St. 77. V Gorici, dne 6. julija 1901. Tacaj XXXI. Izhaja trikrat ma teden t šestih Isdanjih, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, ijntranje ii-dsaje opoldne, večerno (stanje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre-jemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vs« leto .,......13 K 20 h. ali gld. 6-fi0 *pc; leta . i . . . '. . .'"«*, 60-f ^ ^.^3-30., , ce./t leta.......3 , 40 . , , 1-70 Posamične številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Stv. i I v Gorici v .Goriški Tiskarni* A. Gabršček vsa. dan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročil* brez dopoglitne naročnin« 3« ne oziramo. , ^«, „PRIHOREC"i».baja n&odvišno od «So«e» v«ak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «So6a» in .PrimoreeTIe^prodajata t^ GorlcfTlto-bakarni Behvrarz v Šolski ulici in Jelleraiti v Nunski ulici; — v Trato v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte detla Fabbra. (Večerno fzdanje.) Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Bog in narod] letaj i srlttisti bttlilkcja Minuta. (članek izven uredništva.) (Konec.) Samo na Španskem se je do 17. stoletja v imenu Boga in krščanstva zažgalo Ztvilt, katere so prej le grozno trpinčili v inkvizicijskih kamrah, po duhovnikih vojenih sodiščih čez 3S tisoč Ijudij; okoio 18 lisoC mrtvecev se je izkopalo in zažgalo, okolo 300 sto tisoč Ijudij je bilo obsojenih na dolga leta * ječe, v službo "na barkah, k tepežu ter vsem tem se je premoženje odvzelo, katero se je razdelilo cerkvi in kraljem. V Italiji, kar duhovenski zgodovinarji tajijo, so tudi zažigali. Na Franeozkem in na Nemškem straino. Tam je bil neki Konrad iz Maribora na Nemškem najhujši krvavi sodnik. K sreči so ga ljudje ubili, predno ga je naravna smrt spravila stran. Neizmerno gorje je povzročilo to duhovensko poeenjanje. Isti, katere je inkvizicija imela v rokah, so zgubili tudt svoja premoŽenja, otroci so bili in-famirani. Straino je trpelo gospodarstvo. Ali kaj je bilo viega tega izvršiteljem, povzročiteljem zla, ruari 1! Neki v Rimu izhajajoči list, ki ga urejuje duhovnik, papežev komor-nik, ki noti napis: Ubt Pctrus, ibi Ecclosia, in drugi: Aoalecta ecclesiastica, Hevue Ho« maine, je januvarija leta t895. objavil neko inkvizicijsko obravnavo, ki se je vršila v Španiji leta 1481*. in ki se je končala z za-žigom obtoženega. Sodniki so bili kot predsednik neki frančiškan, prisedniki kanoniki. Tej obravnavi in sodbi je dodal urednik sledeče: pGotovo se bodo nekateri sinovi teme, ko bodo čitali to razsodbo, zgražali nad tako-zvano nestrpnostjo srednjega veka in divje gledali. Našim bralcem ni treba povedati, da takega zgražanja ni jemati v poštev. S popolnim pravom sta se borila cerkveni in državljanski zakon združena proti tem krivo-vereem (sjsophantom), da se ovce ne pokvarijo po volkovih v ovčji koži. Volkovi naj ostanejo mej volkovi; ako pa pridejo mej čredo ovac v ovčjih kožah, da raztrgajo ovce, potem se jih mora z ognjem in mečem iz ovčjega hleva pregnati. Ne pride nam torej na misel, da bi omoteni po tmini liberalizma, iskali po razlogih, ki bi sveto inkvizicijo v prijaznejšo luč postavljali. Proč z besedičenjem, da je čas inkvizicije bil trd, da so bili inkvizitorji pregoreči itd. Naša sveta mati Uredništvo se nabajb z tJosposii ulici It 7 v Gorici t I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. UpravnUtvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11. Dopisi naj se pošiljajo le uredništva. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlSfru. ___ Oglasi In paslanltta *b računijo po petit-vrstah, Se tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat i kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi, — V-.'čje črke po prostoru. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica, »Goriika TIskarna« A. OabrSček tiska in zalaga razen «8oče» in *Primoroa» Sa .Slovansko knjiEuleo«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol ta* ***« ™,„i^„ . ghLBOkr. - Oglasi v fSlov. ittt-vtsuos. «Gor. Tiskarna* A. GabrScek (odgov« 'v. Meljavec) tiska in zal. knjižnici* so računijo po 20 kr. pethV cerkev, bodi na Španskem, bodi kje drugod, se nema sramovati dejanj svete inkvizicije. Paznosti svete inkvizicije je pripisati verski mir in trdnost v veri, ki kinči Spance. O vi blagoslovljeni plameni gromad inkvizicije! Vi ste po uničenju nekega Števila vec aH manj pokvarjenih Ijudij tisoče in tisoče rešili iz brezdna zmote in večnega pogubljenja, po vas se je človeška družba, osigurana proti razdvoju in bojem med državljani, ohranila skozi stoletja srečna in neskvarjena! Ti vzvišen, blagoslovljen spomin Tomaža Tor-quemada — (nekaj čez HOOO Ijudij je le-ta obsodil na smrt in jih dal zažgati), — ki je pametno in vstrajno zidove in druge neveree od krsta odvračal, krščene pa z blagotvornlm strahom s pomočjo obeh oblaslij (cerkvene in posvetne) zadržal od odpada, ki je tako svoji domovini več in lepšega blagostanja pripravil, kakor če bi vso Indijo,Španiji pridobil.' Papeži v časih inkvizicije so ravno tako v nebo povzdigovali te duhovniike kronike. Zaplenjeno. da posije inkvizitorje v nase dežele. Karol mu je .o nujno odsvetoval, pišoč mu: Njegova svetost ne pozna teh Ijudij, ki so v bojih zrasli in so trdo buče; lahko inkvizicija podere moj in Va§ prestol za večno. — Ai! so današnji Slovenci Se taki F — Na Slovenskem nismo imeli inkvizicije. Nekaj luteranskih propovednikov so spravili v Italijo in jih tam zadušili. Ko je bilo Slovenstvo luteransko skozi 100 let, je pisal tedanji papež Karolu, dež. knezu naših dežela, Deželni zbor goriški. VII. seja se je vršila dne 4. julija ob 5. uri popoludne. Ker je poročilo naraslo in obsega marsikaj zanimivega in poučljivega, je podajamo na tem mestu. Navzoči so vsi poslanci izven Dottorija In GabrSčeka. Po prečilanju zapisnika in dollih peticij utemeljuje dr. T um a svoje tri predloge, stavljene v seji dne S. julija in objavljene v .Soči' dne 4. julija. Govornik pravi, da je stavil vse tri predloge že v lanskem zasedanju, a zbornica je prešla preko njih na dnevni red j on pa kljub temu ni izgubil Se svoje dobre volje ter jih je zopet stavil. Glede prvega predlaga o uravnavi cest v goratem delu dežele pravi, da ste dala vlada tn dežela že tisočake in tisočake za ceste a mnogokrat s takim vspehom, da sedaj nimamo kaj pokazati, vse to pa zato, ker se za napravo cest ni imelo tehnične podlage. Vzgled za to so braniska cesto, za katero je bil ves denar vržen skozi okno in je treba zdaj novega načrta, cesta od Tolmina do Podmelca ni daljša, stala je tisočake in tisočake, ali skoro ni cesti podobna, ker se je takorekoč bilo boriti proti naravi, in to zalo, ker je bil deželni odbor slabo poučen, ker ni imel tehničnih močij na razpolago, ki bi ga bile poučile. Temu nasproti pase za Kobariški kot ni napravilo prav nič. Tudi cesta črez K o b a-lišče je tak žalosten slučaj. Ta so se uprle cesti občine zato, ker ni bilo tehničnih močij, ki bi preiskale zadevo in poučile prizadete kroge. Deželni odbor nima prave podlage, ko kaj predlaga deželnemu zboru ali pa je vezan le na posamezne načrte, ki so iztrgani iz splošne zveze in mu odtegujejo pogled v cestne zveze po celi deželi. Postavi naj se komisija, ki naj pregleda, kje so potrebne ceste zveze, izda o vsaki priliki deželnemu odboru svoj »parere", na podlagi katerega bo isti predlagal deželnemu zboru napravo cestnih zvez. Pa tudi v finančnem ozira bo to za deželo