vojaškim sodiščem. Obtožena sta dva visoka generalštabna oficirja. Obtožnica ju obtožuje raznih di-narrrltnih in bombnih atentatov na železniške proge in javna poslopja oziroma t>oskusov. Obtožena sta soudeležbe atentata na varšavsko univerzo 24. maja, t I. pri čemer je našlo več akademikov smrt. Obtožena sta tudi atentata na železniško projro Krakov—Radom. Obtoženca sta nameravala tudi Izvršiti atentat na francoskega maršala Focha povodom njegovega obiska v Varšavi. NOV MONAPHTS^NI puč NA MADŽARSKEM. — Budimpešta. 29. nov. (Tzv.) Politične obTast| so odkrTle novo politično zaroto, kf so jo organizirali legltlmlstL Zarotniki so Imeli nalogo, nmorftl državnega upravnika rlorthvja In proglasiti Habsburgovca Otona za madžarskega kralja. Aretiranih je blfo več oseb ter Izročenih državnem« pravdnlšrvu. STEVn.NI IZGONI RUSKIH ROLJSE^fTKOV E BOLGARSKE. «— Sofija. 28. novembra, (br.1 Politične oblasti so dobile v roke važne dokumente o »vezah ruskih komunistov s pristali Stam* boUjskega. Iz teh dokumentov je jasno, da ao nameravali komunisti a pomočjo ruskih bol He vik'■»m inscenirati v mesecu marcu sli aprilu prihodnieea let« državni preobrat na Bolgarskem. Vsi v to sfero zapletem Rusi C> bili izgnani in -v Varni vkrcani na dve dji ter odpeljani v Odeso. Med izgnanci a* nshsji tuđi več ruskih profesorjev. t= Direktorij afl koncentracijska vla- Ha? Beogradska »Pravda« poroča, da se |e ustanovil v krogu članov ministrskega kabineta direktorij mladih ministrov, ki si je nadel nalogo, da določi naslednika Nikoli Pašiču v vodstvu radikalne Stranke za slučaj, ako bi Pašić umrl ali se umaknil iz političnega življenja. Ako Nikola Pašić popolnoma ozdravi, bo ta direktorij zahteval, da se izvrši rekonstrukcija vlade. Iz kabineta bi naj izstopili ministri Vujičić, Simonović, Vu-klčevlć, Trifković in Trifunović. Tudi voj. minister Pešić bi se imel umakniti generalu Josifu Košticu, za ministra notranjih del pa bi nai prišel Krsta Mile-tJć. V radikalni stranki in v vladi je tudi močna struja, ki deluje na zbližanie med radikali in demokrati. Ta skupina se trudi, da b! se izravnala In izgladila vsa nasprotja in da bi prišlo v doglednem Času do združitve vseh državotvornih elementov. Te združene državotvorne stranke bi naj potem prevzele vladno krmilo v svoje roke. Tako bi prišla na krmilo koncentracijska vlada. »Pravda« zatrjuje, da se v političnih krogih resno deluje v tej smeri in da se situaciia razčisti že meseca januarja. Te vesti se v bistvu strinjajo z našimi informacijami, ki smo jih že svoječasno priobčili. Vse kaže torej na to, da pride v doglednem času do sporazuma med državotvornimi strankami, kar bi biln gotovo samo v interesu d^ave in državne misli. ss Hrvatski pokrajinski namestnik V Beogradu. Včeraj je prispel v Beograd pokraiinski namestnik za Hrvatsko In Slavonijo dr. C 1 m i ć. Posetil je ministrskega predsednika Pašica in več ministrov. Vašemu dopisniku je Izjavil, da je prispel v Beograd v svrho poročanja vladi o položaju na Hrvatskem. Predsednika vlade je obiskal, da ga pozdravi po ozdravljenju In da mu poroča o uspehih svoje misije v Zagrebu in na Hrvatskem. Ministru notranjih del je Csroča! o delovanju Stjepana Radića v ondonu. Ministru za socijalno politiko dr. Pelešu je poročal o vseh socijalnih vprašanMh Hrvatske in Slavonije, prosvetnemu ministru o zahtevah hrvatskega šolstva in ministru pravde je predložil spomenico hrvatskih uradnikov v vprašanju razvrstitve. Snoči je pokrajinski namestnik odpotoval v Zagreb. r= Rusko - romunske pogodbe. 26. novembra sta posebna romunska In sovjetska delegacija podpisali v Tiraspolu pogodbo proti vojnim spopadom ob Dnjestru. Pogodba se uveljavi s I* dea» t L Obe stranki te obveže« kaznovati 1 —t Mednarodni zadružni kongres. V I soboto so v Varšavi otvorili mednarodni zadružni kongres, katerega se le udeležilo nad 1000 delegatov. Med delesrati se nahajata tudi dr. Korošec in urednik Smodei kot zastopnika jugoslovanskega zadružništva. vse osebe, ki bi na obmejnem ozemlja ropale in povzročale vojaške spopade. V bukareških krogih smatrajo dogovor za dobro znamenje predstojeće gospodarske pogodbe med Rusijo ln Romunijo, ki se razpravlja med obema komisijama v Tiraspolu. Romunija kot neposreden sosed Rusije sklepa s sovjeti trgovinsko pogodbo, mi pa še razpravljamo o opur-tunosti stikov s sovjetsko vlado! Naš zunanji minister bi se lahko odkrižal carističnih teženj ruskih beguncev ter posnemal evropske države, ki so vse 2e stopile v stike z moskovsko vlado. Gospodarstvo. Uvoz vina iz Slovenije ▼ Nemško Avstrijo. (Višji deželni nadzornik P>. Oomblč Štajerski »Landesverband der Weln-bautrelbendcn Oesterreichs« je imel jrla-aom rrašklh poročil, dne 24, trn. v Oradcu veHk ljudski shod. kjer se le obravnavalo v prvi vrsti vprašanje vinskih dvolastni-kov, t. j. avstrijskih vinogradskih posestnikov, ki imajo svoje vinograde popolnoma ali le deloma v Jugoslaviji. Oraškl kletarskf nadzornik dr. Peisek je kot predsednik tega shoda obrazloži težave taJcfh dvolastnlkov. Predlagal Je, da se Iz gospodarskega In tudi naeijonaU nega stališča ugodi željam obmejnih dvo-lasrnlkov glede carine prostega uvoza njihovega vinskega pridelka Iz Jugoslavije. Ker bi bfl tak uvoz razmeroma minimalen, ne bi ogrožal ostalega avstrijskega vfn-stva. Nasprotno bi s tem domači pridelek, vsled znano dobrega ragoštalerskega vma, na dobroti še pridobil, dočlm zgubila sedaj vsled mešanja z italijanskimi In ogr-skrml vini, na svojem pravem značaju. Vinarski referent v pol jedel iskem ministrstvu dvorni svetrHk Reckendorfer hi dr. Edlfnger sta govorila v Istem smislu, povdarjajoč. da se jim ker pride tu v pošt ev le kalcMi 60—70 dvoT««rnikov. ki pri-delajo v Jugoslaviji skupno povprečno 6000 hI vtna letno izposluje brez premisleka zaželjeno carinsko ugodnost za uvažanje njfhovega lastnega vinskega pridelka v Avatrijo, ker bi ta uvoz tvoril komaj 1% avstrijskega vinskega konzuma. Z orirom na avstrijsko vinsko pogodbo z Italijo m Ogrsko, glasom katere smeta ti dve državi uvažati svoja najmanj 13 ddstotna vina v Avstrijo proti avstrijski znižani carini 30 zlatih avstrijskih kron, kar je bilo povod, da so pričel* ogrski te-vozničarji ker ntao razpolagali z dovolj močnimi cenfmi vini, iata afkoholtalratl odnosno iph-ftizirati, vsled česar so se jhn le-1 a vrnila, je Recfcendorfer opozarjal aa nevarnost proste uvozne carine ter priporočal drug način ugodne rešitve tega vprašanja ln sicer s ovrnltvijo carine. Po crpozorirvl s strani dvom. svetnika rvudabiunigga, da je avsrr. fin. ministrstvo glasom novega odloka dovolilo dvolastnl-kom prost uvos njihovega grozdja iz Jugoslavije, te je enoglasno sprejela resolucija, da se izposluje po § 95 avstr. carinskega zakona za nemške, v Avstriji bivajoče dvo-lastnike. carine prost uvoz njehovega, v Jugoslaviji pridelanega vina, na bazi 20 do 25 hi na ha. Tako Avstrijci! — Ta shod Je pokazal, kako se Avstrijci skupno potegujejo in zavzemajo za svoje ljudi m kako ičitijo svoje interese v gospodarskem hi nacionalnem ožim. Pač čisto drugače kot pri nas, kjer se za vsako bagatelo prekljamo ln lasa-mo ter eden drugega zasra mu jemo da kar smrdi. Zborov alci so omejili svojo pozornost le na uvoz vina avstrijskih dvolastnScov, da jih tako rešijo iz zagate, jkn s tem zagotovijo bol*še vnovčanje njihovega pridelka v Avstriji ter jih obenem obvarujejo pred event. prisilno prodajo njlhovm vlno-gradn'h posestev ob naših mejah. Tu pridejo namreč v oštev večinoma le posestva In vinogradi ob Štajerski meji, kjer se gojijo naiboliša kvalitetna vina. In taki vinogradi so bili. oziroma so še sedaj večinoma v nemških privatnih In nemškli cerkvenih rokah, ter se še vedno prav »zorno obdelujejo. Od naše strani se temu početja te gospodarskega stališča ne smemo prav nie upirati. Nasprotno, s cilji tega shoda moramo soglašati, ker, kar grt vma na ta ali Presveta. Repertofr Narodnega gledališča ▼ Liablfanl. OPERA, Petek. 