Štev.190. POLITIČEN UST Zft SLOVENSKI NHOD. Leto XXXII. Uredništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod čez dvortiče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10 —12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se nc sprejemajo. Uredniškega telefona iter. 74. tr- V Ljubljani, v ponedeljek, 22. avgusta 1904. Iihaja vsak dan, izvzemal nedelje in praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejemaa: ia celo leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, ia 1 mesec 2K 20 h. Vupravništv« prejeman: *a celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za poiijjanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. — Plačuje se vnaprej. Upravnlštvo je v Kopitarjevih ulicah Jtev i. Tspre|ema naročnino, Inserate In reklamacij«. — laieiitl se računajo enostopna petitvrsta (dolžina 11 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 ta, ia trikrat 9 ta, za več kol trikrat 8 b. T reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsla 99 b. — Pri večkratnem objavljenju primeren popust. Uprarnlikeia telefona iter. 188. Volilno gibanje v Ameriki. Sicer bo gotovo izvoljen v Zedinjenih državah sedanji predsednik Roosevelt, a vo litve v Ameriki so vendar »ameriške volitve«, o katerih mi hladnokrvni in ravnodušni prebivalci »stare zemlje« nimamo niti pojma Ko bi se delalo pri nas tako, kakor se dela tam, stavimo, da ne bi bilo dovolj sodnikov in ne dovolj biričev, da bi »poravnali« VBa nasprotstv8, katera bi se zgodila v nasprotju z načeli zakonodaje. Volilna borba je že v republikanskih odborih, ki proglašajo kandidatom za pred sedniško mesto Zedinjenih držav Roosevelta, nad vse burna. Pri seji državnega konventa republikancev v Illinoisu so bili ob Roose-veltovi kandidaturi zborovalci v'tako navdušeni, da se je moral predsednik Cannon poslužiti meg^fopa, da vzdrii Republi kanski dali duška rjovenjem v šolo k najbolj divjemu indijanskemu rodu, ki ravno pleše pred napovedjo vojske obi čajni vojni ples. Da za »voditelji« jenkijev ne sme za ostati tudi ameriško časopisje, je pač samo ob Bebi umevno. In ameriško časopisje pozra svojo nalogo bolje, kakor vsako drugo časo pisje na svetu. Kdor hoče v Ameriki kandi dirati, ta mora imeti ne slonovc, marveč že železno kožo: časopisi obdelavajo vse njegovo življenje, in če ne rejo o kandidatu nič slabeg«, si pa kar na celem izmislijo kako laž, Največji poštenjak pod solncem postane lahko čez noč tat, ropar, morivec in še kaj hujšega, ako nastopi kot kandidat Najbolj nedolžna izraza sta še goljuf in »lump«, a najrajši očitajo politiškim nasprotnikom tatvino iz javnih blagajn. Tak boj je mnogokrat smešen. Nedavno je pisal neki republikanski list, da ima v dobro druščino zastopnikov v Vašingtonu le malo demokratov vstop. Nasprotni demokraški list je odgovoril na to zbadanje, da je to sicer res, sarkastično pa dostavil, da se demokratom tudi ni potreba ozirati na zakon glede zastarelosti, če se hočejo ogniti ječe. List je pri tem mislil na republikanskega kongres nega člana Littauerja, ki lo zato ni prišel vsled raznih goljufij na zatožno klop, ker je zadeva ie zastarela. Demokrati zlasti zato nimajo upanja, da bi bil izvoljen njihov kandidat za predsednika Z-edinjenih držav, ker so nasprotniki »ekspanzivne politike«, od katere ljudstvo upa zase »zlatih gradov«. In sedaj, ko se je doznalo, da so na priborjenih Filipinskih otokih našli zlato, je ljudstvo če bolj navdušeno za povečanje ozemlja Zedinjenih držav in za nove pridobitve. Nerazumljivo se nam prebivalcem stare zemlje pač zdi, da jenkiji preže po pridobitvah novih ozemelj. Saj imajo Američani v Severni Ameriki če dovolj zemljišč, ki ča kajo »kolonizacije« in obdelovanja. Ta me sec otvorijo v Južni Dakoti novo kolonijo, takozvano »Rosebud Indian Reservation« in upajo, da se bodo naselilo v novo naselbino 25 000 naselnikov Predno bodo naselniki raz delili medse 382 000 skrov obsežno zem Ijišče, bode pač mnogo tepežev in tudi mnogo umorov. Neizmerna pohlepnost po razširjenju ameriškega ozemlja je utemeljeno v ameriškem značaju. Pristnega Američana v podjetnosti ne prekosi nikdo na svetu, in ravno ameriška podjetnost povircčuje, da niti ameriški miliarder ne stopi v pokoj, marveč vedno in vedno dela in se trudi in peha za pomnožitev svojega ogromnega premoženja, in podjarmi vse, kar mu dela zapreke pri izvršitvi njegovih načrtov. Američan ni nik-d«r zadovoljen in nima nikdar zadosti, zato ni čuda, da je ravno ta podjetnost vtisnila tudi politiškim stremljenjem svoj znak. Ameriški imperializem ali ekspanzivna politika republikanske severo • ameriške politiške stranke ima svoj izvor v značaju Američanov. : # -, v V V Roftseveltu pa so po svojem mnenju Američani"* natli moža, kateri bode to načelo uvedel tudi v svetovni politiki v korist Zedinjenih držav. In tako je gotovo, naj bo volilni boj še tako hud, bo izvoljen preds:dnikom Zedinjenih držav Roosevelt. Z njegovo izvolitvijo bo zmagala ameriška ekspanzivna politika, ki hoče imeti in doseči vodilno vlogo na svetovnem politiškem polju, kakor si je že ameriški kapital priboril nadvlado na svetovnem gospodarskem polju Z zmago teh načel pa smemo tudi pričakovati novih politiških preobratov, ki lahko znatno izpremene geogrefske meje raznih držav. Že sedaj se vtikajo Zedinjene države z raznimi pretvezami v vsako mednarodno vprašanje. Strahu ne poznajo in boje se le še ogromne angleške vojne mornarice, zato so pa jenkiji vso svojo pozornost obrnili na Nemce in, kar je pač javna tajnost, niso bili zadnji, ki so skrivaj hujskali, da so Japonci pričeli vojsko z Rusiio. Rusko-japonska vojska. Na Japonskem so nemirni, ker toliko časa ne pade Port Artur. Posledice vojsko na Japonskem že dobro čutijo. Ker je vsled vojske zaostal izvoz, je tudi zaostal obrt. — Posledica je: odpuščanje delavcev. V industrijskem mestu Kyoto se je 30 oseb ed po četka vojske sem umorilo, ker so bili brez dela. Tujci, kateri so pred vojsko radi obi-skavali »solnčno cesarstvo« in zapustili lepe vsote sinovom vzhajajočega solnca, sedaj vsled vojske ne hodijo na Japonsko. A največjo preglavico delajo Japoncom njihovi najboljši prijatelji Anglež', na gospodarskem polju seveda. V Ameriko, kamor so Japonci prej uvažali svoj čaj, so pričeli Angleži uvažati čaj s svojega otoka C^jlona. Francozi so začeli resno premišljevati o posledicah sedanje vojske. V strahu so, da store Japonci z njimi tako, kakor so storili z Rusi. Izvedeli so, da ima