PoStnhm phtAim T gutvvluL Leto XII., štev. 70 Ljnbljana, sreda 25* marca 1931 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. - Telefon št 3122, 3123, 3124 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel 3492 in2492. Podružnica Maribor: Aleksandrova cesta št 13. - Telefon št 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavodih: Ljob« ljana št 11.842 Praha čislo 78 180 \Vien št 105.241 wm • H » f h Naročnina maša mesečno 25.— Din« sa inozemstvo 40.— Dia. Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica S. Telefon št 3122 3123 3124 3125 io 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Te» lefon št 2440 (ponoči 2582) Celje: Kocenova ul 8. Telet št 190. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. vropska unija |® življenska potreba Otvoritev zasedanja organizacijskega odbora Studijske komisije — Briand o potrebi osnovanja Panevrope Pariz, 24. marca s. Organizacijski od bor evropske studijske komisije se je dopoldne sestal k prvi seji. Otvoritveni govor je imel francoski minister Briand. Seji so prisostvovali zastopniki 11 držav, med njimi Henderson, Zaleski in Motta. Organizacijski odbor je izvolil za predsednika Brianda. Sprejet je bil sklep, da se zastopniki Belgije, Norveške in Estonske udeležijo razprav o točkah dnevnega reda, ki interesirajo njihove vlade, švicarski delegat Motta je bil izvoljen za poročevalca. Belgijski delegat, ki se mu je pridružil delegat Norveške, je pristal na to, da se vprašanje tranzita elektrike predloži odboru za organizacijo tranzitnih zvez. Nadalje je predlagal, naj se predloži načrt konvencije o postopanju z inozemci majskemu zasedanju komisije. Odbor je nato postavil na program majskega zasedanja evropske komisije proučitev delovanja zasedanj od 23. in 26. februarja, ki se tičejo kmetijskih kreditov in brezposelnosti. Zastopnik Jugoslavije je izrazil svoje zadovoljstvo, da je na dnevnem redu problem specialne krize v nekaterih državah Evrope, ki se bo proučila posebej. Pariz, 24. marca AA. V otvoritvenem govoru organizacijskega odbora evropskega študijskega komiteja zunanji minister Briand proti vsemu pričakovanju ni omenil carinske pogodbe med Nemčijo in Avstrijo. Poudarjal je. da je postala evropska zveza pod pritiskom razmer življenska potreba ter svaril odbor, naj ne sestavlja prevelikega programa in naj se resno loti svoje naloge. Po obedu se je sestal odbor k strogo tajni seji in se ni moglo izvedeti, o čem je razpravljal. Dasi zanikajo, da bosta Briand in Henderson razpravljala o av-strijsko-nemški carinski zvezi, menijo, da bo ta dogodek tvoril velik del razprav. Obenem se bodo vršila tudi pogajanja za sklenitev diplomatskega sporazuma med Francijo in Italijo, ki naj izpopolni rimski pomorski dogovor. Po poročilih iz političnih krogov kaže Anglija malo volje, da bi se pridružila protestom proti avstrijsko-nemškemu sporazumu. Schober še vedno operira z Mariborom Predavanje avstrijskega zunanjega ministra - Velesile so baje ponovno kapitulirale pred Avstrijo ie, 24. marca. d. Avstrijski pod« stvenih držav. Draždane, 24. marca. d. Avstrijski pod« kancelar in zunanji minister dr. Schober je snoči došel v Draždane, kjer je preda« val v Humbo/Idovem klubu o avstrijski politiki v zadnjem letu. V početku je po« udarjal, da ni bil nikdar politik in da tu« di nikdar ne bo, da ne pripada nobeni stranki, da je le nadstrankarski vodja siku* pine poslancev različnih naziranj in da je staroavstrijski uradnik. Nato ja dokazo* val, da se je v svetu povrnilo zaupanje v Avstrijo. V Haagu se mu je posrečilo oprostiti Avstrijo reparacijskih obvezno* sti in vseh vojnih bremen. Takrat so za* htevali od njega, da se Avstrija odpove priključitvi z Nemčijo. kar pa je odklo* nil in zagrozil s svojim odstopom. Nato so io zahtevo opustili. Pozneje so zahte* vali razpustitev »HeimwehraExcelsior< doznava, da bo Francija v Berlinu in na Dunaju z vso energijo zahtevala, naj se obe vladi odrečeta načrtu carinske unije. >Petit Parisienc pristavlja, da se bosta Italija in Mala antanta z vso energijo pridružili tej francoski akciji. Vsekakor je odpor v Parizu postal danes močnejši. Levičarski tisk se je pridružil protestom vsaj v toliko, da obsoja tajnost nemško-av strij. pogajanj. Le >Matin< meni, da je dunajska pogodba v glavnem zamišljena kot deklaracija ter kot pritisk proti Franciji in da gre očividno za običajno nerodnost nemške diplomacije Tudi v kuloarjih parlamenta živahno komentirajo snoči objavljeno pogodbo med Avstrijo in Nemčijo. Med parlamentarnimi strankami se vrše razgovori zaradi skupne interpelacije na zunanjega ministra, od katerega bodo zahtevali točnejših pojasniL V parlamentarnih krogih smatrajo nemško-avstrijsko carinsko unijo za iprvi korak prl-ključtive Avstrije k Nemčiji in za prvi dokaz nove nemške politike v Srednji Evropi. Paril, 24. marca g. Po informacijah lz diplomatskega vira doznava vaš poročevalec. da se mora po izjavi Brianda smatrati zadeva carinske unije med Avstrijo in Nemčijo za rešeno. Velesile bodo v tel stvari postopale enotno. Briand je izjavil, da je za Francijo in za Malo antanto go-spodarsko-politična hegemonija Nemčije v Srednji Evropi nesprejemljiva. »Matin« javlja, da je Briand dal dunajskem« francoskemu poslaniku nalog, naj se vrne na Dunaj, da prevzame vodstvo pred-razgovorov z Avstrijo. Na drugi strani Je generainS tajnik francoskega zunanjega ministrstva Berthelot sporoči nemškemu poslaniku, ki je posetil Oual d' Orsay, pridržke francoske vlade ter ga naproša za podrobnejša pojasnila o načrtu. Sestanek Brianda in Hendersona Pariz, 24. marca AA Angleški zunanji mister Henderson. Id ie sinoči prišel v Pariz, ie imel davi dolgo konferenco s francoskim zunanfrn ministrom Briandom. Menilo, da sta državnika razpravljala o nemškoavstrijskem carinskem sporazumu. Oster komentar „Tempsa" Pariz, 24. marca d. »Temps« odločno zavrača avstrijsko-nemški carinska sporazum. Izjave berlinskih in dunajskih merodajnih činiteijev označuje kot tendenčne in pravi, da bi bilo absurdno smatrati osnovanje avstrij sko-nemškega bloka kot prvi korak k evropski gospodarski antantt Prav tako bi balo nesmiselno domnevati samo trenutek. da b' se mogfle države Srednje Evrope pridružiti gospodarskemu biolku, ki bi ga vodila Nemčija. Nemčija noče ničesar drugega, kakor v lastno in avstrijsko korist osnovati »Srednjo Evropo«, ki je bila ena največjih vojnih ciljev cesarske Nemčije. »Temps« ne dvomi, da ima avstrijsko-nem-ški gospodarski dogovor značaj carinske unije, d očrni je Avstriji z mirovnimi pogodbami vsaka carinska unija z Nemčijo prepovedana. Dr. Curtius se vara. če nosil, da sta Nemčija in Avstrija s svojim postopanjem prispevali k uresničenju Zedinjenih držav Evrope. Posebno sumljivo se zdi skrivnostno pripravljanje dogovora. Kalija in Mala antanta ne bosta nikdar pospeševali avstrijsko-nemšlkesra bioka, ki bi obvladoval Srednjo Evropo. Apel dr. Kramafa na češke stranke Praga, M. marca. h. »Narodny LdsB« objavljajo uvodni članek izpod peresa dr. Kra-mara, v katerem se bavi z avstrijsko - nemško carinsko unijo in apelira na češkoslovaško politično javnost, naj spričo nevarnosti ki preti Češkoslovaški, opusti svoje medsebojne spore in se združi v stari preizkušeni slogi, da odvrne to nevarnost Češkoslovaški izvoz bi v primeru, da pride res do tega, trpel občutno izgubo. Izvoz v Avstrijo, kamor gre predvsem tekstilno blago, znaSa nad 1 milijardo Kč. Dr. Kramar pa opozarja obenem na to, da gre velik del tega blaga v komisijske kupčije ker se češkoslovaški gospodarski krogi v pomanjkanju direktnih zvez še vedno poslužujejo dunajskih komi-sijonarjev, ki prodajajo češkoslovaško blago v Jugoslavijo, Madžarsko, Rumumjo in Poljsko. »Germanska fronta14 Beograd, 24. marca d. »Politika« objavlja uvodnik pod naslovom »K AnscMuseu?« Med drugim pravi: »Kakršnikoli razlogi se navajajte o avstrijsko-nemškem sporazuma, med katerima je tudi na prvi pogfed mnogo takih, ki se ade opravičeni, se se sme niti m trenutek pozabiti na njegovo politično važnost Gospodarsko zbližanje teh dveh narodov bi imelo neizogibno posledico tudi njuno politično zbližanje. Namestu Nemčije in avstrijske republike bi dobili prej ali slej na naši meji enotno germansko fronto z enotno državo, katere osnovanje bi iz temeljev motilo m izpremenilo politično ravnotežje, na katerem je bila zgrajena Evropa 1. 1919. Ni dvorna, da bi morala dati prve odgovore na vsa vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi s tem dogodkom, dr. Curtius in dr. Schober. Izkoristiti bi morala predvsem Diuliko zasedanja organizacijskega odbora evropske komisije, na katerem so se danes zbrali v Parizu skoro vsi zunanji ministri važnejših evropskih držav. Toda namestu, da bi tam odgovarjala na postavljena vprašanja, sta se dr. Curtius in dr. Schober v zadnjem trenutku opravičila in poslala v Pariz podrejene uradnike, ki niti ne morejo nit} ne smejo dajati odgovorov na ta vprašanja. AJi nai tudi ta molk in to izogibanje odgovorom pomeni odgovor?« Izjava italijanske vlade Rim, 24. marca s. Agencija »Štefani« poroča: V zvezi z najavljeno avstrijsko-nem-§ko pogodbo za pričetek pogajanj za izenačenje carinskega sistema obeh držav so bile objavljene razne nasprotujoče si vesti o italijanski aemarši na Dunaju. Res je, da je italijanska vlada naprosila avstrijsko za pojasnila, da bi tako spoznala pomen dogovora. Dne 21. t m sta avstrijski in nemški poslanik v Rimu drug za drugim dala prvo poročilo splošnega značaja, kateremu je 23. t m. sledilo popolnejše sporočilo. Ko je italijanska vlada dobila zahtevana pojasnila je takoj odredila vse potrebno. da bodo pogodbo proučili merodajni organi. da na ta način dobi gotove smernice na podlagi katerih si bo vlada pridržala, kasneje obrazložiti svoje stališče. Romunsko stališče Bukarešta. 24. marca AA Rumunska vlada zaenkrat ni še protestirala proti avstrij-sko-nemškemu carinskemu sporazumu- Včeraj je češkoslovaški poslanik posetil ministrskega predsednika Mšronesca iu mu obrazložil svoje stališče do tega vprašanja. Pozneje je Mironescu sprejel francoskega poslanika. Državni tajnik "nilea je povabil nemškega poslanika, naj ga poseti. Rumunski politični krogi smatrjo, da je carinski sporazum med Avstrijo in Nemčijo posledica poloma konference za carinsko premirje. Listi še nadalje živahno komentirajo gospodarsko pogodbo med Nemčijo in Avstrijo. Splošno sodijo, da mora Rumunija proučiti položaj v soglasju s svojimi zavezniki. Ust »Argus« pravi, da ima ta po- godba nesporno politični značaj, ker sami gospodarski interesi dveh držav ne morejo upravičiti sklenitve carinske unije. Angleški odmevi London, 24. marca. p. »Moraingpoet« s*-giaša v uvodniku, da se skrivajo za avstrijsko nemško unijo dalekosežne politična tendence. Carinska unija je samo okvir in krinka, za katero se skrivajo še docela drugi politični cilji Nemčije. List naglaša, da proučujejo sedaj ▼ zunanjem ministrstvu objavljeni avstrljsko-memški dogovor, nakar bo angleška vlada oficijelno zavsela svoje stališče. London, 24 marca. AA »Manehester Guardian« pravi o avstrijsko - nemškem sporazumu, da bo dal priliko za debato o splošnem znižanju carin. List se ne pridružuje francoskemu stališču ter pravi, da na vidi v tem sporazumu kršitve suverenosti. Naravno pa je, da se bodo prizadete vlade vprašale, ali bo avstrijsko - nemški carinski sporazum oviral ali pa pomagal svetovni razorožitveni konferenci Dokler ne bodo znane podrobnosti sporazuma, se ne bo moglo odgovoriti na to vprašanje. Tajen sestanek Sehobra in Curtiusa Prag«, 94. marca. h. Danes se Je to, da se je včeraj mu-diil v Pragi avstrijski zunanja minister dr. Schober. Potoval je v Draždane, kjer je imel predavanje v nekem političnem društvu. (Vsebino pre-davanja objavljamo na dragem mestu. Op. ur.). Na kolodvora ga je pozdravil avstrijski poslanik dr. Marak, kateremu je dr. Schober naročil, naj sporoči pozdrave dr. Benešu. Kakor zatrjujejo v tukajšnjih krogih, ae Je dr. Schober v Oraždanih se-6tal z nemškim zunanjim ministrom dr, Curtiueom in kned z njim daljšo konfererv co. Avstrija bo odpovedala j trgovinske pogodbe Dunaj, 24. marca, h- V dobro informira krogih se zatrjuje, da je nameravana takojšnja odpoved trgovinskih pogodb z Jugoslavijo. Češkoslovaško in Madžarsko. Cim bl prišlo do carinske unije z Nemčijo, bi hotela Avstrija pospešiti pogajanja z ostalimi sosednimi državami, ki bi jih naj pridobila Avstrija za pristop k carinski uniji z Nemčijo. Ker se je pri pogajanjih z Madžarsko pokazalo, da pogajanja ne potekajo tako gladko in ker je računati, da bo sedaj odpor še večji, sodijo v merodajnih avstrijskih krogih, da bodo s takojšnjo odpovedjo trgovinskih pogodb prisilili omenjene države k večjemu popuščanju. Iztreznenje prihaja tnefi v Avstriji Izjave avstrijskega politika - Odpor industrije in Seip-love skupine - Schobrov položaj omajan Dunaj, 24. marca. h. Vaš dopisnik je Amei danes priliko govoriti z uglednim avstrijskim politikom, bi je zelo dobro poučen o ozadju akcije, ki jo vodi dr. Schober sporazumno s nemškim zunanjim ministrom dr. Cnrttasoan v svrho združitve Avstrije ka Nemčije na gospodarskem polju. Ta politik je naglasil, da se v treznih avstrijskih političnih krogih čudijo, kako je mogel biti doslej vedno tako previdni dr. Schober tokrat tako nagel, saj ae je moral zavedati, da bo ta akcija, kl Je bala izvedena v največji tajnosti in brez vsakega dogovora z velesilami, naletela na hud odpor. V inozemskih krogih se gotovo dokaj pretirava ki pripisuje tel akciji mnogo večji pomen, kakor ga ima. Priznati pa je treba, da ta akcija tudi v avstrijskih krogih nI naletela na splošno odobravanje, kakor bi se dalo sklepati iz pisave tiska. Za ohranitev izvozne premije za vino Beograd, 24. marca. AA. Trgovska zbor* niča v Splitu je poslala vlogo predsedni* ku ministrskega sveta in finančnemu mi* nistru, v kateri zahteva naj ae podaljšajo predpisi o izvoizniska premiji sa izvoz vi« na in vozna premija za blago najmanj za 6 mesecev. Vloga poudarja, da je ta pre* mi j a mnogo pripomogla k povečanju iz* voza vina, rok 6 mesecev pa jamči pravil* no kalkulacijo. Anketa o avtobusnem prometa Beograd, 24. marca p. 27. t m. se bo vršila v prostorih ministrstva za trgovino anketa avtobusnih podjetnikov, na kateri se bo razpravljalo o ureditvi avtobusnega prometa. Ankete se bodo udeležile tudi razne druge zainteresirane gospodarske organizacije. Premestitev zagrebškega vele sejma Zagreb, 24. marca č. Regulacijski odbor mestne občine je začasno podaljšal pogodbo za sejmišče zagrebškega velesej-ma za dobo enega leta. Med tem se mora rešiti vprašanje. aH se velesejmska institucija sploh Še nadalje ohrani. V tem primeru bo določeno drugo sejmišče, ker potrebuje sedanji prostor mestna občina za ■tavbišča in regulacijo. Zlasti v avstrijskih Industrijskih krasBt so dokaj nerazpoložsni za carinsko unijo x Nemčijo, ker se zavedajo, da bi avstrijska industrija nikakor ne mogla vzdržati nemške konkurence. Pa tudi v političnih krogih, zlasti v vrstah one skupine, ki ji načelu je prelat dr. Sertrpal, se ne morejo sprijazniti s tem načrtom. V teh monartističnih krogih se mnogo bolj zaivzeonajo sa tesnejše sodelovanje i Madžarsko kakor pa z Nemčijo. Pa tudi v onih krogih, ki so biiH sprva zelo navdušeni, je nastopijo is-treznebje »Prvotni trfcmrf dr. Sehobra, je zaključil avstrijski politik, se vedno bodd topreminja v njegove neuspeh ta lahko se reče, da je Schobrov položaj zelo omajan. S to svojo akcijo je dr. Schober na mah izgubil zaupanje, M ga je užival doslej pni velesilah, pa tudi pri sosednih državah.« Pravilnik o polaganju praktičnih učiteljskih izpitov Beograd, 3t marca. AA. Na osnovi 6le» nov 71. ki 72. zakona o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929 je minister za pro* sveto predpisal pravilnik o polaganja praktičnih učiteljskih izpitov. Pravico rta polaganje izpita imajo samo učitelji, ki delujejo na šoli že 20 mesecev in ki niso služiti več kot 4 leta ter nimajo trikrat zaporedoma slabe ocene. Izpiti se polagajo od 1. oktobra do 15. maja na za to dolo* čenem učiteljišču. Za dravsko banovino sta določeni učiteljišči v Ljubljani m Ma* riborn. Minister za prosveto more po po* trebi imenovati tudi več komisij za poda« ganje izpitov na istem učiteljišču. Izpit morejo kandidati polagati največ dvakrat. Po pravilu bodo polagali učitelji izpit na moškem, učiteljice pa na ženskem učite* ljišču. Izenačenje čekovnega prometa Beograd, 24. marca AA. Na Internacionalni konferenc! glede čekovnega prometa se Je dosegel sporazum ▼ naslednjih vprašanjih: 1. glede sprejetja enotnih zakonskih predpisov o vseh tehničnih čekovnih podrobnostih; 2. glede ureditve pravnih sporov; 3. glede poenotenja čekovnega prometa. Utemeljen odpor Ljubljana, 24. marca. v Sporazum med Avstrijo in Nemčijo, Čegar objava je vzbudila tallko utemeljenega razburjenja v evropskem svetu, smatrajo v Parizu za prvi korak k uresničenju »anšlusa«. Naslednji korak bi bila carinska unija med obema nemškima državama, ki bi se pa v pripravni politični konstelaciji via facti spremenila v pravo pravcato aneksijo. Mero-dajni krogi v Nemčiji in Avstriji se sklicujejo na saintgermainsko pogodbo in ženevski protokol, glasom katerega signatarne sile jamčijo politično ne-odvistnost, neokrnjenost avstrijskega ozemlja tn popolno suvereniteto avstrijske države in naglašajo, da Dunaj ravno s tem izvaja na najeklatantnejši način svojo suvereniteto, ako sklepa pogodbe z drugimi državami. Nemški listi samozavestno naglašajo. da sporazumu med Dunajem in Berlinom z državno-pravnega stališča nihče na svetu ne more ugovarjati, avstrijski listi pa so deloma krotkejši ter pod dojrnom de-rnarše Francije. Italije in Češkoslovaške priznavajo, da bi bilo treba za ta dalekosežni korak skrbne diplomatske priprave, da bi ostale države ne mogle smatrati, da jih hočeta pogodbenici postaviti pred dovršeno dejstvo. Obenem s tem pa takoj naglašajo, da bi tako predhodno sondiranje položaja ne imelo prav nikakega uspeha, češ, da v Ženevi niti v pretres niso hoteli vzeti predloga o uveljavljenju preferenčnega carinskega sistema, smatrajoč to misel za nemško orožje v boju za prvenstvo slične panevropske zveze. Tudi skušajo avstrijski listi pomirjevalno vplivati na evropsko javnost, češ da je sedaj sklenjen šele predhodni sporazum ter da ie do carinske unije še daleč. Kljub vsem tem in takim zagotovilom pa bo mislečemu človeku jasno, da v stvari, ki sta jo sklenila Curtius in Schober, ne gre toliko za afirmacijo avstrijske suverenosti, ki je ni treba dokazovati, marveč ravno za pripravo, da ta suverenost polagoma in postopoma sploh ugasne. Na mesto ene nemške velesile in ene nemške manjše dr-žave_ bi tako stopila enotna povečana Nemčija, večja in krepkeiša nego je bila predvojna Nemčija. Ze samo to deistvo je napravilo v Franciji nepri o novem primeru aneksije nekdanjega avstro-ogrskega zasedbenega ozemlja. Stvar seveda še ni tako daleč, vendar je jasno, da bi carinska unija daleko tesneje približala Avstrijo Nemčiji nego so to v stanu še tako živi kulturni in narodni stiki Slednji so več ali manj platonskega pomena, carinska unija pa bi bila gospodarska vez in gospodarsko življenje spaja trdneje nego vsaki drugi stiki. Neposredno prizadete države Francija, ki razumljivo ne gleda rada tega grozečega povečanja nemškega ozemlja in prebivalstva. Češkoslovaška, ki bi bila po »anšlusu« skoro obdana od Nemčije, in Italija, ki ne želi pod Brennerjem imeti silne Nemčije mesto neopasne Avstrije, so se prve povzpele do odločnega koraka v tej zadevi. Anglija, ki je tudi sopodp'sala ženevski protokol iz 1. 