30. nov.: Psoglavd. Red B Oosposvetski sen, pre- Izven Izven Sobota, 1. dec. mi jer a. Nedelja. 2, dec: Afda. Ponedeljek, 3. dec: Zaprto. DRAMA. Začetek ob 8. nri zvečer. Petek, 30. nov.: Mogočni prstan, premijera Izven. Sobota, 1. dec: ob 3. pop. Gospa z morja, dijaška predstava. Izven Nedelja, 2. dec: ob 3 pop. 2 X 2=5, ljudska predstava. Izven ob 8. zvečer Osma žena. Izven Ponedeljek, 3. dec: Mogočni prstan F ★ ★ ★ ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. V sobto. 1. decembra: »Igrača viharja. — V nedeljo 2. decembra: »2cnltev«. ★ ★ ★ — V znak žalosti ostane na dan pogreba Josipa Stritarja v četrtek, dne 29 trn. Narodno gledališče zaprto. — »Mogočni prstan«. Priljubljeni pl-satelj hi humorist Fran Mllčlnskl Je spisal igro. ki nosi ta naslov ln se vprlzorl prvič v dramskem gledališču v petek, dne 30. tm. Vsebina se opira na znano narodno pravljico. V Valjavčevl zbirki narodnih prlpo-vesti rz Varaždina m okolice je objavljena pod naslovom »Čudodelni lokot«, poznajo jo tudi na Vipavskem. Valiavcu ie tako ugajala, da Jo Je obdelal še pesniško In je pod naslovom »Pastir« našla svojo pot v šolske kn^ge. Milčinskl Jo je po svoje priredil, razširil ln poglobil ter jo opremil ob fino mern šaie. Glasbo za petje, za plese, za melodrame.za veliki nemi prizor o našem ljubem kruhku je zložil Viktor Par ma. V glavnih vlog* h nastopijo ga. šari freva, ga. Vera Parr%rra, gna. Rakarjeva, g. Drenovec g. Lrpah, g. Poček, g. Kralj g. Skrblnšek, g. Plut Itd. Režijo vodi g. Danilo. Sodeluje balet. Začetek ob 20 zvečer. — Nova književna revija v Subot'ci 1. Januarja prične Izhajati v Suborci književna revija »No 'a sirc«ji-*i« G'avn'* uredništvo revije prevzame g. Drago Sta-gijar, urednik »Nove Pošte, v Subottd. Revija bo imela poleg glavnega, umetniškega dela še polhlčno prilogo o aktualnih pofKlčnodrplomatlčrHh vprašanjih. Urednfic poživlja v suboliškm tistih vse »prijatelje duha in akcije« na sodelovanje. Gospod Mirodolski na zadnji poti. Snkolsfvo. — SAVEZNI DAN. Glasom dogo* vera, sklenjenega med ljubljanskimi soklskiml društvi, se priredi dne 1. de* cembra 1923 v Ljubljani Savezni dan ob sodelovanju vseh treh društev. — Bratje in sestre/ Ne /e, da nas veie dolžnost, ki smo jo prevzeli po naših zastopnikih ob sklepanju imenovanega dogovora, temveč sokolska čast in po* nos nam narekujeta, da se v čim naj* večjem številu odzovemo pozivu v dnevnikih ter vsak po svojih najboljših močeh skušamo pridobiti kolikor mo* goče največ sredstev za naš Savez. Kdor čuti to zavest, se bo odzval po* zivu. — Priglase za sodelovanje spre* jema društvo v društveni sobi v Na* rodnem domu v petek dne 30. t. m. od 17, do 19. ure (5.—7. ure zvečer.) Po* \ drobna navodila slede v dnevnikih. — J Odbor sokolskega društva v Ljubljani. — Sokol na Jesenicah priredi dne 1. j dec v proslavo obletnice ujedinjenja teto-{ vadno akademijo v društveni telovadnici. ! Na sporeda so nastopi pocamnih oddelkov in sicer: vale ženske dece z obroči, moške I dece s palicami m ženskega naraščaja s kiji, nadalie nastopijo s prostimi vajami drugI na črn te nase države, je la v sprošno j dani In članice, prvi v več oddelkih, med koriet. Želeti bi bfk> ie. da bi avshiiska j katerimi je tudi posebna vrsta starejših vlada ne omejila gotove carinske ugodnosti pri uvozu vma Iz Jugoslavije le na ono pičlo množino (600—10.000 hI) svojih državljanov — dvolastnikov. marveč da bi raztegnila to ugodnost na uvoz Čimveč je množine vina tudi drugih jugoslavenskih vinogradnikov m vinskih eksporterjev. čeprav le najboljših In najmočnejših vin. Tozadevna poznjanja se sicer vršijo. Toda s kakšnim uspehom se bodo končno završila, je veliko vprašanje, ker Imajo avstrijski vinogradniki proti poplavljenju nemških vinskih trgov t našimi finimi, močnimi vini, svoje gotove pomisleke. ★ ★ ★ —g Novosadska btecovna borza, 28. no* vembra. Na produktni borzi notiralo: Pšenica banatska. 79-80 kg. 2%, Zenta, 1 In pol vag. 317 50, koruza za maj. I vagM 227.50» zs marc - april, 5 vag., 20250, *a •n*rc-aprtl, 100% kasa, 5 vagM 205. sa mafo-aprQ 100% kasa, 5 vaa.. 245 zrn april - maj. 100* kasa, 8 vag.. 245 — 250, moka »0 S« 2M vaz. 505—525. »2« 1 vag. 400; otrobi ZS dO* cember - februar, 4 vag., 130, V Jutenlh Vrečah, 5 vag. 125—130. —g Tedenski sefens v Zatreta, Jft 90* vembra. Na trg je bilo pripeljano mnogo svinj: kupcev razen hrvatskih In slovenskih nI bilo. Cene za kg f ive vage so notirale v Din: voli I. 13 25—14.05. TI. 13—14, m. M do Iti bosanski I. 11—18, !T. 10.05—Hi*. ITI. o—io; mlada ffvina: 11.25—13. kreve I. vrste 11.25—12, TI 10—11: teleta f. » 22.50. II. 21—21.50. pitane svinje pilana srenaka 26JZ—J7J&, 4 bratov. Posebno pozornost bosta brez dvoma vzbudiil devetorici članic ln članov, dva krasno zasnovani sestavi načelnika b". Duha. Razen telovadnih točk bodo tudi glasbene, s kater'mi nastopi društven! pevski zbor ter salonski orkester m po drugem sporedu tudi letos ustanovljeni godbeni odsek, ki pokaže tega dne prvič javno uspehe dosedanjega temeljitega ln vztrajnega vežbanja. Pomen našega uje-dmjenla bo doba primernega izraza v slavnostnem govoru br. dr. Kogoja. Prlčetek predstave bo Ob 20. zvečer. Vstopnice se dobSrajo pri br. Mežflcu. Narodno zavedno prebivalstvo Jesenic in okolice je vabljeno k Om večji udeležbi. — Sokolsko društvo Ljubljana IL priredi v soboto dne 8. decembra ti. ob pol 8. nri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma telovadno akademijo pri kateri nastopno vel društveni oddelki. vm Sokol Moste. V soboto 1. decembra narodna proslava, govor, deklamacije, živa slika. Igrokaz »Mati«, prosta zabava, sodba hi ples. — V nedeljo 2. decembra, burka v treh dejanjih »Moč uniforme«. Salve ameba. Vabi odbor. — Sokolske gMaTfos v RadovfHd ■arUm I na narodni praznik, dne 1. decembra ob oemm zvečer In v nedeljo, 2. decembra ob pol štirih popoldne J. S*carjevo simbolično pripovedko »Osvobojen-oi«. lava nam predočuje narod, ki ga J« osvobodi dobri kralj, sužnji so poštah svobodni. Kake ao svobode vredni h> za osvobojenje hvaleial vidimo v vsakdv STRITARJEVA OPOROKA. Kakor smo še poročali, je pokojni pesnik imenoval za izvršitelja svoje poslednje volje g. vseučiliikega profesorja dr. Ivana Pri« j a tel j a. OporoKO je pesnik izročil odprto svoji soprogi ge. Tereziji, ki jo je po nje* govi smrti predala ravnatelju državnega zdravilišča v Rogaški Slatini p. dr. 51 e r u s prošnjo, naj jo pošlje g. dr. Prijate!iu. Včeraj je g profesor dobil to