japonski generalni čtab popolnoma izdelan načrt, kako napasti francosko naselbine v Aziji. Francoze to jako skrbi, ker njihovo brodovje v azij-Bkih vodah ni kos japonskemu, a predao bi mu prišlo na pomoč ono v E ropi, bi pač preteklo nekaj časa. Novejša poročila trdijo, da je imel ruski generalni štab pač izdelane mobilizacijske načrta za slučaj vojske z drugimi državami, a za vojsko z Japonci ni bilo pripravljenega ničesar To pOjasnuje zmedenost in ruske neuspehe na bojišču. Tudi mcije, ki so načelovali "ojski v izhodni Aziji, niso bili najboljši. Častniki, kateri so bili poslani v Vihodno Azijo, so imeli svoje napake. Nameščenje v krajih, kjer sedaj vihra vojna, so smatrali ruski vojaški krogi za kazen, kakor v Avstriji mme-ščenje v galiških garnizijah. Sile Kuropatkin je naredil red. Njegove težave so bile velike. A sedaj je v ruski mandžurijski armadi red, preskrbljen je Port Artur in tudi Via divostok popolnoma pripravljen na poset japonske armade. Obleganje trdnjave Port Artur. Hrabri Ste«el| bo torej branil trdnjavo hrabro do zadnjega. Japonci naskakujejo z vso silo mesto. Strašne reči prioovedujejo o učinku japonskih krogel v Čifu pobegli indijski kuliji. Obstreljevanje traja noč in dan, podobno je groznemu gromenju. Razrušenih je ie mnogo hiš. V mestu že primanjkuje vode, ker so se posušili vodnjaki. Ako tudi podleže Port Artur, Japoncem ne bo začetkoma mnogo koristila njihova pridobitev. Dobili bodo razrušeno mesto, kup razvalin, s katerimi si pač ne bodo mogli odpomoči in utrdbe bodo tudi raz djane in nerabne. Česar pa ne bodo poru čili Japonci, bedo najbrže razdjali Rusi sami, da Bi ne bodo megli Japonci prav nič pomagati s priborjeno trdnjavo. Japonci so 17. t. m pričeli zopet grozno obstreljavati trdnjavo. Glavni naval je bil na levo rusko krilo in so Japonci vzeli postojanke ob Golobjem zalivu. Na desnem krilu so pa Rusi vzeli Japoncem več utrdb na Ljaotešanskem griču in pri Palunčamo. Na vzete postojanke so Japonci urno razpostavili topove in podpirali s streljanjem prodirajoče čete. Vzeli so tudi dve notranji ruski utrdbi, ki pa sta le malo važni. Pri napadu so imeli Japonci velike izgube. Ganeral Steselj je dal graditi nove utrdbe, kakor peročajo iz Rima. Civilno prebivalstvo v Port Arturju je skrito v podzemeljskih prostorih, v katerih je varno pred japonskimi kroglami. Japonci zato tako hite z nasilnim navalom na Port Artur, ker rabijo čete, 100 000 mož in tudi obležne topove v Mandžuriji in zlasti tudi za napad na Ljaojan. B e r o 1 i n , 20. avgusta. Kakor poročajo »Tageblattu«, je v Port Arturju še 7 ruskih vojnih ladij, nekaj topničark in del torpedovk. Pogrešajo le še »Diano«. Čifu, 20. avgusta. (Reuterjev br. ur.) Parobrod »Rešili« je v pretekli noči čest milj od Ljaotečanskega gorovja dohitel neki japonski rušilec torpedovk in pet torpedovk. Poveljnik rušilca torpedovk se je podal na krov in je dolgo časa govoril z japonskim generalnim konzulom v Tjencinu, Jiuin-om, ki je potoval na »Rešili ju« v Čifu. Gro-menje topov pri Port Arturju je bilo včasih tako silno, da je bilo težko se sporazumeti. Japonski častnik je izjavil, da Japonci na vso moč obstreljavajo ruske utrdbe, ker pri pravljajo napad nanie. Pozneje je Jiuin med pogovorom rekel : Danačnji napad je skrajni napor Japonske, katerega so pripravile prejčnje bitke. Z vso gotovostjo pričakujem, da bo Port Artur kmalu v naših rokah. Čifu, 20. avgusta (Reuterjev urad.) Tu so razširjene govorice, da so Rusi pri Port Arturju zopet odbili Japonce. Potrjena ta vest še ni. London, 20. avgusta. Ii Tokia poročajo ; Nevojaki v Port Arturju so pismeno prosili Steslja, da smejo ostati v mestu, ker se nočejo izročiti v varstvo Japoncev. London, 20. avgusta. „D»ily Tele graph« poroča iz Šangaja 18. t. m.: Rusi so od početka obleganja portarturske trd njave izgubili 10 000 ranjencev in mrtvih. Peterburg, 20. avgusta. Poročevalec ruske brzojavne posredovalnice poreč« iz Mukdena : Kakor naznanjajo portaav^ki begunci, ki so 13. t. m. odpotovali nTPort Arturja, so Japonci vsak dan na suhem ob-streljavali mesto. Ranjencev je kakih 2000 in so nastanjeni po zasebnih hišah. Ranjenci odhajajo takoj k četam, ko se jim zacelijo rane. London, 20. avgusta »Diily Tele-graph« poroča iz Mukdena : Tu cenijo ruske iigube na 10 000 mož z mrtvimi in ranjenci. London. 20 avgusta. Kakor poročajo iz Petrograda, šteje japonska armada vkljub temu, da ie imela velikanske izgube, če vedno 100.000 mož Težkih obleževalnih topov imajo Japonci 150, lahkih topov pa kakih 300 Streljanje na pristanišče ni povzročilo parnikom, križnricam in topničar-kam nikake čkode. Peterburg, 21. avgusta. (Kor. ur. — Uradno.) Brzojavka generala Steslja ruskemu carju z dne 16. t. m. se glasi: Japonci so dva dni napadali vičine Uglovske pri Lujizinem zalivu. Vsi napadi so bili pa odbiti; Uglovske in D i v i z i j s k e vičine so prišle v nače roke. Sovražne izgube so jako velike. Posebno so se odlikovali: General Kondratenko, polkovnik I r m a n , obrstlajtnant J o 1 b i n, topniški stotnik Andrejev in poveljnik lovce?. — Danes zjutraj je dočel pred nače prednje straže japonski odposlanec major Jamooki 8 pismom, podpisanim od generala Nodzu in admirala Togo, ki me poživlja, naj predam trdnjavo. Seveda sem poziv zavrnil. Srečen sem, da morem sporočiti, da se junačko borijo nače čete, katerih istanje je izvrstno. Vojska v Mandžuriji. Nova poročila trdijo, tla bo Jeponci svoje skrajno desno krilo umaknili ii Da-pindušaka v Tjančav, ki leži pri izviru reke Tajciho, pritoka reke Jalu. Japonci torej ne prodirajo proti Mukdenu. Kuroki se ie, ka-kor so poročali, umaknil zopet v Hajčen. Rtzčirjena so tudi poročila, da bodo Japonci poslali znaten del avoje armade na pomoč četam, katere oblegajo Port Artur. Kuroki je na vse načine Okušal izvabiti Kuropat-kina, da bi pričel z bitko. A Kuropatkin ni šel na japonske limance. Hladnokrvno je ruska armada ostala v svojih utrjenih postojankah. Dasno rusko krilo je naslonjeno na železnično postajo Ančančan, ki leži na progi železnice Hajčen Mukden. Svojo armado je Kuropatkin v severo zahodni smeri razvil čez Tankejuan Anpin do reke Tajciho. Dolžina te črte je 60 km. Seveda niso vse točke bile zasedene. Kuroki ni hotel pričeti z napadom, marveč je skušal izvabiti Ruse, da bi oni pričeli napadati, seveda je napadalec izpostavlien ognju modernih pušk in topov, a tudi Kuropatkin je to vedel in ni napadel Japoncev, češ, ako hočejo Japonci bitko, naj