1922. o jamstvu avstrijske suverenosti, se demarše ni udeležila, smatrajoč carinsko unijo med Avstrijo in Nemčijo očividno za zadevo evropske celine, dasi ie ravno ona bistveno pripomogla k neuspehu ženevske gospodarske konvencije. Nemška javnost se sedaj sklicuje. da Nemčir pri takem stanju stvari pač n. preos+ajalo drugega nego da je po ženevskem neuspehu posegla po sredstvu regionalnega sporazuma. Kakor danes stvari stoje morda res še ni treba vznemirjenja, vendar pa za bližnjo bodočnost ni mogoče imeti tako optimističnih avspicij, zato je korak Francije, Češkoslovaške in Italije razumljiv in utemeljen Ako bi namreč carinska unija na približanje Nemčije in Avstrije učinkovala tako kakor poznamo učinke takih zvez že v par primerih ne davne zgodovine, potem je vzroka za razburjenje več ko dovolj Evropsko ravnovesje bi bilo temeljito porušeno in Nemčija bi svojo mogočno gospodarsko in politično silo usmerila zlasti proti vzhodu v Podunavje Položaj Češkoslovaške bi ne bil zavidanja vreden »n tudi Italija bi se ne mogla veseliti novega sosedstva. Nesporno je tudi. da naposled tudi Jugoslavija ne bi občutMa posebnega zadoščenja, ako bi na Karavankah mejila z novo povečano in ojačeno Nemčijo, k! bi okrepila germanski imperializem. obnovila stare germanske načrte in s tem ogražala nemoten razvoi jelen dojen, in nekateri listi govore že Se ul.oslov^ke' .arodn? drSve _______rnmmmmKKmm^L__ Besedilo pogodbe Tekst je formuliran tako, da skuša obiti mednarodne pogodbe o neodvisnosti Avstrije Dunaj, 24. marca d Dunajska in berlin« ska vlada sta včeraj objavili vsebino »po* godbe za prilagoditev carinskih in trgovin^ sko«Dolitičnih odnošajev med Nemčijo "n Avstrijo«. Pogodba vsebuje naslednje do* ločbe: Pri popolnem vzd ržan ju neodvisnost' obeh pogodbenih drživ in pri popolnem upošte« vanju prevzetih obveznosti nasproti tretjim državam *ma pogodba namen, ustvariti pri« četek nove ureditve evropskih gospodarskih razmer na podlagi regijonalnih dogovorov. Zlasti se bosta obe državi s bodoči po« godbi obvezno izjavili, da pristopita na željo pogajanja za enako ured tev z vsako drugo državo. Nemčija in Avstrija bosta sestavili eno« ten carinski zakon in enotno carinsko tatu fo, ki bo istočasno v obeh carinskih ob« močjih stopila v veljavo. V blagovnem prometu med obema drža? vama naj se ne pobirajo nikake uvozne in izvozne carine Obe vladi 6e bosta dogovorili, za katere določene blagovne skupine in za kakšno dobo bodo potrebne vmesne ca« rine. Dogovorili se bo*ta tudi zaradi začas« ne ureditve medsebojnega prometa glede na pobiranje davka na poslovni promet m glede blaga, ki je trenutno v en' ali drugi državi predmet monopola ali trošarinsxe obremenitve. C finska uprava vsake obeh držav bo neodvisna in podvržena edino vladi dotič« ne države. Vsaka država bo tudi za sebe krila stroške carinske uprave. Pri upošte« vanju tegi načela pa bosta obe vladi skrs beli za enotno izvrševanje carinskega zakos na ter za enotno uporabljanje carinske ta® rife in ostalih predpisov. Pc odbitku po« sobnih stroškov, ki so potrebni za izvrše« vanje pogodbe, se bo znesek pobranih ca« rinskih dohodkov razdel'1 med obe državi po posebnem razdelitvenem ključu Pri to« zadevnih dogovorih, ki jih bo treba še skleniti, bo poskrbljeno, da zastavne pra« vice na carinskih dohodkih v eni ali drugi državi ne bodo prizadete Uvozne, izvozne in prevozne prepoved' ne smejo obstojati med Nemčijo in Av» strijo. Vsaka od obeh vlad mora imeti tudi po Bveljavljenju pogodbe načelno pravico. sa» inostojno sklepati s tretjimi državami tra govinske pogodbe Pri takih pogajanjih pa ibosta nemška in avstrijska vlada skrbeli; da $ tem ne bodo prizadeti interesi druge pogodbene države in da taki dogovori ne bodo prišli v nasprotje z vsebino in z na« menom skupne pogodbe. Kolikor bo možno in primerno bosta nemška in avstrijska vlada skupno vodili pogajanja za sklep tr« govinskih pogodb s tretjimi državami. Pa tudi v takem primeru bosta Nemčija in Avstrija vsaka zase sklepali, podpisovali in ratificirali trgovinske pogodbe, pri čemer se bosta dogovorili glede istočasne ratifi. kacije. Obe vladi bosta pravočasno podvzeli po* trebne ukrepe, da se sedaj veljavne trgo« vinske pogodbe Nemčije in Avstrije s tret« jimi državam' spravijo v sklad s pogodbo, ki se bo sklenila med Nemčijo in Avstrijo. To velja zlasti za no sedanjih pogodbah vezane carine, za uvozne in izvozne pre« povedi in za 06'ale določbe, ki tangirajo blagovni promet. Da se doseže izvedba bodoče pogodbe brez trenja, bo predv;deno posebno nzso« dišče, sestavljeno paritetično iz predstav« nikov obeh držav Naloge teoa razsodišča bodo naslednje: a) da 36 uredijo nesoglas. ja, ki bi nastala zaradi različnega tolmače, nja in zarad: različne uporabe pogodbe b) da se doseže poravnava v vseh primerih, glede katerih bo pogodba določila poseben sporazum med obem3 državama ali pa v takih primerih, glede katerih bo določala pogodba za uveljavljenje namere ene dr» zave pristanek druge države, seveda le te. daj, če ne pride do sporazuma Sklep raz. sodišča je v obeh primerih obvezen za oba dela. Za sklep zadostuje več na glasov; prj enakem številu glasov pa odloča glas predsednika razsodišča. Ce je ena od obeh držav mnenja, da je sklep razsodišča v pri, merih pv/d b) zadel življensko važne inte. rese gospodarstva dotične države, tedaj se pogodba lahko odpove na šest mesecev. Si. cer pa je pogodba po preteku triletne do« be veljavnosti vsak čas odpovedljiva na eno leto. Odhod rumunske kraljice Marije Beograd, 24. marca. č. Včeraj popoldne je odpotovala rumunska kraljica mati Ma» rija s princeso Ileano v Pariz, kjer pose« tita ruskega velikega kneza Cirila, ki je poročen s sestro kraljice Marije. Od tara gresta v kopališče Tinard, nato pa v Sig* maringen. Na kolodvor so ju spremili Nj. Vel. kralj in kraljica, prometni minister in romunski poslanik. Premestitve v diplomatski službi Beograd, 24. marca. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja so postavljen': Dušan Tajsič, tajnik poslaništva v Prag' v I«6, za tajnika zunanjega ministrstva v isti skupini in ka« tegoriji; dr Milan Dominkovič, tajnik po« slaništva v Budimpešti v I«6, za tajnika zu« nanjega ministrstva v isti skupini in kate« goriji; Sava Spasoievič, tajnik zunanjega ministrstva v I«6, za konzula v LilLu, v isti skupini in kategor ji; Dragan Božičevič, tajnik zunanjega ministrstva v I«6, za kon« zula v Metzu v isti skupini in kategoriji. Jugoslovenski teden v Zagreba Zagreb, 24. marca. č. Za jugoslovenski teden, ki ga organizira trgovska zbornica, se vrše velike priprave. Razna domača podjetja so poslala v Zagreb svoje po6eb* ne zastopnike, da urede propagando za svoje izdelke. Trgovci pridno opremljajo izložbe, tako da bo to obenem pregledna revija domačega blaga. Mestna občina gre trgovcem vsestransko na roko ter je tudi dovolila izobešanje reklam preko ulic po« vsod, kjer ne ovirajo prometa. Sestava jugoslovenske reprezentance za pokalno tekmo z Bolgarijo Beograd, 24. marca 6. Na svoji snočnji seji je uprava JNS določila za tekmo z Bolgarijo za balkanski pokal, ki bo 5. aprila v Beogradu, naslednje moštvo: Mi-helčič, Ivkovič, Rajkovič, Babič, Premrl, Djordjevič, Tirnanič, Marjanovič, Hitrec, Vujadinovič in Virič rezervi Jak&ič in To-maševič. Izredna skupščina JNS se bo vršila v prostorih Delavske zbornice. | Hujskanje se nadaljuje Včerajšnji »Piccolo« poroča o novem podvigu italijanskih nacionalistov, ki se fie vedno ne morejo pomiriti nad molitvami po naših cerkvah za Slovence in Hrvate onstran italijansko-jugoslovenske meje. To pot so dali pobudo za nove izpade proti ju-goslovenskemu življu bivši dobiovoljci Julijske Krajine, ki so se v svetovni vojni borili na italijanski strani proti Avstriji. Dobrovoljce, ki se pišejo Zlatoper, Kocijančič, Podržaj itd., je razkačila netočna in neresnična vest, da so v ljubljanskih cerkvah med službo božjo na dan sv. Jožefa vihrale tudi zastave Trsta, Gorice, Reke in Pulja. Da se opere to »onečaščenje svetih praporov najbolj italijanskih mest, je odbor italijanskih dobrovoljcev sklenil prirediti v kratkem v tržaški stolnici sv. Justa — ponovno blagoslovitev tržaške, goriške, reške in puljske zastave«. Ker pa ni gotovo, da niso bile na sličen način »onečaščene« tudi zastave drugih mest, vabi odbor vsa mesta Julijske Krajine, da prinesejo svoje zastave k ponovnemu po-svečenju. Prapori se bodo blagoslovili »vpričo svetega morja na griču, ki je simbol tisočletnega latinstva Julijske Krajine«, kakor pravi poziv italijanskih dobrovoljcev. »Piccolo« z navdušenjem pozdravlja ta sklep, češ. da naj bo nekakšen duhovni protest proti molitvam v Jugoslaviji. Svojemu odobravanju 1e dodal še poseben članek pod naslovom »Meje potrpežljivosti«. V tem članku se vprašuje, do kake meje so škofje obmejnih dijecez sokrivi političnega koraka zagrebškega nadškofa Bau-erja. To vprašanje da si često zastavljajo vsi dobri katoličani Julijske Krajine. Vatikan molči k vsemu temu početju. »Pred nekoliko tedni je posetil mimogrede te pokrajine neki odposlanec sv. stolice. Za sedaj ne poznamo drugega uspeha njegove preiskave kakor agitacijo, ki so jo prav na balkanski način vzdignili jugoslovenski škofje in one pritrjevalne smehljaje naših prelatov, ki bi bili dolžni naši suvereni državi vsaj toliko spoštovanja, kolikor ga jim predpisujejo zakon, pogodbe, skupna dolžnost do Boga tn njihova vest.c »Piccolo« se posebno jezi, češ, da primera z mehikanskimi razmerami ni popolnoma točna. »Kje so postreljani duhovniki? Kje porušene cerkve* Katere prepovedi in službe božje so bile prekinjene?« se vprašuje člankar »Ta mehikanska Italija še danes dopušča izvrševanje najvišjega duhovnega pastirstva onemu prelatu. ki je ob zasedbi julijskih pokrajin v svojih pastirskih listih naglašal. da je ta zasedba samo začasnega značaja. To dejstvo je zaušnica suvereni državi, padlim žrtvam m veri prebivalstva. Kajti res je, da se zena-čenju zakonov šeg in navad v teh pokrajinah upirajo edino škofje in njih fanatična duhovščina, ki je zdaj izgubila vse previdnostne ozire, upirajo se z vso silo prizadevanju, ki teži za omiljenjem na-sprotstev iz pretekle dobe ln vzbujajo po vaseh vsako možno obliko odpora proti politični in narodni asimilaciji.« Potres v Beogradu Beograd, 24. marca. p. Nocoj okrog 22.15 so občutili v Beogradu in okolici precej močan potres. Po stanovanjih so se zazi» bale slike in je zažvenketala posoda. Ljudje so se precej vznemirili, vendar pa kolikor se da v pozni nočni uri izvedeti, potres ni povzročil nobene škode. Beograd, 24. marca p. V Gor. Milanovcu je bilo davi zabeleženih več dokaj močnih potresnih sunkov. Porušilo se je nekaj dimnikov, toda človeških žrtev k sreči ni bilo. Ljubezenska tragedija v Subotici Subotica, 24. marca. č. Sinoči se Je od» igrala v Subotici krvava ljubavna drama. Neki Stevan Kolomos je že delj časa lazil za mlado vdovo Marijo Istvan. ki ima pri Subotici prav čedno posestvo. Sinoči jo je zopet spremljal domov. Ko pa ga je zopet odločno zavrnila, je potegnil revolver ter ustrelil najprej njo. nato pa še sebe Istva« nova je obležala takoj mrtva. Kolom osa pa so smrtno ranjenega prepeljali v bol« nico, kjer se bori s smrtjo Dogodek je izzval med prebivalstvom veliko razbur« jenje m sočustvovanje z mlado vdovo, ki je bila splošno priljubljena in spošto* vana. Vlom na sodišču v Našicah Osijek, 24. marca. č. V pretekli noči je bil izvršen vlom v prostore sreskega sodi« šča v Našicah Vlomilci so pregledali vse miznice in omare ter končno odnesli pre« cej veliko železne blagajno. Blagajno so danes našli razbito na bližnjem polju. Vlomilci so pobrali iz nje 10.000 Din ter nekaj drobiža, dočim so ček, glaseč se na 20.000 Din pustili med drugimi papirji, ki so bili v blagajni. O storilcih ni še no« benega sledu. Vlom je izzval med prebi« valstvom veliko senzacijo. Samomor razočarane služkinje v Beogradu Beograd, 24. marca. p. V javnem kopa« lišču v Vidinski ulici je izvršila dar.es do» poldne samomor služkinja Frančiška Se« hal iz Preloga v Medjimurju. Pred več meseci je prišla v Beograd, kjer je dobila službo pri neki rodbini. Tam se je sezna« nila z nekim železničarjem, s katerim ie imela tudi intimno razmerje. Pripravljala se je na poroko, toda ženin je pred par tedni izginil. Končno je izgubila še služ« bo. Kakor pravi v pismu, ki ga je zapusti, la. je zaradi vsega tega razočaranja šla v smrt. Izpila je večjo količino ocetne kisli« ne. Nezavestno so jo prepeljali v bolni« co, kjer se bori s smrtjo. Plaz zasul železniško progo pod Brennerjem Milan. 24. marca. g. Zemeljski plaz, Širok 300 m, je vferaj zasul železniško progo med Brennerjem in Bolcanom. Plaz je železniškemu čuvaju odtrgal nogo. Železniški promet je prekinjen. NadškoS dr. Jeglič ne sme v Gorico Hotel je osebno čestitati goriškemu nadškofu Sedeju k njegovemu jubileju, v Podbrdu pa so ga fašistični organi ustavili in prisilili k povratku Jesenice, 24. marca, d. Danes ob 5. popoldne je prispel na Jesenice nadškof dr. Anton Bonaventura Jeglič, ki je bil povabljen od nadškofa dr. Sedeja. naj ga povodom proslave 25 letnice škofo-vanja poseti v Gorici. Nadškof je ostal na Jesenicah do odhoda brzovlaka ob 6.09 zvečer in si je medtem ogledal cerkev in župnišče. Nato se je odpeljal z brzovlakom proti Italiji ter je prispel redno v italijansko obmejno -postajo Fodbrdo. Nadškof dr. Jeglič je imel v redu od italijanskega konzulata v Ljubljani vidiran potni list in italijanski konzulat v Ljubljani je obvestil carinske in policijske oblasti v Podbrdu o potu visokega cerkvenega dostojanstvenika. Ko pa je nadškof s svojim spremstvom prišel v Podbrdo, je bila postaja od fašistov in karabmjerjev zastražena. Ne da bi kdo od službenih organov pregledal prtljago in potne liste nadškofa ali njegovega spremstva, so nadškofu sporočili, da ne sme nadaljevati pota v Gorico, temveč da se mora vrniti v Jugoslavijo. Intervencije in protesti spremstva niso nič zalegli in nadškofu ni pre-ostajalo drugega, kakor da je s svojim spremstvom odšel v prostore delegata naših železnic na Podbrdu. kjer je ostal do odhoda večernega vlaka na Jesenice. Tako je prispel nadškof dr. Jeglič zvečer ob 11-35 zonet na Jesenice, kjer je prenočil v župnišču. Dve izjavi akademikov Prejeli smo izjavo, podpisano od predsednikov Zveze slušateljev Aleksandrove univerze v Ljubljani, vseh petih fakultetnih društev In akad društva Triglava. Danice, Zarje ln Borbe Izjava se bavi z zagrebškim kongresom ln ustanovitvijo »Ju-goslovenskega akademskega kluba kraljevine Jugoslavije« ter pravi med drugim: L ZSAU protestira, da je bila pri osnovanju ln ustanovitvi nove reprezentančne akademske organizacije povsem prezrta, dasi predstavlja ona edina na Aleksandrovi univerzi v Ljubljani legitimno pravilno Izvoljeno zastopstvo ljubljanske akademske mladine 2. ZSAU obsoja postopanje onih ljubljanskih akademikov,, ki 6o na lastno roko ustanovili v LJubljani akcijski odbor ln na kongresu v Zagrebu brez vsakega legitimnega poverila ljubljanske akademske mladine sklepali in soodločali o ljubljanski reprezentančni organizaciji. 3. ZSAU protestira in obsoja postopanje akcijskih odborov, ki so v zadnjem hipu skušala preprečiti udeležbo ljubljanski akademski mladini, ki je dobila za ta kongres 100 brezplačnih vozovnic, s tem, da se je na posredovanje ljubljanskega akcijskega odbora na merodajnem mestu preklicala uporaba prostih vozovnic. 4. ZSAU odločno obsoja neakademsko postopanje akcijskih odborov, ki so na ustanovnem kongresu reprezentančne akademske organizacije v Zagrebu zabrantli dostop vsakemu akademiku, ki nI imel za to od akcijskih odborov izdane vstopnice. (Te so se podeljevale pristransko in samovoljno). Ljubljanska oficielna delegacija ZSAU kljub ponovni zahteva ni dobila vstopnic in ji je bil vstop s silo zabranjen. 5. Zato ZSAU kategorično obsoja tak način ustanavljanja reprezentančne akademske organizacije in nasilnega reševanja študentskih zadev, zlasti še, ker se s tem akademska mladina postavlja v ponovno nevarnost, da se med njo zopest zanese razpor. 6. Zato ZSAU Izjavlja, da te nove organizacije kot reprezentance, v kolikor se tiče ljubljanske akademske mladine, ▼ soglasju z vsemi so podpisanimi društvi ne priznava, ker si je ljubljanska akademska mladina z velikim trudom in ▼ splošni soglasnosti studentstva le ustanovila svojo reprezentančno organizacijo. K gornji Izjavi smo prejeli naslednji odgovor: Z ozirom na resolucijo, kl so Jo objavili v oblaki letaka Zveza slušateljev Aleksandrove univerze in nekatera druga društva glede ustanovitve Jug. akad. kluba, smatra podpisani akcijski odbor za potrebno ugotoviti: 1) Nova organizacija je čisto novo društvo, ki želi organizirati predvsem tiste akademike, ki so se borili za jugoslovenski program že pred 6. januarjem Seveda pa lahko pristopijo vsi tisti, ki so pripravljeni delovati v smislu najvišjih nacionalnih in-tencij. 2) Akcilsk] odbor Je deloval na povabilo kolegov iz Beograda. O njegovem delu pa Je bil sproti obveščen tudi JAD »Triglav«, ki se le izjavil pripravljenega sodelovati. Tako so mu bila ponujena delegatska mesta, katere pa je zadnji moment pred odhodom odklonil. 3) Vozovnice so bile izdane akcijskemu odboru, ki jih pa ni preklical, tako da je gotova skupina prišla v Zagreb brez vednosti tega. 4) Kongresa so prisostvovali samo tisti, ki so dobili vstopnice od zagrebškega akcijskega odbora, ki pa ni mogel vedeti, ah" so nekateri privatniki vpisani na ljubljanski univerzi ali ne. 5) Nova organizacija želi zastopati samo svo]e člane, prepušča pa reprezentanco vseb slušateljev na posameznik univerzah Zvezani, ki obstojajo. 6) Izjava ZSAU o nepriznanjn nove organizacije kot reprezentance je neumestna ko ie vendar jasno, da nova organizacija nima z ZSAU nič skupnega niti glede programa. Pogrešamo med podpisanimi k hibi najmočnejše kulturno nacionalno društvo na ljubljanski univerzi, strokovna društva pa imajo čisto drugačen program. Akcijski odbor: Krajnc B., Hiter B., Leskovec B., Bačič Zd.. Bačič M.. Korene N., Gosak J., Hieng E., Kremžar S., Višnjevec I., Hro« vatin V-, Prosen F., Kocjančič B., Puc B., Kolšek Z., Alujevič B., Kristane B., Tom« šič T.. Venturini F, Pavlič R., Zabav* nik M. V krušni peči zgorel Bratislava, 24. marca g. V Košicah se je dogodila strahovita nesr<%ča Kmet Zado-mirski, ki je bil zelo prehlajen, je poslušal nasvet svojih sosedov, naj se vleže v peč. To je storil in v peči zaspal. Njegova žena, ki ni o tem ničesar vedela, je v peči zakurila, da bi pekla kruh ter nato odšla v mesto. Ko se je vrnila, je našla svojega moža mrtvega. Dijaške demonstracije v Kolosu Bukarešta, 24. marca. g. Včeraj je prišlo pred opero v Kolosu do krvavih spopidov. Skupina dijakov se je hotela udeležiti pred« stave ter je pri gledališki direkciji prosila za proste vstopnice. Ker je direkcija to odklonila, so dijaki pričeli proti njej de« monstriraH. Ko je intervenirala policija, je prišlo do spopada. Neki dijak je oddal proti policiji nekaj ostrih strelov, pri če. mer je bil težko ranjen neki policist. Ko je dobila ojačenja je demonstrante razgnala. Več dijakov je bilo aretiranih. Stanovanjska kriza zagorske občine Zagorje, 24. marca. Pri zadnjem zasedanju občinskega od* bora se je pri vprašanju gradbe občinske ubožnice vnela debata, ki je osvetila našo resno stanovanjsko krizo, katera je na« stopila s trenutkom, ko je začelo steklar« sko podjetje Abel demontirati siromašno sanovanjsko kolonijo Lebring. Osemnajst družin brez doma je začelo brezupno pot prošenj, a Ie nekaj jih bo dobilo stano« vanja. Občinska ubožnica je že davno prena* trpana z reveži. Ze pred tremi leti je pri« čela občina akcijo za gradbo prepotrebne« ga poslopja. Razne investicije so zavlek« le dokončno rešitev tega vprašanja Raz« mere so se pa od onega časa do danes ob« čutno poslabšale. Danes je občina pred gradbo nove šole in se nc more zadolžiti za nova dela. Težko pa se tudi odlaša gradba ubožnice. Pomisliti je treba, da bo svetovna kriza izločila iz tujine naše Iju« di, ki bodo onemogli Prišli bodo rz raznih krajev, kamor so šli za delom. Poleg tega le gotovo, da bo sedaj redu« cirancev pri TPD. Vsi ti se bodo morali v kratkem roku izseliti iz rudniških sta« novanj. na katera čaka že sedaj čez 70 ru« darjev. Tako bomo v doglednem času po« trebovali 60 do 80 stanovanj za občane, ki morajo dobiti svojo streho. Neizpod« bitno dejstvo je, da je TPD povzročitelji« ca stanovanjske krize, saj je čez 200 nje« nih ljudi v privatnih stanovanjih Prvo bi torej bilo. da zgradi družba zadostno šte« vilo stanovanj za svoje zaposlence Tako bo nastal prostor za druge. V to svrho bi bilo za enkrat urediti prazno stoječe skla« dišče za bivšo steklarno. MoTda se da naj« ti nekaj stanovanj v nodstrešju stare šole. Z dobro voljo bi TPD gotovo našla še tu in tam prostora za nekaj svojih družin. Socialna dolžnost TPD je. da s svoje stra« ni čim izdatneje podpre obupno stanie občine, ki za sedaj ne zmore v tem pogle« du radikalnega leka. Da bi občina znižala šolski proračun ni misliti, ker bi bili s tem prizadeti prav rudarski sloji. Šolarji dobe vse šolske po« trebščine brezplačno. S tem denarjem b! pa seveda nrav lepo v nekaj letih sezidali imP":tno ubožnico. Občina bo skušala stanovanjsko krizo za seda? začasno rešiti s tem. da bo stopila v stik s podietnikorn Ablom. ki naj vsaj za eno leto odhodi demontažo Lebrin« ga. ali pa občini podari, oziroma po zmer« nih nogojih odstopi gradbeni materijal le« brinške kolonije, ki bi jo nato občina po« stavila na nrimTen prostor, najbrž ob ob« črnskem sejmišču. Nastanitev hrastniškega poštnega urada Hrastnik, 24. marca. Hrastniška pošta je nastanjena v poslop. ju železniške postaje in je od središča kra« ja, od rudnika, oddaljena skoro 4 km. V majhnem, vlažnem neprimernem prostoru na postaji poslujejo tri uradnice io dve pi6monoši. Za občinstvo je komaj za pič« lih 4 m* prostora in kadar se nabere več strank, mora pozneje došli čakati zunaj, da prejšnji opravijo svoje posle Da poštni urad ni primerno nameščen, so se že pred desetletji zavedab naši predni« ki in je bilo tedaj, ko je trboveljski ob« čini vzorno županova' naš rojak, blagopo« kojni Ferdinand Roš že vse sklenjeno in odobreno, da se pošta premesti v Zgornii Hrastnik. Ta sklep pa ni bil izveden, ker za poštni urad v Zgornjem Hrastniku ni bilo primernega prostora Zdaj pa bi se lahko tudi to ugodno rešilo, ker je te dni kupil g. apotekar hišo od mizarja g. Šu« sterja in se bo preselil z lekarno v lastno hišo. Tako bodo ostali prazni prostori čed« ne, nove Menikove hiše in tu bi bilo kakor nalašč za poštni urad. Spodaj je dovolj f»rostora za urad, v I nadstropju pa bi ahko imele vse uradnice primerno stano* vanje in tudi za pismonoši bi se našei pro« stor v hiši. Prevažanje pošte s postaje bi ne delalo posebnih preglavic, ko imamo redni avtobusni promet k vsakemu vlaku. Zatrjuje se, da bo nujna zadeva prišla pri prvi trboveljski občinski seji na dnev. ni red. Upamo, da se bodo naši občinski odborniki z vso vnemo zavzeli za to stvar, od občine same in poštne direkcije pa pričakujemo zanjo razumevanje in pod« poro. Pravilnik o prometa umetnih sladil Beograd, 24. marca AA. Minister za socialno politiko ln narodno zdravje je predpisal pravilnih za Izvajanje zakona o prometu in kontroli umetnih sladil. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved sa dane«: Oblačno, spremenljivo, toplo, možnost poslabšanja vremena. — Dunajska vremenska napoved sa sredo: Nekoliko bolj oblačno, temperatura bo padla. iVe odlašajte veli (con o enega nafcupa na xadn}e dneve# Sedaj so nase prodajalne polno naložene. Sedat morete pomeriti vse, (car rabite in želite. Posetite nas! M uši kraji in ljudje Časten jubilej goriškega nadškofa '5 let goriški nacfpastrr no in globoko verno ljudstvo. Po cerkvah Dr. Frančišek Sedej 2 Ko Je bfl obveščen pred 25 leti goriški fctotai kanonik in dekan dr. Frančišek Sedej, da je imenovan za goriškega nadškofa, se je zdrznil, zamislil in prvi hip se je branil visokega cerkvenega mesta, kakor da je slutil, da bo teklo njegovo pastiro- '■A i: W": Tanje mirno le malo let in da nastopijo kmalu viharni časi z izrednimi dogodki. Obred posvečenja na dan 25. marca 1906 Bo "zvršili škofje Flap iz Poreča, Nagi iz Trsrta in Mahnič s Krka. Svojo službo je nastopil novi nadSkof s Ukrbjo za cerkev in vernike, katero je jrpremljalo širokopotezno delovanje. Hotel Je imeti pobožno in požrtvovalno duhovšči- se je razvilo na njegovo pobudo ubrano petje in mnogo je storil za cerkveno likovno umetnost. Naaaljeval je po kardinalu Mis-siji pričeto akcijo za zgradbo deškega semenišča, ki mu je povsem uspela. Ali prihrumel je vojni vihar in na mah so se izpremenili časi in razmere. Nadškof je vztrajal na svojem mestu ob strašnih bojih pri Soči in se slednjič umaknil v samostan v Stični. V marcu 1918 je bil zopet v Gorici in z vso vnemo blage duše je sodeloval na vzpostavitvi rednih razmer v deželi. Po italijanski aneksiji se je skrčil obseg nadškofije in v Julijski Krajini so zavladale kmalu smeri fašizma. Goriški knez ln nadškof dr. Fran Sedej se je rodil v Cerknem 10. oktobra 1854. študiral je v Gorici, kjer je bil posvečen v duhovnika 26. avgusta 1877. Kot kaplan je služboval eno leto v domačem kraju, nato je odšel na Dunaj, od koder se je vrnil kot doktor sv. pisma in nastopil mesto profesorja v goriškem centralnem semenišča. Po nekaj letih je bil imenovan za ravnatelja zavoda »Augustineum« na Dunaju. Leta 1898. ga je poklical kardinal Missia v Gorico za stolnega kanonika in dekana. Osem let nato je bil imenovan za nadškofa. Dr. Sedej je mož visoke izobrazbe. Priučil se je več jezikov, bavil se je z bibličnimi študijami in objavil mnogo spisov, ki so mu dali sloves učenjaka. Nadškof ljubi petje in glasbo. Pri srcu mu je bil škofijski muzej, ali vojna ga je uničila. Jubilant, nadškof dr. Sedej je sin planin, pravi Cerkljan: telesno in duševno trden, Jeklenega značaja in dobrega srca. Vedno je bil prijateljsko naklonjen pok. pesniku Sim. Gregorčiču. Enako je priljubljen pri Fur-lanih kakor pri svojih rojakih. Ko je bil dr. Fogar v Gorici posvečen za tržaškega škofa, je ginjen nagovoril nadškofa dr. Se-deja in izjavil, da govori škofu, ki je pravičen, svet in plemenit mož .. , —č. Bled se pripravlja na sezono Nova občinska uprava — Do sezone bodo dovršene številne nove stavbe — Letoviščarji se že oglašajo Bled, 24. marca. Najvažnejši dogodek v zadnjem času je jpreosnova blejske občinske uprave. K a* t-or smo že kratko poročali, je bil d ose« dan ji blejski župan g. Ivan Rus odstavl jen, k rijim vred pa tudi odborniki gg. Miha Čeme. Ivan Pretnar, Ivan 2-umer, Lovro Žvegelj, Franc Korošec in Josip Žirovnik. Za novega župana je bil imenovan g. dr. Jože De Gleria, za podžupana pa šolski upravitelj v pokoju g. Fran Rus. Ostali (odborniki so naslednji gg.: Kenda Ivan, Ambrožič Franc, Žvab Franc, Knaflič An« drej, Pangerc Miha, Ravnik Jurij, Kežar Franc. Burja Martin, Rihteršič Ivan, Me« žan Ivan, Mandeljc Blaž, Vovk Anton, Zaspan Franc, Lebar Leopold, Potočnik Ivan, Pa.pler Alojzij, Tavčar Ivan, Pofclu« kar "S^rnlco, dr. Zvonko Janežič, Plemelj Jvaai, Zesrovc Alojzij, Bijol Franc in Jemc Franc. Dne 19. t TT1, je vršilo v občinski pisarni konstituiranje zdravstvenega od bo« m in je okrožni zdravnik g. dr. Češarek gibranim odbornikom razložil pomen in ramen zdravstvenega odbora. Za predsed« nčka je bil soglasno izvoljen g. dr. Zvo* nimir Janežič, za tajnika pa šolski upra« vitelj g. Rajko Gradnik. Pri Zasipu gradi Kranjska industrijska družba svojo električno centralo. V to svrho vrtajo skozi hrib Hom 1500 m dolg predor, po katerem bo dobivala elektrar« na vodno moč iz Radovine. Zasipi j ani so jp&odali družba za zgradbo elektrarne ob« širen del srenjskega zemljišča za ceno 170 tisoč Din. Kakor se govori, nameravajo Zasipljani ta denar med seboj razdeliti. Ker pa zelo potrebujejo vodovod, bi bilo morda umestno, da se ta denar porabi za gradnjo vodovoda. Odločilni črinitelji naj store potrebne korake. Kakor vse kaže, se obeta Blejcem letos dobra sezona. Iz raznih držav prihaja blejskim hotelirjem mnogo povpraševanj. Pričakovati je že v drugi polovici meseca aprila nekaj gostov, za maj pa je prigla« šenih že precejšnje število. Ker se bLiža sezona z naglimi koraki bi bilo umestno, da se posujcjo sedaj po« mladi blejske in okoliške ceste z gramozom, da ne bodo letoviščarji gazili blata. Poskrbi naj se tudi za zadostno razsvet« ljavo Bleda in naj se napravijo kažipoti ob cestah in na križiščih, kjer jih še ni. Stavbno gibanje je na višku in bodo do sezone izvršene naslednje stavbe: Kendo* va Kazina, hotel Jekler, hotel Toplice, Vr« hunčev hotel in grajsko kopališče. Kana* lizacija Bleda sicer napreduje, vendar pa ne tako, kakor se je prvotno mislilo. Mnoge ovire, na katere so naleteli pri ko* panju jarkov, otežujejo delo. V kratkem bodo pričeli tudi popravo ceste Bled«Les» ce in jo bodo pokrili še z zadnjo vrhnjo plastjo asfalta. Drugi teden pričnejo na« peljavo vodovoda k okrožni bolnici. O po« zarjaimo še enkrat Ribnane, da izkoristijo to priliko in naj se pobrigajo za podal j« šanje vodovoda do Ribnega. Dva mala strahova iz Povhovice Sodnik za mladoletne jima bo izgnal hudega duha Novo mesto, 24. marca * Seveda se Se spominjate, kako je nedav-*k> strašilo v hiši posestnika Dragmana v Povhovici. Strahovi, kruleči, cvileči in vse razmetajoči, so se pojavljali v hiši do prejšnje nedelje nepretrgoma celili 11 večerov in povzročali med gospodarjevo družino, vaščani in okoličani obilo groze. Nu, »daj so brusniški orožniki trdo prijeli domačega pastirčka Friderika Lilaka, ki se 3e rodil 1914 v Ludfordu v Nemčiji in je Biro ta brez staršev. Hudomušni fant je bil glavni povzročitelj strahov, njegov najboljši pomočnik pa hlapček Janez Zrimšek, takisto rojen 1914 v Vrbo ven v krškem srezu, uslužben pa v Povhovici. Pri zaslišanju sta mladoletnika orožnikom takoj izdala svojo umetnost. Dobro sta bila dogovorjena in za »špas« Jima je Slo. Lilak pa se opravičuje, da ga je umet-mje strašenja naučil tovariš. Po zaslišanju bo ju orožniki v ponedeljek zvečer pripeljali na sresko načelstvo v Novem mestu. Ker je njuno početje le bilo prehudo obje- stno, se je odločilo tako, da morata zaenkrat ostati priprta, levite pa jima bo bral sodnik za mladoletne in jima skušal Izgnati hudega duha ... Povhoviški strahovi so torej zaenkrat ugnani. K »Slovenčevemu« zavijanju o našem nedavnem poročilu pa samo pristavljamo, da si je naš dopisnik zabeležil točne podatke po izjavah hišnega gospodarja g. Dragmana ln to ob prisotnosti »Sloven-čevega« novomeškega dopisnika in drugih prič. Če »Slovenčevemu« poročevalcu omemba o obredih ni všeč, seveda mi ne moremo pomagati. Pred infekcijo Vas sigurno šStl Zmaguvtl® ASK Primorje za prvenstvo Dravske banovine v eross conntrj teku Od leve na desno; TruCl, Krevs, Slapni-čar, Perko, Blatnik. Smrt vnetega prijatelja šole Bukovica pri Škof ji Loki, 24. marca. Nepričakovano je bela žena pokosila v soboto zjutraj uglednega trgovca, posest« nika in gostilničarja na Bukovici g. Jane* za Fojkarja v 63. letu starosti. Pokojnik je odprl zjutraj ob 6. hišne duri in nekaj trenutkov kasneje ga je zadela kap. G. Fojkar si je v mirnem zatišju Bu-kovice ustvaril s pridno roko dobro ure* jeno gospodarstvo. Obenem se je z veh* kim umevanjem udejstvoval v javnem življenju. Nevenljivih zaslug si je prido* bil pokojnik za razvoj šolstva, ki mu je bil odkrit in dober prijatelj. Od L 1897. je šolstvo Bukovice tesno vezano z ime* nom g. Fojkarja, ki je med ustanovitelji šole. Ves čas je bil predsednik ali blagaj« nik šolskega odbora. 34 let ljubezni do šolske mladine je prav letos hotel oven« čati z razširjenjem poslopja v dvorazred« nico, a ga je smrt položila v grob. Pogreb v ponedeljek dopoldne je br! (najlepši izraz hvaležnosti, ljubezni in spoštovanja do priljubljenega pokojnika. Po* •leg globoko užaloščenega sorodstva so ga spremljali na poslednji poti neštevilni prijatelji in znanci, društveniki, člani ob« činskega zastopa, šolska mladina z ljud« stvom od blizu in daleč in vsi člani krajev* nega šolskega odbora. Dolg sprevod je krenil na pokopališče v Selca, kjer so na* šli zemski ostanki pokojnika svoje poči* vališče. Pokojniku ohranimo časten spo* min, preostalim naše iskreno sožaljel Jugoslovenska razstava v Pragi Kakor smo že poročali, je bila te dni otvorjena v Pragi propagandna jugoslo* venska razstava, ki sta jo organizirala Centralni presbiro in Putnik. Razstava je nameščena v impozantnem glavnem pavi* ljonu praškega velesejnia. Danes ob 11. uri v ELITNEM KINU MATICA Matineja zvočnih šalo■ iger z „Micky" miško Za staro in mlado smeh, zabava in veselje! Da osvežite kri, pijte nekaj dni spored zjutraj čašo naravne »Franz Jo»efo-ve« grenčice. Od mnogih zdravnikov zapisana »Franz Josefova« voda uravnava delovanje črevesa, krepi želodec, izboljšuje kri, pomiri živce, povzroči, da se človek splošno dobro počuti in da ima jasno glavo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz obmejne sokolske postojanke V skrajnem gornjem dehi Poljanske do* liine se čvrsto uveljavlja sokolska misel* nost v okviru mladega društva v Sov od« nju. Tehniški odbor z načelnikom br. Rup* nikom skrbi za uspešen razmah vseh te* lovadečih oddelkov. Na telovadnem ve* čeru je skupina bratov prikazala gornjo alegorijo, x Razdejanja po ledenem ivju y Lividragi pri Čabru Sleparski ženin se bo pokoril 20 mesecev Zanimiva razprava pred malim senatom Ljubljana, 24. marca. Bivši sodarski pomočnik, 301etni Jože Križnar, doma iz Koroške Bele, pristojen pa v D. M. v Polju, se je danes znašel » pred sodniki, ker je najprej kradel, po* tem pa mamil v ljubljanski okolici razna dekleta, da jih bo poročil, in je izvabil od njih težko prisluženi denar. Pri svo* jih pustolovščinah si je izbral za žrtve prav solidna dekleta, ki so bila v raznih službah in o katerih je vedel, da imajo nekaj prihrankov. Tatvino je zagrešil že pred blizu 3 leti na Primskovem pri Kranju, kjer je neke* mu posestniku ukradel zlato uro, venži* oo, obleko in še nekaj denarja. Potem pa je nastopil svojo zločinsko pot kot mlad, zelo podjeten snubec. Začetek je bil v Velikih Laščah, potem pa v Novem pn Krškem, v Kozarjah pri Ljubljani in v Zgornjem Jelen ju. Njegove snubitve so bile povsod zelo resne; po eni je ostal nc» zakonski otrok, druge pa so se končale z veliko neprijetnostjo, da ženina ni bilo več na spregled, ko je bilo že vse priprav* Ijeno za poroko. Sleparski ženin je vsako* krat znal pTedporočno dobo izrabiti na ta način, da je od svojih nevest dobil denar pod pretvezo, da mora plačati pohištvo in stanovanje, da mora poravnati razne prej* šnje obveznosti, da potrebuje to in ono, pri tem pa je vedno trdil, da rma tudi sam denar, ki pa še ni razpoložljiv, ker mu ga je oče v hranilnicah naložil do go* tovega roka. Tri osleparjene neveste so se znašle na razpravi ter so .prav zviška gledale na biv* šega ženina, ki je svoje sleparije po ve* čini gladko priznal Ena, ki je izgubila svoj denar, dobila pa otroka, se Je ka*e- gorično izjavila, ko je bivši ženin klavemo zatrjeval, da bi rad delal ter se poboljšal: — V prisilno delavnico z njim, tam naj se navadi delati! — Potem pa za otroka ne bo tnoged skn* beti, je menil predsednik senata. — Saj tudi tako ne bo, se je odmalfe bivša nevesta in v sodni dvorani so se vsi zasmejali. Glede poroke, ki je bila pripravljena na Rudniku z neko kuharico, je obtoženec priznal, da ga je nevesta lepo oblekla in da mu je izročila še 2000 Din, da bi vse plačaL Bolj, ko se je bližal čas poroke, bolj se je kesal, nazadnje pa jo je odku-ril, ko je prej telefoniral zbranim svatom, naj počakajo s poroko do popoldne, ker da se je zakasnil njegov bratranec iz Ljubljane, ki bi moral biti priča. Takoj nato pa se je odpeljal v Zgornje Jelenje, kjer si je poiskal drugo nevesto. Pri vseh svojih snubitvah je trdil, da ima denar po očetu in po stari materi in da bo pre* vzel sodarsko delavnico v Kranju ali pa neko gostilno. Po dokaznem postopanj« in govoru di* žavnega tožilca je predsednik malega senata g. Mladič po poA urnem posvetovanju razglasil sodbo, s katero je bil Jože Križnar zaradi tatvine in prevare obsojen na 20 mesecev robi je in na izgubo držav« ljanskih časti za dobo treh let ter v plačilo odškodnine prevaranim nevestam. Zaradi tatvine je bil sojen po starem avstrijskem zakonu, ker je bilo dejanje izvršeno še leta 1928. Obsojenec je' izjavi?, da kazen nastopi, a da prijavlja prtziv zaradi previsoke kazni ffepričajfe se , Z aeobuezsira ogledom u trgovini, da Kupite moške Id ofroSkc površnike, obleke itd. najbolj tujoAtuo pri tirni ki J.MAČEK ' Ai ek^AM n Pfvs/A r 1? * "Tneac&eoafi 2 dvojna prtwwl v soboto zadnjič v sezoni prekrasno veseloigro »Revna kot oerkvena miš«. Dejanje je polno irt-ltae ta pristnega humorja. Vabimo cenjeno občinstvo, ki še ni videlo te lepe igre, da jo posettjo. V nedeljo bo gostoval prvič v Ljubljani oder ZKD z Lipahovim »Glavnini dobitkom«. Oder je sestavljen po večini iz mladih absolventov prof. Šestove dramatične šole. Pri predstavi bo sodelovala priljubljena igralka šentjakobskega odra gdč. Gorupova. Vstopnice so pri g. Mtloša Kar-ničniku na Starem trgu. Vabljeni! MED. TJNTV. DR. JOŽE PEČEK ebnl zdravnik v ORDINIRA v hiši pok. dr. M5Derja od 9. in od 3. — & uro. 4412 — 12. IZJAVA Izjavljam javno, s ozirom m utemeljene govorice pri bolezni moje žene Kristine Avsenik, da ne nosi pri tem nihče nikake krivde, najmanj pa katerikoli zdravnik, ki jo je zdravil. Vse to resnici na ljubo. Begunje, dne 21. marca 1981. 4391 J02E AVSENIK lesni trgovec Begunje. Dobivajo * v vseh lekarnah Cena malega nt- ^ vojčka Din 8.—veB-kega zavojčka Din 15^ Občutek sigurnosti in popolne negovanosti imajo one gospe, ki uporabljajo za vsakdanjo intimno toaleto samo preizkufieno mi-lovonjivo sol za izpiranje (ISLA SPtlL-SALZ). Nenadkrtljivo sredstvo za vsako v istinl ugledno damo. Dobiva se v vseh trgovinah te stroke. ZA SPOMLAD potrebujete nove čevlje! V vseh najmodernejših oblikah, v solidni domači ročni izdelavi Vam jih izvrši po meri 42S6 Joža Mokorel, Ljubljana MTKJE 2. 4286 Vitek stas povzdigniti in obdržati om kateremkoli BMta Mom bra Meto, bret i dr« vil, kopeli te dolgofiMnih tdrsvfinili n silno* morete ■ tr&ncoskla Isdelkoa Popolnoma naaa)a porah*. Kreft krte, M K- pnžia fnb. Z« lestega dne Ttd«a »»pek. Lekarna pri .Sv« Trojstvu* ZAGREB, HJCA 48, kjer lahko doMte pojasnilo e tm aspeSne« tre*-stra. Na tisoče priznanje. 4171 Depot n Sarajevo: Apoteka kotf ,Orta' Mr. Vrani« Depot ta Skoplje: Dvorska apoteka Bogojevič. ZOBNI ATELJE ZINS Celovška cesta S4/L Sprejema od 8. do 12. tn od 2. do 3. ■■■■■i ■■■■■■■■■■■ Pri revmatizmu, protfnn In ishiasu bolečinah v sklepih in udih učinkujejo TOGAL-tablete naglo in zanesljivo. So neškodljive za želodec, srce in ostale organe. Tisoči, ki so bili mučeni od teh bolečin, so zopet uživali v svojem zdravju. Poizkusite v svojem lastnem interesu, toda zahtevajte samo TogalJ V vseh lekarnah, 4074 harmonični dvorani klavirski koncert Je nu stopil v lanski sezoni prvič tudi v Beogradu. Pod taktirko kapetaika Ivana Brezov-ška je igrai z orkestrom Lisztov koncert v es-durn. dalje Bachovo »Ghanno« in TajCe-vlčeve »Balkanske p!ese«. S svojo itro je dosegel velikanki uspeh, navdušenje ni hotelo poleči ia dodati je moral 6 klavirskih komadov. Kritika je bila izvrstna. