Leto LXVL, št. 182 LJubljana, torek Cena Din L- lahaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petit mrt a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 8.-, večji inserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO Df UPBA VNISTVO UUBUANA, KnAfljeva ulica it. fi Telefon it. 8122, 8128, 8124, 3125 in 8126 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st- 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon St. 190. — JESENICE, Ob Kolodvoru 101, Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. ISKRENE BESEDE DVEH KRALJEV Na snocnji svečani večer]! na čast bolgarskemu kraljevskemu paru sta Nje Vel. kralj Aleksander in Nje Vel. kralj Boris izrekla pri- srčni zdravici Beograd, A2. decembra. AA. Na slavnostni večerji, ki Jo Je snoči v starem dvoru priredil Nj. Vel. kralj Aleksander na čast visokhn kraljevskim gostom Iz Bolgarije, sta Izrekla zdravici Nj. Vel. krali Aleksander ln kralj Boris, Prvi |e spregovoril Nj. Vef. kraH Aleksander: Vaše Veličanstvo! Zelo sem srečen, ker mi je dana izredna prilika, da v svoji prestolnici in v svoiem kraljevskem domu sprejmem !n da s prisrčno dobrodošlico pozdravim Vajini Veličanstvi, svojih vzvišenih sorodnikov, Vaš visoki obisk nas je navdal z iskreno radostjo, kajti jaz in ves jugo-slovenski narod smo trajno goRli vero, da so izredne vrline duha ln uma Vašega Veličanstva vedno v službi Idej miru, sporazuma in dobrih odnošajev med našima državama. Globoko prešinjen s prepričanjem, da more samo politika miru in trajne konsolidacije razmer nuditi našima narodoma popolno jamstvo za dobro bodočnost, sem srečen, da vidim v Vašem Veličanstvu velikega pobornika teh idei in odličnega delavca za njihovo ustvaritev. V prepričanju, da odgovarja pravec, ki ga je izbralo Vaše Veličanstvo, v resnici pravim željam m življenjskim potrebam naših dveh narodov in miru na Balkanu, in prepričan, da pomeni ta visoki obisk pomemben dan v naših iskrenih prizadevanjih, s katerimi hočemo našima bratskima narodoma omogočiti varno življenje, miren In napreden razvoj, ki sta ga tudi v polni meri zaslužHa, dvigam in izpijem to čašo v čast ln zdravje Vašega Veličanstva, Njenega Veličanstva kraljice. Vašega vzvišenega kraljevskega doma z naj-prisrčnetšimi željami za svetlo bodočnost bolgarskega naroda in za napredek kraljevine Bolgarske. Na zdravico je odgovoril Nj. Vel. kralj Boris: Vaše Veličanstvo! Zelo sem srečen, da mi je bila zdaj prvič dana prilika, da posetim Vaše Veličanstvo v Vaši prestolnici in v Vašem kraljevskem domu in da sva z Nj. Vel. carico gosta Vašega Veličanstva, svojega vzvišenega sorodnika. Iz vse" ga srca delim z Vašim Veličanstvom radost zaradi našega sestanka. Jaz in bolgarski narod visoko cenimo blagorodna prizadevanja, k) jih Vaše Veličanstvo posveča idejam miru, sporazuma in dobrih odnošajev med našima narodoma. Globoko sem pri tem prežet prepričanja, da more politika sporazuma, miru in konsolidacije dobrih odnošajev med nami omogočili srečno bodočnost obeh bratskih narodov. Kot prepričani pobornik! teh idej hočemo skupno z Vašim Veličanstvom storiti vse, da lih ustvarimo. Na ta način bomo ustregli pravim željam in življenjskim potre* bam naših dveh narodov in bomo obenem dobro koristili miru na Balkanu. Moj obisk bo, kakor se je Vaše Veličanstvo srečno izrazilo, važen dan v naših skupnih prizadevanjih, da omogočimo našima bratskima narodoma brezbrižno življenje in miren razvoj, ki ga v resnici zaslužita. Globoko ganjen zaradi prisrčnega in sijajnega sprejema, ki so ga Vaše Veličanstvo in jugoslovenski narod priredila carici in meni, se Vam najtoplejše zanj zahvaljujem m dvigam čašo v čast in zdravje Vašega Veličanstva, Ni. Vel. kraljice in Vašera V7vif^«~? kr? skega doma z najlepšimi željami za srečo jugoslovanskega naroda ln za napredek kraljevine Jugoslavije. Koncert na dvora Beograd, 12. decembra. Po večerji se je moči v slavnostni dvorani starega dvora vršil koncert, ki se ga je udeležilo poleg Nj. Veličanstev večje število povabljencev. Naš kralj je imel na sebi lento najvišjega bolgarskega reda sv. Orila in Metodija, bolgarski kralj lento Karagjorgjeve zvezde, kraljica lento reda sv. Save I. stopnje, kraljica Marija lento in križ z bril j an ti sv. Aleksandra Nevskega, princ Ciril lento KaragjOTgjeve zvezde, knez Pavle pa veliki križ reda sv, Aleksandra Nevskega. Pri koncertu so bili prisotni diplomatski zbor, vsa kraljevska vlada, zastopniki Narodnega predstavništva in beograjske občine ter najuglednejši zastopniki našega političnega, kulturnega in gospodarskega življenja. Na koncertu je sodeloval tudi ljubljanski virtuoz prof. Noč, Id je z izredno tehniko na klavirju proizvajal Brahmsovo Rapsodijo v F-duru, Chopinovo etude v Ges-duru jn C-molu. Po koncertu so v slavnostni obednici servirali hladen buffet. Njihova Veličanstva so se pridružila ostalim gostom in Nj. Vel. kralj Aleksander je predstavil Nj. Vel. kralju Borisu vse povabljence. Opolnoči so se Nj. Veličanstva umaknila v svoje zasebne prsotore, ostali Dovabljenci pa so še nekaj časa ostali v iv< Na grobu Neznanega junaka Beograd, 12. decembra. Nj. Vel. kralj Boris in kralj Aleksander, kraljica Ivana in kraljica Marija, princ Ciril; knez Pavle in kneginja Olga, bolgarski ministrski predsednik Mušanov, ministrski predsednik dr. Srškič, zunanji minister Jevtič, vojni minister general Stojanović, minister dvora Antić, načelnik generalnega Štaba general Milovanović, suita obeh kraljev in admiral Priča so se ob 10. dopoldne z avtomobili odpeljali na Avalo, da se poklonijo na grobu Neznanega junaka. Nj. Vel. kralj Boris je položil na grob prekrasen venec, nato pa so vsi v enominutnem molku počastili v vojni padle bojevnike. Z Avale so z avtomobili nadaljevali pot proti Topoli, kjer bodo posetili grobnico Karadjordjevi-čev na Oplencu. V Topoli bo tudi obed, nakar se popoldne vrnejo v prestolnico. Telefonski promet s Sirijo Beograd, 12. dec. AA. Prometni minister je dovolil, da se vzpostavi telefonski promet med Jugoslavijo in Sirijo. Za začetek je uveden promet med vsemi našimi telefonskimi postajami in Bejrutom. Pristojbina za triminutni razgovor znaša 109.60 zl. fr. (1.644 Din) oziroma U6\25 al. fr. (1.743 Din 75 p), ker je odvisno od tega, afi gre telefonski razgovor preko Avstrije ali preko Madžarske in Češkoslovaške. Sofija, 12. decembra. AA. Svečani »prejem v Beogradu in prisrčna radost jugoslovenskega prebivalstva nad prihodom Nj. Vel. bolgarskega kralja Borisa in kraljice Ivane ter predsednika bolgarske vlade Mušanova, o čemer objavljajo sofijski listi obširna telefonska poročila svojih posebnih dopisnikov, sta izzvala v vseh sofijskih krogih veliko zadovoljstvo fn radost Kolikšno je zanimanje sofijske javnosti za obisk bolgarske kraljevske dvojice v Beogradu, je razvidno iz tega. da so bili kioski, ki prodajajo beograjske liste, uprav oblegani od občinstva, ki si je hotelo nabaviti najpotrebnejša poročila o sprejemu v Beogradu. Ponekod so morali prve strani beograjskih listov nalepiti na kioske, da so Jih mogle množice čitati. >Pobedac prinaša na uvodnem mestu članek z naslovom >Nova doba na Balka-nu<. Pisec navaja, kako se je začel razvijati dalekosežen pokret za ustvaritev bolgarsko-jugoslovenskega zbližanja. Temu zbliianju naj pripomorejo tudi sedanje svečanosti v Beogradu. Nato nadaljuje pisec: Te izraze bratstva in ljubezni so sprejeli z največjim zadovoljstvom in radostjo v vseh krajih slovanskega juga od Triglava do Sofije In črnega morja. Samo trajni dogodki režejo globoke brazde v zgodovini narodov, če bodo sedanjim dogodkom sledili nov| In če b0 zbližanje postalo trajno, potem bo v resnici mogoče govoriti o tem, da bo napočila nova doba med obema narodoma. >MLr< objavlja članek pod naslovom >SveČanosti< in pravi: Nj. Vel. kralj Boris in Nj. Vel. kraljica Ivana sta bila sprejeta v Beogradu na način, ki mora razveseliti vsa bolgarska srca. To je bilo nekaj več kakor navadni službeni sprejem. Tu se je pokazala ljubezen med dvema bratskima narodoma, ki si drug drugemu stiskata roke. To bo koristilo iskrenemu zbližanju med Jugoslavijo In Bolgarsko In bo velikega pomena za varnost obeh držav. Odmev v Parizu Pariz, ,.2. decembra. AA. Poročila o slavnostnem sprejemu bolgarskih gostov v Beogradu so napravila na pariške politične kroge in na ves thsk najgloblji vtis. Kako globok je ta vtis, je razvjdno najlepše hz tega, da pnobčuje celo levičarski »ApoeU slike Nfi. VeL kratlja Aleksandra m kralja Borisa. List poudarja, kako navdušene so bMe svečanosti ob prihodu bolgarske kraljevske dvojice v Beogradu. Radost nad tem dogodkom je sedaj združena z veiikimj upi, da se bodo odnošaji med obema državama izboljšali m da pride do abližamja med Bolgarsko in Jugoslavijo. Tukajšnji pol&tfčni krogi so zlasti za-dovoljn'. s pokretom za zbližanje med Bol a rs ko m Jugoslavijo. Isti pomen sedanji ilh dogodkov na glasa jo tudi listu Vsi iz* •ražajo želje, naj bi ta pokret rodM bogate sadove za mir na Balkanu in za čim tesnejše zbližanje med obema bratskima narodoma. »Journal des Debats« komentira dogodke v Beogradu in pravi, da je na balkanskem delu Evrope opažati pokret, ki zasluži vso pozornost zapadne evropske politike. V zvez* z obiski zadnjega ča6a m s sklepi teh sestankov smatra Ust, da bo tudj najnovejši obisk v Beogradu krepko podprl zbližanje med Jugoslavijo in