jo prično sami, pripravljeni smejo biti na vroč sprejem. Ruska armada je imela v teh postojan-kah dokaj upanja na zmago. Elino, kar grajajo vojački tuji strokovnjaki, je to, da je ruska črta predolga (dva dni hodu), kar je bilo usodepolno za Avstrijce v bitki pri Ma-genti 4. junija 1859, in pa to, da bi bilo za rusko armado v slučaju, da bi so morala umakniti po porazu nazaj, jako neugodno, da usodno, ker ima ruska armada za seboj reko Tajciho, kar bi jako otežilo umikanje. Za avstrijsko armado je bilo 3. julija 1S60 po porazu pri Kraljevem gradcu usodepolno in je povzročilo mnego ugub, ker je imela za hrbtom reko Labo. Londonska brzojavka poroča, da so Japonci zasedli 19. t. m. Atišančan. Iz tega sklepajo, da hoče Kdropatkin odkorakati proti Mukdenu. Pri poročilih iz Vzhodne Azije moramo vsako poročilo sprejeti a največjo previdnostio. Ni izključeno, da hoče Kuropatkin izvabiti Kurokija za aeboj v notranjo Mandžurijo, a ravno tako lahko je, da hoče i i taktičnih ozirov le bolj združiti avoje čete. London, 20. avgusta. Kakor poro čajo iz Ljaojana, so Japonci pomaknili svoje desno krilo 15 milj (24 km.) nazaj, a levo krilo prodira naprej ob reki Ljao. London, 20. avguata. Reuterjev brzojav poroča iz Tokia: Japonci ao včeraj zasedli Anšančan. Rusi ae umikajo proti Mukdenu. Pariz, 20. avgusta. »Matin« poroča o Kuropatkinovi brsojavki na carja, v kateri naznanja, da se bo ruBka armada prihodnji teden nehala umikati. Ruska armada je že tako mcčoa, da lahko misli na uspeh ob spopadu z Japonci. Rusi bodo napadli Japonce in ta bitka bo najvažnejša in odločilna v sedanji vojski. Mukden, 19. avgusta. (Ruski uradni brzo.av) Nade čete so 17. t. m. zopet zasedle Tasintušanski prelaz. Japonci so bili prisiljeni, d* so se umaknili preti Sansenu. Ddžuje že štiri dni. Vojska na morju. Berolin, 20. avgusta. »Barliner Tagebl&tt" je dobil iz Petrograda uradno potrdilo, da so došle ladje: .Pobjeda", .Poltava", „Retvizan", „Sevastopolj". „Pere-Bvjet", „Palada" in ,Bajan", več topničark in torpedovk zopet v Port Artur. Pogrešajo zgolj ladjo .Diano" London, 20 avgusta. Kitajski guverner v bingaju je na povelje iz Pekina naznanil Rusom, da sme rušilec torpedovk „Gromoboj" ostati le do danes opoldne in križarka „ Askold" le še 48 ur v pristanišču, a najkasneje v ponedeljek opoludne moia odpluti. Ako se to ne zgodi, bosta ladji raz-oroženi Rusi bo zihtevali za oopravo „Askolda" 28 in z» .Gromoboja" 18 dni. Petrograd, 20. avgusta. Križariea .Novik" je priplula v pristanišče „Koiza-kovsk" in „Diana" v Sajgon. Knez Uhtomski Podadmiral Uhtomski poveljuje sedaj po smrti Vithtfta že drugič portarturaki mor narici. /.ačusno je poveljeval brodovju po žalostni smrti admirala Makarova. Kakor znano, bo listi trdili, da je bil v zvezi s smrtjo Makarova in vsled tega obsojen na smrt, nekateri celo, da so ga obesili. Potem ni bilo o njem slišati ničesar in so bile te vesti gotovo izmišljene, ker če bi bilo le količkaj resnice na tem, bi bil pač gotovo že odstranjen z vojnega pozorišča. Knez Uhtomski je star 56 let in je izvršil 1, 1873. mornariško akademijo. Pred svojim odhodom v Vzhodno Azijo je bil načelnik štaba v kronštatskem bojnem pristanišču do le bruarja lanskega leta. Življenje ▼ Vladivostoku. Vladivostok, 15. avg. V Vladi vostok prihajajo Bedaj iz celo Sibirije ruske vojaške čete. Vse vojašnice so prenapolnjene in vedno gradijo novih. Vojaška ohlast je nastanila vojaštvo tudi po praznih zasebnih hišah. V Vladivostoku so tudi popravili na utrbah vae pomanjkljivosti. Mesto so civilni Evropci s svojimi družinami že zdavnaj zapustili. C sate, po katerih se je preje gibalo prebivalsVro, med katerim je bilo največ Japoncev, so prazne. Tudi del mesta Slobodka, v katerem je stanovalo revnejše prebivalstvo je prazen. Komur je le količkaj bilo mogoče, je zapustil mesto in se nastanil v drugih sibirskih krajih. Težka a važna na loga je, ohraniti tako veliko množico pri dobri volji. I a zato so vojaki hvaležni ljudem, ki skrbe, seveda zgolj v svojo korist, njim za zabavo. Vojaki prav radi drago plačujejo zabave, ki se jim ponujajo, saj pa imajo tudi zvišano vojno plačo. Vsak dan igra vojaška godba in zvečer |e v kavarni Jagdjoglujevi koncert. Opere ni sioer več, a vsak večer prireja gospa Pitipa gledališke predstave. Tudi telovadno društvo prireja večkrat izlete v okolico. Japoncev se prebi valatvo ne boji. Ako vidijo japonske bojne ladje, naznanijo to z zastavami in ponoči z barvanimi svetilkami. Vladivostok bo šele v nevarnosti, ko Japonci vzamejo Port Artur. A tudi za slučaj oblege Vladivostoka naj bodo pripravljeni na tak, če ne hujši odpor kakor pred Port Arturjem. Berolin, 20. avg. »Lokal Anzeiger« poroča iz Peterburga, da je Japonska mobilizirala nov ekspedici^abi kor, katerega pošlje proti Vladivostoku Rasna poročila. Berolin, 20 avgusta. Tu so razširjene govorice, da ie nemški »Lloyd" prodal Rusiji parobrod „Cbsar Viljem veliki". K i e 1 , 20. avgusta. Ruska vlada je tu naročila 20 torpedovk. V i g o , 20 avgusta. Tu sem je došla ruska križariea .Ural". V predpisanem roku bo zapustila zopet pristanišča. London, 20 avgusta. Times" poročajo, da sta se avstrijski cesar Frančišek Jožel in angleški krajj Elvard pri seBtanku v Marijinih toplicah tudi razgovarjala o posredovanju med Rusijo in Japonsko. London, 20. avgust«. Iz Čdua poročajo: Nemsi so poalali 100 mož broječo četo iz C ntava petnajst milj proti vzhodu. Namen imajo preprečiti eventualno japonsko postajo brezžičnega brzojava. London, 20. avguata. Iz Tokia poroča „Daily Telegraph", da so Rasi rešili moštvo one topničarice, ki se je 18. t. m. potopila pred Port Arturjem. San Prancisco, 20 avg. Ameriški parobrod pacifitoe družbe .Mandžurija" ima na krovu 90.000 luntov kontra-banta za Japonce. Ruska sdravnlika služba. O njej piše Gadke: Največjega prizna nja je pač vredna ta služba, katero kar le najbolj ie podpira družba rdečega križa. Voditelj te družbe na bojnem polju Alekaan drovski, pridobil si le nevenljivib zaslug. — Splošno se slavi tudi profesorja Z5ge ja in Botkina, ki Bta bila v bitki pri Vafangovu vedno v najsprednejših vrstah in sredi deževja krogeij, kjer sta požrtvovalno in junaško opravljala svoje delo pri ranjencih. Od 1800 ranjenoev, ki so bili ranjeni v dva dni traiajoči bitki, preskrbel jih je rdeči križ 1200. Sanitetni vozovi, v katerih je v vsakem prostora za dva ranjenca, bo zelo praktični po teh Blabih potih. Zdravstveno stanje ruake vojske