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni n— Pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. V petek zvečer moški zboT, drugi teden pevske vaje po običajnem redu: v ponedeljek ženski, sredo mešani, v petek moški zbor. i— Pozi? avtomobfflstom. Gospoda, ki se je vozil !ant z avtom po Mirrju, se ustavit ta opazovai neki karamboL, uljudno prosimo, da nam zaradi važnega pojasnila pošlje svoj naslov. Zveza šoferjev Dravske banovine. n— V izložbi knjigarne Tiskovno zadruge je razstavil mladi slikar Leon Kavčič nekaj svojih portretov na svili. Portreti so prav od lačno risani in očitujejo mnogo znanja ter močnega doživetja. Oglejte! n— Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani vabi svoje člane k rednemu letnemu občnemu zboru, ki se vrši danes 25. t m. ob po* 9. dopoldne v salonu gostilne Mrak, Rimska cesta št 4. Ako bi ta zbor ne bil sklepčen, se bo vršil aro pozneje drugi občni zbor ne glede na £tevi9o navzočih članov. o— »Oljki« na oflčno nedeljo. OJasbena Matica je z velikim uspehom izvajala 12. t m. Sattnerjevo kantato »Oljki« za soli, zbor in veliki orkester. To kantato, ki jo sam skladatelj imenuje svoje najboljše in naj-priljubljenejše delo, ponovi ravnatelj g. Mirko Polič z vsem koncertnim aparatom v nedeljo ob 15. v unionski dvorani. Delo je v resnici prekrasno, v muzi kalnem pogledu izvrstno naštudiTano, po lepi in gioboki vsebini pa nad vse primerno za izvajanje na oljčno nedeljo. Vnanje udeležence opozarjamo. da je začetek točno ob 15.. konec pa pred 17„ tako da so zveze na vse strani orav lahko dosegljive. Vstopni oe po znižanih cenah v Matični knjigami n— Namesto venca na grob %. Josip Do-tenca, brata predsednice Kluba Primork Maše Gromove, je daroval klub 200 Din Družbi sv. Cirila ta Metoda. n— V pojasnilo. Včeraj smo poročafi, da sta bila aretirana poleg vlomilca Jožeta Kastelica kot njegova pomagača Anton Marin čič in France Sotler. V resnici sta bila aretirana, ker sta osuiriljena, da sta Kaste-licu dajala potuho. Kakor izjavlja žena Ma-rinčičeva, je njen mož pri vsej zadevi nedolžen n pošten. Prav tako tudi France Sotler. Oba se sfoer še nahajata v preiskovalnem zaporu. a— Nesreče otrok. V Sotskl tetovednk* na Prulah je včeraj dopoldne učenec CEL razreda Rudoif Snoj z Galjevtce po nesrečnem nancljučin padel z orodja in dobS hude notranje poškodbe. — Dveletna Cirifca Ce-rarjeva, hčerka moravškega posestnika. Je padla včeraj dopoldne doma z okna na klop ta si zlomila desno ročico. Oba otroka so spravi nemudoma v bolnico. Damsfco perilo, zavese postopna pregrinjala, največja izbera čipk vedno v zalogi. Najnižje cene! Amalija Zorfič, Stari tre 11. _ Kdor hoče Imet! sa veflkoooCne prw-irike prvovrstno fino šunko ta čajno maslo, naj kupi v staroznani dellkatesi JANC, samo Židovska aiica L Iz Cel]a e— Na Ljudskem vseučilišču Je predaval v ponedeljek zagrebški univ. prot. g. dr. R. Bujas o merjenju inteligence. Pojasnil je, zakaj znanje ta talent nista istovetna z tateligenoo. ki je kompleks duševnih sposobnosti. Ob dognanjih prof. Kohlerja je dokazal, kako je tudi žival lahko inteligentna. Povedal je, kako se z odgovori na odrejena vprašanja po Btaetovi metodi ta z njegovimi testi, ki so za vsak starostni letnik različni, more v številkah izrasati višina inteligenc*. Kontrola nad lastnimi duševnimi sposobnostmi pa je posamezniku, kakor tudi narodu, koristna, ker na njih poznavanju utemeljeni napori moralo vesti k ospehu. Predavanju je prisostvovalo okrog 170 poslušalcev, ki so bili z večerom nad vse zadovoljni e— Narodnemu občinstva ofe Bndskem štetja. Naši narodni nasprotniki in razni, ju-goslovenstvu nenaklonjeni krogi so pričeli že pred dnevi s skrbno pripravljeno in neumorno akcijo za priglasitev narodno nezavednega ali mlačnega, ali pa tudi od njih materijalno ali na kak drug način odvisnega dela prebivalstva pri popisovanju kot nemško narodnega. Kaki cilji jih vodijo pri tem, ni treba posebej pojasnjevati Zato pa je nujno potrebno, da celjsko in okoliško narodno prebivalstvo v teh zadnjih dneh budno ln skrbno pazi, da agitacija potujče-valcev našega življa, ki je seveda tudi protizakonita, nikakor ne bo mogla uspevati. Vsaik posamezni primer poskusa omenjene agitacije naj be brez oklevanja prijavi oblastvu, ki bodo nedvomno napravile red. Nfiti en sam naš človek ne sme bita priglašen ob popisovanju kot pripadnik nemške narodnosti ta jezika; za to skrbeti smo dolžni narodu, državi in svoji zgodovini! Spomnimo se le pred in medvojnih dni! Poceni tn dobre ČEVLJE kupite pri tvrdki D. VRŠIČ CevIJarna, CELJE, Breg, Stev. L Razpošilja dnevno po pošti. Naročite brezplačni cenik ta prepričajte se! — Zajamčeno ročno delo. Trgovci en gros cene. 4152 e— Opozorilo celjskemu prebivalstvu. Pri ljudskem štetju 1. aprila se morajo za vsako osebo popisat; tud« natančni rojstni in domovinski podatki. Vsak družinski poglavar bo moral za sebe in za vso družino povedati dan, mesec, leto in kraj rojstva ter domovinsko občino. Kontur ti podatki niso znani, si mora do 31. t. m. pri pristojnem župnem uradu oskrbeti posebno potrdilo. Komur ni znano, v katero občino je pristojen, ter nima domovnice ali delavske (poselske) knjižice, naj se obrne na mestno načelstvo. Kmetijski gospodarji nai pripravijo tudi posestne dokumente, kolikor jih imaio( posebne liste), ali naj pravočasno vprašajo pristojne urade. Vsa pojasnila daje mestno načelstvo. e— Korošica o Veftkl noči. ZUmskosportni odsek SPD v Celju je pTejd veliko prijav za velikonočni obisk Korošice. Zato bo Dom na Korošioi poskusno oskrbovan kakih 8 do 14 dni. Ker le letos izredno veliko snega in ker bo prenos živil zelo težaven, bo število turistov ta smučarjev, ki jih bo Dom mogel sprejeti pod svojo streho in v oskr. Sn 7* in 9> uri premiera! HALLELUJAH FHm velikega, umetnika režiserja MNGA VII>OKJA Življenje trn cev, njihovo duAtfvno življenje, njihovo veselje in trpljenje! bo, le omejeno. Prijave sprejemata do sobote 28. t m. odsek ta pa g. Branko Dlehl, ki bo vodil oskrbo in tečaj. Priglasijo naj pa se le že bolj izvežbani smučarji ta turisti, ker je za novince dostop pretežaveo. e— V bolnico ie ba sprejet 8 i«eni br»-ajevčev asi Jožef Dcbenjak iz Gosposke ufice, bi je lan: padci ta * izpahmi roko. Te dni pa so nastopile težje kornpUcacje. V ponedeljek je nakladal 26 letni posestnik Martin Rthar iz Gotoveij hlode na voz. Pri tem mu je hlod nepričakovano zdrkni* iz rok ta mo padci na koleno ter mu n b-pahni!. e— Srečke IT. razreda dri. razr. loterij« so prispele ta naj jih lastniki čim prei dvi^ nejo \ celjski podružtaci »Jutra« Rt* ze. obnovitev srečk traja be vključno 30. marca. Žrebanje se bo vršilo že v »cboto 4. aprila. e— Mestni ceCs&t kJno b© predvajal danes ob 15, 17, 19. ta 21. krasil zvočni fStn »Krčmarjevi hčerki« s Henny Porten v glavni vlogi. Dodatek: Paranjuuntova zvočna enodejanka ta najnovejši fVncov zvočni žurnat e— Ukinitev električnega toka. rzfek* elektrarna je obvesti Ja oeJjsfeo mestno eiek. t ramo, da bo električni tok v Celju hi oko-Idci v nedeljo 29. marca od 7. do 14. tffcj-njen zaradi čiščenja ta popravgania transformatorjev. Iz Matilmra ■— Odlikovana narodna detavca. T po, nedefjek dopoldne Je »rc&ki načelnik g. dr, Ipevic izročil odlikovanja dvema odlični* m« narodnima delavcema: lupami in od« vctirfku dx. Mikmti Goriška v Sv. Lenartu v Slpv. goricah red JugosL krone IV. *top> nje, posestniku ta požžupaim Ivanu jax« žekoviču v Košakih pa zlato kolajno ts državljanske zasluge. »— Iz gledališča. Ob 15. se bo v&dmorUi. opereta »Cardaška knegtaja«, zvečer ob 20. pa bo poslednja uprizoritev pretrcts^lve drame iz vojnega življenja »Karol ta Aca«. Znižane oene. — V soboto bo prva predstava izvirnega dela pisatelja Rtbarl« »UčLovečenje«. Režira tttake TotnaSč. a— Razstava moderne francoske grafika ta knjige v mali trniemski dvorani Je odprta dnevno od 10. do 17. a— LJnds(ka univerza v Stsdenc3u V Četrtek 26. t- m. ob 7. zveče? bo predaval dz. Jehart o Jeruzalema. Predavanj© bodo spremlčale skioptičase slike. a— Poučen izlet na ITrotete ta PredarV sko priredi Zveza gosttaičarskflj zadrug r Maribora od 2. do 9. maja. Namen te ga Izleta je pokazati slovenskim gosfitaičarjeci ta hotelirjem moderno urejene podeželske gostilne ta hotele. a— Iz društvenega SvgenJa. Ob bc&l udeležbi se jc vršil v ponedežjek zvečer v boteta »Orel« občni zbor Jadranske straže v Mariboru, ki so ga posetSž tudi sreska aačelnika dr. Iipavic a dr. tlacia, po^evo-deči podpredsednik okrajnega cestnega odbora Zebot ta magistrata ravnateS KčcMer Zborovanje je vodil namestnik zadržanegn predsednika župana dr. Juvana, podpredsednik odvetnik dr. Rapotec, Id je opozarjal na narodno-gospodarsko važnos* morja ta krasni razvoj naše trgovske mornarico v zadnjih letih. Tudi mariborska organizacija Jadranske straže je po svojih močeh storila vse, kar je b3o mogoče, da bi čem bolj zainteresirala naše javnost za našt morje. Piiredila je več predavanj, slavnostno akademijo Pomladka Jadranske straže, Jadranski dan, elitni pies ta zbirko za deco ponesrečenih mornarjev parnika »Oa-xe«. Društveni tajnik strokovni učitelj g. Pire se je spomnH v Trstu ustreljenih žrtev ter pokojnega novinarja Maksa Cotiča. katerih sp-omta so vsi počasti« s trikratnim »slava«. Pri volitvah je ba v celoti izvoljen dosedanji odbor. a— Klnopredstave. Grajski fctao: od danes dalje: Zmaga človeške volje ta duha nad naravo, veliki ekspedicijski ff!m: Byr-dov polet na južni tečaj. V pripravi: Morilec Dimitrij Karamazov. — Union kino: od danes dalje senzacijsld 100 odst govoreči ta zvočni film: V boju s podzemljem. Carlo Aldtai. — Ajpolo kino: v soboto ki nedeljo dvojni spored: Buck Jones, Fred Thomson. a— Gremfl trgovcev za mesto Maribor ima svoj redni občni zbor v soboto 28. t m ob 19.30 v spodnji dvorani hotela »Ord« Na dnevnem redu so razna poročita fcmkcL j on ari ev ter volitve novega načelnika ta nekaterih drugih članov odbora, a— Nezgode pri deta. V Radiveta prt Kačah le 11 letna železničarjev sta Franc Špele tako nesrečno ravnal s stemoreznlcc, da Trm je odrezala prste leve roke. Ponesrečenca so takoj odpeljali v splošno bolnico v Mariboru. a— Vojaški nbežnlk na strehi železni« Skega vagona. Na železniški postaji v Ho» čah so odkrili v ponedeljek na strehi ne* koga vagema močno prezeblega moškega. Pozneje se je dognala da je bil čudni potnik vojaški begunec iz Rumunije. Bil je že črn kakor dimnikar. Da doženeio njegovo iden* titeto in načrte, »o ga za enkrat vtaknili v policijski zapor. a— Pohotnež. Inozemski trgovski po*nfk J. Bittner, ki je pred meseci zlorabil in pkužil neko mladoletno deklico v Marfoo* ru, je bil te dni obsojen na 18 mesecev ro< bije ta po prestani kazni na izgon iz dn» žavo. Iz Trbovelj t— Na snlošno željo občinstva se ponovi pravljica »Trnjulčicac na praznik v sredo 25. t m ob 8. zvečer v Sokolskem domu. Predprodaja vstopnic v podružnici »Jutrat X. Trbovljah. Telefon St. X, OPATIJA (&lhbamia) 4 lepa pomlad aa Adrifl Iz Kranja P— Občni zbori. Društvo za otroSko varstvo in mladinska skrb aa sodni okra« Kranj bo imelo občni sbar 10. "P«®* ob 17. pri okrajnem sodišču t sobi St 9. Sklepalo ee bo o razldu društva in o njegovem premoženju. — Jngoslovenska Matica v Kranj« bo imela občni zbor r četrtek 26. t m. ob 20. v knjižnični dvorani Narodnega doma. Priporočamo porvBod «mveč-jo udeležbo. Iz Novega mesta Si— Poučno zdravstveno predavanje bo Imel Jutri v četrtek ob 20. v Sokolskem domu br. dr. Milan Ropaš. Govoril bo o spolnih boleznih. Vstop mladini pod 18. letom ni dovoljen. Ostalo občinstvo vljudno vabljeno. _ , ^ n— Novomeška Glasbena Matica Js v soboto pokazala javnosti svoje delovanje. Uspeh, ki sta ga Imela oba učitelja, ga. Fakinova hi g. Fatoiai. % učencd, je ree lep. Z vsem sporedom, M so ga Izpolnili najmlajši gojenci, smo bili sila prijetno tz-nenadeni. Posebno dijak Jovo Vašič je žel za svojo »Rusko« oMlo priznanja, dijakinja Martina Drnovškova pa s komadom »Vrtavček«. Zal n« moremo podrobneje in vsekakor ugodno oceniti vseh ostalih. — Glasbena Matica je lahko ponosna na svoj uspeh, samo obisk bi Ml lahko boljši, da M tndi mlajši videM, da se za njih nastope zanimamo. n— Podrafarie® CMD je Imela oMnl Zbor v nedeljo in je pokazala prav lepo bilanco dela. Razpečavala Je narodno blagO, prodajala butance na cvetni teden, priredila dan bonbončkov ln Miklavžev večer. V Juniju Je lepo uspela otroška igra Vsega prometa je bilo 5849 Din. Centrali Je podružnica poslala 4484 Din ln mestni občini 2000 Din. Izvoljen je bil ponovno ves stari odbor. n— Kino »Meteor* bo danes predvajal film »Simba« ob 16^ 18. to 20. uri. n— Avto zadel v obcestni kamen. Avto nekega Metllčana, ki Je Imel v svojih sedežih trt potnike, se je v soboto vračal iz Brežic v Metliko. Ko je privozil blizu Po-gjincev, je v ostrem ovinku zadel ob veliki obcestni kamen ter ga odbil Poškodbe avta so precejšnje in so ga morali pripeljati v Skealjev »lazaret«. Potniki pe so nadaljevali svojo pot s taksijem. Iz Tržiča 6— Občni zbor gasilskega drnštva se je vršil v nedeljo, h. poročil funkcijonarjev posnemamo, da je bilo društvo v preteklem letu dosti agihio, priredilo je več društvenih in eno župno vajo, ki >o je to« dil župni načelnik g. Bocak. Odbor je iz« vršil svoje dolžnosti v redu. Posebno po» hvalo pa je dobil blagajnik za svoje vzorno urejene knljige. Pri volitvah je bil izvoljen po večini star odbor z načelnikom g. Dor« n ikoni na čelu. Poveljnik je postal g. Je« glič, mesar in posestnik ▼ Tržiču. Navzoče gasilce je pozdravil v imenu župne uprave žirpoi načelnik g. Bocak, v imena mestne občine pa podžupan g. Snoj. č— Pomladek Rdečega križa meščanske šole priredi na cvetno nedeljo ob 15. v to« lovadnici igrico »Desetnik in siroti ca«. Pred igrico nastopi pevski zbor III. raizre* da z dvoma pervslckna točkama in z eno deklamacijo. Soli naklonjeno občinstvo vabljeno! 100 sob ki apartmajev. Zdravmštea godba tn hišni orkester. Golf. Od maja dalje kopalna sezona. 141a (Pod enakim vodstvom PAULCTJ-boteL) E. Runz Iz življenja na deželi LIBOJE. Nedavno je Izobraževalno dru« štvo priredilo »Poslednjega moža«, ki so ga kljub snežnemu metežu obiskali številni Libojčani. Vsi igralci, čeprav so po večini prvič nastopili, so častno rešili svoje vloge. Splošen vtis je bil prav dober, tako da ni bilo nikomur prav nič žal, da si je ogledal predstavo. Vse priznanje gre režiserju šob skermu upravitelju g. Šavniku. Pred igro in po n'jej so zapeli libojski fantje prav ubra« no nekaj narodnih pesmic. — V nedeljo 15 t. m. se je na pobudo šolskega upravitelja vršilo v Izobraževalnem društvu predava« nje o gospodarskih razmerah in o hpland« skem kmetu. Predaval je g. Gomišček, rav« natelj Trgovskega doma v Celju. Med dru« gim je tudi rekel, da ie naše kmetijstvo po« dobno holandskemu pred 80 leti. Ako bom, hoteli naše kmetijstvo dvigniti, bomo mo« rali iti isto pot kakor holandski kmetje. RIBNICA. Na Jožefovo sta nam priredili obe podružnici CMD Izreden užitek. Povabili sta lz Ljubljane vokalni kvintet, M je ob 16. nastopil v prid revni šolsld decd pred polno dvorano. Res je bil ta poskus nekoliko smel, kajti občinstvo je tvorila sama šolska mladina, ki je disciplinirano ln s zanimanjem sledila programu do konca ln kvltlrala lepo Izvajanje s pripombo: »Prekratko je bilo«. Zvečer pa se je vršil koncert z Izbranimi točkami Navdušeno ploskanje je nagradilo Izvajanja žal ee na deželi zaključujejo take prireditve z blagajniškim primanjkljajem. Ce so dvorane še tako polne, gre vse za razne takse ln autorska prava, prireditelji so pa v skrbeh, na kak način naj se pokrije deficit. Na mestu bi bilo, da se takse za podeželske prireditve zmanjšajo. — Lutk orni oder meščanske šole pod spretnim vodstvom g. ravnatelja Janka Trošta krasno napreduje ter je v nedeljo gostoval v So-dražicl z dvodejanko >Gašperček-junak«. Ponoviti jo namerava še v Kočevju ln drugod. Igrica tn pevske točke so res uspelo naištudlrane, lutke same, delo g. ravnatelja, so originalne, naša deca pa navdušeno ploska ln žarečih lic sledi dovršenemu izvajanju. Prav je tako! Saj primanjkuje našim malčkom po deželi Itak sliičnlh razvedrili ln le veselilo bi nas starše, ako kmalu zopet nastopijo s kako novo Igro. DOLENJSKE TOPLICE. 19. t. m. popoldne je sokolska deca priredila pod vodstvom učiteljice s. Marije Rozmanove gledališko predstavo >V kraljestvu palčkov«. Malčki so mieno igrico ljubko igrali in želi obilo priznanja. Priznanje gre tudi sestri Rozmanovi, ki je imela s prireditvijo mnogo truda. — Zvečer pa se je vršil izredni občni zbor Bralnega in pevskega društva, ki je z veliko večino glasov sklenil, da se društvo razide in se spoji s Sokolskim društvom, ki naj pod svojim okriljem nadaljuje delovanje dosedanjega Bralnega in pevskega društva. Sokolsko društvo, ki prevzame imetje Bralnega in pevskega društva, bo v bodočem Sokolskem domu preuredilo knjižnico in ponovno ustanovilo čitalnico in tudi pevski odsek. S tem svojim činom je društvo pokazalo, da se zaveda, da je le v slogi in skupnosti mogoč resen napredek. LAŠKO. G. Osolin Josip bo opustil s 1 aprilom trgovino z mešanim blagom, ki jo bo prevzel dosedanji poslovodja tvrdke Rakuš v Celju g. Aleksander Obal, ki je kupil hišo od dosedanje lastnice ge. Her« manove. G. Osolin se je preselil v lastno temino to tajsko«pro«netoo društvo be kne* lo občni zbor 26. t m. ob 20. v hotelu »Ta. dina«. Pretresala se bodo važna tujsko« prometna vprašanja. Interesenti, pridite! VITANJE. V sredo. 18. t m. ie je T prostorih omame šote vršila konferenca »bog redno naraščajoče gospodarske krize. Ob prisotnosti gospodarskih krogov, posebno še predstavnikov naših občin, Je sreskd načelnik g. Trstenjak lz Konjic razpravljal o vseh gospodarskih problemih. Misli, ki jih je razvil, so naletele na vse-obče zanimanje. Po statističnih podatkih 1a našega sreza je dokazal, da se žal za povzdigo umetnega kmetovanja In TWne živinoreje pri nas najmanj stori Dotaknil se je tudi vprašanja krize v lesni Industriji, ki je pri nas občutna H koncu je razpravljal še o vprašanju komasacije naših občin in njih združitev. Zaradi Izključno diferentndh interesov trške občine z okoliškimi, je Vitanje odločeno zastopati nasprotno stališče _ GUŠTANJ. Po naročilu ZKD v Mariboru se je vršilo v nedeljo v osnovni šoli preda« Hifi s Pilmorfe Prihodnjo nedeljo bomo zopet imeli priliko, da vidimo stara dva rivala, ki sta oči-vidno nastopila pravilno pot sodelovanja, v borbi na v resnici prijateljski tekmi. Nedeljska tekma se ne bo vršila po nalogu višje Instance, temveč sta se vodstvi klubov docela sporazumeli, da pošljeta v prijateljsko borbo igrače svojih prvih moštev. Upamo, da bodo fcudi Igrači obeh klubov pravilno cenili stremljenje svojih klubov ter si postavili za cilj le eno, namreč da z dopustnimi in res športnimi sredstvi dosežejo zmago za svoj klub. Naša športna publika ki hoče videti pravi športni boj, jim bo za to hvaležna. Ilirija in Primorje sta naprosila LJfP, naj odgodi za nedeljo določeni pričetek pomladanske prvenstvene sezone, da s tem omogoči odigranje tekme Ilirija : Primorje. Pričetek teniškega igranja Številne pristaše tega lepega športa bo gotovo razveselila vest, da se bo okrog velike noči začelo z igranjem pod Cekin o« vanje g. dr. Erata o jetiki in nalezljivih bo« ^^ gradom, kjer je Ilirija razširila svoj leznih. 