Bolgarsko. »Tempe« pnobčuje o sedanjem obisku v Beogradu uvodnik. Pisec pripisuje beograjskim dogodkom največjo važnost m zgodovinski pomen. Nadalje opozarja na odziv, ki ga je sedanj: obisk izzval v časopisju obeh držav. Beograd, ki želi pomirjen je obeh narodov, se lahko raduje, da skušata oba naroda v času. ko vlada v Evropi popolni kaos m ko pretresajo ostali svet tako globoki dogodki, oprostiti se spon velik* narodov, ki so po nekaki tradicij vršili nadzorstvo nad njima, ki da se skušata z lastnimi sredstvi organizirati in se zavarovati) pred novimi katastrofami. Odklanjajoč mednarodne zaplete v Evropi mislita oba naroda predvsem na svojo lastno zaščito in na ostvaritev ge-!e ta teden ter da! francoskemu poslaniku v Berlinu natančna na vodita. Kivu-b temu pripisuje »Marin« včerajšnjemu razgovoru največjo važnost. Gotovo se na tem razgovoru ni razpravljalo samo v splošnem o političnem položaju. Francois Poncet je nemškemu kancelarju glede splošnrh idej. ki mu \h je Hitler sporočil v prvem razgovoru, postavil celo vrsto vprašanj. Na gotova vprašanja mu je Hitler takoj jasno odgovoril, d očim so bila druga vprašanja pridržana za kasnejša pogajanja. Nemšk •kancelar se je pri poslaniku Poncetu informiral o dejanskih namerah francoskega zunanjega ministra Paul a Boncour j a zlasti o pomenu bližnjega poseta češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša in najavljenega potovanja Paula Boncour-ia v vzhodno Evropo. Francoski poslanik ie zagotovi' nemškemu kancelarju, da Francija nima nobenih namenov prot Nemčiji. Na drugi strani je poslanik po-udarjl, da ostane Francija zvesta osnovnim idejam Društva narodov, kar pa ne izključuje direktnih pogajanj med obama sosednima državama. Glede teh pogajanj je izrazili nado. da bodo dovedla do pozitivnih rezultatov. Borba za Društvo narodov Senzacijonalna izjava predsednika razorožitvene konference Hendersona v prid Nemčije — Avenol o zahtevi po reviziji statutov Društva narodov London, 12. decembra. Zaključno zborovanje članov spodnje zbornice, na katerem je generalni tajnik Društva narodov Avenol govoril o Društvu narodov in o njegovem delovanju, je prineslo senzacijo, ki pa ni izšla od Avenola, temveč od predsednika razorožitvene konference Hender sona. Hendersona so po končanem govoru Avenola naprosili, naj se izjavi o načetih vprašanjih. Henderson je dejal, da ga izstop Nemčije iz Društva narodov ni presenetil. Nemški zastopniki so do 14 oktobra na lojalen način sodelovali pri delu za raz orožitev. Kdor hoče kritizirati Nemčijo ne sme pozabiti, kaj je ta dežela pretrpela od konca vojne. Zmagovite države »o držale Nemčijo 15 let v hlapčevstvu ter ji končno obljubile enakopravnost, toda do danes niso izpolnile te obljube. Posledica te politike je bila, da je nemško ogorčenje postajalo vedno večje ter ie mu danes ne more nihče več zoperstaviti. Henderson je končal s pripombo, da Nemčija najbrže ne bi zapustila razorožitvene konference, ako bi se ji prej bolj ustreglo Ta govor predsednika Hendersona je povzročil veliko pozrnost ter je bil zlasti med konzervativci. ki so naklonjeni Franciji, zelo slabo sprejet. Henderson sam je skušal vtis svojega govora omiliti ter je izjavil v interviewu, da njegova izvajanja niso naperjena proti Franciji. Generalni tajnik Avenol je v svojem govoru podčrta! važnost Društva narodov in njegovega delovanja ter je izjavil, da za težkoče Društva narodov ni odgovorna ta ustanova, temveč velesile. V zvezi s kritiko, ki je bila naperjena proti Društvu narodov, je dejal Avenol. da beseda »enakopravnost« v statutih Društva narodov ni Dokler ne bodo predloženi bolj konkretni predlogi za revizijo statutov kakor doslej, ni mogoče presojati, ali se bodo mogli statuti Društva narodov izpremeniti. Popolna ukinitev dosedanjih statutov renevske ustanove bi pomenila nazadovanje človeštva za cele generacije. Osnova novega socialnega reda v Italiji Vsa oblast v rokah predsednika vlade - Sindikalne organizacije se priključijo korporacijam Rim, 12. dec d. Veliki fašistični svet je zaključil svoje zasedanje. Na 6voii zadaja seji ie razpravljal o korporacijska reformi v Italiji. Posebno dolga ie btta razprava o načrtu zakona glede novih korporacij. ki je bil končno sprejet Po tem načrtu so korporacije ustanove, v katerih so zastopane posamezne pa* noge nacionalne gospodarske produkcije. Število korporaci'i ni določeno. Korporacije ustanovi s posebnim dekretom ministrski predsednik na predlog korpo racij skega ministra 3d po posvetu s centralnom korporacijskim odborom. Predsedniki korporacij morejo biti le aktivni ministri, državni podtajnici ali gneralni tajnik fašistične stranke. Člane upravnih odborov korpora-ci-i imenuje predsednic vlade, ki je oo-enem predsednik korporacijskoga sveta. Korporacije so ra-zdeljene tako, da obsega vsaka zase po eno ali več področji gospodarstva, ki pa morajo posegati drugo v drugo. Z dekretom ministrskega predsednika se ustanovijo tudi korporacijski odbori, ki imajo izvršno oblast v posameznih korporacijah, a delujejo efektivno le po navodilih korpo radijskega sveta. Kakor v rosameeni korporaciji, tako bodo tudi v teh odborih zastopane kategorije produkcije (delodajalci, tehniško osobie m delojemalci), država m fašistična stranka. Obstoječe fašistične sindikalne organizacije se preuredijo tako. da se priklru-čiijo novim korporacijam. Tudi njihove funkcije se prenesejo na nove ustanove io njnaove organe. Zato bodo ti organi urejevali kolektivne gospodarske odnoša-}e med delodajalci in delavci in v unita-rvsticnem smislu disciplinirali vso nacionalno produkcijo. Te funkcije pa bodo vrSil" le po nalogu pristojnih ministrstev. Pri urejevanju kotedetivni« odnosov bodo imeli pravico odrejati pogoje dela fti proizvodnje. V posameznih slučajen veljajo njih odredbe tudi preko kolektivnih delovnih pogodb. Vse odredbe, načrte in tarife, ki lih pripravijo posamezne- korporacije, mora potrditi korporacijski svet. Obvezne pa postanejo šele po pristanku ministrskega predsednika. Končno so korporacije dolžne na zahtevo rristojnih državnih organov sestavljati posefone elaborate glede poedi-niih produkcijskih m splošno gospodarskih vprašanj kot gradivo za zakone in uredbe gospodarskega značaja. Spore, ki bi nastali pri urejevanju delovnih odnosov med delodajalci m delavci, bodo reševali posebni konciliativni odboru ki bodo sestavljeni iz članov posameznih korporacij. Nadaljnje spremembe korpora-ciiskega zakona bodo mogoče le s kraljevim dekretom na predlog ministrskega predsednika Delo finančnega odbora Beograd. 12. decembra. Finančni >dTx>r Narodne skuoščine je dopoldne nadaljeval svoje delo Vsa dopoldanska seja je b'la posvečena nadaljnji razpravi o 7. iietiu novega zakonskega načrta glede neposrednih davkov. lj(jbljanska b0rza Devize: Amsterdam 2303.18 — 2314.5-4, Berlin 1364.03 _ 1374.83. Bruselj 795.79_ 799.73. Cnrih 1108.35 _ 1113.85, London 186.53 — 188.13. Newyork 3641.61_3659.87, Pariz 224.27 _ 225.39, Praga 170.23 _ 171.09. Trst 300 96 _ 303.36 (premija 28.5 odst.). Avstrijski Šiling v privatnem k!l-ringu 9.15 INOZEMSKE BORZE. Curlh, 12 decembra. Pariz 20.2350, I»d- don 16.86, Newyork 331__, BruaelJ 71.80 MIlan 27.1950, Madrid 42.20, Amterd^m 207.80. Berlin 123.25. Dnnaj 57.87, Prair? 15.36. Varšava 58.00. Bukarešta 3.05. Strnu 7 »SLOVENSKI NAROD«. dne 12. decembra 1933 Mev ? 82 Beda v Ljubljani Socialno - politični urad mestnega magistrata v borbi z bedo Lflubljana, 12. decembra. V socialno-rolJtičn-em uradu mestnega oacelstva, Id poshije že drugo leto v Mestnem domu v drugem nadstropju, imajo register bede naših malih trudi. Ni še popoln, ker je tudi pni nas največ bede skrh te, ker so mnogi najbednejši tako skromni, da se nc upajo nit: prositi, vendar pa se v tem uradu dan za dnem razgrinja usoda toliko bednih Lj-udi. zlasti pozimi, da si lahko ustvari? pravo slftko bede le, če si ogledaš" delo urada, Zgodnda Je letošnja zima in nezaposlenost je letos Se celo večja kakor lan:. Prave stavbne sejzone letos prav za prav ni nriti biJo in če |e mrtva stavbna sezona, se pozna zastoj povsod, neposredno pa so najiprej in najbolj prizadeti sezonski delavci, kri jah je v Ljubldani mnogo. Naibed-nejšib nezaposlenih je v L j ubijanj okrog 2500. Dve tretjini je oženj enih ter morajo skrbeti še za otroke, kfi jih je v vsaki družina po 2 do 9. Zato je v Ljubljani najmanj 6 do 7000 bednih ljudi, ki se lahko prežLve le s podporam?. Socialni urad je torej zopet pred veliko tor težavno nalo* 'go. kako pomagati tem ljudem prestati zimo, kako jnh obvarovati pred najhujšim — lakoto. Ce je nad desetino meščanov prepuščenih bedi, tega pač ne more n?hče pregreti. To je zadeva, ki se tiče vseh, ne le, da bi se za njo zanimali posamezniki. TeKa se tudi dobro zavedajo v socialnem mradu magistrata ter v mestnem nače'stvu, a ne morejo prerti tudi finančne strani. Da, kje dobiti sredstva? Postavka v mestnem proračunu za socrial.no skrbstvo je •prenizka za kritje vseh izdatkov, ziasC takšnih izrednih, kakršno je podpiranje »bednih rozfrro. Sredstva so tako skromna, da zadoščajo le za tekoče potrebe. Lani so organizirali pomožno akcijo, kj je prine-sla precej sredstev za podpiranje bednih po-•zlmi. Letos ne organizirajo nrkjer pomožnih akcii takšnega značaja zaradi bednost-■nega fonda, ustanovljenega pod bansko urravo. Mestni uslužbenci so letos