je še do sedaj popolnoma dobro; le desinterija je nekoliko nastopila. Kdor se je sam prepričal, kako tukaj dež lije, ta bo znal hvaliti rusko zdravniško službo in bo vedel, kako trpežen je ruski vojak. — Kakor bi se bili oblaki utrgali, pričelo je liti, v četrt ure je bila planjava med Hajčenom in Ljaojanom spremenjena v jezero, is katerega so molela ruBka ležišča podobno otokom. Šotori jib niso mogli več braniti pred dežjem, mokri so bili do kože in vendar je donela pesem iz ležišč. A pri vaem tem vremenu vidiš tudi prav vesele podobe; drugega dne jezdila je ob takej plohi čet« uhednikov tretje divizije akozi Ljaojan. Spredaj poveljnik, ponosno, v levi roki uzdo, v desnici pa velik, z oljem namočen kitajski dežnik, za njim pa jezdeci, vsi si karako okrašeni in na vse mogoče na čine obvarovani pred dežjem; nekateri so imeli šotorsko platno čez g avo, drugi čez konje potegnjeno, nekateri so bili odeti s suknjami, drugi so si jih oblekli; in t>ko so šli tiho in potrpežljivo naprej, sicer ne v paradi, a dobro zavarovani pred dežjem. Jaz mislim, da nimajo v nobeni vojski toliko prostosti glede na obleko, kakor v ruski. Kuropatkinova brsojavka na sestro pokojnega generala Kellerja se glasi: Vaš brat je umrl kakor junak; pri gro fovi smrti bili so navzoči njegov štabni šef polkovnik Orano»ski in njegov ordonančni častnik. Teodor Elvardovič je po svoji navadi, da bi vodil bitko, izbral m najnevar nejše mesto; zadelo ga je 36 krozelj od šrapnela, ki je eksplodiral v njegovi b'ižini. Nato je živel še nekoliko minut brez zavesti. Pozemeki ostanki prepeliani so bili v Ljaojan. Sin pokojnika preskrbel je vse po trebno, d* se prepelje zemske ostanke v Peterburg. Za nas vse, ki smo pokojnika poznali in ga odkritosrčno ljubili, pomenja njegova smrt veliko iigubo. Tudi za vojsko je izguba n-domestna. Zlorabljanje »Rdečega križa«. London, 20 avgusta Ruai trdijo, da odpoš ljajo Japonoi pod zaščitjem »Rde čega križa« ogleduhe. Tako je naznanil pred kratkim neki ruski strelec čaBtniku, da se bliža 13 Japoncev z zastavo »Rdečega križa". Častnik je zapovedal strelcu, naj vseeno strelja na nje, in ta je tudi ranil in poatrelil mnogo Japoncev. Bolniška ladja „Orel". T o u 1 o n , 20. avgust«. Na krovu bol niške ladje „Orel" je priredil poveljnik Re-yemann ob priliki prestolonaslednikovega rojstva pojedino, katere so se udeležili pri sotai člani „Rdečega križa". Cesar Viljem o vojski. Berolin, 20. avgusta. »Beri. Ztg.« poroča iz Kasla : Cesar Viljem je ogledoval tukajšnjo posadko pol ure. V svojem nagovoru je omenil tudi vzhc dnoazijske voiske. Obširno je razpravljal o orožju in o naukih, ki jih dajejo armadi boji pred Port Arturjem in v Mandžuriji. Baltiško brodovje. Pariz, 20. avgusta. »Eaho de Pariš« poroča, da bo baltiško brodovje odplulo kon cem septembra na bojišče. V Kielu bo prva a v Brestu druga postaja. S premogom je bo preskrbovala nemška parobrodna družba »Hamburg Amerika Linie«. Peterburg, 20. avguata. Preobra-ženski polk carske garde je dobil povelje, da naj gre v Libavo. I z tega aklepajo, da se hoče car tu posloviti od oddelka baltiškega brodovja, ki pojde na bojišče. Zblainoli vojaki. Moskva, 20. avgusta. Včeraj zvečer je iz Vzhodne Azijo došel vlak, v katerem so bili prepeljani častniki in vojaki, ki so sblazreli v V«hodni Aziji. N« kolodvoru so bili srce pretresajoči prizori. Začasno so jih izročili neki tukajšnji blaznici. Ruska mobllisaolja. Peterburg, 19. avgusta. (U. b.) S cesarskim ukazom ao poklicani pod orožje rezervisti iz 47 okrožij v uubernijah Poltava, Kursk, Tver, Stmara, Siratov, Astrahan, Ufa, Simbirsk, Perm, Peterburg, Novgorod, Pskov, Livland, Estland, Arhangelsk in Olo-nec. Nekaj rezervistov bodo poklioali pod orožje iz dveh okrožij v gubemijah: Poltava, Harkov, Kijev, Podolsko in Carnejov in iz sedmih okrožij v gubernijah: Tver in Nižji Novgorod. Argentinija ne proda brodovja Rusiji. London, 20. avgusta. Iz BuenOB A;res poročajo, da je vlada zopet odklonila rusko ponudbo za nakup bojnih ladij. Argentinska ljudo vlada ne more prodati med vojsko vojnih ladij tudi s pogojem, da jih odda Rusiji po končani vojsk«, ker bi kršila nev tralnoBt. Ta odgovor je najbrže povzročila Angleška. Važna ruska lajava. N e w Y o r k , 20. avgusta. Veliko po zornost vzbuia tu iziava ruskega poslanika grofa Caseinija. Rakel je: »Ker so Japonci v Cifu prekršili kitajsko nevtralnost se tudi Rusi ne bodo več ozirali na njo. Položaj je bolj resen, kakor je bil ob ustaji bokserjev. Upoklicani zdravniki. Petrograd, 20. avgusta. „Pravi-teljstvenij Vestnik" priobčuje ukaz, s kate rim se vsi zdravniki in madicinci tretjega leta pozvani v aktivno vojno službo. Odposlaniitvo velikega knesa Borisa Petrograd. 20. avgusta. Ruska vladna brzojavka iz Mukdena poroča: Veliki knez Brna bo na čelu vojaškega odpo-slaništva odšel v Petrograd, da čestita povodom rojstva cesarjeviča prestolonaslednika. Pozneje zopet odpotuje k armadi. Japonako prostovoljno brodovje. London, 20 avgusta. Zveza japonskih ladij je sklenila ustanoviti prostovoljno japonsko brodovje, obstoječe iz križaric. Varstvo ladij. London, 20 avgusta. Lastniki ladij v Liverpoolu so zahtevali, da na) angleška vlada takoj et iri potrebne korake v varstvo angleškega brodovja. Vsled poat®panja Ru sije preti angleškim lad|am je angleška kup čijska mornarica v nevarnosti, da bodo vsled tega imele koristi d'ue« drža\e. Angleško-avstrijska mirovna pogodba. Neki angleški list je te dni poročal, da sta avstrijski in angleški vladar ob sestanku v Marijinih toplicah podpisala mirovno po godbo med obema državama. Ta vest pa dosedaj se ni potrjena, pač pa se vrše pogajanja o tej zadevi med obema državama že od me eca julija. Nemci so si v laseli zaradi shoda v O pavi. Nemška ljudska stranka je nevoljna valed sprejema poslanca H.ff manna pri shedu. Vsenemoi so pričakovali za svojo stranko vsled shoda mnogo koristi, a sedaj izprevideli, da so jim svobodni Vseiicmoi odnesli ves dobiček. »Alld. Tagblatt« zato besno napada Wolfa in piše: »Poziv dr. R )chowanskega na Bhcdu k edinosti pač m mogel veljati l|udem brez časti. Le človek brez časti nese nalik zloglasnim ženskam Bvojo sramoto v javnost, ki o njem (Wolfu) ve, d« je grešil proti osebni in proti časti ljudskega zastopnika. Šlezijci bi storili prav, da bi tega ničvredneža v pri-hodnjosti pustili pri miru. N>majo li v ble-ziji spodobnih nemških mož, ki bi »astopaii ljudstvo?