oporoko. Bil je tako prijazen, da nam jo je dal prečitati. Poslednja volja je odsev pesnikovega miš* ljenja in čustvovanja, odjek njegovega ple* menitega srca: kaže nam Stritar i kot člo* veka, prožetega onih plemenitih čustev, onih nazorov in idej, ki jih je položil v svoje anise in za katere se je horil vse živ« ljcnie. Prvi dve točki testamenta sta zgolj rodbinskega rnačaia. Svojo hišo na Dunaju v XVITT. okraju. Herbeckstraase 84 in vse svoje skrnmno metje rapuSča svojemu — kakor onetovano natflaSa — lj"bemu sinn dr. Milanu .Stritarju, povdaHn ioč pri tem, da ne smatra ra poTrc^no. da bi po* sehe sk'-hel 5e za svoio vdovo, ker ie pre» pričan, da ho sin storil vse, da ho omogočil svoii materi čim naiidohnrj$e življenje. Iz oheh odstavkov, nosvečrrnh. zg<">lj ni^tf^vf ohitelii. veje naiidealnei^a, nrr^rčna lj»ihe. ren. ki je vezala med *abo Stritar levo rod* hino. Kakor v S^vilnih nismih. ki jih ie pesnik nisal v zadnjem času, imrnnfe t"di tu soo-ogo Teren"»o *vo/o zvesto dritiicr>, ka*^ri ae imi v prvi vrsti rartvflltevati. da le hita nje^oTO živliem- r*o!no solnra. Zna« čilno je. da v tem odstavku t"di naroča »voiemti sinu, naj no?lie iz njegove skrom* ne ramrš^ine r>o njetfovi smrti — onornk« je hila n«nT>ana £ mnres 1913. — 1000 K iti7>mmi mr*f.i L hibi jene »presfnlice moje nrerfrafe d^mn\'ine*, da to vsoto no svo* hodnem prevdarku uporabi v katerekoli svrh<*. Zadnji trfie od^avk? pesnikove posled« nje voli- «e «d«s- tako*le: »Točka 3. Moia naiitkrcnejša feljB je. da vzrejata in znojita moj sin in njegova fena svote dva otroka v zdra* va, dnhra in plemenita človeka, tako da ohrani naše rodbinsko ime vedno in povsod, kakor doslej, dober slove*. Točka 4. Moj pogreb bodi popolnoma skromen in preprost, zgolj md* bintka zadeva, hrez nepotrebnega pom* pa, brez mrtvaških naznanil, brez ohve* ščanfa po listih in podobnega. Edino enosta\'no obvestilo na županstvo me* sta Liubfiane. Točka 5. Pri vseh s\>ofih človeških slabostih in zrno fah nisem storil nikdar nobenemu čtn\fekii vednma in namene* ma ničesar hudega. Ako pa se je to kdaj zgodilo, prosim odpuščanja, kakor tudi jaz odpuščam s\'ojim nasprotni* kom vse storjene mi krivice. Tako se mirno poslavljam Iz živ* ljenja, ki mi je kot osebi nudilo v svo* jem dolgem teku obilico razveseljivega^ kot zvestemu človeku in mlroljubu pa tudi mnogo bolestnih razočaranj. Poza* bimof Iskren zadnji pozdrav moji ljubi slovenski domovini, kateri sem ostal, čcpra*s živeč daleč od nje. do današnje* ga dne zvest ter ljubeč sin in kateri sem si prizadeval nesebično in z vsemi svojimi duševnimi sposobnostmi vneto in pošteno služiti. (Te besede naj moj sin pristavi sporočilu na županstvo Ljubljane.) Hvaležen pozdrav vsem mojim pri* jateljem! Vsem mojim domačim pre* srčen: Z Bogom! Naj se me spominjajo v Ljubezni! Še en pozdrav vsem dobrim ljudem na zemlji! V Aspangu, dne 6. marca 1918. Napisano na moj 82. rojstni dan. Josip Stritar, s. r.« Na potu v Ljubljano. Veličastno je bilo slovo domačinov rogaške in šmarske okolice od zemskih ostankov Stritarja. Pred domom, kjer je {»esnik preživel svoje zadnje dni, se je zbra* a ob 11. dopoldne nepregledna množica do* mačinov, na čelu jim zastopstva oblasti in korporacij. Cerkvene obrede je opravil župnik F. Korošec, nakar se je poslovil od bla« gopokojnega ravnatelj zdravilišča dr. S t e r. V svojem ginliivem govoru je omenjal ve* llko ljubezen Borisa Mirana do svoje rodne zemlje in naroda, ki mu je bil vedno naj* boljši učitelj in voditelj. In sedaj, ko se ta veliki sin poslavlja od svojega naroda, se govorniku zdi, da njegov d"h ostaja med nami in nas bo spremljal vedno in povsod, dokler bo tekla slovenska zibelka. Ljubezen, ki jo je nosil pesnik v svojem srcu, ostane med nami in iz te ljubezni bomo črpali sile za tcfcko pot v lepšo bodočnost. Govornik se zahvaljuje pesniku za vse, kar je dalo njegovo plodonosno življenje slovenskemu narodu in se poslavlja od nje"a v imenu rav* nateljstva rogaSkega zdravilišča in zdrav* stvenegs odseka za Slovenijo. Nato se je začel pomikati falni sprevod na kolodvor. Krsto ao nosili domači Sokoli. Hiše ao bile okrašene s Črnimi zastavami, na oknih pa so pJanolals sveče. Vence z napisi pokojnikovih del in odlikovanje so nosile šolske deklice. Krato je spremljala Stritar* jeva vdova z njegovim sorodnikom nad'JČi« tel jem J. Stritarjem. Zalneria spTevoda se je udelefil ves rogaški oh^nskl odhor z ž'*pa» nora na e>lu. zdraviliški ravnatelj dr. Ste?, Soko'ako društvo. Čitalnica, žensko društvo, zastopniki političnih oblasti tn komortcij. požarna brambe in šolska mladina Rogatec fe lastopalo okrajno x*stor*stvo in nevsko druStva. Šmarje sok. dn^rvo in čitalnica. Pt«i okrami flavar dr. Pirkmaver. gimnazijski ravnatelj dr. Komljsnec. Sokol, £i# talnica. dramsko d-T^rvo. pevsko društvo, podružnica CMD, TM. Kolo jugoslovenskrh se«ter, museisko društvo, Juuoslov. Strela In deputaHia srednješolcev. Ns kolodvoru »e le poslovil od pokojnika rotfatki žunan g. B i s j s k. ki je v pretresi ji vfh besedah Izrasti globoko hol rat slovenskega naroda ob krsti svojega nalveči^ca sin« Boris Miren, ki Je dal naši govorici fivlienisko mo*. se poeiavlis od nst vekomaj! Ne homo več eVH ni**««nvef« fi»uV«m glasu, toda v nesmrtnih d*1ih bomo na*1i to. Var nam je izrada naaspcoana smrt. Z besedami »is naroda si prišel in v narod se vračaš« j« govornik bla. goalovil zemake ostanke č«i:nc£» občana n* zadnji poti. Končno je spregovorila iz uit učenke ITT. razreda Anice Imcnick t;di mla» dina. Njeno slovo od vzornega učitelja je bilo tako iskreno, tako prrsrčr.o, da »o na« vzočim »ilile soire v oči. Ko se je za?ul med ihtenjem zadnji »z Bogom«, so polo* žili krsto v vajjon. jo pos :ii s cvetjem ln venci in vlak «e je zsčcl pomikati proti Orobelnemu Na v«.h posta jah so se množice hvaležnega naroda poklonile rmanom svojega ljubljenega sina V Šmarju. Sv Ju* riju in Storah je hHa zbrana na kolodvoru šolska mladira. ki je obsipala krsto pokoj* nika s cvetjem. Na kol^d*-oru v Celiu so se zbrali za« stopniki oblasti, občinski odborniki z lupanom drjem H-ašovccm na čelu. Šolska m!a» dir.a z učitrlistvom. -»Sokol* r zf.«.*»vo ter druga dr"štva in rrnogoh-oino občinstvo Ko ie vlak privor:! na pos^n io. se je 7'ipan g. dr. Hrait ne pl-de na slabo vr<-me v polnem številu, da raHi'Vo p-«nJVovim manom rad* ni? pozd-av. V Trbovliafj «;«■> poslovil oj nokoineja *erent Fortir. v Lftfii ok-sinl flavar Podboj. Sokol, šolska mladina. Zvon in »Lina« fr. Jmartna. Oh pol sedmih le prispel žalni vlak v Ljubljano SoremKala 'tn ea od Rogaške Slavne zastonnlV li-h* 1'anskega ?"oana ravna*<-Ti g. $anli* |jj r-skl ol-rain? r»1*var dr. Pirkmaver. Ob« ata s požrtvovalnim d<*1om in spretnim vovl zadnji poti Iz Rogaške Slatine, pričajo, da se slovenski narod dobro zaveda, kojja je izgubil m kaj je do!