^JI?1SKI dnevnik 13 » ttl"'a,i v Trsti 1»»5. njego\ KS* PART1ZANSK N,™*,Pa 26 no',am 522L:« Za^ 19^”. 1 ®- septem asiau"; tiskani Ka' 8,1 1® « Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 500 lir - Leto XXXIX. št. 179 (11.595) Trst, torek, 2. avgusta 1983 Pogovori potih strank se nadaljujejo tudi danes Va poti Craxijeve vlade stare in nove težave formalno skrb za program, ~ Srečanje predstavnikov petih strank, ki bi Po 22* tVQntJ vladno večino, se je zaključilo sinoči nekaj zj|itrai Ut?i vondar se bodo delegacije spet sestale danes de]a vi h nadaljevale proučevanje gospodarskega vopjjj ^nnega programa. Medtem ko bodo izvedenci go-tliajKj.,0 gospodarskem programu, bo imel pooblaščeni s taimv ®ettino Craxi vrsto dvostranskih pogovorov Mito strank. Ob 10.30 se bo sestal s tajnikom KD De bodo na vrsti republikanec Spadolini, so-j^oofcrat Lango in liberalec Zanone. ti so^k’ ba so na sinočnjem sestanku nastale težave, f^nja sbP(®'h republikanci in katerih posledica je da-^PubliT^*^ dvostranskih sestankov med tajniki strank. tovSetJkanci namreč trdijo, da vprašanje programa ni točki Jasno in da dokler ne pride do sporazuma o tej q 111 mogoče govoriti o strukturi vlade. dokaj predvidljive, komplikacije pred deva j, ****. oblikovanjem Crarijeve vlade. Formalno za-Vsj ()0kVs^ Pomisleki zgolj program, v bistvu pa, kot ptubigj/0 ^0, kar pa nihče noče priznati, je največji med ni struktura vlade, se pravi razdelitev ministrstev strank vladne večine. spet so tudi naslednji: krščanska demokracija ter bjed^laga enega samega podpredsednika vlade, tjega javlja svojega kandidata; šlo naj bi za nekda-strank; A^^oika vlade in vodjo sedanje manjšine v gotoviti Arnalda Forlanija. Poleg tega si hoče KD za-PraVl nadzor nad štirimi ključnimi ministrstvi, se sodaj^H^d zunanjim, notranjim, zakladnim in pravo-če ^ ' b svoje strani pa se republikanska stranka no-izbralfTV^atl svoji oporečniški vlogi,'ki si jo je sama Zato je bilo treba včeraj zabeležiti vrsto pobud v bistvu boj za ministrstva nekdanjega predsednika vlade Spadolini ja: najprej je republikansko glasilo objavilo članek senatorja Valia-nija, ki ostro kritizira program nove vlade glede pravosodja; za tem je Spadolini pripeljal na posvet kar dva izvedenca več kot je bilo predvideno; potem je La Malfa kritiziral zamudo, s katero je Craxi predložil zadnjo verzijo programskega osnutka, končno pa je sam Spadolini rekel, da republikanska stranka ne bo začela sploh govoriti o strukturi vlade dokler ne rešijo vprašanja programa do zadnje točke. Vendar pa je Spadolini le vrh potopljenega Iceber-ga. Dejansko je porazdelitev ministrstev tako, da se ne bi zameril nikomer za Craxija izredno težka naloga. Tudi zato, ker se je moč nekaterih manjših strank po volitvah povečala. Gre še zlasti za republikance, ki se imajo za edine prave zmagovalce ter za to postavljajo zelo visoko ceno za svoje sodelovanje. Craxiju očitajo, da je njegov program zelo nejasen, še zlasti kar zadeva družbeno politiko, politiko dohodkov, premično lestvico in davčne ukrepe za leto 1983. Spadolini je potem zahteval eno od pomembnejših mi-nistrskev: ali zunanje ali pravosodno. Takrat pa se je mo ral soočiti z nasprotovanjem KD, ki se na noben način ne mara odpovedati obema. Še več, De Mita je glede zunanjega ministrstva bil zelo jasen: njegov kandidat je Giulio Andreotti, ki je trenutno najmočnejša osebnost KD. Craxi bi moral v pičlih nekaj urah prepričati republikance in Spadolinija, da stopijo v vlado, saj bi v nasprotnem primeru republikanski tajnik moral prevzeti dokaj neljubo vlogo večnega kritika. Tudi Craxijevi vladi prav gotovo ne bi koristilo če bi v njej bili le drugorazredni republikanski predstavniki. Požari: narava si bo desetletja celila rane Italijo pustoši ognjena stihija. Medtem ko so jo na Sardiniji in v Kalabriji, kjer so požari uničili ogrobne površine gozdov in poljščin ter pustili stotine družin brez strehe nad glavo, uspeli zajeziti, poročajo o novih izbruhih ognja iz Ligurije, Veneta, Južne Tirolske in Furlanije. Predvsem sardinski ognjeni val je skupaj z ogromno škodo prinesel-spoznanje, da je italijanski sistem obrambe pred požari izredno pomanjkljiv. Minister Fortuna je vče- raj nakazal prvih pet milijard lir za pivo pomoč pri reševanju hudih posledic ognjene stihije na Sardiniji in v Kalabriji. Ognjem zublji žal niso prizanesli niti sončni Dalmaciji. Na polotoku Pelješču so v požaru, ki tam pustoši že tretji dan, izgubili življenje trije madžarski turisti, huda pa je tudi škoda, ki jo ogenj povzroča vegetaciji v okolici Dubrovnika. NA 2. STRANI f°Sodbi za tekstilno *** živilsko stroko biia V nedeljo zvečer je Sana' Pogajanjih podpi- deiav nwva delovna pogodba za leg,,.:6.1’ tekstilne industrije (kadi) . Šteje okrog milijon lju-katon,t?rai Pa je bil med sindi-^lun ? detodaiatei dosežen SP°- v živil 2a delavce, zaposlene ljudi) v industriji (okrog 450.000 * dne S tem te h'1 odpravljen tedev'7le?a reda problem, ki je kateea...Se zadnji dve obsežni Zdaj nh delavcev brez pogodbe. HoVg °®taja odprto še vprašanje »kil, "godbe za delavce kovinar-derniJ,rat?v> organiziranih v Fe-UačJ^ei. Delodajalci, ki jim kor tJianni Agnelli, so ka-i,redln'ano. zavrnili posredovalni ter. ministra za delo Scotti ja skrčen- trm as to protivijo zlasti hova f delovnega urnika. Nji-tas„ telita pa se je v zadnjem fe s Fnw a temišiti: najprej se Arijec p ločeno dogovoril indu-Pa F^ck, njegovemu zgledu raj slediti drugi. Vče- *tajVe-.P^pisnla. ločeno pogodim tantn tn^tea tovarna v Ta-SIMI. ^ NA 2. STRANI Nov rekord dolarja Še enkrat smo primorani govoriti o novem rekordu dolarja. Vest ni nova, nova je samo vrednost: 1578 lir in nekaj stotink, dvanajst lir več kot v petek. Dolar nevzdržno raste tudi na drugih evropskih tržiščih, saj je sklep Reaganove administracije, da ne bo nižala obrestne mere, privabil novih investicij v državo, seveda na škodo šibkejših valut. NA 3. STRANI Elektrika, stanovanja in goriva so se najobčutnejše podražili RIM — V zadnjih letih so se v Italiji v največji meri podražili stanovanja, goriva in električna energija. To izhaja iz podatkov o cenah na drobno, ki jih je včeraj objavil državni zavod za statistiko ISTAT. Vsi podatki imajo za osnovo indeks 100 v letu 1980. Tako so se cene na drobno za delavske in uradniške družine od leta 1980 do leta 1982 dvignile od 100 na 138,1. Če pogledamo posamezne izdatke opazimo, da so se v največji meri podražili prav stanovanja, goriva in električna energija: za kar smo leta 1980 odšteli 100 lir, smo moraL leta 1982 odšteti kar 143,2 lire. Na drugem mestu so izdatki za zdravstvo (142,6) slednjo pa razne druge postavke, vse do prireditev, ki so se podražile na lo2,l. Zanimivo je, da so se v istem obdobju cene na debelo dvignile na 132,8, kar je znatno manj od podražitev cen na drobno. Razlaščencem zajamčiti odškodnino V nedeljo je bil v kulturnem domu Albert Sirk v Križu sestanek razlaščencev za hitro cesto. Na sestanku so obravnavali predvsem tri vprašanja: prvič, primere, ko je podjetje prekoračilo mejo zasedenega zemljišča in povzročilo škodo na zasebnih zemljiščih. Lastniki teh zemljišč — je bilo sklenjeno v nedeljo — bodo od podjetja zahtevali odškodnino. Drugič, govor je bil o predujmu v višini 50 odst. predhodno dogovorjene vsote, ki sta ga družba ANAS in podjetje Plače Miulin ponudili lastnikom, ki so bili že pred časom razlaščeni, a še niso prejeli odškodnine. Na sestanku so se dogovorili, da bodo, tudi glede na dejstvo, da je ustavno sodišče razveljavilo ustrezno zakonodajo, predujem sicer sprejeli, vendar v potrdilu, ki ga bodo podpisali ne sme biti sklicevanja na bodočo za konodajo. Tretjič, govor je bil o novih razlastitvah; prihodnji teden bo podjetje Plače Mbuhn prevzelo nova zemljišča, razlaščenci pa zahtevajo, da pride pred tem do jasnih zagotovil, kako in kdaj bo prišlo do izplačila odškodnine, kajti domačini niso pripravljeni čakati v nedogled. NA 4. STRANI Porast poprečne temperature v Italiji? RIM — V zvezi z vročino, ki že nekaj tednov pritiska vso Italijo in tudi Evropo je državni statistični urad ISTAT objavil nekaj zanimivih podatkov, ki zadevajo štirideset italijanskih mest in iz katerega naj bi bilo razvidno, da je poprečna temperatura v zadnjem desetletju v neprestanem porastu. Podatki so sicer nekoliko pomanjkljivi in njihovi interpretaciji ne verjamemo stoodstotno, čeprav je neizpodbitno, in to iz statistike tudi izhaja, da je bilo leto 1982 najtopleje v zadnjih desetih letih., Iz statistike na primer izhaja, da je bila poprečna letna temperatura v desetletju 1973-1982 v Rimu 15 stopinj, medtem ko je bila poprečna letna temperatura v preteklem letu 15,5 stopinje. Od tega, pa do zaključka, da je temperatura v porastu je pot še dolga in sumimo, da gre za posledice sedanjega vala vročine, ki jo je zagodel tudi nekaterim uslužbencem statističnega urada, še zlasti, če upoštevamo, da so bili meteorologi prav zadnja leta v velikih dvomih in so se spraševali, ali ne gremo naproti novi «ledeni dobi*. ^ dcželnei Sra> im svetu iva o programu „ ^ je vi ‘SVet Furlanije-Julijske na a i Proer^te-* začel z oceno politične V j*-- .^3 Večinsko knaliriip ki ffA litini f t P v Petpt"’“ ,cvlr|sKe Koalicije, ki ga J^hieUj yPrebral predsednik odbora . -c središču pozornosti raz-v Wi j zlasti problematika Tr-'hitni deželne enotnosti. Posebno k* 80 tol* So k*'* v tej zvezi listarji, Im ^PovS0,.upadli vse politične sile ne h 1 osteo opozicijo, «vse do-1?.0,h Trsi? Ve^*na prisluhnila proble-&> ■ za ifA' 9re za demagoška sta-ikdotolit;t 1terimi se jasno skriva ne-^Zotf, v° nad nedavnim volilnim k*' govor tudi o položaju p^dhostne skupnosti. Štoka Z>azi|fColat (KPI) in Cavallo (DP) P°trebo in nujnost, da se žai Uzakonnrava odločneje angažira ^tona. ltev pravičnega globalnega NA 5. STRANI Novi upi _ ■ * '* A., . Srečanje med Reaganovim odposlancem Stanom in predstavnikom fronte za osvoboditev Salvadora Zamero (na sliki) odpira nove upe za mirno rešitev srednjeameriške krize. NA 3. STRANI Se o uspehu Mirande Caharije Festival jugoslovanskega igra nega jilma v Pulju se je zaključil. Kot smo poročali, je žirija «zlato areno» za najboljši jugoslovanski film podelila delu re žiserja Živojina Pavloviča «Vonj telesa». Moralna zmagovalka fe stivala pa je kljub vsemu z dvema neuradnima nagradama in številnimi priznanji filmskih kritikov tržaška igralka Miranda Cdharija, ki je nastopala v filmu «Eva» režiserja Francija Sla ka. NA 7. STRANI INTERVJU Z MIRANDO CAHARIJO Zanussijevi delavci na «Trgu Zico»... Žico je prišel! Kot kralj ali cesar, z vencem cvetja okoli vratu, na starodavnem športnem avtomobilu, se je popeljal skozi množico, ki se je nagnetla v Vidmu. Bilo jih je na tisoče, na desettisoče. Nejsrečnejši so si lahko zagotovili njegov avtogram, drugi so se morali zadovoljiti z dotikom avtomobila, tisti, ki so stali prav zadaj so se stegovali na prstih, da bi Žica lahko vsaj oplazili s pogledom. Vse to se je dogajalo v nedeljo popoldne, ob 18.30, v središču Vidma, ki je bil tako menda edino me sto v Italiji, ki ni bilo prazno, saj je ob tisti uri pripeka še precejšnja in tudi vročina še kar neznosna. A Videmčani ne. Le kdo bi mogel zamuditi priložnost, da bi se iz oči v oči ne srečal z velikim Zi- com. Seveda brez govora ni šlo. Govoril je Gian Raffaele. Antonucci, «še/» videmskih navijačev. «Mi smo proti manifestacijam,» je dejal, uven-dar, ali bi tak dogodek lahko minil v zatišju?» «Nee!» je burno odgovorila množica. In Antonucci je nadaljeval: «Kaj pravite, ko bi ta trg preimenovali v <čTrg Žico*? Zakaj tega ne predlagamo županu?» Navdušenja tu menda ni bilo veliko. Pa vendar, če človek dobro pomisli, bi to ime trgu pristojalo, če ne drugače tedaj, kadar bodo tam zborovali Zanussijevi delavci. Tisti, ki jih je Lamberto Mazza poslal v dopolnilno blagajno, z namenom, da jih odpusti, prav v trenutku, ko je kot predsednik Udineseja odšteval težke milijarde za nakup Žica.. . Velika materialna škoda in človeške žrtve zaradi požarov na dubrovniški rivieri DUBROVNIK — Minulo soboto so v Dubrovniku izbruhnili trije požari, kmalu zatem pa še četrti. Plameni so tako zajeli okoli 50 kv. kilometrov površine mediteranskega rastlinstva in borovih gozdov na dubrovniški rivieri. Od včeraj zjutraj je celo območje pod strogim nadzorom, prav tako pa so v gašenje vključili tudi posebna letala. Le ta prej kot včeraj zjutraj niso mogli vključiti v gašenje, ker je severni veter divjal z močjo več kot 50 kilometrov na uro. Pri gašenju je sodelovalo več kot 5.000 ljudi: poklicnih in prostovoljnih gasilcev, pripadniki teritorialne o-brambe, civilna zaščita, vrsta kolektivov, prav tako pa tudi domačini in turisti. Pravzaprav pri gašenju požara ni manjkalo ljudi, tehnična oprema za gašenje pa je bila pomanjkljiva. Pomoč so takorj ponudile tudi nekatere druge občine. Posledice požara za sedaj še niso znane, vendar pa bo zelo velika materialna škoda. Gasili so iz 36 cistern z vso ostalo opremo gasilskega društva občine Dubrovnik ter tudi iz več drugih občin. Največ rastlinja, kar 30 kvadratnih kilometrov je zgorelo na polotoku Pelješcu, na področju Slanoga 15, na Dubrovniški župi pa štirje kvadratni kilometri. Požar se je približeval tudi samemu centru mesta in na Dupcu uničil kvadratni kilometer rastlinstva. Vzroki požarov v Slanem, na Pelješcu in Dupcu še niso znani, vendar pa domnevajo, da so izbruhnili zaradi malomarnosti še neznanih ljudi. Požar v Dubrovniški župi pa je povzročil prav tako iz malomarnosti Boško Djukič iz Titograda. Z osebnim avtomobilom se je ustavil pri Ivaniči, kjer je najverjetneje poskušal segreti hrano za otroke. On je tudi takoj obvestil postajo milice o nastalem ognju. V soboto so izgubili življenje trije madžarski turisti, katerih identitete še niso ugotovili. Domnevajo, da so z avtom in prikolico izgubili orientacijo na Pelješcu, in sicer na mestu, kjer je bil požar največji. Včeraj so na dubrovniškem območju izbruhnili trije manjši požari, ki pa so jih gasilci takoj pogasili, tako da za zdaj lahko rečemo, da je ognjena stihija premagana, (dd) □ SKOPJE — Danes praznujejo v Makedoniji 80-letnico ilindenske vstaje. Takrat se je makedonski narod uprl dolgotrajnemu turškemu suženjstvu. Osvobodili so legendarno Kraševo in ustanovili prvo republiko na Balkanu. Poleg tega praznujejo tudi 39-letnico zasedanja ASNOM. Ob o-beh praznikih dobivajo čestitke iz vseh republik in avtonomnih pokrajin. Na Sardiniji in v Kalabriji Ognjeni zublji končno ukročeni? CAGLIARI — Požari, ki so kakih deset dni pustošili po Sardiniji, so za seboj zapustili izredno težak, lahko bi rekli tragičen obračun: osem mrtvih, tri hudo ranjeni, kakih deset opečenih 1. in 2. stopnje, 1500 oseb, ki so jih morali evakuirati z ogroženih in uničenih območij, več kot petdeset tisoč hektarjev gozda povsem uničenih, tisoče hektarjev uničenih poljščin, grmičevja in sredozemskega rastlinja. Skratka opustošenje, ki je naravno ravnovesje porušilo do take mere, da bo po mnenju izvedencev potrebnih več desetletij, preden ga bo moč ponovno doseči. Sardinski požigalci pa so po dragi strani spravili v hudo zagato deželno in državno službo za boj proti požarom in obelodanili velike hibe, neorganiziranost, pomanjkanje koordinacije ter kronično pomanjkanje mož in naprav za boj proti požarom. Sila je sprožila izredne posege vojske, vpoklic tristo gasilcev in pozive za pomoč članicam EGS. Hkrati je pripomogla k odpravljanju absurdnih pomanjkljivosti in kratkih stikov, kakršen je bil na primer ta, da piloti gasilskih letal niso bili v zvezi z ekipami na prizoriščih, kamor naj bi odvrgli vodne bombe. Kakorkoli že, položaj je končno pod nadzorstvom, zadnja žarišča pa so omejena, čeprav nevarnost novih požarov zaradi visokih temperatur še zdaleč ni odpravljena. Krajevne upravitelje najbolj skrbi, kaj se bo na opustošenih območjih zgodilo jeseni, ko ne — zaščite dreves in grmovja in bo torej zlahka P. * bo več do zemeljskih plazov in usadov ter torej do na< škode. daljni6 tal° Podoben je tudi položaj v Kalabriji, kjer P^Lujja, ocenjujejo škodo, ki jo je povzročila ognjena s na. medtem ko varnostni organi in sodstvo iščejo krive memo podtaknjenih požarov. V Kalabriji je ostalo ^ strehe nad glavo 550 družin, uničenih je Pet^e*®Li0 je oljčnih nasadov, sadovnjakov in vinogradov, vgofe" na stotine glav živine. Minister za civilno zašav*^ tuna je včeraj izdal dva odloka kot prvi obrok prizadetim območjem Sardinije in Kalabrije: p želi je nakazal štiri, dragi pa milijardo lir, ki 1 « postrgal* iz sklada za civilno zaščito. naroči0 Medtem pa o večjih ali manjših požarih P?