koristno: kajti ako je dežela dajala tisočake in tisočake, ne vede zakaj, in je toliko tisočakov izgubila, bo pač toliko si-gurneje, ako se bo delalo po načrtu in se bo denar, katerega dežela žrtvuje, obnesel. Skoro ni deželnega zbora v Avstriji, ki bi delal po tako slabem finančnem sistemu, da hoče vse doseči le z do kladami, mesto da b! uporabil kredit dežele in s tem kreditom zgradil ceste po načrtu, Ako bo videla vlada, da delamo po gotovem načrtu in bo videla prihodnjoat dežele, bo tudi ona veliko več dala, Predlaga torej, da se predlog Izroči finančnemu ali pravemu odseku, na kar se predlog izroči pravnemu odseku. K drugemu predlogu o narodbah za odvračanje gorskih voda pravi dr. Turna, da je vlada že sama storila energične korake v to svrho, ter da je naložila podrejenim oblastim, da se bavijo s tem , vprašanjem. Že lansko leto je puvdarjal, da je treba sestavili komisijo tehnikov in udeležencev, ki pregleda našo deželo in napravi načrte za uravnavo gorskih voda. Ako je že vlada uvidela potrebo, kaj storiti, je tudi dolžnost deželnega zastopstva, skrbeti za to, da se delo prične, in v kakem obsežju se izvrši. Zadnja povodenj je bila v tem dovolj poučljiva tudi za poslance nasprotne strani; kajti povodenj, ki je nastala v Furlaniji, ni ,. prišla iz različnih krajev dežele, ampak iz bovškega kota. Tam gori je bila ploha in je voda naraščala, ko prebivalstvo v nižini na to Se pripravljeno ni bilo. Ploha enega dne , je pridrvlia s Sočo v nižino in tam vse poplavila. To je jako evidenten dokaz, da moramo začeti z reguliranjem pri izvirih. Samo s tem bomo tudi varovali deželne finance. Gg. italijanski poslanci se lahko prepričajo, da je vlada mnogo storila za uravnavo Soče v nižini, a je Soča tudi že vse podsula in odnesla. Dokler ne bomo regulirali vseh So-činih dotokov do Zagrada, ne bomo nikoli gotovi, da nam vse tisočake, ki smo jih dali za Furlanijo v to svrho, Soča odnese. Ne smemo se torej boriti proti naravi s tem, da s pomočjo deželnih doklad napravimo le tu pa tam nekaj, a nam to narava vse zopet podere, ampak moramo v gotovi dobi po gotovem načrtu s pomočjo deželnega kredita napraviti vodne stavbe po celi deželi. Predlaga, UO Poljaki spisal Henrik Roman. ;,tenkiowicz. -(Dalje.) Poslovenil Podravski. »Ljudje,« pravir »kdo pa ste ?* »Mi podiramo hiše, da požar ne prodre) na drugo stran portove ceste,« odvrne jeden delavec. »Pritekli ste mi na pomoč, ko sem že padel. Hvala vam!« »Mi nikomur ne smemo odreči pomoči,« se oglasi nekoliko glasov. Vinicij, ki je že od ranega jutra gledal samo divjo množico, pretep in grabež, je pogledal pozor« nejše te ljudi, ki so ga obkoljevali ter reče: »Naj vam to poplača Kristus !« »Bodi pohvaljeno Njegovo ime!« je zaklicala vsa tolpa. »Kje je Lin?« vpraša Vinicij. In ni mogel več vprašati, a tudi odgovora ni slišal, ker je vsled prevelike slabosti omedlel. Sprebudil se je še le na kodetanskem polju na nekem vrtu, obkoljen od mnogih moških in žensk. Prve besede, ko se je zavedel, so bilo: »Kje je Lin?« Nekoliko trenutkov ni bilo odgovora. Na to pa urno pravi neki Vinlciju dobro znan glas: »On je za nomentanskimi vratmi. Odšel je v Ostrijanum... že pred dvema dnevoma.., Mir tebi, kralj perzijanski!« Vinicij se je dvignil, sedel ter zagledal poleg sebe Kilona. j Grk nadaljuje: i »Tvoja hiša, gospod, je popolnoma zgorela, ker so Karine vse v ognju, vendar pa ostaneš še bogat kakor Midas. Oh, kakšna nesreča je to! Kristijanje, Serapisov sin, so že davno prerokovali, da ogenj j ugonobi to mesto. A Linij in Jupiterjeva hči se že od včeraj nahajata v Ostrijanu. O, kakšno je to mesto!« Vinictja se je znovič polastila slabost. »Ali si jih videl?« vpraša ga. »Da, gospod! Hvala Kristusu in vsem bogovom, da ti s to prijetno novico morem poplačati tvoja dobra dela. Pa še več učinim zd-te, Osirij, to ti prisežem pri gorečem Rimu!« Temnilo se je, toda na vrtu je bilo svetlo kakor po dnevu, ker je požar neprestano naraščal. Zdelo se je, da ne gore" samo posamezni deli mesta, marveč vse mesto kakor je dolgo in široko. Nebo je bilo rudeče, kakor daleč je segalo Človeško oko, in nad zemljo se je razgrinjala rudasta noč. (Konec drugega dela.) III. del. i- Zarja gorečega mesta je pokrivala nebo tako daleč, kakor daleč je segal človeški pogled. Izza gore je priplezal velik polni mesec, ki je vsled silne vročine bil videti nekako bakrene barve ter, zdelo se je, nekako osuplo zrl na propadajoče svetovladno mesto. Na zarudelem nebu so se lesketale isto tako rudaste zvezde, toda v primeri z drugimi navadnimi močmi je bila sedaj zemlja jasnejša nego nebo. Rim je nalik ogromni baklji razsvetljeval vso Kampanijo. V rudasti zarji je bilo moči videti daljne bregove, letovišča, temple, spomenike in vodovode; na akveduktih pa, ki so se razprostirali do bližnjega gorovja, je bila videti množica Ijudij, ki so zb«iL;«li ijekaj pred ognjem ter od ondot , gledali požar. Med tem je strašni zubelj segal neprestano po aesta. Ni bilo nikakega dvoma več, da -___1.XX _,~x:~-.«.L*v »tontA Iran in ivhfllttnil novih delih mesta. zločinske roke nalašč zažigajo mes . nov požar na takem kraju, ki je bil od glavnega požara dovolj oddaljen. Raz griče, na katerih je bil Rim pozidan, se je razlival plamen nalik morskim . valovom v nižavo, kjer so takisto stale hiše s petimi ali šestimi nadstropji, a poleg njih razne prodaj almce, ter obleka, ki se je delila časih po cesarjevi milosti mestnim postopačem, bivajočim v najtesnejših ulicah. Tu je požar našel dovolj paliva ter se takoj razširil na vse trani in nakrat zavzel cele ulice. Ljudje, ki so se utaborili za mestom, ali stali na vodovodih, so ugibali po barvi plamena, kaj gori. Močan popih vetra je raznašal od požara na tisoče, da, na milijone gorečih lupin orehov in mandeljev, ki so se urno dvignile kvišku nalik nepreglednemu roju pisanih metuljev ter padale na nova poslopja, na vodovode in na polja okoli mesta. Vsaka misel na rešitev je bila zaman, ker so ljudje skozi vsa vrata bežali na vso moč iz mesta; nasprotno pa je požar izvalil na tisoče ljudn iz okolice, kakor bivalce iz bližnjih mest in tolpe divjih pastirjev iz Kampanije, katere je gnala v mesto pred vsem drugim želja po plenu. (Dalje pride.) da se predlog izroči finančnemu ali pravnemu I odseku, ter da deželni odbor, kateri dobi potem stvar v roke, napravi tehničen urad toliko za uravnavo cest, kolikor za uravnavo voda. Predlog se izroči obema odsekoma skupno. K tretjemu predlogu o ustanovitvi zaloga za podporo male obrti pravi govornik, da se v nobeni deželi, razven Dalmacije in Bukovine, ne stori tako malo za malo obrt in trgovino, kakor pri nas. P« osrednji vladi se celo naglasa, da se pri nas niti ne brigamo za podpore, ki so v to svrho na razpolago. Posebno zdaj ko bomo imeli po železnicah odprto pot do vodnib sil Soče in Vipave, je naša obrt jako važna. Predlog ne zahteva od dežele velikih žrtev, saj da denar dvema denarnima zavodoma, to je .Trgovsko-obrtni zadrugi" in .Associazione cooper ativa", pri katerih je varen vsak krajcar, le v to svrho, da moreta dajati ceneji kredit maismu obrtniku in trgovcu, dežela je le na obredih na slabšem za kakih 1600 K. Malemu obrtniku se more pomagati le po dveh polih: s poukom, da se vežba in svojo obrt premišljuje in umetno izvršuje ter da se regulirajo kreditne razmere, da se ga poučuje v knjigovodstvu, ga uči pravilnega točnega plačevanja ter da se mu da sredstvo, da sprejme točno plačilo za izvršeno