« Kakor vidimo, ošabni Sohonerer Čudno psuje Wolfa, a oba ekupaj delata le zgago povsod. Gališki deželni zbor bo zboroval od srede septembra do konca oktobra. Ker je neterjetnr, da bi zboroval istočasno z državnim zborom, bo državni zbor najbrže sklican šele pričetkom no vembra. Mažarska naselbina v Zagrebu. Iz Zigreba, 16. avgusta. Do leta 1880. je bilo v Z»grebu prav malo Mižarov. Pri železnici in drugih za-jednišf ih uradih so bili namešJeni domačini Hrvati. Kako so Hrvati branili pravico svojega jezika pri zajedniških uradih še 1. 1883., je najboljši dokaz buna proti finančnemu ravnateliu Davidu, ki je hetol prisiliti hrvaške finančne uradnike, da se nauče mažarski. Buna je bila zatrt«, ne pa pohlepa mažarska za mažariaacijo Hrvaške. Z banom Khuen-Hedervaryjem se začne pravo nase Ijevanje mažarsttih uradnikov na Hrvaško. Od njegovega nastopa 1. 1883. pa do 1. 1890. je bila mažarščina edini uradni jezik na ža-leznicab. V Zagreb pa se je doselilo veliko število Mažarov, ko je bil dogotovljen leta 1890. novi državni kolodvor. Tukaj so bili nameščeni sami Mažari, a sčasoma so odstranili vse niža služabnike iz službe, kar je bilo ostalo ie Hrvatov, tako da zdaj ni niti enega več nameščenega Ko sa je nato uredilo železniško ravnateljstvo so bili ravno tako izklju&eni od aluibe vsi Hrvat'. Železniška uprava je potem začela dogovore z mestno občino, da potrebuje pri kolodvoru velik kos zemljišča sa strojarske delavnice, ter se bahato izjavila, če ne da zastonj zemljišča, da se bodo te delsvnioe seiidale kje drugje sunaj Zagreba. Mestno zastopstvo zagrebško, takrat že mažaronsko, je ugedilo mažarski prevzetnosti ter darovalo zemljišče, saj je miBlilo, da dobe v t»h delavnicah zaslužka tudi domači ljudje. Kaj še! Mažari so tudi v te delavnice postavili za delavce aame Mažare. S tolikimi mažarakimi družinami ae je doselilo v Zagreb seveda tudi mnogo slug in služkinj, ker Mažari hočejo imeti le svoje ljudi za postrežbo. Okoli državnega kolodvora je tako nastala mažarska naselbins. Zdaj so storili Mažari korak dalje. Otroci teh naseljencev morajo seveda ostati Mažari, zato ne smejo v hrvaške šole. Treba je tedaj zanje postaviti mažarsko šolo. Po hrvaškem šolskem zakonu jim je to dovoljeno, samo se mora v šoli učiti tudi hrvaški in učitelj mora imeti spričevalo učiteljske sposobnosti cd hrvaške izpitne komisije. Pa kaj to vs* Mažare briga, ker so imeli bana Khuena Hedervaryja za zaščitnika. Vae ao dosegli, kar so noteli, in zdaj imajo svojo mažarsko šolo, katera ne spada niti pod nadzorstvo hrvaškega šolskega nadzornika, nego pod ogrskega, daai je to čisto nepoatavno. Otroci iz te šole, kamor zahaja tudi nekoliko hrvaške decs, bodo kasneje največji janičarji na Hrvaškem, a ker znajo mažarski, seveda tudi povsodi prvi po bIuž-bah v zajedniških uradih. Tako se dela mažarska propaganda, a Hrvati mažaroni na vse to molče. Dočim Mažari » čista hrvaškem Medmurju, kjer živi 80.000 Hrvatov, ne trpe nobene hrvaške šole, dobe oni v Zagrebu svojo šolo brez veake težave. Oni kar zapovedujejo — in mora biti Ia tega bb vidi, kako slabi so Hrvati in kako malo imajo odporne moči v svoji deželi. Mažari pa s temi uspehi niso zadovoljni. Ker se s Hrvati sploh nočejo družit', so zasnovali svoja društva. Uradniki imajo svojo mažarsko kaz>no, delavci pa svejo bralno in zabavno društvo v strojarski delavnici, kjer dajejo tudi zabave čisto mažarske. To eo si praktično uredili, ker tukaj so varni in delajo, kar hočejo. Toda Mažari snujejo v najnovejšem času še neko podjetje. Oni hočejo vse Mažare, delavce in niže uradnike, naseliti na enem selišču. Država je sklenila sezidati blizu strojarnice toliko malih h šic, kolikor je to-doviD, ter jim te hišice prepustiti na odkup. To je za delavske rodovine in za niže uradnike dobra stvar. Toda Mažari tega ne delajo iz plemenitega namena, marveč iz sebičnosti. Zakaj to ? Poznato je, da vsi naseljeni Mažari v Zigrebu po mogočnosti dobivajo vse, kar potrebujejo za živež, posebno pa obleko, iz Buiimpešte. E lino korist tedaj od teh naaeljencev ima Zigreb, kar plačajo za stanovanja. Zlaj hočejo imeti Se to korist. Uprava železnic je prosila mestno zastopstvo, da bi za stavbišča dobila zemljišče dalje od strojarnice prav poceni. Mi smo zares radovedni, kaj in kako Hode na to odgovorilo mestno zastopstvo. Ča je še kaj domoljubja pri Hrvat h, se v tako svrho ne sme prodati niti pedenj zemlje, saj je vendar očitno, kaj mislijo Mažari b tem doseči. Da bi pa Hrvati sami podpirali na ta način na svojo gmotno in duševno škodo mažarsko naselbino, ne moremo verovati. Skrajni čbb je že, da odpremo enkrat eči in da dobro pogledamo, kaj snuje naš protivnik. Mednarodni kongres socialne demokracije. Mednarodni kongresi socialne demokracije so takorekoč zadnji csianki nekdanje mogočne socialne demokracije. Cimdalje bolj ustanavljajo soo. d&mokratje narodne stran karske skupine. Pri sedanjem kongresu v Amsterdamu so celo z« Lukaemburg in za Lita\sko zahtevali potrdilo o ustanovitvi narodnostnih socialno demokratičnih skupin. Avstrijski s-c demokratje bo tu peli hvalo sami sebi. Rekli bo, da so le oni borilci za splošno volilno pravico in da tvorijo le oni kulturni element v Avstriji. Oni so priborili zborovalno, društveno, združevalno in en del tiskovne svobode. Kako smešni so pač soc. demokratje v Avstriji! Njihovo bahanje pač spominja na gosko, ki se je našopirila s pa-vovim perjem. Mednarodni socialisti 5ni kongreB je imel 20. t. m. svojo zadnjo sejo. Najprvo je bila sprejeta reaolucija glede majnikove svečanosti, v kateri sa poživljajo socialistična rudarska društva, da prirejajo vsakoletne demonstracije za 8 urno delo ter da se praznuje 1. majnik. Nadalje je bila sprejeta resolucija glede trustov, v kateri ae povdarja, da morajo socialisti naperiti svoja prizadevanja za združenje izdelovanja. Sklepanje glede resolucije o izselitvi in naselitvi je bilo odgodeno do bodočega kongresa, ki s i bo vršil 1. 