Posamezna številka Di* 1* Poštnina plačana j gotovini. NARODNI DNEVNIK Izhaja veak dan opoldne, izvzemii nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Di« 20 —, inozemstvo Din 30'—. Neodvisen političen list. UREDNIŠTVO J* UPRAVNISTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. IS. TELEFON STE V. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pu taiiiu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem Ček. uradu štev. 13.638. Represalije. Poslanik Baiugdžič pozvan v Beograd. Kot odgovor na postopanje avstrij- ' ske vlade v zadevi slovenskih šol na Koroškem je prosvetni minister Pri-bičevir ukinil nemške paralelke na jugosleveilskih srednjih šolah. korak ministra Pribičeviča je napačen, da ne more biti bolj in kaže popolno nepcznanje stanja naših manjšin v Italiji in Avstriji. Odreba j ministra Pribičevica je pa tudi skrajno nelogična in za ugled naše države škodljiva. Z nobeno stvarjo ni našim narodnim manjšinam v Italiji in Avstriji tako slabo ustreženo, kakor z represalijami nad drugorodnimi manjšinami v Jugoslaviji. Da navedemo samo par konkretnih primerov. Za časa volilnega boja je bil krvavo pretepen nemški kandidat dr. Kraft. Če pravimo mi, da so represalije pravilne, potem dajemo s tem indirektno koroškim šovinistom pravico, da pretepejo našega kandidata na Koroškem. Mi pa je kdo, ki bi resno mislil, da podpiramo naše brate s tujimi, če dajemo njihovim nasprotnikom v roke argumente za pretep njihovih kandidatov! Pa vzemimo drug primer: Tržaški Narodni Dom je bil zažgan. Ali bomo mi sedaj zažgali kako italijansko hišo v Jugoslaviji? Zločine se vendar ne pobija z zločini! Vendar nismo padli nazaj v barbarske čase. Pa preidimo na šolstvo. Italijani hočejo z Gentilijevo reformo ubiti slovensko Šolstvo. Pri nas v Dalmaciji pa je vlada otvorila italijansko šolstvo. iNaj vsak trezen človek pre-vdari sledeče: Ali se bore primorski Slovenci težje preti Gentilijevi reformi sedaj, ko se lahko sklicujejo na pravice, ki jih uživa italijansko Šolstvo v Jugoslaviji, ali pa se bore lažje, če bi jih mogli Italijani zavrniti, da so v Jugoslaviji italijanske šole tudi zaprte. Z represalijami se stališče naših manjšin vedno slabša in naravnost nevarno ogroža. Pomisliti je treba tudi sledeče: Naših ljudi je v Ttaliji preko pol milijona, Italijanov ni v Jugoslaviji niti 20.000. Kdo bo plačal ra-čuu, če postanejo represalije običaj? Nobenega dvoma ni, da samo nsrši Primorci! Zato so represalije napačne in v interesu naših Primorcev jih ne 1 i c melj niti omenjati! Vprašanje narodnih manjšin dobiva v evropski politiki vedno večjo važnost in reči se sme, da je reputacija samo onih držav dobra, v katerih je manjšinsko vprašanje urejeno. Mi Slovenci smo življenjsko inte-resirani na tem, da volja naša država kot ona svobodoljubna država, v kateri žive narodne maifjšine zadovoljno, ker so njihove nactonalne pravice varovane. Le na ta način moremo re-flektirati za naše Primorce na vse njih nacionalne pravice, le tako more naša država dovršiti svojo misijo. Z uporabo represalij proti drugorodnim manjšinam pa mora trpeti ugled države in naši primorski bratje so izgubili narodno pravico, da se sklicujejo na nas, ki smo jim edini zaščitnik; Represalij® pa so tudi nelogične in nemoralne! V čem je vendar kriv vojvodinski Švab, če je zagrešil koroški Nemec krivico našim bratom na Korošcem slovenske šole. In razmerje in ne oni, ki je storil greh! Ali se ne upira proti temu čut pravice, ki je živ v vsakem človekp? Ali naj na ta način vzgojimo iz vojvodinskih Nemcev lojalne državljane! Represalije za škandalozne razmere slovenskega šolstva na Koroškem pa so še posebno napačne, ker ima Jugoslavija pravno podlago, da nastopi za obrambo nacionalnih pravic koroških Slovencev. Po senžermenski pogodbi je Avstrija zavezana, da da korošcem slovenske šole. In razmerje sil med Avstrijo in Jugoslavijo je tako, da Jugoslavija more uveljaviti svojo pisano pravico! Zakaj uporabljati silo, kadar je cilj dosegljiv s pravnimi sredstvi? In predno sežemo po represalijah imamo še vse druge pripomočke, da pripravimo Avstrijo do spoštovanja njenih obvez. Trgovinska pogajanja z Avstrijo še niso zaključena in ta pogajanju «« v interesu Avstrije. Z majhnim pritiskom bi se dalo tu doseči vse, dočim ne bomo z represalijami dosegli ničesar! In končno bodi povdarjena še ena stvar! Represalije so sledile volitvam in javnost mora imeti vtis, kakor da je ukinjen je paralelk kazen za Nemce, ker so glasovali opozicionalno. S tem pa dobe represalije že celo znak nemoralnosti in zato so v sramoto naši državi. Represalije so nasilne odredbe, ki zadenejo vedno nedolžnega. Vsled tega niso v čast tistemu, ki jih uporablja in niso v korist onemu, vsled katerega se uporabljajo. Represalije sc, kratkomalo v vsakem oziru napačna stvar! Vemw, da bodo tudi te naše besede napačno tohnačene in da se bo tudi to naše stališče krivilo in potvarjalo. Toda mi vemo tudi to, da bodo vsi naši bratje tam preko naše besede pozdravili in njihov blagor nam je i važnejši ko pa vse drugo! Ce že ne {»omagamo našim bratom, pa jim vsaj ne škodujemo. Z represalijami pa smo jim škodovali in sicer v najizdatnejši meri! NASA DRŽAVA JE STARA DRŽAVA. Beograd, 15. februarja. Mednarodno razsodišče je izdalo soglasno s Kep, dn se mdra nnšo državo smatrati glasom mirovne pogjfabe kot t-A« r o državo in ne kot državo, ki bi nastala šele po svetovni vojni. To tezo je zagovarjal pred razsodiščem koncem septembra 1.1. dr. Hb-rnanudi in » »vojim nazorom prodrl. Razsodba raednitaodnega razsodišča je največje važnosti, zlasti pa glede vprašanja mednarodnih dolgov. KRONSKI SVET 8E SESTANE JUTIfl Beograd, 16. februarja. Jutri v torek se bo vršila, kakor doznavu vaš dopisnik, v dvoru seja ministrskega sveta pod predsedstvom Njegovega Veličanstva kralja. Na tej seji bodo razpravljali o politični situaciji in bo nova vlada obrazložila svoj delovni program pred skupščino, ki se sestane H. marca. Beograd, 15. februarja. Politična situacija je še vedno nejasna. Faktična namera vlade in drugega ustavnega faktorja še niso jasne. Tudi opozicija je zelo rezervirana. Kljub temu je jasno, da obstoje čisto konkretni nazori na situacijo. Vlada formalno še vedno izjavlja, da bo nadaljevala dosedanjo politiko. Največje zanimanje vlada za vprašanje verifikacije mandatov H. R. S. S. Nek minister je označil položaj sledeče: Za vlado obstoje dve možnosti: ali se nadaljuje z dosedanjo politiko, ali pa se prične s pomirljivo. Prva politika je silno riskantna. Za drugo pa je med radikali precejšnje nagnjenje. »Eden mora biti žrtvovan.« j Na vprašanje, kaj bo z onimi 22 samostojnimi demokrati, (ki so ovira za pomirljivo politiko), je odgovoril minister: »Kadar se delajo kompromisi, mora biti eden 'žrtvovan. To bo-! mo tudi mi storili, če bo potrebno. Kako da je položaj resen in napet, , se vidi najbolj iz tega, da je Baiugdžič nujno pozvan v Beograd.- POMEMBNOST POVRATKA G. BA-LUGDŽICA. ; Beograd, 16. februarja- V politični situaciji včeraj ni bilo nobenih važnih i dogodkov. Politični krogi so razpravljali o povratku g. Živka Balugdžiča iz Berlina in vidijo v tem težišče današnje politične situacije. Enoten nastop opozicije. Zagreb, 16. februarja. Včeraj se je vrnil iz Beograda g. Pavle Radič, ki je prisostvoval sejam šefov bloka. Seje šefov bloka so v Zagrebu spremljali z velikim zanimanjem in opaža se, da. opozicija več ne govori o sejah šefov bloka, marveč o predsedništvu opozicije. Radi tega izgleda, da se bo- do vse opozicijonalne stranke formirale v eno stranko, ki naj potem izvede edinstveno akcijo, ne samo v politiki, ampak tudi v svoji organiza-! ciji. Vse to bi mnogo pripomoglo, da bi opozicija kompaktneje nastopala proti vladni večini. Delavni program skupščine. Beograd, 15. februarja. Na seji ministrskega sveta je bil določen sledeči delovni program Narodne skupščine. Najprej se izglasuje novi stanovanjski zakon. Nato pridejo na vrsto: invalidski zakon, zborovalni zakon, zakon o samoupravi, o ureditvi sodišč, o kmetijski banki, o obrtniški banki, tiskovni zakon, zakon o ureditvi agrarnih odnošajev v Dalmaciji in končno finančni zakon. Proračun spada med najvažnejše zakone, ki ga mora vlada na vsak način rešiti. Ker konča sedanji proračun koncem aprila in ker je za njegovo proučevanje potrebno več mesecev, tedaj je gotovo, da si bo treba pomaga-gati z dvanajstinami. Vlada je tudi že sklenila, da se donesejo za maj, junij in julij dvanajstine. Velika važnost se tudi pripisuje nameri vlade, da se izpremeni sedanji volilni zakon. Misli se uvesti posebna državna lista. Kandidat, ki bi prejel v desetih okrajih 10.000 glasov, bi bil izvoljen. Program vlade je obširen in ni dosti verjetnosti, da bi pri sedanji neznatni večini mogel biti izveden. ALBANIJA ODSTOPI SV. N Al M — JUGOSLAVIJI. Pariz. 14. februarja. Po zanesljivih informacijah bo vprašanje Sv. Nauma za nas ugodno rešeno- Albanska vlada je namreč pripravljena odstopiti Sv. Naum naši državi proti gotovim koncesijam. Tozadevno se vrše sedaj v Parizu pogajanja med albanskim poslanikom in našim poslanikom Spalaj-kovičem. VLADA BO VERIFICIRALA MANDATE HRSS. Beograd, 16. februarja. Politične kroge najbolj zanima vedenje vlade in njene večine v verifikacijskem odboru. Veruje se, da vlada ne bo razveljavila opozicijouainih mundatov, ker bi to še bolj poodtrilo položaj vlade in njene od noša je z opozicijo. NOBENIH IZPRKMEMB PRED SESTANKOM SKUPŠČINE. Beograd. 