^e, z različnih koncev Italije: iz Ligurie, južne Tito « Piše. Veneta in tudi iz naše dežele. V Venetu F so P* ognju 550 hektarov gozda, mnogo požarov vzročile strele, ki so se znesle nad Dolomiti. ^ JTni že divja požar, ki «golta» desetine hektarjev g*®0 yj. hribu Chiut di Gus nad vasico Dunja (Dogna) demski pokrajini. Tudi ta požar je zanetila strfLj,jško silci pa si prizadevajo preprečiti, da bi zajel ze,er gori progo Pontebbana. V Furlaniji - Julijski^ krajuu še nekaj gozdnih površin, vendar je položaj P00 zorstvam. Povratek premeščenih delavcev Alfa Romeo MILAN — Tudi zadnja skupina delavcev Alfa Romeo, ki so svoj čas vložil priziv proti sklepu vodstva tovarne, da jih najprej vpiše v dopolnilno blagajno in nato premesti v drage obrate, se je vrnila na stara delovna mesta. Pretor A. Santosuos-so je namreč sprejel vseh 49 vloženih prizivov. Gre za skupino delavcev, ki jih je vodstvo tovarne avgusta lani vpisalo v dopolnilno blagajno, ko pa je pozneje pretor odredil, naj se ponovno vključijo v proizvodnjo, je vodstvo Alfa Romeo sklenilo, da jih premesti v kraj Mazzo. Z novo razsodbo so se delavci sedaj vrnil v obrata v Areseju in Portelu. Nobene vesti o Emanueli Orlandi RIM — nedeljo zvečer je zapadel dragi ultimat domnevnih ugrabiteljev Emanuele Orlandi, vendar o dekletu ni nobenih novic. Včeraj dopoldne je sicer neznanec telefoniral v uredništvo nekega časopisa v Neaplju, tako da so se preiskovalci množično podal v bližino jezera Patria nedaleč od Caserte. Preiskal so jezera in bližnjo okolico, vendar brez uspeha, prav tako kot je bilo brezuspešno sobotno iskanje v bližini jezera Castelgandolfo. Sicer pa je včeraj preiskovalni sodnik Domeni co Sica ponovno zaslišal Emanueiinega očeta Ercoieja in se je o poteku preiskave pogovarjal s poveljnikom operativnega oddelka karabinjerjev v Rimu. Vsekakor novosti v preiskavi ni in družina še vedno čaka, da se ugrabitelj oglasi s telefonskim pozivom družinskemu od vetniku. Upadla poraba petrolejskih proizvodov RIM — V prvi polovici letošnjega leta je v Italiji znatno upadla poraba petrolejskih proizvodov. Zmanjšanje porabe je v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta znašalo celh 5 odst. V največji meri je upadla poraba gorilnega olja za industrijo (za 8 odst.) in plinskega olja za kmetijstvo (za 5,6 odst.), padla pa je tudi poraba bencina za avtomobile in sicer za 5,3 odst. □ BEOGRAD — Z žalno sejo v skupščini SFRJ so se predstavniki orga nov in organizacij federacije včeraj poslovili od revolucionarke Stane To-maševič - Arnesen. Sejo, ki so se je udeležili tudi člani družine pokojne Stane Tomaševič, je odprl predsednik skupščine SFRJ Vojo Srzentič, o njeni življenjski in revolucionarni poti pa je govoril podpredsednik skupščine SFRJ Mirko Popovič. Podpisani pogodbi za delavstvo tekstilnih in živilskih obratov RIM — Tekstilci in delavci živilske industrije imajo novo delovno pogodbo. Za kategorijo tekstilnih delavcev (skoraj milijon ljudi) so se ustrezna pogajanja med pristojnim sindikatom FULTA in organizacijo delodajalcev Federtessile uspešno zaključila v nedeljo, 24 ur zatem pa je bil {»odpisan tudi okvirni sporazum za delavce prehrambene industrije (nekaj nad 450.000 ljudi). Stara delovna pogodba za tekstilce je zapadla v maju lanskega leta, med dolgotrajnimi pogajanji pa so prizadeti delavci opravili nad 200 stavkovnih ur. V zadnjem času jim je uspelo, da je predpogodbo podpisalo ločeno okrog 700 delodajalcev. Glavni spor se je nanašal na skrčenje delovnega umika, ki je bil sedaj rešen tako, da so delodajalci pristali na skrčenje umika za 8 ur, medtem ko so se predstavniki delavcev odpovedali izrednemu plačilu enega izmed odpravljenih praznikov. O novi delovni pogodbi se morajo zdaj izreči prizadeti delavci v okvira posamez- nih tovarn. Po novi pogodbi bodo plače tekstilcev višje za 51.000 do 131.000 lir, različno od kategorije do kategorije. Z novo delovno pogodbo za delavce prehrambene industrije, je šlo nekoliko laže: stara pogodba je namreč zapadla «šele» 30. aprila letos. Nov dogovor bo veljal od 1. avgusta dalje, za vmesno obdobje pa bo delavcem priznana enkratna odškodnina (una tantum) v razmerju 90.000 lir. Povišek pri mesečni plači bo znašal od 79.000 do 158.000 lir, odvisno od kategorije, delovni umik pa se skupno zmanjša za 88 ur. Enotna sindikalna zveza CGIL -C1SL - UIL je sinoči izdala poročilo, v katerem naglasa, da je podpis obeh pogodb sad dolgotrajnega enotnega boja vsega delavstva, ki je s tem premagalo samovoljo delodajalcev. S tem je tudi postala toliko bolj očitna nevzdržnost položaja Fe-dermeccanice in Fiata, ki se trmoglavo upirata zahtevam delavcev po podpisu nove delovne pogodbe za ko- vinarsko stroko. Tudi fronta delodajalcev, organiziranih v Federmecca-nicj — pravi nadalje poročilo sindikalne zveze — se kruši (primer Falck), zdaj pa ima vsekakor potezo vlada, ki mora prisiliti Federmecca-nico, da opusti dosedanjo politično strategijo, ki je v kričečem nasprotju s sprejetimi obveznostmi in z demokratičnimi pravili, po katerih se rešujejo socialni spori. Italijani navalili na zakladne zadiolžnice RIM — Italijani so tudi tokrat navalili na zakladne zadolžnice. Zakladno ministrstvo jih je razpisalo za 3.500 milijard lir, povpraševanja pa je bilo za celih 7.000 milijard lir. Zakladni minister je zato odredil izdajo novih zadolžnic, da bo zadostil potrebam tržišča. Manifestacije ob obletnici bolonjskega atentata BOLOGNA — Včeraj so se v,^ logni začele manifestacije ob jg. obletnici pokola na železniški P s ji. Na sporedu je bilo predstavitvijo dokumentov 0 . ^bi' nju o terorističnih pokolih, M F , lo v Bologni lansko leto. Ob ^ ložnosti so tudi govorili o P0^ . # iška ve o atentatu. Laura iS' koordinira dejavnost zagovornik sebnih strank je poudarila, u rfa iskavi žal ni novosti. Kljub tert^ j^jo je opazno prizadevanje sodstva proti terorizmu, proti mafij« in kriminalu je treba po mneriF ^ sijeve kritično ocenjevati je skave, pa tudi stanje, v kate nahajajo sodni uradi v Bologni-^ ^ sijeva je tudi dejala, da bi ^ paf memo, da bi ustanovili P06^ lamentamo komisijo, ki bi Ijala o pokolih. Chinnici je bil na sledi mafijskim kolovodjam PALERMO — Preiskava o atentatu, v katerem je izgubil življenje vodja preiskovalnega urada palermskega sodišča dr. Rocco Chinnici, poteka v glavnem v dveh smereh. Preiskovalci bd hoteli seveda ugotoviti, kdo je organiziral in kdo je materialno izvedel atentat, da bi to dosegli pa se poslužujejo vseh pričevanj, ki so jih lahko zbrali. Po dragi strani pa bi preiskovalci hoteli obnoviti najpomembnejše značilnosti preiskave o mafiji, ki jo je vodil Chinnici in ki je zadevala prekupčevanja z mamili, z orožjem ter z ricikliranjem tako i-menovanega »umazanega* denarja. Preiskovalci so prepričani, da so atentat, ki so ga izvedli z najpopolnejšimi in najsodobnejšimi elektronskimi pripomočki, organizirali nekateri pripadniki mafije, ki ne živijo več na Siciliji, ki pa še vedno sodelujejo s palermsko centralo, ki vodi protizakonito dejavnost mafije na mednarodni ravni. Chinnici je v preteklosti opazil, da se okoli njegove hiše potepa eden vidnih pripadnikov mafije, za katerega pa je bilo znano, da že dalj časa ne živi na Siciliji. Preiskovalni sodnik je ukazal, naj odkrijejo, kai počenja možakar v Palermu, vendar pa preiskava ni o brodila nobenih sadov. Vodja palermskega preiskovalnega urada je s svojimi sedela vci zadnje čase povezal številne preiskave o mafijski dejavnosti ter o spopadih med raznimi tolpami ter prišel do zaključka, da obstaja neka »mafijska superstruktura*, ki ima svoje lovke v vseh plasteh sicilske družbe, tudi tam, kjer ne bi nihče pričakoval. Ob tej ugotovitvi je Chinnici snoval skupen proces o najpomembneje šib umorih (Pio La Torre, Piersanti Mattarella, Carlo Alberto Dalla Crie-sa), kar bi omogočilo razkrinkanje nekaterih vodilnih ljudi. Mafija je hotela z umorom Rocca Chinnici ja vso preiskavo blokirati, ali vsaj za nekaj časa zavreti. Menijo, da je ukaz za umor dr. Chinnicija prišel prav s strani ljudi, o katerih je sodnik vodil preiskavo in ki jih je hotel razkrinkati. Preiskave in analize razstreliva, ki so se ga morilca poslužili za sedaj še niso bile uspešne. Karabinjerji, katerim so analize bile poverjene, upajo, da bodo na podlagi podatkov o razstrelivu in o mehanizmu, ki je povzročil eksplozijo, prišli do načina, kako je bila bomba zgrajena. Skušajo tudi ugotoviti, kje so kupili e-lektronsko napravo, ki je sprožila eksplozijo. V pogovoru s časnikarji je palermski državni pravdnik Paino dejal, da sodstvo in policija ter varnostne sile sploh, delajo na Siciliji v izredno težkih pogojih, ki so jih predstavnikom vlade večkrat orisali, ne da bi doslej vlada konkretno posegla. Ugodna turistična bera na Obal* Letos bi prodali še 500 postelj KOPER — «če bi imeli še 500 postelj, bi prodali tudi te,» mm je danes zagotovil Marjan Jakič, vodja prodaje v hotelih Bermrdin. Tu so se tudi dogovorili, di imajo zadnjih 14 dni vseskozi po 1400 do 1500 gostov, torej polno zasedene zmogljivosti, kar ne velja za druge portoroške hotele. Ves avgust imajo razprodan in vse kaže, da bodo izredno dobro želi vse do sredine oktobra. Med gosti je največ Nemcev, Angležev in Skandimvcev. Pri tem dodajmo, da je število gostov iz Nemčije v strukturi upadlo. Enako velja ttidi za turistično organizacijo Portorož in nasploh za druge turistične zmogljivosti. Turistični delavci ocenjujejo, da je bilo letos v Portorožu najmanj 15 odst. manj nemških gostov kot lani, zanimivo pa je. da se je povečal interes Skandimvcev. Zvone Uhelj, vodja prodaje pri turistični organizaciji Portorož, nam je povedal, da so za letošnji avgust prodali in dobili ponudbe tudi potrjene več zmogljivosti kot lani in upajo, da bo avgust boljši od lan skega. Večina njihovih hotelov bo polno zasedem tja do 13. avgusta, nato pa bo lažje dobiti posteljo. Po 20. avgustu pa problemov z bivanjem v njihovih hotelih bržkone ne bo več. Sicer pa je bilo po po datkih turistične informativne pisar- 0ftf11 ne v Portorožu danes na in Krasu okrog 15.000 Qos' ugteV^ pomeni, da so zmogljivosti n t0' otokamV0” V krog 90 odst. V poprečju ie dni okrog 5 odst. manj 005*00 ugjerf1 enakem času lani. Razen v & hotelih je torej m obali vec'^gifi 11 moč dobiti prostor. če oos^i- Z,U'“"Zlet1 tudi to. da je letos m P01^0!^ ^ letališču pristalo že 688 le .'. hotelih in avtokampih ter o *' p' .da pa nista bila doslej za razgovore do-cizirai ■ .I na datum. Tudi Ruben Zamora ni pre-Kdaj in kje naj bi prišlo do omenjenih razgo- vorov, poudaril pa je, da smatra za možno, da bi se konflikt v Salvadorju zaključil s politično in ne z vojaško rešitvijo. Iz Bogote je ameriški odposlanec Stone odpotoval v San Salvador, kjer se je sestal s predsednikom Ma-gano, kateremu je poročal o poteku razgovorov v glavnem mestu Kolumbije, nakar je nadaljeval pot v Ni-Karagvo. V zvezi z možnostjo direktnih stikov med salvadorsko vlado in voditelji odporniških gibanj v dežeb' naglasa jo ameriški viri, da gre pri tem zaenkrat le u. »daljno možnost*. ZDA zagovarjao namreč stališče, da morajo gverilci najprej položiti orožje in šele nato naj bi se lahko vključili v politično reševanje salvadorskega vprašanja. Spopadi v deželi se medtem nadaljujejo in v tej zvezi je pomožni škof v San Salvadorju G. R. Chavez včeraj naglasil, da je v tednu od 22. do 28, julija v deželi umrlo nasilne smrti kar 188 ljudi. Pravda grozi zahodnim državam MOSKVA — Pravda je včeraj ponovno opozorila zahodne države na «nevarne in nepredvidljive posledice*, ki bi jih imela namestitev jedrskih izstrelkov ZDA in je še zlasti naglasila, da bi se «predvsem v Nemčiji izredno povečala nevarnost vojne*, in da bi se nedvomno poslabšali odnosi med Zahodno Nemčijo in socialističnimi državami. V uvodniku moskovskega dnevnika tudi piše, da bi namestitev evroizstrelkov privedla do »konkretnega poslabšanja odnosov* med SZ in vsemi državami, ki bodo sprejele nove rakete. Nemčija pa ima pri tem posebno vlogo, ker bodo v Nemčiji poleg raket cruise namestiti tudi per-shinge, kar pomeni, da bi bilo sovjetsko ozemlje »dosegljivo* v osmih minutah. Zaostrovanje v Čadu S*t° lebJV2 — Čadski upravnik poslov v Parizu je včeraj sporočil, da libij-'"esto pStv° Plovno napada Čad in da je včeraj dopoldne bombardiralo Pravni), 3ya kargeau, ki so ga v soboto vladne sile ponovno zavzele. Od-Piesto Poslov je pojasnil, da so libijska letala kar trikrat bombardirale DmrkL18alnimi bombami. Med drugim je odpravnik poslov dejal, da so ^0 mo£ pijskega voditelja Gukunija Wedeeia izgubile v sobotnih spopadih di imata 1 ° drugi strani pa je odpravnik poslov Wedeejeve vlade (obe vla-Prišlo h n.arnreč svoje predstavništvo v Parizu) odločno zanikal, da bi bilo dabroj ubijskcga letalskega napada in je dejal, da so čete predsednika Pričale v tetavah ter zato širijo vesti o libijskem napadu, da bi tako pireja države, da jim priskočijo na pomoč, tožila Lih** ■ e dogodke v Čadu .je tudi reagirala ameriška vlada, ki je ob-da je «odkrito napadla* Čad in je zahtevala od Gadafija, naj p se Zf)AUrna*In' ^rilanska vlada pripisuje tudi vmešavanju Sovjetske zveze od * J*Hie >JX zadnjt‘ incidente, v katerih jc, po dosedanjih podatkih, izgubilo ®°st, j najmanj 229 oseb. Pakistun in Bangladeš sta že izrazila pripravlje-l 0|nl,u nudRa šri Lanki pomor, veleposlaništvi ZDA in Velike Britanije v /Ni dejai**a ^'‘'‘ata na navodila iz domovine. Vladni glasnik šri Lanke je i I*ništv ’ **a I® v*ada zaprepaščena nad dejstvom, da je sovjetsko vele-*a kgj. , a zahtevalo posebna dovoljenja za premikanje kljub policijski uri ^ oseb. ** 25 tnepr. Pa se napetost v državi stopnjuje. V Colombu so včeraj areti-p-aHko r.Padnikov »marksističnih strank*. Gre za tri majhne komunistične r 11 tli n -*0 vezane na sovjetsko partijo. Opozicija v državi pa jc drugač-izjavi a' Bivša šrilanska predsednica Sirimavo Bandaranaike je nam-®a kat^f .1 da sedanja vlada premiera Jayawardeneja išče grešne kozle, Naiv, * zvrnlla odgovornost za rasistično nasilje. P^nikj ' v Šri Lanki je odmevala tudi v sosednji Indiji, kjer so pri-*akčitj tnllr-!a ^amil zahtevali od predsednice lndire Gandhi, naj poseže in anJšino Tamil na šri Lanki. Gandhijeva je to zahtevo zavrnila. Dolarska «mrzlica» se še stopnjuje NEW YORK — V mednarodnih poslovnih krogih se utrjuje prepričanje, da bodo pristojne oblasti v Združenih ameriških državah v kratkem ponovno povišale »ceno* denarja. Vzporedno s tem narašča povpraševanje po dolarjih, katerih vrednost se na vseh tržiščih nezadržno dviga, in to kljub temu da so začele narodne banke v zadnjih dneh aktivno nastopati na borzah, da bi zadržale nebrzdano naraščanje ameriške valute. V Frankfurtu je dolar včeraj za beležil kotacijo 2,6675 marke, kar predstavlja novo konico po rekordni višini 2,6742 marke, zabeleženi 29. septembra 1975. leta. Ameriška valuta je dosegla nov rekord tudi v Franciji, kjer je njena kotači ja pre segla 8 frankov (8,0010 franka). V Tokiu je dolar včeraj veljal 243,10 jena, medtem ko je njegdva cena v petek znašala 241,50 jena. V Italiji so ob zaključku borznega poslovanja zabeležili kotacijo 1578,50 lire, kar je 12 točk več kakor ob koncu prejšnjega tedna. Od 1. julija dalje, je vrednost dolarja v Italiji narastla za 74,5 lire ali skoraj za 5 odst. (Na sliki — telefoto AP — včerajšnji Hxing na pariški borzi). Laburistične priprave nta menjavo vodstva LONDON — Boj za vodstvo britanske laburistične stranke se vse bolj zaostruje, vanj pa posegajo predvsem štirje kandidati: Neil Kinnock, Roy Hattersley, Erič Heffer in Peter Sho-re. Kaže, da ima največ izgledov predstavnik strankine levice Kinnock, medtem ko ima za podtajnika največ možnosti zmerni Hattersley. Obnovitev strankinega vodstva je na programu 2. oktobra, ko bo potekal letni kongres britanske opozicijske stranke. Dosedanji voditelj, Michael Foot je odstopil po hudem volilnem porazu, njegovemu zgledu pa je sledil tudi podtajnik Denis Healey. Štirje kandidati so se v nedeljo pomerili v žolčni televizijski debati in pokazali velika razhajanja pri pogledih na osnovna vprašanja laburistične stranke, še posebno pesimističen je bil Hattersley, ki je opozoril, da bi britanski socializem do konca stoletja utegnil povsem izginiti, tudi za vedno, če laburistična stranka ne bo spremenila politike in zmagala na prihodnjih volitvah. Štirje kandidati si niso edini niti o vzrokih za laburistični volilni polom, čeprav ga je po splošnem mnenju povzročil preveč radikalno levičarski volilni program, ki so se ga zmerni in tradicionalistični Britanci zbali. Afganistan obtožuje Kitajsko vmešavanja KABUL — Afganistan obtožuje Kitajsko vmešavanja v notranje zadeve. Obtožba je povezana z obiskom kitajskega zunanjega ministra Wu Xuequiana v nekaterih afganistanskih begunskih taboriščih v Pakistanu. Po trditvah kabulske vlade je Peking poslal »nasprotnikom afganistanske vlade* orožje z namenom, da pride do ponovne vzpostavitve «stare in skorumpirane ureditve*. Uspešen iraški ptrotinapad BAGDAD — Predstavniki iraške vojske trdijo, da so v preteklih dneh zadali hude izgube iranskim oboroženih silam na severnem območju i-ransko-iraške fionte. Na obronkih gore Kardemend je izgubilo življenje na tisoče vojakov obeh strani in še danes topovske granate spreminjajo podobo hribov, ki jih je narava klesala skozi tisočletja. Pri mestu Ga-lala so iraške oborožene sile prvič v treh letih spopada izvedle uspešen desant za hrbtom nasprotnika. Po njihovem napadu, trdijo predstavniki bagdadske vojske na tem območju ni ostal niti en sam iranski vojak. Iranska vojska naj bi v teku devetdnevnih spopadov izgubila polovico svojih ljudi in ogromne količine vojaškega materiala. Kaže, da so tokrat igrali veliko vlogo kurdski vojaki, ki so prostovoljno stopili v iraško vojsko, kot so baje odigrali pred časom veliko vlogo Kurdi, ki so iranskim vojakom pokazali skrivne gorske poti, po katerih so presenetili iraške straže. Poplave pustošijo v Indiji in Kitajski NOVI DELHI, PEKING — Trinšti-rideset oseb je umrlo, na desettisoče pa je ostalo brez strehe zaradi poplav, ki so prizadele severovzhodno Indijo. Zvezna vlada je proglasila izredno stanje v osmih regijah, kjer živi kakih 2 milijona ljudi. Še hujši je položaj v Kitajski. Na Jugu dežele si sledijo tajfuni drug za drugim, kar je poleg drugega povzročilo tudi vrsto poplav. Po začasnih podatkih, ki jih objavlja kitajski tisk kaže, da je slabo vreme povzročilo smrt 103 oseb, 440 pa je bilo ranjenih. Tajfun je tudi opustošil 16 tisoč hektarov nasadov in 250 hektarov ribnikov, kjer so gojili ribe. Tajfuni