56. številka. Ljubljana, v četrtek 9. marca 1899. XXXII. leto SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan ivacar, isimii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske deželo za vae loto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden meaec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brea pošiljanja na dom za vae leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jedon meaec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 kr. na meaec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuja delete toliko več", kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, ae ne ozira. — Za oznanila plačuje so od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr, če se trikrat ali večkrat tiaka. — Dopisi naj se izvole" frankorati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo In upravnistvoje na Kongresnem trgu 8t. 12. Upravniltvu naj se blagovolijo poSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga 8t. 12. Telefon mi. 34« Propad Španske. Španska je sedaj prebila jedno največjih in najnevarnejših kriz, kar jih je uča-kala v drugi polovici tekočega stoletja. Kriza ae je rešil h s tem, da je vlado prevzelo klerikalno miniaterstvo Sil vela. Začela se je ta kriza Že koncem lanskega leta, tedaj, ko je ministerski predsednik Sagasta izjavil, da je pripravljen odstopiti, ker uvideva, da nastali preklaverni situvaciji ni kos. Že takrat se je obče so dilo, da je Silvela .bodoči mož", in da pridejo zopet na krmilo združeni konservativci ali klerikalci. Silvela je postal gospodar situvacije s tem, da je slovesno sprejel ultraklerikalni program generala Polavieje, vsled česar se mu je pridružila pod vodstvom tega generala stoječa stranka. Španska, ki se danes po vsi pravici imenuje najnesrečnejšo državo evropsko, je torej zopet jedenkrat uprežena v jarem klerikalizma. Vsaka stran španske zgodovine priča, kaka nesreča je zanjo klerikalizem, a vzlic temu se mu mora zopet udati. Pač žalostna refiitev velike krize! Ko je Silvela koval zvezo konservativne stranke 8 klerikalci, je izjavil, da priznava za svoje pristaše vse tiste, ki slušajo ukaze iz Vatikana. S tem je priznal Vati kanu absolutno oblast nad vso Špansko. In zakaj? Da odvrne duhovščino od don Car-losa, torej od — veleizdajstva! španska duhovščina je večinoma v taboru karlistov. Dasi jo sedanja kraljica-regentinja tako klerikalnega mišljenja kakor je le možno, so vender španski duhovniki največji njeni nasprotniki ter naj v a trajnejši podporniki in agitatorji pretendenta don Carlosa. Duhovščino zadeva največ od govornosti za vse domače boje na Španskem, in Silvela je zato storil prej omenjeno izjavo, da to politikujočo duhovščino nase priklene. Silvela je s svojo izjavo povedal, da bode duhovščina za časa njegovega ministrovanja vladala Špansko tako popolnoma t* im* - ji - - i ■ i ' li - ' i i i .• i i t LISTEK. Umetniška razstava v Zagrebu. Poroča Vatroslav Hol z. IV. Na tej redni zagrebški izložbi jo zastopanih 18 hrvaških umetnikov, in sicer: 2 kiparja, 1 obrtni umetnik, 9 slikarjev in 6 slikaric. Vseh umetniških del je 158, ki so razobešeni, oziroma razpostavljeni v vseh treh dvoranah umetniškega paviljona. Predno se končno lotimo ogledovanja posamičnih umotvorov, dovolim si predstaviti vam nekatere izložitelje, odnosno iz-ložiteljice. Vlaho Bukovac je rojen v Cavtatu pri Dubrovniku v Dalmaciji. V svoji mladosti je bil širom sveta, naposled ga je pot privedla v Pariz. Ondu je 1. 1877 stopil v atelier slovečega slikarja Cabanela, kjer je ostal do 1. 