16. februarja. Vlada je vteraj nadaljevala s pripravami za delo nove skupščine, V vrstah vlade smatrajo, da ni treba pričakovati nobenih političnih sprememb do sestanka narodne skupščine. Ko se bodo sestali klubi in konstituiralo pred- sedništvo skupščine, je verjetno, da ho prišlo v vladi do malih osebnih sprememb. Radikali in SD pa zatrjujejo, da bo ostal Nacijonalni blok še dalje na vladi, ker • ni nobenih predpogojev za koalicijo radikalov s kako opozicijonalno stranko. PO KRVAVIH DOGODKIH V NINti-ČEVEM. Beograd, 16. februarja. Včeraj je bila končana preiskava v Ninčičevem. ki je dognala, da so bili napadalci Nemci in so se Srbi povsem opravičeno branili. Policija je zaprte Nemce pustila na svobodo- Eden izmed njih si je vzel vso stvar tako k srcu, da se je obesil, drugi pa je znorel, da so ga morali prepeljati v bolnico v Velik! Bečkerek. KRIVE BILANCE ZAGREBŠKIH BANK. Zagreb, 16. februarja. Finančni organi v Zagrebu so ugotovili, da je mnogo trgovskih družb s krivimi bilancami znatno oškodovalo državo. Tako na primer je Mednarodna banka v Zagrebu utajila preko en milijon dinarjev in je kaznovana rad tega z globo 6,775.000 Din. Tudi pri drugih podjetjih so bile izvedene preiskave. Brez svobodoljubja. Pred vojno je bilo tako, da je veljal pri mogotcih slovenski uradnik manj, ko nemški, pa čeprav je bil popolnoma enako kvalificiran. Pa eden je bil Slovenec drugi Nemec in konec besedi. Če pa je imel slovenski uradnik še to »napako«, da je bil pristaš svobodomiselne slovenske stranke, potem je prišel v očeh mogotcev še pod ono stopnjo in njegovo napredovanje je bilo kmalu končano. Dasi je bilo to krivično in nemoralno, vendar je bilo deloma razumljivo, ker smo živali v nemški in reakcionarni Avstriji, kjer so bili Slovenci manjvredna para. Po osvobojenju se je to naravno nehalo in slovenski uradnik je postal politično svoboden. Toda ne za dolgo, ker partizanski interesi strank so že zgodaj hoteli ubiti politično neodvisnost uradnika in kot krona tega njihovega prizadevanja je prišla v uradniški zakon določba, po kateri so dejansko vsi uradniki tri leta samo provizomo nastavljeni. S to določbo je bila na široko ustvarjena možnost, da se vsakega uradnika preganja, če bi se ta drznil biti član proti-režimske stranke. V času volilnega boja se je to zlasti izkazalo in uradniki, ki se niso hoteli, slepo pokoriti mogotcem, so občutili vso pezo njihovega maščevanja. Sedaj po volitvah hočejo mogotci s veje nesvobodoljubno postopanje proti uredništvu še nadaljevati. Zagrebška Pribičevičeva >Riječ» že bije v tem oziru plat zvona in zahteva, da se neusmiljeno nastopi proti zagrebškim uradnikom, ker da so volili opozicionalno. Brez uradniških glasov namreč ni mogel dobiti or. Trumbič 16.000 glasov in zato je treba !a »škandale odpraviti. Ni treba posebej poudarjati, da so istega mnenja tudi naši mladini, ki mislijo, da so s svojim vstopom v vlado postali tudi gospodarji nad mišljenjem uradništva. Toda uradnik je ravno tako državljan ko vsak drug in zato ima vse državljanske pravice. Zato je uradniku priznana tudi volilna pravica in zato sme uradnik, kakor vsak urug volilec, izbirati med strankami. Kdor omejuje to svobodo, ta krši osnovne državljanske pravice, ta je brez svobodoljubja. Se bolj pa je jasna pravica trgovca in obrtnika, da si svobodno določuje svoje pomično prepričanje. Zato je nedopustno in protiustavno, klicati kakega državljana na odgovor, kako da je volil. Kljub temu pa viuimo, da pridiguje v zadnjem času mladinsko časopisje bojkot proti vsem onim trgovcem, ki niso volili za vladne stranke. Dnevno se napadajo ti trgovci in politična strast gre celo tako daleč, da se oznanja proti njim tudi družabni bojkot. Načela svobodoljubja so tako brezobzirno poteptana in neliberalnost se ofi-cielno proglaša za dolžnost naprednjaka. Tej dekadenci svobodoljubja se mi ne moremo iu nočemo priključiti in slej ko prej smatramo, da je svobodonuseln samo tisti, ki spoštuje prepričanje drugega, ki je kratkomalo liberalen. V tem duhu je bila vzgojena naša starejša inteligenca, v tem duhu mora bm vzgojen tudi naš naraščaj. Če so reakcionarne stranke nekoč oznanjale nestrpnost, potem ne sme tega greha ponoviti svobodomiselna stranka, ali pa prestane biti svobodomiselna. Svobodoljubje je znak kulture in samo nekulturni ljudje so politični iu družabni nestrpneži. Nočemo, da bi nas narod, ki se je kljub silnemu tujemu pritisku dokopal do precejšnje stopnje kulture, da bi to pridobitev idealnih mož zaigral, in zato smo v boju z onimi, ki pravijo, da so svobodomiselni, katerih dejanja pa so brez svobodoljubja. Dušan Subotič Ljuba Nešič, Pera Jovanovič, Stjepo Kobasiea in Joviča Kovačevič). 1 zemljoradnik (Jovan Jovanovič), ‘1 radičevee (Pavle Radič), 1 spa-ho\»ec (Mamzalija Ajanovič). Bihafki okraj. Glasovalo 48.401. Količnik 6911. Dobili so: Radikali 14.768, samostojni demokratje 5791, zemljorad-niki 7690, Spalio 12.229, musl. nar. org. 166, Radič 2557. — Izvoljeni 2 radikala, 1 zemljoradnik, 8 spahovci. VOJVODINA. > Volilni okraj Pančevo - Bela Cerkev. Oasovalo 61.705 volilcev. Količnik 6857. Dobili so: radikali 31.219, sam. dem. 9977, David. 8297, srbska stranka (Vlahovič) .->78, srbska stranka (Pantič) 1059, Zakaj ni bil izvoljen Nastas Petrovič! V razgovoru z novinarji je Nastas Pet- j rovič sledeče pojasnil svoj »neuspeh . »Imam številne dokaze,« je dejal Na- j stas Petrovič, »katere bom v kratkem v časopisih objavil, da je bila proti meni mobilizirana cela vrsta političnih organov, in sicer v vseh treh okrajih, kjer sem kandidiral. To pa samo s to nalogo, da preprečijo mojo izvolitev. Za danes naj govorim samo glede -ikopljanskega okraja, kjer je bila moja izvolitev tako sigurna, kakor nobena druga v mejah stare Srbije. Zakaj za mene ni bilo le krščansko prebivalstvo, temveč tudi muslimani brez iijeme, ki so ravno tu sijajno organizirani, v skopljanskem okraju je muslimansko prebivalstvo v ogromni premoči naprain krščanskemu. Kako torej, da kljub vsemu temu nisem bil izvoljen? Na to je samo en odgovor: V vseh mohamedanskih vaseh so bili izvršeni najbolj ordinarui falzifikati, potem n.o so bili moji čuvarji skrinjic z volišč odstranjeni. Čuvarjev drugih opozi-cionalnih skrinjic tu ni bilo, ker opozi-cumalne stranke sploh niso reflektirale na te občine. V eni občini se je dogodil interesanten slučaj, ki jasno dokazuje, kako bi muslimansko prebivalstvo glasovalo, če bi bili na voliščih moji čuvarji skrinjic, ki ne bi lalzifikatov dopustili. V neki čisto mohamedanski občini akopljanskega okraja je občinski predstojnik moj star prijatelj.' Ta seveda ni hotel dopustiti, da bi se volilni rezultat falzificiral in posledica je bila, da je vse mohamedansko prebivalstvo sklenjeno glasovalo za mene. V krščanskih občinah sem na veliko presenečenje policije dobil znatno število kroglic. Policija je bila namreč uver-jena, da tu ne bom imel uspeha in zato ni posvetila dosti pažnje na te kraje. V Skoplju samem se je na dan volitev pripetilo sledeče: Muslimansko prebivalstvo je prišlo že na vse zgodaj v velikem številu na volišče. Ko so se volitve pričele in je policija videla, da ljudje glasujejo, je spustila oborožene komite mi volilce. S pendreki in puškinimi kopiti so skušali ti na vsak način odgnati volilce od volišča. Kandidat moje liste, ki je‘obenem občinski svetovalec, je hitro stopil v iz-voščka, da pozove ljudi k vztrajnosti. Samo hiter beg v komando mesta ga je rešil pred smrtjo. V Skoplju samem sem imel najmanj 3500 sigurnih glasov. Pri takih razmerah in pri takem postopanju ptdicije ni nobeno čudo, da nisem bil izvoljen. Za obe ostali volilni okrožji, kjer sem kandidiral, bom objavil podatke o nasiljih in falzifikatih vladnih organov, ko bom vse informacije zaključil.