so v zadnjih dneh uničili 14.530 stanovanj, mnogo ljudi pa naj bi zadele strele. Po predvidevanjih meteorologov bo slabo vreme trajalo vsaj do konca avgusta. □ MOSKVA — Odgovorni za mednarodna vprašanja pri KP SZ Leonid Zamjatin je včeraj obiskal Varšavo. □ STOCKHOLM - Švedski geofizikalni inštitut Hagfors je zabeležil podzemsko atomsko eksplozijo v Sovjetski zvezi, in sicer na območju Semi-palatinska. □ ANKARA — Turški zunanji minister Turkmen je na neki tiskovni konferenci izjavil, da bi bilo mogoče armenske teroriste premagati le, če bi pri tem sodelovale vse države. V nedeljo in ponedeljek vrsta prireditev Prijetni večeri Priložnost za prijeten pomenek s prijatelji in znanci v osvežujočem hladu po vročem in soparnem dnevu: nedvomno imajo v letošnjem posebno «pasjems> poletju, pa naj strokovnjaki s statistikami v rokah zatrjujejo kar hočejo, vaške prireditve na Krasu in v Bregu tudi to pomembno vlogo. Seveda ne moremo na zasnovo teh prireditev, ki jih organizirajo kulturna in športna društva ter razne politične organizacije, gledati zgolj iz tega nekoliko banalnega zornega kota. V okviru praznikov se namreč odvija vsaj krajši kulturni program, medtem ko je ples postal že obvezna točka, ki zaključuje večer. To nedeljo je bilo precej prireditev, nekatere pa so se zaključile šele včeraj. Kratek zapis začenjamo s praznikom v Nabrežini, ki ga je priredilo domače športno društvo Sokol. Na istoimenskem športnem igrišču je v nedeljo proti večeru najprej igrala nabrežinska godba na pihala, nato pa za ples ansambel «Novi laposi». V Nabrežini pa je bila tudi na ogled razstava izdelkov udeležencev poletnega centra, ki sta ga v začetku julija priredila SKD «Igo Gruden» in ŠD Sokol. V Križu pa je bil vaški praznik še včeraj, ko je za ples igral ansambel Pomlad iz Ricmanj. Za prireditev je poskrbelo domače športno društvo Vesna, ki je v nedeljo povabilo skupino Lojzeta Furlana, ki je seveda igrala prijetne melodije za ples. Pa še zadnji «športni» praznik: tudi v Trebčah je namreč domače športno društvo Primorec priredilo pra znik, ki pa se je zaključil v nedeljo. V Trebčah so se obiskovalci lahko zavrteli ob zvokih ansambla «The po naših vaseh Lordss., prej pa poslušali nastop domače godbe na pihala in mladih kitaristov M. Ferrija in F. Guština. Preidimo v Breg, kjer je bil tridnevni vaški praznik in sicer v Prebenegu. Organiziralo ga je kulturno društvo «Jože Ra poteč». V soboto so imeli pravzaprav glavno besedo otroci in mladi, ki so se udeležili slikarskega natečaja. Tudi v nedeljo popoldne so vaški otroci prišli na svoj račun, kajti za njih so organizirali «lov na skriti zaklad*. Proti večeru, okoli 19. ure, pa so se domačini zbrali pri spomeniku padlih v NOB ter počastili njihov spomin. Godba na pihala «Breg» je zaigrala nekaj partizanskih, daljši koncert pa je imela takoj nato na prireditvenem prostoru, kjer so tudi nagradili udeležence slikarskega ex-tempore. V soboto in v nedeljo zvečer so za ples igrali člani skupine «Supergroup». Vaško prireditev v Prebenegu pa so sinoči sklenili «Veseli godci*. In še zadnja prijetna postaja našega kratkega za-bavno-kulturnega potopisa. V strmem Kolonkovcu, ki je danes že tržaško predmestje, je PD Kolonkovec v nedeljo ob prazniku zavetnice sv. Marije Magdalene priredilo «šagro», kot so nekdaj imenovali veselice. V okviru praznika pa so pripravili tudi zanimivo razstavo starega kovaškega, kleparskega in čevljarskega orodja. Razstavljene predmete so zbrali po vasi, ker pa so odkrili, da imajo domačini še veliko zanimivih predmetov, so sklenili, da bodo kdaj drugič, morda ob petletnici društva, priredili večjo in zato popolnejšo razstavo. Tudi v Kolonkovcu so plesali in sicer ob spremljavi ansambla «Times». Za razlaščeno zemljo med Nabrežino in Prosekom V tem tednu rešiti vprašanje odškodnin! mesto vrnil zastopnik podjetja ANAS inž. Mari, s katerim bodo predstavniki KZ in Konzorcija NZ nemudoma stopili v stik; njihova glavna skrb bo v tem, da bi razlastitelj že v teh dneh formaliziral zahtevi, ki sta ju postavili KZ in NZ v imenu razlaščencev: ko podjetje oceni stanje zemljišč in ga tako istočasno prevza me v posest, se mora pismeno obvezati, da bo v najkrajšem času izplačalo določeni predujem na celotni znesek za razlaščeno parcelo. V kolikih dneh bo moralo ta predujem izplačati in kakšna bo njegova višina, je še stvar dogovora. Naj še dodamo, da sta na nedeljskem sestanku o vseh teh problemih govorila tajnik KZ Bukavec in pred sednik Konzorcija NZ Stepančič, vmes pa so posegli številni prizadeti. Na sliki: nedeljski sestanek razlaščencev v Križu. Jutri, 3. avgusta, bodo pri tržaški občinski blagajni v Ul. Nordio začeli izplačevati honorarje vsem tistim, ki so ob političnih in upravnih volitvah z dne 26. in 27. junija bili člani volišč. • Medobčinsko avtobusno podjetje «ACT» sporoča, da so od 1. do 6. avgusta na razpolago brezplačni mestni plani, ki označujejo potek in postaje mestnih avtobusov. Razdajali jih bodo od 18. do 20. ure na Trgu Borsa nasproti Tergestea. MRHI V Kulturnem domu Albert Sirk v Križu je bil v nedeljo dopoldne sestanek razlaščencev, ki sta ga sklicala Kmečka zveza in Konzorcij razlaščencev Naša zemlja, da bd seznanila prizadete lastnike iz davčnih občin Salež, Gabrovec, Prosek, Kon-tovel in Nabrežina o trenutnem stanju razlastitvenega postopka ter izplačevanja odškodnin za odvzeto zem ljo, po kateri bo gradbeno podjetje Plače Moulin speljalo del nove avtoceste. Na tem odseku mora namreč pod jetje še ugotoviti stanje zemljišč, ki jih bo razlastilo: to bo opravilo v prvih treh dneh prihodnjega tedna. S tem pa se odpira vprašanje, kako bo z izplačilom odškodnine, saj se je problem precej zapletel po nedav ni razsodbi ustavnega sodišča, ki je razglasilo protiustavnost zakona 385/80, s katerim je bil podaljšan rok uveljavitve novega režima za določanje odškodnin po razlastitvah. Prizadeti lastniki še nimajo nobe nega konkretnega jamstva v zvezi z izplačilom odškodnine, zaradi česar so tudi upravičeno zaskrbljeni. Zapletena zadeva pa bi se po vsej verjetnosti morala razjasniti že v. teku tega tedna: danes se bo namreč v na Krasu in v Bregu fotografski zapis z nedeljskih praznikov: od zgoraj navzdol nast®|ja fP' odbe na pihala na prazniku nabrežinskega «Sokola», mlada kitaIlenili L n Guštin med nastopom v Trebčah, polaganje vencev pred sp° g(gfw !lim v NOB v okviru vaškega praznika v Prebenegu in razstav orodja, ki so jo priredili člani PD Kolonkovec Branko Babič 5. Ob Vidalijevi knjigi Vrnitev v mesto brez miru Tako naj bi potekal razgovor na tej skonstruirani seji direkcije KPI, ki je nikoli ni bilo. Fantastično, kako si Vidali lahko izmisli dogodek, ki je tudi logično neverjeten. Tako izgleda, kot da sem moral sprejeti, čeprav molče, sklep KPI, katere član sploh nisem bil, temveč le trenuten gost. Verjetno je to neresnico Vidali potreboval, da bi pokazal kako je italijanska partija že imela roko nad Trstom in kako sem se moral celo jaz podrejati njenim sklepom. Po Rimu smo obiskali še Turin in Genovo. Močan vtis mi je ostal iz Genove. Ravno takrat se je vršil kongres genovske federacije KP. Takrat so se vršili po celi Italiji kongresi federacij kot priprava na 5. kongres KPI. V neki veliki tovarniški hali je bilo zbranih čez tisoč delegatov. Ko je predsedujoči sporočil delegatom, da je na kongresu prisotna delegacije tržaške partije, je nastal v dvorani buren aplavz, ki ni nehal dokler nisem stopil pred mikrofon. Pozdravil sem kongres v imenu tržaških delavcev, spregovoril nekaj besed o našem boju in o nujnosti povezave in solidarnosti vseh delavcev, posebno delavcev Italije in Jugoslavije v boju za mir in napredek ter za pravice delovnih ljudi. Zopet je nastal buren aplavz, ki ga ni hotelo biti konca. Čutil sem v tem navdušenju močne simpatije za tržaške delavce, kakor tudi simpatije za zmagovito revolucijo jugoslovanskih narodov. Po Genovi sva se vrnila v Trst, verjetno vsak s svojimi občutki. Bil sem zadovoljen z obiskom, povsod sem bil z simpatijami sprejet, ki so preko mene šle predvsem tržaškim devalcem in njihovemu boju. Vidali se je umiril in ni več odprto nastopal proti nam. Postala sva si celo dobra, namreč večkrat sva bila skupaj in se mnogo pogovarjala ter komentirala razne stvari. Pripovedoval mi je svoje dogodivščine po svetu, zlasti o njegovi dejavnosti v Ameriki in o sporih z Brovvderjem. Dal mi je tudi neke brošure in njegove članke, ki jih je pisal proti Browderju. Nekaj tega sem prebral, ne vsega, ker me ni posebno zanimalo. Še danes imam ta neprebrani material. Niso me zanimali ti problemi, ki so bili daleč od nas, mi pa vpeti v vsakodnevno bitko v obrambi naših revolucionarnih pridobitev, ki nam jih je postopno rušila anglo-ameriška vojna uprava. Resnično se mi ni zdelo pomembno, kdo je na čelu ameriške partije, Foster ali Browder. V tem času smo se pogajali z obstoječimi strankami o sestavi začasne vlade STO, ki bi vodila upravo do imenovanja guvernerja — tako je določal statut STO. Nasproti sta si stala dva bloka: mi s komunistično partijo, OF in množičnimi organizacijami, na drugi strani pa stranke bivšega CLN: demokristjani, liberalci, socialisti in akcijska stranka, torej bloka, ki sta si stala nasproti še med vojno — napredne ljudske sile in konservativne nacionalistično usmerjene italijanske stranke. Pogovori so se v glavnem vrteli o številu predstavnikov enih in drugih v predvideni 9-članski vladi. Mi smo za našo skupino zahtevali 6 članov, 3 Slovence in 3 Italijane, medtem ko je nasprotna stran terjala zase ravno obrnjeno razmerje, 6 Italijanov, ki naj bili izključno njihovi predstavniki, nam pa so ponujali le 3 Slovence. Lastili so si torej izključno zase predstavništvo Italijanov. Niso hoteli priznati Italijanov v naši skupini.To je bilo bistvo vseh teh pogajanj. Političnih vprašanj smo se le bežno dotikali, kjer smo razumljivo zopet prihajali do globokih vsebin- iflf skih nasprotij. Ta pogajanja so se vlekla ne ^1» secev, ker pa se je sporazum o guverner)0 čeval, smo tudi mi prenehali z razgovori. spP 26. junija 1948 je bila v kinu ob mor)u ščina partizanov, naslednji dan dopoldne P®*^ partizansko zborovanje na Trgu Perugino. v tisočglava množica je pozorno sledila govorn ^ $ odra. Vidali je s tribune opazoval množico j v gleda Pratolonga, ki mu nekaj maha z rolijtj. ^ mu daje znake, da mora z njim nujno govo # pusti tribuno in gre k Pratolongu. Ko pride ^ d* ga mu ta z vso resnostjo in svečanostjo naz se je zgodilo nekaj hudega in da mora z®.j0 d1 na pot v Rim. Ko ga sprašuje kaj se je pove, da se je Togliatti z delegacijo vrn* L., (P danja Informbiroja s klepom, da se _ pt*1 1 _jo .............. „ ..............^ r t kine) z Jugoslavijo. »Osupel sem ga pogledal’’ d Vidali, «vrtal v njega naj mi kaj več P°v®v pid1 hotel.- Še isti večer je odpotoval v Rim o je prebral resolucijo. «Ne znam opisati ne ^ čutkov, ki so me prevzeli po branju resolu skrbljenost, tesnoba, zmedenost, jeza in t0?* v t voljstvo glede kritike nacionalistične deviacij goslovanski partiji.- Tako Vidali pripovedih • d je izvedel za resolucijo in jo v prvem tren ne. življal. Verjemi mu ali ne. ob)1.. Naslednji dan je bila v vseh časopis*0 f ljena. Svetovne agencije so že najavljale v jetskih čet v Jugoslavijo. Nastala je splosfljjpj v mirjenost med množicami. Čeprav sem bil a^eiO,L tekočem o stopnjevanju spora s Sovjetsko^ pf>p Stalinom, nikoli nisem razmišljal, da ^ do take kulminacije. Pred dvema mesecama v Beogradu in Kardelj mi je pripovedoval 0 « spora. Želel je, da sem čimbolj obveščen S je, t našo izpostavljeno pozicijo v Trstu. Rekel , bo spor dolgo trajal, da pa se bodo stvari uredile. Tudi on ni verjel, da se spor lahko mere zaostri. Bil sem resnično presenečen 1 mirjen. Vloga našega mesta v deželni stvarnosti vedno predmet polemik med strankami Stoka (SS k), Pascoiat (KPI) in Cavallo (DP) o vprašanjih naše narodnostne skupnosti L^ljepisna in družbenopolitična čuie °®enost, ki tako globoko ozna-hŠnčVaTnost Furlanije - Julijske prave° ^ glavni predmet razjej na včerajšnjem zasedanju desko i^a sve*-a' ki je ocenil program-rei *j.Vo Predsednika Comellija, to-, tudi politični program večinske (KD’ PSI, PSDI, PRI, PLI p02a®^nska skupnost). V središču » so bili zlasti nerešeni takn ^ razvitih področij ali p,.^ “Penovanih «kriznih žarišč* (v Vse .'/rsti torej Trsta in Gorice), Posti • V sedanje deželne enot-Politio1,1 ^ovitosti, ki ju nekatere ne sile še vedno postavljajo SPr(kujejo oziroma jima odločno na- v dvom, svetm"?'“namo predvsem stališča naPadal 6V 23 Trsi' katerih tako 3 t Posegi so izzvali polemike kot titr 1uPino Furlanskega gibanja tičnih t S Pr^iavniki ostalih poli h So ^ank. že te prve polemike, bino v e Slede na tone in na vse-iojfne c?sih tudi nenavadno ostre in konoj]' .la5110 kažejo, da bo nova za-potekaJJa ^°b)ra’ vsaj v prvi fazi, Bolna a v Precej «vročem» vzdušju, 23Prek tudi za šeststrankar- sko večino, ki vendarle razpolaga z 38 glasovi na 62 svetovalcev. Debata se bo vsekakor nadaljevala in zaključila danes s posegi najvidnejših predstavnikov KD, KPI, in PSI Biasuttija, Rossettija in Carboneja ter z repliko predsednika deželne vlade, nakar se bo skupščina po poletnih počitnicah spet sestala v prvi polovici septembra. Kot je bilo pričakovati, je bil včeraj govor tudi o problematiki naše narodnostne skupnosti ter o obmejnem sodelovanju v luči osimskih sporazumov. Svetovalec Slovenske skupnosti Štoka je tako poudaril, da se strinja s Comellijevim programskim poročilom, obenem pa je dejal, da slednje predstavlja obvezo za odločnejšo in učinkovitejšo vlogo dežele pri prizadevanju za uzakonitev globalnega zaščitnega zakona. «Naša stranka se na vseh ravneh zavzema za preporod Trsta in Gorice, ki si torej zaslužita posebno pozornost deželne uprave,* je dejal še Štoka, «odločno pa nasprotujemo vsem težnjam po odcepu Trsta od dežele.* Ob tem je svetovalec SSk naslovil polemično puščico na račun listarjev ter jih obtožil, da so kam- panilisti in nacionalisti, kar je zelo razburilo njihovega načelnika Giuri-cina, ki je nato v svojem posegu grobo napadel Štoko in se postavil kot nekakšen «branitelj» naše narodnostne skupnosti, seveda ne da bi kogarkoli prepričal. Glede stvarnih problemov, s katerimi se bo v kratkem soočala deželna vlada, je Štoka še izrazil upanje, da se bo potrjeni odbornik za kmetijstvo (Mizzau, op. ur.) v bodočnosti aktivneje zavzemal za reševanje perečih vprašanj tržaškega kmetijstva. Naj še omenimo, da je svetovalec SSk uvodoma spregomoril nekaj stavkov v slovenščini, kar je razburilo le misovca Casulo, ki je takoj zapustil dvorano, vsi ostali svetovalci pa so ostali na svojih mestih. Načelnik svetovalske skupine KPI Pascoiat je obžaloval, da predsednik Comelli sploh ni omenil izbruhe fašističnega nasilja na račun Slovencev, ki so označevali potek volilne kam-panje na Tržaškem. «Demokratična javnost in seveda v prvi vrsti Slovenci, so naveličani obljub deželnega odbora glede izglasovanja pra- vičnega zaščitnega zakona,* je rekel med drugim Pascoiat, «zato je skrajni čas, da obvezam sledijo dejanja. Comelli se vedno sklicuje na pristojnosti parlamenta in osrednje vlade za razširitev odprtih problemov Slovencev v Italiji, mi p>a pravimo, da bi si morala prav dežela prevzeti jasne odgovornosti tudi na tem področju.