žan tem zemskim ostankom. Tudi Ljubljana nI zaoi*aia Z vseh javnih in mnogih privatnih poslopi, vise žalne zastave, mnoge trgovine so okrasile svoje Izložbe s pesnikovimi slikami ln kipi, ovitimi v Žalno kopreno. Vse se pripravlja, da se dostojno poslovi od velikega pesnika Borisa Mirana fcn mu na njegovi zadnji pot! izkaže gioboko spoštovanje ln hvaležnost. Dunajska slovenska kolonija in Stritar. Pesnik Jos. Stritar, ki Je v visoki starosti 87 let umrl v Rogaški Slatini ter bode slovesno pokopan v Ljubljani je preživel svoje življenje v tujini, zvečine na Dunaju ter je bH kakor umevno, ondašnjim Slovencem najbolj znan in pr ljubljen. Vsi vemo, kako blagodejno je vplival na raz-vltck našega slovstva baš med takratnimi dunajskimi slovenskimi dijaki, kako ga je vezalo prijateljstvo z Jurčičem in Levstikom za časa njihovega bivanja na Dunaju. V poznejših letih se je nekoliko manj intimno družil z mlajšim Hiteratl, vendar ja občeval z Govekanem ln Murnikom. Oba je cenil In hvalil. Postal je bolj samotarski. Zahajal je sicer v slovenski literarni klub ter imel ondi kako predavanje, a se je le redko dalje časa mudi! v družbi. Zahajal je v kavarno pri plaristovski cerkvi, v obllžju svoje gimnazije, ki so jo po-sečah* tudi slovenski dijaki, a se je malokdaj fn na kratko s katerim kaj razgovar-Jal ali kaj poprašal, v svojem kotu se ja zabarfkadfral za časorptse In čltal. Vendar Je bil vsem znan In od vseh spoštovan. Njegovo šeitdesetlenlco je proslavila »Slovenca«. Bila je to res proslava zaslužnega slovenskega literata — a upH-valo Je ne malo nato, da se je baš S:r'n tarju ob tej priliki priredilo veliko slavje — v »Rimskem katoliku« teš'a zelo nepovoljna in zelo krivična kritika njegovega slovstvenega delovanja. PriredPa se Je PTOslava sedemdesetletnice v dvorani mestnega parka Dunajskega. Znamenita proslava kulturnega delavca — ob jako nekulturni manifestaciji nemškm buršev. k! so videli v mali slovenski na povabljence omejeni zabavi ogroženje nemškega značaja prestollce. Zahtevali so od restavra-terja da lokal odpove — česar pa značai-nl Nemec ni hotel storiti. Zato so uprizorili veKk škandal. — V policijskem špalirju smo stopali obiskovalci s'avnosti v dvorano, za tem špaHrjem pa je besnelo nemško dijaštvo. turonskl kriki, zabavljanje, žvižganje je odmevalo, kiji In palice so ie vihtele v zraku, — Železne vcterrrlce so bila spuščene nad okna, ker bi sicer gotovo pobili vse Sipe. V dvorani so bUl zbrani Stritarjevi čestilci: pevci ln vojaška rodbft pod vodstvom našega slovenskega kapelnika dr. Čeeina so proizvajali svoje točke. S« vedno moteni po razgrajanju nemških kul-ruronoscev. Vsa proslava je bila ogrožena a venadr al bila po prizadevanju vpHvnlh slovenskih rojakov prepovedana ter se je dobro zvršlla, ne da bi se podrl radi nje nemški Dunaj v razvaline. Skromni nai pesnik je ob 60 Istnkrl zapel: »ne meni slave, dragi bratje moji — kal to, če domovine zvest sem sin « Odvračal je vedno vsako jsvno čaščenje m slavo, a vendar se je itvertt aa svojo s*s- 74 »SI i > V r N > K I N AROMi dr»' 30 novembra i^.M Stran 3 lo pozno starost ko se le nad 85 letin starček vračal v domovino, o tem, kako ga ves narod časti in ljubi, ne samo dunajska »kolonija«. Prepričal se je, da ni pozabljen, kakor si je včasih v melanholičnem čustvovanja domišljal, temveč da se njegove zasluge splošno priznavajo. In to mu je sladilo zadnje dni blagoslovljenega njegovega življenja. Dnevne vesti. V Liubiiant. dne 29. novembra 1923. Kaj bi bilo bolje? Znano je, da so se v prvi polovici L 1917. vršila med Francijo in takratnim avstrijskim cesarjem Karlom tajna pogajanja za zaključenje separatnega miru. Posredovalec je bil brat bivše cesarice Zite princ Sikst Burbonski. O teh tajnih pogajanjih je napisal Sikst Burbonski svoje spomine, ki so za nas nad vse zanimivi. Iz njih je namreč razvidno, da je bil zgolj slučaj, da ni uspelo delo Siksta Burbonskega in da se ni že spomladi 1. 1917. sklenil separatni mir med Francijo odnosno zavezniki in Avstro-Ogrsko. In na kakšnem temelju? Burbonec pripoveduje: Cesar Karel je bil pripravljen sprejeti vse pogoje, nanašajoče se na Francijo. Belgijo in Rusijo. Pripravljen je bil izstopiti iz zveze z Nemčijo in skleniti separatni mir. Dovolil je, da se osnuje posebna Jugoslovenska kral*ev!na, ki bi obsegala Srbijo, Bosno, Hercegovino, Cmogoro in Albanijo. Prestol te kraljevine bi naj zasedel eden izmed habsburških prinčev. Edina zapreka tega aranžmana je bil Trst. Toda tudi iz te zagate bi se dal dobiti izhod. V pismu cesarju Karlu dne 16. marca 1917 pravi Sikst Burbonski med drugim: »Ako se Italil posreči, da vzame Trst. bo Antanta dovolila v to, da ga obdrži; ako pa Italija ne osvoji Trsta, nima Antanta namena, zahtevati, da bi Trst pripadel Italiji.« Iz teh podatkov je razvidno, da bi se bilo spomladi 1. 1917. Avstriji skoraj posrečilo skleniti separatni mir z zavezniki predvsem na stroške nas Jugoslo-venov In Cehov. Avstrija bi se bila rešila s tem, da bi bila odstopila Bosno in Hercegovino, katere se je bila itak po krivici prilastila, novi jugoslovenskl kraljevini, odstopila bi Galicijo Poljski odnosno Rusiji, morda še tudi Trst Italiji, sicer pa bi ostala v isti obliki, kakor je bila pred svetovno vojno. To se pravi: v Avstriji bi se znatno zman'šalo število slovanskega prebivalstva. Nemci bi prišli v absolutno večino m bi s podvojeno močjo lahko nadaljevali svojo ponemčevafno politiko. Iz svetovne vojne bi Avstrija izšla ne oslabljena, marveč celo ojačena, saj bi bila nova takozvana jugoslovenska kraljevina samo vazalna država Avstrije in bi na njenem prestolu sedel Habsburžan. V tej Avstriji bi Nemci prišli še do večje ve-1 ave kakor pred vojno, ker bi v parlamentu imeli absolutno večino vseh mandatov. Ceh? in Jugoslovenl bi v parlamentu ne imeli več nobene vel'ave In bi bili brez moči zavirati sis*ematTČno ger-man?zac??o, kt so Jo avstrijski Nemci napovedoval? za slučaj, ako se svetovna volna kolikor toliko uspešno konča za Avstrijo. Takšne so bile avspiclje za nas leta 1917. Radovedni smo. ako bi bila v slovenskih pokrajinah nastala revolucija, ako bi se bil leta 1917. sklenil separatni mir med Avstrijo in med zavezniki, radovedni smo. ako bi se bili takrat Slovenci, kakor to zatrjujejo klerikalci, sami osvobodili in ako bi se bili tudi takrat upali, kakor danes, zahtevati avtonomijo slovenskih dežel? O. pod Karlom bi naši klerikalci Bogu vdano nosili še dalje svoj suženjski iarem in bi v zvestobi in vdanosti, Kakor se spodobi krščanskim liudem, plačevali naivišie davke in naitež^e daiat-ve. Da. pod Avstrijo in pod Habsbur-gom! V svobodni svoji državi in pod Karagjorgjevići pa je to seveda drugače! ★ ★ ★ _Spomenik kralju Petru v Kranju. V Kranju se je sestavil pripravlalni odbor, ki si je nadel patrijotiČno nalogo, da v nameravanem parku prestolonaslednika postavi prihodnje leto spomenik kraliu osvoboditelju Petru Velikemu. Spomenik se odkrije na izredno slavnosten način dne 3. avgusta 1924. To bo v Sloveniji prvi spomenik kralju Osvoboditelju. — Zakon o narodnih šolah. Nov zakonski načrt o narodnih šolah je spremenjen v toliko, da je člen 39. na novo redigiran v tem smislu, da po* učuje učitelj v osnovni šoli vse pred* mete v razredu, torej tudi veronauk. V slučaju, da je v kakšnem razredu več kakor 30 učencev druge * croizpovedi, lahko minister nastavi plačanega učite* ti ja. bodisi duhovnika ali posvetnjaka, ki bo poučeval veronauk te konfesije. — Pametna naredba. Ministrstvo notranjih del je izdalo ukaz, da smejo kinematografi in bioskopi predvajati samo .slike z napisi