delo. Pri neki en- j keti na Dunaju se je naglaJalo od veščakov j posebno slednje. V Parizu mali obrtnik na- j pravi delo le proti gotovemu plačilu ali proti podpisanju menice, katero nese k francoski državni banki, da mu jo izplača. Drugod kjer tega ni, mora obrtnik svoje bligo dražiti tudi do 80%, da krije izgubo, katero bi lahko imel vsltd netočnega plačevanja. Učiti je torej treba obrtnika in trgovca, delati z menicami, to mu ho po eni strani služilo, da bi imel vedno dovolj kapitala na razpolago, po drugi strani se ga bo pa sililo učiti se knjigovodstva. Nafti denarni zavodi bodo dajali obrtnikom z deželno podporo ceneji kredit, n imeli bodo tudi upogled v knjigovodstvo ter tako nadzorovali trgovca. »Trgovsko-obrtna zadruga* je to že deloma vpeljala. Dežela pač lahko stori to malo žrtev, saj bosta oba denarna zavoda morala tudi dajati žrtve, ker bosta imela dobička le 1%. Ako bo pa dežela videla, da se stvar dobro obnese, bo tudi lahko več žrtvovala. Potem bo deželni zbor prepričan, da je mnogo storil za razvoj obrti, posebno sedaj, ko smo v stoletju, ko se asocijacija tako razvija. Ako se pri nas obrtništvo razvije, potem lahko deželni odbor stopi v dragi stadij, da zahteva asocijacijo obrtnikov in lahko prevzame vodstvo vsega zadružništva v deželi. Predlog se izroči finančnemu odseku. V imenu pravnega odseka poroča posl. Valentinis o premembi zakona za ljudske in mestne šole. Določila § 2., 3. in 6. zakona od 15. oktobra 1896, št. 30. dež. zak. bi se glasila v bodoče tako-le: § 2. Na občnih javnih ljudskih šolah so učitelji razvrščeni v tri razrede, to je: I. razred s 1400 K, II. razred s 1200 K in m. razred s 1000 K letne plače. Letna plača učitelja meščanske šole se določa s 1600 K, letna plača učiteljici meščanske šole s 1400 K. Poslanec dr. Venuti predloga v svrho večje točnosti mal dodatek, a na predlog posl. Grče se zadeva izroči zopet pravnemu odseku. 5. Točka (katoliško-politično društvo v Bovcu za premembo volilnega reda za deželni zbor in trgovsko-obrtno zbornico in stalna podpora zavodu sv. Nikolaja v Trstu) je vzbudila na slovenski strani malo prasko. Podpora zavodu sv. Nikolaja se odkloni, a glede premembe volilnega reda predlaga poročevalec dr. Verzegnassi, naj se zadeva iz-zroči še pravnemu odseku, da bo isti poročal skupno o vseh peticijah, ki so došle v tem ozira. Posl. Grča pravi, da se ne bo taknil dragega, kakor volilnega reda za trge, ki je sedaj sila težaven; kajti trgi ne volijo doma, ampak več njih na enem mestu. Zato predlaga, da deželni zbor naloži finančnemu odseku, da še v tem zasedanju poroča o volilnem redu za trge. Dr. Turna pravi, da razume predlog posl. Grče drugače. Ako se ta predlog sprejme, potem je sprememba volilnega reda meritorično že sklenjena. Odseku se naj ničesar ne nalaga. Ako torej poslanec Grča svoj predlog razume v gorenjem smislu, potem bo govornik tudi utemeljil svoje stališče. Posl. Grča pravi, da ostaja pri svojem predlogu. Posl. Beibuč se močno zavzame za predlog posl. Grče, imenovaje dosedanji volilni red petrefakt iz prejšnjega stoletja in primerjaje ga s stotisočaki t luni. Volilcem I v Ajdovščini ta red popolnemu onemogočuje I voliti, je torej zanje le iluzoričen. Pravi tudi, da so volile: odvisni od onih, ki jih plačajo, da pridejo volit. j Posl. dr. Turna pravi, da je kot prijatelj napredka gotovo za tajno, splošno in di- j rektno volilno pravico, ali za to je treba tudi predpogojev, ne pa da bi odločali taki ljudje, ki ne znajo ne citati ne pisati, a bi jim gotovi gospodje, ki sedaj kriče o svobodnem volilnem pravu, podkrižavali listke. Zato je le demagogija, ako se pri nas kaj takega zahteva. Došla je tudi peticija od furlanske strani za spremembo volilnega reda; ne gre torej sklepati o slovenskih trgih posebej, kjer bi se la petrefakt odpravil, a v Furlaniji naj bi še ostajal. Govornik je proti temu, da bi se o spremembi volilnega reda sklepalo kar črez glavo, ne da bi se odsek poprej posvetoval. Posl. dr. Maram izjavlja kot predsednik pravnega odseka, da je bil v odseku tudi posl. Grča zafo, da se o vseh peticijah glede volilnega reda skupno poroča, in sicer je izvoljen za poročevalca o tem dr. Turna. Posl. Grča to taji, a posl. dr. Marani obstaja odločno na tem. Posl. Berbuč se še enkrat prav močno zavzame za predlog posl. Grče, očita pa posl. dr. Turni stvari, katerih ni govoril. Zato pa dr. Turna tudi da faktičen popravek v tem smislu, da se ni izjavi! proti i premembi volilnega reda, ampak samo za to, da se ne naloži ničesar odseku. Poročevalec dr. Verzegnassi potrdi izjavo dr. Maranija ter predlaga, da se sprejme njegov predlog v gorenjem smislu. Posl. Grča se oglasi še k faktičnemu popravku, kjer pa le taji ono, j kar sta mu očitala dr. Verzegnassi in dr*I Marani. Pri glasovanju je bil sprejet predlog I odseka z večino glasov, a odklonjen predlog I posl. Grče. Razpravljanje o ; lalih točkah si je < preložilo na današnjo sejo. Dopisi. Glas učitelja s Kanalskega. - V zadnjem času se je pričela od neke strani strastna gonja proti naprednemu učiteljstvu in proti gor. učiteljskemu društvu. Koristno bi bilo, ogledati si možake-učitelje, ki so se vsedii sovražnikom učiteljstva in šole.naH-manice, ker bi s tem nekoliko odkrili namene njihovih zdražb. V njihovih vrstah nosijo zvonec najprej ambicijozni značaji Šusteršičevega kopita,, ki bi si radi pridobili imenitnost s svojim .delovanjem", ker se hočejo na vsak način do-kopavati do te ali one časti med učiteljstvom. Če bi šla večina učiteljstva za njimi, bi seveda dosegli marsikak skriven naraenček. Potem se štulijo med posebne »katoličane* taki, ki bi radi ribarili v motni vodi. .Bodimo katoliški" mislijo si ti možaki, .gospodje duhovniki nas bodo protežirali, kjer bodo mogli, samo da jim v politiki prikimamo. — To je najprej neznačajno, drugič nekolegijalno in slednjič neprevidno. — Neprevidno zato, ker ne pomislijo, da ako zmaga klerikalizem, ne bo treba onim njih navideznim prijateljem več hliniti ljubezni, marveč jim pokažejo takoj kopito. Dalje je med njimi tudi nekaj takih, ki ved6, da so ničle v vsakem ozira. —Ker se govori, da je na .katoliški podlagi" vse dovoljeno, štejejo in silijo se med najuneteje svetnike, da bi se jim ne moglo očitati fs ali one pomanjkljivosti. Slednjič je omeniti, da je na njm strani morda tudi kak odstotek učiteljev, ki res iz prepričanja mislijo, da so na pravi poti: — Poznam učitelja, ki je iz srca pobožen; čislam ga, ker je uzoren mladenič. Odvračate ga od nas s tem, da nas »likate kakor brezverce, neznačajneže, sovražnike sv. vere. Ali se zavedate krivice, ki nam jo delate ? — Marsikateri izmed nas, obrekovanih naprednih učiteljev, ima globokejše v srcu vsajeno versko čustvo, nego vi, a ga ne izrablja v sebične in politiške namene. Vi hočete vzvišeno religijo, najsvetejše čuvstvo, izrabljati za netitev sovražništva proti lastnim kolegom, nazivale se braniteljem vere, a v isti sapi blatite tovariše iste vere, rušite jedinost in imenujete velikansko večino učiteljstva brezvercem samo zato, ker so pristaši napredne stranke. Povejte po pravici, čemu hočete .Slorn-I Sekovo podružnico" ? — Pridite s svojimi željami pred uč. društvo. Tu govorite, kaj želite. Prašal bi tudi, v čem nasprotuje nafte j društvo 7eri, duhovščini, morali 9 — Kedaj ae je teroriziralo ? — Kdo je ostal v sobi | takrat pri Mužinovem predlogu in kdo ne? j — Recite raje, da vam je samo za politiko, da nočete z nami, ker smo