* Načelnik komunistične skupine je bil v svojem piosegu zelo kitičen do večinske koalicije, ki skuša že na samem začetku na vsak način izolirati in emargini-rati KPI. To trditev je Pascoiat u-temeljil tudi z dejstvom, da je večina izključila iz predsedstva skupščine komunista, pripadnika slovenske manjšine. Cavallo (Proletarska demokracija) pa je očital večini, da nima jasnih pojmov, kaj stvarno piomeni obmejno sodelovanje in kako se v praksi uresničujejo osimski sporazumi. V svojem piosegu se je svetovalec DP navezal tudi na stvarnost narodnostnih in jezikovnih manjšin v naši deželi ter dejal, da deželna vlada od vsega začetka načrtno zanemarja vprašanja slovenske narodnostne skupnosti. Medtem ko se pripravlja vladni program jj°nielli seznanil FaXija s potrebami ^ dežele lanjjg^a^Vk deželnega odbora Fur-itielpj ■ Ju'ijske krajine Antonio Co-sednjK, °dPoslal poverjenemu pred »lent v clade ®e*;t‘rlu Crariju doku-ninij’^*^aterem Sa seznanja z glavne y , emi in potrebami naše de-vladn; trenutku, ko Craxi sestavlja *y • *®Mgram. fKivg^1?0, ie.» podčrtuje Comelli, «da Naga ada že od samega začetka raz-ko Potrebnimi elementi, da lah- se Položaj v F-JK.» Medtem ko 'kikum,, a(r-,a posebnost statuta, se v Poveri^11 skuša pritegniti pozornost specifik®3 Predsednika o nujnosti da bi posegov v korist F-JK, statve if način prišlo do premo-Pršdvsem20 v Prizadetih predelih. Pasu .m v obmejnem in goratem del i’n J1 do zaključka obnovitvenih ^0n'e]li°Cesa razvoja- V dokumentu 2ahteve Nadalje navaja prioritetne W vklj^--. ki jih nova vlada mora-razširite r V svoi program; to so: r°Pskep V 'lnančnih prispevkov iz ev-iddi na r, sklada za deželni razvoj ; r_-JK, integrirani načrt Trst '8 p^jsvropa, podpora pristanišču Ije nos k !m strukturam, finansira-R°sporia i'*1 razvojnih načrtov ter 'irofjg s*e pobude za šibkejša po- Ja bpaP* I?. še izrazil prepričanje, H probinjn mu ^^ili pozornost do Z gostim prometom in vrsfJami na mejnih prehodih Veliki dopustniški val V Italiji se je z avgustom pričel veliki počitniški val. Isto velja seveda tudi za našo deželo in Trst. Najzgovornejša priča o tem so promet na cestah in kolone ob obmejnih prehodih, ki peljajo v Jugoslavijo, predvsem tistih v smeri proti Istri in Dalmaciji. V naši deželi je najbolj prometna avtocesta. Veliko turistov je v soboto, nedeljo in včeraj prekoračilo mejo pri Trbižu in se namenilo proti morju. Tu pa je treba zapisati, da je bil promet tudi včeraj intenziven v obe smeri in na vhodih na avtocesto so beležili precejšnje kolone. Dejstvo je namreč, da če se večina italijanskih turistov odpravlja na oddih, se veliko namških, holandskih in drugih že vrača domov, saj so v teh državah počitnice enakomerneje porazdeljene. Dokaz za to so bile tudi vrste na nekaterih obmejnih prehodih. Včeraj zjutraj je bila na obmejnem prehodu na Pesku in sicer na italijanski strani kolona, ki je šla skoraj do Bazovice. Večina avtomobilov je bilo italijanskih. Iz Jugoslavije pa je prihajalo precej Nemcev, Holandcev in drugih «sevemih» turistov. Pozneje se je promet normaliziral. Precej živahno je bilo včeraj tudi na obmejnem prehodu pri Škofijah, kjer so v času najintenzivnejšega prometa zabeležili kilometersko kolono v smeri proti Jugoslaviji. Na obmejnem prehodu pri Fernetičih pa je bil promet normalen in niso beležili posebnih zastojev. Najbolj «vroče» je bilo v soboto, ko je na našem območju vstopilo v Jugoslavijo preko 70 tisoč turistov, izstopilo pa približno 60 tisoč. Veliko »preseljevanje* ljudi se odvija kljub vsemu normalno in tudi v ugodnih vremenskih pogojih. Čeprav je vroče, kot se pač za avgust spodobi, ni tiste pasje vročine in sopare, kot smo jo beležili pred dnevi. Vsekakor se predvideva, da bo najintenziv-nejši prometni vrvež nekje tja do zaključka velikošmarenskih praznikov, ko bo za večino italijanskih dopustnikov prišel čas povratkov. Ob vsem tem številu turistov, ki se vozijo po avtocesti naravnost do obmejnih prehodov, si velja seveda zastaviti vprašanje, koliko se jih ustavi v Trstu in na Tržaškem. Občutek imamo, da gre le za kapljico iz velike reke. Povratek Tržaškega okteta z lepo uspelega gostovanja h'jh oktet* se je včeraj v pr jftevne , n"t urah vrnil s svoje 5-Si Tturneie po Liguriji in Um-'Oncej-i uradnim celovečernim v S. (\m v Mulazzu, v Spoletu in y že!in°C01nu Pri Spoletu je moral %ati1 j gostiteljev in občinstva do-"a tekrVn^ovizirane koncerte kar podrohm lraku [°čafj , l?e7e bomo o turneji če po-; leja ;at naj zapišemo le. da je ^riaiiTe^no dobro uspela in da > Ponu>L,oktet opravil z njo še ► 0 zodno Poslanstvo, z mojstr-i d« ° ^vensko umetno in na-r nar^ljo širiti vednost o sloven-n 0 nie„ostn' skupnosti v Italiji Trja-, ie,fl kulturnem bogastvu. fekke J* oktet je bil povsod deležen Je« in zornosti krajevnih upravite-Nu i °°?'nstva. ki je v Spoletu, t ‘Ud Hvalov, izredno kompetent ‘° grafije. Tečaj je na- menjen univerzitetnim študentom in strokovnjakom s tega področja ter je sad sodelovanja vseučilišč iz Trsta, Turina, Pize, Neaplja, Rima in Palerma. Simpozij prireja tržaški inštitut v sodelovanju s krajevno univerzo, z vsedržavnim zavodom za razi skave (CNR) in s KZE. Tečajem, ki se bodo začeli zadnji teden avgusta, bodo sledili tudi dijaki in dijakinje Zavoda združenega sveta Jadranskega morja. Povsem neopazno je izdihnil Mož je umrl na postelji poleg že ne, ne da bi se ona tega zavedela. Zgodilo se je v nedeljo popoldne 74-letni Antonii Rasman, ki stanuje v Drevoredu D’Annunzio 74. Njen 80 letni mož Giovanni je bil že dolgo bolan, ,tako da je zadnje čase tehtal le bornih 40 kilogramov. Od 5. do 23. julija je bil v bolnici pod Obe liskom, nato pa nekaj dni na oto loškem oddelku, ker se je doma pri padcu s postelje zlomil nosno kost. Domov se je vrnil prejšnji petek. V nedeljo je posrebal nekaj žlic juhe, nato pa je zaspal. Žena se je vlegla poleg njega in zadremala. Ko sta jo okrog 17.30 zbudila hči in svak, je z zaprepadenostjo ugotovi la, da je mož zaspal za vedno. Razburljiv lov na tata Po razburljivem lovu so v nedeljo zvečer agenti letečega oddelka aretirali 28-letnega Franca Malusaja iz Ul. Zarotti 9. Bilo je že pozno zvečer, ko ga je nekdo opazil, kako brska v skladišču za gradbeni material v Ul. Industria 38, last 46-letnega Sergia Cerneja. Ko so prihiteli agenti, je še bil v skladišču, a jo je kmalu odkuril proti Ul. D'Alviano in nato proti gozdiču pri železniški progi, tako da je policija izgubila sled za njim. Bil pa je preveč trmast: čez nekaj minut so ga namreč ponovno opazili v Ul. Industria, kjer je pred vdorom parkiral dostavno vozilo. Z njim je skušal bežati po Ul. Colombo, mimo Sv. Jakoba in ozkih uličicah okrog Ul. Ponzianino. Beg pa ni trajal dolgo, saj so trije policijski avtomobili z vključenimi sirenami obkolili predel, tako da je marsikdo mislil, da gre za lov na brigadista. Prijeli so ga v Ul. Molino a Vento. Ker pa se je upiral in brcal, so ga agenti s silo prisilili, da se je vdal. Nakopal si je tako vrsto obtožb zaradi poskusa tatvine, materialne škode (na oknu urada, v katerega je hotel vlomiti) in upiranja javnemu funkcionarju. Novih moči si nabira v koronejskem zaporu. Izgubil je oblast nad vozilom Na nevrokirurškem oddelku se bo radi luknje na cestišču izgubil oblast moral zdraviti 15 dni šestnajstletni nad vespo in padel na asfalt. Udaril Giorgio Gruden iz Ul. Piccolomini 7. se je v zatilnik, praske in modrice Ko je vozil po Proseški cesti je za- pa ima po vsem telesu. Grobar z nožem nad kolego Včeraj zjutraj malo po 7. uri so poklicali policijo na pokopališče pri Sv. Ani, kjer je 32 letni grobar Luigi Del Savio iz Ul. Montebello 21 z nožem ranil svojega delovnega tovariša, 43-letnega Sergia Marina. Do hudega dejanja je prišlo v slačilnici. Del Savio (očitno se je skregal s svojim priimkom) je brez razloga zagrabil 16 centimetrski nož in večkrat ranil Marina, ki se je nato zatekel v zgornjo sobo. Ker se Del Savio ni pomiril, ampak je s krampom celo skušal razbiti vrata, je stopil na teraso, odkoder je nato splezal na zunanje dvorišče pokopališča. Neuravnovešenca je policija našla na zgornjem delu pokopališča. Bil je miren, a v zmedenem stanju. Izročil je nož, vzroke napada pa tudi sam ni vedel obrazložiti. Ranjenega Marina so sprejeli na oddelku za hitre kirurške posege, kjer se bo zdravil 15 dni zaradi ran na čelu in po telesu. Del Savia pa so aretirali. V DEŽELNEM SVETU Ostra obsodba mafijskega zločina Na začetku včerajšnje seje deželnega sveta Furlanije - Julijske krajine je podpredsednik skupščine Ermana v imenu predsednika Turella, deželne vlade in vseh svetovalskih skupin ostro obsodil nedavni mafijski atentat v Palermu. Ob smrti drage mame Justine izrekajo Paolu Mar siju iskreno sožalje direkcija in uslužbenci Centralspeda. Ob izgubi mame izreka delovni kolektiv Adriatoursa iskreno sožalje administratorju Paolu Marsiju. Po dolgi bolezni nas je za- 1 pustila naša draga mama Vittoria Barut vd. Pečar Pogreb bo jutri, 3. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v dolinsko cerkev. Žalostno vest sporočajo otroci Egi-dio, Nedda in Argia, nevesta Nadia, zet Massimo, vnuka Erika in Andrea ter ostalo sorodstvo. Dolina, 2. avgusta 1983 (Pogrebno podjetje Zimolo) Zapustil nas je naš dragi Viktor Kuret Pogreb bo danes, 2. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v ricmanjsko cerkev. Žalujoči žena Giovanna, otroci Lidija, Vittorio ter Nevia z družinami in ostalo sorodstvo. Donijo, 2. avgusta 1983 Žalovanju se pridružujejo družine Sarti, Rose in Sossi. t V nedeljo, 31. julija, nas je zapustila naša draga mama Justina Dodich vd. Marši Pogreb bo danes, 2. t.m., ob 11.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo hčerka Ne-da z možem, sin Paolo z ženo in listalo sorodstvo. Trst, 2. avgusta 1983 V Catanii je preminila naša draga sestra Ernesta Čok por. Tignino Žalostno vest sporočajo sestra Viktorija ter brata Ernest in Mario z družinama. Lonjer, Beograd, Catania, 2. avgusta 1983 V soboto v šoli Alberta Sirka V Križu so nagradili najboljše vinogradnike Najboljši kriški vinogradniki so se po nagrajevanju nastavili našemu fotografu V soboto zvečer je bilo na dvorišču osnovne šole «Albert Sirk» v Križu nagrajevanje vinogradnikov -razstavljavcev 16. razstave domačih vin, ki jo vsako leto prireja Zadruga pridelovalcev vin tržaške občine «Kriški breg». Predsednik zadruge Miloš Košuta je v kratkem nagovoru pozdravil vse prisotne, med katerimi smo opazili predsednika in tajnika Kmečke zveze, predsednika rajonske konzulte Štoko, predsednika Hranilnice in posojilnice iz Nabrežine, konzula SFRJ v Trstu Marjana Banka, domačega župnika Kunčiča, dr. Vla-dimira Vremca, dr. Bašo, dr. Milla in druge. Seveda se je predsednik posebno zahvalil vsem vinogradnikom, ki so razstavljali svoj pridelek na letošnji dobro uspeli razpravi ter pozval, da bi se prihodnje razstave udeležili še drugi vinogradniki, tržaški občini. Miloš Košuta se je zahvalil tudi vsem ustanovam in tistim, ki so na kakršen koli način pripomogli k uspehu razstave. Nagrajeni so bili sledeči vinogradniki: za bela vina je prejel prvo nagrado Silvij Ferluga od Piščancev, drugo nagrado Darko Starc s Konto-vela, tretjo nagrado pa Emil Sedmak iz Križa. Za črna vina je prejel prvo nagrado Sergij Starc iz Barkovelj, druga nagrada je šla Francu Košuti iz Križa, tretjo nagrado je prejel Silvij Ferluga od Piščancev. Sledila je bogata zakuska, z ribami in seveda s pristno kapljico. (M.M.) Gledališča VERDI V petek ob 20.30 zadnja predstava Kalmanove operete «čardaška princesa*. V soboto ob 20.30 «Vittoria e il suo ussaro» Paula Abrahama. CANKARJEV DOM Razstave Do 24. avgusta (sprejemna dvorana) 15. mednarodni grafični bienale. Vstopnice so v prodaji pri blagajni Cankarjevega doma v Emonskem prehodu od ponedeljka do petka, od 9. do 11. in od 16. do 20. ure, ob sobotah, od 9. do 11. ure in pred pričetkom predstave. Kino Ariston 21.30 «Apocalypse now». Režija Francis Ford Coppola. Marlon Brando, Robert Dpvall in Martin Sheen. Nazionale Dvorana št. 1 ob 16.00 «In-contri proibitb. Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 2 «Baby blu». Prepovedan mladini pod 18. letom. Dvorana št. 3 16.00 «Schiava del sesso». Prepovedan mladini pod 18. letom. Grattacielo 18.00 «Zombi». Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00 »Agente 007 - Solo per i tuoi occhi». Aurora 17.30 «1 predatori delTarca perduta». Capitol 17.00 «L’arancia meecanica». Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo Zaprto do 11. avgusta. Radio 15.30 «Chiamate 6969 . . . taxi per signora». Prepovedan mladini pod 18. letom. Vittorio Veneto 16.00 «Un lupo man-naro americano a Londra». Prepovedano mladini pod 14. letom. Detektivka. Lumiere Do 1. septembra zaprto zaradi počitnic. Giardino pubblico 21.15 «La febbre del sabato sera». Veliko obiskovalcev na festivalu komunističnega tiska v Zgoniku Otroški slikarski ex tempore na festivalu komunističnega tiska v Zgoniku Čeprav so se v bližnji okolici odvijale še druge štiri šagre, je bil zelo dobro obiskan festival komunističnega tiska, ki ga je v Zgoniku priredila krajevna sekcija KPI «Just Pegan». Poleg večerne plesne zabave so bile na sporedu tudi kulturno zabavne točke. Veliko zanimanje je vzbudil koncert kantavtorja Tomaža Domiclja, ki je v soboto s svojim ekstravagantnim nastopom požel odobravanje predvsem med mlajšimi poslušalci. Dobro se je odrezala tudi pomlajena godba na pihala s Korošcev, ki jo vodi La-liano Coretti. Sedemnajst osnovnošolskih otrok se je udeležilo slikarskega ex tempora, na katerem so narisali in barvno naslikali domače živali. Pršut na turnirju v briškoli sta prejela Alojz Brešan in Fabio Cattonar. Kolo sira pa sta na balinarskem turnirju zmagala Gašper Frankovič in Boris Simoneta. Dobro je uspel tudi srečolov z več kot tisočimi nagradami, med katerimi je bilo najdragocenejše motorno kolo. V nedeljo zvečer sta po pozdravu Zvonka Simonete, ki je naglasil vlogo komunističnega tiska v današnji družbi, spregovorila deželni svetovalec Boris Iskra in članica pokrajinskega tajništva Perla Luša. Perla Luša je kritično ocenila Craxijev poskus za sestavo vlade, češ da je socialistični tajnik zatajil volilni program svoje stranke in se je dejansko vdal krščanski demokraciji s tem, da se je odrekel demokratični alternativi s komunisti. Obstaja tudi nevarnost, da pet strankarska vlada ne bo znala ali hotela preprečiti, da bi delodajalci zvr nili breme inflacije in gospodarske krize na delavski razred. Boris Iskra je najprej naglasil, da je KPI ljudska in družbena sila, ki se neutrudno bori za ljudske interese in za mirni razvoj. Ugodni volilni izidi še utrjujejo to vlogo in prizadevanja za razširitev socialnih pravic. Obregnil se je ob Craxijev poskus sestave vlade, ki je v bistvu sovražno nastrojena do delavcev, to pa zato, ker je bila diskriminirana komunistična par tija. Na deželni ravni je krščanska demokracija kljub pekočemu porazu politično močnejša in je premaknila svojo ost na videmsko pokrajino. Če hočejo socialisti obdržati svojo zgodovinsko ljudsko vlogo, se ne smejo tako oddaljevati od pozicij KPI, zato socialistom ne bodo prizanašali. Na koncu je Iskra zaželel večjo strnjenost okoli slovenskega vprašanja. Začetek nove mandatne dobe ni bil najboljši, saj se je z izoliranjem KPI politično ošibila slovenska enotnost. B. S MENJALNICA vseh tujih valut 1. 8. 83 Ameriški dolar Kanadski dolar Švicarski frank Danska krona Norveška krona švedska krona Holandski florint Francoski frank Belgijski frank Funt šterling Irski šterling Nemška marka Avstrijski šiling Portugalski escudo Pezeta Jen Avstralski dolar Drahma Debeli dinar Mali dinar ®5M BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA S. P A, TN«f Ul ir^f. FILZI 10 ■ 'S Uspel izlet upokojencev Društvo slovenskih upokojencev v Trstu je prejšnji teden priredilo enodnevni izlet po Vipavski dolini preko Črnega vrha v Idrijo in Tolmin. Odpotovali smo ob sedmih zjutraj. Kljub pasji vročini je bilo razpoloženje naše družbe odlično. Skrben vodič nas je med vožnjo opozarjal na razne zanimivosti krajev po lepi zeleni Vipavski dolini. V Podnanosu je rojstni kraj našega heroja Vojka Premrla, ki so mu pred kratkim tu postavili spomenik. Naš prvi postanek je bil Črni vrh, čudovit in zelo obiskovan turistični kraj. Že pred poldnem smo bili v Idriji. Ogledali smo si grad, v katerem je muzej idrijskega rudnika z vsemi stroji in napravami za pridobivanje živega srebra. Z zanimanjem smo poslušali skrbno razlago ravnatelja. Ne kateri so si ogledali tudi čipkarsko šolo. Po dobrem kosilu (tudi idrijski žlikrofi) smo nadaljevali pot do Mosta na Soči, kjer je reka zajeta v umetno jezero. Tu je tudi rojstna hiša Ivana Preglja. V Tolminu smo šli do znanih korit, Hudičevega mosta in Dantejeve jame. Zadovoljni zaradi uspelega izleta in prijetne družbe smo bili ob 21. uri že v Trstu. 1.570.— 1.270.— 730.— 162.— 209.— 200.— 527,— 194.— 26.— 2.370.— 1.850,— 590,-83,75 11.— 10.-5,— 1.270.— 18.— 14 — 14,50 Včeraj-danes Razna obvesti]«} Danes, TOREK, 2. avgusta 1983 BOJAN Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.33 - Dolžina dneva 14.44 — Luna vzide ob 00.34 in zatone ob 14.13 Jutri, SREDA, 3. avgusta 1983 LIDIJA Vreme včeraj: Najvišja temperatura 29,2 stopinje, najnižja 24 stopinj, ob 18. uri 29,2 stopinje, zračni tlak 1012,1 mb rahlo pada, veter 13 kilometrov na uro severozahodnik, vlaga 72 odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 27,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Silvio Fiorenza, Tanja Tuli, Nicola Deboni, Marco No-viello, Azzurra De Chiara, Elena Viola, Elisa Conesabo, Nicola Di Dome-nico. UMRLI SO: 62-letni Ettore Viutti, 85-letna Luigia Calvagno vd. Lepore, 68-letni Silvio Braida, 79 letni Giovan-ni Vascotto, 86 letni Vittorio Siega, 63-letni Ferruccio Fonovich, 92-Ietni Matteo Baschiera, 77-letni Emesto Iurkic, 83-letni Vittorio Štrukelj, 79-letna Giustina Dodich vd. Marši, 70-letna Amelia Tonini por. Faidutti, 73-letna Maria Barattini vd. Sabadin, 52-letni Bruno Geržina, 62-letni Mario Pieri, 90-letni Giovanni Leban, 89 letna Giuseppina Bazzi vd. Medeot, 20 letni Maurizio Verh, 86 letna Giovan-na Flego vd. Dobrilla, 79-letna Vit-toria Barut vd. Pečar, 78-letni Vittorio Corutti, 88-letna Alessandra Fra-giacomo vd. Fornasaro. LEKARNE V OKOLICI Boljunec: tel. 228-124. Bazovica: tel. 226-165. Opčine: tel. 211-001, Zgonik: tel. 225-596. Nabrežina: tel. 200-121; Sesljan: tel. 209-197. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21. do 8. ure tel. 732-627, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. DANES IN JUTRI Evripidova «Helena» v rimskem gledališču Tudi letos bodo med razvalinami tržaškega rimskega gledališča uprizorili gledališke predstave. Poletna manifestacija, ki jo prirejata Tržaška letoviščarska ustanova in trža ška občina, se bo začela z dramo «Helena» grškega klasičnega umetnika Evripida. Delo bo uprizorila rimska gledališka skupina rCompagnia del Teatro della Tradizione». V glavnih vlogah nastopata dva odlična ita lijanska igralca Edmonda Aldini in Osvaldo Ruggieri. Delo je režiral Lorenzo Salveti. Evripidova dramska stvaritev je bila prvič uprizorjena l. 412 pr. Kr. in se uvršča v srednjo zvrst med tra gedijo in komedijo. Nemški filozof Friedrich Nietzsche je izjavil in v tem nadaljeval interpretacijo nemške klasične estetike, da ne sodi Evripi des med prave grške tragede. Tragični spopad med človekom — grškim herojem in nebesi — usodo je nam reč prenesel na preveč človeško, skoraj psihološko področje, tako da je ta zgubil na veličini svojega bistva. Vsekakor drži dejstvo, da je ta gr ški dramski pesnik prvič prestavil svoje junake na zemeljska tla v spopad s konkretnejšimi silami in se tako oddaljil od Homerove tradicije, ki so jo nasprotno ostali dramatiki dokaj strogo spoštovali. Zgodba Evripidove Helene je na kazana v prologu. Pripoveduje, da je Pariš ugrabil samo senco špartan ske kraljice, ali bolje njeno sliko, ki so jo bogovi sami ustvarili s koščkom neba. Pravo Heleno pa so božanske sile odpeljale ovito v oblak v Egipt v varstvo tamkajšnjega kralja Proteusa. Tako so se Grki in Trojanci krvavo bojevali deset let samo za vizijo. Ko se dramska pesnitev začne, je egipčanski kralj Proteus že umrl, na sledil pa mu je sin, ki si lepo Heleno strastno želi. Helena se pred neza želenim ljubimcem zateče na Pro teusov grob in tam sreča srnjega mo ža, špartanskega kralja Menelaja, ki je po naključju zašel na Nilove bre gove. Z zvijačo jima končno uspe zbežati iz Egipta. Listki za predstavo, ki bo drevi in jutri zvečer ob 21.15, so na razpo lago v predprodaji v agenciji Utat, Galleria Protti. V primeru slabega vremena bosta predstavi v Avditoriju v Ul. Torbandena. f Čestitke Danes praznuje v Bazovici GUŠTIN FONDA 70. let. Še na mnoga leta mu želijo sorodniki iz Padrič. Sindikat slovenske šole, tajni Trst obvešča, da bo zaradi P°\, nic zaprt sedež v Ul. F. Fi® j mesec avgust. Sedež bo ponovno ^ prt v začetku septembra v dnen. jih bo odbor pravočasno javl1 ^ dnevnem časopisju. Sekcija VZPI-ANPI Boljunec PF di na prostoru pri gledališču F- , šeren - Boljunec 3. Partizanski P“ ni praznik od 5. do 8. avgusta. y večer odprtje kioskov ob 16- ^' nedeljo, 7. avgusta, ob 18. un ijgji vod iz «Gorice» do spomenika P® ^ NOB, polaganje vencev, sp^ do prireditvenega prostora, program in pozdravi. Vse dra ^ na razpolago razne specialitete: ^ lovali bodo dobro založeni kios . čili bomo domačo kapljico ter ^ zabave in igre. 5., 6. in 7. a 8 ples od 20.30 do 24. ure z ansarnu ^ Pomlad, 8. avgusta, od 20.30 > ure zabava in ples z «Veselwui ci». Pridite na partizanski Pr ne bo vam dolgčas! r av- TPK Sirena prireja v Pe*f .. venili gusta, ob 20.30 v novih m*?®1*, v. prostorih Barkovljah večer filmov na zasutem ja Aljoše Žerjala. Toplo vablJ®^^ Slovenski deželni zavod za P ^ izobraževanje obvešča, da bodo zaprti do 22. avgusta. Hništef Zveza slovenskih kulturnih ju. obvešča, da v mesecu avgustu v je vsak dan od 8. ure do 1 • ji), sredah in četrtkih tudi od 1“- ^ od ure. Uradi bodo popolnoma za™ 8. do 15. avgusta. pri) SKD Tabor - Prosvetni doffl ' p. štveni bar je odprt vsak dan ure dalje. Šolske vesti Tržaško tajništvo Sindikata ** ^ ske šole obvešča zainteresira* ^ učno osebje, da je na šolske ništvu na ogled dokončna ^ za dodelitev suplenc neucnem .gj ju v šolskem letu 1983/84 m ,oVeo-Zainteresirani lahko dobijo^# ske obrazce, za prošnje na P^j^ga ne šole v sobi št. 4. Rok z ^ W nje teh prošenj zapade 10- -ne leje deset dni po objavi dok stvice. Razstave V tržaški občinski galerij* aVgtJ' Unita se bodo zvrstile v m®?jUtri.. stu naslednje razstave: °d ,r do 10. t.m., bosta razstavlja yelP na Scarizza in Margheri staV- Ferluga; od 11. do 19- t.m-. ^0!$ ljata Edoardo Pirusel >n j. pej' Giachelli; od 20. do 28. avgus^ J9-zo Pillon in Sandro Vanoa ^ e>, avgusta do 5. septembra, P“ tempore «Trg Unita dTtali DNEVNA SLUŽBA LEKaRN (od 8.30 do 20.30) Trg S. Giovanni 5, Čampo pr mo 1, Ul. dei Soncini 179. £ pv . voltella 41, Opčine, Milje t '‘‘zini 1). j .c 00 d« 2#'3 (od 8.30 do 13.00 in od 16-°” " %. Garibaldijev trg 5, Ul- ** NOČNA SLUŽBA LEKAB (od 20.30 dalje) % Of Garibaldijev trg 5, Ul. čine, Milje (Ul. Mazzini D- Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 vljaR1^ PLESKARSKA DELA °P|!a njO-#, ugodni ceni. Telefonirati ' gj$a OSMICO je odprl Venceslav Mavhinjah. . v Gr*Lj VINOGRAD oddamo v najem v nu (nad žel. postajo), ,pr ^bi- HbUfF osejjrjjfl« kv. m, samo sposobni j nudbe na oglasni oddelek tr «Vinograd». La>,L*l (Košuta) SKA :LAVNIcA kreacije ^ ,rcev P° raZ h cenah Lazzar0' 61634 PRODAM voz primeren traktor, nosilnost 1,5 ton g, rati 229433. PRODAM fiat 500 v dobrem ^ z revizijo. Telefonirati < sko št. 213661. st. « PRODAM hišo na Kontovem ^jgKp. dobrem stanju, 80 kv. mj. (jo rati na št. 220 601 od . JV" HIŠO v najem ali na pr°jaLt}eVJ* ali v okolici išče petdf ,j30i2' konski par. Telefonirati |,|{1M0RSKI DNEVNIK — 2. avgusta 198.5 stran 7 ^ Zaključku festivala jugoslovanskega igranega filma v Pulju Izjemen uspeh Mirande Caharije riaerariitati P^jskega 30. festivala, ve vtbj za uujtx)ljse filme in njiho- ve Vladne- —nune ui ujiuu-Qariti °ejSe klavne elemente (sce-do ™*tiaža, scenografija itd.) bo-Velike ^ma*u v pozabo. Prejemnik - u ~—- arene — najboljši film ^»SDekr1116^^* Publiki z goriške re-žisef ve. znan in priljubljen re-*«lesa> n Pavl<>vie za film «Vonj Vib® fjimkoProclukcija ljubljanskega 1®) nii --*n beograjskega producentki rapcttev žiriie not.rinie Hnsled- Pusa kontinuiteto Pavlovičevega o-HedtLfPfHanjo Pa bo lahko povod za Pa se ^ o uveljavitev. Z razpletam in oejt„ Pulju marsikdo ne strinja nje n« .Popularnemu žiki ponavlja-ra pg za Poznanih modelih, kritizi-(v okanpietoost in razbitost fil-gov°ri rji0.0 obveščenih krogih se kar je’ f” nagrada «zrežirana» — festival,, . n® vsakem svetovnem — češ, da se ni mogla ži-o dejansko najboljšem žirije potrjuje dosled- zediniti naranov franka Srad, '-v>ovič skoraj vseh 14 na-sila ’ty - P3 nuienju mnogih preko-°- «Po i,«Vajsetilni le« v Babiče-Poti se ne vračaj*. Po ustvariti enkratno interpretacijo v drugačnem mediju? Odg.: Zame je bilo to dosti lažje, kot bi si lahko mislili. Verjetno ker ima vsaki človek dvojno lice. Odvisi pač od njegovega razpoloženja katero lice bo pokazal. Kako bo reagiral na neko situacijo, pa odvisi od njegove življenjske izkušnje. Človek drži v sebi to kar skriva pred vsemi, to kar brani pred ostalimi. Skriva kar je samo njegovo, o čemer ne govori... Istočasno pa to teži človeka. Ko sem se videla na filmskem platnu, sem razumela, da nehote kažem vse to kar intimno, kot Miranda, hočem skrivati. Ne bom povedala, kaj je to. Mislim, da se vidi: kar me je v življenju ranilo, udarili po glavi... Vpr.: Mračno festivalsko vzdušje je poživela edino vaša prisotnost. 0-č ar ali ste vse; kritike, novinarje, i-gralce in režiserje. Kaj občuti igralec ob takem sprejemu? Odg.: Šokantno je bilo, ker sem mislila, da prihajam kot anonimna igralka in, da bom ravno tako anonimno odšla. Na konferenci pa je bilo nabito publike. To, kar doživljam pri publiki v teatru, sem doživela takrat med ploskanjem. Sila me je prevzelo. Vprašala sem se, če gre to meni ali pa je v Pulju tak običaj. Pa mi je kolega povedal, da znajo biti konference ostre in napadalne. Čutila sem vse zelo blizu in obenem veliko simpatijo do mene, kar se je potem izkazalo tudi v številnih intervjujih. Vpr.: Koliko pa je bilo intervjujev? Odg.: Ne bi vedela za število. Klicali so me televizija, radio, časopisi, tako da sem prijetno zmartrana. Ljubljanska televizija bo oddajala moj intervju 10. avgusta. Vpr.: Publika v areni pa je na «E-vo» reagirala, kot je običajno za slovenske filme? Odg.: Gledala sem neki film v A-reni in sem videla kakšnemu nivoju filma ploskajo. Ko pa smo imeli iz redno projekcijo «Eve» v festivalskem centru je bilo vzdušje izjemno, nasprotno kot v Areni. Od takrat so me dejansko prisilili, da sem ostala do konca festivala. Vpr.: Vam je žal, se čutite prizadeti, da vam je ušla zlata arena? Odg.: Nisem prizadeta, ker so vsi na moji strani. Mislim, da pa pretiravajo ko govorijo o zlati areni. Dobila pa sem že, tako imenovani neuradni nagradi. Vpr.: Iz dobro informiranih krogov smo izvedeli, da je nagrada izgubljena zaradi enega slovenskega glasu. Kaj mislite o tem? Odg.: Žirija je imela poseben sestanek zaradi mene, saj po pravilniku ne bi smeli prijeti nagrade tuji državljani. Določili so, da lahko konkurirajo tudi pripadniki narodnosti v zamejstvu. Na nagrado, pa kot sem že rekla, nisem sploh mislila. Caharija kot Eva v istoimenskem filmu Francija Slaka k Vlo^3. 'n dveh neopažnih cpi-k K-k,: plr! Pa Ponovna prilika... VrJjB ysom je bilo treba, da H j hjg? hraber, da je po k* fr£Uki vilni ^ filmsko neizkuše-p°Ieg tega si igral-V*čo raTn Priznati, da sem i •O »»sik,1* *Pvc» Je v Slakovem ko , t*ži. v A, “ima enakovrednih ' ** °tilčai° k° kije je za igral-•loo nastopa v gledališču Vpr.: Slišali smo, da vas že vabijo na razne festivale. Kaj pa s filmom? Kdaj bomo videli novo filmsko interpretacijo Mirande Caharija? Odg.: Zelo rada bi igrala v kakšnem filmu. Teater bi le opustila, vendar je igralčevo življenje kratko. V njem mora odigrati na stotine drugih življenj. Želela bi, da nekatera od teh ostanejo trajno zabeležena in da jih vidi širša publika, kot pa jo zmore teater. Najraje bi odigrala komično vlogo, kar v gledališču najbolj ljubim, da bi lahko po «Evi» po-pokazala, da znam tudi to. (Prinčič) radiotelevizija ITALIJANSKA TELEVIZIJA RAMO Prvi kanal 13.00 Želja po glasbi 13.30 Dnevnik 13.45 Osebna tajnica - film 15.00 Mister Fantasy glasbena odd. 15.50 Happy days - TV film 16.15 Vsakdanja sinjina 16.40 Sodobni umetniki 17.00 - 19.45 Fresco fresco 17.10 Astroboy - 20. epizoda 17.30 Glej in tekmuj 18.00 Colorado - 2. epizoda 18.30 Potovanje v čarobni svet 18.40 Gosti in glasba 19.00 D’Artagnan 19.30 Glej in tekmuj 19.45 Almanah jutrišnjega dne in vremenske razmere 20.00 Dnevnik 20.30 Macario 21.45 Quark speciale 22.35 TV dnevnik 22.45 Festival Nazionale del piano bar 23.50 TV dnevnik - Zadnje vesti Drugi kanal 13.00 TV dnevnik ob 13. uri 13.15 Šola in vzgoja: jadranje 13.45 Cinevarieta 14.10 Kjer začne dan: Otoki Figi - 1. del 15.10 Zelena preproga 15.20 Prodajalec balončkov - film 17.00 - 18.40 Poletni tandem Risanka Mudra: baletna šola iz Bejarta Čebelica Maja 18.40 TV dnevnik -Športne vesti 18.50 Giallo, arancione, rosso . . . quasi azzurro 19.45 TV dnevnik 20.30 «Delitto in pieno sole* -film 22.30 TV dnevnik 22.40 Sereno variabile 23.30 TV dnevnik Tretji kanal 19.00 TV dnevnik 19.20 TV dnevnik - Dežele 19.55 Kamera in spomin 20.05 Šola in vzgoja 20.30 Koncert pianista Rudolfa Buck-binderja 21.35 TV dnevnik 22.00 Canzone pagana - film 23.15 Speciale Orecchiocchio - glasbena oddaja RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Radijski mozaik: Pogovori; Glasbena matineja; Roman v nadaljevanjih: B. Hofman: «Noč do jutra*, 8. nad.; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Opoldanski zbornik: Glasbeni potpuri; 12.00 Glasbeni jubilej; 13.20 Glasba po željah; 14.10 Mladinsko popoldne; Otroški kotiček; 14.30 Naš jezik; 14.35 Poeti rocka; 15.45 Literarni listi; 16.00 Klasični album; 17.10 Razširjeni obzornik: Zimzelene melodije; 17.20 Rubrika; 17.50 J.R. de Alarcon: «Sumljiva resnica*, RADIO KOPER (Slovenski program) 6.30, 13.00, 14.00 in 15.00 Poročila; 6.00 Otvoritev - glasba za dobro jutro; Jutranji koledar; 6.15 Vremenska napoved; Pravočasno svetuje zavarovalna skupnost Triglav; Cestne razmere; Ekonomska priporočila; 6.45 Prometni servis; Napoved programov; 7.00 Zaključek; 7.15 Val 202; 13.05 Prisluhnite'' med glasbo; 13.10 Predstavitev programa; 13.20 Zanimivosti, reportaže, pogovori; 13.45 Na- JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 18.10 Poročila 18.15 V znamenju dvojčkov: Trije pujski 18.35 Folklorni ansambel Vujičič 19.00 Lutkarji - film 19.15 Risanka 19.26 Zrno do zrna 19.30 TV dnevnik 20.00 Življenje Berlioza - TV nadalj. 20.55 človek in zemlja 21.20 Slovenska ljudska glasbila in godci; Trstenke 21.45 TV dnevnik Zagreb 18.05 TV koledar 18.15 Pisani avtobus 18.45 Zabavno glasbena oddaja 20.00 Proslava 80-letnice ilindenske vstaje 20.50 Liza, francoski film ZASEBNE CANALE 5 8.30 Dober dan Italija 8.35 Phyllis - TV film 9.00 Aliče - TV film 9.30 Mary Tyler Moore - TV film 10.00 Lou Grant - TV film 11.00 Giomo per giorno - TV roman 11.30 Rubrike 12.00 Mala a odrasla Neli - TV film 13.30 Steze - TV roman 14.30 General Hospital - TV roman 15.15 Sono un agente F.B.I. - film 17.00 Search - TV film 18.00 H mio amico Arnold - TV film 18.30 Popcorn - glasbeni spektakel 19.00 Tutti a časa - TV film 19.30 Kung-fu - TV film 20.25 Poldark - TV film 21.25 Strani compagni di letto - film 23.25 šport - box 00.25 Destinazione Mongolia - film RETE OUATTRO 8.30 Risanke 9.15 Risanke 9.45 Risanke 10.15 Un provinciale a New York -film 12.00 Operazione sottoveste - TV film 12.30 Otroci doktorja Jamisona - TV film 13.00 Matt Helm - TV film 14.00 Agua viva - TV novela 14.45 «Amicizie: segreti e menzogne* film 16.30 Risanke 18.00 Star Blazers - risanke 18.30 «Quella časa nella prateria* -TV film 19.30 Quincy - TV film 20.30 «Mercoledi delle ceneri* - film 22.15 «La citta degli angeli* - TV film 23.15 F.B.I. - TV film H cane infemale - film ITALIA 1 8.30 Risanke 9.30 «Adolescenza inquieta» - TV novela 10.00 cLa tua pelle brucia* - film 12.00 Get Smart - TV film 12.30 Vita da strega - TV film 13.00 Bim bum bam 14.00 Adolescenza inquieta - TV no vela 14.30 II grembo di Sarah Burns film 16.25 Bim bum bam 18.00 La grande vallata - TV fium 19.00 Wonder Woman - TV film 20.00 Vojak Benjamin - TV film Koper 15.00 in 17.30 Odprta meja 18.00 Salut, Champion - film 19.00 Obzorja 19.30 Stičišče 22.15 TV D danes 22.25 Zeit im Bild - Čas v sliki Danes bodo v okviru oddaje »Odprta meja* med drugimi na sporedu tudi naslednje vesti: TRST — Deželni svet ZGONIK - KOLONKOVEC — Vaške šagre SESLJAN — Slikarska razstava BARDO — 3. bienale slikarstva brez meja GORICA — Bolnice GRADIŠČE — Folklorne prireditve POSTAJE 20.30 «Topkapi» - film 22.35 Kojak - TV film 23.30 «Agguato nel sole* - film Cannon - TV film TELEPADOVA 10.00 Giovani avvocati - TV film 11.00 «Rapina a . . . na ve armata* -film 13.00 - 19.30 Risanke 19.30 Attenti ai ragazzi - TV film 20.00 W.K.R.P. in Cincinnati - TV film 20.30 «La banda Bonnot* - film 22.00 Ispettore Regan - TV film 23.00 Monjiro - TV film 00.30 »Tutta la citta ne parla* - film TRIVENETA 8.30 Harry’0 - TV film 9.30 Korg - TV film 10.00 Monitor 12.40 Informacije 12.50 Polvere di stelle - TV film 13.30 Horoskop 13.40 Risanke 14.00 Gli eroi di Hogan - TV film 14.30 Le meravigliose avventure di Marco Polo - film 16.00 Filmski program 16.30 Harry O’ - TV film 17.30 - 18.00 Risanke 18.30 Korg - TV film 19.00 Carovane - TV film 20.10 TV film 21.00 H favoloso dottor Dolittle -film 22.30 Le grandi congiure 24.00 Horoskop 00.10 Film 01.40 Scusi Eminenza . . . posso spo-sarmi? - film TELEFRIULI 12.45 TV dnevnik 13.00 The Beverly Hillbillies - TV film 13.30 Tempi brutti per i sergenti -film 15.00 Tudi bogataši jočejo - TV film 18.00 The Beverly Hillbillies - TV film 18.30 Gunsmoke - TV film 19.25 TV film 20.10 Tudi bogataši jočejo - TV film 20.40 Gimcana pazza - film 22.10 Horoskop 22.15 TV dnevnik 22.30 Udinese story 00.10 Ah it-jour LEOUATTRO 8.30 ezava z oddajnikom Italija 1 19.00 1 jodki in komentarji V okviru oddaje Primorski dnevnik bo na sporedu: PORTOROŽ: Prireditve v okviru Portoroškega tedna; IZOLA: Poletni rezultati Mehanotehnike; KOPER: Premiera Primorskih zdrah. Ob 13.20 v rubriki Zanimivosti: Srečanje z egiptovsko dijakinjo. Ob 17.20 standardna oddaja ob torkih Mladim poslušalcem. rodne in ponarodele; 14.05 Objave, kinospored, ekonomska priporočila; 14.20 Glasbena produkcija Radia Koper; 14.35 Glasbene želje poslušalcev po telefonu; 15.25 in 15.45 Ekonomska priporočila; 15.30 Za varnejši jutri -zavarovalna skupnost Croatia; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Glasba po željah; 17.00 Primorski dnevnik; Objave; 17.30 Počitniški vrtiljak; 18.00 Zaključek; 18.05 Sotočje. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30. 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 18.30 Radijski dnevnik; 6.00 Otvoritev in glasba; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.32 Glasba; 7.50 Time mušic; 9.15 Edig GaDetti; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Glasba - pošta; 10.35 Vrtiljak; 11.00 Svet mladih; 11.30 S prve strani; 11.35 Glasba; 12.00 Glasba po željah; 14.40 in 18.45 Glasba; 16.15 Casadei; 17.00 Made in Jugoslavija. RADIO 1 7.00. 8.00, 12.00, 13.00, 19.00 Poročila; 6.00 Jutranja oddaja; 9.00 Radio tudi jaz; 11.00 Spominske pesmi; 11.58 Zeleni val; 12.03 Viva la radio; 13.15 Master; 16.00 II paginone; 17.25 Glo-betrotter; 18.05 Ecco a voi Elton John; 18.25 Koncert; 19.10 Nabožna oddaja; 19.30 Jazz na radiu; 20.00 Gledališče med dvema stoletjema; 21.00 Spia e controspia; 22.08 Orkestralna glasba; 22.30 Autoradio flash; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 19.30 Poročila; 6.00 Jutranja oddaja; 8.00 šola in vzgoja; 8.05 Radio 2 predstavlja; 9.32 Subito quiz; 10.30 Luna na vlaku; 12.10 Deželni program; 12.48 Izgubljeni otok; 13.41 Sound-track; 14.00 Deželni program; 15.00 Zgodba Italije in njene okolice; 15.37 Lahka glasba; 17.32 Aperti il pomeriggio. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.10, 6.45, 7.35 Prometne informacije; 6.20 Rekreacija; 6.35 Vremenska napoved za pomorščake; 7.45 Dobro jutro, otroci; 7.55 Iz naših sporedov; 8.05 Za šolarje; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Napotki za naše goste iz tujine; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13. ure; 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba; 13.30 Od melodije do melodije; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Čez tri gore, čež tri dole; 15.05 Radio danes, radio jutri; 15.15 Vrtiljak; 15.40 Naš gost; 16.00 Dogodki in odmevi; 16.30 Obvestila in zabavna glasba; 16.35 Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17. uri; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Mikrofon za slovenske pevce zabavne glasbe. Pričela so se pogajanja za pokrajino v občinah so tik pred zaključkom V Vi lesu je župan Burgnich star komaj 29 let V nedeljo smo poročali o umestitve-ni seji pokrajinskega sveta v Gorici, kjer so zastopniki raznih strank izrekli željo, da bi se pogajanja med strankami pričela in zaključila čim-prej, da bi bil v najkrajšem času izvoljen predsednik z odborniki. Medtem ko so na pokrajinski ravni s pogajanji šele pričeli so pogajanja na raznih občinskih ravneh že precej napredovala. Najlažje je bilo v manjših občinah, kjer velja sistem večinskih list. Medtem ko so v Romansu že pred nekaj tedni izvolili komunističnega župana, so imeli prvo sejo v Vilešu v petek. Za župana je bil izvoljen demokristjan Gianpaolo Burgnich. Ima komaj 29 let in je zato najmlajši župan na Goriškem. V Vilešu je na čelu občine koalicija med demokristjani, socialisti in socialdemokrati, v o-poziciji so komunisti. Pogajanja za sestavo večin v občinah Tržič, Ronke in Gradež so ze- lo napredovala. Medtem ko bo sko-ro gotovo v Gradežu prišlo do koalicije med demokristjani (imajo 8 svetovalcev od skupnih dvajset), republikanci, ki imajo štiri svetovalce ter socialisti in socialdemokrati, ki i-majo vsak po enega, so stvari v Tržiču in Ronkah precej različne. V Ronkah so, kot vse kaže, pogajanja že zaključena. Tu so komunisti izgubili absolutno večino, ki so jo i-meli prej. Imajo 15 svetovalcev. Štiri svetovalce imajo socialisti, v novo levičarsko večino pa bi tokrat vstopili, prvič, tudi republikanci in socialdemokrati. To paša obema partnerjema, KPI in PSI, ki sta doslej vodila občino. Vse več prebivalstva pa bi bilo na tak način soudeleženega pri upravljanju občine. V Tržiču so že bila pogajanja med posameznimi strankami. Tudi tu bo obnovljena leva koalicija, na čelu katere bo najbrž spet socialist župan. Bivši župan Blasig, ki ni v občinskem svetu, je prav pred dnevi javno potrdil, da je treba v tem kraju sestaviti levo koalicijo in vabi tako republikance kot socialdemokrate da v njej sodelujejo. Za slednja dva pa je vprašanje bolj komplicirano kot bi se zdelo na prvi pogled. Vsaj eden od njiju je odločilen za sestavo levičarske koalicije, vendar pa mora računati na kritični pogled, ki ga ima KD za sestavo takih večin tako v Tržiču kot v Ronkah. KD namreč grozi, da bo na pokrajinski ravni pu stila na cedilu republikance ali socialdemokrate če bi ti sprejeli v Tržiču in Ronkah sodelovanje s komunisti in socialisti v levičarskih upravah. Prav zaradi tega so se pogajanja za sestavo koalicije v pokrajinski upravi pričela šele včeraj. Sicer pa je, če bo KD preveč brcala, v pokrajinskem svetu možna tudi alternativna rešitev. V to pa niti socialisti niti socialdemokrati najbrž ne bodo šli, kajti veže jih šeststrankarski sporazum podpisan na deželni ravni. 200.000 lir globe v Števerjanu za nesmotrno uporabo vode Na naši sliki je možakar, ki ga vidimo kako z zanimanjem kontrolira temperaturo na stari vremenoslovni napravi v goriškem ljudskem vrtu. Ta naprava je avstrijske izdelave in kra- si goriški park že iz časov pred prvo svetovno vojno. Postavljena je na takem mestu, da se veliko ljudi ustavlja pred njo. Možakar, ki ga je naš fotograf ujel očitno ni mož, če sodimo po oblačilu, ki mu vročina na gaja. Petkov dež, oziroma nevihta, je že za nami. Še vedno je vroče, bolje bi temu rekli soparno. Vode pa manjka še vedno. Bralci so nam telefonirali tudi z Osla v ja in povedali, da je nimajo dovolj. Številni župani so izdali odredbe, da se ne sme uporabljati vode v na makalne ali druge namene, razen kot za osebno uporabo. O pomanjkanju vode v Števerjanu smo že pisali. Šte-verjanski župan Klanjšček je v petek podpisal odločbo (dobili smo jo včeraj), da prepoveduje uporabo vode za škropljenje vinogradov ali za kakršnokoli namakanje vrtov, travnikov, dvorišč itd., za pranje avtomobilov in vsako drugo potrato, vključno polnjenje plavalnih bazenov. Vodo je treba uporabljati, pravi števe-rjanski župan, le za higienske potrebe ali pa za opravljanje splošnih hi gienskih uslug. Kdor se bo prekršil bo plačal globo v znesku 200.000 lir. Podobno odločbo je podpisal pred dnevi tudi goriški župan. Seveda bi morali občinski predstojniki povsod paziti ali se vsi občani drže teh predpisov. Medtem ko velja potrata vode oz. poraba v prej omenjene namene v Gorici le med 23. uro zvečer in 6. uro zjutraj je v Števerjanu prepoved splošnega značaja. Sicer imamo pred seboj še poln mesec poletne vročine in s tem v zvezi tudi pomanjkanja vode. Prijetno za vsak okus na prazniku na Peči f Čestitke KD Jezero čestita svojemu odborniku Karlu Ferfolji in ženi Patriciji ob rojstvu prvorojenčka SAIMONA. Razna obvestila Do 20. avgusta je čas predstaviti prošnje za začasno službovanje v šol skih ustanovah. Obvestilo velja za neučno osebje. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Alla salute, Ul. Cosulich, tel. 72480. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Baldini, Korzo Verdi 57, tel. 84879. Na prostranem veseličnem prostoru na Peči se je v nedeljo zvečer zaključilo več kot enotedensko pra znovanje kulturno - prosvetnega dru-štm Vipava. Na prireditvenem prostoru se je zlasti v nedeljo zvečer zbralo veliko ljudi. Posedli so okrog miz in se odžejali oziroma tudi po večerjali, saj so marljivi člani dru štva pripravili vse kar je bilo potrebno, da so se tako domačini kot gostje od drugod lepo počutili. V nedeljo zvečer cementni plošči nastopat kar ji domačega društva ^ furlanski folkloristi skupvjf gnutis iz Podturna. ŠteMM* je nastope obeh nagradila z oM kar je tudi dokaz, da je 0 . zelo zadovoljna. imeli K Na Peči so v teh dneh športne nastope, tekmo hggno K in tudi ples. Bilo je pos\f zabavo vsakogar. Na 110 pdl dva trenutka s prireditve Z upokojenci v Trnovski V Trnovskem gozdu je pravi hlad v teh vročih poletnih dneh in zaradi tega je v njem ne le ob nedeljah marveč tudi med tednom kar precej ljudi. Za cilj svojega izleta so si Trnov ski gozd izbrali tudi člani Društva slovenskih upokojencev v Gorici. To nedeljo, 7. avgusta, bodo pri naselju Tudi to se dogaja Pred nekaj dnevi smo v goriških kronikah dveh italijanskih časopisov (tržaškega in videmskega) videli sliko z nasmejanimi obrazi kotalkarske vaditeljice in dveh tekmovalcev, ki so dosegli uspehe na ne vem kakem prvenstvu. Te obraze smo bili do pred kratkim vajeni gledati tudi v našem, oz. predvsem v našem listu. Sedaj pa ni več tako. Zakaj? V nekem našem slovenskem društvu so pred leti osnovali kotalkarsko sekcijo. Starši so se za kotalkanje navdušili, nakupili otrokom kotalke in obleke, društvo je dalo precej v ureditev kotalkališča. Pričela se je dejavnost, ki je nismo bili Slovenci vajeni. Kotalkarska skupina je beležila uspeh za uspehom, za to se je bilo treba zahvaliti spretni vaditeljici, ki je pri bajala v ta naš kraj iz Nove Gorice. Delovanje kotalkarske sekcije je trajalo več let. Kmalu pa je izgubilo značaj splošnega športa in rekreacije, kate rega odraz so bile uspele revije, ki so privabljale veliko občinstva. Delo sekcije je šlo v športno tekmovanje in nekateri pridni kotalkarji so hodili na razna deželna in državna prvenstva, tam tudi uspevali. Vse to pa je stalo veliko denarja in društvena blagajna se je praznila. Marsikatero kulturno dejavnost so morali opustiti ker je bilo treba drago plačati vaditeljica in porabiti denar tudi za potovanja na tekmovanja. Pri čela so se trenja med društvenimi odborniki in vaditeljico, ki je pri nas honorarno zaslužila najbrž več kot na svojem delovnem mestu. Že pred leti je vaditeljica nameravala k drugemu društvu v Tržič, potem pa je le ostala pri slovenskem društvu. Lani na jesen pa je dobila novo zaposlitev v goriškem italijanskem društvu in pravijo, da so ji tam nudili veliko boljše pogoje kot pri slovenskem društvu. Kar nas pri vsem tem moti je, da je vaditeljica odpeljala s seboj h slovenskega društva v italijansko tudi nekatere dobre kotalkarje tekmovalce, ki sedaj uspevajo z barvami goriškega društva, ki nima z nami, Slovenci, ničesar skupnega. Boli nas tudi, da je vaditeljica dobila, ne vemo po ka kem posredovanju, takoj dovoljenje za prihajanje čez mejo, medtem ko so morali vaditelji za slovenska društva čakati precej časa. Imamo morje pri merov sodelovanja. Marsikateri primer pa ni, po našem mnenju, pravilen. Resnica je, da je slovensko društvo izgubilo sodelavce. Danes pri kotalkanju, jutri morda pri kaki drugi društveni dejavnosti. Nenadna smrt Tatjane Mikluš Kot blisk se je včeraj zjutraj v Pev-mi in na Oslavju ter v Gorici razširila žalostna vest, da je v Milanu, v tamkajšnji specializirani bolnišnici, umrla komaj 23-letna Pevmčanka Tatjana Mikluš por. Cumin. Pred krat kim poročena z Ranierijem Cuminom iz Gorice, je pred dvema tednoma povila hčerkico, ki so ji dali ime Mar- UPOKOJENEC JE UTONIL PRI FARI V nedeljo zjutraj je 64-letni upoko jenec iz Fare utonil v kanalu nama kalnega sistema med Villanovo in Faro. Kljub temu, da je verjetno do nesreče prišlo že zjutraj je neki do mačin sprožil alarm šele okrog 20.15, ko se je s kolesom peljal mimo ka nala in v njem opazil temno senco avtomobila. Nemudoma je poklical orožnike, ki so pozvali goriške gasil ce. Ker ti niso mogli sami avtomo bila povleči iz kanala (ta je globok približno štiri metre) je na pomoč priskočila potapljaška skupina iz Tr sta. V nekaj minutah so na breg ka nala lahko povlekli avtomobil fiat 850 bele barve in ugotovili sm*t starej šega moškega, Riccarda Bramala. Si- cer je že žena pokojnega v nedeljo popoldne javila orožnikom iz Gradi šča, da je mož izginil. Preizkovalci ne izključujejo možnost samomora, vendar iz dinamike nesre če bi lahko tudi sklepali, da je Bra mal nerodno upravljal avtomobil na ozki cesti, ki iz Villanove pelje v Fa ro in pri tem storil usodno napako. tina. Po porodu je Tatjano pričelo grozno boleti v glavi in zdravniška pregleda v Trstu in v Gorici sta ugotovila, da gre za hudo neozdravljivo bolezen. Namenjena je že bila na specializiran pregled v Milan, vendar so nastale komplikacije in zaradi tega so zdravniki iz splošne goriške bolnišnice, kjer je bila Mikluševa, v nedeljo zaprosili prefekta Siclarija, naj posreduje pri vojaških oblasteh, da dajo na razpolago helikopter za hiter prevoz bolnice v Milan, kajti prevoz z rešilcem po cesti bi bil prepočasen. Zaradi tega so bolnico v nedeljo popoldne prepeljali z vojaškim helikopterjem v Monzo, od tod pa z rešilcem v milansko bolnišnico. A ves trud je bil zaman. Tatjana Mikluš je v Milanu včeraj zjutraj umrla. Bila je stara komaj 23 let. Obiskovala je slovensko nižjo srednjo šolo v Gorici, potem pa se je zaposlila kot vajenka pri goriški frizerki Mikluše vi, prav tako iz tega predela Brd. Bi la je zelo priljubljena, igrala je tudi odbojko pri športnem združenju Dom. Pred časom je umrl tudi njen oče Milko, dolgo let uslužbenec v drogeriji v Ulici Duca D’Aosta v Gorici. Milko je bil več let raznašalec našega lista v Pevmi. Po njegovi smrti je nalogo prevzel sin Karlo. Vsem svojcem, materi Olgi, možu Ranieriju, bratu Karlu in vsem drugim naše iskreno sožalje. Ni še znan urnik pogreba. Na dvorišču na goriškem gradu bo do drevi ob 21.15 predvajali drugi film Zavattinijevega ciklusa. Danes zvečer bo na sporedu film «Caccia tragica* režiserja Giuseppa De San tisa. Film je iz leta 1951. Vstop k filmski predstavi, ki jo prireja oi> činska uprava, je prost. prire^ Nemci v Trnovskem SoZ^oZ in K piknik. Poskrbeli so za Pr. , os ■ no. Kdor se želi udeležiti i * v p> žilnega izleta in preživeti ^ s^j jateljski družbi, naj se J"\ta j K žu društva. Gorica, Ul- M . kot za druge umetnosti, od-Dja čbve-t Ktven tisti «kako», ki velika vprašanje v *6 eksistence in vesolje stvarnega upata barokU vsak°krat drugače. Zdaj je ta «ka-'kugif r/S *nanier*zem. razsvetljenstvo, spet Strnboli2e?nantika, realizem, modernizem, potem v diah ’ ekspresionizem ali reizem. In ker Va obriav]0nip ta način upovedovanja vedno zno-Sotovljanj *n. sPreminja, so tudi literaturi za-Pušev dm-kPP^Puiteta, preobrazba in razvoj. Li-Pnvsem za dosedanjo slovensko literaturo P>su |jj /®?nidajen. Poglobljenemu kritičnemu za-^ega rv>J,u ne Gostoval čas od tistega celov-ta avtop kiHeva do danes, če bi se moral nje-p°I°gizmo Prek>iti skozi mrežo sintagem, rečenic, ^PuševeffaV ^ idejno - strukturno vezenje Ranitvi m ?Isania- Pa vendarle je bilo o «Od ^aših r, | vasi* že marsikaj napisanega. V fcPo npr.: »Odstranitev moje vasi* ^iia prozni3” dijaka Tjaža* morda še intenzivira Pisava, vsekakor pa slovenska lite-l v korJ^ega bosega.* (Aleksander Zorn). Ali 1 odlikui lcem "Mladju*: «Besedilo brez zgod-S7t'ost» rp jf^Binska zaokroženost in slogovna % slovar, | ian Hafner). In še: «Knjiga v raz-r Posehr, književnosti na Koroškem zavzeta ah v,.0 mesto.* (Ibidem; Maja Haderlap) Pp bo' ‘■esfdni red! op. M. K.). Kljub vsemu k ^ knjiLT,eC' bralcu teh vrstic, ki je bil ob °iti (p 5 seznanjen le z njenim krajšim odlomile ob h’ m/5 83), nanizamo nekaj misli, ki so Prva rariju Lipuševega teksta, kaj ali nazaj k domačijski povesti! t, ■ PeVrtZaprav Sre? V osmih poglavjih (Ma-}?Vetlitev Qln P°Srebci, Prazniki, Pogovor, Les, a 'tračni vaški dan, Idila s kmetov), to-IVtih Steje knjiga, se na skupno stošestin-ki i,- r?neh odigra usoda tipične slovenske polnosti v°tena neobstojnost daje nadih uni-tiVskirni 7u- ■ Je s svojimi navadami, običaji, v 2ar°n. prazniki, župnikom in pogrebi za-v sivi^,rn^Gne sheme provincialnosti, kjer je ni? ~~ kot 3 ? enoličnost in kjer vsi pričaku-nffsa, ]{ar l kakšni Grumovi Gogi — dogodka, Bi kri do - ! j’*1 vznemirilo, da bi jim spet za-' VsakdanjZlp ' dogodek je v začaranem kro- /»s. Zato smrt. Vas brez rojstva in smrti St‘va Va mefa prej ali slej nekdo umreti. Li-Pnčakuje pogreba, ki ga že dolgo ni in noče biti, pričakuje Matilde, smrti, da bi ugrabila mogoče osemdesetletno starko ali pač kogarkoli. Nekdo mora umreti. In smrt ob koncu teksta res pride: mlada noseča kmetica, ki nese košaro na velikonočno žegnanje, pade in rodi nato v mestni bolnici mrtvo dete. Vas je potešena. Zopet je vzpostavljen stari red, pa čeprav z groteskno ironijo hamartije v podobi nedolžnega, še nerojenega otroka. In prav ta ironija, z mestoma celo satirično nastrojenostjo pisanja, povzroči temeljito vsebinsko — idejno inverzijo: če bi namreč po dominantni vaški problematiki »Odstranitev* lahko priključili tradiciji slovenske domačijske, vaške pripovedi alla Jurčič, Stritar, Tavčar, Kersnik, Finžgar, Voranc, Kosmač, je ob distanci in celo negativnem odnosu, ki ga pripovedovalec vzpostavlja do obravnavane teme, kaj takega povsem nemogoče. Auerbachova vaška idi- la, Turgenjeva socialno - kritični pogled je Lipu-ševi vasi tuj. Ta vas je razgaljena do okostja v vsej svoji mizerni utesnjenosti. Druga misel ali rekviem kavzalnosti. Strukturno raste Lipuševa pripoved iz prvin modernega romana: glavne literarne osebe ni, identificira se s kolektivom, z vasjo; razkrojena sta tako čas kot prostor, ki jima pisateljeva «naratio» poje rekviem z dosledno uporabo asociativnega principa in t.i. toka zavesti (pok v drevesu sproži npr. v pripovedovalcu vrsto razmišljanj o tem, kdaj bo penilo tudi v vasi, kdaj bo torej končno pri- šla smrt); pripovedovalec vdira v literarno fikcijo in postaja ob občasni uporabi romantične i-ronije dejanska literarna oseba (npr. v namišljenem telefonskem pogovoru); zunanji opis in dogajanje sta skrčena na minimum, «zgodba» oz. njen najpomembnejši del se odigrava «v notranjosti* kot razmišljanje, beleženje občutkov, ste-nografiranje vizij; pisatelj uporablja vsebinsko nekakšen mikro - makro princip: skozi majhne, navidez nepomembne detajle govori o velikih dilemah sodobnega časa in človeka: o smrti (»Mrtvak ob pravi uri vaško kri podkuri.»), o rojstvu in življenju, o veri. Cerkvi in bogu (... «ker potrebuje (boga, op. M. K.) je Cerkev nepopolna. Ker pa tudi bog sam Cerkev potrebuje za svojo lastno uresničitev, je nepopoln tudi on, a kot nepopolno bitje ne more biti bog. Resničen bog ne more biti nepopoln, resničen bog ne potrebuje nič, ne če-ščenja, ne molitev. Cerkve ne, vernih ne, ničesar ne, od vseh in vsega je neodvisen...*), pa še o utesnjenosti, stiski in nemoči vsakdanjega majhnega človeka govori. Motivi so kar se da drobni in mozaični: srečanje žene z možem po cesti in skoraj nadrealistično lepljenje njunih obrazov, vaje domačega pevskega zbora, nočno uriniranje na vogalih in zadrega mimoidočih ob njem... Bolj ko na slovensko tradicijo se Lipuševo pisanje odpira na sodobne tokove evropske proze. Tretja misel ali eksperiment jezika. Posebno poglavje bi ob podrobnejši obravnavi »Odstranitve* zaslužil vsekakor jezik. Poleg idejne je to prevladujoča in najopaznejša plat dela. Jezikovno eksperimentiranje se pri Lipušu manifestira različno: z vrsto rečenic (... «vsi po vrsti, kakor hiše v Trsti*), ljudskih rekov in pregovorov, z morjem dialektalnih izrazov (obavka, ergoja, eo-hija, trugva,) z oceanom neologizmov — pisateljevih lastnih skovank (odbumfnil, dušepaznik), z ritmizirano prozo, doslednim kopičenjem stavčnih iktov, z besedno igro (... »je znotraj zidu pogreb, so zunaj zidu krame, je znotraj pogreba zid, so zunanj pogreba krame, je znotraj kram pogreb, je zunaj kram zid?