1907 v Stuttgartu. Papež iu francoski katoličani. Iz Rima poročajo, da je papež vkljub boju s Combovim ministrstvom pozval francoske katoličane, da naj se drže navodil Leona XIII. in naj zato ne podpirajo mo-narhistiftnih stremljenj, marveč naj kot republikanci delujejo pri racvoju ljudovlade. Krst ruskega prestolonaslednika. Pruski prino H;nrik se poda v Petrov-dvorec, da zastopa cesarja Viljema kakor botra na krstu velikega kneza prestolonaslednika, ki se bo vršil 24. t m. Princa bo spremljal dvorni maršal podadmiral baron Seckendorf in pcbočnik kapitanlajtenant pl. Bii!ow. Apostolski delegat umrl. Aoostolski dehgat v Carigradu, Bonetti, je umrl dne 18. avgusta, cb 10. uri zvečer, na stari bolezni na jetrib, ki se je v zadnjih dn^h ailno skujšala. V vseh katoliških krogih vlada velika žalost. Vsi prvi tolmači vseh poslaništev so obiskali na posiv svojih misijonov generalnega vikarja ter mu izrazili svoje sožalje Zastopniki vseh katoliških cerkvenih zavodov in šol ter patrijarhati raznih kor lesij in bolgarski eksarhat so tudi izrazili svoje sožalje. Pogreb se je včeraj vršil. Pokojnika bodo pokopali v cerkvi •v. Duha. Upor Hererov. General Trotha je sicer porazil Herere, a ti niso pobegnili proti severu, marveč proti jugu. Sedaj bo ž njimi mala vojska, ki je najbolj naporna in zahteva največ žrtev. "Vojaški krogi zahtevajo pomnožitev vojaštva. Koroško novice. k Spodnji Dravograd. V torek, dne d. t. m., je bila tukaj uuda ploha. Vsled močnega naliva je planinsko casto na več krajih popolnoma raztrgalo. Pol ure od Spod. Dravograda na glavni cesti proti Mariboru je zasul velik plaz glavno cesto. Toče hvala Bogu n' bilo. k Dobrlavas. Minuli teden je hotel neki tat vlomiti v cerkev Matere božje na gori. Zid in vrata v žagrad je precej poškodoval. k Št. Jurij na Vinogradih. (Razno.) Malokdaj obota leto biti ta«o slabo, kakor je letos. Pod Vogljami proti Gremčičam še sedaj teče po važenberškem prostranem polju takoimenovani gladovni potok. L ulje namreč pravijo, da tedaj leto ni kaj prida, kadar se imenovani gladovni potok vsaj do kresa ne posuši. Ia imajo za letos najbrž prav. Na binkeštno soboto nas je skoraj pohrustala •toča; kar je pust la, so veliki del peškodo-vali ostudni »vogrci«, ki napravljajo, kakor drugod tako tudi pri nas, veliko nesreče. &ito kaže prav slabo, kar ga je zrastlo in dozorelo po drugem vsej&nju, je zelo lahko. Samo živina ima letos pri nas obilo krme Lepo se je obnesla pomladna košnja in kaj lepa je povsod deteljs. Malokateri dan premine, da ne prigrozijo od severne in za hodne strani črni obaki, o katerih pravijo, da ima skeraj vsak le točo v sebi. — Za malošentvidsko cerkev ja krščanska, blaga žena Rajnekarca dala napraviti prav lep navi tabernakelj, dtugi iarmani pa so zložili in dali popraviti m lepo očediti zvonik. Bog jim povrni! Bil je pač potreben poprave malošentridski zvonik. Saj je rastlo že drevje na njem, in hudo-mušneži so trdili, da so zunaj zvonika na drevju že parkrat gnjezdile štorklje. Tega veselja jim ne privoščimo več. k S?. Višarje Na predvečer sv. Lovrenca dospela je semkaj procesija iz Eibis-\valda na Štajerskem; vseh skupaj je bilo 31 osab. Ti romarji gredo večinoma peš in obiščejo med potom več rcmirskih cerkev, kakor n. pr. Mirijino cerkev v Dolini, Gospo Sveto, Zhoolje, Podgorje itd. Procesijo je dičilo 10 btlo oblečenih devic, ki so pele lavretanske litaniie — Na dan sv. Lovrenca prišlo je ckoli 250 romarjev iz Bivoa v spremstvu njihovega kaplana g. Jožtfa Fon. Isti dan priromali so tudi cerkveni pevci iz Bohinja v družbi svojega g. župnika. — Od začetka julija do zdai je došlo sem kakih 1500 romarjev in hribolazcev. To je nekaj manj kot prejšnja leta v tem čaBU. Dela nam konkurenco božja pot na Brezjah. Posebno veliko pa je prišlo vojakov-kadetov iz razn h šol na taktiine vaje. Pred 10. julijem je bilo tukaj 15 častnikov od generalnega štaba, ki so proučavali načrt o zgradbi male trdnjave na Ukovškem vrhu v svrho večje varnosti proti požrešnim Italijanom. — Tekom zadnjih treh tednov je bilo tukaj jako veliko neviht z groznim bliskom in treskom. Posebno huda nevihta je bila dne 6. t. m. od 4.—5 ure popoldne. Vdarjalo je v bližini, da se je cela gora tresla. Vkljub temu je prišlo kakih 400 romarjev iz raznih krajev. Bili so večinoma do kože mokri, a vendar dobre volje. Nekaj imam še opomniti: da pride tako malo Slovencev-Korošcev na tu kajšnjo božjo pot; posebno pa se bojijo hribov slovenski dubnvni. Tujih svečenikov je došlo doidaj šele 50 G6ri vendar vsak lahko dosopiha; doli pa gre tudi po saneh. Cana za vožnjo je 3 K. Od 31. julija do 7. avgusta se je peljalo 25 oseb t«m potom v dolino. Dnevne novice. V Ljubljani, 22. avgusta. »Slov. kri5 soc zveza« naznanja, da so ooročila poslala sledeča nadaljna dru Stva : 8 Kat. slov. izobraževalno društvo St. Vid pri Vipavi. 9 K4. slov. izobraževalno društvo Križa pri Tržiču, 10 Kut. izobraže valno društvo na Mirni na Dolenjskem. — Še enkrat prosimo ostala dru štva, naj do nedelje storijo svoio dolžnost. Tajništvo vodstva družbe sv Cirila in Metoda bode poslovalo odslej redno vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 3 do 6. ure popoldne v diužbini sobi v »Narodnem domu". To se naznanja s pri-stavkom, da sa prodaja tam tudi »narodni kolek«. — Vojaško veteransko društvo v Št. Vidu nad Ljubljano se je včeraj 2 L. avuu-tt v proslavo rojstva cesarja Fran OŠka Josipa I. udeležilo — korporat>vnu 28 mož — v župni cerkvi sv. maše. Z* vts trud za ustanovitev t ga društva gre hv>la izvoljenemu načelniku društva gospodu Fr. sušteršiču. — Požari V jutro dne 20 t. m. ob 3. uri je aaCeio goreti na Gfeti v reki ka iibi za delavce, ki delajo na gradnii železnice. Prišli so gasilci ter po nekolko urab pogasili ogenj, ki je pa vpepe il kolibo in netti konjski hlev, ki sta oba last Miroslava Mozetiča. Požar je nap ravil škode za 8000 K. Obe poslopji sta bili zavarovani proti požaru. — Ob 4. uri in pol zjutraj ie začelo goreti v delavnici mizarja Antona C>nti, ki se nahaja v ulici Petronio št. 1. Gasilci sa tu uspešneje gasili. Vendar je ogenj uničil raznega pohištva in orodja v vrednosti 300 kron. — V Okočcu v bivši vojaški granici je nastal v četrtek zvečer velik požar, ki je trajal do petka zjutraj. 