le nabirali denar za bo-žičraico revnih otrok kakor lani, pa so nabrali zelo malo, le nad 30.000 Din, d očim so lani celo nad 50.000 •Din. Tudi v tem primeru se je poznalo, da ie že ustanovljen bed-nostni fond, ker mno-■gj niso hoteli darovati zaradi te-ga, ker morajo že itak plačevati prispevke za fond. •Zato bi rudi nobena pomožna akcija letos ne imela posebnega uspeha. In upoštevati 'je treba, da gledajo ljudje na vsako nabiranje ter prosjačenje z vedno večjo nevoljo. Nihče pač ne živi v tako ugodnrih razmerah, da bi lahko ustregel vsem nabiralcem :.n beračem, kj se tako množe. Razen tega tudi nihče ne vidi v nabiranju sredstev prave poti rz teh žalostnih razmer. Čeprav so mnog*: sprejeli uvedbo bednost- nega fonda zaradi novih dajatev s precejšnjo nevoljo, vendar rajši plačujejo za fond redne, odmerjene prispevke, kakor da se čutfto doline prispevati za toliko nabiralnih akcij in dajati še dan za dnem večkrat oboi za b&rače. Ker torej mestni socklhu urad letos nfma drugih sredstev za izredne potrebe in ker redna sredstva ne zadoščajo, bo lahko opravil svojo nalogo le, če bo dobil dovolj sredstev jl bednost-nega fonda. Četudi bi letos ne zavzela beda taksnega obsega, bi vseeno ne imeli dovoli sredstev. Napačno je naziranje, da so potrebni podpore predvsem le drugi kraji, industrijski in rudarski revirji. Skrbstvo za nezaposlene je v Ljubljani zelo resno vprašanje. Samo za prehrano bednih bi socialni urad potreboval na mesec 150.000 do 200.000 Din Razen bediuh, ki jih imajo v evidenc.- sedaj, se še dan za dnem prijavljajo novi. In skrbeti morajo ne le za Ljubljančane po rodu, temveč tudi za one, ki stanujejo v LJubljani, pa še niso pristojni •v Ljubljano. 2e sedaj je vsak dan hud naval na socialni urad. Dela imajo vedno čez glavo. Toda lani je bio v nekem pogledu Še slabše, ker je prihajala v Mestni dom ogromna množica bednih ob dnevih, •ko so debli podporo. Nekateri so prihajali že ponoči ob 4., da bi prH»li prej na vrsto, vendar se niso mogli nikdar zvrstiti vsi ob enem dnevu. Mnogi so odhajali potem, ko •so zama»u Čakali po 5 ur. Stopnišče in hodniki so bili zabasa ni tako. da so bili neprehodni. Letos vlada red. Prosjlce so razdelili po abecednem redu na več skupin ter jim določili dneve, kdaj se naj oglase •na socialnem uradu. Vsak novi prosilec se mora najprej zgiasiiti pri uslužbencu v pritličju, kjer prejme t.skovino za prošnjo. Izpolnjeno tiskovino odpravijo v urad v grugo nadstropje. Ko poizvedovalci, ki lih ima socialni urad pet. poizvedo, če je prosilec res potreben podpore, se šele iahko ponovno javj ob svojem dnevu pri i referentu, ki mu nakaže nakaznico za živila za 14 dni, če je oženjen, samcu pa nakazali^co za hrano v javni kuhinj!. Za prosilce so določeni dnevi po abecednem redu tako: ponedeljek za A do G, torek od H do L četrtek za N do R in petek S do 2. Sreda ni uradni dan. Čeprav bi se morda komu zdelo, da je se*ialj zelo omejen dotok prosilcev na socialni, urad, vendar še vedno težko ■zmagn^e delo. Tako je n. pr. prosilcev po .priimku z začetno črko K nad 150. Torej, če bi rriSli samo t!- ob enem dnevu v -urad, bi Imeli samo z njrmi dovolj dela. a pride jim še mnogo s prHmkl z drugimi •začetnimi črkami Toda dela se ne boje, 'belijo si le glavo, kako bi pomagali s tako »skromrii-mi sredstv* tnl'klm rrosflcenr SLAVNI TENORIST BO PEL V KRATKEM H« E« GROM PESEM O SREČI »Krog s kredo" na kranjskem odru Kranj, 11. decembra. Ni čudno, da si je kštajska igra »Krog s kredo« lami umrlega Nemca Klabunda, ta pravljica, dogajajoča se v preteklosti na Daljnem vzhodu, pa vendar v kopreno kitajskega mftjeja zastrti, v oči bijoča prikaz najbolj sodobnega kruto resničnega tudi našega življenja in visoka pesem vse zmagujoče ljubezni osvojriJa vse svetovne odre in si utrla pot po klasičnem Zupančičevem prevodu najprej v ljubljansko dramo m sedaj še na kranjski diletantski oder. Gotovo si ni mogel gledališki odsek Narodne čitalnice "Uzorat! lepšega dela za otvoritev sezone, kakor je Klabundov BKrog s kredo«. Da je mogel ta komad, ki ie čudi za poklicne igralce trd oreh, sploh priti na repertoar, je b*lo treba odrsko opreimo našega odra povsem prenoviti. Stereotipne kulise j« zamenjala zavesna de-koracoja. Na tako prenovljenem odru je »Krog s kredo« odiično zrežiran in dobro naStudiran uspeh nad vse pričakovanje. Tako premiera na praznik zvečer, kakor repriza v nedeljo popoldne sta bHA dobro zasedeni. Bil j sta za dolgo čakanje resnična nagrada in pravL umetniški užitek, G. Kera Dore je zrežiral delo sur realistično in kot tako ga ie naznačil z umetniško sce-nerijo tudi scenograf g. Bradaška. Igrana :>e bila tudi med tretjim in četrtmi dejanjem stoka. Na poti v Peking, kć jo je v Ljubljani g. Debevec izpustil. V glavni vlogi je debutirala gdč. Fakirrova, ki je krst na od*u prav dobro prestala. Njena Hai-tang, njena mala subtiltna postava, njena lirčna eksaltaopja, njena morda malce pre-melodiozna recitacija, njeno še dokaj svobodno kretanje po pozornici, vse je na gledalce globoko učinkovalo. Na kranjskem odru je topot prvič nastopMa ga. Marte-'ančeva v vlogi mandarinove prve žene in tolike intrjgantke Yi-Pei. Kaj hitro se le opazko, da ie gospa odrskra desk vajema rutinirana igralka. Zelo požrtvovalno se je i-zkazala gdč. Lumdrova, ki je v zadnjem trenutku odHčno nadomestila gdč. Stergar-Mevo v vlogi Cangovke, matere Hartang. Tudi babica gdč. Zanovc ie bfia podana prav efektno. Mandarina in davčnega zakupnika Ma-a je dognano Interpretiral g-Fugma. Pravdača vseh bednih m tlačen* ponižanih in razžaljenih je zanosio pred-vedeJ g. Klavora v vlogi Hanangmega brata Cang Lmga. Vendar naj bi sicer jzbor-no masko v prvem dejanju nekoliko pomladil, ker sicer ni mogoče v Majevem rtu zbodtti pri gledalci pravi občutek kontrasta. Dfettngvirano je Interpretira! princa Pao-a in nazadnje nebeško veličanstvo g. Maver. Tudi kreacija g. Vehovca v vlogi zvodnika Fouga je bila dovršena. Najboljšo masko je gotovo imel g. Vajt, ki je svojo vlogo tajn?ka pri sodsču Čao-a naravnost klasčno odigral V&i sodnik Ču-Cu g. Nace Resa je na mah pridobM simpatije gledalcev. Njegova gestikulacija jn zlasti obrazna mimika sta brli do potankosti izvedeni da je bila njegova kreacija izklesan tip korumpirane ga uradnika in ženskarja. Tudi ostale več ali manj statistične vloge so bile podane zadovoljivo, zlasti dostojanstveni ceremonijar g. Sitar in prav dobra kulkja gg. M. Valenčič jn Humer. Seveda pri obeh predstavah ni manjkalo malih nezgod, ki so vsakokrat povzročile mal humorističen tortermezzo, nehotena koncesija smebaželjnim. S to igro je kranjski gledaljštoi oder vsekakor znova dokazal, da nam hoče bnti pravo kulturno žarišče z najresnejšim stremljenjem, nuditi Kranjčanom le prvovrstna dela domačih in svetovniih avtorjev, in da si le ustvaril kader dobrih igralcev, tako da se morejo Iotjti toudri najtežjih del. Vsakemu, ki še ni videl Klabumdovega »Kroga s kredo«, bo to omogočeno v četrtek zvečer te zato Ie še eno: Nihče naj ne zamudi ogledati si te prekrasne kitajske drame. _ M K. Večer emigrantov v Kamnika V soboto zvečer je emigrantsko društvo >Tabor« v Kamniku priredilo igro v treh de. janiib >Za našo emdo«. Igra h prikazala trpi jen ie naših bratov onstran meja in ie bila prirejena v propagandne in dobrodelne namene. Pričakoval sem, da bo dvorana Čitalnic*, ki fe doka i mala, polna — pa »3m se varal. Napolnili ©o lo emigranti in prijatelji pokreta koma! do polovice 1 Najmanj za polovico jih fe oetalo doma — emigrantov in tudi drugih, ki bi bila njih dolžnost, da bi prišli! Rea i?, da «e ie i9ta tera pred leti igrala pod drugim naslovom in je to marsikoga odvrnilo, upoštevati bi pa morali plemeniti namen in podpreti delovanje agilnih članov >Tabora<. Uvodne besede fe z odra govoril prof. Peterlin. ki ie v zbranih besedah pov*dal in predočH trpljenje našega naroda pri narodu z 2000-lerno kultjro. Igralsko le bila iffra podana povprečno zadovoliivo. Prav TOPflkozi dober f» bil stari Gramar. prav tako Jote; *tar» mati le imela težko vloeo, v za?