THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OP AMERICA. Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGO. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organization«.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. STEV. (No.) 191. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, OKTOBRA — THUSDAY, OCTOBER 4, 1928. LETNIK XXXVII. Italijanski kralj se odpove? - Vanizelos na Angleški VSA EVROPA S ZAČUDENJEM GLEDA NA ODPOVED ITTLIJANSKEGA KRALJA. — VZROK SE PRIPISUJE MOČNI NADVLADI IN KONTROLI FAŠISTOV.— MUSSOLINI ZNA PROGLASITI SEBE ZA RIMSKEGA EMPERORJA. 1 ________ MR. COOLIDGE OBIŠČE ŠOLO, KATERO JE NEKDAJ OBISKOVAL. Dunaj, Avstrija. — 2o dva dni krožijo po evropskih kapi-tolih vesti, da se namerava italijanski kralj Viktor Emanuel odpovedati prestolu. Venda«-se te vesti ni takoj vzelo resnim. Zadnje vesti pa na novo potrjujejo, da je se kralj E-manuel resno odločil, da se odpove prestolu /.ase in njegove sinove, pravijo poročila.' Italijanski kralj je bil odkar I •d i na čelu italijanske vladf lussolini. le bolj figura, ka Nahaja se v Londonu in trdi zunanjemu ministru, da je njegov namen ustvariti na Balkanu prijateljske odno-šaje med državami. London. Anglija. — Grški ministerski predsednik Veni-zelos se je včeraj mudil v u-radu angleškega zunanjega ................ i ministra. Tam je podal iziave, lussoiini, le Oolj figura, ka-; , .. , .. . „ - . , ii,. • i j , kv nadalje suval in z bodalom j saharina, ki so ga vtihotapili težko ranil Franca Sotlerja in j preko Prekmurja in ki je vro-da je nalašč sunil z bodalom , den okrog 30.000 Din. Vsa tro- namen v> pri ''alije. V ti ihodnjem parlamentarskero asedanju v Rimu pi odložilo • »zadevno predlogo. To je baje, kakor namigujejo poročevalci ozlovolilo italijanskega kralia. da se namerava odpovedati prestolu, kakor hitro pride v veljavo postava in oditi v pokoj, v kak kraj iz Italije. Njega pa nasledi vojvoda Apulia in ne krt'.ljev sni, ki ie bil doslej presioloiarlcd lik Italije. Poročila sicer niso dovolj asna. da bi so moglo natančni razbrati kaj so nadaljni na-h«'ni italijanskega diktatorja. Parizu so nekrtc n oasnikar-komentirali to vest o abdika-ii, italijanskega kra'ia tako ikor, da zna Mussolini nai-/.e uporabiti to priliko ii? klicati sebe za rimske g? co-.u\ja. Bodočnost in razvoi te-;i vprašanja bota nam iasn^ »kazala, ka j tiči za to novico. -o-- V NEMČIJI STAVKA 50 000 LADJEDELNIŠKIH DELAVCEV. Berlin, Nemčija. — V nem-:ih ladjedelnicah so te .dni > ^^nrmi iii'»"i> ___„____ _ „_ I Trdil je, da bo v kratkem pred- | j« predsednik Ccsiidpe preval v Vern-Dnt, je ob tej priliki obiskal Black River Akade | lagal prijateljske pogodbe tu /rt:jo, ro:- v Lvdlowr, katere je v svoji mlrdosti cbiskoval. Slika kaže skupino gojencev, pred di Jugoslaviji, Romuniji in njimi stoji Ccolidge. Bulgariii. Njegov namen je------------------ NEMIRI M KITAJSKEM.; KRIŽEM SVETA. du Cushendumi, zunanjemu1 _ - i — Na Ki^iskrn starta 2,500 — London. Anglija. — T z S'a^e razmere tudi Ano Gracar v desno roko blizu rame in ji zadal lahke ureznine. Obdol ženee svojih dejanj ni mogel tajiti, ker jih je izvršil | pri belem dnevu, vpričo poln li„ JI._____ NASELNIŠKA VPRAŠANJA ;oi,r Ij,,di: RP je \ a r 11 t ministru Anglije. I V Angliji namreč glednio z neprijaznem očesom r a g-*ško-italijansko pogodbo. Sn-at-v.'^ to za politično prolirotez'* proti angleškemu uplivu v sredozemskem morju. -o- POLITIČNI PREGLED, Al Smith na pot »to. — Množice so Tn navdu peštnih uslužbencev. — Po- Londona sc poroča, da je sve-1 licija je postavila strojne tovni veliki bogatin, Rockefel- I puške na lice mesta. J ler, nakazal del svojega pre-! —o-—" j moženja. $3,500y0t>0.00 za I 5c.nThaj, Kitajsko. — Sl^be! procvi* izičnih in biologičniii ; razmere tudi r.a Kitajskem študij, na Cambridge vseuče-l povzročile nemire med delav-j lišču v Angliji, j ci. Te dni je pričelo stavkati j — Berlin, Nemčija. - Pred- 12.500 poštnih uslužbencev' sednik nemške republike, Hin- ^lobri časi. Ljudstvo se mno-, . ! Ali ,)odo dosegli kaj uspeha, denburg, je dne 2. oktobra iž, gospodarske razmere se pn I' J^IT -VIj^i "P V°; .„.. I praznoval svoj 81 ti * rojstni vedno slabšajo. Mnogoštevilne Stavkarji so pričeli z upori dan. Poroča se, da mu je ob tej i množice vseh narodov se od- jal s silobranom. češ, da j — mislil, da ga bo Sotlar z no- v Evropi. — žem. Potem ko je Sotlarja oi>-izseljevanje. — rezal, da so drugi gostje z Ju- ^^-jtako nepričakovano, da je bi- priliki prinesel voščilo veli'.: seno pozdravljale. ver pravi, da se bo izogiba'; vlada popolnoma i zn ena de- novi Zeppelin, kateri je plul verskim vprasanmm. | ra. Nobenih opominov niso da- rad Berlinom in vsipal na Chicafšo, 111. — Te dni se i' li vladi, nredno so pri "eli jav-| zemljo cvetlice, in voščila zh no na nam. visokoletnega predsednika. dolo'eno število in Al Smith peljal iz Milwaukee, Policija je v r^rlici zavaro-j _ New Yo«k. N. Y. - Tu- ma vstopa v to državo. A r vala poslopje poštnega urada, ci Amerikanci verujejo, da v Splošno ^labe razmere po- nrn o In.nr v !"i ' pozvaIa na ,ice ,T>°cta. dov°r Prestopnem letu se manj far- vzvočajo nezadovoljnost in nmoia. veiiKe mnoz: ^ j modi in v poslopje postavila tov poroči, kakor pa v navad- j vedno več izseljencev sc od- pj^,ra ° JT^VT •utrojne pUŽke' P°7neic 10 nH" nih ?rtih- X™ Yorka ^ pravi ja na poi. Prošnje za n ^ T r 0 Šla pn7n0Č dru'ra rolicijp. poroča, da v tem letu do 30. seljenre v Združene države se prcnseaniske v«n«ki list v A meri k t "Amari kanski Slovenec!" zahtevam so za enkrp^ š° n? ugodilo. Kako l>o to irn^dlo. se še no more sklenati. vendar pa to lahko rodi še hv.jše posledice. -o- RUSKA ZASTAVA NA FRANC JOfcETOVEM OTOKU. Oslo, Norves-ija. — Ruska vlada se je rrolastiH Franc Jo-žefovega otoka in tam zasadila svojo zastavo. Po naravn' legi otoka, je Norvegija najbolj interesirana za to zemljo. Ta obrežja bi isti prav dobro služila za morski lov. Ne ve se še, kako se bodo o tem pobotali. korajžo! | silcev za naseljenje v Združe- — Chicago, 111. — Zračna ne države, toda več kakor Ita-pošta se je vpeljala med Chi- lijo. jih pa nima nobena druga cago. Montreal. Kanada, in država. Uradno poročilo na-Mexico City. Meksiko. Prvi znanja, da italijanska kvota polet se je izvršil ponoči med je prenapolnjena že za eno 1. in 2. oktobrom. Zračna po-1 generacijo, šta bo prihranila časa. en dan kanada se mn02i. Ottawa. Kanada. — Kot je znano, ima Kan?da še velike prazne zemlje. Vabijo tujce, kot nove priseljence v Kanado. Zadnjih par let se je p^ pokazalo, da se prebivalstvo v Kanadi, vendar znatno množi. Preračunano je, da prebivalstvo narašča približno za 150,-000 na leto. Imajo tudi veliko med Chicago in Montr?al: dva dni pa med Chicago in Mexico City. — Melbourne, Avstralija.— Zadnje dni so v Avstraliji pričeli stavkati pristaniški delavci. Nemiri so se pričeli že en teden poprej, ko so se pa stavkarji v drugič pojavili, je prišlo do spopada, pri katerem ie bilo več oseb ranienih. Stavka se je pričela proti južno eT* ropskim delavcem. — Sacramento. Cal. — Mis"* Anna Safer, iz Jacksonsillo. Fla. je dobila Alfred E. Smith kupico, za nagrado, ker je bila najboljša tipkarca na pisalni stroj. Napisala je v eni minuti 82 besed; To nagrado je Al Smith sam nakazal. — Sawtelle. Cal. — NeV restavrantar, W. F. Beard, in policaj, John F. Brinnegar, kateri je prišel na restavrantar-jev»dom preiskovati če ima kaj prepovedane pijače, sta mladega zaroda. Quebec sc ( _ ______ ^___^ smatra, kot najbolj rodovitna se sprla in ustrelila eden dru-dežela na svetu, za množitev ! zega. Se dve žrtvi več, kot po-otrok. sledica prohibicije. Izseljevanje ali naseljevanje sicer ni nič novega v svetovni zgodovini, že od nekdaj so se posamezni elementi ali pa tudi celi narodi preselieva-li. toda tako natančne vizije i11 dobivanje potnih listov, pa ni bilo še nikoli poprej v zgodovini, kakor je v današnjih časih. Skoro bi so ne mogr]^ vtihotapiti iz ene države ^ drugo, ne da bi jo oblasti opazile. Razprava, ki je trajala cel dan in zvečer do 8. ure, je bila zelo zanimiva. Obdolženec je prišel v svojem zagovoru večkrat v protislovja. Njeerov zagovor je pa bil zlasti v protislovju z izpovedbami prič. Porotni sodni dvor je stavil po- jica je bila aretirana. Dva. mod njimi sta trgovca iz Zagreba, tretji pa neki trgovec iz Me-djimurja. -o- Če je brivec pijan. . . Kmet Jurij Cale iz Ilira pri Mostarju so je Šel te dni obrit k brivcu Ivanu Pezelju. Po-zelj je bil nekoliko pijan, vendar pa ie kmeta obril. Ker ga je nekoliko porezal. ie kmet zahteval, naj ga brivec namaže s kolonjsko vodo. Na nesrečo pa je ravno tedaj stala na mizi tudi posoda z lizolom in pijani brivec je namazal kmeta z lizolom. Kmeta so v groznih mukah prepeljali v bolnišnico, brivca pa na policijo. -o- Smrtna nesreča dveh delavcev v Bosni. V reki Drini sta te dni utonila delavca tvrdke Varga fmail Borovič in Sačir Sobo. Bila sta zaposlena pri splavih r.r reki Drini. Tu se jima ie spodrsnilo; padla sta v vodo ir. utonila. Delavec Sobo zapušča petero nepreskrbljenih otrok. Ta slučaj je dal sarajevski delavski zbornici povod, da je protestirala radi tega. ker s<> silijo k tako nevarnemu delu na vodi delavci, ki ne znajo plavati. -o- Smrtna kosa v Trbovljah. Umrli so: Vrtačnik Vera, hči rudarja, 3 in pol leta: Si-monič Ignac, posrednik. 4.°» let: Babič Matija, prevžitkar, 70 let: Naglav Marija, žena ru- V jeco radi uboja. Cleveland. O.—Kot že znano, je v Clevelandu rojak Mar-tinčič nedavno, med prepirom z nožem zabodel rojaka Finka. Martinčič je bil seveda, takoj aretiran. Ko se je vršila obravnava o tej zadevi, je obtožencu že precej trda predla. S pomočjo dobre zagovornika, odvetnika Mr. F. J. Lauscheta, se je pa posrečilo, da je bil obtoženec obsojen na podlagi u-mora druge vrste. Proglašena je bila sodba, ki znaša od 1 do 20 let zapora. darja, 20 let: Naglav Marija, rotnikom tri glavna vprašanja, [hčerka rudarja, 2 dni: .Tur-tikajoča se hudodelstva uboja, man Katarina, prevžitkarica. hudodelstva težke telesne po- 75 let: Cebin Peter, prevžit-škodbe in prestopka lahke t?-lcsne poškodbe ter šest dodatnih vprašanj, tikajočih se ob-toženčevega zagovora glede popolne pijanosti in zmedenosti misli. Porotniki so soglasno vsa tri glavna vprašanja potrdili. dodatna vprašanja pa zanikali. Z ozirom na porotniški pravorek je bil obtoženec obsojen radi hudodelstva uboja in težke telesne poškodbe ter prestopka lahke telesne poškodbe na dve leti in pol težke ječe s poostritvami. -o- Cela vas zgorela. V ponedeljek zvečer 13. sept. je nastal v vasi Kariči pri Visokem v Bosni velik požar, ki je radi hudega vetra takoj objel vso vas. Kmetje so komaj še utegnili rešiti svojo 75 let: Cebin Peter, kar, 75 let. -o- Velike noneverbe v Domžalah. Ljubljanska policija je v zvezi z orožništvom v Domžalah prišla na sled velikonotez-nim poneverbam v Domžalah. Ker še niso znane vse podrobnosti v tej aferi, ne moremo zaenkrat obširneje poročati o tem. Domžalsko orožništvo je že izvršilo nekaj aretacij. -o- Ogenj. V noči od ponedeljka na torek 13. *ept. je onazil službujoči stražnik g. Figar okoli J? zjutraj, da se je valil dim i? zračnice industrijskega po-1-je "Ika" v Kranju. Stražnik je takoj poklical hišnika, ki je ogenj pogasil z Minimaxom. Ob pol 4 so bili že tudi gasilci na mestu. Pogorela je elek- živino, dočim so jim hiše pogo- ..„ ________ rele. Radi pomanjkanja vode trična stiskalnica za likanj je bilo gašenje nemogoče. Sa- škoda je občutna. rajevska oblast je kot prvo I _0_ pomoč takoj prispevala 7000l$IRiTE AMER. SLOVENCA? A MERI KANSK 9 SLOVENEC Četrtek, 1. uktobra 1128. AMBRIKANSKI SLOVENEC The First and the Oldest Slove-nUn Newspaper in America. Established 1891. ImMl Mt, except Sundky, Hon. day and «hc aftar holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year _________ For half a year___________ .$5.00 - 2.50 Chicago, Canada and Europe: j "or one year_____________$6.00 «?or half a year................3.00 leter»4 fes saaoat 4hm matter November 10, 1925, at the post office at C^egiit MbtA, updar tka Ae af March 3. 