25. t. m. predava g. zdravnik v Kot« prejšnji prostor in povečala število igrišč Ijah, 27. t. m. pa v Tolstem vrhu, obakrat ^ 4 na 9. Razen tega je postavljena nova v šolskih prostorih. — Na tiho nedeljo se je vršil veliki kramarski sejem. Postavljenih-je bilo mnogo stojnic in na sejem je bilo prinešenega mnogo poljskega orodja. Ker je bila nedelja, je bil poset s strani kupcev rekorden in kupčija živahna — Rdeči križ je prirejal po zdravniku g. dr. Eratu trime« sečen samaritanski tečaj, pri katerem se je obravnavala v 40 učnih urah snov iz ana« tomije, raznovrstne bolezni in nezgode ter njih prva pomoč, skrbstvo in nega otrok. Tečaj je obiskovalo 32 poslušalcev. K za« ključnemu izpitu pa se jih je prijavilo 27 in so vsi pokazali lepo znanje. MOZIRJE. Uprizoritev Doboviškore »Radikalne kure« 19. in 22. t. m. je lepo uspela Čeprav so naši igralci redko na odru, so se vsi v svoje vloge prav dobro vživeli. Prav posebno je pa treba pouda« riti požrtvovalnost našega agilnega pro6ve« terja in režiserja brata Širka katerega ni oviralo še tako slabo vreme, da ne bi prišel peš iz Rečice k vajam. Želeti bi bilo. da se slične predstave vrše večkrat v letu. SLATINA RADENCI - KAPELA. Na Jože- Tako je, če se vere mešajo • •« Prečtfdna zakonska zgodba iz Gorenjega PoBmlfa Na Cetinfu, 21. marca. Za vas, ki so vam neznani ti po svoji divji romantiki morda najznamenitejši kraji naše kraljevine, je pač malo težko najti na zemljevidu oni zagorski kotič, kjer je bilo pozorišče dogodkov, ki vam jih opisujem r tem dopisu. Je pač daleč, daleč od železne ceste in šele nova ja« dranska proga ga bo približala prosvetnim žariščem naše domovine. Danes je še sko« raj popolnoma tak, kakor ga je Bog ustva« ril in svetovna kultura in civilizacija ga še nista nikakor obliznžli. Pomešano je tu vse, kar so stoletja nametala semkaj: Srbi, Arnavti, cigani in Runtuni, pa mor« ela tudi še kak Spanjol. In ravno tako so tudi pomešane vere, da se menda niti sam Bog ne spozna med njimi. Ljudem, ki ži« ve tu, je vsekako precej vseeno, kako se mu molijo. S Cetinja. v Podgorico, odtod pe Izpod Kolašina v Andrijevico v dolini reke Li-ma, za Limom navzdol (proti severu) do Beran, Bijelega Polja in Prijepolja, odtod proti zapadru v Plevi je, dalje proti severo« zapadu do Goražde, odkoder nadaljuješ po železnici, v isti smeri v Sarajevo, proti vzhodu pa v Užice. Nekako na sredi te krivulje, v bijelopoljskem srezu, v selu Za toriju se je naživela naša sličica. Kmet Milonja Nikič in njegova žena Jo v ana sta, poročena po pravoslavnem obredu, lepo in mirno živela že dolga, dol« ga leta v zakonu. Imela sta dobršen kos zemljišča, ki sta ga obdelovala, kakor sta vedela in znala, in imela sta celo dve hi* šici. Dokler sta bila mlajša, je še šlo, to« da leta so prihajala in moči so pešale. Tu se je potem začelo kazati, da zakon brez otrok ne velja, ker ni delovnih rok. Pa se je začel prepir, tupatam je celo precej •občutno padel krepelec po ženinih plečih, in konec vsega je bil, da je Milonja za« prosil pri duhovnem sodišču v Peči za razporoko. Duhovno sodišče je izreklo razporoko, toda s pristavkom, da se raz« poročenca moreta zopet poročiti po pra« v os kt vnem obredu, samo po predidočem privoljenju pristojne cerkvene oblasti. Bi« lo je to leta 1925. Razporočenca sta si razdelila posestvo in sta odslej krnela vsak svojo hišico. Ži* vela sta tako vsak sam zase. Toda ne dol« go. Milonja je kmalu zopet spoznal, da človeku ni dobro samemu biti, pa je vzel k sebi mlado muslimanko, komaj šest« najstletno Ajšo iz sosednega sela, bil bi pa dvakrat lahko njen oče. Dobro sta go« spodarila in prigosipodarila celo — syia. Kdo srečnejši od Milonje! Sel je in celo zaprosil pristojno cerkveno oblast, da mu dovoli poroko z Ajšo, ki je, da bi bilo dovoljenje tem gotovejše, prestopila v pravoslavno vero in pri krstu dobila ime Krstina. Ko je videla Jovana, kako si je Milotrja ustvaril novo domače življenje, se je tudi nje polotila sla m je lepega dne vzela k sebi mladega fanta, muslimana Bahto, re» veža, ki ni imel ničesar in se je preživljal z dnino. Bahta je pristal z veseljem na njeno ponudbo, dasi je bila Jovana dva« krat starejša od njega. A ko je Milonja zaprosil za ženitno dovoljenje, da se po« roči z Ajšo, ni hotela zaostati za njim Jovana, pa je lepo prestopila v musliman« sko vero in se poročila z Bahto. Tedaj se je zgodilo, v letu 1928., da je Milonja zaradi nekih dolgov moral proda« ti svoje posestvece in ni vedel, kam po« tem z ženo in otrokom. Pa je potrkal na vrata pri Jovani. Vrata so se odprla, ln odtlej sta obe novi zakonski dvojici lepo mirno in složno živeli pod isto streho, dokler ni Milonja na sirov način napravil konec temu lepemu sožitju. O božiču le« ta 1929. je zahteval od Jovane, naj proda živino in izroči denar njemu. Jovana se je branila, toda Milonja ni poznal šale in je njo in njenega Bahto kratkomalo napodil iz hiše in si prisvojil vse njeno imetje. Jovana je morala beračiti, da se je pre« življala, Bahta pa je zopet dninaril. Milonja je nato prodal ne le živino, temveč je hotel spraviti v denar tudi hišo in po« sestvece. Tedaj šele se je opogumila Jo« vana in ga ovadila oblastvom, ki so ne« mu doma uvedla preiskavo. Sedaj se bavi s to zanimivo stvarjo be» ransko sresko sodišče in zaslišuje priče. Kak bo končni izid, je še popolnoma ne« jasno, ker bo šele po izpovedbah prič mo« goče dognati, kako sta se Milonja in Jo« vana pogodila, ko sta se razporočila in si razdelila imetje, ker pisanega nikjer ni ničesar, kvečjemu le, če se Jovani še po« zna ono pismo, ki ga ji je Milonja s kre» pelcem napisal na pleča še pred razporo« ko. in ono, ki ga je dodal, ko jo je vrgel z Bahto vred iz njene lastne hiše. Trdno pa sem prepričan, da se bo Milonja silno začudil, če razsodi sodišče, da mora iz* ročiti Jovana hišo in posestvece ter ji po« vrniti Škodo. »Jok!« poreče, »kje je tu pravica? Nekdaj je Turčin stopil v hišo, zasadil nož v mizo in je bilo vse njegovo Vzel je ženo, najmlajšo, najlepšo, njene« mu možu pa ukazal, da medtem vodi na šetnjo (na vrvici vlači) njegove opanke po avliji (dvorišču), vzel je vse, kar je hotel, tudi hišo in niivo; sedaj pa bi človek ne smel vračati! Kje je pravica?!« Pa mu ne bo pomagalo: jiugoslovenska pra/vici ni turška! . T. E. velika klubska garderoba, ki nudi ves komfort Vsa preureditev je tako popok na, da bo Ljubljani služSa v časit, ker bo« do novi prostori, ki leže pod vznožjem tv volskega gozda in je oddaljenost zelo skrajšana, ker se bo tik pred vbodom na tenis prostore ustavljala električna cestna železnica, med prvimi v naši državi Razširjenje prostorov je bila vsekakor nujna potreba glede na veliko zanimanje, kar je povsem razumljivo, če upoštevamo, koliko koristi ta šport zdravju in to brez nevarnosti za nesreče, ki se pri drugih športih često dogajajo kakor tudi ie upoštevamo, da lahko goji ta šport vsak že od mladih nog do visoke starosti. Ilirija je pri tem polagala največ paf» nje na higijeno in komfort. Garderoba, ki je ločena za dame in gospode, je prostor« na in je povečano tudi število omar sa shrambo rekvizit. Poleg tega so naprav« ljene nove prhe za osveženje po igri ter Dame občudujejo flnočo odličnega peresa in svinčnika Eversharpi. Velika lahkota in nezlomljivost sta bila dolgo Evers-harpovo svojstvo. V trgovini, doma in ▼ družbi: povsod se uporablja Eversharp. Naprodaj v vseh vodilnih trgovinah. EVERSHARP peresniki — svinčniki OUA1 liNA - IVXII na . - - , , _ i ,ffo+ \r V- ^i. fovo je imela podružnica CMD občni zbor. V poskrbljeno za dober buffeL V kratkem lepem uvodnem govoru &e je dosedanji pred- I bo montirana tudi stena za treniranje, to sednik gosp. Mihelič Ivan spominjal primorskih ^Slovencev, za katere se je molilo v cerkvi Pn volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Glaser, upravitelj banovinskega posestva, in se iskreno zahvalil g. Miheliču za njegovo neutrudno delo. SV. ANDRAŽ V SLOV. GOR. Na Jožefovo je kmetsko-nadaljevalna šola zaključila svoj dvoletni tečaj. Domači fantje so nam pokazali, koliko zmore dobra volja ln resno stremljenje po napredku našega kmetijstva. Zaključna slovesnost je obsegala kratek izput dn običajne formalnosti, udeležili pa so se Je žal le redki domačini Poleg domačega učiteljstva tn očetov učencev, smo videli ie nekaj članov občinskega ln krajevnega šolskega odibo-ra, domače hranilnice to posojilnice, kmetijske, sadjarske in čebelarske podružnice. Naš dušni pastir pač al hotel domačinom raz prižmloo prečita! vabila, češ, da zadeva ne spada na tali sveto mesto. Kljub temu smo se dAvlM uspehom naše ljudske univerze ln smo lahko prepričani, da bodo rodili najlepše sadova Poslušalci se ni so mogli na&uditl, da Je možno r nekaj zimskih mesecih pridobiti toliko teoretičnega ln praktičnega znanja V prvi vrsti gre zahvala šolskemu upravitelju g. Pre-dano, ki se neumorno žrtvuje sa procrlt našega kraja Nadalje zahvala odličnima domačinoma gig. Tošu Tomaža in Juran&i-ču Ivanu. Po zaključku smo v noč posedeli v prijetni družabnosti in ss Je pokazalo, da Je tudi prt Andraže včaad prijetno. DOLNJA LENDAVA. Kakor emo priča. kovali, nam. je toplo vreme zopet prineslo povoden j. Na srečo pa se je poslednji sneg počasi tajal te radi tega tokratna povod en j ni bila preobsežna. — Preteklo nedeljo je imel tukajšnji sreski sanitetni referent go« spod dr. Lipcjak predavanje v meščanski šoli. Predavanja so ee udeležili učenci me« ščanske in osnovne šole in nekaj občinstva Predavanje se je vršilo na pobudo ZKD v Mariboru. — Sedaj je že lepo vreme in tu« di ceste so dobre, vendar še poštni avtobus ne vozi. Prosimo, da se vožnja kmalu prične. Javna dražba za nabavo in dovoz gramoza na banovinske ceste se je vršila v soboto. Denarna kriza je tudi tu prišla do izraza Bilo je zelo mnogo ponudnikov, ki so prevzeli dovoz po zelo nizkih cenah — Prva seja nove občinske uprave bo v soboto. Občinstvo jo pričakuje z največjim zanimanjem. Želimo, da bi bila uprarva kos nalogam, ki jo čakaj a Šport Ob 15. na igrišču Primorja Atletiki: Primorje Predtekma Svoboda : Grafika Kakor vse obeta bo letošnja nogometna sezona v Ljubljani ena izmed najbolj pio» dovitih do sedaj. Obetajo se v najkrajšem času lepe in napete mednarodne tek« me, ki jih bosta naša vodilna kluba pri« redila v skupnem aranžmaju, kar je vse •hvale vredno. Današnja nastopa Ilirije v Zagrebu in Primorja v Ljubljani služita samo kot nekaka predpriprava za njiho« ve skorajšnje težje nastope. Posebno 90 te priprave potrebne moštvu Primorja, ld je razen starih asov Sivetica, Slamiča, Er» mana in Hassla popolnoma izmenjano z nnlajšimd igralci. Vodstvo sekcije je brlo primorano na ta korak zaradi vse manjše discipline nekaterih svojih starejših igralcev, kar je pretilo uničiti to ambicijozno moštvo. Sedaj - je moštvo na poti ozdrav« ijenja, a dolžnost vse športne javnosti je, da podpre to stremljenje klubovega vod« stva. Atletiki so eno izmed najbolj simpatič* nih naših domačih moštev. Njihove zrna« ge v pods a veznem pokalnem tekmovanju nas spominjajo na ono povojno razdobje, ko je ta klub resno ogTažal pozicijo Ili« rije kot slovenskega prvaka. Velika zma« ga nad mariborskimi Železničarji 11 : 0 v finalu slovenskega pokala so pač do« volj jasen dokaz za njihovo današnjo moč. Predtekmo odigrata ob 13.30 Svoboda : Grafika s kompletnim moštvom. Dopol« dne ob 10. odigrata rezervi Primorja in Svobode prijateljsko trening tekmo na istem igrišču. bo montirana je za vežbanje udarcev in obvladanje žog, kar bo marsikomu pripomoglo do na« predka. Največja novost za Ljubljano Is v do« brobit igračem je pa vsekakor povsem na novo uvedeni sistem igranja, to je, da bo vsak imel na razpolago prostor za igranje in to lahko vsak dan tn ob vsakem Basu. Radi tega novega sistema ne bo treba igralcu, da je vezan na svoje ure, temveč bo ob vsakem prostem času lahko igral; zato mu je nedvomno zasigurand hitrejši napredek v tem športu. Kljub velikim investicijam — poleg te« ga pa mnogim udobnostim ki jih nudi klub igralcem, pristojbine za igranje niso povišane, temveč celo znižane, tako da bo tenis nedvomno sorazmerno najcenejši šport. Pristojbine za celo sezono so in oontinuo: za člane 300 Din, za nečlane kluba 350 Din, za dijake dane 120 Dia, za dijake nečlane 160 Din, plačljivo v dveh zaporednih mesečnih obrokih. Istotako je uvedeno nor način plačevanja pristojbin za pobiranje žog in sicer preko kluba Poecftno prijave ▼ skupinah )e amprejo pismeno nasloviti na »Tenis sekcija S. K. Ilirija, Ljubljana kavarna Evropom Službeno iz LUP V nedeljo 29. t a bo t Zagrebu izredna skupščina JHS z dnevnim redom: likvi« dacija sporov s podsavezi in reorganizacija podsavezov. Klubi naj se skupščine sigurno udeleže. Glede skupščine prejme« jo posebne dopise, na katere naj odgovore sigurno do 27. t m. Prvenstveno tek« movanje za pomladno sezono prične de« finitivno 26. IV. Žrebanje bo na seji 30. t nu, kamor se vabijo delegati klubov. Seja se bo vršila ob 18JO v damskem sa« Ionu kavarne Emona. Nadaljevanje seznama verificiranih igralk: I3SK. Maribor: Kitbiš Filomena, Kirbiš Mila, Vodeb DanuSka, Vuga Olga, Kuntner Regina, Hribar Breda, Prerov Harma, Viščaj Zinka, Ribarič Vera, Pe« klar Sonja Čerič Hilda, Peklar Elda, Ga-la Anica, Prachtl Matilda, Svajger Hilda, Skapin Boža — SK Mura: Lutar Elizabeta, Kock Josipina, Gregorec Herta, Peček Ana, Tomažič Ana Cimperman Marica, Jon as Elizabeta, Nemes Gin i, Kardos Ga« bi, Sakotnik Jožica, Mesarič Elizabeta. — SK Ptuj: Simonič Marica, Hace Ivanka, Canjko Grete, Urban Frančiška, Keutz Joeipina, Fuhrmaran Aimanda, Kascbl Ro» sina Stebih Malči, Gregorec Oftga, Fuhr* mann Irma in Vičič Frida. Khjbi se ponovno opozarja)©, da odjavijo vse one igralke, ki se ne odojstvujo« jo več aktivno. — Tajnica. Mariborski zfmskosportni podov* u. Seja upravnega odbora bo v četrtek 26. t. m. ob 20. v Aljaževi sobi hotela Orel v Mariboru ter se vsi odborniki vabijo, da se Je udeležijo. Za veliko noč Je projektiran pod-savezni telet na Peco. Prijave zaradi prenočišča v koči sprejema Mariborski zlm-skosportm podsavez, Maribor, Tattenba-chova ulica 19/L Tajnik MZSP. ASK Primorje (nogam, sekcija). Danes ob 9.30 naj bodo na našem igrSču zaradi trening tekme s Svobodo: Baum I in U, Šinkovec, Bizjak, Sinkule, Golob, Sočan, Petelin, Caleari, Klopčič, Brišček, Mlinar, Strnad, Petrič. Popoldne naj bodo ob 14.30 za tekmo proti Atletikom v garderobi: Korče, Svetic, HassL, Slamič, Pišek Matija in Janez, Jug I m II, SHapar. Eirman. Terček, Jež. ŽSK Hermes (nog. sekcija). Danes ob 14. trening za vse igralce. SK Grafika. Igralci Zupančič, Novak, Kobal. Bežan, Pallek, Sljiva, Stupica I in H, Potrato, Strohmajer, Katavič, Srebot« njak, Žagar ki ostali se pozivi jejo danes v sredo točno ob 13. na igrišče Primorja kjer se bo igrala trening tekma s SK Svobodo. SK Jadran. Ob 14. naj bodo pri g. Be« nedetiču Logar I, Steiner, Brc ar, Kotar. Kosmač. Kos. Januš I, Zaje, Jarauš H, Za« del, Kalčič, Oven. Pete. Čevlje naj prine« so vsi seboj. TSK Slovan. Danes ob 14. morajo, biti v garderobi Eli^fe: Buoik, M-nrchiotti T, Volka r, Bogel, Grm, Seunig. Ključec, Po®« n*. Schlegl, Pirš, Vidic, K obe, VlaJ, Po« padič, Thuma, Krek, Pravdič, Wisiak. Občni zbor Športnega kluba Celje bo 1. aprila ob 20. v klubski sobi hotela Evropa«. V primeru nesklepčnosti ob nepo« ved sni uri, bo istotam uro kasneje občol zbor ob vsakem številu navzočih. Internacionalni table tenis furnir r Murski Soboti. Prvak Dravsko banorfet« v table tenisu SK Mura iz Murske Sobote priredi na Velikonočne praznike medmestni internacionalni table tenis turna, na katerega je povabila reprezentanc« mest Gradec, Zagreb, Ljubljana In Maribor. Prireditev obeta biti ena največjih t tej športni panogi v naši državi, * SOKCIJ, Bežigrajski sckelsH Z neverjetas naglico se je razvil bežigrajski deJ Ljubljane in Sokol IIL je razmahnil krepko svoja krila Osnoval si je tudi svoj oder in dra-matski odsek. Za preizkušnjo se zaigrali igro »Babilon« konec februarja, pripravljajo pa »Domna«. Pozdravljamo požrtvovalnost bežigrajskih bratov in želimo novemu so-kolskemu odru mnogo uspehov. Snraške tekme Sokola Blejska Dstvsv«. Ker je zima jako ugodna za smučanje, je priredil smuški odsek tuk. društva tekmo, za katero je zavladalo ogromno zanimanje občinstva, ki se je že dolgo pred prlčetkom tekme zbralo na startu in cilju. Tekmovalcev je bilo 47, dva izven konkurence. Start kakor tudi cilj sta bila pred kolodvorom. Proga je znašala za člane 12, za naraščaj 5 in za deco 3 km. Najboljši čas je dosegel Zemva Lovro, Sokol Gorje, v času 56.30. Prvak sok. društva BL Dobrava, br. Arh Lovro 1.4:10, tretji Cerne L 1-0:45, četrti br. Čej Ivan, peti br. Rozman Jožef. Izmed 1 narasčajnikov je dospel prvi v 18.14 Zupančič Ciril, 2. Stopar Frane, S. Kersnik Vladimir. Deca: Tekmovalo Je 20 in sicer 9 izpod 8 let, 11 nad 8 let starosti V oddelku nad 8-let Je bil prvi Slana Ivan 9.15, 2. Rekelj Anton, 3. Bucek Jožef, pod 8 let L Aleš Alojzij 11.13, 2. Stana Rozman, 3. Rekelj Janka Uspeh Osnov bi bil lahko še bolj zadovoljiv, ako ne bi predpoldne sami trasi rali in osnažili proge. Obdarovnnih je bilo 14. Vsem darovateljem daril se naj-iskreneje zahvaljujemo, posebno pa še izdelovalcem smučk Rozmanu Francu, Konacu Francu iz Boh. Bistrice te Filipu l«zarju s Jesenic. Odbor. Sokolske friiltvs VMJks je pred tremi tedni vprizorilo Lipahovo šaloigro »Glavni dobitek«, v nedeljo pa Novačanovo dramo >Velejoc Udeležba je pokazala, da je občinstvo za dobre igre zelo dovzetno tn hvaležno. Treba torej s tem delom pridno nadaljevali, zlasti ko sta obe prireditvi dokazali, da razpolagamo z velikim številom dobrih, nadarjenih in zelo pridnih igralcev. V obeh igrah so bile nloge dobro zasedene. Sokolski naraščaj pripravlja dramatične nar stope, po Veliki noči pa bodo zopet dali rku. Na programu pa so še Gibbons, Wellesz, Rameau, Vittoria, Scarlatti, Scbiitz in Bach. —č. Repertoarfi ljubljanska drama Začetek ob 20. Sreda, 25.: Mercadet Ljudska predstava po znatno znižanih cenah. Izven. Četrtek, 26.: Zaprto. Petek, 27.: Divji lovee. D. Sobota, 28.: Mladoletje. Ljudska predstava po znatno znižanih cenah. Izven. ljubljanska opera Začetek ob 20. Sreda, 25. ob 15.: Mascotta. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven- — Ob 20.: Materinski dan. Prireditev kr§č. ženskega društva. Četrtek, 26.: Hoffmanove pripovedke. Gostovanje Josipa Rijavca. Izven. Petek, 27.: Mignon. a Gostovanje JoDja Bete tta. Sobota, 28.: Dijak prosjak. A. Nedelja, 29.: Cosi fan tutte. Mozartova proslava. Gostuje g. Julij Betetto- Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Radio Izvleček Iz Sreda, 25. marca. LJUBLJANA 9: Prenos cerkvene glasbe. — 10.20: Nauk o serviranju. — 11.15: Koncert na orgle. — 12:Napoved časa, poročila, plošče. — 15.30: Predavanje za kmečke žene. — 16: Mati v slovenski literaturi (recitacija). — 17: Koncert radio - orkestra. — 20: Prenos materinskega dne iz ljubljanske opere. — 21: Prenos koncerta iz Londona. BEOGRAD 11.30: Plošče. — 12.45: Koncert radio - orkestra. — 16: Plošče. — 17: Slovenske pesmi s citrami. — 20: Plošče. — 21: Prenos koncerta iz Londona. — 22: Poročila. — Koncerta lahke glasbe. — ZAGREB 11.30: Orkestralen koncert — 17: Glasbeni program za deoo. — 21: Prenos simfoničnega koncerta iz Londona. — PRAGA 19.05: Pevski in klavirski koncert. — 19.35: Kabaretni program. — 21: Prenos simfoničnega koncerta iz Londona. — 22.15: Nadaljevanje prenosa. — BRNO 19.35: Mešan program. — 21: Prenos simfoničnega koncerta iz Londona. — VARŠAVA 17.45: Orkestralen koncert. — 20.45: Prenos simfoničnega koncerta iz Londona. — Godba za ples. — DUNAJ 11: Koncert orkestra. — 3.10: Plošče. — 15.25: Koncert lahke clasbe. — 19.30: Večer narodnih pesmi. — 21: Prenos simfoničnega koncerta iz Londona. — BERLIN 20.10: Zborovski koncert — Godba za ples. — KONTGSBERG 16.15: Koncert lahke glasbe. — 17.40: K'«yirski koncert. — 19.30: Koncert pevskega zbora. — 20: Skladbe za čelo. — 21.10: Koncert orkestra. — Godba za ples. — M0HLACKER 16.30: Koncert solistov. — 20.15: Pevski in klavirski koncert. — 21.46: Koncert komorne glasbe. — 22.50: »Slagerji«.— BUDIMPEŠTA 17.30: Koncert cerkvene glasbe. — 19.40: Lahka godba orkestra., — 21: Simfoničen koncert iz Londona. — Ciganska godba. — RTM 17: Orkestralen koncert. — 19.50; Plošče. — 20.55: Prenos opere iz gledališča. Iz službenih objav Dražbe nepremičnin- Izvršba % dražbo nepremičnin zemlj. k. o. Dravlje vl. št 462 in 95 zaradi 20.000 Din je ustavljena. Vršile se bodo naslednje dražbe pri okrajnih sodiščih: v Mariboru bo 6. 5., ob 10. nepremičnine zemlj. knj. k. o. Šent Tlj v Slov. goricah vl. štev. 284. Cenilna vrednost 930.50, najmanjši ponudek 620-38 Din. V Slov. Bistici 16. 4. ob 10. zemlj. kn«. Pekel vl. št. 116, cena 23.231.20, najmanj 15-487.48 V Gor. Radgoni 15. 4. ob 10. zemlj. knj. Roži čki vrh vL št. 60. 77, 101 in 103, cena 9.968.45, najmanj 7.71Q,30 Din. V Mariboru 22. 4. ob 10. zemlj. knj. k. o. Studenci vl. št 456, eena 157-986. najmanj 78.993 Din. V Kranju 25.4. ob 9.30, zemlj. knj. Gor. Jezersko, vL št 68, 76. cena i3 500, najmanj 9000 Din. V Ptuju 18. 4. zemlj. knj. d. o. Gruškovje vl. št- 61 in 240, cena 57.670, najmanj 39.481.12 Din. V Rogatcu 20. 4. ob 10. ■enri). kig. Sv. Mohor. vL R. 68, eena 28397.40, najmanj 24.101.40 Din. Istotam 27- 4. ob 10. zemlj. knj. Donačka gora ene tretjine vložne številke 115 in 128, eena 13.517.46, najmanj 12.357 Din. Istotam 4. 5. ob 10. zemlj. knj. Kočice, vl. št 153, cena 37.380.80, najmanj 25.710 Din. V Mariboru 27. 4. ob 10. 1) k- o. Radizel, vL št. 61, 2) k. o. Slivnica, vl. št. 76, 3) k. o. Čreta vL št. 103, cena 1) 38.627.70, 2) 14.983, 3) 3.110, najmanj 31.147, Istotam 11. 5. ob 10- zemlj. knj. Hotinja vas, vl. št. 16, cena 4500, najmanj 3.500 Din. V Metliki 15. 5. ob 9. zemlj knj. k. o. Sodji vrh vl. št. 52 in Pribišje vL št. 429. cena 23-800, najmanj 7.192.50 Dim Banska uprava razpisuje v torek 7. 4. ob 10. licitacijo za dobavo mesa vseh vrst mesnih izdelkov in slanine za dobo od 16. 4. t. L do 31. 3. 1932 odnosno za dobo od 1. 5. t 1- do 3l. 3. 1932 za zavode splošna bolnica v Ljubljani, bolnica za ženske bolezni v Ljubljani, bolnica za duševne bolezni Ljub-ljana-Studenec, glubonemnica in Mladinski dom v Ljubljani — Hiti Marija je umrla pred nekaj leti v okolici Washingtona, ne da bi bila zapustila sporočilo poslednje volje. Kdor hoče zahtevati zapuščino mora tekom enega leta javiti to okrajnemu sodišču v Ložu. — Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini Josipa Osredkarja. trgovca z lesom v Ljubljani, Linhartova 18. Narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču v Ljubljani, soba 140. 25. aprila ob 10. rok za oglasitev do 20. aprila. — Odpravljena sta konknrza e imovini prezadolžencev Adolfa Kranjca, gostilničarja v Konjicah in Marije Faninger, kavarnarke v Maribora. — Cerkveno konkurenčni odbor v Olimlju pošta Podčetrtek, razpisuje ofertno licitacijo naprave novega lesenega kozolca za žop-nišče Olimlje. Ponudbe do 10. aprila. — Tvrdka Jugo-Pochtler d. %■ o. il, tovarna sifonov in sodavičarslrih strojev v Ljubljani, je likvidirala. Upniki naj prijavijo ter-jatve do 30- aprila. Razglašen je kontura e hnoriiri Franceta Krausa, trgovca v Kočevju. Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Kočevja 2&t m. ob 10. Oglasitveni rok do 90. aprila, ugotovitveni narok 7. maja ob 10. — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Apolo-nije Smajs, trgovke v Braslovčah. Narok za sklepanje poravnave pri okrožnem sodišča v Celju 27. aprila ob 9. Rok za oglasitev do 15. aprila. — 90. t m ob 10. bo pil sreskem načelstva v Litiji javna dražba občinskega lova Šmartno pri Litiji za dobo od 16. 1. 1931 do 3L 3. 1933. - Pri sreskem načel srtvu v Celju bo 27. t m. ob M. na javni dražbi oddan v zakup občinski lor Sr. Pavel pri Prebolda m čas od L 4. 1931 de 31. 3. 1936. — Kranjske deželne elektrarne v Ljubljani razpisujejo za prevzem dej pri transformatorski postaji v Črnučah sa te* žaška, zidarska in železobetonska, tesarska, kamnoseška, tlakareka, krovska, kleparska, mizarska, ključavničarska in steklarska dela, javno pismeno ofertalno Bdtaeijo na 25. t m. ob 11. v banski palači. Spominjajte se slepih! Susaku Ime in priimek učencev od 14. XI. do 25. H. so pridobili na teži: kkaucvin* juaoaonru« orZaviu osnovna iuSka teou avxc.xz.asss.il, Cuculič Ivan kg Vi Frkovič Marijan > 1 Justič Anton » 1 Dukič Modesto » iy2 Miškovič Nikola » % Kralj Mirko » iy2 Hercigon ja Rudolf » — Zakarija Branko » 2 Franciskovič » y2 Kovačevič Miljenko » y2 Jagnjič Franjo » i Pleteš Mirko » i Galič Nikola » iy2 Baričevič Ivo » 21/2 Bušl jeta Mario » 1 Cargonja Bruno » iy2 Maržič Bruno » 2 Vrkič Zlatko » 3 Bartol Aldo > 2 Sternberger Mario » 3 Pavletič Josip » m Šmit Eugen » iy2 Čikeš Marijan » i Bahorič Rajmond » i Lukanič Ivica > 2 & III. 1931 I 6UŠAIC PREDMET: Ovooaltln - sahvala. Ogledno« OB. JI. V a 9 D i b D.&.« iti b « i » Oprava ove Skols gaati se Izraziti evlaa taas Ravnateljstva najtopllju hvalo a ia* svojih 50 u2eulka,koji ra tri pana ajoseos dobivali besplatno svakog dana n 10 aati po falloa aljjska sa Ovooal-tiaoa. Rezultat Jo bio lina* svakoga oSekivonja. Svi sa a8enioi,osia jednoga,dobili na tetini po dva i vile kg,a i isglod ia so snatno poboljlao. OvaJ ftkolskl pokaš sa Ovooaltlaoa najbolj! Jo kaftlpot re-ditoljlaa.koji ia potatuje kojia putea ia js 161 da svoja alabanjovo djooa oja«aja,a »dravuo.dri* avje*<» 1 krepko«.' Upravitelj Cuvajmo našo deco! Brsob§6 Sl>nh> j* a ' Antld MIlan K 2 Logar Ivan K 2 Cačič Ivan m Mavrinac Ivan * 2 Gorenc Anton > 1H Knunaržič Augusttn >: 1 Plivelič Dragutin X 3 Franciskovič Josip X 2%' Heberling Marijan K 2Vi Dorčič Ivan >: 2 Luzina Leo » 2 Skrobonja Mario > 2ya Kneževič Josip * 5 Pajič Božo » y2 Breziger Zvonimir » 3 Tomljenovič Juraj » 1 Mihalič Ivica » 2 Čikeš Ljubomir > 2 Brentini E. » iy2 Matkovič Zdenko 2 Pajalič Zlatko > iy2 Faraguna Dinko » 2 Peko Perica 2 Kalčič Mario 2 Smatramo za svojo dolžnost, 3a v interesu roditeljev kakor tudi učiteljev obelodanimo gornja priznanja, ki so najboljši dokaz, da je Ovomaltine za zdravje zares dragocen zaklad. Dr. A, Wander d. d. Zagreb t Ogrožena samouprava tržanov in malomesčanov Gonilna sila za nastanek občinskih sa« mouprav je bila potreba prebivalcev str« njenih naselbin, urejevati samostojno in v medsebojnem sporazumu vsa ona vpra« sanja, ki se tičejo neposredno teh prebi* valcev. Za priznanj« samoupravnih pravic so vodili tržani in meščani mnogokrat hude boje s posvetno in cerkveno gospodo, ki je skušala omejiti te pravice. Veliki po« men samouprave v okviru državnih zako* nov je priznal občinski zakor> bivše A v« strije z dne 17. marca 1849, ki nosi na če» lu stavek: »Svobodna občina je temelj svobodne države«. Ta zakon je določil tudi podrobno krog samoupravnih poslov občine, ki se do danes ni bistveno spre« meairL , , V delokrog občine spada poleg samo« stojne uprave občinskega premoženja skri> za telesno varnost občanov, za vzdr« ževanje in gradnjo njihovih cest, za tržno nadzorstvo, za zdravje in socijalm dobro« bit občanov, stavbna in požarna policija, skrb za stvarne potrebščine solstva m končno skrb za siromake. , Imenovani zakon pa m priznal samo« upravo le tržanom in meščanom, marveč je to pravico razširil tudi na podeželje, kjer so se tvorile občine po pravilih prej navedenega zakona. Pri tej razdelitvi ob« činskih okolišev se trške in mestne obči* ne niso razširile na podeželski okoliš in to gotovo v uvaževanju dejstva, da je sa« moiiprava možna uspešno le tam, kjer ve* žejo skupine ljudi isti interesi in slične socijalne potrebe. Preteklost občinskih uprav je pokazala, da so trgi in mesta v polna meri znali ce» niti pravice, ki jim jih je dal občinski za« kon. Trgi in mesta niso sami dobro oprav« ljali svojega premoženja, marveč so se za« vedaU pravice, ki jim jo daje zakon glede skrbi za varnost osebe in premoženja. Občine so si nastavile svoje redarje in nočne čuvaje, izvajale kazensko pravo, ki jim pristoja, in v tej panogi direktno stopale v stik z glavarstvi, ne da bi tozadev« no bile omejene po orožništvu. Upeljale so si svojo tržno nadzorstvo, skrbele za zdravje svojih občanov ne samno z nad« zoretvom obratov, ki nudijo prebivalstvu živila, marveč z ureditvijo kanalizacij, gnojišč itd. V socialnem oziru so si trške m mestne občine uredile svoje hirailnice, uredile svoje stavbne načrte, skrbele za varnost proti požarom z ustanovitvijo požarnih bramb, z ureditvijo vodovodov in ponoč» no požarno lolicijo. Ustanavljale so si svoje elektrarne, ne samo za razsvetljavo po domovih, marveč tudi za javno raz« svetljavo v svrho orijentaoije po noči in varnost pred tatovi in zločinci. Na spod« budo občin so se gradile šole, katerim so dajale te občine na razpolago stvarne potrebščine. . Vse te naloge so izvrševale občinske uprave trgov in mest ne samo radi tega, ker so se tržani in meščani bolj zavedali narodnih in kulturnih dolžnosti kakor prebivalci podeželja, marveč v glavnem tudi za to. ker se večina poslov, ki so jih ^-»ravile obč'Vi ske uprave trgov in mest, na deželi sploh izvesti ne da. Razsvetljava trga ali mesta je možna, razsvetljava kake podeželske občine je večinoma neizvedljiva; kanalizacija trga ali mesta je nujna potreba, o kanalizaciji kmečke občine se da težko govoriti. Stavbna policija v trgu in mestu je druga kakor ona na kmetih. Nazori o načinu gradbe stranišč in gnojišč so drugi v trgu kakor na deželi. S smo tr enim gospodarstvom so si ure« dili trgi in mesta svoje ceste in poti, ustvarili šetališča in mnoge druge napra* ve. ki so pač potrebne meščanom, po ka« terih pa podeželan ne čuti potrebe. Podeželske občine so v mnogem ozira zaostale za prvotnimi pričakovanji Med glavnimi vzroki za to se navaja, da te ob« črne ne razpolagajo z dovoljntni! denar« nimi sredstvi, ki bi jim dovoljevala za« prshtev izšolanega uradništva. Temu ne« dostatku bi se naj prišlo v okon na ta način, da bi se združile male občine v ve« like občinske edinice z najmanj 2000 p'e« bivalci. Pri tem poskusu zdravljenja bolnih po« deželskih občin pa mnogi pozabljajo, da trgi in mesta ne rabijo slične razširitve, in bi zato radi z že sedaj zdravimi trški« mi in mestnimi občinami postopali na enak način kakor z ostalim bolnim pode« zeljem. Ugovori tržanov in meščanov zo» per to namero se odklanjajo kot neute« meljeni, češ da jim gre le za to, da bi jim ne bilo treba priskočiti podeželju s svojo davčno močjo na pomoč in da se bojijo za svoje prištedeno premoženje. Priljubljena fraza je, naj vrneta trg aH mesto, ki le živita o>d okolice, zopet oko* lici, kar sta od nje dobila. Pred vsem je trditev, da živita mesto ali trg od dežele, popolnoma zgrešena. Tržan in meščan ži* vita od svojega dela. Nikdo jima ne pri* naša darov, marveč edino le plačMo za njuno delo. Trgi in mesta so nastali iz potrebe podeželja. Podeželan ne more svojega blaga spraviti takoj na kupca in rabi za to posredovalca. Na drugi strani pa rabi podeželan vse polno predmetov, ki jih sam ne more pridelati. Ker ne mo* re stvari kupiti neposredno v tovarni, ra« hi za to zopet posredovalca. V obeh pri« merih je to trgovec, ki zahteva za svoje posredovanje svoje plačilo. Če je pri tem ppreten, se obogati, če ne, gre v konkurz. Isto velja za obrtnika. Naravno je, da so se nastanili tudi urad« di v takih središčih. Trg potem takem ni nobena pijavica dežele, marveč je naravnost potrebna usta* nova za podeželje Kako bi naj zato ob« stojala neka moralna obveza tržanov, da •bi morali od svojega zaslužka prispevati Ka občinske urprave podeželskih občin, je nerazumljivo. Pa tudi ta prispevek, ki bi iga naj tržani dajali podeželju, ni ono, česar se tržani ter meščani branijo Vzrok, (zakaj se branijo združitve s podeželjem, leži v tem. da se jim hoče vzeti zs niiho* vo našel ie pravica samouprave, pravica, \str>rx nad 500 let Slkoraj nobeno mesto m noben trg, ki prihaja pri nameravani združitvi s pode« želiem v noštev. ne šteje več kakor 1000 duš. Združene občine so zamišljene s šte* vi lom 2 do 5000 duš. Posledica združitve bi bila. da bi stopili sedanji meščani in tržani v teh velikih občinah v _ brezno* menimo marino in bi bila izročena uprava te veVke občine izključno zastop« nikom podeželja. Popolnoma naravno bi bilo, da se bi ta večina ozirala pri občinskih potrebščinah v prvi vrsti na svoje potrebe in koristi in ne na potrebe trške ali mestne manj« šine. Veliki izdatki, ki jih imajo sedaj mesta tn trgi za cestno razsvetljavo, za svojega nočnega čuvaja, za kanalizacijo, šetališča, za obrtno šolstvo, za olepšavo trga itd. — vse to bi bilo potem brerpe, ki bi ga večina občanov težko gledala in bi se ga skušala rešiti čimpreje. Trgi in mesta, ki so bili do sedaj v mnogem oziru v vzpodbudo vsem drugim občinam, bi radi pomanjkanja opore v občinski upra« vi propadali in mesto napredka bi se lah« ko zabeležilo samo nazadovanje. Popolnoma pravilno' je, da naj upravlja kmet občinsko upravo v kmečki občini, ravno tako pravilno pa je tudi, da naj meščan in tržan ohranita pravico, da si sama upravljata svoj dom. Kmalu po preobratu se je nudila na pr. trgu Sv. Lenartu v Slov. goricah prilika dobiti za okraj meščansko šolo. Treba je bilo samo najti faktorje, ki bi se zavezali skrbeti za stvarne potrebščine. Trška ob* čina se je obrnila na takratni okrajni za« stop s prošnjo, naj prevzame skrb za te stvarne potrebščine, saj bi bila meščan* ska šola v prid vsemu okraju Okrajni za« stop, kateremu je načeloval takrat mož. ki je bil celo minister, je odklonil to pla* čilo z utemeljitvijo, da šola ni potrebna. Trg je moral zato sam prevzeti to breme, da ne zamudi ugodne prilike. Danes obi* skujejo meščansko šolo štiri petine učen« cev iz okraja in le ena petina iz trga. Leta 1928. se je imela ukiniti v trgu davkarija. Občinski odbor je posredoval v Beogradu za ohranitev tega urada. Tam so mu zagotovili, da ostane urad, če pre« vzamejo interesenti plačilo stvarnih po« trebščin. Trg se je obrnil zopet na okraj« ni zastop, zopet z enakim uspehom, ali bolje neuspehom. Ko je nato trg sam iz* javil, da bo skrbel za stvarne potrebšči* ne davkarije, je smatral okrajni zastop za potrebno izjaviti, da je davčna uprava pri Sv. Lenartu nepotrebna. Davkarija se je nato res ukinila, danes pa prosijo zastopniki občin sreskega načelnika, naj zastavi vse sile za zopetno upostavitev davkarije pri Sv. Lenartu. Vzrok za slične pojave ne leži v kaki posebni trmi ali v kakem političnem nasprotju, marveč edinole v pomanjkanju večje velikopoteznosti, ki je potrebna pri sličnih odločitvah. Če bodo merodajni faktorji premislili vse gori navedene argumente, dvomim, da bi se odločili za to, da bi sedanje cvetoče občinske uprave naših malih mest in trgov žrtvovali ideji, da leži rešitev problema dobre občine edinole v številu prebi* valcev ne oziraje se na socijalne in druge razmere. Dosegli bodo pač, da bodo ose* be. ki so se do sedaj pokazale za sposob* ne in požrtvovalne delavce v občinskih upravah mest in trgov, izginile iz teh uprav ali pa da bodo potisnjene v brez* pomembne vloge, z združitvijo okoli 20 mestnih in trških občin z bližnjimi pode* želskimi občinami pa se ne bo spremenMo ničesar pri denarnih dohodkih ostalih 650 občin, ki ne bodo imele ničesar od tega, ker ne bodo nrišle v zvezo s prejšnjimi mesti in trgi Boj meščanov in tržanov zs svojo samostojnost ni boj zaviMnežev. marveč boj državljanov, ki zahtevajo za sebe enake sanrnrpravne pravice kakor so jih uživali dosedaj in kskor iih užJva no« deželje. Dr. Milan Goriiek. GOSPODARSTVO Važne izpremembe v načinu našega Izvoza Carinski oddelek finančnega ministrstva je letos že zgodaj izdal tiskano podrobno statistiko za 1. 1930 (»Statistika spoljne trgovine kralj. Jugoslavije za god. 1930«, str. 650, cena 200 Din; dobi se pri vseh g-Javnob carinarnicah). Ta obsežna statistika je kakor lani Izšla v razširjenem obsegu. Glavni podatki iiz te statistike so že znani iz dosedanjih naših objav. Iz obsežnega dela posnemamo le še nekaj zanimivih podatkov o načinu prometa Tranzitni promet nazaduje Tranzitni promet preko naše države je do leta 1927. stalno naraščal. Leta 1923. je znašal tranzit le 0.96 milijona ton, leta 1925. se je dvignil že na 1.83 milijona ton, leta 1927 pa je dosegel celo 2.58 milijona ton. Od tega leta pa opažamo tal vsako leto nazadovanje tranzita, in sicer 1. 1928 na 2.47 miLiijona ton, predlanskim na 2.34 milijona ton, lani pa na 2.26 milijona ton. Velike izpremembe v načinu izvoza že nekaj let opažamo ,da silno narašča naš i®roz po vodii (rečni in morski poti), dočam nazaduje izvoz po železnici. To nam kažejo zlasti naslednje številke: Izvoz po vod lansko najnižjo ceno, kupuje konsum le blago za najnujnejšo potrebo. Zato so tudi izvozniki pri nakupu rezervirani. Na berlinskem trgu po v soboto notirala jugoslovenska jajca 6 in četrt do 6 in pol pf. (neocarinjena, fco meja) nasproti 7 in četrt do 7 in pol pf pred 14 dnevi. trto + Ljubljanska borza (24. t m.). Tendenca za žito stalna. Zakij. sta bila 2 vag. koruze. Nudi se (fc. slov. post po mlev. tarifi, plač. v 30 dneh): pšenica: baška, potiska 80/81 kg po 212 5 — 215; baška. srbobran., 79/80 kg po 210 — 212.5; gornjebaška, 79/80 kg po 205 — 207.5; baška okolica Som bor, 79 kg in baranjska, 79/80 kg po 192JJ — 186; koruza: baška, stara po 147.5 — 150. nova, času primerno suha po 137.5 — 140; oves: baranjski, navadna voznina po 192.5 — 195; moka: banaška >0< po 335 — 340. -j- Novosadska blago rna borza (24. t m.). Tendenca neizpremenjena. Promet: 8 vagonov pšenice, 31 vag. koruze in 1 vag. moke. Pšenica: okolica Novi Sad 79/80 kg 152.5—155. okolica Sombor 79/80 kg U2.5 do 145. sred.-baška 79/80 kg 155—157-5. srem. 78 kg 142.5 - 145. slav. 78 ke 110 do 142.5. — Oves: baški 145 — 150. — Ječmen: baški in sremski, 63/64 kg 115 do 120. — Koruza: baška in sremska 92.50 do 95, ladja Dunav, predČ. suha 90—91, za mai 92.50 - 97.50. - Moka: br"ka >0gt m »Ogg« 245 - 265 >2« 215 - 230-. >5< 185 do 195. >6« 175 - 185: >7« 140 - 145. »8« 115 — 120- Otrobi: baški. sremski in bana-ški 105 - 110 -f Somborska blagovna borza. (24- t m.). Tendenca mirna. — Promet 135 vagonov. — Pšenica: baška, potiska, šlep, 80 kg gonov Pšenica: baška. potiska, š.ep. 80 kg 157.50—162.50: okolica Sombor 78/79 kg 147.5—152.5. gornjebaš., 79/80 kg 155—160; sremska, 78 ks 142.5—147.5. Oves; baški 150 —155: sremski. slavonski 147.50—152.50. Ječmen- baški. 64/65 kg 125—135 Koruza: baška 85-90. za april 90 do 95. Moka: baška *0g< in >0gg< 245 — 255; »2« 215 do 225: »5« 185 - 195: »6* 175—185: >7« 135 do 145; »8« 115 — 120. Otrobi: baški 115 do 120: rž baška 130 do 135. = Budimpeštanska terminska borza (24. t m.). Tendenca slabša, promet miren. Pšenica: za marc 11.18—11.20, za maj 15.74 do 15.76; rž: za marc 11.18—11.20, za maj 11.32 do 11.35; kornza: za maj 12.51 do 12.54, za julij 12-67—12.68. Primorske novice S srebrno kolajno so bOl odlikovani ob-graničnl miličarji G. Dus, G. Caminada in R. Moise, kl so bili napadli ob meji Josipa Kukca iz Postojne, ko se je vračal v Jugoslavijo. Poročilo k odlikovanju pravi, da je G. Dus priskočil na pomoč tovarišu, katerega pa je med tem nevaren nasprotnik pobil do smrti. Dus je streljal iz puške, nasprotnik Iz revolverja, Dus je bil ranjen in ker se nI mogel več poslužiti puške, se je vrgel na nasprotnika in ga pobil s puškinim kopitom na tla. Sledila je huda borba, ▼ kateri je končno Dus razorožil nasprotnika in ga smrtno zadel z njegovim lastnim orožjem. Kakor znano, je gotovo to, da se je Kukec sam ustrelil, da ni prišel živ v roke fašistom. V Gorici so umrli: gosp* Amalija Oo-ljevšček, stara 79 let, vdova po znanem trgovcu z lesom; Ana Figelj, stara 75 let, posestnica; Josip Cotič, 58 let, vrtnar; 34-letna Terezija Lutman, rojena Božič, iz LJubljana; 67-letni posestnik Alojzij Brs-gant; 65-letni menjalničar Gabrijel Pla-cherle in 80-letni klobučar Alojz Peric. Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Velikonočna prodaja »DOKOc ČEVLJEV po globoko znižanih cenah. Prekrasne moder« ne barve za dame in gospode. Več 100 parov prodamo pod lastno ceno. Pred nakupom si oglejte naše krasne izdelke. ^Dokou, Selenburgova uL POHIŠTVO Posteljnina, preproge, linoleum, zastori, blagovi za zastore. Reducirane cene pri KAROLU PREIS MARIBOR GOSPOSKA ULICA 20. Ceniki gratis. 8285 ING. SLAVKO VIHER ANICA VIHER roj. SEKULA POROČENA Ljubljana, 25. marca 1931 Pohištvo Pred nakupom mizarskih izdelkov kot spalnic, Jedilnic, kuharskih in trgovskih oprem se obrnite še preje na naslov AVGUST ČERNE, ZG. 8I8KA 122, LJUBLJANA VIL Vodnikova cesta Postrežba solidna po znižanih cenah z Jamstvom. 4185 Dalmatinska klet »POD KLANCKOM«, Cesta v Rožno dolino St. S6, nanovo preurejena, se 25. t. m. na novo OTVORI pod vodstvom g. Miloša. — Točila se bodo lzborna dalmatinska vina, belo viSko 12 Din, opolo viško 12 Din, črnina iz lastnih vinogradov 10 Din, ružica 12 Din. — Za velikonočne praznike čez ulico 1 Din ceneje. — Za obilen posst se priporoča dalmatinska klet »POD KLANCKOM« 4435 Ustanovljeno 1869. Jj EMENA Ustanovljeno 1889. M. Berdajs, Maribor, Trg Svobod* priporoča svojo veliko zalogo detaljnega travnega in vrtnarskega SEMENA najboljše kakovosti. — Obenem pa tudi lahko krijete v moji trgovini svojo potrebo glede kave, sladkorja, moke itd., vse po najnižji dnevni cenL 4276 Telefon 2851. Semenski ceniki na razpolago. Zahvalam Ob priliki nenadne izgube naSega nenadomestljivega brata, strica in svaka, gospoda Janeza Fojkarja trgovca, gostilničarja in posestnika na Bukovici pri Skofji Loki se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo prečastitl duhovščini, g. županu s odborniki, g. učitelju, gg. gasilcem, gg. pev* cem za ganljive žalostinke, ostalemu sorodstvu ter končno vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč, kl ste spremili nepozabnega nam pokojnika do njegovega zadnjega tihega doma. 4430 Globoko žalujoči sorodniki KONFEKCIJA LJUBLJANA. Prešernova ulica 7-9« f* EE.1TE" priporoča, da s! ogledate brezobvezno bogato zalogo damskih In moških plaščev ter oblek Iz življenja in sveta Umeten človeški glas Velepomemben izum: aparat, ki producira glasove in besede, ne da bi bile izgovorjene Ko je pred davnimi leti neki zastopnik starega (tedaj še mladega) Edisona predvajal častitljivim gospodom Pariške akademije najnovejši izum svojega mojstra, fonogra!, se je eden izmed snesmrtnikov« razljupl, češ: takšen trebuhljač me ne bo premotil, da se da človekov božanski glas ustvariti mehanično. Mož, namreč »nesmrtmk«, se js malo zmotil. Fonosraf ne proizvaja elovesks-ga glasu iz niča, temveč glas je bil prej ze tu in fonograf ga je samo ponovil. Angleški izumitelj Humphries, človek na- mislil: Ce narišem na papir z vso skrbnostjo neko določeno črtno obliko in jo prefo-tografiram na film, bom dobil pri zvočnem predvajanju strogo določen glas, ki bo lahko čistejši od vsakega po živem glasu posnetega glasu (to je odvisno samo od čistosti risbe) r Poleg tega bo lahko trajal poljubno dol<*o. Na' ta način proizvaja Humphries visoki c lahko pet minut dolgo ali pa tudi pol ure _ česar še ni zmogel in ne bo ztnogel nikoli noben tenorist na svetu. Z menjavo raznih črtnih oblik pa se da Tehniški ravnatelj neke londonske filmske družbe E. Humphries s svojim aparatom fecra časa, pa je šel veliko dalje, nego bi se drznil misliti takrat katerikoli član Pariške akademije, ki je verjel v Edisonov izum. Humphries proizvaja mehanično človeški glas, ne da bi potreboval zraven kakšen original tega glasu. Nemogoče? In vendar resnično. In preprosto! Ce si pogledate s povečal-rim steklom gramofonsko ploščo ali pa tisti del zvočnega filma, ki proizvaja glasove, boste opazili, da se glasovi kažejo tu kot zamotan sistem črt. Vsak posamezni glas pa ima neko določeno obliko v teh črtah m kadar se ponovi ista oblika, se ponovi prt predvajanju tudi isti glas. In Humphries sije tako doseči tudi menjava glasov in možno jih je družiti v zloge, v besede, v stavke, v pesmi. Prišel bo čas, pravi izumitelj, ko bo tako proizvajan glas veliko bolj v čislih nego najpopolnejši človeški glas, ki se ga držijo še vedno kakšni majhni nedostatki. Tako pravi Humphries. Za zdaj se pevcem ni treba bati tega neosebnega konkurenta, ki jih bo nekoč postavil v senco- Resnica je namreč ta, da se tudi človeških mehanizmov drži dovolj majhnih in velikih ne-dostatkov, tako da se angleškemu izumitelju še ni posrečilo ustvarjati mehanične človeške glasove, ki bi po čistosti in toploti presegali živi glas. Živčne motnje v želodca Kdor se nagiba k motnjam v želodcu in črevesju, lahko zboli po napornem fizičnem in duševnem delu ali po vsakovrstnih duševnih depresijah tudi na živčnih želodčnih in črevesnih motnjah. Takšni bolniki trpijo potem zaradi pomanjkanja teka, zaradi težkega požiranja, pritiska v želodcu ter napadov slabosti, včasi pa se jih loti nepojmljiva želja po abnormalnih jedeh in pijačah. Takšnih nervoznih stanj si bolnik nikakor ne ustvarja, kakor ljudje često mislijo, temveč čutijo pri tem resnične bolečine kakor pri organičnih obolenjih želodca in črevesja. Živci so jim v teh organih ojačeno zdraž-ljivi in ne zmorejo redno upravljati prebavnih žlez. žleze spet ne morejo zadostno osliniti jedi, v želodcu izločujejo premalo soka in isto tako v žolču. Posledica je potem slaba prebava m druge, često prav težke motnje, tudi duševnega značaja. Iz tega je razvidno, kako važni so za človeka zdravi in močni živci. Te bolezni se dado ozdraviti deloma s kopelmi, električnimi masažami in toploto, največ pa z voljo in s popolnim zaupanjem v zdravnikove odredbe. Jutri izide ŽIVLJENJE IN SVET nova številka flustrovane tedenske revije z zanimivo aktualno vsebino. Brezposelnost v zlati Kaliforniji Pustolovščine lažnega zdravnika Izdajal se je za bogatega ženina, pa ni imel niti pare — Imel je »doktorsko diplomo«, pa ni bil zdravnik navaden pustolovec, star 38 let In doma lz Gradca. 