« In s takim načinom priborjena večina 4 mandatov naj bo izraz narodne volje? Ne. ta falzifikat ne bo držal in naši mladinski časopisi bodo že še spoznali, da so predčasno triumfirali. Volilni rezultati. BOSNA IN HERCEGOVINA. Mostarski okraj. Glasovalo 57.973. Ko- | ličnik 7256. Dobili so: Radikali 17.180, | Spah o 10.800, hrvatski klerikalci 440, j socialisti 234. demokratsko-zemljoradniška lista 4866, Radič 24.350, Kordič (Radičev disident) 103. — Izvoljeni so 3 radičevci (Stepan Radič, Tomo Kovačevič iu Nikola Puha), 2 radikala (dr. Laziča Markovič in Pero Ivaniševič) ter spahovec Šalih Baljič. % Travniški okraj. Glasovalo 65.317 volilcev. Količnik 8165. Dobili so: radikali 22.550, Radič 23.121, zemljoradniki 1239 glasov, dr. 8paho 16.786 glasov, samost, demokrati 112, Pečanac 1429, hrvatski klerikalci 280. — Izvoljeni so: 2 radikala (Spalajkovir, Grgurovič), 3 radičevci (Ivan Čelan, Marko Dragoja iu Mate Boceta) ter 2 spahovca (dr. Kuleuovič in Hamid Kurbegovič). Sarajevski okraj. Glasovalo 65.576 vc lilcev. Količnik 8197. Dobili so: radikali 25.488, zemljoradniki 1574, Spaho 29.597, muslimanska narodna organizacij« 8497, Radič 420. - Izvoljeni so: 3 radikali, 3 spahovci, 1 musl. nar. org. (Mustaj beg Halil-Bašič). R&njaluški okraj. Glasovalo je 93.731 volilcev. Količnik 8521. Dobili so: radikali 51.769, rad. disidenti 2087, zemljo-rndniki 0004, spahovci 14.196, musl. nar. org. 1030, Radič 14.443, rndičevskl disidenti 319, hrvatski klerikalci 832, srbska stranka 552. — Izvoljeni so: 7 radikalov (Nikola Pašlč, Kosin Majklč, aemljoradniki 1096, socialisti 2009, Radič 491, Nemci 7179 glasov. — Izvojjemi so: 5 radikalov (Stojadinovič, Lazar Su-vakovič, Dušan Grgin, dr. Djura Tacija, dr. Negosav Živkovič), 1 sam. dem. (Dušan Boškovič, ki je sedaj iz SDS izstopil), 1 dav. (Ljuba Mihajlovič) in 1 Nemec (dr. Kraft). Volilni okraj Sombor z Baranjo. Glasovalo je 51.107 volilcev. Količnik 5388. Dobili so: radikali 25.524, Davidovi« 3763, socialisti 3084, hrvatski klerikalci | 2329, Radič 2517, Nemci 11.357 in Ma-! džari 2211 glasov. — Izvoljeni so: 5 rad. I (Marko Tritkovič, Dragiša Leovac, dr. j Gavrilovič, Joca Laloševič in Ljubomir j Banac), 2 Nemca (dr. Kraft in Schu-I macher). Prosveta. k PREMIERI GOLARJEVE KOMEDIJE »VDOVA ROŠLINKA«. V petek, dne 20. t. in. uprizori dramsko gledališče v Ljubljani premiero Cvetko Golarjeve izvirne kmečke veseloigre »Vdova Rošlinka«. Komedija so uprizorili pretekli teden z velikim uspehom v Mariborskem narodnem gledališču ter je predstavi prisostvoval tudi avtor sam. Zelo zanimivo in značilno piše o tem najnovejšem slovenskem dramskem delu sMarburger Zeitung«, ki pravi med drugim: »Že dolgo časa nam je manjkalo dobre slovenske kmečke veseloigre. Kdo naj bi bil sposobnejši, da jo napiše, od pesnika polja in livad, travnikov in gozdov, humorja polnega opazovalca kmečkega življenja. Cvetko Golarja I Zreli in ustaljeni pesnik, čigar spevi Razveseljujejo slednje brce s svojo originalnostjo, je ustvaril na višku svoje umetniške moči veseloigro, polno krepke, originalne kmečke komike, in smelo moremo trditi, da hoče po stoletja trajajočem presledku nadaljevati tradicijo prvega slovenskega dramatskega pesnika, Linharta. »Vdova Rošlinka \ ki je bila uprizorjena prevlč pred dnevi v Mariboru, je mojstrsko delo slovenskega humorja. Snov je enostavna, pa vendar pikantna. Vdovi Ro-šliuki je mož komaj umrl, iu že hrepeni po drugem. Dasi ji je že skoro petdeset let, so ji obstale oči na mladem »Janezuc, ki je — ne da bi ona zato vedela — zaljubljen v njeno hčer Manico. Mati se zaljubi preko ušes v mladeniča s pomočjo ženitnega me-Setarja in pobožujaka »Balautača«, v svoje mreže. Zdrav, osvežujoč smeh doni iz te veseloigre, ki je edina svoje vrste v slovenski dramski literaturi.-: Prepričani smo, da so bodo vsi oui, ki pridejo k premieri, prav od srca nasmejali. Tkalčičev komorni koncert. Na sporedih komornih večerov srečavamo izmed slovanskih skladateljev najpogosteje ime slavnega Dvoraka. Njegova komorna dela se odlikujejo po bogati in-venciji, neizmernem čutu in klasični obdelavi, kar vse jim zagotavlja vedno in povsod absoluten uspeh, posebno Če ga izvajajo trije tako izvrstni umetniki, J>a-kor so trojica U u m 1 (gosli), Tkalčič (čelo) in Ličar (klavir), ki se po daljšem presledku predstavijo naši publiki na abonma - koncertu Filharmoničn« družbe v ponedeljek, dne 16. t. m. — Vstopnice v Matični knjigarni. Zveza slov. pevskih zborov t Ljubljani. Odborova seja se ne vrši v nedeljo, dne 15. t. m., temveč v četrtek, dn« 19. t. m. ob četrt na 19. uro. Vabljeni so tudi zunanji odborniki. — V Zvezo sta sprejeta kot nova člana pevsko društvo »Zora« na Ježici in pevsko društvo »Domžale« v Domžalah. — Društva, ki še niso prejela zadnje izdaje not, jo dobe v prihodnjih dneh. — Odbor. H. Mnrger: La Boheme, roman, poslovenil I. Tominec. Splošna knjižnica št. 39. V Ljubljani 1924. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. 402 strani. Cena broš. Din 35.— vez. I)in 42.—. — Murgerjev roman »La Bohčmei, slika iz življenja ciganov (bohemov) je svetovno znano tielo, prevedeno skoro v vse večje jezike, z uspohom dramatizirano m uprizorjeno. Istotako je iz romana prirejena znana opera istega naslova, ki se je že sto-in stokrat pela na vseh odrih z najsijajnejšim uspehom in postala že takorekofc popularna. Razveseljivo je, da smo dobili zdaj po skrbi agilne založnice tudi slovenski prevod tega ljubkega in zanimivega romana. Prevajalec opominja v uvodu prav značilno: Knjiga opisuje življenje umetuikov in literatov v tedf.nieui Parizu (okolu polovice 10. stoletji). Pisatelj je sam poznal osebe, ki jih slika, deloma je junak tudi sam (Rudolf), zato so njegove slike tako realistične in s kulturno- historičnega gledišča zelo pomembne. Če jih čitaš, vidiš nastopajoče osebe živo pred seboj in z njimi čutiš. Pa tudi v estetičnem oziru so te slike pravi biseri in imajo neko posebnost, ki jih dela izredno zanimive: vsako posamezno poglavje, dasi tesno spojeno s prejSnjim in Bledečim, tvori tudi samo zase zaokroženo celoto. Ni sicer vse čisto zlato, kar čitamo v teh slikah, vendar pa je v njih toliko zare* poetičnih in globoko občutenih mest, da napravi knjiga na čitatelja trajen vtis in da vzbudi v njem toplo sočustvovanje in simpatijo do junakov, ki jim je dal Mur-*>er priimek bohčme. — Skratka, to je zopet pripovedni spis, ki bo vsem bralcem nudil le užitek in mu dal dokaj snovi t.a premišljevanje, a mu nudil tudi obilo neskvarjene zabave. Oprema knjige je okusna, cena za tak obSiren roman nizka. Naroča se pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani, Marijin trg 8, in v vseh drugih knjigarnah. ^ Za svobodo tiska. Beograd, 14. februarja. Glavni odbor Udruženja jugoslovenskih novinarjev je imel danes plenarno sejo, na kateri je razpravljal o korakih, ki bi se podvzeli v obrambo svobode tiska. Na seji jo bil dosežen popolen sporazum in izdelana je bila spomenica, ki se predloži notranjemu ministru. V spomenici so podrobno opisani posamezni slučaji preganjanja ti^ka. Končno se v spomenici konstatira, da so bile policijske odredbe nezakonite brezuspešne preiskave. Sarajevo, 16. februarja. Povodom zaplembo »Jugoslovanskega Lista in -s Pravdo je policija izvedla pri glavnih urednikih preiskavo, toda brez uspeha- PRED IZPREMEMBAMI V HKVAT-SKKM TISKU. Zaejreb, 16. februarja. V petek so odpotovali iz Zagreba v Beograd glavni urednik '»Obzora^, zastopnik Tipografije in ravnatelj jugoslovanskega tiska g. Anton Schlegel, izdajatelj vNovosti in »Zngreber Tag-blatta':. Politični krogi govorijo, da bodo omenjeni listi spremenili svojo in se zato zahteva od vlade, da poskrbi, da pride zakon zopet do polne veljave. Nobenega dvoma ni, da bo imela akcija časnikarjev uspeli, ker se že vsa javnost zgraža nad konfiskacijami policije. Tako n. pr. so bili nekateri bosanski listi zaplenjeni zato, ker so I priobčili proglas opozicionalnega blo-' ka. — Značilno je, da istočasno, ko *e j glavni odbor novinarskega udruženia ; bori za svobodo tiska, piše »Slovenski i Narod' proti njej. ■ ni i '*«■ Humu -iiTrurn^r^^*^* *• pisanje in zatrjujejo, da je omenjena trojica v zvezi z g. Ljubo Jovanovičem. INTERNI RANČEM DOVOLJ ENA VKCJA SVOBODA. Zagreb, 16. februarja. Policija je znatno uflažila svoje postopanje pi oti interniranim članom HKSS ur. Mačku in njegovim tovarišem. Nji% je dovoljena večja svoboda, dr. Badavac sme celo upravljati svoje posestvo v Dugem selu. V tem postopanju policije vidijo politični krogi ublaženo postopanje proti sami HRSS in spravljajo ta pojav v zvezo z novo orijenta-cijjo radikalne stranke. Šentviški slučaj. iz Sl. Vida nad Ljubljano sta bili premeščeni dve učiteljici in sicer ena v Krop«, druga v Polhov gradeč. Premestitev je šentvidsko prebivalstvo silno razburila in prišlo je do dvodnevnega protestnega strajka šolskih otrok. Kaj je bilo vzrok premestitve, ne vemo. Vemo samo to, da je bila učiteljica Žirovnik okrajna načelnica Orlic, silno delavna agitatorica za SLS, in da je bila j stalno nameščena. Da bi bila proti njej uvedena kaka disciplinarna preiskava ali da je ona sama zaprosila za premestitev, ne izgleda, ker o tem popolnoma ušpiči >Jutro , ki zagovarja v celoti oster nastop vlade. Stalnost je učiteljstvu zakonito zajamčena in zato so učiteljska premeščanja dopustna le v utemeljenih slučajih. V zadnjem času pa se vrše učiteljska premeščanja tudi v Čisto., strankarskih interesih in da je temu tako, se sklicujemo im glasilo UJU, na -Učiteljskega tovariša , ki v svoji predzadnji številki na uvodnem mestu vzklika: Ne igrajte se / učiteljskimi imenovanji k Če vzklika tako gladilo učiteljev, ki -so svojo zvestobo vladi vec ko dokazali, ali je potem čudno, da ljudstvo lie veruje v utemeljenost vsake premestitve! Ali je potem čudno, če je videlo ljudstvo v Šentvidskein okraju pristranost oblasti in je proti temu nastopilo? Res je! Ljudstvo je šlo predaleč in štrajk ni bil pravilen odgovor na premestitev učiteljstva. Če pa je bilo na štrajk treba odgovoriti z najstrožjimi odredbami in z najvišje dopustnimi kaznimi, pa odločno dvomimo. Zakaj vprašanje utemeljenosti premestitve je še odprto in to vprašanje bi morala vlada razjasniti na protestnem, shodu slari-šev. Ni misliti, da bi stariši bili za štrajk, če bi jim bilo vse razloženo in če bi se jih tudi opozorilo im posledice zakona. Vse to je bila vlada dolžna storiti, ker vjnodemih državah je treba vladati tako, da ljudstvo samo spoznava potrebo državne avtoritete. Priznavamo, da je vlada dolžna čuvati svojo avtoriteto in da ne more preklicevati svojih odredb, če so le po zakonu utemeljene. Toda tudi uveljavljanje avtoritete se mora vršiti na pravilen način, tako, da ne bo na škodo odnosajem med ljudstvom in vlado. Šentvidski slučaj je* žalosten konflikt med vlado in ljudstvom in ta konflikt je bilo treba rešiti tako, da ne trpi državna avtoriteta, da pa Uidi ljudstvo ne bo občutilo krivice in da bo nasprotno svojo napako spoznalo. Tega pa se ni storilo, in se . ni.