*tku ee ie zdela nesigurna, naitežie prizore j» pa kasneje kaT dobro zaigrala. Angelo bi moral Imeti glavno vlogo, potrudil »e ie zelo. upoštevati moramo, da le vloga An?4a naitHEl« ▼ igri in zelo nehvaležna. Za taVe rfc*rm fe treba rutine t Peter, sosed, fe bil zadovoljiv — V ma- ski znatno boljši brez ofcalj — Gorjan »» mi }S sdal nekoliko preveč — komičan! Je to re^na, intrigajatsk* vloga Ivanka in Jasta sta svoji mali vlogici dobro podali. Tudi gostilničar, fantje in srstniki no pripomogli k igri po evo je 1 — Režijsko se je vidalo, da so teden dni prszcodai krralL S to igro se je nekako pričela gledališka sezona, t Čitalnica« jo bo sel* oficielno otvorila prihodnjo soboto. R. K. na (<22) :@:@:se*tn ku Gafcper-llnu Francu v Predosijai ukradli na njegovi žagi tri ganilne jermene. Dva sta bila po 6 m dolga, tretji pa 3 m *n ie zra-sala škoda 1440 Din. Posestnik Gaape-'.in je naznani) tatvino orožnikom, ki jo pri poizvedbah kmalu prišli na sled tatovom. Bila sta to dva 201etna posestnikova sinova RoSnik Miha lz Britofa in Mubl Janez iz PredoselJ. Pri zaslišanju sta spočetka tajila, na podlagi dokazov pa sta dejanje priznala in povedala, da sta v kri tiči i noči jermene na žagi prerezala, na poti k skrivališču sta najmanjšega zgubila, večja pa skrila v neko supo, kjer so Ju orožniki v resnici tudi naftli Po priznanju sta dala na svoje stroSke Jermene zopet seSlti in zopet rabns vrnila lastniku. Izjavila sta. da sta kradla z namenom, da Jermene prodaste in prideta do denarja Upajmo, da •ta sedaj ozdravljena tega nesmiselnega početja in da je bilo to dovoljna preizkušnja za njuna zrahljana značaja. Liabliana 12. decembra. Strašen roparski umor 631etne vdove po. posestniku in gostiln jčirju Martje Ju-\-arjtiCcve v Vidmu pri Krškem še vedno ni pojasnjen jo vs& kaže, da bo morilec ušel roka prav.ice. Poročali smo, da ■so orožniki pol ure pred pojrebora pokojnice na kolodvoru v Vidmu aretirali njeno sestro go. Terezo H. uz Ljubljane m pokoiničkiega brata Franca K. ;«z Raj-henburga, češ, da so pri prvi nasU oporoko pokojaicA pri drugem pa stanovanjske ključe. Oba sta bi-Ia v Vidmu zaspana, po večdnevnem vsestranskem zaslišao'u prič je pa sodeče kakor tudi državno tožM- ■stvo ucotovito, da sta popolnoma nedolžna m sta bMa brat in sestra že pretekli četrtek 7. t m. Jzp«u*6etia. V našem po-ročuhi smo tokrat nivedla, da j« brat France K. Iz Senovega, v resjidd je pa doma iz Rajbenburga. Pri njem niso našli stanovanjskih ključev, a«rnpak k I tuče od vinske kleti. Kar se tiče oporoke, je n.so naAli pri sestri ge. Tereziji H., ka-kojr je bilo navedeno v poroftlu. pač p< jo je imela že nad Jve leti doma, m sicer na izrecno iejjo pokojnice. Oporoko Je izročila preiskovalnemu sodniku v Celfcj Brat in sestra tragično preminile ge Juvančteeve razpisujeta nagrado 5000 d-narjev za izsleditev zverinskega zločinca. Z Jesenic — Prva smučarska tekma na Jesenicah. V nedeljo dopoldne je bila na igriiču SK B~atslva prva smučarska tekma v tej sezon1. Prireditelj tekme je bil SK Bratstvo, ki z veLko vnemo goji vse vrste sporta. Vodstvo tekme je imel predsednik kluba g. Božič Lojze, ki sta mu stala ob strani člana Smolej Janko in Mulej Stanislav. Snežne razmere so bile idealne, toda tekmovalcev razmeroma ni bilo veliko, vzrok je pač. da še uiso zadosti sireniran ali pa jih je krasna zimski dan izvabil visoko ua planine, ki so se blestele od solnca. Proga za člane je vodila za prvo skupino na Hru-š;.co in nazaj, za drugo skupino na Plavž in nazaj za naraščaj dva kroga, za deco en krog okrog športnega igrišča, V skupini starejših je tekmovalo 8, v skupini mlajših 4, naraščajd 8, dece pa 5 tekmovalcev. V skupini senijorjev je na progi dolgi 7 km prispel kot prvi na cilj Smolej Franc (Bratstvo) v času 35.14, II. Praprotmk Martin (Sokol Javornik) 36.19. III. Sporn Zdravko (Sokol Javornik) 39.16. Med junior j i je prispel kot prvi na cilj na progi 3 km K.einmuller Ferd- v času 19.04. II. Zupan Štefan 19.57. III Polajnar Cvetko 19 57. Naraščaj, proga 600 m: I. Ravhekar Miloš 312, II. Žemva Albin 3.15. lil. Razinger An*jQ 3.26 Deca. proga 300 m: L Raz nger Alojz 1.38. 11. Brun Engeibert, 111. Brun Slavka : 51 — Spominski večer Ivanu Cankarju Delavsko kulturno društvo »Enakost« je prire.1 lo v nedeljo v Delavskem domu na Jesenicah spominski večer Ivanu Cankarju ob 151etnici njegove smrti. Večer je bil zelo (epo obiskan in je bila to ena najlepših prired tev. kar jih je bilo kdaj na Jesenicah v počastitev spomina velikega delavskega pisatelja m pesnika. Večer so otvorili pevci, ki so pod vodstvom g. Rinalda zapeli štiri pesmi. Nato je društveni predsednik Bokal Stane v lepem nagovoru orisal življenje pesnika Cankarja in njegova dela. Ves nadaljnji spored je obsegal Cankarjeva dela, vzeta iz njegovih knjig. Perko Venceslav je deklami ral pesem »Pred ško-fio«, Klemene »Sultanove sandale« in Oblak »Ob grobu tiranovem«. Sedej Ivan je recitiral črtico »Gospod stotnik«. Sledila je inscenirana pridiga iz povesti »Martin Kačur«, ki jo je lepo podal Stražišar Polde Odlomek iz farse »Pohujšanje v dolini šentflorijanski« so pod naslovom »Zlo-dej snubi Jacinto« postavili na oder Angela Weissova. kot Jacinta, Oblak kot Peter in Perko kot Zlodej ki je to pot prvič nastopil Večer sta zaključili dve sliki iz Cankar-Delakovega »Hlapca Jerneja«. Jerneja je podal Stane Bokal, Gostačevega Oblak, sodnika pa Drago Ažman. Odmore je izpopolnil kovinarski orkester z dirigentom Celesnikom Vse slike so bile okusno inscenirane. S tem večerom so Jesenice dostojno proslavile spomin velikega slovenskega pisatelja in pesnika._ Brez sledu izginila Ljubljana, 12. decembra. Včeraj je minilo že 14 dni. odkar se }e dopoldne, kakor navadno, odpravila na tra na kupovat soproga upokojenca direktorja državnih žileznic ea. Minka Golobova roi. Hafner, a do danes ee Se ni vrnila in tudi navzlic iskanju po vse? bližnji in daljni okolici Ljubljane poizvedovanje še do danes ni imelo usp-eha. Gospa Golobova je bila prejšnji vdčer popolnoma dobro razpoložena, prav tako ie pa tudi v ponedeljek 27. novembra vstala kakor navadno, se obkkla in za i trk ovala, nato pa vzela torbo ter zapustila evoie stanovanj na vojral-i Reslieve in SinU oeterske ceste ter šla nateupovat na trs. Na sebi ie imela žalen lodnaat plašč, na elavi pa rjav klobuček. Lase N imela kratko ostrižene in popolnoma uladko počesane, a 6tara je bila 50 let ter sr3dnje velikosti. Ker se aospa ni vrnila pravočasno e trga, ji šla za nio njena kuharica ter vprašala po njej najprej pri mesarju, kjer je aospa r^dno kupovala meso, toda kuharici so povedali, da gospa ta dan aplob ni prišla kupit mesa. Ko s? tudi pozneie ni vrnila, so bili doma taaoj v največjih skrbeh, ker }e bila zadnli čas ni v kako melanholična in ie večkrat tožila, da io boli glava. Sicer ta bolezen pri niej ni bila nenavadna, ker io N »il3n elavobol napadal vse življenje. Ker se dama ni vrnila, je nien soproa «• Rudolf Golob zadevo tako. naznanil policiji in že drigi dan so dogodek javili tudi vsi dnevniki, prav tako jd buo pa javljamo ime in izcinotje tudi v radiu. Piema so odšla k vsem sorodnikom, predvsem pa na nien dom v Škof jo Loko in v druce kraie, vendar se.pa gospa Golobova ni nikjer oglasila, niti ni od nikoder prišla vjst, da bi io bili kje našli ali videli. Ker ni izklru5^o. da bi s« bila v duševni zmedenosti na tak ali drug način ponesrečila, prosimo javnost, naj takoj javi upravi ljubljanske policije, če je komu kaj znanega o niej.___ SPORT Smučarski klub »Ljubtjana* dobi trenerja, AgHni smučarski klub »LJubljana« je kakor prejšnja leta tudi letos poskrbel, da bodo imeli njegovi tekmovalci dober trening in da bodo v kondiciji do pričetka prvenstvenega tekmovanja. Za letošnjo smučarsko sezono je angažiral znanega češkega tekmovalca Leoša Stehlika. ki je eden najboljših Srednjeevropcev v tekmovanjih na dolge proga V češkoslovaškem državnem prvenstvu si je lapi za Novakom priboril drugo mesto v teku na 50 km. Stehlik ni samo izvrsten praktik, temveč tudi dober teoretfk in gotovo je. da bo njegov pouk našim smučarjem mnogo koristil. Trener prisne že v četrtek 14. t m. popoldne in bo odšel takoj na planino Go- rel jek na Pokljuki, kjer je »Ljubljana« zgradila prekrasni smučarski dom, pravj alpski hotel, čegar svečana otvoritev bo že prihodnjo nedeljo. Tam bo Stehlik vodil dva tečaja. V prvem, ki sc prične 17. L m , bo 14 boljših tekmuvalcev in izvežbanih smučarjev; trajal bo 10 dni. V drugem tečaju bo mlajša smučarska garda Po končanih tečajih bo pa trenerja prevzel JZSS. ki bo tudi priredil tečaj za svoje tekmo valce. L^p uspeh Ljubljanctma v Gradcu. dni se je vršil v Gradcu mednarodni table-tenia turnir, na katerem Je sodeloval tudi g. Nagy. član SK Ilirije. 2e lani si je priboril spominski prehodni pokal Hansa No-vozamskega in je letos svoj uspeh ponovil. Premagal Je po vrsti najmočnejše grafike igrače. Grafika kritika je o njegovi lgr polna hvale. Nagy Je skupno % gdč. Scnin-nsr zmagal tudi v konkurenci mešanih parov, v konkurenci gospodov v dvoje Je bil nepričakovano Izločen par Nagy—Kircb-ner, ki sta veljala za favorita, ker sta v tekmovanju poedincev zaaedla prvo in drugo mesto. Danea: Torek, 12. decembra, katoliča ni: MaksenciJ, Alnksauder, Siroalarv. pr* voelavni: 29. novembra DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica; Anny Ondra: Odčne Hoftmannove pripovedke. Kino Ideat: Pesem zate. Kino Dvor: Congorllla- Kino Slika: Glas arca. Slepa »Imultanka mojttra Plrce ob Y>. v kavarni Zvezda. DEŽURNE LEKARNE. Danea: Mr. Ramor, Miklošičeva ceet* 20 in Trakoczy, Mestni trg 4. Nase gledališče drama Začetek ob 20. Torek, 12. decembra: Zaprto. Sreda. 13 decembra: Pohujšanje v dolini SentflorjanBki Red Sreda. Četrtek, 14. decembra: Zaprto. Petek, 15. decembra: Ob 15. Hamlet. Dijaška predstava. Globoko snlžane cene od 6 do 14 Din. m Kot spominska predstava obletnice •mrtl Ivana Cankarja ee uprizori v ared^ njegova farsa >PohuJšanje v dolini sen-t-tlorjanaki«. Pred predstavo izpregovori književnik Fran Aibercht besedo, posvseeno Cankarjevim manom. Predstava bo za red Sreda Opozarjamo, da Je vstopnic vseh vrst še dovolj na razpolago. Dobe s* v predprodaji pri dnevni blagajni v op*»-rl ln na večerni blagajni v drami. Poslednja dijaška predstava pred božičnimi prazniki bo v petek ▼ ljubljanski drami. Na splošno Zeljo se uprizori Shakespearejev >Hamlet< v prevodu Otona Župančiča ln z g. Debevcem v naslovni vlogi. Cene sedežev so od 5 do 14 Din. OPERA Začetek ob 20. Torek, 12. decembra: Havajska roia. _ Red C. Sreda, 13. decembra: Pikova dama Red B. četrtek, 14. decembra: Traviata. Red četrtek. * Dre vi ob 20. ee poje v operi Abrahamova opereta >HavaJska roža<. Glavne vlo. ge Imajo ga. Pol i če va, ga. Španova, gas Smerkoljeva ter gg. Janko, Peček, Zupan, StmoDčič, Magolič io Joško Rus. Dirigira dr. Svara, režija Je Kreftova. Predstava bo za red C. Eno najlepših del ruske operne lite. rature je brez dvoma čajkovskega »Pikova dama«. Ponovno se poje v naši operi v sredo za red R. Glrvne vloge so v rokah ge Thierrvjeve. gn'.