v srbskem, hrvat* skem aH slovenskem jeziku. Napisi v nemščini, madžarščini ali italijanščini so zabranjeni Za one, ki bi kršili to naredbo, so predpisane izredno visoke denarne globe. To naredbo ministrstva pozdravljamo z največjim sadošče* njem, " —" ^ — Gojitev državne misli m patriotizma na obmejnih šolah. Ker je na naši severni meji med preprostim narodom in Šolsko mladino opažati še vedno premalo državnega čuta in gojitve patrijo-tizma. je višja šolska oblast izdala na vse podrejene šolske oblasti, zlasti pa na ono v Murski Soboti, primerna navodila, kako ima zlasti učitelistvo delovati v zgoraj navedenem smislu med narodom, osobito pa vzbujati pri šolski mladini ljubezen do države in ožje domovine. — Vladna podpora za Stritarjevo vdovo. Po poročilu iz Beograda je minister prosvete g. Marko Trifunovič odredil, da se iz proračuna ministrstva prosvete izplača vsota 5000 dinarjev kot podpora vdovi po pokojnem pesniku in pisatelju Josiu Stritarju. — O obrtnih nadaljevalnih šolah. Kakor čujemo, je votirala centralna vlada za te šole 200.000 Din, kar napram proračunjeni potrebščini za celo leto seveda nikakor ne zadostuje. Ker so baje vse obrtne zadruge odklonile vsakršen prispevek za vajence in se izrekle tudi za to, da se vrši pouk od 17. ure dalje, bo zadevo teh Šol, kakor vse kaže, težko urediti. Mnenja pa smo, da je tu dolžnost države, lokalnih faktorjev In nič manj obrtnih korporacii, da se to večno prerekanje neha in obrtnemu naraščaju pripomore do potrebne izobrazbe. — Zdravniška služba. Zdravstveni odsek za Slovenijo razpisuje službo okrajnega zdravnika za okrajno sanitetno upravo Slovenjgradec v IX odnosno VTII. činova e*rn razredu dri. uradnikov. Interesenti se opozarjajo na razpis v »Uradnem Hstuc. — Portugalski konzulat v Liuhttant. Naša kraljevska vlada je na prošnjo portugalskega poslaništva v Beogradu in po izpolnjenju vseh formalnosti izdala dne 5. t. m. gosp. Dragotinu Stru- S cel ju običajni eksekvatur kot h ono- ! rarnemu konzulu portugalske republike I v Ljubljani. Konzulat ima svoje uradne prostore na Duna:ski cesti št. 33. — »Narodna banka« za »Jadransko : stražo«. Upravni odbor »Narod, banke« v Beogradu je na zadnji seji sklenil na- ' kloniti »Jadranski straži« podporo 50 tisoč dinarjev kot letni prispevek banke. — Celjske vesti. Precejšnja povod en j je nastala vsled deževja in ra-jajočega se snega po celjskem okraju. Sa-vlna in pritoki so prestopili bregove In se razlili čez polja In travnike. — T r a n c o-skl krožek je priredil minulo nedeljo lepo uspelo francosko predavanje, katerega se je udeležilo Precej prijateljev francoskega jezika. Predaval je lektor na ljubljanski univerzi gospod Lucien Tesniere kot delegat irancoskega Instituta v Ljubljani o »Le disciple« od Bourgeta. — C e I j- j s k I 39. pešpolk se je po večmesečni odsotnosti z moštvom In oficirji zopet vrnil v svojo garnrzijo v Celje. — Aretirali so uslužbenca spedicljske tvrdke Pclle v j Celju Pirschitza m Margetlča, radi poneverbe večje svote omenjeni tvrdki. — Umrlo je v mesecu oktobru v Celju skupno 19 oseb in sicer ena v mestu, 18 pa v javni bolnici. — Razpisani porotni slučaji. 3. dec Josip Megla, uboj, ; Friderik G16ckel, tatvina In obrekovanje; 4. dec. Anton Pšeničnik, težka telesna poškodba, Anton Pire, uboj; 5. dec. Ivan BablČ, rop In posilstvo, Koprivnik Ignac, uboj: 6. dec. Krnovšek Alojz, uboj. Kod run I Ignac, uboj. — Prevzem kavarne, j Kavarno Kos v Prešernovi ulici prevzame l I. decembrom g. Adolf Mencln. Kavarna ' je prišla s tem v slovenske roke In se bo | vodila naprej pod Imenom »Narodna Kavarna«. — Razstava slik. V petek 30. tm. otvori v Strossmayerlevi ulici v hiši g. Oradta razstavo slik gdčna Doroteja Hauser. — Mariborske vesti. Slavnostno predavanje Zgodovin, društva Dne & dec. ob 20. se vrši v mali kazlnskl dvorani 3 predavanje v proslavo 20 letnice Zgodovinskega društva. Predava prof. Ko v a č 1 S o naši zgodovini m domači umetnosti. Predavanje bo zanimivo, ker sega predavatelj nazaj v nočetek 15. stoletja, ko so se pojavile prve kulture jugo-slovenskega ujedinjenja. Predavanje pojasnjuje skioptlčna slika znamenitega reliefa na Ptujski gori, ki je znan kot eden najvažnejših historičnih spomenikov v srednji Evropi. — Proslavo drž. praznika priredi dne 1. dec. ob 15. v Gotzovt dvorani Podmladek Rdečega križa (Učenci m učenke vseh mariborskih meščanski* šol. — Odhodnlca pred s. ZJ2. Udruf. Jugos. nar. železničariev podr. Maribor (namesto dosedajne Zveze JugosL iefesj m nar. žel. glasbenega društva »Drava« ortredrta dne 2. dec ob 15. v veliki dvorani Narodnega doma slavnostno obhodnlco v KotorIbo premeščenega dosedajne ga predsednik* obeh društev g. Avgusta Lukačtča, Ker is b* premeščeni g. LukačiČ znan kot eden najbolj agilnih voditeljev nar. feleznfcariev, je pričakovati velike udeležbe od vseh slovenskih strani. — Velike poškodbe. Zadnji sneg je povzročil veliko škodo v parkih, pa tudi na strehah. Posebno prizadeta je Stolna cerkev, ki pri vseh vhodih ogroža hojo radi rac strehe v veliki množini padajoče opeke Tekom zadnjih dni sneg rapldno la-glnja m ni izključeno, da bodo imeli vendarle prav proroki o mili zimi. — N e s r a- 1 če, J. Konica. ključavničarja zaposlenemu pri Elektr. družbi na Tal! Je lift odtrgal peto. Težko poškodovanega so prepeljali iz Tale v mariborsko bolnico. Kart Kresnic, je po aerrevJdnosti vtaknil prste v za-ao. nakar mu je popolnoma rszmesarila 4 prste desne roke. — Konzorcij za gradnjo milostnovin]. hiš. V nedeljo dne 25. tm. se je vršila redna seja zadruge »Mojmir«, ki ie ves projekt kot definiilven sprejela m izdelala progi am izvršitve. Konzorcij tvori v zadrugi posebno skupino zase, deleži se nalagajo na poseben konto po položnci v Zadružno Zvezo v Celju, kjer se ugodno obrestujejo. Deleži so po Din 1500 plačljivi v 6 mesečnih obrokih po 250 Din. Član konzorcija mora biti tudi član zadruge in to članarino (z vpisnino vred Din 300) posebej plačati za drugI ali po posebni položnici v Celje. Načrt za zgradnjo se razpiše med stavbenike — člane zadruge. Uvaževaie se bodo najbol:še hi nalcenefSe ponudbe. Na ta način zgrajena hiša se takoj proda najboljšim ponudnikom zadružnikom. Iz izkiotčkn se zopet takoj zida druga hiša. Po tem načrtu, kf je kakor omenjeno Izvedljiv tudi v drug h krajih, bo zadrugi omogočeno takoj po Izvršitvi pričeti tudi z načrtom gradenj malostanoven'skih hiš za manj fmovlte člane. — Narodno gledališče. Nedeljska večerna predstava opere »Travlata« se je radi opetovanoga električnega st'ka morala prekiniti. Plesni večer Rfta-R*ta (Marg. Pešta) dne 26. nov. je napolnil gledališče do zadnjega kotička, vsekakor pri nas redek po'av. Mlada umetnic« je izvajala vse točVe z globokim umevan'em in krasno tehniko. Tudi orkester je rešil svojo nalogo Izborno. — Smrtna kosa. Umrla le v Ljubljani po dolg; mučni bolezni ga. Martin A 11 e lira 11 h e r roj. Dauer, posestnica v Kočevju. Poko:n!co prepeljejo v Kočevje, kjer bo pogreb dne t. decembra ob M16. na ondotno pokopališče. Blag ji spomin! — Potres. Včeraj zjutraj ob 7.04 so beležili vsi inštrumenti pod Triglavom močan, ca Ljubljano kot zazbljaj občuten potres, v daljavi kakih 120 km. — B e I a r. — Deželni