- niti poskušalo. Zlasti napačna pa je škodoželjnost Jutra nad kaznovanimi stariši, od katerih večina gotovo ni ravnala mala tule. Kakor vedno, tako je tudi v šentvidskem štrajku res krivih le nekaj posameznikov in zato je splošna kazen vseh z najvišjimi globami napačna. Vlada je iz ljudstva in zato mora temu primemo uravnavati svoje postopanje! Volilni boj v Egiptu. Volilni boj, ki se bije (reiiolno ob Nilm je najbrž« najinteresantiiejši Volilni boj mlade egiptovske kraljevine. Od. izum tega boja zn vi si namreč ne samo bodoče razmerje med Egiptom in Anglijo, marveč tin.il notranji mir v deželi. Spričo vneme, s katero se bore štiri stranke za svoje programe, bi človek mislil, da so programi različni kakor noč in dan. V i'etaiiri je v zahtevah in obljubah stran*, ki zahtevajo brez izjeme popolno neodvisnost Egipta in inkorporacijo Sudana, težko najti kako principijelno razliko. Ure v bistvu samo za sredstva, ki naj služijo v dosego tega cilja. Medtem, ko so pripravljeni zaghilisti (Wafd), liberalno - konstitueijonelna stranka in nova stranka edinstva (el Ittehad) k takojšnjemu pogajanju z Anglijo, odklanjajo ekstremni nacionalisti vsakršno pogajanje z Anglijo, dokler se bo nahajal le se en sam angleški vojak na egiptovskih tleh. Kala >r so torej malenkostne razlike med posameznimi strankami, tako važna «o osebna vprašanja, okrog katerih se volilni boj pravzaprav vrti. Mož, od čigar zmage ali poraza odvisi bodočnost Kripta, je stari Zaglul paša, vodja vatlov. Njegova stranka je imela v zadnjem parlamentu od 214 glasov 196, torej večino, ki je v zgodovini parlamentarizma brez primere. Zaglul paša se je, zvest programu svoje stranke, začel pogajati z <»n-ijleži 'glede znanih štirih točk, ki si jm je Anglija pridržala pri proglasitvi ne-odvisnosti I. 10*2*2, in ki se tičejo sueš-kanala, obrambe deželo in varstvu /unanjih interesov. Pogajanja, ki jih je vodil tozadevno lansko leto z Mac Do-Haldom, so ostala brez uspeha ter si je naprtil ž njimi samo no«o sovraštvo s strani Anglije, ki si je v svesti, dn je d^ne* Zaglul paša zanjo jako nevaren Nasprotnik. Zakaj on je bil oni, ki je "utel popularizirati idejo neodvisnosti med. ljudstvom, ki šteje 110% felahov, kar spričo de.JsKu, ,iu j(, kjumtinl felah radi (M^ene • Mladje Nila Angleža za svojega dobrotnika, nl bl1n lfthkn na, Rastoči vpliv Zaglul paše pa ni povzročal samo Angležem skrit), marveč tudi kralju Kmalu, ki se je bal, da mu rastoča popularnost in moč njegovega veli- i lw*gd vezirja itak z ustavo ukrojene. J;ra- 1 pevske pravice še bolj omeji in ki se boji kompletov, polom katerih naj bi *e kiiedlve restavriral. \ sled tega je prišlo •ned kraljem in jhiSo do popolnega razdora. 'tona vpliv Zaglul paše je prevelik, du bi mogel kralj sprejeti njegovo . emisijo. < ost, ki je ubila Zaglul pašo jo bilu ona, ki je strla generala Lee Stacka. Po smrti Stackejevi je nastopila Anglija zoper obsovraienega egiptovskega premierja. Koncllijautnejši brezbarv- ni Zivar paša je postal njegov nasledniiv. Razpisane so bile nove volitve, pri ka-terih. gre pravzaprav samo za to: če se vrne Zaglul paša ali ne. Odgovor na to vprašanje je danes težji, kakor je bil pred letom dni. Zakaj med tem časom je izgubil paša jako mnogo na ugledu, obnesla se ni niti njegova zunanja niti njegova notranja politika. Z Angleži id prišlo do sporazuma, upravna mesta je zasedel s pristaši lastne stranke, ki so bili deloma popolnoma nezmožni, vsled česar je niveau upravnega aparata znatno padel. Zato so se nezadovoljneži zedinili tej' mu hočejo zabraniti povratek v ministrstvo. Med inalkontente štejejo predvsem pristaše liberalnoustavne stranke, poleg tega je ustvaril tudi kralj novo stranko el Ittehad (stranka sporazuma), ki skuša v zvezi z liberalci zdrobiti moč doslej vse-gamogočnih vvafdov. Volilni Im>j vvafdov otežkoča dalje dejstvo, da uporablja sedanja vlada svojo moč brezobzirno. Predvsem je izpreme-nila direktno volilno pravico v indirektno. Dijakom, glavnim pristašem Zaglul paši prijazni listi, se je tudi pri sestavi udeležitev pri volitvah in, kakor poročajo paši prijazni listi, si je tudi pri sestavi volilnih list v mnogih slučajih postopalo nepravilno. Na vsak način nam nudi Egipt sliko volilnega boja z vsemi sredstvi. V slučaju, da dobi Zaglul paše večino, bo, kakor se čuje, parlament razpuščen. Zakaj, kljub temu, da izgleda vsa stvar na zunaj nedolžna, 'je istimi, da vsebuje trenutna situacija v Kgiptu resne nevarnosti. Dolgoletni boj z Zaglul pašo in umor generala Starka je pripravil Anglijo ob vs potrpežljivost, in ako se prične v Egiptu orientalsko gospodarstvo ali, aKo izbruhne mogoče celo državljanska vojna, je mogoče, da bo lačni brltski lev odprl gobec in požrl neodvisnost Egipta. Na Egipčanih je torej, da skušajo, tla se na znotraj konsolidirajo. Pričakovati pa je to preje od liberalne stranke, kakor od Zaglulistov, ki nastopajo kljub vsemu idealizmu preveč bojevito. Politične vesti- Najboljši Bivalni fcfroj |« edino I«* Petelinc-a uuunjia _ Grltzrier in Adler rodbino, obrt tn Indullrljo JL,ub,,ana SSJ5S2 UHnvnU n na popravila T«W«i MS Ib m»lo Tritmbič o Pašicevi politiki. I)r. Trumbic je izjavil včeraj novinarjem: -Volitve so podale za nas pozitivne rezultate. Nacionalni blok in njegova politika sta dobila sigurno manjšino. Če bi bile volitve svobodne, bi bila dobila vlada nedvomno mnogo manj mandatov, kakor jih je imela pred volitvami. To se pravi, da je ideja sporazuma zmagala v vseh krajih, tudi v Srbiji. To je skozi ves ta čas prva konstruktivna linija v naši politiki. To je hajvečji rezultat teh volitev. Ko je ustvaril Ljuba Davidovič ožji in širši opozieionalni blok, mu je dejal-Nikola Pašič očitaje: »Ko ste bili izvoljeni, Vas narod ni izvolil za tako politiko. Treba bo novih volitev. Zato je vrgel Pašič ob priliki volitev tudi parolo: i Sporazum ali hegemonija« med na-i« d. Volitve so dokazale, da ima politika sporazuma med narodom znatno večino za'seboj. To je najvažnejši moment, rašič nadaljuje brez ozira na narod politiko avtoritete države, toda ta politika ne bo dolgotrajna, ker razpolaga Pašič s povsem impotentno večino.< .= '»Le Tenipss, glasilo francoskega zunanjega ministrstva, je posvetil v svoji številki z dne 13. februarja Jugoslaviji cel članek. V tem članku priporoča, da se prične opuščati centralizem. Ta zahteva se novi vladi sama od sebe vsiljuje. Čeprav je v sedanjih razmerah federalistična formula v Jugoslaviji neustvar-ljiva, je venaar istimi, da treba sedanji centralizem ublažiti, ki je edino v korist srbskemu vplivu. Varovanje političnega edinstva ne izključuje iskreno sodelovanje nacionalnih elementov in lojalen sporazum vseh plemen v državi. To ve-Un.o delo miru, reda in napredka je treba izvršiti in Pašič ima sedaj dovolj krepko večino, da to izpelje.« Tako organ francoske vlade. Upajmo, da boao sedanji mogotci njegov nauk vsaj deloma upoštevali! Petka na Češkem ogrožena. Nemški socialni demokrati so vložili v češkoslovaškem parlamentu interpelacijo, v kateri opozarjajo na znani pastirski list češkoslovaških škofov in zahtevajo, da se vlada izjavi, če .misli še v tem zasedanju predložiti parlamentu zakon o ločitvi cerkve od države. V omenjenem pastirskem pismu so, kot znano, proglasili slovaški škofje vse socialistične stranke za protiverske in zato zahtevali, da vsi katoliki izstopijo tudi iz strokovnih socialističnih organizacij. Kdor se tej zahtevi ne bi pokoril, lega zadenejo cerkvene kazni. (Prepoved krščenja in cerkvenega pokopa.) Pastirsko pismo je naravno socialiste silno razburilo in tako narodni socialisti, ko tudi socialni demokrati, so ostro nastopili proti slovaškim škofom in zahtevali, da uveljavi država proti njim določbe zakona. Zato je skoraj gotovo, da bodo morali narodni socialci in češki socialni demokrati interpelacijo nemških soc. demokratov podpirati. V tem slučaju je današnja vladna koalicija, obstoječa iz petih strank, resno ogrožena, zakaj nad vse verjetno je, da bodo češki klerikalci, ki so pri občinskih volitvah zelo narasli, izvajali konsekvence in izstopili iz petke. Edin izhod iz tako nastalega položaja bi bile volitve, ki pa bodo težko prinesle dosedanjim vladnim strankam toliko mandatov, da bi imeli večino brez podpore Čeških klerikalcev. Poljaki branijo svojo svobodo. Notranji minister Katajski je izdal na poljske vojvodine na vzhodu naredbo, po kateri so politični sestanki, tudi taki, ki jih sklicujejo