*) in še z marsičem. Po »Črticah mimogrede* (1964), «Zmotah dijaka Tjaža* (1972), «Zgodbah o Čuših* (1973), »Škornju* (1976) in «Izjavi» (1978), je Lipuševa proza doživela jezikovno evolucijo do skrajnih meja eksperimenta. Od tu dalje je verjetno možna le še akomunikacija in se zveza avtor - naslovnik vzpostavlja prvenstveno na podlagi zvočnih e-fektov. Involucijo pa verjetno predstavlja hote odbrana nemška sintaktična struktura stavka z glagolom na koncu, ki je osrednjemu slovenskemu prostoru kot tudi njenemu zahodnemu robu povsem tuja. Kljub temu odpira Lipuševo delo »Odstranitev moje vasi* pomembne novatorske literarne razsežnosti ob bogato spodbudni miselni vsebini, namenjeni iz koroške specifike tudi tukajšnjemu bralcu. S svojim sodobnim proznim ustrojem predstavlja rekviem tradiciji v slovenski literaturi in upravičuje, da se utrne piscu teh vrstic bralcu namenjena četrta misel ali: preberi še sam! Miran Košuta Kraljevi morski motivi v Tržaški kreditni banKi Priljubljeni tržaški akvarelist Atilij Kralj razstavlja svoje a-kvarele in novejše mešane tehnike v prostorih Tržaške kreditne banke. Osnovni motiv predstavljajo morske pokrajine in razprta jadra pisanih barv. Že lani nas je umetnik presenetil s svojimi deli, ko so ga navdihnila grška tla s svojimi pestrimi barvami in značilno sredozemsko arhitekturo. Tako je začel Kralj uporabljati poleg prirojenega lahkega akvarelnega znaka tudi plasti tempere, da bi v kontrastu dveh izrazitih tehnik bolje izrazil kromatske občutke, ki v poletnem času označujejo predvsem južne sredozemske obale. V novejših delih se spajajo žive, včasih celo napadalne barve jader, ki odsevajo toplino sončnih žarkov v kontrastu z razburkanimi hladnimi barvami morja. Prav pri teh novejših delih izstopa kompozicijska u-branost, ki s svojim ritmom privabi gledalca v izrazito poletno vzdušje. Kralj se je torej predvsem kromatsko obnovil: barve mu predstavljajo torej važno izrazno sredstvo. Uporablja pretežno pestre in žive barve, predvsem v kontrastu tako med posameznimi prvotnimi barvami, kot v kontrastu med hladnimi in toplimi barvami; medtem ko je označil grške motive predvsem kontrast med pestrimi, nezastr-timi barvami in belo barvo, ki izstopa pri grški obalni arhitek- turi. Kot ladje in čolni, ki jih Kraljeve marine upodabljajo, so tudi ta dela na poti s polnimi jadri: pred razstavo v Tržaški kreditni banki je bil namreč domači akvarelist gost barkovljan-skega prosvetnega društva, nikakor pa ni izključeno, da ne bodo dela — mogoče celo v bližnji prihodnosti — zaplula še naprej, saj prinašajo v tej hudi poletni pripeki poleg umetniškega užitka še optično osvežitev . . . Razstava je na ogled v Tržaški kreditni banki v Ul. Fabio Filzi 10 v delovnem času. Jasna Merku Kramljanje namesto obračuna oziroma... ”esne misli o «neresni» kulturi Jolet »M*' eoto^ nam Poleni tudi nr^°ljo^(^0rubU]eno PO^bno sti-lerf srier 7 . k*hfco poženemo v C?’ fco JL0dl!° se mi pretekli Qfnia. Preb;!? ,brez Posebnega za-revijo - slučajno L/kto sem3 31 °^midila soparico. rQdi ki Oa termin «resna glas-9q uPorahvlSl s°sedje kar precej Čudno je le, da L®a bin Posvojili. Pravzaprav a,jrn0 n„T°,rab skovati Slovenci, Stono***0 resni ljudje in se sC\bi nurrJ^Snmi stvarmi. Za tuj Se resm.lv lmeti Prednost, ker Phiui Pr)’ nismo žalostni, ksn^Olobn!,, naših pesnikov, "ost hkrati* Zalost je zamejska ža-je ’ h; zamudili smo prilož-nrJZforabljali izraz, ki bi *0 *Hdi 2,,a ’ kljub temu da je mJ. Ootorim dvomljiv in dvoumen. Se„,da lahko *Tesni* °lasbi- P0' Potresno ■ esne In neresne glasbe i\A7no. Ob . neresno občinstvo in HSte tem se tem se mi pojavljajo S l^jalcT^1*- Res " da so h r ni Ve «neresni», kar pa se ^hj0 £>na vrsto glasbe, ki in občinstvo je lahko ^sjsr° tudi razlogov. je, le Težko *li ^ glasbo, ker ne * tet zait k' se smeje ■ • • Mi' n ^Uko 0° nezaželeni tir. f&*n!?da jih '«*■ * .^rieiri Se< SU3venct in Slo-*De J., nkoarjamo pretežno skušam spravi- Nk?' °biT?e*mo kimcertc resne lemo resne gledališke , tem smislu smo res 'tfern ') ^ Jtni slovenski kulturni na ustimo v gledaliških 't*0. ven^°medij°’ se sicer na ar čim bolj dostojno, ko da bi nas bilo sram zabave. Ko gremo iz dvorane smo spet na smrt resni. Nekaj «neresnih» priložnosti privoščimo mladim, čim mlajšim, vendar ne preveč, da bi jim ne škodilo. Ko smo mi bili mladi, smo tudi iskali takih priložnosti, seveda kar se da privatno in nejavno. Pa tudi to ni čista resnica. Tu in tam smo si privoščili trenutke «ne resnosti». Pred točno dvajsetimi leti smo na primer doživeli v Trstu dve leti zapored festival slovenske popevke. Žal je pobuda iz «resnih» razlogov (beri: finančnih in organizacijskih!) propadla. Nekaj let je bil mir. Dosti kasneje smo si privoščili jazz koncert v Kulturnem domu. Bil je prava poslastica, saj v Trstu nimamo dosti takih priložnosti, tudi v italijanskih krogih ne. Iz generacije v generacijo nastajajo in izumirajo boljši in slabši an sambli lahke glasbe, bolj ali manj potrošniško usmerjeni. Morda ni odveč ugotovitev, da vodi «razprodajanje* po vaških praznikih pogosto v glasbeno «neresnost». Prenehala se bom spotikati ob izrazu aresen - neresen». ki mi je služil kot izhodišče in obenem spodbuda, da bi prešla na osnovno razmišljanje. Dolga leta smo se v Trstu in v zamejstvu na splošno nekako izmikali lahkotnejšim prireditvam, kot da jih ne potrebujemo. V zadnjih letih se je odnos do takih priložnosti nekoliko spremenil in začeli smo pol niti luknje, ki so zevale v našem kulturnem delovanju, tako v ustvarjalnem, kot v porabniškem smislu. Začelo se je nekako z nastopom New Swing Quarteta ob dnevu slovenske kulture pred tremi leti. Sledili so večeri kantavtorjev. doma čih - slovenskih in domačih - zamejskih. Pojavile so se kabaretne skupine. doživeli smo večer ansamblov lahke glasbe, ko so končno neka teri naši ansambli nastopali v mest- ni dvorani. Ob koncu sezone smo lahko prisluhnili še izredno zanimivemu jazz-glasbeniku. Ob vsem tem smo lahko ugotovili, da se s temi «lahkotnejšimi» zvrstmi ne ukvarjajo samo rosno mladi, temveč da se tako z lahkoto glasbo, kot s ka baretom ukvarjajo tudi zelo rresnh in kar precej »odrasli* ljudje s kar se da profesionalnim pristopom. Pri navajanju prireditev sem bila rahlo netočna. Omenila sem samo nekatere prireditve, za katere so poskrbele naše uradne ustanove in organizacije. Marsikaj je bilo zanimivega po vaseh, nekatere prireditve so doživele tudi gostovanja izven Trsta. Kazalo bi spregovoriti tudi o nekaterih večerih, ki so jih organizirali naši sodržavljani italijanske narodnosti in do katerih smo včasih nekoliko brezbrižni kljub temu, da so kmlitetni in da opozarjajo na novo fiziognomijo in spremenjeno raz sežnost tržaške kulture. Nisem nameravala obnavljati kronike prireditev. Želela sem samo opozoriti na nekatere nove težnje, na neko iskanje, ki ni zanimivo samo po sebi temveč zato, ker skuša ugoditi tudi želji določene plasti občin stva. Poletni čas morda ni najprimernejši za razmišljanje. Pa je bilo treba vendarle beležiti neko spremembo, neke novosti v primerjavi z mrtvilom, ki smo ga bili deležni pretekla poletja. Morda bi lahko prav v tej poletni soparici odkrili svežo idejo, s katero bi v dolgih zimskih večerih ustregli mladim, mlajšim in najmlajšim, če uspemo s tem po darili še kanček radosti in razposajenosti tistim, ki na rosno mladost že pozabljajo in postajajo zaradi tega »preresni*, pomeni, da smo uspeli uresničiti vrsto želja, ki jih marsikdo zaupa le samemu sebi, ko v po letni noči malodušno zre v nebo in čaka, da bi se utrnila zvezda . . . (nak) Rock sanje Tomaža Domiclja Pred kratkim je Tomaž Domicelj nastopil na koncertu v Zgoniku ob priliki krajevnega festivala komunističnega tiska. Pred koncertom je bil sproščen v družbi mnogih tržaških prijateljev, saj je pri nas nastopal večkrat, ob tej priložnosti sem se z njim pogovoril o marsikaterih problemih, seveda glasbenih, ki se pojavljajo na Slovenskem. To ni bil nikakršen intervju, temveč le prijateljski pogovor, zanimivega pa je Domi-selj povedal marsikaj. «Vidiš,» je rekel Tomaž med eno o-sminko in drugo, «pravzaprav nisem bil nikoli prvi izmed slovenskih pevcev, ali kantavtorjev, pač pa sem že preko deset let med prvimi desetimi. Eno leto je bil najboljši ali pa najbolj priljubljen Aleksander Mežek, potem spet Oto Pestner, nekaj časa Tomaž Pengov, v zadnjem obdobju Andrej šifrer, letos pa je Marjan Smode «osmodil* čisto vse in je trenutno »najboljši slovenski pevec*. Jaz se zato seveda v določeni dimenziji, primerjam z italijanskim Luciom Dallo, ki je bdi dolga leta, in še bo, med prvimi, pa ni nikdar segel po samem vrhu.* V Zgoniku se je že zmračilo, ljudi je bilo že mnogo, toplota skoraj neznosna, Tomaž Domicelj p« je stopil na oder in kar sam, kot je že njegova navada, začel svoje izvajanje. Prva pesem, na sporedu je bila, ljudje so jo spoznali že po prvih akordih, »Danes bo srečen dan*, lahkotna, vendar še vedno, po tolikih letih, prijetna pesem, malce naivna, pa zelo popularna in priljubljena. »Gospod di-rektor*, »prastara pesem*, kot jo je sam imenoval, sicer pa čisti in enostavni rock brez modemih haevy, punk, new wave ipd. pritiklin, je bila druga pesem na sporedu. Nekoliko bolj slovenski duh je bilo čutiti pri popularni «stati mami*, glasbenemu «spomeniku» vsem nonam tega sveta. Za naslednjo pesem »Kamionarji* si je nadel še orglice ter pesem izvedel v tipičnem country stilu. »Slovenskega naroda sin* je pesem, ki sem jo pred kratkim že zasledil v marsikateri pesmarici (skupno z John Denver - Mežkovo »Siva pot* in Šifrer jevo »Vse manj je dobrih gostiln*); no, to ponarodelo pesem je izvedel zelo umirjeno, skoraj nežno, kot taki pesmi pristoja. Naslednja pesem «Jamajka» pa res ne rabi predstavitve; sen daljnega morja, izgubljene sanje, iskanje naših utvar, vse to zapeto v nekoliko komercialni o-bliki, to je Domicljeva najuspešnejša pesem. Nato pa »Hej, Mery», pesem o portoroški prostitutki Mariji, odeta v nekoliko moralistično tančico, malo rocka, dosti whiskyja. Potem spet bežen pogled v ameriško tradicijo ljudskih pesmi: »Irena, lahko noč* ali »Good night, Irene*, potujočega ljudskega pevca Leadbel- lyja „ . Domicelj je pri pesma »Parada* Marka Breclja menjal stil, prešel je na trdi rock, tipično punk besedilo (cinično? protestno? zafrkljivo?), ki je skupno s trdimi zvoki ostro zvenelo v ušesu. Nova pesem »Povej, kaj misliš*, spet trdi zvoki tako imenovanega «heavy metala*, ko ti strune kovinsko stresajo možgane. Še pesem »Najmočnejši ostanejo* (kdo? mi? on? oni?, naši?...) ter zaključek večera, prijetnega, sicer pa takega, na katerega pri nas v zamejstvu nismo navajeni. Morda pa je rešitev zelo e-nostavna: če bi slovenski kanta vtor ji pogosteje zahajali k nam, bi jih bili bolj navajeni in bi bili taki glasbeni večeri normalni! Enostavno, kaj-ne? D. Jelinčič V prijateljski tekmi proti splitskemu Hajduku Žico navdušil Videmčane Udinese - Hajduk 3:1 (2:0) STRELCI: v 14. min. Edinho, v 42. min. Žico, v 71. min. Causio, v 89. min. Buršač. UDINESE: Brini (od 46. min. Bo rin), Galparoli (od 46. min. Panche-ri), Tesser (od 46. min. Dominissini), Gerolin, Edinho, Cattaneo, Causio, Marchetti (od 72. min. Urban), Mia-no (od 46. min.) De Agostini, Žico, Virdis (od 59. min. Pradella). HAJDUK: Pudar, Curkov (od 66. min. Iskra), Miljuš, čelič (od 61. min. Adamovič), Čop, Rožič, Zlatko Vujovič (od 76. min. Vulič), šliško-vič, Zoran Vujovič, Šalov (od 46. min. Buršač), Pešič (od 66. min. Ču-tuka). SODNIK: Agnolin (Bassano del Grappa). GLEDALCEV: 40.000. Žico se je predstavil svoji novi — videmski publiki. In predstavil se je, kot je bilo pričakovati od velikega asa. S svojo igro je namreč navdušil gledalce, ki so zanj do zadnjega ko- zico je že v prvi tekmi v Vidmu pokazal, kaj zna tička napolnili stadion, poleg tega je tudi dosegel zelo lep zadetek. Skratka, Žico je postal (sicer o tem tudi ni bilo dvoma) novi idol Vidma. In za prvi nastop svojega asa je videmsko društvo izbralo kot nasprot nika v prijateljski tekmi splitskega Hajduka, ki pa ni bil in ni mogel biti enakovreden tekmec Videmčanom, saj so bili Spličani preutrujeni od dolge vožnje in zato tudi niso pokazali vsega, česar zmorejo. Vse oči na tribunah so bile uprte pa slavnega Žica . . . Več prijateljskih tekem Poleg prijateljskega srečanja v Vidmu je bilo v nedeljo na sporedu še več prijateljskih tekem. IZIDI Reggello - Genoa 0:6; Volterrana -Piša 0:7; Ascoli Pro Calcio 8:0; Ca-steldelpiano - Lazio 0:9; Grosseto -Napoli 1:2; Brunico - Roma 0:7; St. Christophe - Torino 2:11, Cavalese -Verona 0:13. Na ženskem košarkarskem SP Jugoslovankam zopet usoden drugi polčas Kitajska — Jugoslavija 76:58 (32:34) JUGOSLAVIJA: Suka 8, Božinovič, Komnenovič 4, čangalovič, Krivokapič, Vangelovska 2, Golič, Dornik 9, Majstorovič 9, Perazič 22, Dekleva 2, Uzelac 2. RIO DE JANEIRO — Na ženskem svetovnem košarkarskem prvenstvu je jugoslovanska vrsta doživela še en poraz. «Plave» so tofkrat izgubile proti Kitajski, pa čeprav so odlično začele, kot sicer v vseh tekmah doslej. Vodile so namreč že s 17:6 in v vodstvu so bile tudi po prvem polčasu. Nato pa so povsem popustile in tudi zasluženo izgubile. V vrstah kitajske reprezentance se je odlikovala Hiabo Sang, ki je obenem dosegla tudi največ tem srečanju (28). koia Od ostalih dveh tekmah »8 ^ naj omenimo tesno zmago Juzn, jj je nad Brazilijo. Brazilke so ^ nuti pred koncem srečanja se ^ z devetimi točkami razlike, ^ ^ so povsem popustile in izgubi*e razlike. ir Sovjetinje pa so brez _v L0 je žav odpravile Bolgarijo m ^ naprej nepremagane vodijo na ni lestvici. IZIDI 5. KOLA 6:58 Kitajska - Jugoslavija ^.79 Južna Kareja - Brazilija, Sovjetska zveza - Bolgarija LESTVICA jaj; Sovjetska zveza 8; Južna n ^a. ZDA, Brazilija in Kitajska % rija in Poljska 2; JugoslaviJ Nekaj dni pred SP v Helsinkih Na motociklistični dirki za VN Ve ti k e Britanije Nova tragedija v Silverstonu Bliža se svetovno atletsko prvenstvo v Helsinkih in atleti z vsega sveta se mrzlično pripravljajo na ta izjemen dogodek. Večji in manjši mitingi se vrstijo vsepovsod. Pa tudi o-dličnih rezultatov ne manjka. V Berlinu je namreč ženska štafeta NDR (Silke Glaisch, Maritha Koch, Ingrid Auerswald in Marlies Gohhr) izboljšala svetovni rekord na 4x100 m s časom 41”53. Prejšnji rekord, ki ga je ženska štafeta NDR (Auerswald, Muller, Gohr in Hockel) dosegla na olimpijskih igrah v Moskvi leta 1980, je znašal 41”60. V Gatesheadu je Američan Mel Lat-tany postavil nov svetovni rekord na 300 m s časom 32" 15 in tako izboljšal prejšnjo najboljšo znamko, ki jo je dosegel Italijan Pietro Mennea s časom 32”23. Sara Simeoni n>a SP RIM — Olimpijska prvakinja in bivša svetovna rekorderka v skoku v višino, Italijanka Sara Simeoni je vče- raj izjavila, da bo nastopila na bližnjem SP v Helsinkih. Vse je namreč kazalo, da Simeonije-ve ne bo na veliki finski prireditvi. V soboto pa ji je uspel skok 195 cm. Ta zmanka jo je spodbudila, da tako bo zanesljivo odpotovala v Helsinke. Nov uspeh «Azzurre» NEWPORT — Z zmago proti avstralski jadrnici «Advance» je «Azzur-ra» še utrdila svoje drugo mesto na lestvici. Medtem se je organizator o-dločil, da zadnjeuvrščeni «Francijo 3» in «Advance» izključi iz nadaljnjega tekmovanja, saj je njun zaostanek tolikšen, da ne moreta več misliti na uvrstitev v polfinale. Izločilne regate za uvrstitev v polfinale se bodo zaključile v četrtek, začasna lestvica pa je naslednja: 1. «Avstralija 2» 16,88; 2. «Azzurra» 11,20; 3. «Victory» 10,44; 4. «Kanada 1» 9,72; 5. «Challenge 12» 8,60; 6. «Franeija 3» 2,12; 7. «Advance» 0,80. Smrtno sta se ponesrečila Huber Nadaljuje se dvoboj med Spencerjem Broivn Robertson1 SILVERSTONE — Nedeljska dirka v Silverstonu za VN Velike Britanije je znova terjala mladi življenji, tako da se je število smrtnih žrtev letošnjega svetovnega prvenstva že povzpelo na šest. Za Ishikavvo, Frutschijem, Pacijem in Ruettimanom tokrat nista preživela nesreče Švicar Peter Huber in sevemodrski pilot Norman Brown; slednjemu se je vozilo takoj za nekim ovinkom pokvarilo in je moral zmanjšati hitrost, Huber se tega ni zavedel in se je vanj silovito zaletel. Brown je bil na mestu mrtev, Huberja so sicer odpeljali z rešilcem, vendar tudi zanj ni bilo več pomoči. V razredu do 500 ccm se nadaljuje oster boj med Spencerjem in Robertsom, ki ju v skupnem seštevku sedaj ločita le točki. V Silverstonu je bil najhitrejši Roberts, ki je zmagal tako v prvi kot drugi preizkušnji (zaradi nesreče so namreč dirko prekinili). V razredu do 250 ccm pa se je svetovno prvenstvo v bistvu končalo, čeprav manjka še preizkušnja v San Marinu. Carlos Lavado iz Venezuele je namreč na skupni lestvici nedosegljiv. Isto velja tudi za razred do 125 ccm, kjer je celo dve dirki pred krajem (VN Švice in VN San Marina) šestintridesetletni Španec Angel Nieto že osvojil svetovni naslov, zanj že dvanajsti. VRSTNI RED 125 ccm: 1. Nieto (garelli) 33’52”34 s poprečno hitrostjo 166,880 km na uro; 2. Kneubuhler (MBA) 33’52”45; 3. Muller (MBA) 33’52”56. SKUPNA LESTVICA: 1. Nieto 102 točki; 2. Lazzarini 67; 3. Kneubuhler 61; 4. Tormo 46; 5. Vitah 43. 