drugačnega prepričanja. — Vi bi želeli, da naj bo vse uči-teljstvo agitator klerikalno-furlanske zveze. Čudim se, kako se morete ogrevati za stranko, katere glasila pišejo, daje učiteljstvo v službi pangermanizma, da je nenarodno, izdajalsko. — Se more K slovenskemu učitelju očitati kaj hujega? Učitelj, ki ljubi iz globočine svoje duše predragi mu narod svoj, ki vliva v srca mladine ljubezen do domovine in naroda svojega, ki mu kaže lepoto materinega jazika, učitelj, ki navdušuje mladino za vse lepo in dobro, ki misli in neutrudno deluje za blagor in srečo premi-lega naroda, ta učitelj je klerikalni stranki — izdajica, ako je ob enem pristaš napredne stranke. In isto trdite vi, naši kolegi, bratje po veri in jeziku! j Toda dobro si zapomnite besede- ki vam jih rečemo vsi narodno-napredni učitelji: Nismo nenarodni, marveč večno zvesti ostanemo nad vse dragemu nam narodu in j ljubljeni domovini svoji. Nismo brezverci, j marveč zvesti sv. veri in cerkvi Kristovi. — Pač pa smo pristaši narodno-napredne stranke, ker ona ima ista stremljenja, kakor mi, namreč narodne pravice, omiko in napredek naroda! — Vemo pa dobro, da je naše glavno delovanje v šoli, vsled lega je naša prva skrb dobro urejena šola, in napredno učiteljstvo se sme ponosno sklicevati na svoje vspehe , v šoli vzlic vsemu nasprotovanju in zbadanju. j — Resnica, katere pač ne bodete tajili, je I ta, da med naprednim učiteljstvom je večji in boljši ter inteligentnejši del učiteljstva, kateremu je čast in ponos ugled svojega stanu, smoter delovanja korist in sreča narodova in politično prepričanje narodno-na-predna belo-modra-rudeča zastava z napisom: »Naprej zastave Slave!* Ljudski učitelj. Iz Krejskn županljo. — Prosim, g. j urednik, sprejmite v Vaš cenjeni list par | vrstic. Na 27. junija ob 5. popoldne so nam I naznanili s streljanjem z .mužgerji*, da so I nam razdelili občinsko zemljišče, in sicer je storil to zemljemerski asistent g. Vcnceslav Smrekar. Torej ob tej priliki za sedaj iepa hvala mu za ta trud, ker se je toliko pri-zadjar, da nam ju delo izvršil. Ako bi bili čakali tistega počasnega .deževnega" poslanca Lapanja, bi ne bili nikdar pričakali. Marsikateri prileten mož, ko je slišal strel, da kaj naznanja, je rekel, no, hvala Bogu, tega bi ne bil dočakal, ako bi bil Lapanja meril. No zdaj bomo imeli vsaki svoje, kakor smo toliko let želeli, ker »dobimo vsaki posestnik 5 deležev, in sicer 3 pašnike in 2 gozda. Ko bi bili Matajur po sredini prerezali, da bi imeli bolj široke deleže, ker so tako razdelili, da imamo od spodaj do vrha Matajurja, kt je nad 2 uri daljave, po dva deleža, ki imajo po 12 metrov, in kaj več kakšen tudi manj širjave, to nam bo delalo težave in morda tudi prepire, ker je preozko in predolgo, ko se je bito lahko širše naredilo, ko bi se bili poprej malo bolj o tem poučili. Pa pravijo zdaj, kar je, je. Ker so hoteli večina tako imeti, sedaj se pa kesajo. Zdaj pa oglejmo si malo, kaj naš nune Fon foaskega uganja. Gosp. župan je bil razglasil tam po zimi, da ne bo dal dovoljenja nobenemu za ples in godbo. Staroselci so bili prvi na vrsti, seve, ker so sami .liberalci", da se njim ne sme dati dovoljenje za ples; zdaj njim ni drugega kazalo nego župana prositi, pa ta ni hotel slišati, šele cprl se je bil nad nje, ker mu je rekel nune Fonski, da nič naj njim ne da. Oni so šli pa h 'glavarstvu, od glavarstva nazaj do župana, in nikjer niso udobili dovoljenja, pa so vseeno plesali; noben jih ni ustavil. : Seve potem ni ostalo drugega kakor da je i tekel Jakop v Kobarid k orožnikom, da naj I ples ustavijo. Pa ni bil nič uslišan, potle se je bil v cerkvi spri pa na tiste občinske može, ki so šli k županu prosit za godbo, in je rekel: zdaj, zdaj poglejte, ko pravite, kaj gospodu mar za volitve, da moramo voliti, kar on ukaže, za občinske zastopnike in poslance deželne in državne. Pa vprašam Vas, gospod Fonski, zakaj se niste spri tudi na Staroselskega podžupana? No, zato, ker je v klerikalni koži; ali niste vedel, da je bil tudi on pri županu ter je prosil za godbo, (no morda tega Vam ni povedala županova Terezca I) in h glavarstvu je tekel in od tam nazaj k županu, ker je bil peljal tudi ženo svojo, kakor se je bil sam izrazil, da jaz j in moja žena sva prosila župana, pa noče dati. O, kako srečni ste pač Staroselci, ker Imate takega podžupana, da pelje ženo za seboj, ko ima kaj za Vas pri županu prositi. No, čudno je, da je še na občinske seje ne pelje. Poglejmo, kaj še vse uganja. To Vam presega vse meje. Zmerom tava okoli, na vse načine prigovarja ljudi, se ve za njegovo stranko. Sedaj je malo možkih doma, se pa z ženicami pogovarja o teh umazanih časopisih, ter pravi, da ne lumpa podpirati. Kar se tiče njegovih pridig, Vam ni mogoče, g. urednik, vsega popisati. Zato bi ga pa prav rad še poprašal g. Fonskega, da kateri so tisti umazani časopisi, in k d o je----- tisti, ki jih dela, ko ste rekel izpred altarja, da se mu sme v obraz pljuniti tistemu, ki jih dela. In kdo je tisti, ki ste rekel izpred altarja, da varujte se tistega, ki hodi okoli v papirnati podobi, še otrokom v šoli ste pravil, ali ste slišal, tam v jeseni, da zakaj je bila volitev; zato ker so jo tisti umazani časopisi iz Gorice prinesli. AH se pravi to otroke krščanski nauk učili? Pa kako ga učite, se morda v drugo k temu povrnem. Ste pridigal, da preveč cukra in tobaka porabimo. No sedaj pa ne bomo več kadili, naj bo pa on dal državi tiste miljone, kar ima od tobaka, če ne, kam pojde z denarjem, kar si ga je že v Kredu nabral? Pridigate, kako se mera svojega bližnjega ljubiti. Vprašam Vas, kako pa ga Vi ljubite; ali se spominjate, ko ste ob neki priliki rekel dvema osebama, da tisti, ki ni z nami, mu mi hrbet obrnemo, (že veste, kakšen odgovor ste vdobil) tako tudi delate; tisti, ki ni z vami, niste tudi Vi ž njim. AH se pravi to biti Božji namestnik? Vi morate biti z vsemi enak, ako hočete v občini mir imeti, pa ste začel le zdražbo delati. Pa tega nočete spoznati, da je vsa zdražba po občinah prišla le od Gregorčiča in od Vas, ki se toliko tepete zaradi njega. No, ste rekel, da vsaka stvar pride h klopi, no tudi tega prepira bo enkrat konec, kakor nas vseh. še nekaj za nameček: Borjanci in ž njem vsi klerikalci, govorijo da sta dr. Turna, Gabršček in liberalci krivi tiste nevihte in povodnji, ki, je bila. Liberalci pravimo pa tako, ko bi ne bil morda Pavlica tega kriv, ker je bil na sv. Anton v Kobaridu; ko je zvedel, da je dosti liberalcev tukaj okoli, se je odpeljal po Nadiži na sv. Anton popoldan, in ga je peljal neki župan italijanski gor in dol. Sedej mu je naredil spremstvo do italijanske meje, in ko sta šla eden naprej in drugi nazaj, je prišla hitro hudina za njim. Nune Borjanski nazaj grede je pa meril, koliko je cesta široka ob Nadiži. DomaČe in razne novice. Osebne vesti. — G. Fran Ž n i d e r š i č, suplent na gimnaziju v Gorici, je imenovan profesorjem. Definitivno je nameščen g. \nlon Jo št, gimn. suplent v Pazinu. Mestni zastop v Idriji je imenoval profesorja na ljubljanski realki g.Karola Pirca ravnateljem mestne realke. Istočasno je izvolil idrijski mestni zastop deželnega poslanca g. dr. Danila Majarona častnim meščanom mesta Idrije. V Gradcu je umrl 3. t. m. po kratki bolezni cand. jur, Ivan Kol ar, predsednik .Triglava". Tolminski rojak Anton Leban, lastnik tovarne za led v Aleksandriji, je umrl tamkaj dne 23. min. mes. v 46. letu svoje dobe. Javen shod se bo vršil jutri dne 