1879.______ P080H — Sterflka poleg vašega naslova ne listu znači, de tedaj tasti Ifist pMsn. Obnavljajte naročnino točno, ker o ~ """ aovve m MlWo obfaro morajo biti doposlani na ured-dfiffuu, in farids list.—Za sadnjo številko v tednu dopis* bras podpisa se ne ozira.—Rokopisov J. M. Trunk: Kapital in kapitalizem. Iz sovjetske Rusije zopet prihaja vest, da sovjeti vabijo inozemski kapital, naj investira v razna industrijska podjetja v Rusiji. Vest se glasi, da sovjetska unija pripravlja nove koncesije z namenom, da popularizira inozemski kapital in privabi čim več tujezemskega kapitala v unijo. Jabolko je šmentano kislo, ako se misli pri tem na tirade Fedanjih mogotcev proti kapitalizmu. Krmilarji sedanje sovjetske Rusiie so napravili fundamentalno pomoto. Niso znali ali hoteli ločiti kapitala od kapitalizma. Ubiti in zatreti so nameravali kapitalizem in morda še nameravajo, a nastavili so sekiro na — kapital, ker so računali s tem, da s kapitalom pade tudi kapitalizem. Prikazalo se pa je, in se še prikazuje, da po s takim postopanjem zrušili tla vsakemu ekonomskemu življenju, ki je brez kapitala nemogoče, naj bo kapital že v kakršnihkoli rokah. Vlada je nameravala vzeti kapital v svoje roke, da zatre kapitalizem, a iz vladnih rok je kapital izginil kakor megla v topli jeseni. Zdaj vabijo kapitaliste z novimi koncesijami. Ali privabijo inozemski kapital in obenem za branijo razširjenje kapitalizma, je zelo dvomljivo pri površnih ekonomskih metodah, kakršnim sedanji mogotci sledijo. S samim kričanjem in konfisciranjem se ne zida novo ekonomsko življenje in s samim imenom "novi ekonomski red" še ni prav ničesar sorjenega. Problem ekonomskega življenja sega malo globoke je . Zlo kapitalizma tiči v tem. da se smatra posestnik kapitala za »koroda izključnega gospodarja, in se ne ozira v zadostni meri na drugega činitelja, namreč delavca, ki je prav enako, ako ne še več udeležen tam, kjer kapital dela. Rekli bi lahko, da kapitalu manjka srce in manjka mu večinoma tudi smisla za pravičnost. Ker nima srca, bo mu malo za pravo dobrobit delavca, ki je udeleženec enake vrste, v res- da se mu omogoči nakup deinic in se delavec tako udeležuje pri podjetj u. Tudi te ideje ne smemo kratkomalo odkloniti, ker je morda začetek nekega novega reda, ampak ta začetek je tako skromen, da se bo zlo kapitalizma težko izdatno omejilo, ako se ne naredi v tem smislu krepak korak naprej. Potom kakih delnic je delavec res nekako udeležen na podjetju, odpadla bo morda za njega tudi kaka drobtina na zaslužku, a vsaj dozdaj je ostalo podjetje kot tako Se popolnoma v oblasti, izključni oblasti kapitalista, ki - neomejeno razpolaga z ostalimi in večino delnic. Poglejmo, kako je z delavskimi delnicami. Southern California Edison Co. se rada ponaša, da je zainteresirala svoje delavce za delnice in enako tudi odjemalce. Res je tako, Ampak, kje so delavci pri vodstvu? Delavci imajo okoli 48.000 delnic te kompanije, to pa niti ni en odstotek vseh kompanij-skih delnic. Je nekaj, pa ni nič. Tako je tudi pri drugih napravah, ki spadajo v panogo javnih naprav. Santa Fe železnica trobi v svet, da delavci in njeni zaposlenci kupujejo njene delnice in polagoma ne bo nobenega štrajka niti kake izprtije. To je pesek v oči. Delavstvu se mora dati čisto druga in odločilna udeležba pri kapitalu, ker je delavec najvažnejši kapital, potem šele se m5re pričakovati, da bo zlo kapitalizma izginilo. "BEGUNKA" V PUEBLI. Pueblo, Colo. V Puebli imamo mnogo dopisnikov, a noben ni opisal javnosti lepe igre, ki so jo nam priredile društvenice Krščanskih mater in žena dne 16. septembra v dvorAni sv. Jožefa. Bila je to lepa igra "Begunka", ki je nadvse lepo izpadla. Igrali so sledeči: Mr. Joe Krall je igral dr. Doljaka, mogočnega posestnika z Goriškega. Frank Jaklič je igral vlogo Doljako-vega nečaka. Mrs. Paulina Sabo je predstavljala Miro, Albertovo soprogo. Mrs. Angela Videč pa je imela vlogo Neže Zavrl, posestnice na tJobravi. Mr. Frank Glač je igral sina Ivana Jurusta. Mr. John Mesojedec je igral vlogo Jožeta, fanta iz Dobrove. Mr. Frank Kolbezen pa je imel vlogo Toneta, fanta iz Dobrove. Miss Stephanie Blatnik je predstavljala Rotijo. Mrs. Anna Miš-maš pa Ano. Mrs. Mary Korun je igrala Lucijo Begunko. Mrs. . . „ , . . , Frances Raspet pa je predstav- ,vrstf:.1,n;ke,Lm™a.T^'^fa r>™«i™st. bo delavca tja]a Lenko G0stinj0j njeno rednico. Mr. Frank Muhič je tlačil, ga izkoriščal in mu dal le toliko, kolikor se njemu poljubi. Kapital je trd gospodar, in posledica take trdosrčnosti je kapitalizem z vsemi zlemi posledicami. Bistvo borbe zoper kapitalizem ne more biti v tem, da se kapital uniči, ker je s tem uničen tudi delavec, temveč da delavstvo pridobi pri udeležbi oni vpliv, ki mu po vseh zahtevah pravičnosti pripade. Dvomimo pa o uspehu, ako bi delavstvo dobilo vso kontrolo nad kapitalom in izključilo kapitalista, ker bi brezdvomno s tem, morda s prav malimi izjemami, zašla na napačno pot nekega delavskega kapitalizma. S kakim nasilnim postopanjem ni nič pomaganega. Tudi ekonomsko življenje se razvija, vsak razvitek pa potrebuje časa. Amerika je skozinskoz kapitalistična, o tem ni dvoma. Kake višje plače zla kapitalizma ne odstranijo, kakor kažejo vsakdanje razmere, ker mezda in zaslužek je samole en del onih činiteljev, ki pridejo vnoštev, ako se hoče zlo kapitalizma zajeziti in končno odstraniti ter vpostaviti zdravo ekonomsko življenje. Neki svit se je začel pojavljati v Ameriki. Večina ameri-kanskih podjetij je osnovana na podlagi nekega delničarstva, neke zajednice. Ideja ni napačna, a v sedanji obliki še daleč za kakim idealom ekonomskega življenja. Kapital čuti, da tiči v kapitalizmu, in da je kapitalizem zlo, ker delavec ne pride na svoj račun pri podjetju, kakršen mu po pravici gre. Kažejo se pojavi, da se tudi delavca pritegne k podjetju, in sicer dozdaj na ta način, da se mu pripusti nekaj delnic, ali igral Jereba, gostilničarja v Bistrici. Mr. Frank Okoren in Mr. Rudy Kastelic pa sta predstavljala letoviščarje. Igra je bila zelo točno predstavljana in gre igralcem za to vsa pohvala in priznanje. Le še večkrat pridite na dan in nas razveselite s kako predstavo. Take predstave so na vso moč podučne za narod. Prireditev je bila prirejena v pomoč cerkvi Matere Božje, zato gre še posebno priznanjem vrlim igralcem in igralkam, ki so se žrtvovali v ta namen. Govori se, da bi se naj igro ponovilo. To je znamenje, da je igra dobro uplivala na občinstvo. Ker so igralci in igralke igre že vajeni, zato naj isto ponovijo o prvi priliki. Zlasti je navdušila lepa igra mlade igralce, kateri pravijo, da bi jo radi igrali še angleški, če bi se mogla prestaviti. Hudo je zbolela te dni Mrs. Mary Zobec, katere sinove in hčerka Mrs. Mary Korun sc marljivi sotrudniki pri cerkvenih in drugih podjetjih. Upamo, da se ji povrne milo zdravje, ker je svojim tako močno potrebna. Sotrudnik. -o- V IMENU NARODNE JED-NOTE! Cleveland, O. Slaba letina se kaže v rude-čem taboru; leto se je že pričelo nagibati k zatonu, a nobene žetve ni še od nikjer. V skrajni sili so poslali sejalca ven na polja, da poseje še ozimino. Mogoče je sejalec neumoren in marljiv, mogoče je dobro izu-čen v kmetijstvu, toda zrno, ki ga seje, ne bo obrodilo sadu. ker je gnilo in strupeno. Po slovenskih naselbinah nastopa sedaj rudeči pridigar in predava "nepristransko" o dolžnostih starišev do otrok, o dolžnostih otrok do starišev in o narodnih tradicijah! Kaj lepo se slišijc te sladko doneče besede iz ust r.apred.njaške komande, ampak mladinski pridigar se bo moral ali hinavsko hliniti ali pa nesramno lagati, ako bo hotel koga preslepiti, kajti njegov nastop je fundamentalno zgrešen, kajti on nastopa v imenu narodne jednote. O dolžnostih otrok do starišev nas učijo božje zapovedi in kdor jih hoče poslušati, ni treba nobenega rudečega misijonarja, da bi jih tolmačil, ampak imamo v to postavljeno učečo cerkev. In nadalje o tradicijah? Kakšne narodne tradicije morejo gojiti taki ljudje, ki tičijo do ušes v blatu najpodlejših laži in obrekovanj. Sam otac lawndalski je nekoč zapisal, da so napred-njaki "mednarodni narodnjaki", to se pravi "narodni" so takrat, ko udrihajo po naši narodni svetinji — sv. veri, ko blatfijo in smešijo slovenske du-ho\nike, naše katoliške šole, katoliška društva in nas zavedne delavce; mednarodni se pa pokažejo takrat, ko si s peklenskimi silami prizadevajo naprtiti kakšen zločinski umor na ramena katoličanov, kot nam pričuje umor Obregona. In taki ljudje pošiljajo sedaj rudečega misijonarja, ki bi nepristransko pridigal o narodnih tradicijah? Mar jim je narodnost in dolžnost otrok do staršev jim je deveta briga; narodne tradicije so jim le krinka in pretveza, pod katero hočejo pridobiti mladino za narodno jednoto. Zategadelj je ves trud in napor rudečega rojaka brezuspešen in zastonj; njegovo seme se bo v lastni gnilobi zadušilo. Jaka Kopriva. -o- TO IN ONO IZ MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Že dalj časa je štorklja krožila po zraku, končno se je spustila na zemljo in vsedla na I. Ave. pri družini Kerhin prav na streho in skozi streho spustila krepkega sinčka. Mati pripada k Slov. Ženski Zvezi, zato smo ji nesle mali dar ob priliki novorojenčka. Bila nam je zato hvaležna. Žene, pristopajte k S.Ž.Z., ki Vam bo vedno v pomoč v kate-1 rikoli nezgodi. Plačate samo 25c na mesec. Tukaj je nedavno pogorela cerkev sv. Trojice na Green-bush St. Dognalo se je. da je nekdo nalašč zažgal Polil je vrata z gazolinom, potem pa zažgal. Ena žena je bila ravno v cerkvi, in ko so vrata pričela goreti, je vsa v strahu zbežala ven skozi zakristijo, poklicala g. župnika in potem še ognje-gasce, ki so ogenj ustavili. Škoda znaša nad $2000. Drugače pri nas ni posebnih novic. Poročevalec. PISMO S POTA. Lorain, O. V tem mestu se nahaja okrog 200 slovenskih družin, od katerih skoro so večina vsi delavci zaposleni v jeklarskih tovarnah. Dela se še precej redno, eni ponoči, drugi podnevi. Nezaposlenih delavcev tukaj ni videti veliko. Razmere na splošno so tu še prece j dobre. Mesto Lorain šteje okrog 45 tisoč prebivalcev in je oddaljeno od Clevelanda 38 milj. Ulice po mestu so zelo lepo izpeljane. Slovenci žive večinoma na južni strani mesta, kjer imajo tudi svojo cerkev sv. Cirila in Metoda in prav prijazen Slov. Nar. Dom. Čudno pa je, kakor se sliši, da nekateri Slovenci ne hodijo v svojo slovensko cerkev, toda zahajajo v tuje cerkve. To bi bilo vendar lepše, da bi se vsi Slovenci združili in delali skupno za svoj lastni napredek, ker le v slogi je moč. Težje je nekaj pričeti od kraja, kakor pa potem voditi dalje, ko je že pričeto. Tako je tudi v slovenski naselbini. Ko je fara že ustanovljena, bo lahko voditi dalje, ako bo vladala složnost med farani; novo faro od kraja ustanoviti, je pa bolj težavno. Najlepše se zahvaljujem vsem Slovencem v Lorainu za izkazano prijaznost, posebno pa še družinama Laurich in Perušek, za tako gostoljuben sprejem. Zdaj pa vsi na delo na polju za Amer. Slovenca, da bo naš trud rodil tudi dober uspeh in naš list bo svojim naročnikom dal prave dušne hrane ; Pozdravljam vse naročnike in predplačnike! John Kramarich. ♦ -o- KEGLJARSKA TEKMA. Waukegan, 111. V nedeljo popoldne ob 4. uri se vrši v šolski dvorani važno zborovanje. Na tem zborovanju se bodo napravila pravih: in uredili klubi. Vsi oni, ki se tega kluba ne morejo uležiti. naj povedo, s katerim dru- _ štvom bi radi igrali, da se jih |Je edino- (li> uvrsti. Ker je mnogo igralcev, ki so člani več društev, bi bilo dobro, da bi zbornici prepustili, da določi, s katerim društvom kdo igra. Tako, da bi sorazmerno uredili čas, kakor da bi bili vsi klubi tudi enako močni. Želeti bi bilo, da bi imeli vsaj osem klubov. Tore i vsi, ki se zanimate za kegljanje, v nedeljo na zborovanje! Bodi dober ali slab kegljavec. pridi na dan. Uradnike društev se prosi, da nagovarjajo svoje člane od njihovih društev, da gotovo pridejo na zborovanje. V kolikor so podpisanemu razmere društev znane lahko nabavijo sledeč« ■".