25 družin jo brez strehe. Skoda znaša četrt milijona kron. — Grški prino Jurij. Iz Rima poro čajo, da pride grški princ Jurij v svoji last nosti vrhovnega komisarja na Kreti, na grad Racconigi pri Turinu, kjer biva sedaj italijanski kralj. Princ se hoče razgovarjati s kraljem radi podališinia sedanjega nažina vladanja na otoku Kreti, ker eo celo Krečani protivni, da bi se otok Kreta združil z grškim kraliestvom. — Vodovod v Bohinju. V Bohinjski Bistrici sf> nedavno začeli graditi vodovod. — Strela je 18 t. m. v Tominjah na Notranjskem ud?rila v poslopje A. Logarja. Poslopje je pogorelo, kakor tudi soseda I. Primca; zgorelo je tudi nekaj živalij. — Liear ima škode do 10 tisoč, Prime pa do 2500 K. — Pogorela so 15. t. m. v vasi Kraje pri Dolu poslopja L. Povšeta; škode je do 1600 K. — Šolske vesti. Premeščena je učiteljica gad T. Lavrenčič iz Loškega potoka v Vel. Dolino in gospa Josipina R s v e 1 a n t iz Doline v Čatež. Nameščeni so: I. Erbežnik v Kostanjevici, M. B r e -z o v a r v St. Rupcrtu in I A r n š e k v Leskovcu — Is Hotedršice se nam niše: P> slovil sa je od nas č. g. župnik S kser. ki je 15 let bival med nami, Velika množica ljudstva se je ».brala, ko s s je gospod po slavljal od nos. Mnogi so ga spremili do kolodvora v Log»tcu. Ža drugi dan p* tie je pripeljal novi župnik g. Al Jarec. Sorejem je bil veličasten. Mladeniči si postavi- 53 mlajev in 7 slavolokov. Prejšnjemu gospodo feličemo: B g V»s ohrani še mnogo lit! Novega "a oo*dr«vljamo: Dobro došii ! — Zakasnel cvet V B gunj&h na Notraniskem imamo pomlad: ob volibi cesti je mlad« jablana vsa v belem cvet)U C j bo pa kaj silo, bomo že tudi sporočili. •— Izgubila se je slaboumna Mirija Lunder, srednje velikosti, doma iz Velike Slevce, župnija Velike LišBe, obJina S'f ti Gregor Sla je proti Turjaku. Kdor jo najde, odda nai o na Vel. S.evoo. — I. kongres srbskih zdravnikov in naravoslovcev pod pokroviteljstvom kralja Petra I. se bode vršil po sledečem sporedu: 18 (5.) septembra prvi sestanek članov kongresa, eventuelno z rodbinami, ob 8. uri zveSer v »Grand Hotelu; 19. (G) septembra dopoldne ob 1ltll. uri svečana otvoritev kongresa, popoldne poslovanje sekcij, zvečer svečana predstava v »Narodnem pozorištu«; 20. (7.) septembra dopoldne po slovanje sekcij, popoldne izlet v okolico B jI grada, zvečer koncert; 21. (8) septembra dopoldne poslovanje sekcij, popoldne pošlo vanje sekcij v zvezi b posetom bolnic, na učnih muzejev, kabinetov itd., ob '/|7. uri zaključna skupna seja kongresa, zvečer ban ket; 22. (9.) septembra iileti z železnico in s parobrodom (Se se javi zadostno število udeleinikov). — Udeležniki kongresa javijo naj se gospodu Djoki Stanojeviču, profesorju velike šole v Balgradu, in naj upo-šljejo svoto 10 dinarjev za vstopnico. Za-stran potovanja in stanovanj bode pripravljalni cdbor v kiatkem vsa potrebno ob javil. — Iz Novega mesta se nam piše: Blagovolite poiasniti poročilo glede moške podružnice družbe sv. Uirila in Metoda. Ni res, da podružnica tri leta ni imela občnega zbora. Občni zbor ie bil sklican vsako leto, tako tudi leta 1908., toda opetovano brez uspeha. Tako sta lani prišla na občni zbor le dva člana, in zbor se seveda ni mogel vršiti. Letos so prišli na občni zbor trije člani ter so na izrecno zahtevo večletnega prsdsedn ka gospoda Fr. Perkota volili nov odbor, ker sam ni hotel več prevzeti odbor ništva. — Iz novomeške okolice se nam piše: Novomeška davttrija je po davčnem iztirjevaicu razposlala opomine zaradi zaostalih davkov. Dobro, ker mnoge je res treba opominjati. Vendur je čudro, če stranke dote ooomine, predno bo dobile plačilne nalog«. Bfea teh stranke ne vedo, ne kedtj, ne Koliko jim je trtba plačati. Torej več red« I — Rlzzijeve poezije. Poroča se nam: Nečak nekdati| privabi strelo. Zaradi brezposelnosti je Tčeraj ljubljanska policija prijela Rozo Podlipar, Marijo Loimkar in Ano Z ioan. Zaradi motenja nočnega miru v neki gostilni je danes policija pri ela sledeče osobe: Frančiška Zsgar, Frančiška Skrabo, Ivana Kruleta, Lana Remžarja, Antona in Josipa Trškana. Pretep pred konjušnico. Liha Lava^nola in Punterl sta v nedeljo zjutraj pred rdečo vojašnico pretepla in telesno poškodovala Jakoba Gruma. Na vojaške vaje je šel dane« zjutraj ii Ljubljane brambovski polk it. 27 na Koro-iko ter se vrne 11. septembra. — Brambov-ski polk št. 5 ae je včeraj pripeljal iz Trsta v Ljubljano in po kratkem odmoru dalje v Kran'. Pretepla sta včeraj žena in sin mestnega delala F M, ker je prilel preveč »vesel« ' domov. Moral je v bolnico. Umrl je v bolnici JožefMozetič, o katerem smo v soboto poročali, da so ga prepeljali iz Kilovč. Sestanek slovenskih umetnikov bo dne 24. t. mes. v hotelu »Ilirija«. Dnevni red: 1. Čitarjo lapisnika zadnjega sestanka. 2. Poročilo o nadaljmh pripravah za jugoslovansko razstavo. 8. a) Volitev slovenskega zastopnika za belgrajsko jury; b) določitev poslovnika za ljubljanske presojevalne od seke. 4. Slučajnosti. Kurji tat je v noči od 19. na 20. t. m. g. Val. Accettu odnesel 14 kur. Pobegnil je Polikarp Sposito, vratar v nekem tukajšnjem hotelu; zapusti je — več dolgov. V deželno bolnico so pripeljali A. Porto-luzija, kateiemu je v Bohinju padel kamen na gl»vo in ga mrčno poškodoval. Učni tečaj za babice s slovenskim učnim jezikom se pnene 1. oktobra. Prošnje do 10. sept. Razpisanih je devet ustanov po 105 K. Umrli so: Pavla Habič, postreščkova hči l1/, leta, Florijtnske ulice 16; Iran Flinder, paznikov sin, 25 dni, Voomatski Irg 8; Ivan Sohar herm»yer, prisiljenec, 35 let, Poljanski nasip 56; Friderik Legat, sin preglednika železn ških voz, 3 mesece, Radec-kega cesta 2; Vida Biijak, pekovskega mojstra bči, 14 dni, Poljanska cesta 49 Cerkveni letopis. Lurd v Vatikanu. Papež Leon XIII. je večkrat rekel, da mu ie jako žal, ker ne mere obiskati otubno, kakor drugi verniki, čudodelni Lurd. Skof v Tarbu je pustil na svoje streške zgraditi v vatikanskih vrtovih natančen posnetek maesa-bilskih skal. Ranjki papež je v zadnjih letih Bvojega življenja večkrat ebiskal »Lurd v Vatikanu«, in sedanji papež je obišče vsak dan. Letos želi papež ob jubileju Brezmadežne otvcriti »Lurd« v Vatikanu širšim množicam in zlasti pobožnim Rimljanom. Zgraditi hoče nad Bkalimi kapelico, posnetek krasne cerkve nad massabilekimi ska lami v Lurdu. Tudi te stroške bo pokril škof v Tarbu, kateri pride osebno k blago-slovljenju te kapelice. Darovi. Poslani našemu uredništvu: Za Podpeč: Župnij« Brezovica 30 K. — Neimenovan 2 K. Bog plačaj! Družbi sv. Cirila in Metoda ao cd 16. julija do 15. a\gueta 1904. poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva : Upravništvo »Slovenskega Naroda« 179 K 89 v , upravništvo ozir. uredništvo »Slovenca« 297 K 80 v, upravništvo »Mira« 982 K 70 v., podružnice: V Gorici 503 K 40 v , ženska v Ribnici 2C0 K, moška v Rbnici 200 K, Šentjakobsko trnovska moška v Ljubljani 112 K, ženska v Kranju 392 K, ženska šentpeterska v Ljubljani 203 K, moška v Kranju 92 K, v St. Petru na Krasu (»Pivka«) 34 K, v Gradcu 50 K, prva belokranjska ženska v Črncmlju 53 K, za Slovenji Gradec in okolioo 48 K 65 v. (med temi dar g. I. Lenarta v Smartinu), ženska v Celju 300 K, v Skcfji loki 157 K 36 v.; društva: Prvo slov. pevsko društvo „Lira" v Kamniku čisti denesek od veselice v Domžalah 10. julija 77 K 15 v., .M 1 a d o s t" pjev. i tamb. klub hrvat. sveuč. gradana u Zagrebu 416 K 52 v, kmet bralno društvo v Bočni 4 K, akademično društvo »P r o-b v e t a« 7a prodani narodni kolek 6 00 K, pevsko društvo ,žvon" v Litiji 100 K. g. I Jebačm, prispevek od prodaje Ciril-Metodove kave 200 K, Janko Časi v Spitaliču, zbirko 2 K 60 v., Franc Pokom iz Besnice 5 K, Jcsip Levičnik v Železnikih 30 K, Valentin Zafcret v Jese nicah 4 K, Vaso Petričič, prispevek od prodaje Ciril Metodovega mila 17 K, Ivan Der-novšek iz Z>gorja. 