1802. V tej dobi je ustvaril ogromno množino svojih slik, katerih je bilo mnogo odlikovanih na pariških raz stavah, večina teh slik Bukovčevih je razprodana na Angleško in v Ameriko. Naj snaraenitejše njegove slike so: „ Jezus kliče otročiče k sebi*, »Portret srbske kraljice Natalije", „Zora umira v objema dneva". ■Gundulideve sanje", „Dubravka", „Kona- po svoji volji, da bi kaj več veljave in upliva ne mogla doseči, tudi če bi se posrečilo don Carlosu, da pahne s prestola nedolet-nega kralja in se polasti španske krone. Silvela je duhovščini izročil svojo domovino kot plen, samo da jo odvrne od agitacije za don Carlosa, kupil jo je za prestol, a za drago plačilo. Tako je prišlo na krmilo novo mini-sterstvo, v katerem nosi zvonec general Polavieja. Nova vlada in nova večina v prihodnjem parlamentu nimata druzega smotra, nego ohraniti sebe na krmilu in izvrševati povelja vrhovne španske oblasti — rimske kurije. Sagasta je bil kraljici na-svetoval, naj poveri sestavo nove vlade senatorju Monteru liiosu, a kraljica se je prepričala, da bodo konservativci in klerikalci navzlic prežalostnim domačim razmeram vsaki vladi delali največje ovire, dokler ne dobe krmila v svoje roke. Da reši svojemu sinu prestol, in da doseže vsaj odobrenje špansko-ameriške mirovne pogodbe, je izročila vlado Silveli in Polavieji, ki nimata nikakega programa, kako sanirati španske razmere, katerih jedini program je, zagotoviti duhovščini vso oblast na Španskem. Velika španska kriza se ni mogla slabše končati. Kam je prišla nekdaj toli mogočna Španska? Država cesarja Karola V. je danes na tistem stališču kakor kaka bankerotna republika srednjeameriška, kakor Grška ali Srbija. Politično je izgubila ves pomen, materijalno je ruinirana, in vsak dan prinese novih dokazov, da se bliža svojemu popolnemu propadu. Tisti proces, kakor v starem Rimu! V ■ Jubljanl. 9. marca. O bodočem zasedanju državnega zbora. „Politik" poroča, da se državni zbor pred sredo septembra ne sestane. Nekateri listi so spravljali ministersko sejo v zunanjem ministerstvu v zvezo z državnim zborom, a pri tisti seji — piše „Politik" — se ni govorilo niti o delegacijah niti o notra- voke", „Ribiči", „Solnčarioau, „Prva bol", „Ikaro". Razen teh je naslikal kaj mnogo portretov, v čemer je sploh velespreten mojster. Bukovac je „plein-airist" v pravem pomenu besedo, t. j. slika ob polni solnčni svetlobi, po vsem naravno, bres vsakeršne polumračne mistike; v to mu rabi jasen, prozorno-veder kolorit. Njegova tehnika je realistiška; v novejši dobi se nagiblje v simbolistično strujo slikanja. Bukovac Živi po zimi v svojem rojstnem kraju, v Cavtatu, po leti pa v Zagrebu, kjer ima na Akademičnem trgu lepo, arhitektonski vzgrajeno palačo. Vzpričo njegovega samoportreta na zagrebški razstavi je plodoviti umetnik v najlepši moški dobi, povsem zdrav in čil, torej se imajo bratje Hrvatje od tega svojega „prvaka hrvatskih umetnik;!■ nadejati še mnogo divnih umotvorov. Bela Csikoš je rojen v Oseku ob Donavi 1. 1864. Spočetka je bil vojak, pa je stekel cesarjevo suknjo ter Šel 1. 1887. v Beč na slikarsko akademijo. Tu je dobil srebrno in zlato kolajno za sliko „Občni potop". Na to je Sel v Monakovo, od ondot v Italijo, v Bosco tre čase poleg Neapolja. Od I. 1804. ima atelier v Zagrebu, kjer je profesor na obrtni šoli. Slikarske svoje proizvode je Csikol razstavljal v Beča, v Budimpešti in Kodanju. Njegovo sliko: „Kirko", kl je bila v zagrebški razstavi. njem političnem položaju, ampak se je razpravljalo le vprašanje o skupnem proračunu. Vršile se bodo še druge ministerske seje o proračunu, ki se mora dognati pred vsemi drugimi vprašanji Že sedaj pa se more trditi, da se z ozirom na motni notranjepolitični položaj ter z oziroin na novi stadij, v katerem je sedaj ogerska nagodba, pač državni zbor pred sredo septembra ne skliče. Ali bode državni zbor volil takrat samo delegacije, ali se bo bavil Se s čira drugim, to je zavisno od ramter. Veliko-nemški in angleški časopisi vedo baje, da se je bavila poslednja ministerska seja tudi s tem, da se postavi v proračun novi znesek 100.000 gld. za pomnožitev in spo-polnitev avstro-ogerske armade. Baje se pomnoži topničarstvo za tretjino. „Proč od Rima!" „Grazer Tagblatt" poroča, da so oni, ki so pripravljeni prestopiti iz katoliške vere k protestantizmu oziroma v staroka-toliško vero, dosegli že število 8300. Naci-jonalci pa se nadejajo, da bo do Velike noči vsaj 10.000 prestopov, kateri se potem v listih objavijo. V Gradcu in Ljubnu bodo imeli protestantje svojo faro. V dunajski starokatoliški cerkvi bode z veliko slovesnostjo instaliran bivši