-. Verbičeve, ge. Golo-bove in ge. Španove ter gg. Marčeca, Primožiča in Janka. V* medigri nastopijo ga. Ribičeva, ga, Golovova ln g. Primo4ič.__ Opero dirigira ravnat*];} Poli*, režije V prof. £*»<»tova. Kino >Pred maturo«, film ZKD ob globoko znižanih cenah 3 In 5 Din. ZKD bo predvajala od petka dalje veliki češki zvoč ni film >Pred maturo«, na kar vse Unbltp-lje filma že danes opozarjamo. FIlm nam kaže drjaško življenje, dobro karakterizira solo, profesorje iu dijaško žtvljenjp lz filma se bodo lahko vsi česa naučili, ki Jim ni Ie za kratko zabavo in ki gledajo na življenje nekoliko bolj z zanimanjem Posebno bo seveda zanimal dijake ln profesorje. FIlm prikazuje tUdI nekaj krasnih allk Prage in lz narave. Posebno je treba naglasiti, da Je film v zvočnem pogledu zelo dober, izgovorjava Je čista io zelo razumljiva. Igralci so pravi umetniki, kar pomeni za čefifet film še tem več, ker so. delujejo v njem sami Čehi. Vse to usposab lja film, da bo lahko dosegel pri predsta vab ZKD popoln uspeh. H. E. Groh poje v >Pesmi o sreči«. IV je pevec, ki je kljub svoji mladosti dosege, že velik uspeh. Menda je edinstveni med onimi, ki so jim vrata do kariere na slro ko odprta. Poleg svojega glasu ima še to lastnost, da Je Izredno lep ln eleganten. AH že veste, da je A.nny Ondra. ki v Elitnem kinu Matici pripoveduje >Prlpo-vedke gospodične Hoffmann<. poročemu ie par tednov z nemškim boksarjem Schmsllngom ter da se po končanih medc nlh tednih hoče že ločiti — ako med tem te nI ločena. Kljub temu je pa dobr* volje in zabava publiko, da Je kar vete He. tev 2*2 ►SLOVENSKI N A R O TU. dne 12. decembra 1033 ^trmn 3. SlaAVNl TENORIST BO PEL V KRATKEM H. 1E. GIROH PESEM O SREČI Dnevne vesti — Povečana vozna hitrost na Jugoslovanskih železnicah. Prometno ministrstvo je sklenilo zvišati vozno hitrost na jugo-a1 o venskih železnicah, zlasti pa na progi Ljubljana—Zagreb—Beograd. Zato so potrebna razna popravila proge, izboljšati bo treba nasipe, izmenjati ponekod tračnice in prage itd. Ta dela bodo končana v treh letih. Vlaki o povečano vozno hitrostjo do 100 km na uro bodo vozili L 1936. V Kraljevu bo za vsa ta dela ustanovljena posebna centrala, ki bo zaposlovala okrog 5000 delavcev. Tam bodo tudi popravljali in izboljšali osebne vagone. — pocenitev fine namizne »o 11. Uprava državnih monopolov je izdala odlok, na podlagi katerega se zniža cena fini namizni soli od 8 na 5 rnn za kg. O tem je bila obveščena tudi monopolska uprava soli v LJubljani — Obrtništvo v Cerknici si je ustanovilo v nedeljo ob Številni udeležbi nad 50 obrtnikov podružnico Društva ju«osIoven-skib obrtnikov. Po poročilih pripravljalnega odbora in ostalih formalnostih ter čitanju pravil je bil izvoljen odbor, ki mu predseduje zidarski mojster g. Ronko Josip. Pristopilo je takoj nad 60 obrtnikov. —- Tečaj za poPranje lesa. Pod okriljem Zavoda PO zbornice za TOl in Združenja mizarjev v Ljubljani se vrsi jutri v sredo 13. In v četrtek 14. t. m. v pritlični dvorani Zbornice za TOI tečaj za poliranje lesa. Na tečaju bo predava1 in pokazal praktično delo po najnovejši metodi znani strokovnjak in lastnik specialne strokovne šole g. Ernst Oidenbruch z Dunaja Pričetek vsak dan točno ob 17 S seboj naj prinese vsak udeleženec, da bo dobil splošen pregled, deščico iz smrekovega lesa v dimenziji ca 30X50 cm, brušeno, dalje komad deske iz bukovine, orehovega losa, poleg teh pa še eno desko, prevlečeno z redkim klejem. Predavatelj bo v najkrajšem času (komaj pol ure) pokazal in obenem izvršil vsa potrebna dela za prvovrstno, trajno in Učno poliranje ne samo na dobro pripravljenem lesu, temveč bo tudi pokazal, kako se v najkrajšem času more polirati lesni Izdelek, ki je bil prevlečen a slabim kopalovim lakom. Tečaj bo tem interesant-nejšJ in za prakso koristnejši in važnejši, ker bo pokazal procese, ki trajajo komaj po nekaj minut. Predavatelj preskrbi vse potrebne pripomočke in materijal razen desk ter zahteva od vsakega udeleženca za kritje teh stroškov Din 100.—. Opozarjamo mizarske mojstre in druge obrtnike, kakor tudi pomožne delavce lesne stroke na to redko priliko za priuči tev najnovejše in najhitrejše metode poliranja. Debeli ljudje dosezajo z vestno uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice izdatno iztrebljenje črevesa brez vsakega napora. Mnogoštevilna poročila zdrav-nikov-strokovnjakov potrjujejo, da so tudi oni, Id bolehajo na ledvicah, proti-nu, revmatizmu, kamenih in sladkorni bolezni zelo zadovoljni z učinkom »Franz Josefove« vode. »Franz Josefova« greneča se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. — Natečaj za spominske kolajne in do-hrovoljske povelje. Zveza voinih dobrovolj-cev kraljdvine Jugoslavije razpisuje uatečai za spominske kolajne in dobrovoljske pove-Ijfc. ki jih bo dala vsem onim dobrovoljcem. Vi *o se borili v osvobodilnih vojnah od L 1912. do 1918. Spominska kolajna nai bi bila navadne velikosti z bareli iefoni na sprednji strani po zamisli umetnika samega* na naličfu nai bo po pole** drjoega tudi napis v cirilici T.Jucoslovenski dobrovoljac 1912 —1918* Povelia nai sestoji iz aleVoi-vode Putnika* v Zagrebu. — Direkciia šum v Ljubljani odda na ponovni pismeni licitaciji 18. decembra v desetletni zakup versko-zakladno žago ob Bistrici v Boh. Bistrici. — Pri generalni direkciji državnih Železnic * Reogradu bo 21. decembra drjsra Javna ofvrtalna licitacija za dobavo večje množine Železniških pragov. — Natančnejši podatki se dobe v pisarni zbornice za TOT v Ljubljani. — Vreme. Vremeru&a napoved pravi, da bo porast oblačnosti temperatura se bo nekoliko zvišala, možnost so^ga. Včeraj ?e bos 'ilo v Zagrebu Beogradu in Sarajevu. Nai* visja temperat ira ie znašala v Splitu 7. v Skopliu 4. v Sarajevu in Zagrebu —3. v ! ; ubijani —4, v Beogradu —5. v Mariboru 5.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani '•"> 2. temperatura f-» znašala —9.2. — Vremensko poročilo s Kofc Včeraj itraj ob 7. je znašala na Kofcah tempe-vura —16, 15 cm prSlča na 70 cm podrl. Smuka Idealna. _ Samomor bivšega osi Jedkega hoga- i. Pred nekaj dnevi se Je v Osijeku relil Rudolf vVoger. upokojeni uradnik Nmošnje trgovske In obrtne zbornice, ld i- bil nekoč bogataš. Mož js pa špekuliral tako nesrečno, da js izgubil večino premoženja in ves obupan je sklenil, da si konča življenje. Ustrelil se je v glavo. Nezavestnega so prepeliali v bolnišnico, kjer je več dni ležal v nezavesti, naposled je pa podlegel poškodbam. Pokojnik Je bil star 67 let. — Velik vlom v Zagrebu. Včeraj ponoči je bilo v Zagrebu na Uicl vlomljeno v lokal trgovca Schichta in so mu vlomilci od-I nesli za približno 40.000 Din raznega blaga. Iz LJubljane —lj Narodna odbrana v LJubljani proslavlja rojstvo NJ. Vel. kralja in 255etnico ustanovitve matične organizacije NO v Beogradu V počaščenje rojstva našega vladarja bo 16. t. m. ob 20. v veliki dvorani Kazine slavnostna akademija Sodelujejo radijski orkester s člani opernega orkestra in godbe dravske div. oblasti. Solista ljubljanske opere g. Julij Betetto in g. Sveto, zar Banovec ter pevski zbor nacionalistov šentjakobskega okraja Dirigirata opern! kapelnik g. Anton Neffat in kapelnik radijskega orkestra g. Danilo Grum. Po akademiji bo družabni večer Vstopnice za akademijo se dobe od srede dal.'e v Zvezni knjigarni v šeienburgovi ulici 7. V nedeljo 17 t. m. Ima oblastni odbor NO ob pol 9 v mestni posvetovalnic! svoj redni občni zbor. Oh 11 pa bo v sejni dvorani magi-strata slavnostni občni zbor NO, na kate rega je vabljena vsa nacionalna Javnost Slavnostnemu občnemu zboru bo načelova' predsednik središnjega odbora NO v Beogradu Ilija Ž. Trifunovič. —lj Rezervni oficirji. Sklicuje se izredni občni zbor za petek 22 t. m ob 20. v dru štvenem prostoru >Zvez''''. člani tuk pod odbora, ki se hočejo udeležiti svečanostne postavitve temeljnega kamna oficirskega doma v Crikvenici, Imajo z oficirsko legi timacijo ~o% popusta v osebnih In brzih vlakih. Za ostale udeležnike pa Je dovoljen 50% popust _ Odbor ,—lj Ruska 31 a t na izreka tudi tem potom svojo tiaipr erčn eišo zahvalo gosp-?j koncert ni pevki Pavli L o v š e t o v i, uosnei Marrj' Maverovi in gg. Marjanu Lipovšku In dr. Nikoli Preobražen sk emu. ki so iz prijaznosti sodelovali pr izvedbi glasbeno-literariKiga sporeda na dan rjskv kulture -n ruskega vojnega invalida in so v naivečji meri pripomogli umetniškemu uspehu te ruske kulturne prireditve. —I i Smučanje v Tivoliju Prejeli smo: Kakor sm j brali te dni je oblast prepovedala sankanie in smučanje po tivolskih m gozdnih navdih. Ogromna večina odraslih športnikov pa smatra menda to prenov*d za pobjdo, da s** mora udejstvovati baš na ore povedanih potih. Oblast nai torei pokaže r^. no voljo, da zna uveljaviti svole ukaze, ali pa naj šetalcem prepove bom po gozdnih po tih. V nedeljo so vea pota mrgolela smučar jev; pr^brnili so starega gospoda, neko ia mo treščili ob tla. pešce inzultirali. če 6e jim niso umikali v sneg. iz drugih norce brili, in |lh zasmehovali, zraven pa delali dr sanke po klancih To so pač divjaštva. ki bi jih nikjer n** trp>-ll. razen pri na*, kier !a hko vsak dela. kar hoče? — Ozmerjanec. —lj Uspeh žrebanja za nagrade mestne plinarne. Kakor smo poročali, je mestna plinarna za svoje konzumente razpisala tri nagrade. V nedeljo ob 10. je bilo v novem lokalu mestne plinarne v pasaži palače i>Viktorije* žrebanje po številkah, ki so jih imele vpraševaJne pole, na katere so odgovorile plinske naročnice Kot zastopnica gospodinj Je ga. Pavla Pertotova potegnila iz žare prvo številko, namreč 1309 ki je bila njena lastnica ga. Helena Fran-ketova v Nunski ulici št. 17 Ta je dobila in. nagrado, namreč plinski likalnik. Drugi dobitek, plinsko pečico, je dobil s št. 1477 g. inž. Ivan Bojko v Gorupovi ulici šL 18. a krasen plinski številnik s>Aska-nia< na štiri gorilce. s pečnjakom in grel-nioo. je s številko 123 zadela ga. Drag»če-vtčeva na Novem trgu št. 5. Prihodnji mesec bodo dobile nagrade gospodinjske pomočnice, da bodo imele čim večje veselje pri pravilnem kuhanju s plinom. —lj »Rrka« ima redno plesno vajo v »TJnionu« (bela dvorana) v sredo ob 8 zvečer. Vljudno vabljeni. 