2birko od dneva sv. Ane na Sv. Platini 10 K 41 v., župnik Ivan aathser cb 251etnici mašništva 10 K, topli Carji darovali na dan Bkupfčine v Žalcu, in sicer: prspa Hočevar 4 K. gospa Bayr 2 K, gospa Simonovič 2 K, gospa Praunseis 2 K, gdčna. Katica Sterk 1 K, gg. Pfeifer 10 K, J. N. Resman 10 K, bcbmitt 5 K, Ritn^r 5 K, /iamida 5 K, Podboj 4 K. Petek 3 K, župan tjitar 3 K, dr. Weib> 3 K, Stark 2 K, dr. Kopfiva 2 K, Lenassi 2 K, S'tar 2 K, Natlačen 2 K, Matko 2 K skupaj 71 K, go spica L udmila Roblek iz Litije, skupilo pri glavni skupščini prodanih društvenih znakov 224 K, Fran Zacherl v Ljutomeru, zbirko 5 K, Jan. Pretner iz Je«enio pogdčni. Mici Schreyevi nabranih 20 K 70 v,, Anton Kociper v St. Lor*ncu 75 v., vodstvo šole na Muti 21 K 90 v. Za mladinske spise: 735 K 43 v. (med temi šolsko sestre pri sv. Jakobu v Trstu 441 K 50 v.) Vsem darovalcem prisrčna hvala! Blagajništvo družbe it. Cirila in Metoda. Telefonska in brzojavna poročila Japonsko-rnskft vojska. London, 22. avgusta. Japonski napad na Port Artur, začet v petek ali v soboto, je bil po japonskih poročilih odločen za d e -f i n i t i v n i naskok, a se je popolnoma ponesrečil. Včeraj so napad ponovili, zopet brez uspeha. Japonci so prej sklenili, da če bo tudi ta napad zastonj, bodo Port Artur blokirali in žrtvovali. Rusi imajo zdaj v Port Arturju še 23 000 za boj sposobnih mož, 6000 jib leži ranjenih. London, 22. avgusta. »Dai!y Mail« je izvedel, da Be je napad na Poit Artur za kaBnil zaradi velikih tehničnih težav. Japonci ne merejo dobiti stališč* za svoje topove, in so morali zoto doslej samo indirektno stre ljati. Japonci so z ladjo Itaši izgubili mnego jako izvrstnega obležnega gradiva. Ker so vsi japonski in tuji listi v Tokiu brez poročil izpred Port Atturja, se sodi, da hočejo Japonci zamolčati težka iigube. Lin« jevič v Vladivoitoku ima 40 000 mož. Tokio, 22. avg. Japonski križarici »C> toze« in »Cušima« sta napadli »Novika« pri Korzakovsku. Japonske granate so povzročile požar na „Noviku", ki se je potem potopil. Čifu, 22. avgusta. Sliši se, da so Japonci vzeli utrdbo št 25. severno od Zlate gore._ Čiiu, 22 avgusta. Ladja, došla od Mi-autanskih otokov, pripoveduje, da je videla 20. t. m. pet japonskih ladij, ki so zasledovale dve ruski ladji. Sangaj, 22. avgusta. Tactoj ni dovolil Rusom, da bi popravili kotel »Askoldov«, ter trdi, da je »Askold« došel z dvema rab nima strojema in dvema dobrima kotloma. V tem stanju mora tudi oditi. Petrograd, 22. avgusta. Ko so Ja ponci zvečer 19. t. mes. in naslednje jutro brez uspeha napadali Port Artur, so tudi japonske ladje bombardirale mesto. Niti utrdbe niti mesto ni bilo pri tem poškodovano. Te zadnje dni so Japonci vso poior nost obrnili na Port Artur, ne zmei e se za Ljaojan. Peterburg, 22. avgusta. Govori se, da je morivec Plehvejev, spoznan kot sin trgovca aazonova iz Ufe, pred štirimi dnevi v ječi umrl. Dunaj, 22. avg. Moskovski listi trdijo, da je bil pri postaji Tajšev sibirske železnice tovorni vlak, obstoječ iz 36 vagonov, uničen z dinamitom. Atentat je bil namenjen ekspresnemu vlaku, ki bi moral voziti ob tej uri, a se je slučajno zakasnil. Štiri osebe so mrtve, več težko ranjenih. Celte, 22. a\guata. Ruska križarica neznanega imena je bila videti 40 milj cd frarcoskepra obrežja. Bazne stvari. Prepoved glede izvažanja krme v Rumuniji Uradni list objavlja naredbo ministrsktga sveti, s katero je prepovedano izvažanje krme vsako vrsie, kakor sena, slame, onsa, otrob ter odpadkov pri naprav-ljanju špirita, sladkorja, piva in vegetabil-nib olj. Velike tatvine dragih kamenov. V angleškem kopališču Nt\v,jort je bilo pokradenih mnego dragocen h kamenov. So boli pa je razburilo imenitnejše letovišnike v Ni\vportu, ko je našel neki detektiv mnego ukraden'b drage cjnostij v vrednosti do 200 000 dolarje* v stanovanju soproge ne-ktpa milijonarja. O tej i f ri policija noče dati nobenega pojasnila, *endar pa ie občno mnenj«*, da so prišli ra sled imet itnim tatovem jfteteoroioglOKO jiort^u«. itflna nad Morjem 306'2m, srednji »mini tlak 786-0 »n i Cu op»-* uniji Stuj« b»ro-aatr*. » K>a, Teaptu rutaiB po Co;«ti« Vttnri. ! Neb« M >4 1 'J1 fc. , 20 | zve«. | 735 9 | 19 6 f brezvetr.' | del. obl. „.| 7. zjutr. 1 2. nopol. 73fi'4 35-1 15-4 28'2 w , I megla si. jug. 1 del. obl. 00 | 9 zvefi. | /3i> 3 | 18-3 »1. svzb | nevihta. _9| 7. ijotr. 1 733 2 1 1-7 1 „ 1 pol obl. 1 3 6 H2. popol.J 730'8 | 18-3 | si. jjvzb. | obl. 1 Srednja temperatura sobote 18 0', norm. l-<-4\ Srednja temperatura nedelje 2C'6° normale 18H°. Pri svojem odhodu is Ljubljane v novo domovino se presrčno zahvalim vsem znancem in prijateljem na Slovenskem za njihovo pravo slovensko gostoljubnost in prijaznost; obenem pa kličem vsem, od katerih se nisem mogel osebno posloviti, presrčno: „Na snidenje in 3 fjogom!" Ljubljana, 20. avgusta t904- 1394 1-1 Frank Sakser. I) vil licenca za trgovino s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki se takoj sprejmeta iz dobre iu poštene liiše Ponudbe pod „Trgovina" na upravništvo »Slovenca". 1226 9-7 Učenec se takoj sprejme « trgovino z mefaoim blagom pri Franc Zurcu v Trebnjem 1390 4—1 Mladenič, star 22 let, želi dobiti kje službo cer kovnika — fo« u >b.i naj s«pošii|a|i: Jernej Kovač, cerkovnik v kapucinskem samostanu v Skofji Loki, 1393 3—1 Kuharica išče službe 1391 3-1 pri kakem g. duhovniku. — Naslov povd iz prijaznosti upravništvo „Slovenca". E i = = niiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiir 11 Grenčica |! „Florian" || in liker j j (I „Florian" || || najboljša kapljica || 11 za želodec. 1238 25 1 1 .............Illllllllllll.................................................................. Iz proste roke prodam Hrfri njive~9GE za petnajst mernikov posetve in = travnik, = pol jah«, vse skupaj v eni pare Ii, na Pre-zreni, četrt ure od P^dnurta nn G renskem. V*č s* iz