■vilo društev: Društvo sv. Jožefa, ■ klube. — Društvo Marij'1 J1 -magaj. 2. — Društvo Catholi: Order of Foresters, 2. — Društvo sv. Družine, 1. -- Društvo Vitezi sv. Jurija. 1 ali 2. — To je pa le od starejših članov, kajti med člani so že organizirani in bodo igrali pod imen vri j podlaga KSKJ. Imajo 8 klubov. Math Ivanetich. ---o- NOVICE Z WILLARDSKIII O brezposelnosti. — Skoro že devet let tare svet več ali manj brezposelnost. Malo hitreje pride industrija v obrat, pa zopet jenja in brezposelnost nastane. Krivilo pri* isuiej'j nadprodukciji, t. j. da svet danes s hitrimi stroji product a toliko, da v kratkem času na-polni skladišča, potem pride zastoj in čakajo, dn poidf Ma-go po skladiščih. Kolikor bolj se spopolnuje tehnik; pri proizvajanju. toliko loj se širi brezposelno-a. Rešitev u> krize • skrajša delavne Jure, da se uv.-de p« '.dnevni de-1 lovni sistem \ 1 dnu in plač? zviša i dobička i strijcem. Drug' ; oti ta talistom pa kaj tak-g'« ne pride rado na misel. toliko, kolikor prina a nadprodukciia indu-Xapi-veda e zadel v črno.— an- FARM. Wiil*rd, obolel za Jordan, kateri sc pjjue-- Mr. je bil tonic Nevarno je nico Ludvig Mike Artach, hudo v nogo vsekal, je ž< liko boljši, da se lahko na opre. V nedeljo, dne 7. oktobra priredita skupno društvo sv. Družine in društvo Marija Pomagaj veselico. Pridite vsi! Vsem bo najboljše postreženo. Poleg dobre kapljice bo pečen tudi dobri koštrun in za plesa-željne bo preskrbljeno z najboljšo godbo. Pa ne samo člani in članice omenjenih društev, ampak vsi v nedeljo v društveno dvorano. Letina je precej zadovoljiva. Le radi preobilega dežja jc mnogo krompirja pognilo. — Vreme je bilo dokaj neugodno. Vedno je dež, tudi nocoj, ko to pišem, dežuje. Ludv. Perušek, zastop. -o- — Springfield. Mo. — Pričakuje se, da bo te dni država Missouri poverila $35,000,000. za gradnjo "Table Rock hydro-electric dam" na White river. ski p«*o:'"-or a- te dr.i priobčil članek, v katerem pravi, d . vse dandanašnja • .:-:orožev;;nie na svetu ne por .-ni druzegfi, kakor pri] ravl anj' m;, i, o voj-no. Dokazuje, da ." >-•; alar-ka politika vsa1 • <1 rž a ve ir. vsakega naroda zavzema vsepo* d prvo m- slo. Kadar pride i. nevarnost r >< <- ■ i je začetek v« aie na * liki!. Pelje razprav!!■:. da . i; na , ». ? »>-darska moč Amerike ni doi r -došla evrop kini vdosilam. Xaj Angleži in drup! delajo proti Araerikancem a! > pi • in nedolžne obraz-v. v \ji)va'h srcih je sigurn > zavi a .;>. • podlaga veliki b pod n izduhe) : "Tu, gospa ±1 ari i ar. vam pri-| naša ni najden; /a k an vrčka n vas prosim, da mi dast kij jobljublje io na.'- a. io." j Marija: ' K j ■ ima.- ka.a r-jčka? Jaz vidim samo mačko.** Janezek: kanarček .-e nahaja v mački . . Kra!:kovirlrjo2'. — Profesor !in profes >ri: a. ki sta oba ! .a že stopila v zasluzeni > la /. se »sprehaja'a. Pride! . do dr v drevo znalo govoriti, bi m"u la najprej reklo, da ni iipa «'v kostanj . . . ' fiflTOHiiflllllllffllliHCTM« Prebrisanec. — Gospe »d (šoferju) : "Koliko stane vožnja do Cepovja?" Šofer: "Štirideset dinarjev." Gospod: "In koliko prevoz prtljage, ki jo imam s : - boj?" Šofer: "To ne stane pri meni nič!" Gospod: "Dobro, potem vzemite prtljago, jaz pa bom šel peš . . * PODLISTEK * •_. r iRiMiiniiiiiiiiiiiiiii^^ Drt>btine s potovanja v domovino in nazaj. Državna meja poteka v dolžini 965 km na morju, dočim odpade na kopni del meje 3020 km. Skoro četrtina jugoslovanskega državnega okvira se nahaja tedaj na morski obali. Vendar Jugoslavija nima značaja namorske države, marveč je vzpričo posebne konfiguracije tal skoro povsem celinska država. Od kopne državne meje poteka velika večina po gft*atem visokem (87,5/1) in le 12,57c po nizkem svetu. Po velikosti površine in po številu nrebi-valstva spada kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev med srednjevelike evropske drŽave. Po povr ini ee nahaja na dvanajstem mestu; več'a .d nje so: Rusija s 5,030,000 kv. km, Francija s 550,000 kv. km, Španija s 5000,000, Nemčija s 4 pomnili še pozni rodovi, zle pokazal ter se zakrohotal, Med te čine gotovo spada rekoč: za zdaj že zadostuje, predstava "Živa slika" — "Krokarja in lisjaka". V tej živi sliki so imeli naprcdnoza-wdni ameriški Slovenci pogled v < volucijsko ogledalo, koliko žival dosega človeka, ali pa obratno, človek žival, ki je po njihovem nauku nje potomec. Odigrala se je pretečenega leti \ Chicagi v gl. uradu narod-P' iednote. Vsebina in potek jc naslednji: Krokar je čičal na drevesu, p ilir njeni lisjak pa pod dre-- oin. Kos mesa ima krokar v ! junu in ravno sc priprav-! i južinat. Lisjak ugleda kro-1 . |a na drevesu; močno všeč i je kosec v krokarjevem ! i ni, in premišljuje, kako ! dal iz njega izkoledovati. ! i se zvitega prilizovanja in <> krokarja na vso moč 'i i. Moj prisrčno krokar! • :i reče, li si pa vendar ptič. kr i. Šembraj e. tvoja čr-j( črnejša kakor MOST V BROOKLYNU BARVAJO PREDNO NASTOPI ZIMA. pa še . . . Dalje ni mogel govoriti, ker so na odru za kuliso režiser očak Jože Zafrk kihni-li. lleccc—ch, to je bilo udeležencem igre v znamenje resnice in odobravanja, je udušilo izid, da še danes mnogo jedno-tarjev ne ve pri čem da je ostalo. Glavna vloga lisjaka, kateri je rešil čast v osebi bankir To-ne iz Ljubljane, je bila predstavljena tako fino, pristno na-{ ravno, da je nemogoče, da bi mu kdo konkuriral. Oseba v vlogi krokarja jo je pa tudi pogodila in mojstersko izpeljala, da še nikoli kaj takega med Slovenci v Ameriki. Vsa čast komur čast. Med predstavo in po predstavi je bilo obilo ploskanja in ovacij bujno prirejenih, katere sta avtorja žela v obliki zaupnic in protestov: prve so bile vse obešene no očaku Jožetu v lawn- Pouk o tem in onem« Slika predstavlja, kako delavci barvajo veliki most v Brooklynu. Delavci in nadzorniki so izpostavljeni veliki nevarnosti pri tem opravilu. To in ono iz širokega sveta, a^ PROBLEMI PRISELJENCA. Pasporti za naturalizirane državljane. VPRAŠANJE: Sem natura-liziran ameriški državljan in nameravam odpotovati na obisk v Evropo. Kako je postopanje za dobivanje ameriškega potnega lista in koliko časa vzame, da ga dobim? — T. R., Philadelphia, Pa. ODGOVOR: Treba predložiti pismeno prošnjo v obliki affidavita na Secretary of State. Ta "affidavit" treba podpisati in vložiti pri klerku federalnega sodišča ali vsakega državnega sodišča, ki sme naturalizirati inozemce, oziroma pri agentu državnega de-partmenta. Tam dobite tudi potrebne tiskovine v to svrho. Prošnji treba priložiti državljansko spričevalo ali pa pri mer no overovljen prepis sodne ga zapisnika o naturalizaciji Državljansko spričevalo se ta vanju v tej deželi, ni točna; gre bržkone za nesporazumlje-nje. Res je sicer, da informacije te vrste so bile ponatisnjene v mnogih inozemskih časopisih in so zmedle mnogo ljudi. Nikak zasebnik ne more direktnim potom dobiti uradno potrdilo o prihodu v Ameriko. V enakem slučaju je State Department pisal na Foreign Language Information sledeče: "Ni potrebno, da bi inozemski mož oziroma oče vložil prošnjo za svojo ženo ali neporočene otroke pod 21. letom, ali, predno konzul izda vizo inozemcu v drugi prednostni skupini, on mora biti prepričan, da je bil sorodnik v Ameriki zakonito pripusčen. Zato se priporoča, da prosilec za vizo predloži natančne podatke glede zakonite pripustitve svojega sorodnika v Ameriki. (Ce je mogoče, ime ladijc, pristanišče prihoda in datum istega. PETKRATNA ZASTRUPLJE- nesel s seboj, ciankalija. Ko jo crnejša Kakor črna. f{alKki tetki na pleča, drugo je črnega ebenovega le- pa konec vzelo v očaka Jožeto-vendar s srebrom ena- j vi košari. Rudeči evangelist Janez. ki je zamaknjen v "opazovanja", naj nikar tega važnega dogodka ne prezre; on je bil trikrat gotovo pri zastoru, da je pokazal, kadar so mu na-mginili, in zakril, kar ne prenesejo vsake oči. Brrr . . . Rudeči :i oc k i se hta in ceni. Kako lep in ■njaški kljun imaš; lahko orlom poskušaš, ker tvoj oliko debelejši, trdnejši in <\jši kakor orlov. Kaj bi tvojim peresom rekel, ki o popolna in lepa. da se urii in slikarji za nje puli so vsi evangelist Janez, ki mu je pi- zares so vredna, da bi se Uateljevanje igrača, iahko na-leno sobice in zvezde ttji-jpiše par debelih poglavij na-: pisale. Koliko bi zamogel j predno - zavednemu članstvu v a še go\ or i ti od tvojega pre-; vednost in ponos tega nezab-alega irčanja, od tvojih ne- nepfl dogodka, predstaviteljem like pa v priznanje, čast premagljivih krempeljnov, od tvojih oči, žarečih kakor ogenj, ki se zamorejo z vsemi zvezdami na nebu meriti! Kar me je šc prav čisto prevzelo in me o'ikrai. v globočino srca ganilo. ti ne morem in ne smem ni-vakor zamolčali, — to namreč tvoj ljubeznivi, bolj nadze-!• ! jski kakor pozemHj. ki !;'s. Skrijejo naj se vsi kanav-• I i in slavčki. kjer se tvoj pri- zive in večni spomin. J. D., C., O. -o- POMENLJIVA OBLETNICA. D ie 10. septembra je celi kulturni svet praznoval zani- VALKA? Berlinska policija se v zadnjem času ukvarja z razjasnitvijo enega najbolj čudnih slučajev, ki so se kedaj v kriminalni zgodovini sploh zgodili. Pred par dnevi se je predstavilo kriminalnemu komisarju v berlinskem policijskem predsedstvu neko mlado dekle, ki je izpovedalo, da je izvršilo v poslednjih letih nič manj kot pet zastrupljen j. Štiri za-strupljenia so se odigrala v južni Nemčiji, a zadnje, peto pa je izpeljala v Grunewaldu. Preiskava, ki se je takoj uvedla. je pokazala dosedaj sle-elečo sliko: Gre za 26 letno dekle Ano Klein iz Nemmingena. ki je prišla prejšnje leto v Berlin. Že dalje časa pripada neki verski sekti. Preteklo soboto je priznala svojim sostanovalkam. da je izvršila omenjena dejanja. Trdi, da je zastrupila v Badnu in na Bavarskem nevesto svojega prijatelja, neko žensko, ki je za to zastrup-i ljeje vedela, nekega otroka in njegovo staro mater. V vseh slučajih, da je dotičnim skri- , , . . ... voma primešala v .ledi m pija- mivo obletnico velikega ruske- . . , ... ^ . .... ,. . . i ee ciankaln. Do naimanisih u pisatelia m modroslovca,' , . . , . podrobnosti pa pripoveduje o kra-kra zasliši; vsi god ci pisatelja in modroslovca, Leona X. Tolstoja, kateri je pred sto leti zagledal luč sveta v Jasni Poljani na velikem posestvu svojega očeta, grofa pevci morajo obmolkniti, ki Nikolaja Iljiča, in matere Ma-se hoteli s tvojim sladkim lijc Xikolajevne. Dasi je bil sin i ;om meriti. bogatega plemenita'a in je «>h. da bi jaz le eno kratko im(>, na r.aZ])0lago udobno živ-tvoiega nepresegi jivega gr- ijcnje, vendar ni 1 »slišal! Jaz bore lisjak bi koši n priprosto, da bi zamogel. narja> Kljub temu sta se na-il cel teden ves izven sebe. tembolj spoznati dušo ruskega| slednjega dne zopet skupno pndepa rajska ptica. Daj mu*ika. Tolstoj je bil globok odpeljala v Grunewald. V bli-t r malo zapeti ter vsaj ^, misloc in Slovan v strogem po-jžini Grunewalda sta se ustavi-tmo okroglo potrdi mojo mCnu besede. V svojih knjigah fla in nato peš odšla v gozd, je naprl ostro kritiko proti cer-, kjer sta se vlegla v travo. Ani kvi in državi in je zato prišel j Klein se je posrečilo, da je pri-v konflikt z državnimi in cer- mešala vinu, ki ga je oni pri-kvenimi oblastmi, ki so ga iz- - občile iz pravoslavne cerkve.' nje'\ Kakor praznuje celi kul- petem umoru, ki ga je izvršila na nekem mladem možu preteklo leto v Grunewaldu. V Westende se je spoznala z nekim inozemcem. s katerim se je pogosto peljala v njegovem zasebnem avtomobilu v Gru- i I newald. Nekega večera pa je ni letal za raz-( prjg]0 med njima do prepira, em. temveč je živel skrom- ker ji nj hotel dati dovoli de- ma k ml, od zgol.i sladkosti no in priprosto, da bi zamogelj narja. Kljub temu iiusri, v kateri sem te nad vse iiernate podnebne prebivalce • lekoliko milj visoko povzdigni!. Tako je bil lisjak svojo hva-lico dokončal, krokarju se je iki vse samo sanjalo, tako jc bil vesel. Ni več dvomil, da jo j on res pravi mojster in glasovoma med pernatimi pevci.