narodni poslanci, dovoljeni le po predhodnem odobrenju jnilitične uprave. Proti tej odredbi notranjega ministra so nastopile vse stranke enoduSno in vsi listi so pričeli ostro kampanjo proti notranjemu ministru. Usoda Hataj-skega je s tem zapečatena. ltusko - jn(ionski dogovor. Berlinski Lokalanzeiger objavlja besedilo defenzivne in ofenzivne pogodbe, ki da je bila sklenjena med Japonsko in Rusijo in kateri da bo pristopila tudi Rusija obvezala, da bo podpirala Kitajsko v slučaju ameriškega, angleškega ali francoskega napada z armado, brojočo ‘200.000 mož. Sahalin bo Rusija Čez pet let odstopila Japonski proti temu, da ji Japonska dobavi bojne ladje. Vladivostok bo z japonsko pomočjo izgradila za bojno pristanišče prve vrste. Japonska bo v ta namen prispevala s 60% gradbenih stroškov. Izučenje kitajske armade prevzamejo japonski, ai ruski oficirji. Mirovno stanje kitajsue armade bi znašalo 800.000 mož. Kitajska si bo nabavljala vojni materijal samo iz, Rusije in Japonske, in sicer v razmerju 1 : 4. Pogoaba je sklenjena za uo-bo 30 let. Z njo je ustanovljen Vzhodnoazijski blok, ki je očitno naperjen proti Ameriki, Angliji in I' ranciji. Angleške strokovne organizacije proti komunizmu. Generalni svet kongresa strokovnih organizacij je soglasno odobril poročilo delegacije o Rusiji. Glavna misel poročila je, da so komunizem in boljševiške metode v Angliji nemogoče. S tem je yidirektno odobrena politika Labour stranke, ki hoče postavnim potom zavladati. Sovjetska vlada pa se samo milo kritikuje. Glede posojil pravi poročilo, da Rusija posojila zelo rabi in da je za njihovo varnost dovolj jamstev. Glede ožjih zvez med ruskimi in angleškimi strokovnimi organizacijami se generalni svet ni izjavil, ker hožie počakati na rezultat pogajanj med Moskvo in drugo internacionalo v Amsterdamu. — Senzacionelen atentat v Sofiji. V soboto ob 8. zvečer so trije neznanci oddali več strelov na profesorja Nikola Malinova, narodnega poslanca in direktorja vladi prijaznega lista .»Slovo«. Malinov je bil na mestu mrtev. Morilci niso bili aretirani. Vlada je mnenja,- da je atentat delo komunistov. . — Neuspehi Marxa. Prizadevanja pruskega ministrskega predsednika, da sestavi splošno koalicijsko vlado, niso rodila uspeha. Dr. Marx skuša sedaj sestaviti vlado iz strank, ki so za vveimar* sko ustavo. Če se tudi to ne bi posrečilo, potem bo pruski parlament razpuščen in razpisane nove volitve. - Incident na italijansko - egiptovsc-meji. Po vesteh angleških listov so italijanske čete prestopile egiptovsko mejo in zasedle nekatere strategično važne točke. Nekateri angleški Jisti poročajo, da je nek italijanski polk zasedel mesto Bir El Seka. Angleški guverner.j e takoj v sporazumu z egiptovskim vojnim ministrstvom odredil vse potrebno v zaščito egiptovskih mej. Drobne vesti. V španskem Maroku so se boji obnovili. Uporniki »o že prišli v bližino Tangerja. Postojanke pri Saasi so morali Španci opustiti. Italijanska aventinska opozicija je sklenila, da nadaljuje z najodločnejSim bojem proti fašistom in da je treba nove volitve pod sedanjimi razmerami preprečiti. Bivši avstrijski kaaeetar dr. Seipel odide na nuslet svojih zdravnikov v sanatorij tor se popolnoma umakne iz političnega življenja. Sit<>n mraz je zavladal v Transkavkaziji. Bili so veliki snežni zameti, vsled katerih Je 07 ljudi izgubilo svoje življenje. Avstrijska vlada pripravlja zakon, s katerim bi bil izvoz žita prepovedan. Naša poganja z Madiarsko se nadajujejo. Vprašanje železniških tarif bo rešeno šele tekom mesecev. Nato se bodo razpravljala ostala finančna vprašanja. Izprememba ameriškega zakona o priseljevanju? Ravnatelj :Wliite Star Line.:, Mi-chiel, ki se je povrnil iz Amerike, je izjavil, da trpi ameriška industrija vsled pomanjkanja delovnih sil. Vsled tega, da bo izpreme-nila dosedanji zakon o priseljevanju. Pogajanja za jugoslovenskn - grško zre«« so se v soboto pričela v Atenah. Kanada je odklonila ženevski s)>orazuui ter prepustila Angliji, da določi izpremtnje-velne predloge. Nove volitve v Belgiji so razpisane na dan 5. aprila. Med Poljsko in Rusijo se vrši že dalje časa izmenjava političnih kaznencev. Te dni so bili zamenjani tisti duhovniki za komuniste, ki so bili na Poljskem zaprti. V Urami hotelu v Madridu so bili vsi potniki izropani, potem ko so bili vsi narkotiki rani. Francoski proračun izdatkov je bil od parlamenta s .r>43 glasovi sprejet. Proračun Izkazuje 34.187 milijonov rednih in 4 milijarde izrednih izdatkov. Pred glasovanjem je utemeljeval Herriot poudarjajoč, da je treba voditi ]K>litiko stroge poštenosti in da je nacionalna stvar vseh, da se frank popravi. Proračun je bil nato skoraj »oglasno sprejet. Dosedanji italijanski konzul v New Yor-tiran, ker je poneveril večjo vsoto denarja, ku jo bil na odredbo Italijanske vlade are- Podpirajte lugosloven-sko Matico i KAJ TOREJ KRIČITE? Sobotno »Jutro« je odgovorilo na nas čdanek o napredni koncentraciji sledeče: »Z ozirom na naš članek o potrebi napredne koncentracije, ki smo ga naslovili na napredne ljudi v Sloveniji, se je oglasil tudi dr. Ravnihar. (Pravilno »Narodni Dnevnik«. Op. ured.) Da ne bo po nepotrebnem kvaril papirja in izgubljal besed, mu lojalno povemo, da zanj naš apel ni veljal.« Gospodom je torej nakrat pri srcu vloga bahača. Jemljemo na znanje. Toda vprašamo: Kaj kričite potem, če se naša pota ločijo? Menda vas vendar ne boli, če hodi svoja pbta mož, o katerem govorite, da je zaigral. Bodite dosledni ne samo v svojem cinizmu in svojih intrigah, temveč tudi v bahariji in ne ponižajte se do napadov na ljudi, kateri za vas ne eksistirajo. Položaj je sedaj jasen, lovorjev venec vaše politične slave je dobil nov, vas vreden li3t — baharijo. Tako je vsaj vaša slika izpopolnjena, kakor treba! — Kakšni ljudje podpirajo »nacionalni« blok? V nekem javnem lokalu je bil nahruljen znani Manko Gagliardi od neznanih mladeničev. V istem lokalu so sedeli tudi trije časnikarji, dva zagrebška in en beograjski. Ko so ti odšli iz lokala, jih je na c«sti ustavil Gagliardi in dal vse tri aretirati. Na policiji je imel Gagliardi celo predrznost, da je pokazal na enega novinarja in vzkliknil: »Ta je davidovičeveck — Novinarji so se legitimirali in so bili nato takoj izpuščeni. Zagreb pa dogodek mnogo komentira in ljudje se čudijo, da je zaupnik režima tisti Gagliardi, ki je pred tremi leti napisal v graškem listu odprto pismo na Pašiča s sledečimi besedami: »Ekscelenca! Nikdar ne bom prestal biti nepomirljiv sovražnik države SHS. — dr. Manko (Emanuel) Gagliardi.« Danes je ta mož v »nacionalnem« bloku, bivši dobrovoljci pa se od voditeljev tega bloka proglašajo za narodne izdajalce! Daleč smo prišli I = Ne bo nam v škodo. Potrebo omejitve tiskovne svobode utemeljuje »Slovenski Narod« s častikrajo, ki da jo nekateri listi sistematično goje. Da je treba zaščititi posameznike pred časopisnimi napadi, je evidentno in zato tudi moderni tiskovni zakoni glede obrekovanja In častikraje ne poznajo nobenega pardo-na. Ne razumemo pa, zakaj da bi bilo treba ravno državnike in ministre posebno zaščititi. Ali nimajo ti že itak vso državno oblast v rokah, ali se ti mar ne morejo ščititi sami? Sicer pa naj se le sklenejo ostre kazni proti častikraji po časopisih, smo radovedni, kdo bo ta določila bolj občutil, ali gospodje, ki pišejo v »Slovenski Narod«, »Domovino« in »Pondeljka«, ali pa mi. Zdi se nam, da bo iz novega mladinskega tiskovnega zakona padel nov blesteč — cekin. — Kongres trgovsko - obrtniških zbornic iu drugih trgovsko-industrijskih korporacij bo letos začetkom maja v .Sarajevu, na iniciativo tamošnje trg in obrt. zbornice. Kongresa se udeleže tudi zastopniki slovenskih gospodarskih krogov. Veliki iup&ji ljubljanski nam sporoča: Dno 11. tebruarja t. 1. sklicano je bilo v St. Vidu nad Ljubljano protestno zborovanje radi premestitve dveh učiteljic od osnovne šole v St. Vidu. Na tem zborovanju se je sklenilo, naj stariši svojih otrok toliko časa ne pošiljajo v šolo, dokler se no vrneta premeščeni učiteljici. Sklenjeni štrajk se je v resnici tudi izvajal dno 12. in 13. t. ni. Uradno je ugotovljeno, da so hujskali k temu štrajku šolske otroke in stariše šolskih otrok tudi župan in občinski odborniki, da so torej ti javni funkcionarji zapeljavuli nerazsodne ljudi v kaznivo dejanje in na upor proti odredbi drž. oblastva, ki je premešče-nje učiteljic zakonitim potom izvršilo. Kor je tedaj župan in občinski odbor občine ftt. Vid s hujskanjem in zapeljevanjem nastopil proti državni avtoriteti in s tem izgubil zaupanje državnega oblastva, razpustil je veliki župan ljubljanske oblasti temeljem g 99. občinskega reda navedeni obč. odbor in odredil, da prevzame začasno posle občinskega odbora gerentstvo. — Stariči, ki so pristali na ta štrajk in ki svojih otrok ob omenjenih dnevih niso pustili v šolo, so bili po pristojni politični oblasti kaznovani ■ najvišjo de- vesti. narno globo, ki je za ta prestopek določena v zakonu. Vse osebe pa, ki so pregovarjale ali hujskale tuje šoloobvezne otroke, naj ne grejo v šolo, so bile ovadene državnemu pravdništvu. — štrajk šolskih otrok je že končan in zato mislimo, da je državna avtoriteta že