frančiškan Ferk, ki je tudi prestopil. Afera Šadovskv — Milan. Ruski poslanik Šadovskv v Belem-gradu je zapustil svoje mesto, ker ni bil povabljen na galadine na srbskem dvora. Poroča se, da je vzrok vsej aferi razkralj Milan, katerega je Šadovskv po naročilu ruske vlade do cela ignoriral. Razkralj Milan ima kot vrhovni poveljnik srbske armade na dvoru veleugledno stališče ter je pri sprejemih diplomatskih korov vedno prisoten. Šadovskv pa je Milana dosledno preziral tako da se je moral razkralj končno umakniti v Niš, da ne bi prišlo do popolnega razkola Pri zadnjih slovesnostih o priliki obletnice, odkar je Srbija kraljestvo, pa je moral priti Milan iz Niša v Beligrad ter je bil seveda tudi pri vseh sprejemih. kupil je o tisočletniški razstavi peštanski muzej Csikoš zajema sujete svojih slik iz paganske mitologije in iz sv. pisma. Način njegovega slikanja je povsem moderni; mej vsemi hrvaškimi umetniki, kar jih je razstavilo svoja dela v zagrebškem paviljonu, je najdoslednejši secesijonist, rekli bi, malo da ne — mistiški dekadent. Toda, odkar se mu je na potovanji po Liki in našem Primorju duša napojila s solnčnim sojem, postale so tudi barve na njegovi paleti naravnejše ter vedrejše. Robert Frangeš je rojen 1. 1872. v Mitrovici ob Savi. Dovršivši študije na realki in obrtni šoli v Zagrebu, napotil se je v dunajski umetniški muzej, kjer je izdelal kip „Teologije", za katero je dobil nagrado. Potem je stopil pri profesorju Kundraanu v takozvano mojstersko šolo" na dunajski akademiji. Tu je prebil nauke z odliko, na kar je prepotoval Italijo, baveč se po največ v Florenci, v Benetkah in na otoku Kapri. — L. 1894 se je Frangeš na stanil v Zagrebu ter je profesor na obrtni šoli. Kiparske svoje proizvode je razstavljal v Kodanju, v Draždanih, v Budimpešti in v Zagrebu. Že 1. 1894. je priredil s Tišov-ljera izvirno razstavo ter pozneje v zagrebškem „Salonu", kjer se je odlikoval s svojim „Zvijačem železa* in „Sv. Dominikom". Peštanski muzej je kupil njegovega „Rimljana", ki je bilo po mojem mnenja naj Po odredbi kralja Aleksandra Šadovskv n1 bil povabljen na dine", ker se je bal, da se pripeti mej očetom in poslanikom Škandal. Šadovskv pa je zato vladi takoj naznanil, da smatra to postopanje za očitno žalitev ter da bode odpotoval. Šadovskv je tudi ministerskega predsednika, dra. Gjorgjevida, dosledno ignoriral ter ga baje niti pozdravljal ni. Kralj Aleksander je moral večkrat miriti Gjorgjevića in Milana radi vedenja Šadovskega, ki pa se je vedel tako, kakor mu je bilo naročeno od ruske vlade. Napetost mej Srbijo in Rusijo je očividna; provzročila pa sta jo Milan in Gjorgjevic" s svojimi maločastnimi čini proti opoziciji, kraljici Nataliji in proti Crnigori. O nasledniku Leona XIII. Nevarna bolezen papeža je spravila zopet v tek vprašanje, kdo bode naslednik po Leonovi smrti, katera je vzpričo njegovi visoki starosti v doglednem času neizogibna. „Novoje Vremja" pišejo, da bode imela pri prihodnjem konklavu politika veliko besedo, in da je vzlic vkoreninjenemu prepričanju, da more biti papež le italijanski kardinal, prav zelo mogoče, da pride na papežev prestol Neitalijan. Vsekakor — pišejo „N. V." — kaže doslej še vse, da bodoči papež ne bo nadaljeval politike Leona XIII., politike, ki je načelom Pija IX. docela nasprotujoča. Posledice dijaškega štrajka na Ruskem. Kakor smo že poročali, so štrajkali na vseučiliščih in vseh visokih šolah v Peter-burgu, Kievu, Moskvi, Harkovu in Kron-stadtu ruski akademiki, ker jih je razžalila policija. Car je odredil, da preiskujeta vso afero njegov generalni adjutant in neki vse-učiliški profesor. Vsled preiskave je bilo več policijskih uradnikov odšlo vi j eni h, mej njimi tudi poveljnik policije na konjih, ker je dal povelje, da naj se rabijo biči. Car je sklenil, da se mora policija v Peterburgu korenito organizirati, ter se bo v ta namen v notranjem ministerstvu volila komisija, kateri bo prideljen tudi zastopnik justič-nega ministerstva. Tudi uprava vseučilišč se lepše kiparsko delo na letošnji zagrebški razstavi. — toda o tem pozneje. Oton Ive