7. julija ob 4. uri popoldne na dvorišču g. Alojzija Makovca v Velikih Žabljah. Razpravljalo se bo o našem političnem in gospodarskem položaju. Somišljeniki v vipavski dolini, prihilite na shod v ogromnem številu! Hujskanje. — ,Prim. List" hujska v svoji zadnji številki Vipavce proti jutrišnjemu shodu v Vel. Žabljah kar v dveh noticah; pod eno je zapisal .Več vipavskih posestnikov«, kar je velika zloraba, ker tistega ni pisalo več vipavskih posestnikov, ampak neka žegnana roka. Nesramno se za-ietuje v dr. Turno povsem neopravičeno. Kaj ima on opraviti z dopisi z Vipavskega? Nič. Dopisniki z Vipavskega v »Soči" pa že vedo, kaj pišejo. Ako župniku Kodretu v Sv. Križu ni kaj prav, je imel poslati popravek ,Soči", ne pa da hruli dr. Turno v »Prim. L* Prepričani amo, da pokažejo jutri Vipavci, da so možje, ki se ne dajo hujskati iz farovžev, ter se udeleže shoda v obilem številu lepo in dostojno! Dnevni red VIII. seje deželnega zbora v soboto dne 6. julija 1901. ob 5. uri popo-ludne. — 1. Podrobna razprava zakona za pospeševanje govedoreje. Poročila pravnega odseka: 2. Županstvo v Šebreljah, da se uvrstita med okrajne mosta na Stopniku in Tratah; 3. načrt zakona o razredbi nekaterih cest; 4. O premembi § 53. lovskega zakona; 5. županstvo tolminsko za ] premestitev pripravnice za učiteljišča iz Pod-gore v Tolmin. Poročila finančnega odseka: 6. Računski sklep šolskega zaloga za 1899. in 1900.; 7. rač. sklep ubožnega zaloga za 1899. in 1900.; 8. rač. sklep depozitov za 1899. in 1900.; 9. rač. sklep štipendijskega zaloga Werdenberg za 1899. in 1900.; 10. rač. sklep zemlj. odveznega zaloga za 1899.r4U r*C. sklep zal. za gluhoneme za 1899; in 1900.; | 12. rač. sklep štipend. zal. za 1899. in 1900.; j * 13. proračun štipeu. zal. Werdenberg za 1901.; 14. prorač. štipend. zal. za 1901.; 15. prorač. j šolskega zal. za 1901.: 16. prorač. ubožnega j . zal. za 1901. » .«*,„., ^ _ Poročila deželnega odbora; 17. Odstop splošnih delnic društva Vipavske železnice I državi kot prispevek k gradbenim troškom ! druge železniške zveze s Trstom; 18. Načrt zakona glede ognjegasnega reda; 19. Načrt zakonat s katerim se uravnava zdravstvena služba v občinah. Not« zveza Gorice n Trstom! — Društvo inženirjev in arhitektov v Trstu je imelo pred kratkim sejo, v kateri so se gospodje menili med drugim tudi o drugi železniški zvezi s Trstom. Predsednik Geiringer je povdarjal, da z določeno črto je vlada zapustila naravno pot iz Gorice do morja ter da treba brez predsodkov za takozvano bohinjsko železnico, ki pojde čez Kras v Trst, poskrbeti §e drago zvezo Gorice s Trstom ob morji. Vodstvu društva so naročili, določiti tri izmed njih, da se bodo po potrebi Davili s tem vprašanjem* To bi bila črta, katero smo označili v člankih »Bohinjska železnica* ter bi šla čez Miren po dolini ob morju v Trst Alt bi se taka postranska črta izplačala, to je vprašanje, na katero je iudi mogoče odgovoriti, da ne. Glavna železnica bo tekla čez Kras, taka črta pa bi prihajala v poštev vedno le kot postranska, in radi tega bi ne mogla računiti s takim prometom, kakoršen bi bil potreben že glede na troSke, katere bi stala. Potem pa tudi, če računamo s časom, bi bila razlika glede prihoda v Trst ne kdo v6 kako velika; upoštevati treba pri tem okoliščino, da brzovlak bo rabil od Podbrda do Trsta le nekaj nad Ž uri. Dražba s« razne vojaške potrebščino, kakor seno, slama itd., bo dne 11. t. m. v Gorici v vojaškem oskrbovališču na Korsu Giuseppe Verdi, na kar se opozarjajo prizadeli podjetniki. Najemninski krajcar v Gorici. — Načrt zakona za uvedbo najemninskega krajcarja (soldo pigioni) v mestu Gorica je bil, kakor smo poročali, izročen v deželnem zbora legalnemu odseku v pretres in poročanje. Kakor se čuje, nameravajo nekateri poslanci delovati na to, da bodo oproščeni najemninskega krajcarja vsi tisti, ki plačujejo najemnine manj nego 300 K na leto, kar je bil določil tudi Že občinski svet goriški lani. Ako se ta govorica uresniči, pride jako prav nižjemu delavskemu stanu. Dr. Jože Pavlica In .Sokoli'. — Pišejo nam: Ravno zdaj, ko vsi svetovni listi z občudovanjem opisujejo velikansko manifestacijo sokolske ideje v Pragi, kjer so se tej ideji klanjali Čehi, Rusi, Slovenci, Hrvatje, Poljaki in Francozi s pariškim županom na čelu, ravno zdaj prikrevsa na dan nai zeleni Pepček ter v svojem »Prisroo-jencu* pod rubriko »Za kratek čas" poroča, da so sokolske srajce za pametne preneumne, za neumne pa pre-pametne. Dr. Pepe, dovolite, da vas uvrstimo v zadnjo kategorijo, ter z mirno vestjo trdimo, da je za Vaše jezuitske možgane sokolska srajca res prepametna. Slovansko sokolstvo ima namen vzgojiti narodu krepek naraščaj, ker mu je na tem, da ne lazijo po svetu samo taki vrabci, kakor sta naša siamska dvojčka iz vinorodnega Rihemberga. ,V glavi razum, v pesti sila, v srcu domovina* jezaklical organizator slovanskega sokoistva, dr. Tjrš, svojim Čehom. Dr. Jože pa bi seveda ta izrek pretvoril po svoje ter rekel: .V glavi slamo, v pesti »flike* za kardinalove zavode in farške žepe, v srcu pa globoko prepričanje, da je le tisto res, kar »Prismojenec* laže,* — Sokoli, ki bi se ravnali po tem izreku, bi bili tudi dr. Pepetu po godi. Sicer se nam pa, ce dr. Pepe hruli narodna društva, zdi ravno tako, kakor če pes v luno laja. On pa narodnosti — to pa se zlaga prav tako kot briške fige pa kranjske klobase! Ubegel deček. — Ana Gej v Židovski ulici št. 5. je naznanila tukajšnjemu redarslvu, da je ušel njen deček Herman, star 13 let, iz hiše, ker se ni hotel lotiti onega dela, katero mu je določila ona, mati. Kje je deček, se ne ve. Deček je oblečen temno, ima slamnik in rumene čevlje; lase ima črne. Veselica .Delavskega In podpornega društva v Gorici* dne 29. pr. m. na Kata-rinijevem vrtu se je tudi v gmotnem ozira prav dobro sponesla, zlasti glede na jako nizko vstopnino. Dohodkov je bilo kron 345*30, stroškov pa K 245*18; čistega prebitka je dala veselica kron 10012, kateri znesek se naloži v veseličnem zalogu, ustanovljenem nalašč v te namene. — Jako ponosni smemo biti s prvo veselico tega društva, katero je na tako sijajen način pokazalo, da se hoče odslej od časa do časa pokazati tudi v javnosti ter dajati razvedrila svojim 1 članom, podpirateljem in prijateljem, katerih I dobiva od dne do dne. — Da ima društvo i resen namen vstrajati na začrtani poti, j hoče pokazati tudi v bodoče. Da mu bode I mogoče vse lepe namene tudi izvajati, po- I zivlja vnovič vse one gg., kateri lahko pri- I stopijo k temu prevažnemu društvu, da to store čim prej. Posebno opozarjamo gg. delo-^ajaket gospodarje in mojstre, da sami pristopijo, bodisi kot podporni ali bralni člani ter da vpišejo vse svoje delavce in podložne služabnike in služkinje. — Pojasnila se dobivajo v društvenih prostorih v Marzinijevi hiši. . Vipavska železnica. — Komisija za razlastitev ^zemlje za vipavsko- železnico je bila pričela delovati sredi meseca maja, in sicer v občini Vogersko. Potem je delovala v ajdovskem okraju, slednjič v Batujah, Sv. Križu in v Dobravljah. Sredi tega meseca bodo razlastitve po večini končane. Prihodnji teden bo delovala komisija v Dornbergu. DrŽava je dovolila razlastitev poleg gorenje komisije geometrov Gasser, Resen in Streinz tudi podjetništvu za vipavsko železnico, imenoma Karlu Demuthu in Edvardu Klemen* j czie\viczu kot zastopnikoma tega podjetništva. Za posamezne njive so plačevali po 200, j 300, 400, ludi 500-600 gld.; blizu Gorice, kjer