uveljavljena in da je naglašanje najvišji kazni odveč. : Krvoločen Arnavt. Opozicionalni tisk prinaša sledečo vest: V skopljan-skem okrožju je bil za časa volitev ubit neki predsednik volilnega odbora. Stvar je sledeča: Čuvar skrinjice bloka, neki Arnavt je dobil od pristašev svoje stranke navodilo, da ne sme dati kroglic iz rok, marveč jih mora hraniti v fesu, dokler ne »dobi pismeno«, koliko kroglic iina iu ne prosi kakega »pismenega« čuvarja opozicije, da mu prečita število, ter si je to zapomnil. Ko so bile volitve končane, je zahteval predsednik volilnega odbora od njega — hoteč izid volitev falzificirati —, da izroči kroglice njemu. Arnavt se je temu protivil, zato mu je prismolil predsednik volilnega odbora klofuto s tako silo, da so se kroglice raztresle po tleh. Arnavt je potegnil nož ter ga zasaail predsedniku v srce, da je obležal možakar na mestu mrtev. — Izpremembe v vojni službi. Imenovani so: za polkovnika podpolk. Valentin Cop, za kapetana 1. ki. v ekonomski stroki kap. 2. ki. Josip Sušnik, za zdravniškega pomočnika 4. raz. Anton Troh, za veterinarskega por. Marijan Ferjančič, za veter, pom 4. raz. Rudolf Možina, Franjo Tancar, Andrej Pintar in Ferd. Gažar, za adm. por. v mornarici podpor. Valentin Kumpan, za admin. majorja kap. 1. ki. Anton Hivert, za admin. podpor. topniške stroke, narednik Franjo Zupan in Josip Puncer; v avijatiki za kap. 2. ki. por. Ivo Konjar; vpokojena sta peh. polk. Rudolf Vaniček in podpor, v avijatiki Anton Cad. — Iz državne službe. Za paznika jetnišni-ce v Beli cerkvi je imenovan upravnik kopališča v Rimskih Toplicah K. Kunc. — Dobrodelna loterija »Doma vbogih«. Te dni so se začele razprodajati srečke dobrodelne loterije »Doma vbogih«. Srečkanje se vrši dne 10. junija t. 1. Glavni dobitek tvori nova enodružinska hiša s 4 sobami, kuhinjo, sobo za služkinjo, kopalnico, shrambo, straniščem, pralnico in drvarnico. Načrt te hišice, ki si ga vsak lahko ogleda v trafikah Maribora in okolice, je preurejen tako, da' se da napraviti namesto enega dvoje nekoliko manjših stanovanj. Hišica se začne zidati spomladi in se oddajo ključi srečnemu posestniku koncem oktobra t. 1. Drugi dobitek je kompletna oprava za dve sobi in kuhinjo, tretji pa 1000 kvadr. m veliko stavbišče. Poleg naštetih se nahaja še 297 manjših dobitkov. Cena vseh dobitkov znaša 325,000 Din. Cena srečke je Din 50, ki so jih lahko vplača v obrokih. Srečke se prodajajo po vseh trafikah in nekaterih trgovinah Maribora in okolice. S čistim dobičkom loterije, dalje s sredstvi, ki so že na razpolago, ter z nekaterimi prireditvami, ki se že pripravljajo, upa odbor »Doma ubogih« zgraditi že letos najmanj dvoje priprostih, toda ukusnih in moderno urejenih stanovanj, v katera se vselita Se pred zimo dve družini. Želeti je, da bi občinstvo pridno kupoval«? srečke in skušalo ujeti svojo srečo. S tem bo učinkovito prispevalo k omiljonju mariborske stanovanjske krize. — Statistika Bolgarske. Po publikaciji geografa prof. Drončilova, so najnovejši statistični podatki Bolgarske sledeči: Bolgarska meri 103.146 km* in šteje 5,007.730 prebivalcev. Od teh je 80.64% Bolgarov, 10.74% Turkov, 1.11% Grkov, 0.92% Židov, 0.22% pogr-čenih Bolgarov in 6.07% pripadnikov drugih narodnosti. S poljedelstvom so peča 80.04% prebivalstva. Analfabetov je v mestih 20%, na deželi 85%. Upravno je razdeljena Bolgarska v 16 okrožij z 92 mesti, 4238 vasmi in 1343 gospodarstvi. Povprečna nadmorska višina Bolgarske znaša 400 metrov. Gbzdov ima Bolgarska 2 milijona hektarov. Najvišji hrib je Mula brdo v Rila pogorju, ki meri 2924 metrov. Morsko obale ima Bolgarska 311 km. V notranjosti dežele je 9 jezer, ki merijo 28 km*. Alpskih jezer je 245. Jezera lože v višini 2100 do 2786 m. Povprečno so 15 m globoka. Železniške proge so dolgo 3000 kilometrov. — Pred novo lakoto v Rusiji, Po poročilu komisijo za boj proti posledicam slabe žetve, jo obsegalo letu 1924 ozemlje, kjer ni bilo žetve, 6,323.000 desjatin.' fttevilo prizadetega prebivalstva znaša 7,G01.000. Vlada je dovolila v pomoč prizadetim krajem 67 milijonov zlatih rubljev. S tem denarjem naj bi se predvsem organiziralo delo zn izboljšanje poljedelstva, za nakup strojev in za prehrano otrok. Ker je vlada omogočila setev, se je površina posejane ploskve povečala za 80 odstotkov. Stanje ozimine ni povoljno. Vlada je dovolila kmetom posojilo za nakup 32 milijonov pudov žita. Razven tega je dovolila številna posojila v melioracijske svrhe. — Kruh se v Zagrebu ne bo podražil, pa čeprav so peki že napovedali podražitev. Cena moke je nanfreč v zadnjem času padla in zato podražitev ni bila dovoljena. — Uboj v kavarni. V kavarni Srpski kralj« v Somboru je dobrovoljec Nikola Snečujski z nožem napadel policijskega iarednika Riba rova, ki je nato Snočuj-skega ustrelil iz puške. Ribarova niso zaprli, pač pa so proti njemu uvedli preiskavo. — Pozor pred goljufivo! Služkinja N. J. je kupila dne 10. t. m. v trgovini Ivane Fojkar na Dolenjski cesti 21, 8 m blaga za predpasnike za 720 kron. Na račun je dala 200 kron ter obljubila, da prinese ostalih 520 kron naslednji dan, češ, da trenutno nima časa, da bi šla domov po denar, ker da ima neko nujno pot. Per J. do danes denarja ni prinesla in je Fojkarjeva izvedela, da je ta ženska izvršila po Ljubljani že več sličnih goljufij, jo je ovadila sodišču. 1— Radi prekoračenja meje brez dovoljenja sta bila aretovana inozemca Lu-dovik Bubelay in Johann Schmidt. 1— Policijsko prijave. Tatvina 1, goljufija 1, pobeg d približno štirih let kaže jako negativen gospodarski efekt. V tej dobi se realizirajo vojne škode, se izvršuje prvo aklimatiziranje gospodarstva na novo nastale oblike, se razpase žalibog neizbežna inflacija. Nova doba pa se začne z ustavitvijo tiskanja bankovcev in s pričetkom notranje deflacijske politike. Tako vidimo, da je vrednost našega izvoza, ki je znašala koncu prve razvojne dobe, t. j. koncu leta 1922, 3691 milijonov dinarjev (ali 450.000 ton), poskočila do konca leta 1923 na 8000 milijonov (ali 3 milijone ton). Dalje vidimo, da je že v prvem letu sanacijske dobe vrednost našega dinarja v inozemstvu ostala zelo stabilna, kar je tudi najvažnejši faktor tako ugodnega izvoza. V preteklem letu, ki je, odgovarjajoč politiki našega finančnega ministra, pokazalo počasno rastočo tendenco dinarja, -••e je naš izvoz proti onemu od leta 1923 povečal na 9500 milijonov dinarjev (3,915.000 ton). Prirastek od 880 tisoč Ion ali skoro 2 milijardi je velik, toda i*o našem mnenju še zdaleka ni /. njim losežena meja naše izvozne kapacitete. Več mesecev že vidimo silno izvozno stagnacijo, ki izvira iz zadnjih skokov našega dinarja. Dr. Stojadinovič je po svojem povratku od finančnih pogajanj \ Parizu izjavil, da Btoji še nadalje ua ^tališč stopnjevanja dinarjeve vrednosti /. gotovimi prehodnimi stabilizacijskimi presledki, ker zastopa mnenje, da inozemska notacija našega dinarja ne ou-noVarja ujegovi pravilni vrednosti. Prava vrednost dinarja se pokaže v povprečnem letnem kurzu pri povprečni stabilnosti, aito se abstrahira upliv internacionalne spekulacije in arbitraže, ki / njenimi horicontalno in vertikalno se Jack London: menjajočimi Interesi samo časovno upli-va na razvoj dinarja. S tremi razvojnimi oblikami mora računati naš izvoz. S pojavom inflacije, ki navidezno podpira izvoz, ker omogoči izvozničarju uporabo valutnega dumpinga (t. j. uspešno konkuriranje na svetovnem trgu radi inflacijskih cen) ter vsled tega, ker za časa inflacije ne dosežejo produkcijski stroški svoje realne višine. Izkušnja pa je pokazala, da so to le fiktivne ugodnosti in nepravilni dobički, ker se z njimi zmanjšuje substančna vrednost in narodnogospodarski dohodek. Druga oblika je počasno povečavanje vrednosti. Tudi ta gospodarski proces se vrši na račun substance, kar nam sedanje prilike jasno prikazujejo. Za izvoznika je velike škode porast dinarja, ker se produkcijski stroški ne zmanjšajo v isti višini in ker v tem slučaju stopi na njegovo mesto takoj inozemska konkurenca. Ker ni verjetno, da bi se nameravalo naš dinar dvigati polagoma do paritete zlata, že ker bi to, neglede na časovno dobo, pomenilo neprimerno izgubo narodnega premoženja, bi bite edina pravilna politika našega finančnega ministrstva, da zastavi svoje moči in svoj upliv za stabilizacijo dinarja. Edino stabilizacija nam jamči pozitiven razvoj, ker le tedaj, ako so gospodarski krogi prepričani, da obstoječe vrednosti ne bodo v teku kratkega časa podvržene večjim izprernembam, le tedaj je zasiguran napredek. Skakanje kurza dinarja pa povzroča težke posledice za konsumenta. kakor tudi za producenta, zlasti pa za izvozničarja ali uvozničarja. Njih izgube morejo voditi naravnost do socialnih kriz. Po daljši dobi gospodarskega razvoja pri stabilnih kurzih in pri neizpremenje-ni vrednosti dobrin, je konverzija papirnatega dinarja v zlatega le še vprašanje telmičnega računa in se izvrši ta proces, ako je do te dobe notranja kupna moč dinarja s cenami v inozemstvu izravnana, brez vsakega slabega vpliva na gospodarsko življenje. UOBZA. LjubtjmiHkii borni v soboto, dne 14. februarja ni poslovala. ('urih. Beograd 8.470; Newyork 519.