muze] ostane od 1 decembra t L do preklica tudi v nedeljah zaprt za splošni poset. — Okrajni cestni edborl na deželi ponekod slabo skrbe za odkidanje okrajnih cest. zato trpita vozni promet In pošta na obill zamudi. Ljudje se upravičeno pritožujejo nad slaHm stanjem cest In povprašujejo čemu pač plačujejo Izdatne cestne do-kiade. — Stanovanjska mfzcrtfa tedl — drugo leto! Z veliko težavo se Je letos ztrradflo v Ljrbljant v celem sedem, pili *edem hiš? Kaj pomeni to napram 500 družinam, ki so še brez stanovanja? Kakor vse kaže, se ne bo prihodnje leto zidalo ni'i sedem poslopij! Lepa perspektiva zs bodočnost! — Mestna hranlnica ljubljanska zaradi narodnega praznska dne 1. decembra ae uradule. — Trbovlje. Na praznk ujedinjenja 1. decembra t. 1. gostuje pri nas v Delavskem domu dramatični rdsek >Citalnire Zalog« z veseloigro »Idealna tašča« In dramo »Stari In mladi««. Kakor smo zadnjič čitali v časopisu, se mlado društvo krepko razvija ter ima dobre igralske moči, zato upamo, da nam gotovo prirede lep večer. Po predstavi se vrši prosta zabava ob petju ČltalnBkega pevskega odreka. Trboveljčane vabimo k obilni udeležbi, da s tem p kažemo da znamo ceniti mlado, po napredku stremeče prosvetno društvo. — Zima In lakota sta zadnje dni prignale mnogo vran v mesto ki zlasti na kostanjih v Šolskem drevoredu preže na razne ostnnke pri mesarskih stojnicah. — Poprava telefonskega omrežja, ki je bilo radi zadnjega snega močno poškodovano, napreduje In se je nadejati, da bo omrežje v nekaj dneh zopet v redu. Tudi napeljava električnega toka za ulično razsvetljavo je z malo tejemo že popravljena. . k tragediji v Novem Sadu. Novosadski Usti poročajo, da je Prhodlšenko, o katerega zločinu smo poročali, pred dnevi netPTeje zadavil svoiega 5 letnega sinčka. Od štirih težko poškodovanih oaeb, so tri že umrle. I — Smrt pod vlakom. V Velikem Beč-kereku se je pred dnevi dogodita težka nesreča, kstere žrtev je postni poljedelec Miša Curčin. Vračal se je nekoliko natr-kan z neke poroke hi je hotel prekoračiti th\ V tem trenutku pa ga je podrl iz Beč-kereka prihajajoči vlak in ga vlekel 35 m daleč. Ko se je vlak ustavil, je bil Curčin že mrtev. I — Potkuiea vlom. V barako Jakoba Turka na Vodnikovem trgu, je skušal neznani storilec vlomiti, kar se mu pa nI posrečilo. Napravil Je samo na ključavnicah malenkostno škodo. — Zagoneten nfoptleeec v Kutol. Iz Kulpe so pri Karlovcu n«*e«rnfl! truplo nekega neznanca, ki je ležalo že *ialje časa v vodi. Neznanec je Imel roki privezani na truplu. Policija Iz Karlovca vodi preiskavo. — Razne tatvine. Iz okna Vzajemne posojilnice je bila ukradena mala šipa. — V noči od 26. na 27. tm. je bilo vlomlieno pri »Levu«. Tatovi so odnesli razno obleko v vrednosti 850 Din. — Pogrela se služkinja Trančiška Slarlnšek, ki je zaraistila včeraj zjutraj svojo gospodinjo Terezijo Janša v Plorjan-ski ulici In se do danes še ai vrnila. | ad borze. — Podaljšanje este, #da. ulce. Preteklo poletje so podaljšali dal Vrhovčeve urice v smeri proti Vodmatu ta jo zvezali z Ravnfharjevo in bližnjimi ulicami. S tem razširjenjem ceste ie po dolgem času ustreženo prometni« Interesom v tem me- j stnem delu. — Cee*a •*? trnovske cerkve *• Opekarske cest« Je. kakor aaen poročajo v škandaloznem stanju. Nič uerelena, nič napeta, nič nasuta, blata do gležnjev, o kanalizaciji ne duha ne sluha, vse nekako samo sebi prepuščeno kakor bi trnovsko predmestje spadalo pod šentvidskega lupana. Mestni magistrat kje si? mm Prstan se ie aaiel. Pokve se: Ze-leznikar, Marijin trg. 1 — Dostavek k poročilu o seji fl-nančnega odbora. Iz- tehničnih vzrokov se je vrinila v naš- obširno poročilo o včeraišn i seji finančnega odbora ndfu-ba pomota, ki podtika dem. posl. dr. Sečerovu iz ave o naši vojski, ki jih je faktično na dopoldanski seji podal kler. posl. Pran Z e b o t. Stavek »Dve in poiniiiijardi itd« je pripisati omenjenemu govomiVu! — Na naslov uprav« državnih želez-■*c FJe se nam: Zadnji čas se je zgodila v vlakih dolenjske že!czn'ce cela vrsta tatvin. Temu se nI pr.tv nič čuditi. Po-aoJini vlaki so navadno nerazsvctljenl In cb sobotah, neue' ah >n sem*n ih dneh tako nnbito poin . Ja je na:Ier?a prilika za tatove In druge falore. Pred štirinajstimi dnevi sem se peljal v srbeto zvečer v No-vomesto In v nedeljo popoldae nazaj v L.iub'iano. Tia so nas morili element! z divjim petjem in najostuđnejšfm k'nfanem vpričo desetletnih otrok, nazaj pa Lstotako pijanci, ki so na vsak način hotel; provocirati prcepe. I.« rsrsodn^stl sopotovalcev se je zahvaJitl, da nf prlšio do gotovega prelivanja krvi. Pa še eno. Včas:h je b lo na kolodvorih videti orožn-ika, kateremu so razgrajače In druge nepridiprave iz vlflka izročr!i. Danes nI nik'er In nikdar nobeneca OTo;rn'ka na postftjah. Ravno pri omenjenem vlakn pred štirinajstimi dnevi so ljudje v vl«ku n več postajah klical? na pomoč, a nihče jim ni mogel pomagati. Želeti Je torej In to tudi zadevamo, da so felrrriški vozovi na dolenjski feleznrcl ponoči rszsvet'ierf ter da naj bi bil vsaj ob sobotah in nede'jah ter serra-n;ih dneh na vsaki postaji orožnik. Mislimo, da je livljenje in lmet:e potnikov po železn'ci že toliko vredno, da se sme to zahtevati. — Razne nesreče. V steklarni v Hrastniku si le rbrezal z odpadki delavec Leopold Zmerzlej desno nogo. — Pri tvrdki »Slograd« v Tržiču se je težko opekel pa desni roki delavec Mihael Močnik — Žatar Al:jzij Rrk na parni žagi v Sevnici se Je nevarno obrezal po desni nogi. — V tovarni »Titan« v Kamniku si je zmečkal desno roko delavec Josip Prešera. — Pri Sv. Anto-au »e je na krožni žagi tefko obrezal po desni roki Žagar Anton Bubovnik. Prepeljali so ga v bolnico v Slovenj gradeč. — V tovarni za čevlje Mally - Lemberger Je pograbil stroj za prirezavanje koč delavko Albino Perko za dc«no roko In Jo tako pokvarila so Jo mornll prepeljati v bolnico, — Roparski napadi v Prekmurju. V zadnjem času »e posfala javna varnost v Južnem delu Prekmuria zelo ogrožena. V okolici Dolnje Lendave ie bilo fzvršenfh več roparskih umorov. Dva posestnika sta bila napadena in eden od njih ubH, drugI, ki pa je doba udarec s sekiro po glavi, se borj s smrtjo. Na odprd cesti proti Dolini pa je bila napadena In do golega oropana neka ženska V Dolgi va*I ie bUo izvršen:h več drzn:h vlomov. Prebivalstvo se je obrnilo na pokrajinsko vlado, da mu v zaščito pošlje več orožnikov. — Restavracija !n kavama »Zvezda«. Koncert nove ciganske kapele bo vs?.k dnn v kavami od 17. do 19. ure, od 20. do 22. v restavraciji in od 22. dalje zopet v kavami. Kapeln'k Kada S a n d o r. Prvovrstna kapela, d'-*la Iz Osjeka. Atrakcija prve vrste. — Gostilno pri Mslaroočku zravca Leonišča je prevzela t samostojnim obratom ga. Alojzija Oorjup. Točijo se pristna dolenjska vina. Abonenti na hrano se sprejemajo. Več pove današnji Inserat. — OMas^no dovoljena razprodaja Izpod lastne cene v konfekcijski trgovini Tran Luklč, Pred Skotijo št. 19. Glej Inserat! — Sr. Miklavž pride v soboto, 1. decembra, med 5. in 7. uro zvečer v trgovino M. Tičar v Šelenburgovi ulici Izbirat daril za de-o ki odrasle. — Opozarjamo na mserat oblač'lne Industrije A. Kune, Ljubljana, Gosposka ul. št. 7. Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 29. novembra. Sprejeto ob 13 00 Fozornost je vzbudila danes notacija ljub:.ansxe Kreditne banke, ki se je dvignila na 25j Dn očividno vsled boja inte-resenrskih grup. ki se pripravljajo na občni zbor tega zavoda. Borzni kurz je za 30 —40 Din visjl nego kutz, po katerem so se te delnice dosedaj tržile. Vsled pomanjkanja blaga se Je danes tendenca z;^et nekoliko učvrstila ter so vsi tečaji porasli. Narodna banka je dajala manjše množine Zuriha. Trsta in Newyor-ka. Na efektnem trgu je vladalo mrtvilo ter je bila tendenca slabcjSa razen v devizah Kreditne banke, katerih haussa se nadaljuje. — Ob znkij.iCku notirajo: Efekti: 7% invest. drž. pos, od leta 1921. 6$. L j ubij kred. banka LJubljana 220 do 255. Prva hrv. šted. Zagreb 985—090, Slav. banka Zagreb 107, Hrv.-slav. zern. hip. banka Zagreb 97V't—oo, Hrv. esk. banka Zagreb 165, Joguslav. banka Zacreb 143 do 145. Trb. prem. dr. 840—S60. Guttmann 1700. CTtploatacija 2115, Slavonija 207 —209, Sečarana 2435—2445, Nar. šumska Industrij* 147 Vt. INOZEMSKE BORZE. — Cnrlh, 29. nov. Ozv.) Današnja preJb-^rza: Beograd 6.475, Amsterdam 217.60, Newyork 5.72. London 24.94. Parni 30.70, M Ran 24.70, Praga 16.65. Budimpešta 0.03. Bukarešta 2.87. Sofija 4.40, Bukarešta 2.*7. Sofija 4.40, Dunaj 0.0080«/,. — Trst, 29. nov. Predborza: Beograd 36.075-25.125 Dunaj 0.0325—0.0328. Praga 67—67JO. Pariz 124.30—124.60, London 101.in_iot.20. Newyork 23.125—23.20, Čarih 402-404. Glasbeni vestnik. — Prodava eOfetnlce hrv. pjev. drolt-va »Kolo« v Zagrebu se vrši v dneh 1. tn 2. decembra t. L s prireditvijo slavnostnega občnega zbora, koncertov in pevske tekme Saveza brv. pjev. društva. Obenem se sestane kongres zastopnikov srbskih, hrvaških in slovenskih pevskih zborov zaradi ustanovitve Zveze Jugoslov. pevskih zborov. Zvezo slov. pevskih zborov bodo zastokali predsednik g. ravnatelj Matej Haba d. p^dravnateli g. dr. Anton Sv i gel $ ta Zvezln zborovodja g. Zorko Prelo« v e c. V Jurv za pevsko tekmo sta poklicana od Slovencev gz. skladatelja Anton L a J o-v I e In Emil A d am I 5. Turisfika in sport. — S. K. Slovan poziva vse svoje Člana In prijatelje kluba, ki žele rojiti težko atletiko da se pismeno ali ustraeno zglase prt klubovem tajniku. Sv. Petra cesta 3-11. — Smučarski odsek »T. K. Skala« priredi v soboto dne 1. decembra In v nedeljo 2. decembra t. L smučarski Izlet na planina »Kovce« nad Tržičcm. Odhod v petek z večernim vlakom, eventualno v soboto z Jutranjim. Prihod nazaj v Ljubljano v nedeljo z večernim vlakom. Vozna polovična. — Vreme v planinah. Nihče naj ne m#-sH, da Je v gorah Isto vreme, kakor v dolinah. Na-sprotno! Tam vlada najlepša zima. Sneg se je že ustalil In pomrznfl. Vse grape In škrbtne so izravnane z belo odejo. Vsi Izletniki, ki se vrpoo na zasnežene vrhove, so bogato poplačani za svoj trud, — Koča na Veliki plan'nl. Vse ljubitelje zimske narave opozarjamo na to pripravno zimskosportno postojanko v Kam-nfŠkfh planinah. Po zimi je v oskrbi »Zhn-skosportnega saveza«, drugače je pa last SPD. Za poset Velike planine je najpri-pravnejš': vlak, ki odhaja ob 14. In 10 minut Iz Ljubljane fn tpr^pe ob 15.15 v Kamnik. Od ru do koče je še 4 ure (poleti samo 3). Drugf dan lahko narediš več izletov v prelepo zimsko naravo. Gledati moraš le. da Prideš še o pravem času na viak. ki odhaja Iz Kamnika že ob 16. Društvene vesti. — Proslavo »Ujedinjenja« priredi Narodna čitalnica v Sp. S;ški v soboto 1. decembra ob 20. zvečer v dvorani gostilne g. Vaijavca. Spored. Prolog, deklamacije, petje čit. pev. zbora in solistov in godbau Vstomina prosta. Pridite naprednjaki, da dostojno proslavimo ta velepomembni praznik slov. zgodovine. Odbor. — Akademska podružnica Jugoflovea-ske Matice priredi v petek dne 30. t m. na univerzi soba št. 77, predavanje o narounem preporodu Istre v 19. strletju. Predava g, prof. Z g r a b 11 č. Predavanje obeta biti zelo zanimivo. Vabijo se vsi, ki se zanimajo za našo Istro. — Društvo slušateljev JurldlČne fakultet v LJubljani naznanja, da so vabHa za II. veliki ples juristov, ki se vrši dne 7. decembra, ti., razposlana. Naknadne naslove še sprejema vratar univerze. — Odprl srce, odprl roke, otlraj bra-fovske solze! Deca vas kliče gladna t bedna. Pridite, pokažite ji, da jev vaših dušah Se žar predvojn:h idealov, da Še razumete tešiti bol bednih. Deca kliče vsel Deca ne prosi mflodarov, ona hoče (hoče) »zaslužiti«, da lahko potem izkaže svojo ljubav revnim in potrebnim bratom. Žrtvujte uro svojega življenja dec I in porečete: »Ne morejo priti slabši časi, dokler je deca tako plemenita.« Vsi, brez Izjeme bi razlike, sje dobrodošH dne 1. dec. ob 16. uri aH pa dne 2. dec. ob 15. url v unionskl dvorani. Pro patrla, pro inventute. Za domovino In mladino. — Plakati, samostalno delo mladih Podmladkarjev, kličejo vse odrasle In de-eo v unlonsko dvorano dne 1. dec, aH pa 2. dec. Lepše ne moreš pokazati svoje ljubezni do dece, kot da si ogledaš njih umetniško prireditev. Deca je cvet In ponos naše domovine. — J. a a, d. »Jadra«! priredi v četrtek 29. nov. ti. ob 20. v svoji č;tn!nxl predavanje tov. St. B a j 1 č a cand. fur. o socijalni in p-mrčnm osnovah 20. stol. III. deL Udeležba za člane obvezna! Izored sodišča. — Užaljen gospodar. Na Vodovodni cest! sta se sprla soprog hišne gospodinje trg. Josfp Stihndolnik In njegova najemnica Bogatajeva, kf }e ropotala v svojem stanovanju. Mož je s silo vdrl vrata, Boga-tajeva pa je poklicala stražni-ka- To pa jt? Suhadolnika tako ujezilo, da je razžaJU •tražnilca x raznimi besedami In mu reke« med drugkn rudi. Kdo vam je kupil hlače, mi jih plačujemo Iz na^'h žuljev, mi plačamo davke fn z nami morate držat. K obravnav! Sudp.dolnik ni prišel, češ, da se no bi še bolj razburil. Zato je poslal več pismenih vlog, dolgih in obsežn:h in zopet razialll «rxi'ŠČe. Med drugim je rudi napisal, sodHe la obsodHe ad libltum po vašem, da boste sttl. Kralj ne potrebuje take jurlstariie In rake salomonske nemške sodbe. Posebno se je jezil nad stražnikom Čel, da mu je rekel, naj gre v norišnico, stražnik pa mu ie rekei le. da naj gre v bolnico. Z ozirom na njegovo bolezen je bil obsojen Suhadolnlk po Izredni milosti samo na 300 dinarjev globe aH 6 dni zapora. VpoštevaJ ae je njegov duševai defekt, ki pa še ne sega tako daleč, da bi ne bil odgovoren za svoje dejanje. Glavni orrdmk: RAST O PUSTOSLKMSOL Odtnvorm urednik: VALENTIN KOPITAR. Kino „Milanski dvor" 2%. nov. SO. nov. 1» «Tt)t> Hamlet" drama v 6. ti«*««« Ih m prosflarta mm $hak7*, fsnrev! traga«1|j| v glavni vlogi A&ta NJelsen Prarfeatvo o S 6., pe>l •. In t. aH, stran. 4. •6 •SLOVENSKI NAROD« dne 90. novembra I$23. 5rev 2T^ Oblastno dovoljena razprodaja Vslad popolne opustitve damske konfekcije sadnje novosti kakor: plašče, jope, obleke* kostume, kožuhovino in pletenino razprodal jam izpod lastne cene Fran Lukič, Ljubljana, Pred škofijo 19. Bukovo otue la - Ljubljana ■ii-Jo trn. 4 1U9 HIHLIOGLHSI Pisal li M. pMOne mehanična Matilaa (popravitataloa) lu BABAOA, LJuMJeaa, taaabargvra atlsa S-L Železen štedilnik velik, nov, so proda po nizki ceni. — Vpraaft se: Beethovnova ofie* 15/15. iVta OffVa IfflŽ. A. ŠTEBI Novo I AMOR Novo! Modrflo (plavilo) v platnenih mosnjicTcih. lana«, pisarna, LjalrlJ.n., Porabljajo ga vse gospodinje, D^Mjah* C€,sta 1 m (v palači Dobiva se povsod! Ljubljanske Kreditne banke). -__a Projektira električne centrale, po- '^^SmIS!: « Prtvatniteter Subotio, Tolstojeva al. II. I daje strokovna mnenja. 