je seveda vrednost večja, tudi od 1000 do 1200 gld. za njivo. V Št. Petru in v Volčjidragi že razkopavajo in odnašajo razlaščeno zemljo. I Profesor Božok o slovenskem pravopisu. — Pred enolikim občinstvom kakor 13. junija je nadaljeval ter sklenil govornik svoje predavanje 4. julija. Oziraje se nazaj je zasledoval naše pravopisno in slovstveno gibanje od Trubarja dalje, in razkazal, da se je vpliv Trubarjev in njegovih naslednikov vsled protireformacije povsem izgubil. Začeli so pisati vsak v svojem domačem narečju. Tako je bilo vse 17. in 18. stoletje. Brez politične zavednosti se nikoli ne bi bilo zvršilo edinstvo v knjižnem jeziku in pravopisu. Zdramil nas je veliki Napoleon. Sanje o zjedinjeni Sloveniji so sicer ostale sanje, a česar niso dosegli v realni politiki, to so dosegli na idealnem torišču jezika, slovstva in pravopisa. To stremljenje po edinosti v jeziku in pisavi je bilo idealni smoter najboljšim našim možem v prvi polovici preteklega stoletja; Kopitarju, Ravnikarju,Danjku, Murkii, Slomšeku, Jarniku. Skupno delovanje pisateljev vseh slovenskih pokrajin na podlagi žive govorice je ustvarilo naš današnji književni jezik, ki se zatorej lepo pri« lega govorici preprostega naroda. Tako seje razvil tudi preprost in jasen pravopis sam ob sebi brez posebnih učenjaških razmotri-vanj. Neopravičeno je torej, če sedanji slovenski jezike;lovcc St. Škrabec zahteva, da naš pravopis bodi zgodovinski in podlaga mu bodi kranjsko, ali bolje dolenjsko narečje 16. stoletja. Vseh zadnjih 300 let dolenjščina ni imela take veljave, sedaj pa naj bi se kolo časa ne le ustavilo nego kar narobe zato-čilo?! Škrabec je pridobil mnogo pristašev, tudi Levca. Ali če bi prav Levčev pravopis dobil uradno potrditev — zdravi razum na-J šega naroda bi prešel preko njega na dnevni red. Ali ne ruši Škrabec brezobzirno našega i pravopisnega edinstva, ki smo je s trudom i priborili v teku 19. stoletja, hkratu boreč se i za narodno jedinstvo, zlasti izza novodobne šole? (Prav tako hočejo naši klerikalni sta-I rokopitneži ustaviti in obrniti naš politični in ; gospodarski razvoj, naše umetniško gibanje in celo moralo 1 Op. uredništva). V živo meso današnje pravopisne rabe zasekava zahteva škrabčeva, da pišimo ne več solnce ampak sonce, ne med, rudeč kakor, ampak mej, I erdeč kaker, zlasti pa ne več bralec, prosilec i ampak bravec, prosivec. Kaj nam mari, ako je bilo v 16. stoletju jezikovnemu čutu primerno t .sati bravec? 1 Nam ugaja jedino le, da pišemo in govorimo volilec, znosilec, kakor pišemo in govorimo izvoljenec, utopljenec, pritepenec, to se pravi, mi čutimo tako, da so ta imena izpeljana cil deležnika preteklega časa tvorne oziroma trpne|dobe, in zatorej se nam upira vsaka drugačna pisava. Prav tako se mora zagovarjati edino le, da v olikani govorici pravimo kakor pišemo: čoln, bil, kozel, ne pa čovn, biv, kozu. To ni ni-kako spakovanje, nego utemeljena razlika med navadno in olikano govorico. Take razlike se nahajajo v vseh kulturnih jezikih. To zahtevo olikane govorice je sprejela tudi novodobna šola in jo udomačila. Kdorkoli izmed nas je v izbrani družbi, ali nastopi javno kot govornik, ima v sebi občutek, da mora paziti na čisto izreko trdega 1-a. I Gorlca-Červlnjan. — V seji trgovske in obrtne zbornice včeraj je g. Ho Iz er, ki se je svoj čas prvi potegoval za bohinjsko železnico, razlagal na • dolgo in široko, da sedaj, ko je zagotovljena bohinjska železnica, treba delati z vso eneržijo na to, da se zveze po železnici Gorica s Gervinjanom. Holzer I izda o tem posebno brošuro, v kateri razloži I velik gospodarski in trgovski pomen take črte. I Kakor se vidi, se nam obetajo železnice I v novejšem času na vse strani 1 I Drobi?,. — 26-letna Amalija Hvalic iz j Ozeljana je bila obsojena radi tatvine dra-I gocenosti v škodu H. Kavsu na 6 mesecev j zapora. j 14* letnega sina tukajšnjega mizarja I Ant. Gregoriča je ranil v igri drugi deček z I nekim trikotnim orodjem po nesreči v roko. I Vsled tega se je dečku zastrupila kri in je umrl. Trg s STilodl. — Doslej se je na trgu stehtalo nad 70.000 klgr. svilodov. Najmanjša cena 2 K, največja 2 K 62 v; povprečna 2 K 42 vin. Pevsko društvo .Slovan" v PadrISu vabi na veselico, katero priredi v nedeljo dne 7. julija 1901. na dvorišče gostilne ,pri Martinu« v Padričah. Začetek točno ob 51/, uri popoludne. čisti prebitek je namenjen za napravo-nove zastave sv. Cirila in Metoda. Na vsporedu petje, Reklamacija, igra, ples in godba. Razgled po svetu. Vsesokolskt shod v Pragi.._— Tek- i movanja pri telovadbi so se udeležili tudi slovenski Sokoli z jedno vrsto. Nastopili so častno in z vspehom. Vrsta slovenskih telovadcev je dosegla lepo ceno in sicer na višjem oddelku ter dobila za to dragoceno darilo. Pri slavnostnem sprevodu so korakali prvi mej gosti slovenski Sokoli, povsodi živahno pozdravljeni, Na koncu javne telovadbe so nastopili ; tudi Francozi (16 gimnastov) v vajah z batom (palicami), kakor tudi na orodjih, da so vzbujali občo občudovanje. Poljaki so dosegli poseben vspeh z vajami s sulicami. Poseben krasen prizor je bil ta: Ko je sprejel dar Sokolstva je govoril praški župan dr. Srb ter izrekel željo, da bi se po- 1 lastil vseh duh Sokolstva, jednakosti, bratstva i in sloge. In ko je podal roko načelnikoma sokolstva, dr. Podlipnemu in dr. Sehreinerju, je zapelo vseh 16.000 Sokolov češko narodno himno ,Kde domov mujp* s spremljevanjem vseh 14 sokolskih godb. Slučajno so zazvonili vmes tudi zvonovi bližnje cerkve, kar je še bolj povečalo mogočnost in svečanost trenotka. Cainbcr. — Na tretji razpravi radi lazžaljenja časti od strani dr. Veneziana je bil Camber obsojen na 6 tednov v zapor. Banelli je odstopil od tožbe proti Gamberju, istotako dr. Spadoni. Kvota. — Cesar je zopet samo določil kvoto za dobo od 1. julija 1901, do 30. junija 1902, in sicer tako, da prispevajo avstrijske dežele k skupnim stroškom državnega gospodarstva 66*5%, ogrske dežele pa 33*5%. Tekom leta, za katero je kvota določena, poteče mandat ogrskega državnega zbora in treba bode novih volitev. Po izvolitvi, novega parlamenta pa bo voliti tudi novo ogrsko kvotno deputacijo. Položaj v Stari SrbUt In MaccdonlJI se vedno bolj poostruje. Turška vlada je poslala nekaj novih čet, ki postopajo sila teroristično proti Srbom in Bolgarom. Srbski poslanik v Carigradu, general Sava Gruič, se je pri Porti zopet pritožil, kako se postopa s Srbi, katerim Turki konfiskujejo pisma, molitvene in šolske knjige, zapirajo šole ter odvajajo učitelje v zapor. V Vučitru, Mitro-vici i. dr. se vrše" hišne preiskave in sumljivi morajo v Prištino. Sumljiv pa je vsak zaveden in naroden Srb. Nekaj oseb je bilo baje trpinčenih. Turki sumničijo Srbe za-rotništva proti oblastvom ter se boje usta je. Zato postopajo z največjo brutalnostjo. Izgredi v Buenos Ajrres. — ,Timesg javlja Iz Buenos Ayres včerajšnjega dne: Tolpa ljudij pod vodstvom dijakov je priredila sinoči manifestacijo proti predsedniku Rocca in prejšnjemu predseuniku Peliegriniju. Množica je metala kamenje v njiju stanovanji; ob obeh hišah stoje sedaj straže. Dogodki na Spanjskem. — V seji komore 4. t. m. je Svlvella grajal vedenje prebivalstva Valencije, ki je jubilejni procesiji stavljalo ovire. Poslanec Havez je odgovoril, da so liberalci spoštovali procesije tako dolgo, dokler so iste imele verski značaj. Klerikalci pa da so sovražniki slobode. Vprašanje jubilejnih procesij je ddo povod živahnim razpravam med