1921 ga je rodbina poslala v Ameriko, da bi izbrisala za njim sledove pre- Na Dunaju se je pred kratkim pojavil moški, ki je prišel iz Amerike in se je izdajal za zdravnika. Rekel je, da se piše dr. Tbeodor Wawerka, stanovanje pa je najel v nekem hotelu na Mariahilferci. Dolga v hotelu ni plačeval. Ker se je znal vešče izgovarjati, so vsi smatrali, da ima nekaj pod palcem. Svoje bivanje na Dunaju je izrabil tudi za poznanstvo s hčerjo nekega trgovca, pri katerem se je prav srečno uvedel. Pridobil si je zaupanje družinskega poglavarja, ki mu je obljubil dati hčer v zakon. Začele so se priprave za poroko. Gospod »doktor« je skupil« avtomobil, naročil za poročno darilo nevesti dva nakita, šel v tvornico in se dogovoril glede dobave pohištva in se celo začel pogajati glede nakupa nekega fevdalnega imena. Vse to pa je delal samo zato, da bi »lm-poniral« bodočemu tastu, kajti pri sklepanju teh »kupčij« ni imel v žepu niti pare. >Plačeval« je s čeki Kolonialne banke v New Yorku. Da bi odvrnil od sebe v Lak sum nepoštenega ravnanja, je gospod »doktor« predložil neki veliki banki ček na izplačilo 1000 dolarjev. Banka pa je iz ozirov previdnosti pridržala ček in sklenila preizkusiti njegovo vrednost. Potrdilo, da je vložil ček za 1000 dolarjev, pa je lažnemu zdravniku poslužilo za novo vabo pri ženskah, s katerimi je bil v zvezi, m za pomirjenje hotelirja, ki mu je bil dolžan že 4000 Din. Tudi glavnega natakarja je hotel z njim potolažiti, ker si je pri njem izposodil 2000 Din. Slednjič je izvabil nevesti blizu 5000 Din pod pretvezo, da trenutno nima gotovine. Vse to se je zazdelo ljudem sumljivo. Ovadili so ga oblasti in policija ga je pozvala na odgovor. Preiskava je dognala, da je Wawerka stopkov, za katere je moral delati pokoro pod ključem. V Ameriki se je skušal uveljaviti v vseh mogočih poklicih. Obiskoval je med drugim tečaj za masažo v Chicagu in tam je dobil »doktorsko diplomo«. Ta listina mu je zadostovala, da je smel v Ameriki izvajati zdravniško prakso, čeprav je obiskoval le nekaj razredov gimnazije in trgovske šole. Svoje znanje o zdravilstvu je črpal iz neke drobne ameriške biblioteke, 13 zvezkov, kjer stoji odgovor na vsako medicinsko vprašanje. To knjižnico ln pa ročni kovčeg z mnogimi zdravniškimi pripravami je prinesel »dok-tor« Wawerka iz Amerike v Evropo, kjer pa menda ni izvrševal prakse. Iz Amerike je moral bežati. Ameriški tihotapci alkohola so ga bili namreč obdolžili, da jih je ovadil policiji. V Nemčiji je možakar izvabil svoji sestri nekaj nad 30 tisoč Din, ki jih je zabil z neko plesalko. Tudi newyorške oblasti ga zasledujejo zaradi izdajanja nepokritih čekov. Zdi se tudi, da je zapustil v Ameriki dve ženi. čekovna knjižica newyorške Kolonialne banke, ki so jo našli pri njem, je pristna, čeki pa nimajo kritja. Kolikor je mogla doslej ugotoviti policija, je Wawerka na račun svojih »ameriških čekov« izvabil odnosno skušal izvabiti od ljudi nad pol milijona dinarjev. „Kandid" je izšel! AB že poznate Volterja? Citajte! Izdala »Tiskovna zadruga«. Letalo za tnal denar Angleški kralj mora štediti Gospodarska kriza, ki stiska vesoljni svet, ne prizanaša niti angleškemu dvoru. Angleški kralj in kraljica prejemata letno od države 470.000 funtov šterlingov. K temu je treba prišteti še dohodke vojvodine Lancaster letnih 60.000 funtov. Te vsote so bile določene, ko je bilo življenje še mnogo cenejše. In ker se niso povečale, je dvor primoran štediti. Baje je posebno vzgledna v tem pogledu kraljica Mary, ki prihrani tedensko po 50 funtov. Od letnih dohodkov gre vsako leto 110 tisoč funtov v kraljevo zasebno blagajno, ki pa je posebno težko obremenjena. Velike izdatke zahtevajo potovanja in kralj Jurij se mora iz reprezentativnih ozirov voziti vselej v posebnem vlaku. Kraljeva bolezen je lani zahtevala ogromne vsote, kajti kralja je zdravilo 15 zdravnikov-spe-cialistov, ki so prejemali visoke honorarje. Odlični člani vladarske hiše prejemajo plačo iz državne blagajne, kralj pa mora sam skrbeti za svojo oddaljene sorodnike, ki jih je približno 150. Kraljevski par mora poleg tega plačevati rento tudi svojim upokojenim uradnikom in vzdrževati zanje posebno hišo v Sandringhamu. Angleški prestolonaslednik prejema kot kornwallski princ letno plačo v znesku 60.000 funtov. Ameriška rekorderka ^ jM^^Haaaz^gjgHPMfcttM^MBim --------- Brezposelni so uprizorili v Los Angelesu veliko demonstracijo. Policija je morala aretirati večje število brezposelnih. Slika kaže prizor, ko hočejo demonstranti iztrgati policiji aretiranega tovariša- Gustav Bauer oproščen! Oprostilna razsodba dunajskih porotnikov je povzročila vznemirljive prizore v porotni dvorani in na ulici Razsodba je bila razglašena v ponedeljek - — -malo pred polnočjo. Posvetovanje porotnikov je trajalo dve uri Porotniki so s 7 proti 5 glasovom zanikali umor, vsled česar je dodatno vprašanje o roparskem umoru odpadlo. Državni pravdnik dr. Wotawa je na podlagi izreka porotnikov predlagal oprostitev obtoženca in je izjavil, da nima nič proti temu, če se Bauer takoj izpusti. Ko je predsednik sodišča prečital oprostilno razsodbo, se je oglasil v dvorani krik. Bauer se je z bliskovito nagUco okrenil, se za trenutek zazrl v občinstvo in obrnil potem oči zopet k porotnikom. Po razglasitvi sodbe je Bauer branitelju poljubU roko. Pred porotniki se je priklonil in rekel: »Dovolite, spoštovani gospodje, da vam izrečem najpresrčnejšo zahvalo.« Tu mu je segel v besedo predsednik obravnave: »Razprava je zaključena«. Del občinstva je začel klicati »fej!«, dragi del pa je začel ploskati. Slišali so se pokliki: »Takšna razsodba je svinjarija, to je razredna sodba, fej, porotniki, nezaslišan škandal.« Z največjim naporom je ju-stična straža izpraznila dvorano. Za razsodbo se je takoj izvedelo tudi na ulici. Množico, ki je hitro narastla na nekaj tisoč ljudi, so morali zadrževati kardo-ni policije. Fej klici so se neprestano ponavljali. Vse osebe, ki so zapuščale sodno dvorano, je množica sprejela z zaničljivimi pokliki in avtomobil, ki se jc ustavil pred sodiščem, je bil takisto sprejet z izrazi ogorčenja. Demonstranti so hoteli predreti policijski kordon in se niso dali potisniti v stransko ulico. Med demonstracijami pred sodno palačo množica ni hotela nikakor odnehati. Zahtevala je izročitev Bauerja, demonstrirala proti porotnikom in del demonstrantov je celo naskočil ulico, v kateri je sodišče. V zadnjem trenutku so odbili napad ojačeni kordoni policijskih stražnikov. Naposled je policija množico razgnala. * Naval občnstva k odločilni razpravi v Bauerjevem procesu je bil ogromen. Vsi so hoteli slišati govor državnega pravdmka dr. Wotawe, kl je v uvodu naglasil, da ja treba izločiti pri tem procesu vse afekte, vso simpatijo in antipatijo, kajti razprava proti Bauerju nima nobenih zvez s politiko in resnimi -vprašanji, že od vsega začetka preiskave proti Bauerju se je trudilo pol tucata odvetnikov, nekaj zločincev m nekaj senzacij željnih ljudi, da bi otežko-čili delo uradnim organom. Obtoženec je od začetka metal resnici polena pod noge in je lagal Skušal je tudi tihotapiti navodila iz ječe. Pri tem so posredovali celo odvetniki . Iz vsega tega in pa lz dejstva, da Je bil Bauer zadnji, ki so ga videli v družbi Katarine Fellnerjeve. sledi, da ne more biti morilec nihče drugi nego on. Bauer je bil dober znanec umorjene, edini Dunajčan, s katerim si je Fellnerjeva dopisovala v zadnjem času svojega življenja. 17. julija dopoldne se je Fellnerjeva peljala na Dunaj, ob 16. popoldne so jo že našli mrtvo. Umor je bil izvršen na dan obiska v Lainzu. Preiskovalni sodnik se je mučil z vprašanjem: Ali je Bauer znan v tem kraju? In res ** je izkazalo, da je obtoženec ponovno obiskal ta kraj in celo plezal z drugimi ženskami čez vrtni zid. Dokazano je dalje, da se je ustavljal na svojih ljubavnih izletih v bližini mesta, kjer je bil izvršen umor. Vse te okoliščine govore jasno, da ne gr« za slučajnosti. To so že dokazi krivde, psihološko nesporni dejanski dokazi krivde. V truplu ro se našli izstrelki iz belgijske F. N. pištole, kaliber 6.35. Dokazano je, da je imel Bauer takšno pištolo znamke F. N. Poleg tega se je Bauer izdal z nepremišljenim dejanjem, kar se da dokazati. Na vprašanje, če je imel kožuhe, je pri zaslišanju izjavil, da bo to stvar pojasnil pri glavni obravnavi. Nedolžen obtoženec pa ne daje nikoli takih odgovorov in tudi ne čaka tri dni po aretaciji na glavno obravnavo, da bo tam dokazal svojo nedolžnost. Navedbe Gustava Bauerja so varljive m lažne, kjer pa se ne dajo izpolniti z drugim, jih JSauer zamaši s svojim viteštvom. Bauer je sledil govoru državnega pravd-nlka z največjo pozornostjo in ni ves čas odvrnil očesa od obtožitelja. Samo od časa do časa si je mirno beležil njegove izjave. miss Ruth Nichels, ki je — kakor smo že poročali — izboljšala višinski svetovni rekord za več ko 800 metrov na 9850. Poljska Židinja - žena abesinskega cesarja IZ Podkamiena na Poljskem poročajo: Siromašni židovski krojač Brauer je prejel nedavno od svoje že več let odsotne hčere Rahele, ki jo je smatral za izgubljeno, pismo in denarno pošiljatev 5000 funtov šterlingov. Rahela Brauer, izredno lepo dekle, je sporočila očetu, da je postala sožena novega abesinskega cesarja in da stanuje v Addis Abebi. .. . Rahela ima za seboj zelo burno življenje. Ko ji je bilo 18 let, je 1917 pobegnila z nekim ruskim polkovnikom v Rusijo. Pozneje se je preselila z njim na Kavkaz, od tam v Perzijo in slednjič v Carigrad, kjer je polkovnik umrl. Po njegovi smrti je nastopala kot plesalka v zabaviščih Nekoč le prišel v variete abesinski princ Ras la-fari, se vanjo zaljubil in jo odpeljal s seboj v Abesinijo, kjer je postala njegova zakonita sožena. Neka nemška tvornica letal je izdelala nov tip letala, ki ni dražji od dobrega avco-GreL jadralno letalo s pomožnim motorjem, ki ga more voditi vsak izvežba- nec v jadralnem letanju. Spemladansfce ehleice Najcenejši nakup pri DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Največja zaloga. Tudi Amerika ima svoje Tetznerje Enega so prijeli in obsodili, Zverinski zločini iz pohlepa po denarju niso znani samo v Evropi. Tudi Amerika ima svoje Rouseje, Tetznerje in Saffrane Lam v maju so našli na veliki cesti proti Indianopolisu sežgan avtomobil z zoglenelim truplom pri krmilu. Splošno so smatrali da je postal lastnik avtomobila Ha-rald Schroder žrtev nepojasnjene nesreče. Nieeova žena je skušala dobiti izplačilo visok! vsote, za katero je bil zavarovan Schroder. Toda kakor pri Tetznerju je tudi v tem primeru zavarovalnica postopala zelo previdno. Kmalu potem je policija izsledila in aretirala Schroderja ki je izpovedal da je povozil nekega klateža, ki je zaradi £iodb kmalu izdihnil. Iz strahu pred zasledovanjem oblasti je zažgal avto- drugega pa še vedno iščejo mobil s truplom vred. Schroder je bfl obsojen na 21 let ječe. Kdo je bil žrtev njegovega zločina, še danes ni ugotovljeno. Podoben slučaj se je primeril v Perryju, v državi Jowa. Neki dan so našli na cesti sežgane ostanke avtomobila, ki je bil lasč nekega Johna Smitha. Poleg krmila so našli sežgano truplo. Obraza niso mogli prepoznati, Smithova žena pa je v mrtvecu z gotovostjo »spoznala« svojega moža. Zavarovalnica je dala čez nekaj mesecev izkopati truplo in preiskava je dognala, da je bila žrtev najprej umorjena, potem pa sežgana. Da mrlič ni bil Smith, je ugotovil neki zobni zdravnik, ki ni našel v njegovih ustih zobovja svojega pacienta. Policiji ss še ni posrečilo najti morilca. Mroži pri vojni mornarici Zadnji zvezek »Naukov velike vojne«, zbirke, ki jo objavlja Britski pomorski arhiv,' vsebuje tudi poglavje o vlogi mro-žev pri zasledovanju podmornic. Neki v lovu na kite in mrože izurjeni častnik je 1. 1917. opozoril na to možnost admirali-teto in poizkušnje so dokazale, da je imel prav. „, _ , V zalivu Dee v Walesu so otvorlll »šolo za mrože«, ki je v globoki tajni izurila svoje gojence. Mrožu so privezali okoli vratu kratek konopec in ga spustili v morje. Na drugem koncu vrvi je bil pritrjen rešilni pas, ki je ostal na površini in preprečil beg živali. Opazovalci so dobro videli iz čolna, kam je odrinil mrož. Nagon vleče namreč vedno žival v ono smer, odkod sliši ropot. Mrož je torej slišal brnenje na površini neslišnih motorjev nemških podmornic. Poskušnje so se sijajno obnesle. Ce so zasidrali sredi zaliva v kovinski škatli brneči motor z gori plavajočim rešilnim pasom, je vedno plaval mrož tja. četudi je bil spuščen v vodo 1—2 km daleč odtod. Nemške podmornice so se malokdaj prikazale v bližini britske obale in mroži niso Imeli posebno veliko posla. Nedvomno pa jim je namenjena v prihodnji pomorski vojni pomembnejša vloga. Vsak (lan ena »Ali si se spet pretepal?« »Kaj še! Včeraj smo se seHli in jaz sem nosil mačko.« E. Ebenstefn: Dva na ' Roman He&iza Thursena je izpreletek). AH se le brezmisetno igrala z besedami ali je mislila resno? Bled in osupel ji je strmel v obraz. Ona pa je fotaia po notah in se ogibala pogleda nanj. Zmedena čuvstva so kipela v njej. Temen strah, kakor da bi ji hotel po sili vreči uzdo na glavo, nezaupanje, vroče nezaupanje do besed, ki so mu bile morda na jeziku in so bile vendar nezmiselne — da, prav gotovo nezmiselne za oba! »Človek se v življenju marsičesa na-uči,« je rekel naposled z umerjenim glasom, »tudi žrtvovanja, če namreč resnično ljubi!« Zdrznila se je. Tesnobnost njenega pogleda je postala še očl-vidnejša. »Mogoče,« je dejala. »A meni bi se zdelo neumnost. — Tega nočem — lega nisem nikoli hotela!« Njen glas je bn osoren, njen pogled je zletei mimo nsjega. BDo je, kakor da vidi nekje v daljavi sliko, ki jo navdaja s strahom in zmedo. Njega pa so zadele njene besede kakor neusmiljen sunek, ki ga je strmoglavil z višine njegovih pričakovanj. Groza brezmejnega razočaranja ga je obšla. Vajen je bil žensk z izrazito ženstveno na-turo, kakršni sta bili njegova mati in Erika Brandova. In zdaj je mahoma videl v Maji samo še umetnico, ne več žene, ki bi mogla dati možu srečo in mir. Ne da bi se zavedal, kaj dela, je vzel svoj klobuk ta zamrairal nekaj v opravičilo. Maja je bila preplašeno vstala. Obslonela je ob klavirju ta z zmedenimi očmi strmela vanj. Šele zdaj ji je postajalo vse jasno. Njen pogled je dobil mahoma tuj in tesnoben izraz. A on tega ni več opazil, zakaj gospa Heidlaufova je bila stopila v sobo. Vse dotlej se je zunaj pogajala z novo služkinjo, kl se Je bfla prišla pokazat, in zdaj se je opravičila, ker ju je morala tako dolgo pustiti sama. Heinz jo je komaj poslušal. S skopimi, odmerjenimi besedami se je poslovil. Maja je vprašala, ali sme ostati pesem še nekaj dni pri njej. Hlastno je odvrnil, da zanj itak nima več pomena, saj sam vidi, da je stvar zelo omledna, komaj dobra, da jo vrže v peč... Pri vTatih je Maja še nekam boječe pripomnila: »Do svidenja na koncertu! Prav čedna zabava bo. Moja številka je edina resna. Pozneje bomo plesali —* Ni ji odgovoril. Na svidenje ni bilo po vsem tem niti misliti. 2e zdaj je bil trdno namenjen, da ne pojde na koncert. Vse v njem je bilo tako topo, tako trudno, tako ubito! A tisti dan pred veselico je prišel k njemu Otto Brand ter mu prinesel pozdrave svoje matere in sestre. Povedal je, da se Erika z gotovostjo zanaša nanj, da pride; mizo so že naročili. Sicer je pa Erika užaljena, ker ga še ni bilo k njim, ko tolikanj hrepeni po tem, da bi zvedela kaj novic iz Fichtenaua. Ce Heinza ne bo, ji bo večer pokvarjen. Heinz je iskal izgovorov, a nato se je zdajci premislil. Ako ne pojde, bo Maja uganila, kako globoko je zadet! Tega ne sme biti! Ne daj Bog, da bi se mu vrhu vsega še smejala! On pojde, vsekako pojde, in se za Majo niti zmenil ne bo. Saj bo Erika tam. Nje se bo držal. Kakor da bi se bilo raztrgalo zagrtajalo, je mahoma zagledal na Eriki tisoč vrlin ta ganljivih lastnosti. Zazdela se mu je pristan miru, zvesta tovarišioa, ki mu bo pomagala nositi breme, palica, ob kateri se bo lahko vzravnal, kadar bo truden. Oče ta mati sta imela prav. Vsi so imeli prav. Samo on je bil bedak, on edini je bil slepec. In tako je sedel tisti večer z Brandovhni za skupno mteo ter pripovedoval o Fichtenauu. Časih je res da sredi stavka premolknil in mračno zastrmel predve. V takih trenutkih ga je Erika začudeno gledala. Ona, ki je bila v svoji ženski tenkoslutnosti uganila, kako je bilo z njim, m je bila malo manj ko njegova zaupmca, se je tudi čudila, da ni niti enkrat povprašal po Maji, ki se je še obotavljala v umetniški sobi. Ze več mesecev je z radovednostjo m zavistjo opazovala naraščanje njegove strasti. Kaj se je bilo zgodilo.-' Dan« je bilo prvič, da ni izrekel Maiinega imena. Ali je bil ozdravljen. Želela je in upala, da bi bilo tako. Previdno je napravilanekaj opazk o prijateljici m o tem, kaxo je zdaj pri Heidlaufovih, ko jih je služkinja zapustila, češ, Maja vendar nič ne razume v takih rečeh. Za kosilo in večeno imajo največ mrzle jedi, in kadar se gospa Heidlaulova vrne s pouka, mora sama snažiti čevlje; o kakem pospravljanju pa skoro govora ni. Kar mrzlo jo je bilo poslušati. Heinz je molčal. Prišlo mu je na um, da je bil res opazil na klavirju debelo plast prahu. Stanovanje, v katerem sta živeli JVlaja m niena mati, se mu je zazdelo v spominu kaj pusto in nepriljudno. Seveda, mati se je ves dan ubijala s poučevanjem, in hči — Erika se je še bolj ojunačila. Vprašala ga je, ali že kaj ve o Majini najnovejši osvojitvi? Oboževalec je angleški lord, strašno bogat, napet in prifrknjen, a jako imeniten človek. Pokazala mu ga je, tam spredaj, za umetniško mizo, in sedež zraven njega, ki je bil pripravljen za Majo. Lord je bil širokopleč, ne več mlad človek z obritim obrazom, ki je s priprtimi očmi strmel predse, kakor da mu je ves svet za malo. Heinz je molčal. Ves čas doslej se ni bil niti zmenil za tega Angleža. Nato se je mahoma zdrznil. Sladek, mehak glas se je v širokih valovih razlil po dvorani. Nekateri stavki so se mu posebno globoko zarezali v uho — ne, prav v srce. Nekaj vročega je drhtelo v njih, nekaj, česar še ni bil slišal iz Majinih ust. Najprej je pela Schuberta. Nato, kot zadnjo točko — dih mu je zastal — pesem Waltherja Vogelweidskega, tisto, ki jo je bil 02 prinesel! Njene temne oči so zamaknjeno zrle preko poslušalcev. Kako čudovito je pela! Tako deviško čisto in vdano! Groznica je izpreletela Heinza Thursena, ko je končala. Ta glas, ta izraz! Ali je vendar vedela, kaj je ljubezen? Odkod je imela to spoznanje? tsts&iitn ogtasetn 1 Zenttve, dopisovanja, naznanita te* oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja. vsake beseda l — Din Pristojbina za šifro 5.