— Udnre tedaj lisjaku na ljubo svoj kljun, da bi temu, češ pri- Iskal je povsod utehe in miru, turni svet stoletnico rojstva ] slednjič ga je našel v zatišju1 velikega pisatelja, tako so tihega samostana, kjer se je| dolžni vsi slovanski narodi udano vrnil zopet k Bogu. i Vobče izkazati čast svojemu ve-V trdni veri v Boga je našel likanu, kateri se je celo življe-rešitev vseh problemov, ki te-'nje trudil in žrtvoval za slo-' žijo človeštvo. "Ako veruješ v vanski ugled in slavo. Mnogo in Boga, veruješ tudi v človeka in mn0g0 duhovitih pisateljev je izšlo iz slovanskega naroda, Je med vsemi na prvem mestu sto- siOnemu prijatelju ušesa raz veselil. Dobro jo je bil lisjak človeštvo!" izpeljal, zakaj komaj je bil bu-j i,COn Nikolajevič Tolstoj krokar zinil, da bi jo za- umr, ,eta 1910. Njegova na j ve- ji Leon Nikolajevič Tolrtoi.-ve-Krožil, že mu lepi kosec mesa čja dola so "Vojna in mir"' Hkan med sodobnimi velikani »z kljuna na tie cepne, na kate- "Ana Karenina" in "Vstaje-j drugih narodnosti. mladi mož ponovno pil, se je z vzkrikom zrušil in umrl. Deklica pravi, da mu je nato vzela več sto mark iz listnice in se odpeljala z vlakom nazaj v Berlin. Klein je bila pridržana v zaporu. Kasneje je skušala svoje izpovedi preklicati in nekoliko omiliti. Policija preiskuje dalje. -o- KARIERA ČEŠKOSLOVAŠKEGA SKLADATELJA RUDOLFA FRIMLA. Pred 25 leti je odpotoval v Ameriko mladi češkoslovaški komponist Rudolf Friml. V njegovi domovini ga niso razumeli, čeprav je razpolagal s sijajnim muzikalnim in skla-dateljskim talentom. Ogorčen se je podal v Ameriko. Nje-gova prva opereta mu je v A-meriki prinesla bogastvo in popularnost. Samo v Newyor-ku so jo igrali skozi dve leti neprestano dan za dnem. Se danes se ta opereta pojavlja na programih ameriških gledališč. Svetovno slavo mu je prinesla opereta "Rose Mar.v". Ameriška, angleška, francoska in druga gledališča jo igrajo že več let z ogromnim uspehom. Njegova najnovejša opereta '"Katica" je sedaj povsod na sporedu .Njegovi načrti so prav zanimivi: Za milansko Scalo bo napisal velik balet in opero. Sploh se odslej namerava posvetiti samo komponi-ranju oper. Stroške namerava kriti s fonofilmom. Zato se bo podal v London, da sklene pogodbo z zastop. Fox-film a za originalno godbo za film. Fox-film mu je namreč ponudil 100.000 dolarjev. Friml se nadeja, da se mu bo posrečilo doseči še višjo vsoto. Poslednja Frimlova operetna kompozicija so "Trije mušketirji", ki je ravno poslednje tedne na programu newyorskih gledališč in doživlja velikanske uspehe. -o- NAJSTAREJŠI ČASOPIS NA ZEMLJI. ko j povrne po vpogledu. izhajanja se je Sukungov časopis tiskal na šestih listih rmene svile. Posamezni izvodi so se poslali odličnim osebno-' stim kitajskega cesarstva. Izdajatelji tega časopisa so skozi več neodv po Kristu. _ „„ .......... izdajatelj dal zapeljati, da se če> Pri?to'bina za Potni lis sta-'ako prosilec hoče plačati stroje z silno vnemo potegoval za 11e ?0 in S1 se zaračuna za .ške za to." to, da bi vlada odposlala v Prošni°- Le gotovina ali JIo- j Pripravite torej drug "affi-Evropo komisijo učenjakov. ne>* °rder se sprejema. [davit of support", v katerem Po pravilni vložitvi prošnje med drugim navedete, kdaj ste1. Department of State izdaje | prišli v Združene države in s potni list tekom enega ali dveh dni po sprejemu prošnje. Pri-poročljivo pa je. da se človek j naj se navede.) V slučaju, da Prošnji treba tudi priložiti | konzularni uradnik, ki spreje-dve fotografiji prosilca, na- ma prošnjo, je v dvomu glede piavljeni na tankem papirju 'resničnosti predloženih podat-in ne čez tri inče dolgi in -iro-j kov, on sme, ako hoče, obrniti ki. Nadalje treba, da prošnjo se direktno na priseljeniškega sopodpiše ameriški državljan. ! komisarja v pristanišče, kjer se stoletij uživali največjo iki kot priča P0*1''11^ identitete inozemski sorodnik v Ame-isnost. Okrog leta 1200 r°* predloži prejšnji pas- riki baje izkrcal. On se lahko 'istusu pa se ie takratni ne Potrebuje nikake pri- obrne pismeno ali brzojavno, Ta naj bi proučila evropske navade in običaje. Po vrnitvi naj bi se vpeljalo na Kitajskem tisto, kar je komisija v Evropi spoznala za dobro. Vlada je zaman svarila izdajatelja. da naj opusti to propagando. Glavni urednik se ni u-klonil, marveč je boj za svojo idejo nadaljeval — z edinim uspehom, da so mu odsekali glavo. Leta 1800 je ta list, "Peking bao" po imenu, postal dnevnik. Še istetra leta je vla-| da list zatrla. Par let nozneje je zopet pričel izhajati, pa je bil ustavljen iz istega vzroka. Odslej je izhajal pod imenom "King bao". Leta 1912 je bil zopet zaplenjen, ker je razža-lil predsednika republike. Leta 1915 je pričel ponovno izhajati. Zdi se pa. da je leta 1925 končnoveljavno propadel, ker ni bil več kos političnim zmešnjavam, ki so na Kitajskem prizadevale listu vedno večje težave. List je izhajal 2125 let. "King bao" bo med drugimi svetovnimi listi razstavljen na razstavi "Ti^k" na velesejmu od 7. do 21. okt. -o- ODVETNIKI BODO STAVKALI. Madjarsko finančno ministrstvo je izdelalo načrt odvetniških tarifov. Načrt se je izročil budipestanski odvetniški zbornici, da se o njem izreče. Odvetniki so ugotovili, da porn en ja novi tarif ogromno zmanjšanje njihovih dohodkov. Vsi odvetniški krogi so odločno mnenja, da pri takih tarifih odveniku ni več misliti na to, da bi mogli nadaljevati s svojim poslom. Kajti ravno pri velikih procesih, ki so zvezani z obsežnim delom kako ladijo. Ako ste prišli v zadnjih letih, navedite številko konzularne vize na svojem pobriga za potni list vsaj deset; potnem listu. Nič drugega ni dni pred odhodom iz Amerike.! potrebno. Vaša žena naj se na Dokaz o zakoniti pripustitvi j to obrne s tem "affidavitom" v Združene države. h konzulu in zaprosi za vizo. VPRAŠANJE: Bil sem za-! Konzul bo potem sam, ako že-konito pripuščen v Združene j li. dobil uradno dokazilo o Va-države kot priseljenec, t. j. za sem prihodu od priseljeniške stalno bivanje. Nisem še ameriški državljan. Poslal sem svoji družini v Evropi "affidavit of support" v svrho, da si zagotovijo prednosi.no kvot.no vizo v zmislu novega zakona. Moja žena pa mi je pisala, da ni konzul hotel sprejeti njene prošnje za vizo, ker hoče imeti dokaz o moji zakoniti pripustitvi v Združene države. Kje naj dobim tak dokaz? —F. J.. Pittsburgh, Fa. ODGOVOR: Informacija, da treba s prošnjo za prednostno kvotno vizo predložiti kako u-radno dokazilo o Zakonitem bi- oblasti. MEZDE V AMERIKI DRUGOD. IN Nedavno je federalni urad za delavske statistike obeleda-nil lestvice mezd v raznih strokah in v raznih državah Evrope in v Združenih Državah ter jih primerja. Kon-strast je interesanten. Pokazuje se tudi razmerje meri mezdami in draginje v raznih letih. Sledeče številke so povzete iz najnovejših informacij, \ (Dalje na 4. str.) Denar v Jugoslavijo brzojavnim potom! Za * ameriške MI RAČUNAMO: dolarja: Pred par leti je prenehal časnik, ki si je lahko nadeval čast, da je bil najstarejši časopis na fcemlji. Ustanovljen jej in veliko odgovornostjo, so se bil leta 400 pred Kristusom tarifi neprimerno znižali. Bu-pod vlado kitajskega cesarja j dimpeštanski odvetniški krogi Tinkvajcanga. Ustanovil ga je 'pozivajo odvet. vse Madjar-Sekung, ki slovi kot iznajdi- j ske, da prično s stavko, če ne telj iz svinca in srebra vlitih j bo vlada tega načrta primerno tiskarskih črk. V prvih letih I spremenila. Za dinar j« i 6.00----? «.16 200 Din____% 4.45 10.00 --------11.26 500 Din _____ 9.80 15.00 ----------16.35 1000 Din____ 18.90 20.00 --------ZIM 1500 Din___ 28.00 25.00 —^ 26.55 2000 Din___ 87.00 85.00 ______86.70 800« Din__55.40 50.00 __________51.90 4000 Din__78.50 75.00------77.50 5000 Din___ 91.60 100.00 ----108.00 10000 Din___ 182.00 200.00 ______________204.50 16000 Dia__ 278.00 300.00 ------------806.00 20000 Din_____ 858.00 400.00 --------------407.50 80000 Din___ 548.00 500.00-----609.00 40000 Din____ 724.00 «00.00 ---610.50 50000 Din _ 902.00 700.00 ------712.00 60000 Din__ 1082.00 800.00 --818.00 70000 Din__ 1260.00 900.00 ------914.00 80000 Din_ 1441.00 1000.00 -- 1016.00 90000 Din_ 1680.00 Zrn pošiljk« po poiti m *pr*jaa« Orders, American Express ček, »11 pa bančni dni\ Osebnih čekov po poŠti ne sprejemamo. 4 Nobenih dragih pristojbin fai uJ^ffr odbitkov s Evropi. Metropolitan State Bank 2201 WEST 22nd STREET, CHICAGO* 3% Urate jamo: Dnevno od 6:00 sjotenj S* «00 p*> poldne. Ob torlrfh In sobolfli de 6190 jtveOSft KAPITAL IN PRIBITEKi «000*000.00 PROMET IN VUU NAD t3JOfcOOQ.OO __ _ ■ .V s , > Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 4. oktobra 1928. POUK O TEM IN ONEM. (Nadaljevanje a 3. str.) kolikor jih je bilo mogoče dobiti. Tu navajamo le nekatere stroke. Dnina zidarja z opekami (bricklayer) v Avstriji znaša $1.39, v Belgiji $1.32, v Franciji $1.37, v Nemčiji $1.84, v Združenih Državah $12.56. Tesarji (carpenters) imajo v Belgiji dnino $1.36. v Čeho-slovakiji $1.12, na Angleškem $2.96, na Nemškem $1.86, v Italiji SI.82, v Združenih Državah $10.16. Delavci (laborers) v gradbeni industriji dobivajo v Avstriji $1.12, Belgiji $0.91, v Nemčiji $1.47, v Italiji $0.80. na Norveškem $1.68, na Švedskem $3.09, v Združenih Dr-, žavah $4. | Premogarji (coal miners) i-majo v Veliki Britaniji $2.02 do $2.65 in v Združenih Državah $6.26 do 9.65. Poljedelski delavci (farm hands) v Franciji imajo $1.05, v Nemčiji $0.56, v Veliki Britaniji $1.27, na Norveškem $1.28 in v Združenih Državah $2.36. Kurjači (heaters) v jeklarskih valjarnah (rolling mills) na Nemškem dobivajo $1.81 do S 1.57, v Veliki Britaniji $4.36 in v Združenih Državah $7.60. Navadni delavci v "rolling mills" dobivajo na Nemškem $1.40 do $2.07, v Veliki Britaniji $1.61 do $1.61 in v Združenih Državah $3.28. Mesečna plača mornarja v Franciji znrša $17. na Nemškem $22, v Veliki Britaniji RAZKUŽEVANJE NALEZLJIVIH BOLEZNI V ATENAH. Grške žene barvajo as apnom tlak ob cesti v svrho sa razkuževanje nalezljivih bolezni, katere so se pojavile zadnje '< čase na Grškem. in drugi organizirani delavci, j tretina senatorjev. Zato Kon-ki delajo na čas, niso imeli j gres, ki se snide prihodnjega zmanjšanja plače v 1. 1920 in | leta, bo obstojal iz popolno-1921, pač pa so bile plače zni- ma novo-izvoljenega House in žane 1. 1922. Kasneje so plače j iz Senata, čigar tretina je bila stalno rastle do 1. 1926 in novo-izvoljena. 1927. L. 1916 so bile urne dni-j Prihodnje zasedanje Kon- tekom zasedanja Kongresa od se potem porazdeli med por samezne države po številu njenega prebivalstva. Približno prihaja po en član zbornice na vsakih 220,000 prebivalcev. "Representative" mora biti državljan Zdr. Držav za vsaj sedem let. Najmanj 25 let star mora biti in stanovati v državi, kjer je izvoljen. Njegova plača znaša $10,000 na leto, isto toliko kot plača senatorja. Povrh tega ima pravico do potnih stroškov (20 centov za vsako miljo do in od Washing-jtona). Tudi dobiva gotov znesek za pisarniške pomočnike, papir in druge manjše izdatke. Vsaka zbornica Kongresa je edini razsodnik o volitvah, izidu istih in kvalifikaciji svojih članov. Večina članov tvori kvorum. Vsaka zbornica določa svoj pravilnik, kaznuje svoje člane za neprimerno vedenje in po odobritvi dveh tretin prisotnih članov sme izgnati kakega člana in razveljaviti njegov mandat. Ni ena ni druga zbornica Kongresa ne sm TA BO PA SKRBEL ZA DOBRO HRANO. ■ bov. Če vzamemo še perilo, jih rabi skupaj 100. Ženske so se v zadnjem času malo obrnile od gumbov stran. Nekatero njihove obleke gumbov sploh ne poznajo več, ali pa le v izredno majhnem številu. So pa zopet druge, ki jih pohabijo preko 100, in tako moramo letno izgotoviti milijarde teh predmetov." NOMINIRAN KANDIDAT ZA PREDSEDNIKA. -o- PRIPOEOČiLO ZA ALBANIJO. Med nemškimi univerzitetnimi profesorji je še mnogo predstavnikov predvojnega časa. ki so bili v karikaturi nr,-islikani v sivi suknji in z dežni- Tu vidite moža, ki bo ime" ; pod nadzorstvom 330 kuharjev iu pekarjev, kateri bodo hn-ariii velike množice dne 8. do 12. oktobra, za časa, ko bo American Legion imsi svejo konvencijo v San Antonio. Ime te- kom, ki jim jc bil na i zve ste j i 'spremljevalec. Ko so oa prišle v predavalnice tudi ženske slušateljice. so si vloge delili. Ženske so si privoščili pro IV-j sorji, slušateljice pa profesor-| jc. Nek profesor je ravno pro-\Ibani ji, j daval o kamor ga junaka je C. H. Ortman, < pved vo;no prišei znani nemški Warrant Officer cd Fort Sam| Drjnc \Vied. Profesor ie pri Houston. I tem poudaril, da se je v Alba- i, , ii i j i ohranilo še mnogror-oštvo (campaign committee) za Se-jin ironično obrnil do slu- ne organiziranih delavcev za! gresa pa bo v decembru, aH ložiti seje za več kot tri dni ni- nat in za House. Delo teh o«3- j .