250 ccm: 1. Bolle (pernod) 38'22”29 s p>oprečno hitrostjo 176,780 km na uro; 2. Espie (chvalier) 38’22”46; 3. Sarron (yamaha) 38’22”58. SKUPNA LESTVICA: 1-točk; 2. De Radigues 65; * -58; 4. Espie 55; 5. Guilleu* ^ ^ 500 ccm: (skupni seštevek ^ p žen j, pred in po prekinitvi! •^ berts (yamaha) 42’19"07 s Pr hitrostjo 187,010 km na uro- • -«i' (honda) 42’23”18; cer (suzuki) 42’23”27; .. ha) 42’27”44; 5. Fontan U' 42’49”82; 6. Katayama L 42’50”55; 7. Haslam (hond^ ’ „98;« Q Von rVnlmnn ^ C1171lkl) * „ iti % 8. Van Dulmen (suzuki) -Sheene (suzuki) 43’32’ 99- vr®1* P (suzuki) 43’40”01. SKUPNA LESTVICA: (na tekmi za VN švedske in ogbe^ na): 1. Spencer 117 točk; ' 115; 3. Mamola 79; 4. Katap^ U 5. Lavvson 62; 6. Fontan •> ’ chinelli 35; 8. Uncini 31: »• 27; 10. Roche 15. Na balkanskem plavalnem prvenstvu na Reki Bolgari boljši od Romunov in Jugoslovanov Patrizio Oliva ostal evropski prvak RAPALLO — Italijan Patrizio Oliva je ostal evropski prvak v srednje lahki kategoriji, s tem da je povsem zasluženo in brez težav po točkah premagal Španca Antonia Guinalda. Kolikšna je bila premoč italijanskega boksarja, jasno kažejo točke, ki so jih trije sodniki dah v korist Olive (117:113; 120:114; 120:113). Italija v vodstva FIRENCE — Po prvem delu evropskega prvenstva v bezbolu je Italija še nepremagana v vodstvu. Na drugem mestu sledita Nizozemska in Belgija s po dvema zmagama v treh tekmah, s po eno zmago sledita Švedska in Španija, na zadnjem mestu pa je Francija brez točke. Finalni del se bo pričel danes. Italija bo igrala drevi ob 21. uri proti Španiji. REKA — Na letošnjem balkanskem prvenstvu v plavanju so končno prvo mesto znova osvojili Bolgari pred Romuni in Jugoslovani, prineslo pa je precej novih rekordov, tako prvenstva kot posameznih držav udeleženk. Pohvalo pa so želi tudi prireditelji za zelo dobro organizacijo. Tudi zadnji dan je minil v znamenju novih rekordov, še dve zlati kolajni sta Jugoslaviji priborila brata Petrič: Darjan je zmagal na 1.500 m prosto, Borut pa na 400 m mešano. Prijetno so iznenadili še trije drugi slovenski plavalci, ki so prejeli srebrna odličja: Ambrož in Alaufova na 200 m hrbtno in Šolar na 400 m mešano. Jugoslovanski plavalci se bodo sedaj v Splitu pripravljali na bližnje evrop sko prvenstvo v Rimu, kjer bodo nastopih brata Petrič, Šitič in Butar ter Barič. REZULTATI ZADNJEGA DNE MOŠKI 1.500 m prosto: 1. D. Petrič (Jug.) 15’41”88; 2. E. Nan (Rom.) 16'07”33; 3. Kočanov (Bolg.) 16,07”70. 200 m hrbtno: 1. Stivenso (Grčija) 2’09”59; 2. Mandache (Rom.) 2'10”38; 3. Ambrož (Jug.) 2'11”73 400 m mešano: 1. B. Petrič (Jug.) 4’41”19; 2. Nontas (Gr.) 4’45”39; 3. Šolar (Jug.) 4’45"39 400x100 m prosto: 1. Bolgarija 3’32”52; 2. Romunija 3’35”91; 3. Jugoslavija 3’36”92 ŽENSKE 800 m prosto: 1. Dara (Gr.) 8’50”90; 2. Polencsar (Rom.) 8’52”50; 3. Hauptrich (Rom.) 9’10"74 400 m mešano: 1. Protopapa (Gr.) 4’56"83; 2. Baka (Rom.) 4'58”U; 3. Bogomilova (Rom.) 5’03”57 200 m hrbtno: 1. Patrascoiu (Rom.) 2’14”73; 2. Bonaciu (Rom.) 2T8”18; 3. Alauf (Jug.) 2’22”06 KONČNI EKIPNI VRSTNI RED Moški: 1. Bolgarija 173 točk; 2. Ju goslavija 152; 3. Grčija 113; 4. Romunija 101; 5. Turčija 82 Žesnke: 1. Romunija 184 točk; 2.Grčija 123; 2. Bolgarija 122; 4. Jugoslavija 109; 5. Turčija 14 Skupno: 1. Bolgarija 295 točk; 2. Romunija 285 ; 3. Jugoslavija 261; 4. Grčija 236 ; 5. Turčija 96 Kolajne: Grčija 11 zlatih, 7 srebrnih, 2 bronasti; Romunija 7-13-4; Bolgarija 7 5 - 10; SFRJ 4-3 11; Turčija 0-12 Začetek v Bazovici Tudi letos je Triestina svojo prvo uradno prijateljsko tekmo odigrala v Bazovici proti domači Zarji, ki so jo tokrat ojačili tudi igralci iz nekaterih drugih klubov. Na sliki: ekipi Zarje in Triestine , Na SP s kajaki 'in kanuji Tri kolajne (1 zlata) tudi za Jugoslavijo TAMPERE — Na 18. svetovnem prvenstvu s kajaki in kanuji na mirnih vodah je Jugoslavija dosegla lep uspeh, saj je osvojila tri kolajne, od katerih eno zlato. Zlato odličje sta si priborila kanui sta Matija Ljubek in Mirko Nišovič v konkurenci kanujev dvosedov v vožnji na 500 m. Ljubek in Nišovič sta bila uspešna tudi v vožnji na 1000 m, kjer sta osvojila bronasto odličje. Zadnji dan se je zelo dobro odrezal tudi Milan Janič, ki je v konkurenci kajakov enosedov na 10 tisoč metrov zasedel tretje mesto in si s tem priboril bronasto odhčje. Na skupni lestvici so se seveda najbolje odrezale Vzhodna Nemčija, Sovjetska zveza in Romunija, ki so tudi pobrale večji del kolajn. Razočarala pa je Italija, ki se nikjer ni uvrstila više od 5. mesta. KOLAJNE: NDR 7 zlatih, 3 srebrne, 1 bronasta; SZ 3-6-3; Romunija 3-3-3; Madžarska 1-2-2; Norveška 4-1-0; Jugoslavija 1-0-2; češkoslovaška 1-0-1; Velika Britanija 1-04); Nova Zelandija 0-1-1; Bolgarija 0-1-0; Švedska 0-0-2; Avstrija, Kanada in Poljska 0-0-1. C VATERPOLO — Na mladinskem svetovnem prvenstvu v vaterpolu v Barceloni sta bili v petem kolu uspešni tako Italija kot Jugoslavija. «Azzur-ri» so premagah Japonce s 16:3, -splavi* pa Kitajce s 14:8. Poraz Evertovč SIDNEY — Na mednarodne*^ škem turnirju v Sidneyu Je .lJl0 r ka Pam Shriver nepričakovan favtovo spanje s Hajdu-fvEUsta. Vc ’ b° v ponedeljek, 15. *2 doiBaA ^ ekipe se bodo sreča-C C.° enajsterico Vozil, izj^riearu pa ^ ju(jj M letos trn^i- ri°_vabiti v goste videm-Udinese- v ^ leto« ■ n°gometno prvenstvo H že 21. avgusta. NK i^?s uuatopal v slovenski t, tlIlEVl v GRADIŠČU 'lS4rkarsko 5* Ja'Jugoslavija p8*1*1 in^1-'slcib tekmah v červi-rartni palači v Gradišču. V PRIREDBI ŠD MLADOST Sklenjene špoirtne prireditve v Doberdobu V Doberdobu se je zaključil spored športnih manifestacij, ki jih je v o-kviru vaškega praznika organiziralo športno društvo Mladost. V malem nogometu za člane so zmagali igralci iz Prvačine, ki so z 4:3 odpravili domačo postavo. V tekmi za 3. mesto pa so Rončani odpravili eki-p>o Sel s Krasa s 6:3. Sicer so v okviru športnega praznika v Doberdobu organizirali tudi atletski troboj ter pohod. Več o teh dogodkih bomo še poročali. Na regati v razredu «Evropa» Solidna uvrstitev kadetinje Ariane Bogateč (TPK Sirena) V soboto in nedeljo je bilo v Grade-žu consko srečanje jadrnic v razredu «Evropa». Dve preizkušnji so izvedli v soboto, medtem ko so organizatorji tretjo preizkušnjo, ki bi morala biti v nedeljo, zaradi neugodnih vremenskih pogojev odpovedali. Regate se je udeležila tudi Sirenina kadetinja Ariana Bogateč, ki se ravnokar nahaja v tisti prehodni fazi, ko še jadra z «optimistom», a si obenem že privošči tekmovanje z «Evro-po». To je jadrnico večje razsežnosti, ki je primerna za mlade jadralce od 14. do 18. leta starosti. Regate se je udeležilo devet jadralcev. Sirenina kadetinja je na končni lestvici zasedla 4. mesto, kar je zelo dobra uvrstitev, piredvsem če pomislimo, da je to njena prva preizkušnja z večjo jadrnico in da se je morala spoprijeti z že izurjenimi jadralci. Končna lestvica je naslednja: 1. Inc hi ostri (Pietas Iulia), 2. Beltrame (Porto Velico Veneziano), 3. Leghisa (SOC Tržič), 4. Ariana Bogateč (TPK Sirena). A. D. S NOGOMET — Tehnični direktor brazilske državne nogometne reprezentance, Carlos Alberto Pereira, je za «amariški pokah, (pirati Ekvadorju in Argentini) sklical naslednje igralce: vratarja Leao in Poao Marcos; branilci Leandro, Paulo Roberto, Ju-nior, Vladimir, Marcdo, Nozer in Toninho Carlos; vezni igralci Andra-de, Tita, Socrates, China in Renato; napadalci Jorginho, Renato (Gremio), Eder, Roberto «Dinamita» in Careca. Balinarska turnirja V okviru festivala komunističnega tiska je bil v nedeljo v Zgoniku balinarski turnir za dvojice. Končno zmago sta si zagotovila Gašper Fran-kovič in Boris Simoneta, ki sta v velikem finalu odpravila s 13:3 par Anton Kobal - Alojz Brešan. Tretje mesto je osvojila dvojica Ljubo in Sandro Milič, četrto pa Angelo Milič in Milan Škabar. V Domu pristaniških delavcev na Proseku je bil v soboto v okviru praznika špx>rta balinarski turnir, na katerem je nastopilo 8 četrveric s Kraške planote. Prvo mesto je osvojil Nevio z Opčin, ki je v finalu premagal repentabrski Kraški dom s 13:4, tretji je Kras iz zgoniške občine, četrti p>a Portuale. (B. S.) ZSŠDI obvešča, da v mesecu avgustu urad posluje od 8. do 12. ure. TPK Sirena obvešča, da se pred društvenim terenom v Barkovljah redno odvijajo jadralni treningi ob torkih in četrtkih, od 14. ure dalje. Treningov se lahko udeležujejo tudi mladi kadeti in kadetinje, ki so komaj končali jadralna tečaja pri TPK Sirena. Šahovska sekcija ŠD Polet obvešča vse ljubitelje šaha, da je poletni igralni čas vsak torek in p>etek ob 20. uri na sedežu v krožku Poleta, Ul. Ricreatorio. Toplo vabljeni. ŠZ Bor obvešča, da je stadion «1. maju zaprt do 15. avgusta. 1. — 2. — 1. Mauvillon 2. Albatenio 1. Nashville 2. Anfitrione 3. — 1. Makiri 2. Antilla D’Ausa 4. — 1. Alina B 2. Akito B 5. — 1. Maggiese 2. Elegante 6. — 1. Principe Igor 2. Seven Up KVOTE 12 — 8.594.000 lir 11 — 545.000 lir 10 — 65.000 lir 2 2 X 2 X 1 1 X X 1 1 X ieAtfetsko vtsk"0 prvenstvo, ki je veUu potI'eni tudi običajni S®* tdsu ^ mA in SZ, ki v v*1* velikana. Teh- ^P°KgajMiZgladil m0Čkna Hi« Pfav P® Pravi velikan N*aL“^hna NDR, ki sicer ^Sah, :!? arroke konice v raznih si/*4 izit//3 Pa iz tekmovalnega ?l^lSfXKobnost' d® ^d- kovali®1 startih tekmovalce ki znajo piredvsem Slede ,/a,.^0, da se utegne ne-nam*11*4 tudi v Helsinkih, je P°g!edati prav v ta-atAoboi J . v Prepričanju, da bo % ^"^nal.tudi tiste, ki jim kj*1* žen* P°Se^ Pri srcu. Dn. 80 Sm^s*carai ni konkurence, Nd ^etuije z izjemo šprinta ^zr.ed boljše, v moški )£■ P® & stanje bolj izena- Podlag; lanske stoterice naj- Sovjetska zveza ter ZDA nista več edina «velikana» Razpredelnica po panogah s prisotnostmi na lestvici 100 najboljših na svetu je naslednja: boljših atletov na svetu so v 20 pa-nogah za posameznike (vse z izjemo hoje) ZDA zabeležile 554 prisotnosti, SZ p>a 415. Točnih podatkov o hoji ni, računa pa se, da bi z njo SZ zmanjšala razliko na samih 40 enot. Skoraj vso prednost si ZDA priigrajo v štirih panogah in sicer v tekih na 100, 200, 400 m in 110 m čez ovire. Drugod se stanje nagiba k enemu ali drugemu. Sovjeti imajo v kladivu, troskoku in deseteroboju svoje elitne panoge. Trenutno stanje bi dalo pri moških kar 10 prvih mest atletom ZDA in samo 3 predstavnikom SZ. Običaj pa je, da dosežejo Američani več v ze- lo intenzivni pomladi, ostali — torej tudi Sovjeti — pa kasneje. V Sprinterskem taboru ZDA se tako že odkrito govori o skoraj gotovem umiku Lewisa iz trojke za 200 m, zadnji uspehi Mennee in njegova zagrizenost p>a so ublažila navdušenje ameriškega vala. Navdušeni so bili Američani tudi ob uspehih svojih skakalcev s palico, ki naj bi ponovno osvojili eno najbolj klasičnih «ameriških» panog. Njihov Olson pa je po bombni zimski in pomladni sezoni začel pešati, medtem ko so Evropejci začeli preskakovati 5,70 m in več kot za stavo. Edine zanesljive ameriške zmage naj bi prišle iz tekov na 100 m, 110 m čez ovire, iz štafete 4x400 m in daljine. Povsod drugod je konkurenca zadostna za morebitne drugačne razplete. Sovjeti so še vedno porazno slabi v vseh tekih, dobri pa v tehničnih panog ah. Njihov največji adut so metalci kladiva (predvidena prva tri mesta), sledijo p>a skakalci s palico, troskokaši, deseteroborci, metalci diska in kopja ter skakalci v višino. V končnem seštevku bodo Američani gotovo boljši od Sovjetov. Slednji bodo do svojih kolajn prišli z veliko težavo. Američani pa še zdaleč ne bi smeli serijsko osvajati zlato. Bruno Križman Lokar 3. Pogozdovanje krasa r da m 0 Se ie v zvončastih cvetičih zganilo, ka-L Tako 6 P°zdravlja, in tudi v meni je odgovorilo. J’ Saj )e to tedaj, sem rekel, prav tega sem ča-4čala ’ P°mlad, zgodnja. In nežna sapica se je j^ne Pa ni bilo doma. Preždel sem dan pri * pravili so mi, da odhaja zgodaj in se vra- ^°tejn 'G ta’ Sejn preudarjal, pa ne da bi morda ?a ni P® kar zbogom, is ko Sv bl 0 nič takega. Sfidlai a stopila v hišo, stanovala je zunaj vasi, sj *Mor Zazria vame in rekla: p°6ledati, če si res ti. Si in nisi, malo ^ ko Se ,Sebi podoben. Skoraj ne morem verjeti.* ^ dienn16 nastrmela, je bila silno vesela in nato ’I*a s ’. °ledtem ko sem jo bistro pogledal: £ Pfjpo 1 s* moja strnička, ali ne?« 1dl zofQ^°Yata je na moč živo, kako vstaja s tvje p P1 in gre s tovarišijo uro daleč čez hrib. 6 v Z?. nad veliko dolgo dolino. Tam se po-4®djej0 lupinah po petnajst in po policah po- Hi 'kaj : v Jfi bili t '” sem vPrašal nehote, čisto od rok bj, a^šni ta beseda. Samemu sebi sem se čudil, tJ^j prj gati sem. Samo železo in jeklo mi je bilo (V , ia i, rpkah in v glavi in francoski ključi in it So ®sče in pile in primeži — a kaj je to? Se”16 da^* v mesto v delavnico k mehaniku, Sf> na?1 Nil rojen v majčkenem zaselku, sem it ^ia rt«6-, ln na vse Pozabil. In zdaj, kakor da 'Ril zdala Sa nečesa, kar je nekdaj dobro vedela iv ^bi ,ne more spomniti. Tako sem se same-b>žii Cudil in utihnil. Nov pojem me je kar ‘kieona % e Petna^^ .Pa i- govorila dalje, kako stopa kr-tef’ v vrst' v vrsti navzdol proti dolini z veliko ^e^^kseb* “kakor vojaki v strelcih«, poldrugi me-‘K^oke l' in koplje jame, pa ne pregloboke, ne ''š v ak?lo da bi človek udobno sedel vanje. Vrh. y Prišli hribu čisto do dna, se povrnemo zetniji Vsak° iamo pride mlad borovček in lepo 0 zatlačimo in ga na vrhu obložimo s 100 m ZDA 50 SZ 3 200 m 48 3 400 m 49 11 800 m 21 8 1500 m 16 9 5000 m 17 13 10000 m 21 15 maraton 26 5 110 m ovire 54 11 400 m ovire 24 14 3000 m zapreke 13 14 višina 38 34 daljina 35 26 palica 35 33 troskok 22 48 krogla 34 25 disk 24 20 kladivo 3 54 kopje 10 25 deseteroboj 14 44 kamenjem, to je zaradi vlage in drugega. In potle? Smo flikali kotle!« Simeona se je tako prisrčno, tako radodarno in na široko zasmejala, da me je kar prevzelo. Pri tem je široko zazijala, tudi temu sem se čudil, in pokazala bele zobe do kraja. Njen smeh je kakor dejanje zase, sem bežno pomislil. Imela je velike, črne, odprte oči, pravilen nos in sila zvonek glas. Ko se je takole prijetno razklepetala, bi bil prav pomislil, da poganja majhen zvonček in vsenaokoli po prostoru se razlega lepo svetlo klenkanje. Rasti je bila srednje, ali čuda lahko, kakor pero, vzmet, je navadno skočila. Ko se je do dna izsmejala, se je pomirila in rekla modro, kakor poučuje mati otroka: «Lep borov gaj bo to, hosta, sme se bodo pasle notri in fazani, kakor tam za veliko cesto,« in pokazala proti vzhodu. Počasi, korak za korakom se je moja duša vračala — razumel sem — v kraje detinstva, dvajset let nazaj. Vse to, kar je Simeona živela, je bila pozabila, desetletji sta bili zabrisali strugo, zasuli jo s prodom in peskom in, resnično, nisem je mogel prepoznati, tudi ne, kod je tekla. Prisluhnil sem pozabljeni melodiji. Simeona je nežno udarila na pozabljeno struno in struna je odgovorila. Odgovorila ni močno in razločno, ne, komaj toliko, da sem vedel, struna je tu, še je tu. Nasmehnil bi se bil ob tem, pa moja začudenost je bila prevelika. Moji možgani kakor da so imeli vse prekate zasute in zatr-cane z drugimi rečmi in nežna melodija ni mogla nikjer noter. Nikjer ni bilo zanjo prostora. Tako je bilo prvi večer. Zelo me je prizadelo, toda ne z bolečino, ki se je človek boji, napolnilo me je z napol veselim čustvom, ki sem se mu čudil, ker ga nisem bil vajen. Bilo je tako novo. Simeone si nisem upal preveč gledati, in ko se je tudi ona zazrla vame, sem povesil kakor otrok oči. Ugibala sva, kako bi se razmestila, in se oba v zadregi smehljala. Videl sem, da ji trda prede in ne ve, kako bi. «Ti boš spal zgoraj,« je rekla, toda pri priči se je premislila in rekla dosti bolj odločno: «Ne, ne, spodaj, kaj pravim, ti boš spal spodaj in jaz zgoraj!« Kaj je pravzaprav mislila? Nisem mogel uganiti do kraja. Bilo je, kakor da jo uravnava šele izgovorjena beseda na pravo pot. Še parkrat je zmajala z glavo in videl sem, da ji nekaj, meni neznanega, nagaja. Ali ji je hodilo na pot zaradi ljudi? Kaj bodo rekli? Zaradi mene? To me je malce vznemirilo. Malo z besedo, malo s kretnjo, malo je še s pogledom oprezovala, pa vendar ravnala, kakor da je do kraja odločena in ve, kaj dela. In tako nisva več menjala. Ležal sem tedaj v kotu spodaj, Simeona je na kamri zgoraj včasih v snu narahlo zasmrčala, tako kakor zabrenči osa, jaz pa sem se v temi nasmehnil, ker se mi je v nočni tišini zdelo, da plava Simeona nekam daleč. Tema naokoli in tudi zunaj se mi je napolnila z nekim veselim ugodjem, ki mi je bilo doslej tuje, a ki me je vendarle zamikalo. Poln pričakovanja sem se mu vdal in počakal, kam me popelje. Simeona mi je puščala zajtrk, kosilo in vse, kar bi potreboval, in se odpravila s tankim zorom popolnoma neslišno. Mislim, da je tihotapila bosa. Kdaj je priprla vrata? Potem sem kasno in sila leno vstajal (v ambulanti so mi zabičali: počivati!) in se razgledoval, ves dan sem se razgledoval — toda nad čim le? Samemu sebi sem se čudil. Ljudje so bili vsi zunaj na polju, pomladno sonce se je zmagovito vzpenjalo in stal sem, okrevajoči bolnik, pri strani in gledal. Lezli so za plugom, ki se je, ko so ga na ozarah privzdigovali, zabliskal v svetlobi, pokali so z bičem in korakali ob voleh, ki so zdržema vlekli, ves dan je bilo na polju pod vasjo prav živo in trudoma sem se spominjal, da sem nekdaj tudi sam tako stopal po brazdah in pokal s kratko nasajenim bičem. Kdaj je to bilo? Mene je gledanje prevzelo in bilo mi je, kakor da sem sam zraven, da pokam z bičem, da ravnam z lemežem. Seveda, neki poseben zrak je vlekel od morja skozi borove gaje in stopilo mi je kakor v kri. Bil sem malce omamljen, pijan. Ali je storila to samo pomlad? Prišlo je vse obenem nadme, no, kratko in malo več stvari. Simeona se je vračala z nočjo, toda ni bilo veliko besedi z njo, bila je trudna. Videl sem, da je vsa prevetrena od zrakov na policah in obžgana od zgodnjega sonca, pa tudi od prsti zdelana, kakor bi se bila malo s prstjo spoprijela. Vse to je dihalo vame iz njene podobe, kakor rastlina je kmalu povesila glavo in zadremala. Izživela se je tam zunaj. Všeč mi je bila celo njena utrujenost, zakaj kazala je na njeno polno izživljanje in na elemente, s katerimi je ves čas dihala. Zrak, sonce, veter, prst in pogled čez dolino do daljnih hribov in še dalj. Vse to je prinašala, ko je prihajala zvečer utrujena, s sabo in počasi sem jel razumevati, da prinaša pravzaprav veliko. Naročnina: Mesečna 9.000 lir - celoletna 108.000 lir. - V SFRJ številka 6,00 din, naročnina za zasebnike mesečno 100,00, letno 1000,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 140,00 letno 1400,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-537 pice, morda včasih tudi ogrožena ^ $e o , cija namreč zahteva velike n°P°'?h,vj, pf čajo» počasi) toda prava PeTSf>e.;,,gi