636-n —lj Pevsko društvo »Slavec« slavi prihodnje leto 50-letnico svojega obstoja. Kot uvod k svoji proslavi priredi v soboto 16 I m. v veliki unionski dvorani koncert v pro slavo 6voJeca pokrovitelja Nj. Vel. k ral'a Aleksandra T Poleg jubilanta sodeluj? na tem koneertj vec ljubljanskih pevskih zborov. Vstopnice so v predprodafi v Matični knjigarni. —II Češki skladatelj J03. Sok slavi pravkar »vol 60-letni fubilei- Niearov godalni kvartet op. 11 le na sporedu II. komorn^ja večera >S1oge<. ki ga bo izvajal Zagrebški kvartet. Poleg Suk-s bo izvafal še Jarnoviča Gotovca in Beethovna O mo:strstvu Zagrebškega kvarteta pišejo ob vsakem koncertu navdušeno v*i glasbeni ocenjevalci. Vstopnice prodaja Matična kniigarna. Koncert bo futH ob 20. v dvorani kino Dvora. _\\ V društru »Soča« bo v soboto govori! v dvorani »Pri levj« ob pol 9- zvečer naš znani, odlični strokovnjak .na gospodarskem in finančnem poprišču nniv. prof. dr. Aleksander Bilimovif >o gospodarskih koniunk turah«. K temu za sedanji ca* zelo primernemu in aktualnemu predavanju so vabljeni ne le Mani pač pa tjdi vsi prijatelji društva Po predavan lu se vrši počaščen je rojstnega dne Nj. Vel. kralja s primernim govorom, deklamacllo In petiem. Vstop vsem prost Odbor. 685n —li Palača trgovske akademije in državne trgovske šole še ni povsem dograjena, vsndar opravljajo samo še malenkostna dela, ki jih bodo kmalu končali- Ob glavnem vhodu v Gregorčičevi ulici so postavili dve alegorični figuri, delo pri vhodu na Bleiwei-sovi cesti pa Še ni končano. Ob novem letu se bosta oba zavoda lahko preselila v novo poslopje, ki je najmodernejša naša šolska zgradba. —U V Ljubljani so umrli od 1. decembra do 7. decembra: Zaimen Frančiška, 71 let. delavka. Tžanrika c 30; Petrovčic Mari'a. 77 let, bivša shifckinia. Japlieva jI. 2: Jenk Uršula roj. Žitnik. 78 W. vdova po poštnem poduradnlku. Vrtna ul 19: KaMHn Nikolst 1 leto. sin sedlarskega molstra. Aliazev« t 8- Kramarsič Ivan P5 ls4. podpolkovnik v P-. Mišičeva e. 21: Semer Marija roj. Cerar. 82 let, zasebniea. Tabor 2; Likar Marija roj. Cerio, 68 let, vdova učit-lja Ivana, Zrinjek** ga e 15; Mulej Helena, 54 let, lena tovarnar, ia, Lanoovj pri Radovljici; SemeniČ Ivan, 58 let, delavec pri cestnem odboru v Litiji. — V ljubljanski bolnici so umrli: Sega AloJ-zii. «4 let, delavec HotiČ 14 pri Litiji; Ber-lot Henrik, 22 Vet brivski pomočnik, Selen-burgova iL 7: Koci Valentin, 59 let užitkar. Gor. Preker 46 pri Moravčah; Pečar Branko. 2 meseca, sin služkinje, Zg. Šiška 2^4; Kotnik Pavel. 17 mesecev, sin zidarja, Banivin-ski dečji dom; Sajovic Ana. 26 let sobarica. Motnik 56; Dolžan Franja roj. Bedenk, 47 le*-, žena prof. Franca, Krsnikova uL 7; Nov5»fc Glavica, 1 in pol meseca, hči šoferja Vence-slava. Srna rti nsfca c 30. Rovsek Radoslav. 9 mesecev, sin kuharici, Brdo 80. obč. Vič; Govekar Anton. 7 mesec »v sin delavca, Bn-t>f 35 pri Kranju; Alss Ivan, 4 in pol leta. sin posestnika Dobeno, obč. Trzin. —11 Pia Igy v ljuhl'au>keni radia. Drevi ob 20. bo pela v l}jbljanekem radiu primadona kralj, opere v Bukarešti ga. Pia Igv Pred koncertom namerava organizator njene turneje g. N. Vamaseseo izpregovonti nekoliko bes »d o romunski glasbi in skladateljih. Nato bo ugledna pevka absolvirala daljši, skrbno izbrani program 9 skladbami Sabina Dragoia, Stane Golestana. Andrees.-a -Scheletlvja. C. Lazara. Constanta Breiloina, S. Kiriaca, Marie Harescm in Tiberija Bre-diceana. Na nien ljubljanski koucert opozarjamo vse prijatelje glasbe in ostalo občinstvo, ki se zanima .za romunsko nacionalno glasbo. 1 S tli l/UUl JU JUU1J1A1II/ je izšel. Vsebuje čez 60000 privatnih in trgovskih naslovov. Dobi se v knjigarnah in v tiskarni »GRAFIKA« Ljubljana, Renljcva e. 4. Cena 180.— D»n. —dj Družabni večer Šentjakobskega pevskega društva. Da bi imeli pevci priliko pokazati sadove svojega truda in da poveča družabnost prebivalcev šentjakobskega okraja, prireja agilno Šentjakobsko pevsko društvo družabne večere. Po uspelem prvem takem večeru v oktobru je priredilo dn:št\*o v soboto svoj drugI družabni večer v ćešnovarjevi gostilni na Dolenjski cesti Družabni večer so posetili polef mnogih prijateljev in podpornikov društva župan dr Dinko Puc, predsednik >Krke< dr. Perko in direktor Pokojninskega zavoda dr. Sagadin, ki jih je neumorni predsednik drrštva g. Rostan prisrčno pozdravil. Gostom so krajšali večer vrli pevci, ki so zapeli vzorno in zvočno popolno več priljubljenih pesmi, želimo, da nam društvo priredi takih animiranih večerov še več, —Ij Krajevni odbor Rdečega križa v Ljub !;ani obvešča snmariianke in samarijnne ~n-iona Sv. Jakob in Licej, da bo nrvinvanje g. dr. Ah čina d revi ob pol 8. v šoli pri Sv. Ja. k obu 2i Celja —c Razmere na delovnem trgu se slamo slabšajo. Od 1. do 10. t. m. eo m pri celjski »kspozltnri javne borre dela na novo ori-iavili 104 brezpo*omi (98 molkih in 6 ženski, rosredovanf je bilo 12 (/a 6 molkih in 6 žensk), odpadlo na ie 5 mnških. Dne 10. t m. ie ostalo v evidenci 812 bpesnesetntti (78o mnškib in 30 zeo<=30 nai>. nrn 734 (60S mo škim in 36 ž?!^takam,) dne ?0" novembra. Delo dobijo po 1 tapetar, mlinar in brusač. —c Drevi oh nemih bo li ibllsnefca drama uprizorila v M*shvm gledališču v Celju znano Moliereovo komedijo >Tartuffe< v režiji dr. Branka Gavelle. Predstava ie za abonma. —c V' celjski bolnici ie umrla v nedeljo 10 L m. 27-letna Ana Zdolškova, žena slikarskega pomočnika iz Zavod ne pri Celjj. —c Izirublieno V petek 8. t. m. okrog 20 je bila izgubljena na poti od Krekovega trga do Lave okrog 101 Din vredna zap*t na ura na maihn-pm traku, v soboto 9. t. m med 15. in 16 pa je bil izgubljen na poti od Ljubljanske ceste po Prešernovi ulici do ulice Za kresiio bankovec za 100 Din. DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT Congorilla v zvočnem kinu Dvor Predstave ob 4., 7. In 9. ari zvečer po običajnih nizkih cenah Din 2, 4, 6, 8. Iz Trbovelj Huda zima. Vsi znaki kažejo, da bo letos huda In dolga zima To so le celo Je sen prerokovali stari ljudje po posames nih vremenskih pojavih, ki so bili prav slični onim, kakršni so se pojavljali pred ostrimi in dolgimi zimami. Prvi enaki so ie nastopili: Izza Mrzlice brije ostra le--lena burja, obronki in vrb Mrzlice so odet! v debelo snežno odejo, drevje pa ovito v 'iebelo plast fvja. Temperatura je v naši dolini padla na 10 pod ničlo, dočim Je pri Sv. Katarini tn drugo v srednjih planinah padla pod 14 st, na Mrzlici pa celo pod 30 st Ker je padel sneg na zmrzla tla, bo trajal mraz še dalje, osobito sedaj, ko &o noči jasne. Za rudarske revirje bo dolga in trda zima pomenila izboljšanje, dočim za mesta in druge kraje, kjer si mo rajo nabavljati kurivo, precejšnje zlo. Smučarska sezona. Smučarska sezona je tudi pri nas v polnem razmahu. Kljub izredno ostri zimi, ki je nastopila zlasti v planinah, so se zbrali v nedeljo ob 8. zjutraj trboveljski smučarji-planinci pred g<*-stiltio Forte. odkoder so skupno krenili v snežno planinsso naravo. Tudi mnogo neorganiziranih smučarjev je odšlo v zgodnjih jutranjih urah na Mrzlico in druge okoliške planine, odkoder so se pa že v zgodnjih popoldanskih urah vračali vidno utrujeni in premraženi v dolino. Smuks Je sicer idealna, toda na Mrzlici je baje brli tako oster in mrzel veter, da je smu carjem kar sapo zapiralo. — Naša nade budna smučarska mladež ps je vzela kar nekatere travnike in pobočja v okolici Trbovelj >v najem«, kjer izvaja v snega svoje zimske akrobacije Torej se smučar sktm odsekom nikakor ne bo treba bati da bi ne Imel) naraščaja, ker se Itak sam rzgaja tiri 1» množi Zato bo Imel smu carski odssk SPD prav lahko delo. ker bo organiziral mladinski odses smučarjev SPD, kakor je na letošnjem občnem zboru sklenil Semič nekdaj in sedaj Zanimiv donesek k belokranjski zgodovini Semič. H decembra. Kako. povsod po Beti Krajini je tudi v Semiču še pred 60 leti gospodovala nem §čma v vseh uradih in cek) tudi v župan srvu, ki pa je tedaj navadno bilo vedno v župnisću in so prav za prav ž upa nova I i župniki in dekani. Če je kmet dobil poziv za občino ali supnišče. ga ni ra/umel in si je moral iskati tolmača Slednji so bili po večini odsluženi kaprali, ki so tolkli nemščino, kolikor so se je pač v vojaških letih priučili. Semiška občin j je imela za takega tolmača nekega Seka, ki pa sam ni razumel ničesar, če je bilo količkaj zavozlano. Ljudje in zlasti otroci so njegovo znanje seveda občudovali, dasi se je nekajkrat zgodilo, da mu je beseda obtičala v grlu. >lož je izgledal sila učeno in jc kajpak nosil tudi velike naočnike. Nekoč so ga tako poklicali v ucledno Severjevo hišo, da jim pove, zakaj jih glavarstvo kliče k sebi. Sek je čital in jeclja!, odpiral tobačnico. zalagal se s kruhom in pečenko, vse vkup zalival z dobro kapljico in končno pristavil, da jc ta poziv tako učen, da ga bo sam g. dekan moral razroimjč>t:. Taki slučaji so se ponavljali iz dneva v dan in so imeli ljudje mnogo neprilik. Vcer oblastniki pač niso hoteli znati in govoriti kmetu umlj;vega našega jezika. Taki slučaji so se ponavljali do 1. 