^ateljic ter jim dejal, da ki gu ČO ki ao anirln ti Vam Hmcram r»7.r.n V StlO- coknv io sdirnn nnpmil "narod- samo Veselilo, Če bi jim H10g( ' 150 odsto višje kot 1. 1913 in; to še stari Kongres, ki se snide ti kam drugam razun v spo-1. 1927 za 160 odsto višje, j na takozvane kratke zaseda- razumu z drugo zbornico. Draginja je 1. 1927 znašala: nje. Novi "Representatives" in Kongres se shaja vsaj po en-72.7 odsto več kot 1. 1913. Do- i senatorji nastopijo svojo sluz- krat na leto, ali navadno ima sekov je slično onemu "naroc nih odborov" (National Com-j priporočiti naselitev v mittee), stranke, le da osredo-[ H. Naenkrat v, lane ei točajo svojo pozornost na vo-1 slušatelji«:, • zame doam-izmee svoje stva i mm- V Polkovnik Frank Elbridge V/ebS iz San Francisco, ki jc nominir&n cd kmečke delavsi c stranke za predsedniškega, kandidata Združenih držav. marca, istega dne, vsak Kongres po dve zaseda- litve za dotično zbornico. To-! te* vsa rdeča iztnne sledno je organizirani delavec, bo še le 4. imel 1. 1926 za 13 odsto več, ko bo novi Predr-ednik inavgu-j nji. Prvo ali "dolgo" zaseda-! liko republikanski kot demo- ne. Proiescu' se je ozrl čistega dohodka kot 1. 1913 in riran. i rje začenja prvega ponedeij-, kratični "House Campaign in je v stem tonu. kot Izvolitev senatorjev. Ustava j ka v decembru onega leta, ki' Committee" ostaneta v perma- predaval, zaklical: "Toria. go-določa. da morata biti po dva sledi takoj za volitvami, in u-! nenci v Washingtonu kjer i- spodična, na konec mo ega 1. 1927 za 50 odsto. F. L. I. S. LETOŠNJE VOLITVE ZA KONGRES. Leto 1928 ni le "predsedniško leto", marveč se letos vr- ti vora-i Sl.oi za njo||Tr|en da bi IV Žito. — Pšenica in drugo žito je zadnje dni nekolik ) odjenjalo v ceni. Perica j 1 imela ceno od 31.16 do $1.17'•> bušeli. Rž se je prodajala od I o $1.04% bušelj. Ječ-1 611 -> do 66c bušei . Kon z i pa ima no ceno od 76c šel j. -o ve'!no : do 841 »c „, „ .. i si io tudi redne dvoletne volit-$44, v Italiji $20, v Združenih ^ ^^ glanstya poslansk. Državah: na nnvatnil"i ladnah jzhornice (House of RepreSen- $60 in pri L, S. Shipping. genata Board $62. j ]niari1f) ieloa tudi važne dr- senatorja za vsako državo. Tako ima največja država in najmanjša enako število senatorjev. Volitve za senat se bodo v novembru vršile v 32 državah. Vsi senatorji (razun enega), katerih šestletna doba konča prihodnjega marca. tegne trajati celo leto, ako mata svoj glavni stan. ima zadosti opravka za takoj y sedanjem (70.) Kongre-dolgo zasedanje. Drugo ali, su je od 96 senatorjev 48 spa-"kratko" zasedanje začenja j dalo k republikanski. 17 k de-prvega ponedeljka v decern-' mokratični in 1 k Farmer-La-bru drugega leta in se mora | bor Party. zaključiti opoldne naslednjega] House of Representatives pa 4. marca, ko vstopi v veljavo je t>il sledeče sestavljen: 23! novo-izvoljena zbornica. Tup ;-, Republikancev, 195 Demokra- ank so kandidatke za nonovno izvolitev. Seveda stoji njim na-j tam, kadar razmere to zahte- tov. 2 od Farmer-Labor Par Plače in mezde so^ bile nn 'žavne volitve. Governerji s-, sproti vedno kandidat proti-1 vajo, sme Predsednik Zdr. Dr- in i Socijalist. svojem vrhuncu 1. 192<), \ se ;jzl)erej0 v 35 državah. Člani' stranke. Desetorica senator-, žav pozvati Kongres v posek-j mezde, skupaj vzete, po poiz- |državnih lej?iaiatur se bodo iz-vedovanju delavskega denar' menta Združenih Držav, so „ volili v onih državah, kjer državna ustava določa volitve v sodih letih. Nadalje se bodo v mnogih državah izbrali župn- so bile mezde povprečno "" .zbornica se snide prihodnjegn bile 1. 1920 za 131 odsto višje kot 1. 1913. Ta povprečni odstotek je pal 1. 1921 vsled go-^. (mavora) m(?st in tudi urad_ spodarske krize in še mz.ie je;niki držav countv in občin. pal 1. 1922. ali celo tega eta , p lnoma nova poslanska ---------- dvakrat višje kot 1. 1913. 1 L. 1922 naprei so mezde na [sedniške volitve uro stalno rasle, dokler 1. 192o 1 niso bile 129 odsto višje kot 1. 1913. Dočim so plače 1. 1920 bile, visoke, je bila tudi draginja življenskih potrebščin j ako vi- jev, ki se zopet potegujejo za no zasedanje. mandat, so Republikanci, 21 so Demokrati in eden zastopa Farmer-Labor party. Izid vo- Volitveni odseki senata in poslanske zbornice. Kandidat- DVE IN TR! ČETRTINE MILIJARDE GUMBOV NA LETO. je za Senat ali House se izoi- marca. — Dočim so pred-v ospredju javnega zanimanja, so kon-gresijonalne volitve enako važne. Senat in House of Representatives tvorita skupaj zakonodajno panogo vlade Zdr. Držav. Predsednik ie najvišji litve utegne znatno spremeni- rajo (nominirajo) bodisi v priti članstvo senata in prinest: marnih volitvah, kjer državna soka. T, 1920 je drarnnia zna- ekgekutivni uradnik, osebni šala 109 odsto vis 1 e kot 1.191.> zaat ik liudske suverenite-ali vsled pomanjkanja delav- . . , ' vnkjnnnda;p v cev je bila mezda vendarie 12.2 odsto višja kot porast; draginje. Draginja je pal a 1. 1921 ia 1922 in se je neznatno povečala I. 1926. Dočim je 1. 192« plača znašala 129 odsto več na uro kot 1. 1913, je bila drag;-nja le za 75 odsto večja kot 1. 1913. Po tem takem je delavec 1. 1926 mogel za vsako uro dela kupovati 30.7 odsto več blaga kot pred vojno, 1. 1913. V splošnem so člani unij bili na boljšem kot drugi delavci. Stavbeni, tiskarski, kameni NOV KELLOGGOV TOVARIŠ te. Ali oblast zakonodaje je rokah druge panoge vlade — Kongresa. Člani "reprezentativne hiše" se izbirajo vsaki dve leti, namreč v letih s sodimi številkami. Senator pa je izvoljen na šest let, torej na trikrat daljšo dobo kot "Representative". Isto leto. ko se izvoli nova po-j slanska zbornica, izvoli se prihodnjemu Predsedniku bodisi varno večino članov njegove stranke ali pa večino pro-tistranke. Od 1. 1913 naprej se senatorji Zdr. Držav volijo potom direktnega ljudskega glasovanja. Kvalifikacije za senatorje so predpisane po ustavi. On mora biti državljan Zdr. Držav za vsaj devet let in imeti bivališče v državi, kjer je izvoljen. Podpredsednik Zdr. Držav je predsednik senata. Izvolitev reprezentativov.— House of Representatives, ki ima sedaj 433 članov, se popolnoma obnovi na prihodnjih volitvah meseca novembra. Število članstva se določa vsakih deset let po številu prebivalstva. kakor ga izkazuje ravnokar izvedeno ljudske štetje. Število članov zbornice Angleška industrija gumbov bo s posebnim zakonom zašči-dr_ tena pred uvozom ten pred-' metov. Na ta način bo ta pa- noga gospodarstva vzbudili več pozornosti. Gumb je pa-j predavanja bi bili p: ! mirno počakali." ŽIVLJENJE JE TAKO LEPO. Nek prevodnik pari ke lokalne žoaznice peljal revno preko Seine, ko do. Policija ie s .r' -.10 is:■•. • po vodi truplo samomorilca toda sprevodnik časom že d ivno , „ 1 de r "/rr. ^jali ne $11 2 i o 1 o - i v po* s? o o ustava to zahteva, ali v žavnih konvencijah političnih j strank. t Obe več i i politični stranki , vjjt ^lj y predmet, da se razmero- imata oseben volineni odseki ' . , __ ima malo ljudi briga zanj m le redkokdaj ga kupujejo navadni smrtniki sami. "Gumbe kupujejo nezavestno", je dejal i nek tovarnar, "kajti ti predmeti se kupujejo, ne da bi kdo posebno nanje pazil. Ra-! ditega pa se število gumbov, Ir* ! se letno proizvaja, ne sme pod-| cenjevati. V Angliji sami se se porabi letno približno dvo-I ie oblek in plašč: potem takem porabi en sam 70 gum- j. med te? lose g-'•] obrd in se vloge! na somce in sladi: za«pi»l. Ko je pri-'el zverer mov. ie našel ženo vso prepr deno. "Hotel sem pra\zap<;. napraviti samoumor." je kal >pre\ f)dnik in se op i val. "toda življenje je .<■' le tiiko leno. . ." Prašiči so se P'-^ o vatro ed ^O.'1 ''.25 sto funtov. Tek 3.50 do $15,75. Pitai pr: e " rs " od 7.r>'* ; Stare k-ive in d ar živina, ki jih koljejo jijo za konzerve •■ >5 do $ "i l.oO ^to funto •i run i od 2.75 do $"l:k7 utnina žive vaga proda debelo po 20c funt. K 5r< funt. 100 ju 'TO-1 O* K P( nr od 2 le do ::: Denar. Ar, r- skih dinarjev veli: — Angh ]: § j .85 in tri st- 1' iti lijanskih Ur velj 7; _ 100 čelioslo velja $2.963, j. — 1 zl*-: ih mark *.1 Ij ŠIRITE AMER- SLOVENCA1 -OOOOOOMCKiOOOOOOOOM >C OC DOo-c-oo-ooo o na Do; ki funt 1 ike. — 1 i ?5.?2 •aških kr mšl 1 no C«.-) o -0-0 -x>o f>o o c 0-000 Pioneer Livery Stable John R. Ryan, Prop. POGREBNI ZAVOD — SLUŽBA NOČ IN DAN. Cor. 6th & Portland Str«. Tel. 25 CALUMET, MICH. Slika nem predstavlja. J. Reuben Clarka iz države Utah. On je prevzel od R. E. Old® mesto pomožnega državnega tajnika. JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE. Naznanjam, da sem prejel ravnokar veliko zalogo jesenskim in zimskih oblek za može in fante, vsake barve in velikosti. Pridite in o-glejte ti jih! Ravne take imam veliko zalogo obuval, s katerimi vam postrežem i* zadovoljnost! Cene zmerne, blago jamceno, — postrežba čnat Slovenskemu občinstvu se priporočam v naklonjenost! FRANK OPEKA Trgovina z meiftsim blagom in obuvati. 602 — 10th STREET WAUKEGAW, ILL. SUPERIOR FUNERAL SERVICE Edward Schmidt, Funeral Director THE BALLHORN FUNERAL TEMPLE Uporaba mrtvašnice brezplačna. — Odprto noč in dan. Phone 439. * 8th Street in St. Clair, Sheboygan, Wis. JACOB GEREND FURNITURE CO. 704-706 West 8th Street, Sheboygan, Wis. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči. Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. Tel.: 377-J — 4080-W. Jeweler O« tiw Cor. Sth Str. sad New Yorl: ave., Sbeboysran. Wis V sobi, kjer preb; vate in kamor peljete o gesta, imate radi, da g je čedno. Mi imamo g veliko zalogo pohištva, ° ki bo odgovarjalo va- § Sim zahtevam. Leseno e ali prevlečeno. Garan- g tiramo, da boljšega ne [: dobite za to ceno. Merchants & Miners Bank CALUMET, ^JBY^C MICHIGAN Glavnica $200,000 Preostanek $200,000 Nedeljeni dobiček........$190,000. GORDON R. CAMPBELL predsednik THOMAS HVATSON, podpredsednik FEANK J. KOHLHAAS, V. P. in blag. E. H. MANGER, pomožni blagajnik tlf. G. CUDLIP, pomožni blagajnik PETER TALENTINO, pomožni blagajnik. IZVRŠUJE VSA SAMČKA POSLA ZANESLJIVO. J._;- Naša zaloga otročjih vozičkov je popolna, izdelava krasna in moderna, zadnje novosti od 1. 1028. Ponos vsake matere je, da svojega malčka pelje na sprehod v lepem vozičku. PRIDITE POGLEDAT, DA SE SAMI PREPRIČATE. Armstrongs Linoleum for Every Floor in the House Za tla imamo veliko zalogo karpetov in drugih preprog. Tukaj označeni Armstrong linoleum prednjači v Ameriki in smo ponosni, da ga tudi mi imamo v zalogi, da lahko postrežemo občinstvu z najboljšim. — g "GOVORIMO VSE INOZEMSKE JEZIKE". X 00000000 000000000000000 0000000 Q000000000000000000 K -ff r-^* (I Phone p&X^rl?; C@jL Phone Canal | B Sj C*® e Crawford g 6138 F f. 4124 § 2107-11 WEST 22ire STREET, CHICAGO, ILL. 6 -----------p "Domača trgovina za vsako- | vrstne hišne potrebščine5? o "PRIDITE, DA S£ SAMI PREPRIČATE". Q Sedaj je čas, da si oglea-Le našo nalogo, če rabite le g malenkost, aii kakino veliko rtvar, pri nas dobite vr.e. — g Uljudno vas vabimo, cla pridete v naso trgovino vsak $ čas. Zelo bomo vpoštevali vaš obisk, kot cor^di. Četrtek, 4. oktobra. 