— ; 1'nris 274.90; London 24.70; Milan 7821.32; Praga 15.36; Sofija —; Bukarešta —; 0.00735; Budimpešta 0.0072; Amsterdam 208.75; Berlin 1.241. X Carinska konferenca v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani obvešča vse interesente, da se vrši prihodnja carinska konferenca v torek dne 17. februarja t. 1. ob f>. uri popoldne v prostorih carinarnice. X Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer- talne licitacije: Dne 7. marca t. 1. pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave raznega lesa ter glede dobave strešne lepenke; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave silicijeve brončene žice; pri direkciji dr. železnic v Subotici glede dobave blazinic za štampiljke, smirkovega platna, čistila za kovine in grafita, glede dobave delov steviljk (stenj, cilindri itd.) ter glede dobave špage in bombažnih odpadkov za čiščenje. — Dne 9. marca pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave ročnih karbidnih svetilk; pri odele-nju za mornarico v Zemunu glede dobave olja za kurjavo; pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 280.000 kg krušne moke; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave spiralnih vzmeti itd; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave kartonaž; pri upravi monopolov v Beogradu glede dobave 1,000.000 novih vreč iz jute. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Češka tekstilna industrija, namerava z ozirom na velika naročila posebno iz sovjetske Rusije, povečati število vretencev še za 60.000, akoravno imajo ao-sedaj že v obratu preko 3 in pol milijonov vretencev in 100 tisoč tkalnih stolov, vendar nameravani povišek - ne bo zadostoval. X Vseruski tekstilni sindikat je od 1. januarja t. 1. na new yorškem trgu kupil za več kakor 10 milijonov dolarjev ame-rikanskega bombaža. To in ono. NOVA ŽKNBKA MODA NA MADŽABSKKM. V Budimpešti in vseh večjih mestih Madžarske divja nova ženska moda: Gospe in gospodične hodijo k fotografom ter se puste slikati v Evinem kostumu, in sicer brez figovega peresa. Naroče deset fotografij, plačajo slike in ploščo ter izginejo. Dolgo časa ni prišlo na dan, čemu rabijo damice te slike. Marsikateri zakonski možiček ali zaročenec je po naključju opazil tako sliko pri svoji zvesti ženici, oziroma nevesti. Na začudeno vpruašanje, čemu ta slika, je dobil odgovor: >Za tebe k in moral je umolkniti — Čeprav se mu je zdela stvar nekoliko neverjetna. Te dni se je stvar pojasnila. V Budimpešti so priredili plutokrati eleganten ples. Dva bankirja sta sedla, hoteč se odpočiti od pre-stanih strapac, v igralno sobo. Ko je potegnil eden izmed njiju svojo listnico, da plača izgubljeno igro, mu je padla listnica na tla. Partner, ki je imal manjši trebušček mu je hotel biti uslužen. Pobral je listnico, in glej med raztresenimi papirji ugleda fotografijo svoje soproge v Evinem kostumu. Ne govorimo o zadregi tega gospoda. Vprašanje, ki zanima predvsem je: »Kako se je stvar končala?: Z dvobojem? Kaj še! Dvobojujejo se na Madžarskem samo aristokrati, akademiki, oficirji in poslanci, žurna-iisti in pesniki itd., če so satisfakcije zmožni. Trgovci so bolj praktični: Gospod, ki je bil imel zahtevati zadoščeneje, je dejal: ►Sveto pismo pravi >zob za zob, oko za okoc. Poklical je svojo soprogo in soprogo svojega prijatelja, pokazal je svoji soprogi fotografijo, rekoč: >Ženska nezvestaj — poglej, najbolje je, da se zastrupiš! ... S*tem-le bom po takoj obračunal!« Nato je segel v — uboga damica je omedlela...), ia izvlekel je — ne mogoče samokres, temve* — fotografijo rekoč: »Tako ... eto moje maMe-vanjek, in pokazal je sliko soproge svojega prijatelja v Evinem kostumu<. Onesvestila e* je tudi ta dama. Kmalu nato sta dami aopet plesali in gospoda sta zopet igrala ... PINA ODJEMALKA. Dober lov se je posrečil te dni dunajski kriminalni policiji. Cel ducat trgovcev ■ platnenim in volnenim blagom ter konfekcijo j* prijavilo v zadnjem Času, da jih je neka navidezno fina dama težko oškodovala. Elegantno oblečena dama se je pripeljala pred T£a-ko trgovino v avtomobilu. Nakupila je prar veliko dragocenih stvari, nakar je naenkrat »opazila«, da je pozabila denarnico doma. Vsakokrat je prosila, naj ji dajo — da se ji e bo izgubljal po nepotrebnem čas — kakega uslužooiiea na razpolago, da se pelje i aje domov. Nakupljeno blago naj vzame s seboj, doma bo dobil proti kvitiranemu računu denar. Naložili so paket, uslužbenec je vstopil v avtomobil, ki je pasiral več ulic, nakar m je vstavil pred hišo. Tu je stal mož, ki se j* izdal za uslužbenca druge tvrdke ter je aa-videzno čakal na neko naročilo. Poleg aebe je imel kovček. Dama ga je odpustila ter prosila možakarja, ki se je pripeljal š njo. naj ponese kovček v četrto nadstropje, in ga tam odda. Zanašaje se, da dobi dobro napitnino, ji je bil uslužbenec vselej na uslugo, nikdar pa ni našel dotične rodbine, in ko se je s kovčekom, ki je bil brez vsake vrednosti, vrnil, je bil avtomobil z damo izginil. Edea izmed uslužbencev, ki so šli na lim, si je zgolj slučajno zapomnil številko avtomobila. Kriminalna policija je pričela vozilo iskati ter ga je slednjič tudi našla. Od šoferja je izvedela cilj vožnje — neko hišo v Linien-strasse. Po daljšem opazovanju je eruirala. da je fina dama identična s 25 letno bivšo šiviljo Elzo Muchow, ki je imela v dotiini hiši meblovano sobo. Pred par dnevi je policija presenetila Elzo Muchow z obiskom ter našla v njeni sobi še vsakovrstne prigoljufane stvari. Elza Muchow je bila aretirana in je vse priznala. Policijski uradniki »o si ogledali tudi druge prostore nekoliko natančneje ter so našli v drugi sobi, ki jo je najel neki trgovski potnik, mladega možakarja, ki so ga razkrinkali kot potvarjalca čekov. : Večerni kostum r žepu. »Večerna obleka -- žepni robec« je zadnja novost neke pariške tvrdke. Ta večerna toaleta pa se ne uporablja mogoče kot žepni robec, marvel se imenuje samo zato tako, ker se zgane in nosi v žepu kakor robec, tako, da tudi ae ugleda večja kakor ta. Obleka je napravljena iz najfinejšega in najtanjšega materijala. ponajvečkrat iz crepe romain-a ali pa iz ma-rokanske svile. To blago se da zmečkati ne da bi se poznalo gube, tako, da dobi popolnoma stlačena obleka takoj zopet dobro fa-sono. »Večerna obleka — žepni robec-: je namenjena posebno »športnim damam«, ki hočejo podvzeti s čim najmanjšo prtljago kako turo, n jim je na tem, da se pokažejo zvefcr v hotelu v elegantni toaleti. »Športna dama. vtakne elegantno obleko enostavno v preni žep športnega kostuma in more tako posvetiti neobremenjena ves dan telesnim vajam. Sirite .Narod. Dnevnik*. (15.) Burni doživljaji. Roman južnega morja. Joana je zaploskala z rokama in oči so se ji zaiskrile. — Torej so to zares pravi ljudožrci! In če pomislim, da smo v dvajsetem stoletju! Menila sem že, da spadajo romani in pustolovščine med staro ^aro! Gledal jo je nekam posmehljivo. — Kaj pa vam je zopet? je vprašala. — Ah, nič. Samo to, da se mi ne bi zdela misel, da me poje tolpa umazanih črncev, prav nič romantična. — Ne, to tudi ne bi bilo romantično, se je udaln. — Toda biti med njimi, obvladati jih, voditi lih, imeti jih tu dvesto in jim vendar gospodariti tako, da vas ne pojedo — to je pa menda vendar, ff . n< ro®antlčno, pa vsaj višek napetega doživljanja. In kakor veste, so romani in pustolovščine zavetniki! — — Na isti način bi se dalo tudi dokazati, da H bilo potovanje v divjakov želodec višek napetega doživljanja. — Mislim, da nimate prav nič smisla za romantiko, — je vzkliknila. Prav tako trezni, brezbrižni in pohlepni ste, kakor naši trgovci doma. Hos ne vem, čemu ste sploh tu. Morali bi biti doma in životariti mimo kot bančni uradnik ali — ali — — Ali kot trgovski pomočnik — hvala vam —» — Da, tako — ali pa kaj podobnega. Kaj, za Boga, pravzaprav počnete tukaj, na koncu sveta? — Služim si za kruh in maslo in skušam živeti na tem svetu. — Bridko pot mora prehoditi mlajši sin, pre-ihio si pribori ognjišče in lastni dom — je citirala, — Toda če to-le ni romantično, potem sploh ni ro-montike. Predstavljajte si vendra vse te mlajše sinove iz celega sveta, ki se med tisočerimi doživljaji bore za svoje ognjišče in lastni dom! Vi pa ste tu sredi vsega tega in to doživljate in jaz sem tudi tu sredi tega in doživljam vse te stvari. — — Oprostite mi, prosim, — je rekel zategnjeno, kakor je ne bi razumel. — No, sem pa mlajša hči, — je popravila — in nimam niti ognjišča niti doma — nimam nikogar in ničesar — in sem prav tako, kakor vi, na koncu sveta. — Vašemu slučaju bi skoro priznal nekaj romantičnosti — je popustil. Nehote) se je moral spominjati na pretekle noči, ko je spala v viseči mreži pod tančicami zoper moskite na verandi, v nje bližini telesna straža ta-hitskih mornarjev, ki so ležali vedno v dosegu njenega glasu na oddaljenem koncu verande. Takrat je bil preslab, da bi mogel to preprečiti, sedaj pa se je odločil, da mora ona spati v notranjosti hiše, (ločim se 011 zadovolji z visečo mrežo. — No, vidite, čitala in sanjala sem vse svoje življenje, — je dejala — toda niti v svoji najbuj-nejši fantaziji si nisem predstavljala, da doživim kaj podobnega. Prišlo je vse tako nepričakovano. Pred dvema letoma sem