1S7°, ko je bil v Semiču izvoljen za župana pod turnški graščak Edvard Kuralt Novi župan je takoj vpeljal slovenski občinski urad skrbe' za javna pota in dal naprav ti ogromne kadi za zbiranje vode za slučaj »gnia Odpravil pa je tud: mnogo drugih nerodnosti, ki so jih nad ubogim ljudstvom izvajali dotlej razni ob'astniki in njih bi-riči, ki so navadno imeli vsa navodila ?z župnišč Pred nj m je občinski odbor pogosto izvajal nad ljudmi celo nasilja m jih pretepal. Ako so se ob nedeljah naši fantje in dekleta zbrali, zapeli in zaplesali, so jih prihodnjo nedeljo že klicali občinski očetje in jih po biričih dali s palicami pretepsti. a poleg tega so jih še zaprli po ^est ur Slovensko pesem so sovražili in prav tako našo kri Edvard Kuralt ie vse to odpravil, kar pa nekaterim pobožnim ženam ni bilo po godu in so njega in tedanjega ninnka Aleža tožile škofijskemu ordinarijatu, češ, da sta premalo pobožna Ta doijodek je tudi Janez Trdina ki je prijatelja Aic ža v Semiču večkrat obiskal, opisal leta 1883 v »Ljubljanskem Zvonu«. 2upan Kuralt je v Semiču ustanovil rudi čitaln co z namenom, da izobraz: kmet sko prebivalstvo, v čemur pa žal ni uspel vsled nasprotstva tedanjega odbora in □> čitalnica mogla delovati javno, nego (s za zaključeno družbo, od katere gospe Schi-lerjeva in Kaftanova še danes živita. Ku ralt je bil prvi župan, ki je razumel brid kosti siromašnega kmeta in mu povsod ustregel, a žal ga je že I. 1884 pobrala »mrt. Kot župan mu je sledil oskrbnik njegove ga gradu Ivan Ivanetič iz Vrtače, ki pa je zavzel stališče pravega valpta in vsled pri jateljstva z nekim trgovcem odpravil celo tedenski tržni dan. Vi se je vršil vsako soboto. V tistem času so se nekateri semiški gospodarji vrnili iz Amerike in uvideli, da Ivanetič ni sposoben za župana L 1890 so izvolili Ivana Suštaršiča. ki je kljub nek katerim slabim lastnostim vendar z deka Dom Aležom in nadučiteljem Bartljem šel vsaj malo z duhom časa Vsi trije so se s pokojnim hotelirjem Laknerjem iz Crnom lja zavzeli za napeljavo vodovoda iz Blat nika v Črnomelj, kar pa so občinski možje na prvi seji kot nepotrebno novotarijo odbili in tako vasi Nestoplja vas. Lipovec, Kal, Štrekljevec ..i Osojnik šc danes vsled nezavednosti nekaterih nimajo vode Le vztrajnosti župana Suštaršiča in dekana Aleža se ima občina Semič zahvaliti, da je 1. 1S95 dobila vodovod, s čemer sta si oba moža postavila trajen spomenik Občinske gospodarstvo Seruiča je po Suštar^iču prešlo v roke župana Jakoba Pluta iz Vrtoče in ostalo tako dolgih 22 let. Senrč ni v tem času pridobil ničesar razen nad 2 km odaljeno železniška postajo in 3 letne sejme Vse, kar je bilo na nrednega v teh letih, ui moglo prosperirati r »znejši župan Ivan Pašič iz Strekljevca je kazal iskreno zanimanje za povzdigo Scmiča, a žal je tedanji občinski tajnik delo zavozil. Pod zadnjim županom Anto nom Simoničero je Semič pridobil cesto do postaje, šolo in pregrajo sejmišča in poleg vsega seveda ogromne dajatve. S 15. oktobrom 1. 1933, ko so vse obći ne v naši banovini dobile priložnost, da s1 po svoji volji izberejo moža iz svoje srede ki naj jim gospodari, se je tudi v Semiču pričelo novo delo in pojavilo stremljenje, da se vsaj sedaj po 60 letih ustvarijo osnutki enega najodličuejšib sem Ških žu panov Edvarda Kuralta Pod novim občinskim odborom se bo Semič gotovo pričel razvijati in se bo polagoma povzdignil med prve naie kraje, kakor po svoji vtžni in lepi legi in vsled razširjenega vinogradn* štva tudi zasluži. Iz Hrastnika Smučarske prilike na Mrzlici. Obveščamo vse prijatelje -?mii£arstva in ljubite. !je Mrzlice in Kala, da so snežne in snroŠke prilike na Mrzlici id Kalu idealne Na stan zamrznjeni podla?! je okrog 10 cm prsiČa Temperatura 10 st C Dostop Izredno lahek ter koče izboruo oskrbovan«* Nasilni deiomrineži. V zadnjem času se je izredno povečal dotok bresposelnih v HraBtnik Toda med njimi je c.»9 odstol kov takih, ki sploh nočejo prijeti za ponujeno delo pri strankah, pri Uaterib beračijo, če jim ga slučajno nudijo M< i njimi jo tudi mnogo tatinskih tiče v, ki čakajo in prežijo samo na ugodne prilika, da bi kaj izmaknili Neznan nasilnež pa ie pred dnevi celo dejansko napade! služkinjo v Deki privatni kuhinji, ker mu ni hotela izročiti jedil, katere le nosila abonentom Naši orožniki so napram tem do-lomržnežem vsled prevelike obremenjenosti v službi skoro brez moči, posebno ker se ti nasilneži takoj odstranijo ir njin rajona. 20dlnarski falztfikati. V Ptuju se Je pojavil v nekj trafiki 20dinarskl falzlflcat, ki ga Je policija zaplenila. Falziflkat se spozna takoj na prvi pogled, ker je svln cono aluminijasto barve Is svinče.neg-j zvoka. Tatvina rac In kekoši. Trgovec Mik) Franc v Plaearovcih je opazil, da so mn neznani tatovi odnesli lz zaklenjene^ hleva dve lepi raci te tri kokoš' VoroUci so odprli hlev s ponarejenim ključem Tatvine kokoši se v zadnjem času v ns-š-^m srozu zelo množijo In gre najbrž za organizirano tatinsko družbo Orožniki so par tatov že izsledili ANNY ONDRA Gdčne. Iz Ptuja KoroSki Slovencl-pevci v Ptuju. V soboto so prispeli lz Ljutomera slovenski pevci iz Koroškega pod vodstvom župnika g. Poljanca Na Kolodvoru so pevce navdu leno sprejeli predstavniki vseh naroduib irustev, v imenu me?ta pa je goste pozdravi! mestni župan g JerSe Za prijazen sprejem se je zahvalil v imenu pevcev župnik g Poljanec Dopoldne je bila uato v prošttfski cerkvi sv maša, ki jo je daroval župnik g Poljanec s spremljevanjem koroškega pevskega zbora Ob 11 je bil koncert za šolsko deco. zvečer ob 20 pa v mestnem gledališču pevski koncert za ostalo občinstvo Gledališče je bilo nabi to polno kakor že dolgo ne. pevci na so bili navdušeno sprejeti in ovacije nikakor niso hotele ponehati. Pred sporedom je imel kratko predavanje o KoroŠKi in koroških narodnih pesmih dr Felaher, ki se Je obenem tudi zahvalil za pomoč za kras. no uspelo prireditev sreskemu načelniku dr Bratini, mestnemu načelniku Jeršetu. komandantu mesta podpolkovniku sarcu m Glasteui Matici V imenu Glasbene Matice je pozdravil goste g. Skaza V imenu pev cev, ki nam jih je predstavil, se je zahva.ll župnik Poljanec v toplih besedah zlasti za navdušeni sprejem, s katerim so pokazali Ptujčani. da niso pozabili na svoje brate onstran meje Pevci so nato odpeli 17 lepih pesmi Zapeli so nam jib tako. kakor jih pojejo doma, in je njih pesem vsaKOgar zadivila, za kar so tudi želi toplo prizna nje. Po koncertu je bil v Narodnem domu zabavni večer. Mestna občina je gost«' skupno z Jugoslovensko matico pogostila in jim dala na razpolago tudi brezplačna prenočišča v >Mladiku. Občni zbor streljačke družine. V ne deljo dopoldne je bil v Narodnem domu IL redni občni zbor streljačke družine Kljub temu, da se je družina ustanovila šele meseca marca, beleži lep napredek ker šteje že 140 članov Ofcčni zbor je vodil predsednik g. podpolkovnik Sarac, ki Je poda! tudi kratko poročilo o delovanju družine lz poročila nadaljnjih funkcionarjev je razvidno, da je družina prirejala ie-tos šolsko in ostro streljanje, ki j** zelo dobro izpadlo Streljačka družina si Je zgradila lastno strelišče Pri zgradbi strelišča ima največ zaslug g podpolkovnik Sarac, ki je dal za zgradbo na razpolaga vojaštvo, tako .da so bili izdatki zgolj za nabavo potrebnega materijala Pozimi se bo šolsko streljanje se nadaljevalo in si* cer v vojašnici ter Je upati, da bo naša družina lahko poslala prihodnje leto nekaj dobrih strelcev os tekmovanje Pri volitvah Je bil !svoijen ponovno sa predse inlka komandant mesta g podpolkovnik Sarac, v nnrsvo pa gg poročnik Božič. Skaza. dr Šalamun. Kafol, Maslu, Haladea In podporočnik BartoL Prodprodaja od 11. do '^lJJ. ure Predstave danes ob 4., 7-4 in 9*4 uri zvečer rntni kino Matica Iz Stične — Miklavž je obd*rH mladino. Do K*> šolarjev ie obdaril Miklavž v Sokolskem domu v fvančni gorici Ob tej priliki so Stičam Miklavžu v pomoč zbrali v denarju 2.50 Din. v kar je vračunan tudi znesek, k1 so ga zbrali učitelji v Stični namesto ven ca na grob umrli materi g. Accetta Z., učitelja v St Čni. — Pevski zbor pripravlja koncert Fantovski pevski zbor, ki se je letos prvič predstavil občinstvu v igri »Pri belem ko njičku« v Sokolskem d^mu. namerava I najkrajšem času prirediti samostojen kon cert. Zbor ki se je glasovno zelo ; popol nil, se vztrajno vadi in je kos tudi težkim zborovskim skladbam Poleg umetnih del naših skladateljev, ki jih doslej pri nas še noben zbor ni izvajal ima v programu