1928. AMERIKANSKI SLOVENEC Stran Iz žjvjjegja in sveta. VtwwwiimmwwwwwMww*« KOMERCIALIZACIJA UMETNOSTI. Delovna moč človeka je blago. Izrablja se za preobraže-vanje vode in premoga, kovin in žita v blago. To drži v današnji družbi kot pribito. Tola ravno ta družba .se sklicuje na veliko-izjemo: umetnostni dar človeka, tako zatrjuje, «e ne more smatrati za blago. Gotovo: pesnik prodaja svoje pesnitve, godbenik svoje simfonije igralec svojo zmožnost, p re d st a v 1 j a ti na j r a z 1 i č n o j s o ljudi. Gotovo: delo umetnika postane blago, toda njegov ilar je svoboden, njegov talent se ne more izkoriščati od delniške družbe, kakor kak rudnik ali pc*trolejsko polie. Toda iedaj je padla tudi ta zadnja maska kapitalističnega duha. V Berlinu se je vpisala tvrdka Kortner-Tlofer. d. z o. z. v trgovinski register. Njen namen i o komercielno vnovčevanje i-rralskega daru umetniškega zakonskega para. Slavni igralec Fritz Kortner in Ivana Ho-Cr sta postala sirovina, katere obdelava na odru naj bi prina-š • 11 :i kapital. Komercialna u-' < tnost triumfira nad zasta-1 'lo romantiko. Družba z orne* "Po zavezo bo proti visokemu < hrostovanju posojala oba u-ctnika različnim gledališkim »d i M jem. Mogoče je to samo "ib>l odsev novega časa, move se bodo pozneje izdajale Jntce na pesnike, slikarje in »dbc-nike. mogoče bodo Ger-1 rt. Hauptmann. Thomas Mann. Franz Werfel ali pa naš 'ton Zunanči • še notb'ali na Mvi kakor Alpine Montan. Sbvonia ali Kreditna. F.misiia novega romana v vidiku? Del-rice so dvicjijo. Roman ie šund. zatrjujejo nasprotniki. Delnice padoio. Tako si bo ihko prihranila branje članov literarnih kritikov in vsa- > duševno delo. \*zela bo sati borzno poročil«) v roke i;' > vedela vse, kar se dogaja i umetniškem trgu. NAGROBNI SPOMENIK STEFANIKA. Dne septembrsko odkri-\ mali slovaški vrni severno Ilratwl.v e snomenik gene-lii Ste' iniku. ki se je knt pr-i Slovak ude jst . oval med sve-v no vojno na francoski fron-Kot francoski general, delal 'likansko propagando za sa-ostojno češkoslovaško držav o se pri poletu iz Italije v do-ovino — slučajno ali vsled ■rote, to ie danes še nepojas-jeno — v svojem letalu na Uivaškem smrtno ponesrečil. Naznanjenih je več kot 50.000 Slovakov. Ta dan je imela Slovaška ero največjih svojih Javnosti. Spomenik stoji na •"•11 metrov visokem hribčku, na katerega pelje cesta v velikih serpentinah. Spomenik sam je 62 krat tiO metrov velik. Na vsakem oglu pa se nahajajo še obeliski po 12 metrov 1 isoki. Spomenik je delalo 170 delavcev skozi 200 dni. V sredi mul obeliski se nahaja sarko-s truplom pokojnega generala. -o- MI SMO ROBOTI. . . Bizarna fantazija umetnika bo postal resnica". Kar je češki pesnik Ca pek samo sanjal, to uresničuje moderna tehnika. Capkovi "roboti" bodo o-živeli. Vsakoletna inženerska razstava modelov, ki se prične v soboto v Londonu, se bo ot-Vorila po umetnem človeku. i'o ne bo nikak llomunkulus v faustovskem smislu, noben produkt retort in drugih kemičnih poskusov, ki bi bil obdarjen z življenjem v smislu sprejemanja vtisov in lastne volje. Tako daleč znanost do-sedaj še ni prišla. Ona lahko vzbudi samo videz življenja v telesu, ustvari samo avtomat; skrivnost pravega življenja si narava še ne pusti iztrgati. Avtomat dviga na povelje roke, miga z glavo ir. teče. Ker je ves 'iz kovine in je podoben vitezu z oklepom, lahko smatramo, da ni preveč rečeno, da tehta kakih sto funtov. Srednjeveški Golem je seveda samo sirota nasproti njemu, kajti ta čudežni avtomat zna tudi govoriti. Na podlagi nekega tajnega sistema radio kontrole Marconijeve družbe bo prebral otvoritveni govor. Od njega gotovo ne moremo pričakovati kakih govorniških improvizacij. kajti avtomat se bo s strahotno natančnostjo držal koncepta. Iznajditelj pripoveduje. da je dotični človek, ki bi moral otvoriti razstavo s slavnostnim govorom, moral odpovedati. Toda tudi slavnostni govorniki niso dandanes nenadomestljivi. Kar lahko oni napravijo, lahko stori tudi avtomat. PORTO RICO POSLANA POMOČ. | Ptuja velik požar. Nebo, vzhodno in dČIoma severno od Ptuja je bilo mogočno ožarje-no. Po mestnih ulicah je začelo begati prebivalstvo, ki je z gro^o povpraševalo, kje gori. Ptujski gasilci so bili takoj a-larmirani ter so se naglo podali z avtom in svojo izvrstno motorno brizgalno v smeri proti požaru, kjer je pri reševanju že bilo na delu domače gasilno društvo. Požar je uničeval krasni in obširni gospodarski poslopij u-glednih posestnikov Janeza Laha in Vida Berjaka. Kolikor je doslej dognano, je začelo goreti v Lahovem skednju, vendar pa vzrok požara še ni znan. UBIJALEC. Ogromno množino različnega materijala je poslala Amerika v Porto Rico za ponesrečence, kateri so bili prizadeti od močnih viharjev. Slika kaže, kako to v New Yorku nakladajo na ladjo. KAKO JE NASTALA CHOP?-NOVA "POGREBNA KORAČNICA"? Chopinova "Pogrebna koračnica" je eno njegovih najznamenitejših del, ki se najpogosteje igra pri pogrebih. O tem. kako je ta koračnica nastala. stoji,v izročilu njegovih prijateljev naslednje: Chopi-novi prijatelji so hoteli napraviti mojstru veselje in nek slikar Adolf Zien po imenu je podaril velik glasovir, povabil skladatelja k sebi in z njim vred dva druga pariška umetnika. Kakor navadno, je Chopin prišel tudi to pot prekas-no, ko je bila že tema. Chopin je bil zelo slabe volje, o-stal družba pa je uganjala najrazličnejše dovtipe. Naenkrat je eden izmed navzočih zgrabil človeški skelet, ki je služil kot obešalnik, in ga pola vil na mizo. Prijel je za o-kostjc rok. mipal z njimi soni-intia. ko so bile vse luči ujras-niene. Chopin je sedel v kotu, globoko zatopljen, dokler ga niso vzdramili udarci teh okostij. Chopin je skočil naenkrat h klavirju, odstavil z njega skelet, ga strastno objel, ga postavil na kraj in začel pod vsemi temi vtisi igrati na klavir. Njegovi prijatelji so opazili iu*i nekem pogrebu, ko so igrali Chopinovo koračnico, iste tone. kot jih je igral prvikrat v njihovi sobi v navzočnosti človeškega skeleta. -o- 3,000.000 KČ ŠKODE. Očividec železniške nesreče v Zaječih na Moravskem pripoveduje naslednje podrobnosti : Nahajal sem se v četrtem vozu. ki se je nagnil na stran in skočil preko tračnic, vendar pa se ni prevrnil. Zagnalo me ie proti oknu. Ko se je okno razbilo, se mi je posrečilo priti na prosto. Prvo pomoč ranjencem je otežkočevalo dejstvo, da ni bilo na razpolago zdravniškega materiala. Ranjenci so trpeli na pomanjkanju vode. katero so morali nositi kmetje v vedrih. Neki zdravnik je bil tako goreč, da je šele potem, ko je druge obvezal, zapazil, da ima sam zdrobljeno, oziroma močno poškodovano desno nogo. Škoda se ceni na 3.000.000 čeških kron. Uradnika, ki je prestavljal tračnice, in ki nai bi bil odgovoren za nesrečo, o-pisujejo njegovi predstojniki kot zelo vestnega, ki ni imel dosed a j še nobenih ukorov. Kljub temu so uvedli proti njemu preiskavo. -o- Sosedova krava, — Mica: "Jaka, sosedova krava je zašla v naš vrt!" Jaka: "Zapri vrata, Mica! Hitro jo pomolzi, potem jo pa izženi!" Sirom Jugoslavije. Roparski umor v Zagrebu. Tukaj je bil umorjen te dni 01 letni trgovec Alojzij Škor ianec, Slovenec iz Celja. Škor-janec je prišel 1. 1910. iz Celja. kjer je imel veliko, toda zadolženo posestvo, v Zagreb, k svojemu sinu. Ta mu je pomagal, da si je zgradil na Novem putu na periferiji Zagreba večjo barako, v kateri je prodajal cigarete, sadje, pivo, mleko in tobak. Živel je mirno in preprosto. Spal je v isti baraki. Ko pa je v ponedeljek poklicala neka ženska, da bi kupila pri njem mleko, ni našla odgovora. Sosedje so nato vdrli v barako in tu se jim je nudil grozen prizor. Škorjanec je ležal umorjen na postelji v luži krvi, poleg njega pa krvava sekira, s katero ga ie neznani zločinec udaril po bradi in dvakrat po vratu ter ga u-bil. Zločinec je nato pobral ves denar in pobegnil. Sum u-mora je padel na dva mladeniča, ki sta vsak dan prinašala Škorjancu slaščice in kruh, ki sta pa po umoru izginila. Požar v Čemžu nad Mirno pečjo. V soboto zvečer ob 8 je izbruhnil v Čemžu požar. Zgorela so gospodarska poslopja razen hiše pri posestniku Buž-gi, ki je kupil pred kratkim od Ane Kos hišo in še nekaj drugega posestva. Ana Kos je bila vdova po pok. učiteliu Mihaelu Kosu. Oba sta izstopila iz katoliške cerkve in se svoje-časno civilno poročila. Letos v prvi pomladi je pa umrl Mihael Kos brez o-poroke. Po zapuščinskem dogovoru je prevzela zapuščino Ana Kos. pa je imela plačati tako težka bremena zapustnikovim upnikom, da je morala celo posestvo razprodati. JONES ZOPET DOBIL. Bobby Jones he Atlante je z lahkoto premagal T. Phillip* Perkins v igri na golf. Mladi junak je ie četrtič postal pijen. Pretep radi politike. * V Subotici so se v neki gostilni gostje radi politike sprli. Nekateri so bili za Pribičevi-ča, drugi pa za radikale. Iz prepira je nastal pretep, med katerim je čevljar Marijan Milinkovič trikrat z nožem zabodel carinskega uradnika Dušana Atanackoviča. katerega so prepeljali v bolnico, pa ni upanja, da bi ostal pri življenju. ker je izgubil preveč krvi. Milinkoviča so zaprli. Velik vlom v Dubrovniku. V pisarno hotela "Victoria" v Dubrovniku je bilo te dni vlomljeno. Vlomilci so odnesli malo ročno blagajno z 85 tisoči dinarjev in raznim inozemskim denarjem kakor tudi vse vozne listke in potne listine inozemskih gostov hotela. Policija in orožništvo sta tako; pričela zasledovati zločince in se je še isto noč posrečilo, da so jih izsledili. Vnel se je hud boj. pokale so puške in samokres:, končno so pa vlomilca, nekega Antona Depolo in Si-monija, vendar le obvlaaali in i ju izročili okrožnemu sodišču. Dolenjske vesti. ' — Iz Hudega, i'ara Prečna pri Novem mestu je neznano-kam pobegnila 181etna Marija Novakova. — Nad Češnjico pri Novem mestu je v soboto 15. sept. zvečer začel goreti kozolec ta-mošnjega posestnika. Požara ni bilo mogoče pogasiti in kozolec je pogorel do tal. Požiga je bila osumljena 40 letna Kosova, ki so jo aretirali in predali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. — V gozdu pri Komolcu so našli obešeno Ivano Perčevo. Nesrečnica je bila baje slaboumna in je kazala zadnje čase, precejšno duševno potrtost. Iz mariborske okolice. Nezgoda na paši. V Čerm-Ijenšku si je 141etna pastirica Helena Kronvogel zlomila levo nogo, ker je padla, ko je odganjala kravo z njive. Na Rdečem bregu pa se je v llletne-ga pastirja Frana Lamprehta zaletel kozel ter ga globoko ranil v levo nogo. Oba ponesrečenca sta morala v bolnico. Voz se je prevrnil v Zg. Kočah na 181etno deklo Marijo Javornikovo ter ji zlomil levo roko. Slična nesreča se je dogodila tudi 281etnemu viničar-ju Kolmaniču v Cogetincih. Nanj se je prevrgel s poljskimi pridelki naložen voz ter mu zlomil levo nogo. Oba ponesrečenca se zdravita v mariborski bolnici. Velik požar v Prvencih. V torek 11. sept. zvečer okrog 10. ure Je nenadoma izbruhnil v 'Prvencih 'blizu t Župnik Janez Debelak. V sredo zvečer 12. sept. je u-mrl v Leonišču v Ljubljani Ja nez Debelak, župnik iz Št Jurja pri Grosupljem, v starosti 62 let. Rajni je bil rojen dne 2. decembra 1866 v Tržiču na Gorenjskem, v mašnika pa je bil posvečen 23. julija 1891. Kot semeniški duhovnik je nastopil službo v Št. Lovrencu ob Temenici, kjer je bi kaplan in administrator. Potem je bil kaplan v Dobrniču. v Krškem in v Šmariji, odkoder je leta 1900. prišel v Št. Jurje za administratorja. Že naslednje leto pa je bil na župnijo umeščen kot župnik. Bil je torej ondi župnik polnih 27 let. Nedavno je obolel in sedaj skoro nenadoma u-. mrl. Bil je blag človek in delaven duhovnik, izredno priljubljen pri svojih župljanih in pri sobratih. Truolo pokojnika so prepeljali v Št. Jurij, kjer je bil v soboto dopoldne pogreb. Gordon Stewart Northccit. ubijalec, ki so ga nedavne prijeli v Kanadi. Ubil je že štiri fante, katerih kosti so našli na neki kurji kmetiji. Ant. Jaksetic, potovalni zastopnik. Nesreča na železniški progi. V Zagrebu je pri prihodu vlaka iz Koprivnice padel raz stopnjice vagona neki moški. Dobil je hude poškodbe, tako. la so ga morali nezavestnega prepeljati v bolnico. Ker se je mož nahajal do zadnjega časa v nezavesti, niso mogli ugotoviti njegovega imena. -o—■— Poskusen beg iz sodnih zaporov. V zaporih tukajšnje okrajne sodnije se nahajata tudi Karol Bečan iz Predvora. ki je izvršil \*ečjo tatvino v gostilni Hrastnik na Gorenji Savi. in Pušar iz Podbrezij, ki je obtožen tatvine čebeljnih panjev. V noči od četrtka na petek 13. sept. sta hotela izkopati v 1 m debelem zi(ki luknjo, da bi pobegnila. Kopanje pa je k sreči vzbudilo pozornost jetničarja Vreša, ki je poklical orožniško patruljo. V celici so našli že močno izdolben zid. Bečana in Pušarja so morali zvezati. Pod konje je zašel v Kočevju triletni sinček tamkajšnjega kolesarskega mojstra g. Mandelca. Iztrgal se je materi iz rok v trenotku, ko je privozil po cesti neki voznik. Konj je stopil otroku na prsa in je bil otrok na mestu mrtev. -o- Pomanjkanje vode v okolici Kranja. Da vlada že toliko časa velika suša, se ne pozna samo pri pomanjkanju pitne vode. ampak tudi pri tvomiških podjetjih. Ker je padla Kokra daleč pod normalo, je morala Pollakova tovarna radi pomanjkanja vodne sile napeljati elektriko iz Majdičeve električne centrale, da more nadaljevati z obratom v istem obsegu kakor je delovala doslej. Nesreče v Mariboru. Posestnikova hči Marija Ko-laričeva v Jareninskem dolu sc je vrezala v levo nogo ter si pri tem zastrupila kri. — V Lajterspergu je 121etnega Jožefa Pregla povozil neki kolesar ter ga poškodoval. — Raz-našalca kruha Štefana Šrumfa so neznani fantalini napadli blizu kaznilnice ter mu zlomili nogo. — Vse ponesrečence je rešilna postaja prepeljala v bolnico. COLORADO: Cinon City. — Ana Susman. Colorado Springs. — M. Kapsch. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — Rev. M. Trunk, John Železnikar. Pueblo, — Rev. P. Cyril. O.S.B.. T. Meglen. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — M. Vesel. Bradley, — Rose Smole. W. Pullman - Chicago, — Frank Gabriel. Elmhurst, — Karolina Milost. Granville. — Frank Perše. Galesburg, — Anna Dolinšek. Joliet, — M Bluth. Jos. F. Muhich, John KramariCTi. Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostelic La Salle, — Anton Strukel. Lockport, — John Koreltz. No. Chicago, — Joseph Dra shier. Peoria. — Mary Zabuknec. So. Chicago, — Ant. Bakse. Waukegan, — Andrew Košir. INDIANA: Elkhart. — Mary Oblak. Indianapolis, — Louis Komlanc. Porter, — A. Kerznaritz. KANSAS: Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zorc. Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery, Kans. — Mrs. B. Omahne Wathcna, — John Frankovich. West Mineral. — Alary Plankar. MICHIGAN: Ahmeek, — J. Hribljan. Detroit, — Rev. B. Ambrožich, Orard Haven, — Ant*. Rcsncr. Iron Mountain, — Kath. Hcnrrt. Calumet, — Jos. Sustarsich. Manistique. — Ana Schwab. St. Charles - Saginaw, — John Gri MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Biwabik, — Mr. Frank Globokar. Chisholm, — B. Globočnik. Ely, — Mrs. V. Mam, John Otrin fos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastclic, ces Kvaternik, Antonia Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Hibbing in okolica, — Joe Zaic Keewatin, — Mary Kolar. Leoneth, — Peter Stamptel. McKinley, — A. Hegler. New Duluth, — M. Spehar. Redore, — A. Mlakar. Rice. — Rev. John Trobec. Sartell, — John Burijstaler. • Soudan. — Frances Loushin. Virginia, — Angela Schneller. MONTANA: Butte, — Marko Gornik. East Helena, — Frances Ambro. NEW YORK: Brooklyn. — Catherine Schnellei Gowanda. — J. Zevnik, Karel Str nisha. Little Falls, — Amalia Furlan. New York. — Rev. Kerubin Begel. )HIO: Earberton, O. — Rev. A. L. bach, Joseph Leksan. A. Okoliš. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hoge. Cleveland, — Mike Poklar, Rev. J. J. Oman, Rev. M. Slaje, Rev. M. Jager. Conneaut, — Angela Bcrus. Kenmore, O. — Alois Messer. Notingham, — Mary Mevztk. Noble, — Jennie Intihar. Lorain, — Mamie Pcrusek. PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Ambridge, — Jennie Svegel. •Beadling, — Nikolaj Simonich. Bessemer, — Mary Ohlin. Braddock, — Joseph Lesjak. Bridgeville, — Elizabeth Gradishar. Burgettstown, — J. Pintar. Bulger, — S. Jenko. Canonsburg, Houston, Strabane in okolica, — John Pclhan, Michael Tomšič. Cairnbrook, — Angela Satkovič. Durant City, — Frank Debevc. Duryea, — A. Pirnnt. Am. Swek. Farrell, — Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. I. Zidar. Homer City, —. Mary Goric5i.ni. Homestead, — los. Simcic. Imperial, — Paul Tamnik. Johnstown, — Andrew Tonicc. C Pristau. Moon Run, — Jacob Drašler. Morgan, — M. Dernovšek. Olyphant, — Mary Zore. Pittsburgh. — John Golobich. G. Weselich. G. Verbanc. Sharpsburg, —- John Skoff. Steelton, — Anton Malesich. Doroteja Dermc.š, Ana Lopcrt. Vandling, — Frank Panrar. West View, — Jos Driski. WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Milwaukee, — Lucija Gregorčič, Marg. Ritonia. Racine, — Martin Novak. Sheboygan, — Michael Progar. John Udovich, Marie Prisland. Tioga, — Ludvik Perušek. Wauwatosa, — Ivanka Zavodnik. Willard, — Frank Perovshek. WYOMING. Kemmerer, Sublet, Diamondville.— rrrmk Rosenstcin. Rock Springs, Wyo. — Rf-v. \. ichiiirer. Ursula Ivsek, Ant. I.esk 1-ic. Jr. MISSOURI: Harviel, Mo. — John Breznik. Ncelyviile, Nayor in Poplar Eluif, Mo. — Ant. Slanc. St. Louis, Mo. — John Mihelich. CANADA: Montreal, Que., Canada. — Mart. Geld. Nelson, B. C., Canada. — I ra.ik Mlakar. Princ George, B. C., Canada. — i"r. Saje. -o- NOTARSKA DELA kot kupne pogodbe, zemlji-ike prepise, pooblastila, dolžna pisma, vknjižbe (in-tabulacije), izbrisne izjave, oporoke (testamente), prošnje za automobilske licence, preskrbim potne liste jugoslovanskim podanikom za v stari kraj, izdelujem afida-vite za dobavo svojcev v A-ireriko in vsa druga notarska, dela za tukaj in stari kraj izvršujem zanesljivo in točno za ameriške rojake. Vse' informacije brezplačno. — JOHN JERICH — SLOVENSKI NOTAR — 1848 West 22nd Street, Chicago, 111. San Francisco, Caiir. — Mrs. Bara \ra111er. Mrs. K. Cesar. Bridgeport, Conn. — Rev. M. J. G> ob. George Ferenchak. So. Omaha, Nebr. — Ant. Kra=ovec. West Linn, Ore. — Marija Plautan. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Newark, N. J. — Jennie MevzeU. Helper, Utah. — August Topolovec. Valley, Wash. — Mary Swan Richmond, W. Va. — Nicli. Lad vinac. Thomas. W. Va. — John Lahajna'' Pierce, W. Va. — John Jurca. POZOR NAROGNIKI-CE! Vsem onim, ki naročajo list "Amerikanski Slovenec" svojim domačim, ozir. prijateljem in znancem v stari kraj, naznanjamo, da je večim potekla naročnina. S pošiljanjem Hsia v stari kraj so veliki stroški. Treba je list drago frankirati. to je dajati nanje znamke, in to mnogo stane. Radi tega prosimo, da naj vsi taki kolikor mogoče točno naročnino poravnajo. Ako jim ni mogoče ravno tedaj, ko naročnina poteče, naj to sporoče upravništvu, da se jih za tako naročnino počaka in * da se list v stari kraj ne ustavi. Upravništvo rado počaka za naročnino, samo če je o tem obveščeno. Ako ni, se seveda list ustavi, ker s pošiljanjem lista v stari kraj so, kakor smo že omenili, veliki stroški. Naročniki (ce) po Ameriki imajo zaznamovano poleg svojega imena na naslovu, do ke-daj je njihova naročnina plačana. Prva številka znači mesec, druga leto. Po tem lahko vsak naročnik razvidi, kedaj mu naročnina poteče. Ako v takih slučajih naročniki točno pošljejo sami svojo naročnino na upravo lista, s tem listu in podjetju mnogo koristijo. Komur pa naročnine ni mogoče poravnati ravno v času, ko mu poteče naročnina, naj blagovoli o tem obvestiti upravništvo lista in rade volje se ga bo počakalo za naročnino do časa, ko bo v stanu isto poravnati. Upamo, da bodo dobri in blagi naročniki našega lista to vpoštevali in v tem ozim sodelovali. Za vsako naklonjenost v tem oziru se vsem že v naprej zahvaljujemo. Uprava "Amer. Slovenca". r Stran 9 m± OOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Zena z zaprtimi očmi Pierre PErmite. - Poslovenil dr. Lovro Suinik. vwx>00<>00<><><>00000000<>000<>0^^ AMERIKAN3K1 SLOVENEC v Četrtek, 4. oktobra 1928. Vsi trije pobite k oknu. Po vijoči se stezi sredi zlatorumenega žita je prihajaia počasi Marija Durand v svetli obleki z belim klobukom. Zdaj pa zdaj se je ustavila in trgala pla-vice, divji mak, ali pa gledala na morje, ki jc bilo ta dan pod žarečim solncem veličastnej-še kot kdaj prej. — Mimo je prišla stara kmetica in poprosila boječe miloščine. Marija je poiskala novec v torbici. Nato je dolgo motrila vilo, kakor da so ji "nevidni" šepetali, da jo od tam opazujejo. In prestopila je omrežje s solncem v očeh, z nasmehom na ustnah, s cveticami v rokah; in v srcu je nosila po dobri maši skoraj veselo nado, da bo mogla slednjič živeti v miru z ljudmi, kot je pravkar molila v miru z Bogom. Dvaindvajseto pogtavje. Jutranje veselje te svetle nedelje ni trajalo dolgo. Najprej neki nemir. . . Ko pride Marija v svojo sobo, da bi se pre-oblekla, ne najde več svojih ključev v torbici, kar jo zelo začudi, zakaj ona pazi na vse in posebno še na svoje ključe. Brž stopi doli in jih zapazi, kako leže na mizi v obednici... Čudno!. . . Drugo, še težje vznemirjenje! Komaj je mladenka v sobi, že jo prime v grlu oster'duh po smotki Noben dvom ni mogoč, neki moški je udri v njeno sobo in ondi kadil!. . . Marija nima časa, da bi reševala globlje to vprašanje, kajti prišla je ura, da mora pripraviti mizo. Vseeno se je zabavila to nedeljo, da je pripravila mizo prav lepo. Okrasila jo je, kot jo je krasila nekdaj na Framboisieri, s poljskimi cveticami, ki jih je natrgala gredoč od maše . .' ., namestila zračne šopke marjetic, zlatic, purpelic ter okoli in okoli po belem namiznem prtu posula plavic. Gospa llughe ni rekla ničesar. . . Melanija je prišla pogledat in zamrmrala: "Hinavka!" Oba moška sta se nasmehnila cveticam, a posmejala sta se zlasti Mariji: "Vi ste umetnica, Marija. . ." je dejal oče. Ludovik je molčal, toda vzel je eno izmed plavic in jo zataknil v gumbico svojega suknjiča, ne da bi opazil razdražen pogled, s katerim je sledila gospa Hughe ti kretnji, ki lahko ni pomenila ničesar ali pa. . . veliko več. Ampak v kuhinji je pekel kot bi spustil z verige vse zlodje. Marija plačuje tu račun za tiste nasmehe: zadene na Melanijo, ki je docela spremenjena. Konec je uslužnosti zadnjih dni, konec vseh nadetih videzov, vsega zadrževanja !... Kuharica je obljubila gospej, da se bo premagala, toda zobje jo preveč bole, imajo potrebo, nujno, nepremagljivo potrebo . . ., pohot, da se zasede v to mlado srce. . ., v to meso, ki ni rumeno. . . Nevzdržno sovraštvo, po-goršana zavist se žurita, da spravita v jok te svetle, modre oči, ki niso izstopile ven in niso krvavoprogaste kakor Melanijine. In ko so tedaj zatvornice odprte, se zažene vse zadržano valovie mržnje naprej. To kosilo v nedeljo dopoldne je bilo gnusno; Marija je dobesedno močila svoj kruh s soi-zami. Stoječ pred svojimi lonci se Melanija divje naslaja ob kislih prvencih pojedine svojega maščevanja. "O le vekaj, opica!. . . solze, ki jih točiš danes, niso nič v primeri s tistimi, ki jih boš pretakala jutri, ko se tvoj opiček odpelje nazaj v Pariz. . . A, ti si se hotela boriti z Melanijo?. . . Melanija te stre kot stenico, ki si. . Marija se je zatekla k večernicam. Vsaj cerkev ji je še ostala. . . Bila je njeno edino pribežališče, ko že celo v svoji sobi ni bila več varna. Vrnila se je po peščeni obali, nakupila školjk za svojega galeba in za vsak slučaj celo nekaj hrane zase, za slučaj, če bi bilo razpoloženje Melanije takšno, kakršno je bilo dopoldne. Gospod župnik ji je bil sicer rekel, da naj zapira oči. . . Žal pa je imela ušesa. . . in davi je bila mera res prepolna za siroto z dvajset leti. Potem pa je bila to nedelja. . . poletna nedelja, počitniška nedelja na deželi!. . . Zdelo se ji je, da bi se moralo tudi sovraštvo od-počiti. A senca je še bolj senca ob solnčnih dneh. . . Sovraštvo je še bolj sovraštvo v nedeljo, ki je dan družine in ljubezni. Jokala je bila opoldne, jokala je sredi vesele množice, smejočih se otrok, na bregu morja, v katerem se je zrcalilo sinje nebo. tn kot onega večera je ugledala nenadoma Ludovika Hugha, ki je šel na običajen sprehod kot drugi ljudje in prihajal v smeri proti njej. Topot mu ni skušala več prikriti svojih solza. On je bil očividno ves iz sebe. "Kaj vam je vendar, moja uboga Marija?" "To, da sem pri vas neizmerno nesrečna." "Pri nas. . .?" "Da pri vas. . "Pa kdo. . . pa kaj vas dela tako nesrečno?" 