že mislila, da mi ne preostaja druzega kot... — zajecljala je in spačila obraz, kakor bi se ji nekaj zastudilo. — No, torej, mislila sem, da mi preostaja samo ena stvar, namreč poroka. — — In vi ste dali prednost otoku z ljudožrci in pasu s patronami — jo je podražil. v otok z ljudožrci nisem mislila, toda pas s patronami se mi zdi imeniten. — Toda če bi prišlo do tega, se najbrže ne bi upali poslužiti se revolverja. Ali pa, je dodal, ko je opazil blisk v njenih očeh, — če bi se ga poslužili, najbrže ne bi ničesar zadeli. Že se je zganila, da bi odšla v hišo. Vedel je, da gre po svoj revolver. — Pustite to, je dejal, — tu je moj. — Torej kaj mate? — — Sestrelila bom klado z vašega droga za zastave. — Zasmejal se je nejeverno. — Seveda, vašega orožja ne poznam, je pripomnila v dvomu. — — Petelin se rad sproži, nizkt) ne smete meriti. Pomerite natančno. — Je že dobro, — je rekla nestrpno. — Poznam avtomatične pištole. Če so razgrete, se pa-trone rade zataknejo. — Kratek hip je pomotrila orožje. — Napeta je. Ali je naboj v shrambi? Nato je ustrelila in kladica je ostala nedotaknjena. — Precej daleč je, — je pripomnila, da bi dala duška svoji nevolji. Pa se je zagrizla v ustnice in ustrelila drugič. Krogla je ostro zažvižgala, ko se je odbila v prostoru. Kovinasta kladica je zazvenela in se zamajala. Streljala je kar naprej, dokler ni izpraznilo cele shrambe z osmimi patronami. Šestkrat je pogodila cilj. Kladica je še vedno nihala na koncu droga, toda bila je tako razbita, da ni bila več za rabo. Sheldon je bil presenečen. Streljala je bolje kakor on ali pa Hughie Drummond. Žene, ki jih je bil poznal, so pri streljanju s puško ali revolverjem po navadi zakričale, zapirale oči in streljale v zrak. (Dalje prih.) Knjževnost. t*«d tem na»lovoui je izdal Friedrich Wen-det aelo interesantno knjigo, iz katere objavljamo par primero*, reakcionarjem in j «akosrčn»žem v zgražanje, pravim svobodo- ; ■ isleeeni in naprednim ljudem pa v veaelje ia zabavo: Ril Najbolj razSiijeu dovtip gredajega veka je bil: Ljubi Bog je porsodi, samo v Rimu ne. | ker him je njegov namestnik. Refonaaeija. P*apež Lev X. je. priSel po svoji smrti pred aekeAka vrata in na nje potrkal. >Kdo je? vpraiu sv. Peter. cOdpri,* odvrne l^ev, »jaz *ew, umrli papež.< — >Kj, če si papež, od- j pri si sam, saj imaS nebeške ključe. < — To i že,< nie nato pupež, »ampak ali ae vei, da ■i j« Luthtft- premenil Uljufavairn?« Jezaiti. 1 Katiftr se pripoveduje, je imel Karl V. v • vfji zasebni sobi peč, ki je zelo slabo vle- , klil, da je bila »oba vedno polna dim«. Xe-koi je zaradi tega izlil Karl V. svojo jezo sad zidarji. Pa se eden od njih ojunači in rel*: »Veličanstvo, (je dovolite, eno sredstvo bi vendar pomagalo. Kaj če bi obesilo Vaše Veličanstvo v dimnik jezuite, ker ti poteg-sej« vse nase.? i KiU|* II. Ud Filipa II. je obstojala risba, ki ga je ■ predstavljala, kako se naslanja na svetovno oblo. Šaljivci so risbo razlagali tako, da predstavlja alegorijo, kako da neumnost vlada sv.et. Življenje v s*u«»sluaih. Strela je udarila v neko samostansko cerkev. »Sreča, so dejali tedaj ljudje, »da ni | udarila strela v kuhinjo, ker potem bi bili j gotovo vsi menihi ubiti. Dovtip dvornega »orra. Killgrew, dvorni norec Karla II., angleškega kralju, je bil neko« v.. Franci ji in Lu-dovik XIV.. mu je pokazal izvrstno izdelan kruciilks, ki je visel v njegovi galeriji med sliko papeža in Ludovika XIV. Tedaj je dejal dvorni norec, kakor da ne bi spoznal portretov. Ko ga je kralj poučil, je dejal Killgre\v: »Tudi če ne bi vedel, da je visel Gospod med dvema razbojnikoma, bi ju tali oj .spoznal.« V dobi absolutizma Za časa lakote leta 1847 je nastal med šlezkim prebivalstvom sledeč trpek dovtip: j Da se vsaj nekoliko pomaga revnim ljudem, j bo pruski kralj zapovedal, da se morajo vse i stare žemlje peči večje. j It marčnih d»i. i Za časa marčnih bojev je priletela v neko j berlinsko ulico granata, ki se ni razpočila, j Takoj je nalepil šaljivec na granato plakat: ; -Mojemu ljubemu narodu!«: \Vilhelni D. V karakterizacijo VVilhelma II. se je po Berlinu rad pripovedoval sledeč dovtip: Po- i znate vendar bajko o beli ženi v berlinskem dvoru. Ampak bajka je izmišljena, ker pomislite, kaj se je včeraj zgodilo. Oficir, ki je nadzoroval straže, je prišel o polnoči v nek temen hodnik in nakrat zapazil pred seboj megleno postavo, ki je izginila v kabinet VVilhelma II. Da obvaruje svojega monarha pred nesrečo, plane oficir v kabinet. In kaj vidi'.’ Vilhelm II. sedi pri mizi in pesnikuje, toda od duha ni bilo nobenega sledu. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Glavni in odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna >Merkur< v Ljubljani Franc Jožef 1. Staremu Francu Jožefu, čegar pomanjkljivi inteligenci ni bila samo vzrok starost, je bilo javljeno, da je junaška njegova vojska v Karpatih zmagala; Franc Jožef je dejal nato: • Prav. le bijte te proklete Pruse! In ko mu je bilo javljeno, da je padel Przeiuysl, je razumel tudi to napačno in dejal: Ja, ja, oče Radecki znajo!- Za kratek čas Pustite ga. aaj pove 4« koa«a. No, gospod sosed, danes ponoči ste pri šli pa zopet v lepem stanju domov! Opolnoči sem čul, kako se je nekdo »po tak alf t* stopnjieah.. .s Dovolite, to nisem bil jaak »Ne, ne, drug gospod je bil — toda spa taknil se je ob vas. EBgB B8 Popolnoma varno naložite denar L Razpisan je natečaj za idejne načrte stanovanjske in trgovinske hišne skupine na Kralja Petra trgu v MARIBORU (osnutki v merilu 1 : 200) na d o n 4. aprila 1925 za strokovnjake, ki so državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Nagrade po 22.000 , 16.000' , 10.000' Din in Irlkrol po 400 Din. Pripomočki in natečajni pogoji so interesentom na razpolago pri podpisanem zavodu za znesek 50 Din. Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani Aleksandrova cesta. MALI OGLASI vsaka natlol^na beseda r. z. z o. z. v Ljubljani, telefon št. 9 Mestni trg št. 6 Jamstvena glavnica za vloge znaša že nad 11 milijonov dinarjev. Vloge obrestuje zelo ugodno in sicer vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi, po 8% vloge z enomesečno odpovedjo, po 10°|0 vloge trimesečno odpovedjo, po 12°|0 vloge šestmesečno odpovedjo, po 15°|0 Izvenljubljanskim vlagateljem so na razpolago poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov. Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo. Inkaso faktur in menic. Trgovski krediti. £■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■£ Cene oglasom do 20 besed Din 5' 50 par«. Samostojna Uajigovodkroja in korespondentlnja, perfektna strojepiska in steno«?rafi-nja, a večletno prakso, iiče službe v Ljubljani za takoj ali pozneje. Poaudbe a navedb« plat« na upravo pod *4failna<. Išče se za takoj meblovano meseino *obe i dvma posteljama aa dva solidna ((•spada. Ponudbe na uprav« lista pod >.Soba<. Kontoristinja « dveletno prakso, absolventtnja II. raareda trgovske Sole, veMa popolnoma vseh pisarniških del tile slui->e v Ljubljani aa takoj ali poineje. ir« tudi proti nitki plati. Ponudb« prosi aa upravo Usta pod »Marljiv« la »aaesljtva«. Upokojenec biv^p skladlMnik, saden vei j««i-Vestea<. Knjigovodstva vpeljuje in revidira ter sestavlja in revidira bflance po lastnih strokovnjakih Gospodarska pisarna družba z o. a. v Ljubljani, Wolfova uliea itev. l/II. Pisanja oa stroj prevzema na dom perfekt-ua strojepiska proti nizkemu honorarju. Ponudbe na upravo lista pod »Nataainac. I Znanja želi ■W4 inteligenten gospod a dobro »itnliano, le tudi starejto daaso v i vrt* preganjanja le vedn« dolgih lifgfldh večerov. Cenjen« ponudb« »atvlje»J« aad tim aa apr«v« >Naroda«t* D*«v»ita<- Kupi se Ugledno prvovrstao podjetje v Ljubljani, ki je v polnem obratu ter ima lepo bodočnost II Podjetje je neobremenjeno ter /.naša realna vrednost 1,000.000’— Din. Za varnost posojila nudi poleg obremenitve tudi še dobro poroštvo. Ponudbe z navedbo zneska, načina in dobe amortizacije ter zahtevane obrestne mere je poslati pod »Sigurna naložitev denarja" na Gospodarsko pisarno d. z o. z. v Ljubljani, Wolfova ulioe 1. 11. dobro ohranjeno damsko Wbio. Ponudbe z navedbo cene na upravo pod >Kolo«. Išče se stanovanje v Ljubljani obstoječe iz' 1 sobe in kuhfnje. Plača se od 800 do 400 Din mesečne najemnine. Ponudbe na upravo lista pod »Takoj<. ---------.......M.., bivti podnaoednfk-odličnjak podoficirske Sole, veSČ slovenščine, arbo-hrvatčtne in nemSčino, iSče primerne sluibe v pisarni, akladiSču ali kot paanik itd. Ponudbe sprejema oglasni zavod Kqnitar, Ljubljana, Čopova Mica 21; Dijak-sedmošolec IH« kakorinekoll popoldanske upa tUtv«. Ponudb« n« oprav« Usta pod >T«Mt«a I« «a*rgM«a<. ^Splošna knjižnica nudi sledeče naJnoveJSe zvezke: D. Feigel: Domač« li.all. huinorl.Uien "P1"’ 72 *lrai" H. Murger: La Bohime roman. <02 .tram. A Remec- Magd«, tragedija, 85 »trom, . . Dr. F. 06»«: Misterij dui«, poljudni pregled ps.hijatrije, d/7A * Gosar: Soctjaina ekonomija, 300 strani T. Zieltnaki: AntlCni in moderni svet, 101 strani NAROČILA SPREJEMA: ZVEZNA KNJIGARNA, Ljubljana, Marijin lr0 St. s Din 10' vez. Din 1 V . . .35’ n . 42 14' „ „ 20 rije, . 42’ . . „ 35' „ . . .85 . 95’ . . 4S