republikanskimi in karlistiškimi poslanci, o čemer so padale psovke od obeh stranij. Predsedniku se je le s težavo posrečilo, da je vspostavil red. V Južni Afriki. — V poslanski zbornici angleški se je naznanilo včeraj, da je lord Kitchener sporočil uradno, da so mu burski voditelji glede na mirovna pogajanja odgovorili, da so pripravljeni nadaljevati vojno0 do skrajnosti. Pogajanja so se torej vsa izjalovila. fiasnotero. — V Carigradu so kon-stalovali začetkom t. m. dva slučaja kuge. — Iz New-Yorka poročajo, da so maskirani roparji ustavili vlak železnice Greath Northorn ter so odnesli iz blagajne 40.000 dolarjev ter vrednostnih papirjev. Potnikov niso oropali. __________ Narodna gospodarstvo. ORGANIZACIJE KMETIJE. (Članek izveu uredništva.) III. V ta razvoj meščanskega dela je vstopila kmetija po oslobojenju od tlakarstva. Prejšnji voditelji iste so jo popolnoma izraolženo pustili iti v svet. Hiše, gospodarska poslopja, so prej grajščaki kmetu stavili in popravljali. Storili so le toliko, kar je že moralo biti. Sloboden kmet je najprej, to popravilo moral storiti. S praznimi rokami je stopil na tla proste kmetije. Živine ni imel dosti in ta-le je ta* slaba. Z davki je država še isto leto prišla trkat pred vrata kmeta. Rekrute je jemala, najtrdnejše fante od dela. Kmet je prišel nešolan iz rok svojih prejšnjih gospodarjev. Isti niso gojili nič novejšega, vspešaejšega dela v času tlakarstva; tlakar se ga torej tudi ni naučil. Milijoni tla-karjev so že preživeli nekaj tisoč grajščakov in dosti tisoč duhovnikov. Prostost je na • kmeta začetkoma slabo uplivala, zapeljala ga je v bolj veselo življenje, ki se ni ujemalo z njegovimi dohodki. Državne vlade se niso brigale, da bi na teh prostih tleh kako pomagale kmetu, spraviti se v red. Seveda izkušenih, dobrih kmetovalcev ali učiteljev kmetijstva so imele le nekatere francozke, nemške državice, večina drugih pa ne. Nevednež, na potratno tlakarsko delo vajen kmet, si je moral sam organizirati novo življenje. Ker mu prejšnja gospoda ni dala dosti zemljišč, m nerada, kar mu jih je po skopušni od-vezninski postavi šlo, se je moral ž njo pravdati. Deset, dvajset let so se kmetje pravdali. Imeli so malo prijateljev v teh pravdah. Dosti je bilo zgub na času in v denarju. Kmet je stoletja pred osloboditvijo živel kakor pes. Bil je sovražnik korobačarske gospode, ki ga je izčrpala. Zaupal nI nikomur, Sicer je dobro storil, da hi, dokler ni iz svoje srede imel zaupnih mož. Denar je rabil. Oderuštvo se ga je prije'o. Železnice so se gradile in ž njimi trgovina z lesom. Prodal je najboljše iz malo host, katere je dobil. Pa za male denarje. Z nastanjena železnic so rasla mesta. Osloboditev kmeta je vrgla milijone kmetov brez zemljišč, trdnejše vezi s kmetijo na tlak, ti sj poiskali mesta. Mesta so rabila dosti živil. Izseljenec v Ameriki je žito ceno pridobivljal na deviški zemlji, oborožen je bil z vsemi sredstvi strojevnega dela, delal je z vso marljivostjo človeka, ki je postavljen na lastne noge, ki pa mora poginiti, če za rana ne hodi na delo. In človek je bil, ki je hotel boljše živeti,' kakor tlakar v Evropi. Živel je tudi sredi najlepše razvitega drugega dela. — Z ameriškim žitom evropejski kmet ni mogel konkurirati a svojo iz tiskarske dobe prišlo razdrto kmetijo. Da ga jo prodal, si ga je moral odtrgati sam od ust. Evropski kmet je moral zaradi tega misliti na pridelovanje drugih stvarij, ki mu več nesejo. Vedno bolj se razvijajoča trgovina, industrija je kmeta postavljala vsako drugo leto pred druge naloge. Naravno je torej, da se kmetija ni kmalu pokazala na višku razvoja, naravno je, da je le tu in tam vspevala v slobodi, po večjem pa in posebno v deželah, kjer še meščansko delo ni bilo v pravem tiru, bila revna. To je veselilo prijatelje prejšnje organizacije, tlakarstva, češ glejte bre>, nas vendar ne gre! To imate od liberalizma v gospodarstvu! Atomiziral bo ta liberalizem tudi kmetsko ljudstvo in potem imate popolno anarhijo in vse gospodarstvo pojde pod zlo! — Evropske države so po odpravi tlakarstva prevzele sinove gradov kot uradnike, častnike. Veleposestniki so bili po svoji bogatiji v zemljiščih najvplivnejši v državnem vodstvu. Kat. cerkev jih je v državah, v katerih je bila še trdna, podpirala. To uradništvo se dolgo ni moglo sprijazniti s prosto kmetijo in seveda ni storilo dosti v urejenje iste. Dosti se piše hvale tega uradništva, da je kmalu razumelo svojo nalogo, da mora vsunu državljanstvu služiti in ne posameznim slo-jevem, aH glede kmeta n: moglo dosti storiti, ker je bilo izraslo iz tlakarskih časov. Ko-raandirati, to se je znalo, ali kulturno delo na novi kmetiji vpeljati, tega ne. Se le v naših časih se misli na to, da ima neki del drž. uradništva nalogo, da proufcr vprašanja kmetije ter isti služi, kjer more v dobro. In Amerika je pobirala malo davkov od svojih državljanov, nič delavskih močij za vojaštvo. Pravdanje je hitra pravda razsodnikov onemogočila, in dosti milijard, ki jih je Evropa potratila za vojske, za vojaštvo, je služilo v Ameriki produktivnemu delu in posebno šoli. Šola je v nekaterih državah Evrope na kmetiji se le preteklih 20 let začela delati in Se danes je v dosti državah kmetija analfabetna. V Ameriki je tehnični zvedenec prvi činitelj, v Evropi po večjem še gojenec latinščine, grščine. Tukaj v Evropi veleposestva s tisoči oralov brez delavcev in poleg njih majhne kmetije; tam veliki kmetje s strojem v delu, pametni, v strokovnem delu dobro izvežbani ljudje, tukaj lastniki la-tifundij, ki ne znajo drugega početi, nego še to malo število kmeta izstradali ter ovce mesto njih postaviti na pašo, kakor na Angležkem. (Na Angležkem lasti čez četrt vse kmetijske zemlje 874 oseb, na Škotskem «/4 te zemlje 580 oseb, na Irskem 774 oseb polovico zemlje. V vseh teh deželah lasti 2194 oseb 33 milijonov aeres, (aeres je' okolo ¦/* orala). Vse kmetijske zemlje pa je tam 72 milijonov aeres. V naši Avstriji so te številke tudi strahovite. Mej lastniki v Avstriji je tudi »mrtva roka*. (Statistiko tega veleposestva podamo drugikrat, ker je ločiti po krečovinah in bi nam tu preveč prostora jemala). Tam v Ameriki tehnično šolan kmet, pri nas le v nemških, francoskih krajih šolan, v drugih državah največja reva, ki komaj svoje ime podpiše in s svojimi 10-20 orali ne ve drugega početi, kakor zadolžili je in potem razparcelirati, ali pred upniki uiti v Razglas. Vipavska grajščina bode prodajala na prostovoljni dražbi po parcelah ali večjih skupinah na licu mesta nastopna posestva: I. Dne 8. julija 1901. ob 9. uri pred-poldne hišo Stf v. 19 na Colu z vrtom in pašnikom; ob 11. uri predpoldan gozd >Doline«, ležeč v katastr. občini Vodice, okraj Vipava v izmeri 67 oral 16C3 Klft. ali 38 H 60 a 36 m*. II. Dne 12. julija 1901. ob 9. uri predpoldne hiše štev, 22, 23 in 28 v Vipavi; nadalje mlin in žago z vodno silo na Vipavi, kakor tudi zraven stoječa gospodarska poslopja. III. Dne 15. julija 1901. ob 9. uri predpoldne gozd »Zadlog«, lezeC v katastr. občini Zadlog okraj Idrija v izmeri 297 oral 780D° ali 183 H 97* 16 m». IV. Dne 22. julija 1901. ob 9. uri predpoldne gozde, ležeče v katastr. občini Crnivrh, okraj Idrija v izmeri 108 oral 1428Q° ali 62 H 43» 87 m* in gozd, ležeč v katastr. občini Lome v izmeri 282 oral 678Qn ali 170 H 81« 20 m*. Spisek iz zemljiške knjige, posestni listi in draibeni pogoji ležijo na vpogled v c. kr. notarski pisarni v Vipavi. Vipava dne 28. junUa 1901. Mark Pnslmik, l^arol praščiK, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za birniance, torte i. t. d. PriporoCa se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Rudolf Benedetič čevljarski mojster v Gorici, ulica Morelli štev. 20. Priporoča svojo čevljarsko delavnico vsem domačinom ter rojakom na deželi: gospodom, damam, gospicam, trgovcem in obrtnikom. — Izdeluje bodisi priprosto ali najfineje obuvalo. Izdelek je trpežen, delo pa ukusno po ugodnih conah. Mh ljnto posojilnica registrovano društvo z omejeno zavezo v Gorici. Gosposka ulica hit. 7, I. nadstropje v lastni hiši. -----------------«M»------------------ Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni član društva, in se obrestujejo po 41/* %. Rentoi davek plačuje posojilnica sama. Posojila se dajejo samo članom, in sicer na menjice po 6% in na vknjižbe po 5Y»%. Uraduje vsaki dan od 9. do 12. ure dopol. in od 2. do 3. ure popol. razven nedelj in praznikov. Stanje hran. vlog leta 2900. je bilo K 1.253.53.6 Poštno-hran. račun §tv. 837.315. 