tud; petje domačih narodnih pesmi. — Sapredek smučarskega sporta. Smu čanje je tudi pri nas navdušilo marsikoga posebno mlad no. Vovi sneg ki je v višji! legah za smučanje idealen, je izvabil \/ podstrešij in izpod podov prašne dilce te vse priprave, ki so za smučanje potrebni Smučarji pa letos niso zadovoljni s plob s katerimi so lani orali po polju in potih Kdor ima spretno roko, si izdela iz jesi novega ali bukovega lesa dilce sam. ps ti di za izdelovanje stremen in okovov i mojstrov dovolj Tako polagoma izginja? plohi in sodove doge Nadomestujejo j pravcate smuči, ki morejo edine nud't smučarju pravi užitek Četa smučarjev * veča in strmine Pristave ter Obo'na, kje znanih samo malo primerov, da se je posrečila. O taki uspela operaciji poročajo te dni duna.j-ski listi. V petek popoldne so pripeljali na kirurško kliniko prof. dr. Wolf-ganga Denka dijaka, ki se je v samomorilnem namenu sunil z nožem v srce. Dežurni zdravnik dr. Rudolf Fried-rich je virtuozno operiral samomorilnega kandidata in mu zašil srce. Stanje samomorilca je povoljno in če ne nastopijo komplikacije, bo lahko že čez nekaj dni kliniko zapustil. Srčne operacije so v kirurgija znane kot najtežje. Glavno je, da se operacija takoj izvrši, ker obstoja nevarnost, da pacient izkrvavi, če ga ne spravijo takoj pod zdravniikov nož. Spomin je izgubil Znano je, da mnogo 'judii začasno popolnoma izgubi spomin, ki jih zapusti, tako da celo na svoje ime pozabijo. V Ameriki in Angliji so imeli že mnogo takih primerov, sedaj so pa obogateli za nov primer. Iz Washingtona je nedavno brez sledu izginil visok uradnik urada za poljedelstvo, svetnik Stokton H. Boon, ki je nekega jutra predčasno zapustil svoj urad. Dejal je, da ima močan glavobo in da mora k zdravniku. Od takrat ga niso več videli. Oblasti so bile splošno prepričane, da je postal žrtev zločina ali pa nesreče, le njegova žena je bila prepričana, da je mož izgubil spomin. Vsa poizvedovanja so bila zaman, niti v VVashingtonu miti v New Yorku ni bilo sledu za Boonom. Policija je že zaključila preiskavo, ko se je nekega dne v Pasadeni iavi^ policijskemu šefu dragocene briljantne uhane, zanimivo je pa. da je pustil vse druge dragocenosti in tudi gotovino v znesku 20.000 frankov pri miru. Nesrečnici je glavo preklal s sekiro. V sosedni sobi sta spala dva detektiva, ki pa nista ničesar čula. Policija je aretirala več oseb. ki so osumljeni zločina toda doslej se ji Še ni posrečilo izslediti morilca. Huntova je bMa. kakor rečeno stara 58 let. bila je pa zelo dobro ohranjena ter se je navidez zdela mnoj;o mlajša V Monte Carlu so jo često videli v družbi 25!etnega mladeniča, ki je bil dalje časa gigolo v nekem lokalu, pa so ga zaradi škandala, ki ga >e povzročil, odpustili. Bil je to Spanec Mario Martini, ki je izgini1 istega dne. ko je Huntova odpotovala \z Monte Carla v Cannes. Domnevajo, da je Španec staro gospo spremil v Cannes. Vsa francoska policija išče zdaj tega gigola. obvestila je pa tud' španske varnostne oblasti, ki so že izdale tiralco za njim Vse kaže. da je Huntova postala žrtev Irubavnega razmerja z ognjevitim spancem. mož, ki se je predstavil za dr. Devila. Poveda. je, da se ne more spomniti svojega imena, ve pa, da je v nekem listu videl svojo sliko. Prinesel je s seboj tudi raztrgan časopis s sliko. Policijski šet je brzojavil na vse strani in kmalu je izvedel, da je dozdevni dr. Devil identičen s pogrešanim Boonom. Zanimivo je, da je bil Boon popolnoma zdrav in elegantno oblečen. Oblasti sedaj zanima, s čem se je mož preživljal in oblačil ves čas svoje odsotnosti. Zatiranje kaktusov v Avstraliji Kaktusi pokončajo v Avstraliji vsako leto ogromne količine raznih poljskih pridelkov in koristnih rastlin. Nad 4000 kvadratnih kilometrov rodovitne zemlje izpremene vsako leto v nedostopno, s plevelom zaraščeno pustinjo, ki je narasla že na 230.000 km*. To hitro in nevarno razmnoževanje kaktusov v Avstraliji je že pred 10 leti napotilo oblasti, da so začele razmišljati, kako bi to nevarnost zajezile. Avstralsko podnebje je za kaktuse zelo ugodno in tako pokrivajo v mnogih krajih zemljo tako na gosto, da človek niti hoditi ne more po nji. Najprej so začeli kaktuse pokončavati kemično in mehanično, pa niso dosegli zaželjV 'ga uspeha. Zato je bila ustanovljena posebna komisija za biološki boj proti kaktusom. Ta način boja se je obnesel in v najslabšem primeru bodo širjenje kak-tusovega plevela zajezili. Proti kaktusom se bore s parazitnim mrčesom, ki kaktuse požira. V tem pogledu so sc doslej najbolje odrezale ličinke nekega metulja, ki požirajo liste in se zarijejo v kaktusovo steblo. Hud sovražnik kaktusov je pa tudi neke vrste črv, ki jim izsesa sok. Zatiranje kaktusov stane vsako leto nad 50 milijonov Din. Prostovoljna javna dražba pristnih orijentalskih preprog z aristokratskega posestva se bo vršila dne 18. in 19. t. m. od 8.—12. in 14.—17. ure v prostorih JAVNIH SKLADIŠČ v Ljubljani, Tvrševa cesta 33. Izdraženih bo 41 komadov raznih velikosti ter sledečih vrst: Bocchara, Ferachan, Tabris, Belutschistan, Afganistan, Schiras, Schirvan, molitvene preproge itd. Tozadevna pojasnila daje špedicijska tvrdka »GROM«, Ljubljana, Kolodvorska ulica 41. 13118 ZAHVALA Najtopleje se zahvalim vsem, ki so moji pokojni ženi, gospej Franici Dolžan roj. Bedenk profesorjevi soprogi in učiteljici v pokoja lajšali zadnje težke dni njenega življenja, ji zapeli zadnjo pesem v slovo, ji darovali cvetje in vencev in jo spremili na zadnji poti, sočustvovali z menoj in mi strtemu s tolažbo in dejanji stali ob strani. Ohranimo blago pokojnico v dobrem spominu. V Ljubljani, dne 11. decembra 1933. DOLŽAN FRANC, profesor. Vaaka beseda A4> ta od&ovor znamko t «vwm nd&ovnriamm Plača - No Najmanj* m*\n* Df lahko txuU 9 znamkah. SLUŽBE ZOBOTEHNIK ki razume vsa tehnična in ordi-nacijska dela, išče službo; tudi na deželi. — Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Zobo-tehnik 4779«. ODDAM SOBO z dvema posteljama s strogo separiranim vhodom za ceno Din 280.—. — Naslov v upravi »Slovenskega Naroda«. 4780 POUK STROJEPISNI POUK večerni tečaj za začetnike in izvežbance. Za začetnike trimesečni tečaj. Šolnina nizka. Vpisovanje dnevno. — Christofov učni zavod. Ljubljana. Domobranska cesta št. 15. 4713 ZAHVALA G. pedikerju Avblju, uslužbencu kopališča Okrožnega urada se zahvaljujem, ker mi je popolnoma odpravil ozeblino. Priporočam ga vsakomur. Bregar Emi, uradnica, Ljubljana. 4805 Sveze, najfinejše norveško RIBJE OLJE iz lekarne DR. O. PIOCOLIJA V LJUBLJANI — se priporoča bledim in slabotnim osebam 91/r, ZIMSKA JABOLKA sortirana v zabojčKib ima naprodaj po konkurenčni cenah KmetijsKa družba v Ljubljani Og:ea aH Turjaškem trgu št. S. 4763 Težko je dati dober nasvet — vendar storite najboljše, če kupujete samo dobro blago, ker s tem prihranite največ denarja! Zato pojdite še danes po blago za obleko in zimsko suknjo v znano trgovino R. MIKLAVC, „Pri **ofu" (Poleg 8koflJe> Zadovoljni bo.te: Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 11/T Din 9.-11.-9.-20.-15.-15.- CENIK VTNARNE BRISKI - PALACA »GRAFIKE« Vina (Čez ulico): gipon Silvanec Cviček Bertnet Buteljke orig., T/io 1 Kuhano vino 2 g a n j e (čez ulico): Slivovka Din 28.- Tropinovec > 24-- Hrušovec > Klekovača > Pelinkovec > Hruskov liker > Stock brandy » Vedno na razpolago vsakovrstni mrzli prigrizki! 4798 28.-32.-36.-36.-65.- POSKKIH -IKM denar na BKAMLNL i\.\JI2ICE velikih denarnih zavodov. — Rudolf Zore, Ljubljana. Gle-bliska 12. 87/L OREHOVA JKDKCA umetno posušena, popolnoma brez vlage in MODRI MAK ZA POTICA nudi najceneje Sever & Komp., Ljubljana. 92 L KLAVIRJE. PIANINE prvovrstnih inozemskih znamk, ugodne cene; tudi na obroke in hranilne knjižice. — Najceneje popravlja in uglašuje. — MUZIKA, Sv. Petra cesta 40. 59/L STIRISEDEŽEN AVTO Oeverland VVippet, v dobrem stanju takoj poceni prodam, event. zamenjam za tekstilno kurantno blago. — Klane 48 pri Kranju. 4785 ■ PRODAM I ŽELEZNO POSTELJO takoj prodam. — Ogleda se: Pod Rožnikom, Cesta I, št. 9. 4799 TRAVERZE v brezhibnem stanju, velikosti: 2 kom. 580X16, 2 kom. 510 X 15, 6 kom. 450X18, 3 kom. 420X18, 9 kom. 240X12, 1 kom. 370X14 cm, kupi Peter šetina, Radeče. 4664 VREĆE ZA OGLJE močne, nudim najceneje. — Ljudevit Sire. Kranj. 4743 POZOR! POZOR ! Kdor želi kupiti za božične praznike poceni in dobro SUŠENO SVINJSKO MESO (Sunke, kare, reberca in drugo po 14.— do IS*— Din), naj pride v trgovino KAROL in ALBERTA ZUPANC, Trbovlje (za staro bolnico). — Istotam se dobi tudi najfinejša banatska moka po Din Z.75 kg. OKLIC prostovoljne javne dražbe. Na predlog dedičev v zapuščini Šetinca Ignaca iz Ljubljane Rožna ulica št 41, se vrši prostovoljna javna sodna dražb* v zapuščino spadajoče hiše št. 41 v Ljubljani, Rožna ulica dne 15. decembra 1933 ob 9. uri dopoldne v pisarni podpisanega notarja kot sodnega komisarja v Ljubljani, Tavčarjeva ulicp št. 5, kjer se lahko vpogledajo dražbeni pogoji. Izklicna cena znaša 300.000 Din, vadi j 15.000 Din v gotovini ali v razpoložljivih hranilnih vlogah. Radi ogleda hiše in nje donosnosti itd. se je obrniti n^ skrbnika zapuščine Benkoviča Ivana vodjo zemljiške knjig-v p.. Ljubljana Opekarska cesta Veliki stradon 5. Javni notar kot sodni komisar- GALLE ANTON BfrOjuje; Josip ZopanCtft So »Narodno Fran Jezersek — Za opravo m meratni del Usta: Oton Cnrtstol — Val v Ljubljani