'Papa?. . . gotovo ne!. . . Vi ste mu zelo simpatični. . . Mama?. . . Uboga mati. . . Morate ji odpustiti V bistvu je tako dobra!. . . Jaz?. . . Pa saj veste dobro, da jaz!. . . Povejte . . . govorite!. . . Mogoče Melanija, ta sirovina ? ... Če je samo ona vzrok, jo stlačim v lonec z govedino! Vržem jo čez prag še danes . . . Veste. . ., kadar me kaka stvar vsega zgrabi, sem strašen!. . . Dajte. . ., odgovorite. . . Morem li kaj storiti za vas?. . . In zdi se mi, da moram, ko vas pa. . ." Ludovik se je ustavil prestrašen nad stavkom, ki mu je butil sunkovito iz srca na ustnice, stavkom, ki si ga ni upal dovršiti . . . Sama v tem oglu obrežja sta si gledala mlada človeka naravnost v obraz. . . iz oči v oči. . . s stegnjenimi rokami, in ne da bi bila hotela, oba v istem položaju zanosa in bolesti. Toda beseda, ki je imela biti izgovorjena.., ni bila izrečena. . ., blisk, ki je imel posvetiti, se ni pojavil. Kaj se je godilo v skrivnostni globini njunih duš? Ludovik strašni se je ustrašil. . ., dekle tudi. In ne da bi nadaljevala razgovor, ki ju je po prvih besedah oba razburjal — ko eden ni upal z besedo na dan. . . in druga ni marala slišati . . ., je Marija napravila isto kot navadno. . . zbežala je s krikom in z roko na očeh: * ri in se* popolnoma ravnati po zakonu. Treba se popolnoma odreči zvestobi vsaki inozemski vladi ali vladarju. . . Ameriški državljan ne sme imeti dveh državljanskih zvestob." F.L.I.S. LETALCI SE NIMAJO SVOJEGA PATRONA. "Journal del Debats" poroča, da je smrt francoskega trgovinskega ministra Bokanow-skega vzbudila v Franciji gibanje, da bi se vendarle imenoval kak svetnik, za patrona letalcev. Kot je list izvedel, imajo predlog, da se za patrona letalcev proglasi Abbe Car-lus, ki se je že l. 1784 udeležil v balonu nekega poleta, pozneje pa je postal žrtev francoske revolucije. Treba bi bilo še poprej proglasiti ga za blaženega ali pa za svetnika. -o- Število 13. — Gospodinja: "Nisem babjeverna, ali v tem primeru bi me pri mizi število 13 motilo." Soseda: to motilo." Gospodinja: "Ker imam obed pripravljen samo za 12 ljudi." -oooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooo o ' PISANO POLJE oooooooooooo ^ |y[ Trunk oooooooooooo I Zakaj bi vas potem 1 "Ker RAZVELJAVLJENJE DRŽAVLJANSKEGA PAPIRJA VSLED PREVARE. "Zahteva se absolutno odrekanje zvestobe napram vsakemu knezu, vlastodržavi ali vladarju" — izjavilo je sodišče, ko je razveljavilo naturalizacijo Rudolf F. de Tona. On si je zadržal naslov "grofa" tudi po svoji naturalizaciji. U. S. District Court za vzhodni distrikt New Yorka je nedavno razveljavil državljanski papir, ki je bil izdan 1. 1906 Rudolfu Festetics de Tolna, rodom Avstrijec. Federalni pravdnik je doprinesel dokaze, da je de Tolna pre varno izjavil svoj namen postati ameriški državljan in odreči se zvestobe in podaništva napram kateremu-sibodu knezu ali vladarju oziroma inozemski vladi, zlasti pa Avstro-Ogrski monarhiji: da ni stanoval v Združenih Drža vah najmanj pet let pred svojo naturalizacijo in da se v dobri veri odrekel naslovu grofa. Priče so ustanovile, da je de Tolna šel I. 1892 v Californijo in tam ostal dve leti, na kar se ni povrnil v Californijo do ne-1 koliko dni pred naturalizacijo. ' L. 1909 si je kupil jahto, ki jo je nabavil kot avstrijski podanik in je bila registrirana pod avstrijsko zastavo ter plula po svetu s to zastavo. L. 1928 je ta Tolna se oženil v Parizu z neko Miss Wetherbee in v svojem poročnem listu je navedel, da je avstrijski podanik in dal sebi in ženi grofovski naslov. Edinikrat ko je de Tol-l iaglasil svoje ameriško drže .janstvo je bil po proglasu vojne, ko je bila njegova jahta zaplenjena. Pri razveljavljenju niegove-ga državljanstva je sodišče izreklo: "Državljanstvo ie uva-žena pravica in, kdor jo poišče, mora to storiti v dobri ve-j^mimmotnmiimraiin.................................................................Boga," vzklikne, "pustite Kitajsko in oglejte si zakladnice v Ameriki in Evropi." Dalje pravi: "Poglejte tja, kjer so centralna skladišča odpustkov." Dobro. G. Molek naj blagovoli iti v najbližnjo chikaškn sirotišnico, in videl bo — zaklade v podobi stotin raznih -i-rot. Ampak rekel bo: "Cerkve, šole, stavbe, palače . . Tudi dobro. O "mrtvi roki" so že davno pred njim drugi pisali: na Francoskem so krepko posegli po teh "zakladih", pa je ostala roka prazna, neko krasno cerkev niti za — en frank nihče ni hotel vzeti, g. Molek pa je sam pisal, da «o v Ameriki mnogi duhovniki slabo plačani: jaz sem videl precej rev- ščine mesto zakladov, in če u-tegne kdaj posetiti naše gore, bo v Lead vil lu našel zakladov do kakih $50,000. ampak naj vzame zidovje, če mu drago, in če se bo mogel le enkrat od teh — zakladov nasititi. Jaz mu na stežaj odprem ver svet, in <"•<• navede izmed rdečih vrst le en slučaj, kakršnega sem navedel iz Kitajske, bo on na konju in jaz bom—zbez-ljal. Hic Rhodus, hic salta. Ti, ti . . . odjenjaj. Mehikanski katoliki so se s 4y2% obresti I PRUDENTIAL I BANK (Zakrajšek & Cešark) | 455 W. 42nd Street, Ali se svita? V Rusiji je bilo vse polno — svobode. Ampak kakšne? Prave svobode naj bi bilo v polni meri, gotove zelo dvomljive svobode pa prav nič ni treba. Dvomljive in ničvredne svobode je bilo v izobilju, in posledice so začele ogrožati — svobodo. Narava ima neizprosen red, ljudje si morajo red sami napraviti, ako nočejo od same svobode poginiti. Iz Moskve poročajo, da so oblasti prepovedale otrokom do 8. leta obisk gledališč razen pri za otroke prirejenih ^posebno spomenico obrnili na predstavah. Do 15. leta smejo jmehikansko zbornico, da naj napravi konec razmeram, kakršne vladajo zdaj v Mehiki. Zbornico kontrolirajo obrego-nisti. Od privržencev Callesa se malo razločujejo, kadar gre za vladno oblast, dasi se skupini včasih malo pisano pogledata. Obregonisti odgovarjajo na katoliško spomenico, da morajo najprej "katoliki" prenehati z banditstvom in /. banditskimi napadi na vlado. Mehikanski bunditi so res — katoličani, s. j jt« večina mehikanskega prebivalstva katoliška. Ampak ti "katoličan!" bodo pač iak** vrst", kakršni so n. pr. "katoličani" na papirju v mnogih uredništvih listov, ki smatrajo borbo zoper katoličanstvo vw svoj poklic. : iti otroci na predstave le v spremstvu staršev. Poročilo dostavlja, da se bodo starši kaznovali. ako se ne držijo odredbe. Prav veselo znamenje duševnega preobrata pri dosedanjem deliriju za—svobodo. — Spridena mladina fhuzuli) delajo oblastim preglavico, je bo še dosti več: nekaj se svita v i .glavah dosedanjih brezpogoj-I ,nih svobodnjakov: treba bo za-plačuje na denarne vloge | virati, dvomimo pa, da bi taki ~ 'ukazi" izdatno mogli poma- l gati. Zlo tiči v korenini. "Watssumadah, faddah." S tem je hotel g. Molek "brali j ta" Trunka pikniti. ker je "zbe-| New York, N. Y. | ; zljal na Kitajsko". Gre za "za- 1 To je sedaj državna | i klade", kakršnih si zbirajo tn- | (State) banka ter ima j ki, ki pridigajo revščino. Jaz | $175,000 glavnice in re- i Uem navedel odmev glasu iz 1 zerve. O njeni zanesljivo- | i Kitajske. G. Molek pravi, da je 5 sti toraj ne more biti dvo- l|tam revščina doma, kakor ie . = -r. i v • . s . i - t.v gotci lahko ostanejo i ma. — Poslužujte se je! gjpri nas kamenje na poti. /a Recimo pa. da re.- katoi uprizarjajo upore v Mehi:- i. naj toraj prvi odjenjajo mu 'ar pa. tt»fM»t>t>>fwt»ritfw»i*M»» Dve NOVI Victor plošči 'Pustite me, ah. . . rotim vas. pustite me TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC DOBRO delo, postrežbo in nizko ceno dobite pri nas! _ « « Pišite nam po cene predno oddate naročilo drugam I AMERIKANSKI SLOVENEC 1849 West 22»d Street, CHICAGO, ILL. 68923 A g IB 68924 I ■ 78406 ■ ■ 79483 I B 79484 ArP I B 30183 ^^ I B 140184 aSz I H 80331 jre ^^ I B 80332 ■ B 80333 4 ; ^v^fi^. H B £>0334 IZVRŠUJEMO I r, ^nHL B» 80526 točno in po najnižjih cenah vsa v K§ 80527 JaKr tiskarsko stroko spadajoča dela. Zlasti ^H 81204 JBK^ se priporočamo slavnim drultvam n tiskanje 81250 v*eh uradnih tiskovin. Is to ta ko vsem trgovcem, jjlSb 81414 obrtnikom in posameznikom. Prestavljamo is AS^r nImŽŽS. slovenščine na angieiko in obratno. ^BkBf§ Nobeno naročilo preveliko, nobeno J^B H§ premalo. ^^/Km g M r^^lllll I ^^ /4Ur llliili I ^fck ^ar ~ liH ■ w|||H H KI STE PRAVKAR PRISPELI V RAZPRODAJO. G1454 — OB TRGATVI, 1. in 2. del...................................75c Zlasti tistim, ki so doma iz vinorodnih krajev bo ta plošča oživila spomin na prijetne jesenske čase, ko so trgali grozdje in na veselje in zabavo, ki je s tem v zvezi. Plošča nam predočuje živi prizor iz pravega vinogradniškega življenja. 31455 — HOLZHACKER KORAČNICA KRANJSKA KORAČNICA, igra trio na citre... 75c Nekaj posebnega. Oba dela sta proiz-vajana na citre in njih milodoneči toni bodo brezdvomno vsakomur ugajali. DRUGE NOVEJŠE SLOVENSKE PLOŠČE, KATERE POSEBNO PRIPOROČAMO. ■rdita J ugo-borba. Za ka j Za jezik ? Ver H e, ne... PRIPOROČILO IN NAZNANILO. Rojakom v Clevelandu, in državi Ohio naznanjamo, da se med njimi mudi naš potovalni zastopnik Mr. John Krama-rich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Amer. Slovenca", oglase, prodajati naše knjige, plošče in sploh vse, kar v zvezi z našim podjetjem. Mr. Kramarich je naudušen kato nih stolčkih. Povsod enako. Med Srbi in Hrvati v slavij i gre To so stvari poefobne pritožbi male Micike n aniL" : Mam ., muca me gleda! <-re za politično kontrolo enrn in drugih. — Oba ne moreta kontrolirati. Kdo naj odjenja? Srb — srbske politične strank«" — pravi: Ti, Hrvat odnehaj! Hrvat — hrvatske politične stranke — pa pravi: Ti, Srb. odnehaj. Ker pa noben ne odneha, s< mo naprej. -o- k olj i ŠIRITE AMER. SLOVENCA! oddani v heat. SOBO najem. — Hot wate JOSEPH KENIG 2054 W. Coulter Street, Chicago, 111. č.p.s ilški mož, ki se trudi, da bi čim Žeftitovanjc, 1. in 2. del. Slika s petjem in orkestrom........................$1.25 * boli razširil katoliški dnevnik Romanje, 1. in 2. deL Nabož. slika s petjem in orglami.................... 1.25 po naših naselbinah. Vsem na- Vojaiki nabor, polka — Poročni valček, harmonika.....................- .75 šim prijateljem naročnikom ga Nagajivka, mazurka — Coklarji, aamarijanka, orkester__________________________________.75 . . . Vesela Gorenjka, polka - Korajža velja, polka, orkester____________________________.75 "ajtopleje priporočamo, da Oj, ta aajconski stan — Nova, stara pesem, smešna slika s petjem .75 niU gredo na roko in pomagaj" Radi kotla v keho — Raubar na gauge, smešna slika s petjem.........75 Jolietska slovenska polka — Zgubljena pesem, polka, prkester„_ .75 Amerikanec v stari domovini, slika s harmoniko in petjem......... .75 V krčmi, 1. in 2. del. Slika s harmoniko in petjem......................... .75 France, polka — Gozdni zvok, trumplan. orkester_________________________ .75 Dolg, dolg fant, polka — Seničica, polka, orkester______________________ .75 Nocoj je luitna noč — Njega ni, petje z orkestrom............................ .75 Ribniška — Nai maček, petje z orkestrom....................................... .75 Na Dolenjskem — Kadar so godci dobre volje, valček, orkester.™ .75 Carlotta, iotii — Na bregu, valček, kvintet s harmoniko .................75 Mlatiči — Še ena, poje kvartet Adrije ..................................................75 Študentovska, prizor v krčmi—Zeleni Jurij, pri. s petjem Adrije .75 Domače veselje, veseli prizor s pet.—Vesela polka, bar. in kitare .75 Za vb« druge plošče nam pišite po cenik. Pri naročilih za manj kakor 5 plošč, je poslati za vsako ploščo Sc več za poštnino. Za poštno povzetje (C. O. D.) ra-I čunamo za stroSke 20c. V vašo korist je toraj, da pošljete denar naprej In si prihranite te stroške. Knjigarna Amerikanski Slovenec 184» WEST 22ad STREET, CHICAGO, ILL. širiti katoliški list A. S. Uprava Ame. Slovenca. PREVOZ - DRVA - KOLN Rojakom se priporočamo za naročila za premog - - drva in prev« zanje pohištva ob 5asu selitv® Pokličite Telefon: Roosevelt 1221. LOUIS STRiTAR 2018 W. 21 st Ptac#> Chic-go. Ht U V ODGOVOR NA VSA VPRAŠANJA NAZNANJAMO, da se povest Džungla 99 ki je izhajala v našem listu, dobi vezana v knjigo. CENA JE $1.20 ZA OBA DELA SKUPAJ. Naročila s potrebnim zneskom pošljite na Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.