— Din Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi. vsaka beseda 50 para Pristojbina za šifro 3.— Din Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*. /e plačati še pristojbino 2.— Din PrU jtojbine je vposlati obenem z naročilom Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Ljubljani 11.842 - Teleior Številka 2492 34 92 Za edgeeet* 2 Din v mttumGah iVas/ore tnalih o glasov dobite takoi po izidu tista d podružnicah , Jutra * O •Marffccru, v o »Vere«! mestu., o HSrbccIfah in tta tfreseti: cch, ki sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Postrežnico smios! jivo, sprejmem »» dopol-ianske ure Naslov t ©•"'Lasnem oddelku »Jutra« lil-382-1 Kontorlstko tudi sadetnico - smožno strojepisja, sprejmem«. — Vešče' hrvaščine in nemščine imajo prednost. Po nudbe s slik-o na o-glasni oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva kontoristinja«. 116S4-1 Učenko 8 3 razredi m> Sčanske Sol« sprejmem takoj v trgovino mešan. blaga. Naslov pri podružnici »Jutra« v Olju. 11721-1 Kovaškega vajenca i dežele, močnega in ne pod 16 l t starega sprejme Friderik Janesch, Mu;«. U7Č9-1 Dva učenca pridna in v-estna, s primerno šol. izobrazbo sprejmem za eieiktrot^hničn-o obrt. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11732-1 Prodajalko mlajšo, vsestransKo zanesljivo. po možnosti z nekoliko kavcije, ter služkinjo mlajSo z dežele sprejme takoj parna pekama v Celjvi. Ponudbe z navedbo dosedanjega zaposle-nia na podružnico »Jutra« v Celju pod »Marljiva 24«. 11724-1 Več šivilj n knnarsko obrt sprejmem. Na.?-' ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11671-1 Učenko ■pr«.ra« takoj modna trgovina G. Ca de i, Stritarjeva ulica.. 11565-1 Več prodajalk ra-zna-šalk zelenjave. sprejme Cepon. Jesenice. Plata po ' dogovoru. 11287-1 V štirih dneh lahko trudi vi začnete delati ako hočete, ker vas ml s pogodbo zaposlimo v vašem prebivališču proti mesečnemu pavšalu 2000 Din in proviziji. Kolekti a vzorcev 23 Din. Pogodbo pošljemo na željo takoj. Ofertam je priložiti znamko za odgovor. Commercla. Osijek. 11286-1 Razpis! Občina Moste pri Ljubljani razpisuje oddaj« težaških, zidarskih in železobeton. de! pri novi zgradbi »bi. ta ve tišja v Mostah. Pogoji, preračuni m načrti »e dobe v obč pisarni proti odškod nini 200 Din. Ponudbe je vlagati pri županstvu v Mostah do 30. marca opoldne io 12. ure. Občina M »ste si pridrži pravico »d dati raznisan-o lelo komurkoli, ne glede oa višino ponudbe Županstvo občine Moste pri Ljubljani, 20. marca 1931. 11367 1 Nadzor, inženjerja za nadzorstvo pri gradnji carinskih poslopij na Ra keku išče občina Rakek. Reflektanti naj se oseb n-o ali pismeno javijo na občinski urad Rakek. 11281-1 Kuharico lobro samostojno, zdravo m čedno, v starosti 35—50 let. -sprejmem takoj ali pozneje. Oseb 16. sobarica ;n služkinja v hiši Ponudbe i točno navedbo -lužbovanj (kje io koliku ddelek »Jurra« pod šifro »Trgovina v mestu na deželi«. 11157-1 Mizar, pomočnika za fin« dela sprejme Jože Pavlin. pohištveni mizar, Ra,dovlnca. 1160<7-1 Natakarico do*>ro ra&unanioo. pridn-o i.n pošteno. 8 kavcijo išče gostilna Kmet, Gosposvetska c-esta 8. — Istotam ee spre:me tudi učenko za kuhanje. 11627-4 Prodajalka sftareiSa, ki bi samostojno vodila setzijisiko podružnico v Crtkivenici, o-zir. Rogaški Sabini, vežča modne trgovine. doM službo. — Predstamiti se je ooebno T»ri tvrdiki K. Soss. I.iub-Ijana. 11640-1 Pek. vajenca t r»o oskrbo v hiši sprejme Fra-nc Pavlin. p*k — Bleisfea Dobrava - Vi-ntgar. 11590-1 Natakarico tndj začetnico sprejmem. Nasl »v pri podrui. Jitfra v Celju. 11599-1 Klepar, vaienca sprejme takoj K. Hrastnik, splošno kleparstvo — Ljubi iana, Zaloška c. 7. 11703-1 G. Th Rotman: Zgodba o Vrtlsmrčku in Šilonoski (Ponatis prepovedan.) 28. Žena je utokaje pobrala srojo odlomljeno pipo in si jo žalostno ogledala. >Škoda, škoda. pravkar sem jo bila osnažila!« je dejala. »Radovedna sem, ali jo bo klepar še mogel porabiti!« Ko je tako stala in ugibala, se je jel zamašek počasi premikati... Pletiljo z la«tm,hn strojem, proti dobri plači sprejmem takoj v Trnovem, Karadžičera ulica 12. 11616-1 2 kroj. pomočnika {.esoTiska spirejonem. Interesenti naj pošljejo pismene ipomudbe na naslov: Brndar Rudolf, Novo mesto, Trg kraljeviča Petra, 11592-1 Kuharico kl ima daljša spričevala in zna dobro kuhati, sprejmem proti dobri plači v zelo odlično hišo. Predstaviti se j« m (^i 12. in 15. uro na naslov, ki ga pove ogi. oddelek »Jutra« 11656-1 Kontoristka zmožna samostojno slor. in nemško korespondirati, z sna/niem obeh stemogTa-fij. dobi takoi mesto. — Tičsmeme ponudbe v obeh 'fizikih z navedbo dosedanjega aliuibovanja in zahtevkom je predložiti Društvu Industrijcev in ve-l°trgovcev v Liubl.iami — Gregorčičeva ulica št. 27. 11635-1 Natakarico sprejmem v boljšo gostilno v Ljubi iani. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 11680-1 Dve učenki sprejme damski modni atHie. Naslov pove ogla«, oddelek »Jutrac. M672-1 Krol. pomočnika za bot!;še delo spreime takoj Ivan Arhar, Dorfarje št. 17, pošta Škofja Loka 11601-1 Služkinjo sprejmem na deželo — k rodbini brez otrok. Ponudbe na oglasni odclelnk »Jutra« pod šifro »Rrez otroke. 11556-1 Posredovalnica Mrak, Sv. Petra cesta 8 rabi natakarice in druga dekleta. M64S-1 Več dobrih servlrk sprejmem ra sezono. Ponudbe na oglasni oddelek >Ju"tra« pod »Sezona 54«. 11654-1 Ključavničarskega vajenca tsprejntja takoj. Poiire a« v gostilni ca Celovški e. št. 41. 11671-1 Učenko ki ima veselje do ttraoja v modnem salona, sprejmem takoj. NasJov pove oglasu oddelek »Jutrac. 11675-1 Brivskega pomočnika dobrega delavca, Stucarja. ki sna tudi ondulirati. sprejme Ivan Lisa<- v Trbovljah. 11682-1 Organizatorja spretnega, i večjim poznanjem, ta Slovenijo takoj sprejmeim kot družabnika, za izvedbo organiziranja, kjer bi lahko dobil »talno sliribo. Primerno u takega, ki že potuje k lastnim avtomobilom. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutrac ^od šifro »Vxa.jemno6»tc. 11690-1 Hišnika olenjenega. ki bi držal v redu hišo, vrt in lovišče, sprejmem. — Primerno za pemzijonista. Ponudbe na: Dr. Lovrenčič, Vrhnika 31 11691-1 Kosmos stare letnike proda P1«Her Bleiweisova eeeta 15'III. 11712-8 Strojnika kl ina obratovati s bencinskimi in erlektromotorji sprejme ing. Fran Tavčar, dr. z o. z., Ljubljana — Dolemjska cesta šterv. 26. 11658-1 Moško aH žen. moč •pridno in zanesljivo rabim s 1. aprilom za samostojno vodstvo špecerijske trgovine in vinotoča. Prednost imajo s kavcijo. Ponudbe r.a oglasni oddeJek »Jutra« pod »Gostilna in trgovina«. 1166G-1 Pridno dekle vajeno kuhe in pospravljanja boljših sob, sprejme mala družina. Naslov v oglasnem oddelku »Jutrac 11668-1 Inteligentno delavko energično, ki je zmožna voditi tudi skladiščne zapiske, sprejmemo. — Ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutrac pod šifro »Natančno deloc. 11683-1 Mlad ključavničar, pomočnik dobro izurjen in veM re-parature voz, dobi takoj službo. Ponudbe pod šifro »Ključavničar za vozove« na agend kolodvorov Vbod tudi !z Bleiweisove ceste. Prihodnji redni tečaj se prične 1. aprila. 11557-4 Raznovrstne krole po meri tn sliki dobite v krojnem učlllšču damsklh oblek Roza Medved, Ljubljana, Mestni trg 24.-IU., nasproti magistrata 10949-4 Mesto šivilje za perilo iščem pri dobri šivilji ali pri kaki družini Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro ►Dobra šivilja«. 11674-2 Brivski pomočnik prvovrsten, dober bubi Stu cer in onduler, išče »lulbo ta takoj v kakem mestu Slovenije. Naslov ? ogla«, oddelku »Jutra«. 11029-2 Knjigovodja verairan v vseh pisarniških poslih, perfekten ▼ slov., nemškem in italijanskem jeziku, išče dopoldansko ali popoldansko službo. Cenjene ponudbe na oglaaoi oddelek »Jutra« pod šifro »Zaposlitev«. 11572-2 Trgov, poslovodja lobro vertlran v mešani stroki, ieli sedanj« «luž: bo premeniti takoj ali pozneje. Gre tudi ta in-kasanta ali skladiščnika. Cenj ponudbe pod »Do ora mo« 1931« M podružnico »Jutra« V Uarib-.ru 11257-2 Pisar, nameščenja želi gospodična t dveletno prakso. Gre tudi ta bla-gajničarko. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Emilov 11693-2 Knjigovodinja vf*ča tudi vseh pisarniških del, išče nameščanja Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zel« vestna št. 50«. 11642-2 Inteligentna gdč. ki govori perfektno nem škos teli mesta pri otrocih. Naslov: Ani Scher, Krapi na, poštcc loieče. 11510-2 Urarskf pomočnik t orodjem, tmožen voditi delavnico in trgovino, išče službo. Naslov V oglas, oddelku »Jutra«. 11661 Plačilna natakarica z osebno pravico, čedne postave, stara 33 let, želi kjerkoli mesta. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Uljudna«. 11643-2 Volonter za knjigovodstvo, se Ieli izprakticdriti. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pomožni«. 11647-2 Trgovski pomočnik dober lelezninar, izurjen tudi v špecerijl. Išče službo skladiščnika ali drugo. Prevzame tudi stalno mest« potnika. Vešč je prodaje poljedelskih strojev. Ponndbe na ocla«. oddelek »Jutra« pod šifro »Nastop takoj«. 10697-2 VELIKA IZBERA LEPIH »I ■ • t V v dobri kvaliteti. Cena od Din 145.—, 165.—, 185.— dalje. Velika izbera tudi za gospode in otroke. Vsakdo si lahko nabavi po nizki ceni dobre čevlje v trgovini 4411 FRANJA SNOJ, LJUBLJANA, Prešernova ulica Otvoritveno naznanilo! Tovarna JOS. REICH naznanja, da je OTVOKILA novo sprejemališče na Tržaški cesti štev. 8 ter se vljudno priporoča za kemično snažen je, barvanje ln plisiranje oblek. Svetlolikanje ovratnikov in pranje domačega perila. 4360 Manulakturist star M let, razrešen vojaščine 20. t. m., vsestranske verziran, s am- bicijozain io spretnim nastopom, želi nameščenja takoj ali pozneje. Cenjene ponudbe prosi na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Pridna moč«. 11568-2 Trgovski pomočnik priden iu pošten, star 25 let, prosi kakršnokoli na-meščenje. Dopise na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Hvaležen za rešitev«. 11669-2 Rudarski fnženjer mlajši, s šestietn« prakso, upravnik velikega rudnika, navajen na samostojno delo v zel« težkih rudnikih, išče mesto. Ponudbe pod »Rudar« na podr. »Jutra« v Celju. 11720-2 Kovaški pomočnik išče sltržbo ta takoj. Na slov pore og« kupim. Na/slov pove ogl. oddelek »Jutra«. 11V6-Č2 Kompletna spalnica iz javorja, s vložki ti č jega javorja, popoinoma nova poceni naprodaj. Pojasnila ▼ gostilni Keber, Domžale. 11645-13 Tajnost žena ki dosezajo uspehe t Zdrav, negovan iizgled je v življenju — v poklicu ali družbi — predpogoj uspehov. Pametne žene ojačajo zatorej svoj vpdiv z olepšanjem lic in usten s »Khasana»Siuperb«. Ni vsiljivo viden in izgleda naraven. »KhasanatSuperb* rdečilo za ustnice se, zmožno premembe — prilagodi vsakemu barvnemu tonu kože, učinkuje individualno različno, barva ustnice nežno, trajno, ne preveč očitno, okusno in daje ustom dragoceno svežost mladosti. Nikdo ne sluti, da je uporabljate. Zraven spada »Khasana^Superb« krema, namazana na kožo, ki podeli zdrav, svež izgled, podčrta, kar je ljubkega in zakrije, kar je neugodnega. Največji učinek pri nalahnem namazan ju. »Khasana^Superblo81-e4 Znanja iščem z gosoodom. starim od 48 let naprej, tudi vdovcem z 1 ali 2 otrokoma. Dopise pod »Sigurna eksistenca« na podruž. Jutra v Maribora. 11574-34 26. II. pod »5555« Dotična »institucija« bi nmestno v odgovor vsaj retnrnirala priložen fran-kiran kuvert — in svoje ime! TaktnostI 11710-34 Phffipsov jubilejni planino s SetDo garancijo. )t oaj cenejši kvalitetni izdelek Minka Modic, Ljubljana, Kopitarjeva L 10.345-26 Kovčeg-gramofon dobro ohranjen, z 18 ploščami poceni proda Let-nar, Dunajska cesta št. 25 11567-26 Klavir (Koosertfl Qgel) črti, seSuo malo rabljen, primeren za društva, naprodaj. — Ponudbe sa oglasni oddelek »Jutra« pod šifre »Dober glaso-vir«. 11183-36 SivtUi Golobe čistokrvne in krasne Mat-tezerje, Movcben, lastovv čarje, Indijance šn več drugih pasem ter zajce reks in belgijce po ugodni ceni nudi Josip Devetak, hišnik ▼ Selenbnrgovi ul. št. 4. 11634-27 Pomoč nujna! Sestanek nemogoč. Pismo prekasno. Pripravljena vse storiti. Oglasite m! 111SBJ24 V celjski podružnici »Jutrac J« dvigniti sledeča pisma: Desetletno znanje, Kmalu odpotujem. Konduk-ter. Marec, Mladost. Obrtnica, Orodni ključavničar. Oskrbnica, Pomočnik 1000, Pošten ln diskreten, Poštena ln pridna 15, Resna 100, Samostojen 40. Sveta ljubav. Takojšnje plačilo, Tonček. Ugodnost. Vallja, Zanesljiv kon-dukter, Zanesljiva moč. 11725-24 : praktična za vsako biio. hotele, nočne službe w in potujuče osobe stane uma Din 390.—• Razpoiiljara po poitne-nom povzetja. tako ■/guoa slgčen poeteli«. zlotlii*«. • Upecirtnim na d raco m. tel« praktična. stana samo O 280. Oglejte si zalogo damskln spomladanskih klobukov od 50 dinarjev naprej. Prertli kovanje 28 Din. Salon L« femme Chlc«, Anica Puhek, Selenburgova 6-1 11714-30 Pozor, peki! V Radečah pri Zidanem mostu št. 41 (na licu mesta) bo dne 8. aprila ob 15. nri javna dražba hiš« z dobro vpeljano pokamo, zelenjadnhn in sadnim vrtom ter travnikom. 11608-82 Gostilna na Vranskem nasproti sodišča, dob vpeljana, se bo dala zakup potom javne dražbe dne 31. marca t. 1. ob 10. uri oa licu mosta. Vzklic-na cena 4000 Dio letno. Dražbeni pogoji na vpogled pri okrajnem sodišču na Vranskem ali pri drju. Dominiku Drnovšku, advokatu v Laškem. 11687-32 91« 11501-29 Prava bivolova kvaša (Baffol-Beize) m ped, v rameni, rjavi io rdeči barvi 1 kg 54 Din, % kg pa 90 Din se dobi tudi po pošti v specijahii trgovini barv F. Weiler, Maribor, Gosposka ulica šte*. 29. 11575-30 Krasna Izbira vrat dam ski b klobukov po najnižji ceni modnem salonu 8tmohly. Maške, LJubljana, Zidov ska »M ca 8. 11553-30 Nov planino ugodil« prodam. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra« 11678-36 Planino prod««. Naslov v ogtat. oddelke »Jntra«. 11410-38 RibezefJ drago gTmičovJ« špargeljne eaa- Is dveletne dottfto pe rele ugodni eeoi pri vrt-naistvu Savni _ Kranj. tl-150-30 Entlanje 1 m 1 Din Moderne zavese, nstori is pregrinjal«. Donajska eesta 1-a/TV. 11700-30 2 krasni stanovanji trisobno in dvosobno, z vsemi modernimi pritiklinami, v novi vili blizn dram« oddam s 1. majem za 1600 in 1300 Din. Ponudbe na og!?-wii oddelek »Jutra« pod »Solnčno«. 11709-21 Prazno sobo lepo, parketarano, z električno razsvetljavo, v Trnovem po zmerni ceni oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11532-23 !e m plombe ea odpremo pofilljk, v vseh barvah tn napisih dobavlja »ETIKETA" Drag« V. Samardžič LJubljana Zahtevajte ponudbe, vsorce in osebni obisk. Opremljeno sobo lepo in solnčno. s poseb nim vhodom, na Mikloši čevi cesti oddam solidne mu gospodu. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 11471-23 Sostanovalca hrano za 150 Din tedensko sprejme restavracija Soča«, Sv. Petra eesta 3. 11091-23 Prazno sobo elektriko in posebnim vibodom oddam s L aprilom na Mirju, La-ngusova ulica 17. 11635-23 Radio aparate prodaja popravlja »oder nztra, vzdržuje oajogcd oeje Jote Marke*. Jeienlc Poten fasaa veliko zalogo čisto foha-nog peri« k£ po O 48—, druga vrst kg po D 38.—■ čisto belo gosje kg po D 139.—, in čisti puh kg po O 250—. Razpošiljam po poitnem povzetja. Moaroci punjenl s volilom stanejo orno Din 750.—» L. BROZOVIč, ZAGREB Ilica 83» Stara In dobro idoča v najlepšem centra Zagreba — na najprometnejši točki, radi družinskih razmer in obolelosti lastnika po zelo nizki ceni in agodniml po goji s vsem inventarjem naprodaj. Podrobna po jas oila daje N. Kulberg. Za-greb, Medjašna ulica 15 ali R. Golebiowski v Ljublj« ni Gosposvetska e. 10,1. 4161 Stalna razstava umetniških slih tn velika izbira okvirjev. Prevzame vsa rez barska in pozlatarska dela A. KOS Ljubljana, Mestni trg: št. 25 (nasproti magi-4235 stratu). «4 fiUvcu 4UU U£Xt,MZ0S6 Pozor, {enlni In neveste! modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otomane. spalne divane tn fotelje nudi najceneje RUDOLF EADOVAN tapetnih Mestni trg St. 13. pm« morska trava, blago za modroce tn prevleko pohištva v veliki Izbiri po najnižji ceni. 342 Kurja očesa Najboljše sredstvo proti kurjim očesom »Clavto« je mast DoMte r lekarnah, drog«- rijab ali naravnost iz tvor-niče in glavnega skladišča tavajte se ponaredb! 261 M. Hrnjak lekarnar — Sisak "V ./ ''S^^.Zji''- - (Posestnit Ce hočete imeti VaSe vrtove ln dvonSča suha in gladka, jih posipajte z dolomitnira peskom, ki Vam ga dostavi na dom Katarina Vodnik, Podutik 25, Ljubljana VTI ali pa ga lahko naročite pri tvrdki »Jeklo«, Stari trg 11. (Trgovina z železnino.) prodam po zelo ugodni cenL Nahaja se na ugodni prometni točki v Bački v bližini Novega Sada. Mlin Je bil nov leta 1925% ima dnevne kapacitete ca. 150 q ter je najmodernejše urejen. Mlin ima stalne odj»> malce, eksistenca sigurna oziroma rentabilnost zasigurana. Proda se le zaradi družinskih razmer. Ponudbe pod »Umetni mSn Ba£ka< na oglasni oddelek »Jutra«. 4418 so Čitajte Male oglase Tužntm srcem Javljam svtm pri-jateljima i znancima žalosnu vi-jest, da je dne 18. marta nenadano preminuo u Staroj Fužini moj ne-prežaljeni suprug JOŽA SOŠIČ privatni čtnovnik Sprovod mu Je bio dne 20. marta u Staroj Fužini, a ZaduSnice bit če 28. marta u Ljubljani u crkvi Sv. Petra. 4431 OtaloUma VELDA nd. SOSIC rod J. KLKTN, soproga, za se i ostala rodbino 4431 tftavnoGar je došla velika pomladanska poHljatev najlepših modernih čevljev za gospode, dame bu otroke. — Predno kaj kupite, si zalogo 42i v trgovini žibert, Ljubljana, Prešernova i ti i a ss 9 r r GOSPODINJE! Znano Vam Je, da je dospel v Ljubljano tn vso Slovenijo tafeo-rekoč tovariš ▼ gospodinjstvu, „H0BBY", univerzalni znanstveni preparat »Hobby« prinaša v vodni razstopini v hišo higijeno in čistoča »Hobby« je zelo ekonomičen in daje že v mali količini maksimalne rezultate. Ni ga skoro predmeta v gospodinjstvu, za katerega ne bi bil »Hobby« potreben. »Hobby« je bil za svoje dobre lastnosti odlikovan z diplomo Londonskega Higijenskega Instituta. »Hobby«-ja porabijo v Ameriki 70,000.000 kg na leta Zahtevajte »Hobbyc v vseh špecerijskih trgovinah in drogerijah! Od dobrega najboljše je le Opremljeno sobo 6 posebnim vhodom in hrano, z 1 ali 2 posteljama oddam v Sp. Šški, Cer-nebotva ulica 31. 11615-23 Sostanovalca In sostanovalko sprejmem. — PooV.ve se v Ljubljani, Tržaška c. 24. 11604-23 Sobo elefctr. razsrvetljavo oddam takoj v Zeleni jami, Tovarniška ulica štev. 26. 11614-23 Opremljeno sobo elektr. razsvetljavo, s brano ali hren oddam s 1. aprilom 2 gospodoma aH gospodičnama v Dalmatinovi ulici. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra« 11637 mtzner- šivalni stroj In kolo i _ Elegantna izvedba — najboljši materijal! i j Novosti Novost! ŠIVALNI STROJ kot damska pisalna miza le pri J. PETELINC - LJUBLJANA Občte« Ljabf jaoa Motu pogrebni wt«1 V največji bridkosti Javljamo vsem sorodnikom In znancem pretužno vest, da nas je zapustil za vedno naš predobri, iskreno ljubljeni soprog in oče, gospod FRANC GABERŠEK državni upokojenec ki Je danes po kratki, mučni bolezni, v 70. letu starosti, Izdihnil svojo plemenito dušo. Pogreb dragega pokojnika bo v sredo, dne 25. marca ob 2. uri popoldne iz hiše žalosti, Prule — Sredina št. 8, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 24. marca 1931. MARIJA, soproga — BOBA, hči — MIHA, sin — MILICA GABER-SEK, sinaha, in ostalo sorodstvo. 1415 TELEFON CNTERURBAN 291S ZMERNE CENE. Urejuje Davorin Ravijen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za interatni del je odgovoren Alojz Novak. .Vsi v Ljubljani."