11356 Telefon 09O.____ Trgovska hiša v lepem prometnem kraju Slovenije, z lokalom, štirimi skladišči, petimi sobami za stanovanje, kopalna soba, povsod električna raaavetljava, kakor gospodarsko poslopje s k on sklm Jn kravjim hlevom, svinjskimi hlevi vse v zelo dobrem stanju, deloma novo zidano, porabno tudi za veliko eksportno trgovino, so proda pod zelo ugodnimi pogoji Vpra-iati je as opravo Slov. Naroda. Moško kolo, prvovrstno, novo, na* prodaj. — Naslov pove uprava »Slovenskega Na* roda«. 12.381 iklavža! Za Obdarite najprimerneje svoje drage s priznano najboljšimi izdelki tv/rdke Drago Scharab LJUBLJANA, DVORMI TRG Štev. S Oglejte si največjo zalogo vsakovrstnih oblek za gospode in dečke ztrani kov, kožuhov, raglanov, ulstrov, dežnih plaačev, usnjenih suknjičev itd Lastni izdelki I Znižane cene I Prvovrstno angleške in češko sukno v nadrobni prodaji. Perilo! Modni in Športni predmeti 1 3 I Pozor g HH BJHBJgg Indisfrfei Ugodna cena za nakup sledečih parnih strojev In kotlor: t parna, strofa po 100 konjakih mod, znamke „Hot?k*. 9 paril! kotil, znamke »Hode* in „Tisch-bein*, 2 po 45 ma, 1 po 90 m* kurilne ploskve (Hefzflaebe). Vsi stroj! fn kotil so v obrate in v najboljšem stanju in se prodajo le zaradi vpeljave celokupnega obrata na električni pogon. Gornji predmeti se lahko ogledajo do 15. dee. tL v Tovarni cementa Zidani most« — Cene po sporazumni trn I Naprodaj: Nova svilena obleka, dva damska plašča, kostum, stara kranjska peča. ro* kavice, klobuki i. dr. — Schocppi Mestni trg 19, HL nadstropje. 12.700 Naorodaj enkrat oblečen fin, kom« pleten frak rn klack za vitkega, sredn jrvclfke^ ga gospoda. — Ogleda se od 1. do 3. popoldne. — Naslov pove uprava »SI. Naroda«. 12.655 Italijanski in nemški pouk In konverzacijo prevza> me v popoldan«kili urah uradnik. — Dopisi pod »Ljubljana 12.817« na upravo »Slov. Nar.c Pošteno dekle, ki r a rume k u bo, se »prej* me v dobro hišo, kjer bi opravljala rudi lahko hiš* no delo. — Naslov: Lfu* hica Hinić", Osijek ITT., Crkvena uHca 21. 12.666 Vpokojen poduradnik želi stopiti kot skladišč* i nik, sluga ali kaj sličnega ! pri kakem podjetju. — Ponudbe pod B. A/12.681 na upravo »Slov. Nar.«. j^KBnapaBasnaaanaa« I fr-'" 8 11 ananas na* Vabilo izredni obini zbor IfjablJsUiske kreditne banke v LJubljani ki bo v soboto, dao IS. deoeaalnra 1923 ob iestaa]ailh popoldne v bančni dvoreai Ir)ab-Ijaasbe teaditao baaka v HaMfasl, Damajska caaia itev. 1 1. Zvisba deinlslce glavnice. 2. Izpremembra pravil. 3. Slučajnosti. Pripombe: Po določilih § IS pravil se smejo uaeleiiU občnega zbora list! delničarji, ki polože v to svrho pri centrali dref*« v Lfnn-Uanf fn njenih podrožmesh v anrctfaab, Ctifm, Ćinnaal|n» frarlol, Kreafe, Mariaora, Maikavles, Havaai 3aaa, Ptnju garafave, Iplitn ali Trata odnosno pri Brv a ta ki aaaasaaaal aassaljafcl hipotekami baaat v Žanraa« 8 dni pred t bolovanjem vsaj 10 delnic, ostroma tisti, ki sprejmejo na svojo zahtevo 8 dni pred zborovanjem vstopnico za občni zbor na podlagi pri navedenih mestih v shrambi se nabajajočih svojih delnic ▼ LJUBLJAV1, ane 26. novembra 1028. Upravni svat Za jKliklavža! Velika Izbira bonbonov, čokolada, keksov, leeto od najpreprostejših trst do njojflnn ja?h snaol jalltot SA DEBES-O NA DEBELO Jftfrtp TitmU, 1 jarhljana, Krekov trg 8 (zraven Mestnega doma) 12501 Splošna knjižnica št 12. Najnovejša knjiga!! Fran Utfčlnakli Mogočni prclaa narodna pravljica v 4 dejaajflr Prtetf^ara te izvirne igre našega znanega pisatelja ba ▼ petek 30. at« v Narodnem gledališča v Ljubljani. Primerna za diletantske odre. Krasen mladinski spts. Cena broš. Din. 12 brez poštnine. Dobiva se v založnici 1 Zrem lista. Ud-na Marijin trg št. S in po vseh knjigarnah. I Službe I Izurjen?, slvilja za obleke in perilo, išče delo; gre Šivat tudi po hi* sah. — Naslov pove upr. »Slov. aroda«. 12.6R0 Agflr »3a po^fanka sprejme t&koj večja za* varovalnima v Ljubljani. — Ponudbe pod »Potnik* na. Aloma Companv. LjnHjtna. 12.667 Išče se učiteljica za poučevanje fraocošči= ne in računstva za dekli« co prve gimnazije. — Oglasiti se je: Stritarjeva ulica 7, I. nadstr. 12.6°7 Traioe 4/4, 4^5. 5'6, 57, 6/7. 6/8 od 5 m naprej, kupim. — Ponudbe pod »Tor? meotfni/12.815« na apra« vo »Slov. Naroda*. Srebrne krone, goldinarje in petkronske komade prodam. — Po* nudbe z navedbo cene pod »Srcb^-0^12.544« na opravo »Slov. Naroda«. Knprr« kosft^eve dolge 10, 11 in 12 m ter vsako množino č;::tih, »dravih iavorjevfh hlo= do v, rloJfdh oii 2 m. debelih od 30 cm naprej. Ponudbe r. navedbo cen naj se povljrjo na naslov Josip Krabica. LjnhJiapa VIT, Nova uL 206. 12.693 Primorci! Zamenjam hišo v Ljubljani, Bohoričeva ulica 5 (pritlična hiša a tremi malimi stanovanji, lop modern hlev, velika lopa za vozove m s h ram* ba. velik sadni ia zelen* jadni vrt, v»c ograjeno na eni parcelH r« jedna* ko vredno hiio ali po* seatvo v Trsfit. Opčini, Gorici, Opatiji. Reki, Po« stojni. Ilirski Bistrici ali Sežani. — Hiša se lahko ogleda na licu mesta. — PoniTdbe se prosi na: M. Gradisar, Trst, Guardis efla 519. 12.818 Iščem sobo ra pisarno. — Plačam dos bro. Beethovnova ulica 15:15. 12JSK Prazna soba z verando, posebnim vho* dom in električno raz* sveti javo se odda s 1. de* cembrom. — Naslov po* ve oprala »Slovenskega Naroda*. 12.653 Na stanovanje z zajtrkom sc sprejmeta dva gospoda Več po do= govoru. — Naslov pove uprava »SI. Nar.*. 12.605 Velika soba, elegantna, se odda ene* m-:, event. dvema sr!id = nima gospodom*, kate* rim jc najemnina po* stranaka stvar. — Ponudbe pod »E. L. H./12.65oc na upravo »Slov. Nar.«. Večjo prazno sobo po mo/nosti s souporabo kuhinje išče ursdnik "Narodne tiskamr«-. — Ponvdbe pod »Criristof 12.S10cr na upravo »Slov. Naroda*. I2.M0 Tri stanovanja z eno. dvema in tremi sobsmi ter kuhinjami, pod različnimi pogoji ta« ko j na rarrjolnfo. — Po« midhe prvd ^tanovanje takoj« na upravo »Sk>v. Narods«. Na stanovanje se sprejme boljša gospo* dtčna. — Poizve se: trg Tabor 6, pritličje, levo. 12.702 Meblovana soba (separatna) z električno razsvetljavo . i dvema posteljama se odda B 1. decembrom. — Poljanski nasip 50 a. 12.694 Dve prikladni sobi v centroma mesta, v pri» tličju ali prvem nadstrop* iu se iSčete. — Ponudbe na: Hinko Privšek. Mfe> klosičeva c 18/L 12.696 Ribje olje, zajamčeno pristno, naj* boljše norveške znamke, dospelo. — Lekarna Ba* karčič. Karlovska cesta št 2. — Direktni import iz Kristijani je! 11.834 Ko!r>orterw se tečejo *a nov trgovski list proti dobremu za* slu£ku. — Pismene po* nudbe pod »Kolporter 12.831 dovska ulica 1. — 0 lastvero koncesijoi j prodaja strupov. 1 Klinika za punčke! 1 Sprejema v popravil-.* otroške punčke vsak dan od 3. do 7. ure popoldne. — Nunska ulica št. 1° II. nadstropje. 12.S22 ^Jacran«. ncpremočljiva misr čevlic v plo6evinaa1 Skatljan po ^t«. »fc. H in H pripo**oča — iJl dran*. kemična tovar; a, Ljubljana Moste Na dobro se spTeime vci! £V,*poc^'>v Na Sclio kosilo oh dveh. j— Naslov pove npr*' 1 i »Slov. Naro