6. kr. privil. civilni, uradniški in vojaški krojač in trgovec v Goriei, na Travniku št. 221, nadstr. JU. Poveraj. P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spednje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vsfc, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan. Lepa priložnost za letno sezono! Radi preselitve s 1. avgustom 1901 na Travnik St. 5 v pritličje « Maja blagi po fmniMli cenab \ Pozor!! Ker se me isee Se vedno na Travniku st 11, kjer sem delal prej in je sedaj tam fotograf Marega, javljam s tem slavnemu občinstva, da se nahaja moj novi atelje im dve Ml v Gosposki ulici št. 7, II. nadstr. v hiši »Goriško ljudsko posojilnice", kjer je tudi »Krojaška zadruga". Atelje je v vsakem ozira najmoderneji, najlepši in največji v Gorici ter urejen ve-likomestno. Pripoiočevaje se tudi v bodoče naklonjenosti slavn. občinstva, beležim odličnim spoštovanjem Anton Jerkift, odlikovan fotografski atelje Gorica, Gosposka ulica St. 7. Božjast- Kdor trpi na hožjasli. krčih in drugih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o teb boleznih. Vdobiva se zastonj in franko v Sehwaanen-Apoteke, Frauk-fort A. M. 109 k 311 |M. »Krt« lahko zaslutijo osebe vseh stanov in t vstji krajih s prodajo zakonito dovoljenih dr*, papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ladwi| osterraloher. VIII Deutsche gasse 8 Budapest T Al(f]V*Tin Cristofoletti t Gorici Pmvt in eiiae želfldfiM kapljice z znamko sv. Antona Padovanskega. Zdravilna moč teh kapljic je nepre« kosljiva — Te kapljice vredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlicico popije. Okrepi po*' (Varstven« innmkn). foarJetti ž9tod60 store, da zgine v kratkem času omotica in živo f na lenost (mrtvost). Te kapljice tudi store\ da človek raji ji. Cena steklenici 60 vin. Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitve in pošiljatve pa jedino le v lekarni Cristofoletti v Gorici. Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovski razstavi 9 prvo ceno — srebrno svetinjo ^^^^ KV TI—iT Tnarna murnih telovadeih priprav JOS. YINDYŠ-Ji, v Pragri na Smihovu (Fraha-Smichov) Vinohradska ulice Čisto 81$. se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokolskili in šolskih telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih. V ta dokaz je na razpolago mnogo prlporoču-jočih spričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. C. ene zol6 zmerne, pla>*ujft se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. J^avadne priprave so Yedi\o v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za ropolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnino prosto. -3 Poprave izvrinje po najnižjih c*aah. Zeta 1881. v Gorici ustanovljena Ivrdka (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške po* trebe, voščene sveče itd. vse po zmerni eni. Naročila za deželo izvršuje točno trt solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Dobre ure in po eeni! s 3-letnim pismenim jamstvom razpošiha na zasebnike Hanns Konrad, tovarna ar ter Izvoz zlatnine Most (Češko). Dobra ura Hem. iz niklja fl. 375; srebrna ura Ram. fl. 5-80; srebrna verižica fl. 1-20; budilnik iz niklja „___ n. i-95. ' Tvrdka je odlikovana b c. kr. orlom; ima zlale in srebrne »vetinje iz razstav tor tisoče priznajnili pisem. — Dmtrovan cenik zastonj! Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA - Via Giardino 8 | priporoča pristna bela j^^ briških, dal iz vipavskih, <$WL isterskih furlanskih, «T vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogersfce monarhije v sodih od r»6 j litrov naprej. Na zahtevo poSilja tudi uzerce. f Balzam lekarnarja h. Thierry-ja z zeleno varstveno znamko nuna se razpošilja 12 malih ali 6 dvojnatih steklenic za 4 krone poStnine prosto. A. Thierry-jevo centifolpo ustno mazilo. 2 lončka K 3'50. — Razpošilja poStnine prosto proti predplačilo zneska A. Tblerry-Jeva lekarna h Angeljn varuha v Pregradi pri Bogateli • Slatini. Dunaj, glavna zaloga: lekarnar C. Bradr, Flelschmarkt 1. Budimpešta: Lekarnar J. pl. Tflrak in dr. Egger. igram: Lekarnar S. Mittelbacb. — Povsod so dobiva na drobno..— Mizarska zadruga 1*1 " 1 || y Borici (lolkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem 1 in založnikom pohištvu, da ima 1 1 veUko zalogo ||*|| veliko zalogo 1 izptovljenega pohištva vseh slogov j v Solkanu pj*i Gorici. i* i« j* * * * * | v Solkanu pri Gorici. 1 Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia št. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. Kar ni v zalogi, se izvrSi točno 1 \ po naročilu v nnjkrajšom ftnsu. I frnr 1 | Cene zmerne. 1 < Mi je Hin lir Mri mtai. 1 „SliAVIJA« vzajemno zavarovalna banka v Pragi. L L Ban ilaiep otta cMeto I ia I (zavarovanje kapitalov za žlvlfenje In smrt) hI so sklonili svoja zavarovanj« v lotih 1868 do 1888. pripada 10°|0-na dividenda Dhidenda se izplačuje v smislu § ,% pravil od d. I. in II. na doslej veljavne police tako, da se odbije 10'% od sararoralultie, ako zavarovanec ne žeii, da se mu v gotovem denarja izplača. 10% -no (Sividanda pripada brox izjemo na vso zavarovanja kapitalov kateregakoli razkaz:la v glavnem odsoku I. In II. oddelka, todaj na zavarovanja za slučaj »m rti, za doživetja Ia na zavarovanja dola dani. P. t, Članom, ki so celoletno zavarovalnino za leto 1901. že plaCali, bode se omenjenih 10% izplačalo v gotovini; ontra Članom pa, ki plačujejo zavarovalnino mesečno, Četrtletno ali poluletno, bode sa odračnnarala dividenda s 1. dnem julija 1901. zafenSi, do 30. dne junija 190f. pri posameznih obrokih. Zavarovanci iz leta 1895. imajo pravico do divldende od zavarovalnine, ki so Jo v tem leta upkcall, Reservni In poroštveni fondi bank* ,SlaviJo" Iznaftajo konca«« lata t&OO.........K 22,914.972-10 Od svojaga obstanka Jo izplačala banka „S!a- vija" svojim člansm zavarovanih kapitalov In odftkodnln v vseh oddelkih.......„ 66,185.901-65 Samo xm lato 1906. bilo Ja izplačano p. t. članom dividenda............ . ,, 105.750-66 Vse dividenda na so doslej člani prejeli . . ,, 812.281-84 kar je gotovo najbolj! praktični dokaz, kako koristno je zavarovati se pri banki „SLAVIJIW kot vzajemnem zavodu. Prt tej priložnosti opozarjamo najširje kroge na ugodne in cene tarife banke »Slavije-. Zbirk© najprlpravnejslh tarifnih razkužil za štvijensko zavarovanje* radi n& zahtevo vsakomur dopošljcmo V LJubljani, v maju 1901. Generalni zastop vzajemno zavarovalne banke „S!$vtje".