ko vid je porojen v Klanjcu na štajersko hrvaški meji. Osnovni pouk v slikarski stroki mu je dajal pokojni Quit mereč v Zagrebu Od tega je šel v Beč na slikarsko akademijo; od tamkaj v Mo-nakov in končno še za leto dni v Karls-rnhe. Prišedši leta 1894 v Zagreb, kjer je otvoril svoj atelier, prepotoval je Hrvaško, Bosno in Dalmacijo ter naslikal mnogo pokrajinskih slik in to po največ z akva-relnimi bojami; večino teh slik je nakupila deželna vlada hrvaška. Na poziv nadškofa Stadlerja je naslikal vso cerkev sv. Cirila in Metoda v Sarajevu. Ivekovid kaže veliko ljubezen do zgodovinskih sujetov ter je izdelal mnogo historičnih slik in škic. Njegovi „krajobrazi" so večinoma iz slikovite Bosne in z vinorodnega Zagorja in njegove žanrske slike so zajete vse iz narodnega hrvaškega življenja. Robert Auer se je rodil v Zagreba 1. 1873. Po dovršenju ondotne obrtne Šole je šel i on v Beč na slikarsko akademijo. Leta 1895. se je bil preselil v Monakovo k profesorju Marru. Ondu je razstavil isto leto v rastavi monakovskih secesijonistov neki portret. Leta 1896. se je naselil v Za-grebu ter tu odprl svoj atelier. Lani Je osnoval šolo za risanje in slikanje, na kateri poučujeta on in njegova soproga, Leo-r bode nekoliko reformirala Odločilno za odrejene preiskave in nameravane reforme na ruskih visokih šolah je to, da stoje vseuči liščni profesorji na strani dijaštva Dijaški štrajk se je raztegnil sedaj tudi na rusko Poljsko. V Varšavi je akaJemična mladina sklenila pridružiti ae ruskim tovarišem, ter se je vsled tega začel Štrajk na politehniki in vseučilišču, kakor tudi na kmetijski šoli. Nemirov ni. Bolgarija in Macedonija. „Narodna Zaščita" piše, da so vesti o izvestnih garancijah, katere je dala b;ije bolgarska vlada Rusiji in Avstro Ogerski za slučaj, ako nastanejo v Macedoniji nemiri, povsem neresnične. Bolgarska vlada ne more biti porok za macedonske razmere, nego le za domači red in mir. Redu v Macedoniji ne napravijo diplomatska poga janja. nego le zdrava in poštena reformska politika. Ako reform ne bo, je vstaja neizogibna. Odgovornost za vse pa bode nosila zanikerna turška vlada Nova pomnožitev velikonemške in francoske armade. Zvezna komisija velikonemškega drž. zbora je sprejela predlog centrurna, da se pomnoži stalna vojska v miru do 1. 1903 tako. da bode štela 495 500 mož. kavalerija bo imela 465 eskadron. — V francoski zbornici se vrši sedaj generalna debata o vojnem proračunu Vojni budget je dosegel že velikansko višino 875 milijonov frankov, a se bodo ti izdatki še povišali. Vojni minister je naznanil, da dobi vojska nove puške. Dopisi. Iz Ljubljane, 8 marca. Lažnjivi Kiju-kec „Slovenski List" prinesel je v soboto dne 4 marca v št. 9 zopet po svoji stari navadi kot dosleden lažnik notico, v kateri pravi: „Za ljubljanske črevljarje se je začel brigati meseca marca 1899. I. župan Hribar. Do občinskih volitev prihodnjega meseca bodo črevljarji dobili vse, kar bodo želeli itd." Oponaša se, da mestni župan g Ivan Hribar obljubuje pomoči ljubljanskim črevljarjem in to le radi bližnjih volitev v mestni zastop ! Že meseca septembra lanskega leta vršil se je zbor črevljarskih mojstrov v „ Narodnem domu" za posvetovanje radi ustanovitve surovinskega društva v Ljubljani, na katerem je bil navzoč tudi ces. svetnik g. Ivan Murnik in ljubljanski župan g. Ivan Hribar. Na tem zboru prevzel je gosp. Ivan Hribar težavni posel, napravil je namreč pravilnik za društvo, katerega je dal potem tudi natisniti. Nam črevljarskim obrtnikom ni treba nikakih obljub, ker mi že sami vemo, kako moramo postopati zaradi teh zadev, ker vidimo tudi v drugih mestih, kako zelo koristna so surovinska društva za vse črevljarje, in kako da taka društva povsod lepo in dobro napredujejo. Članek pravi mej drugim tudi to: „Župan Hribar je moder mož.11 Zakaj pa ne? Ali ni mar on tudi sam sprevidel, da je surovinsko društvo jako koristno in prepotrebno za črevljarje. Pač, modrejši je in odkritosrčne]ši od visoke klerikalne stranke, ker spomnite se. koliko shodov ste vi že sklicali o tej zadevi in koliko ste dotičnim obljubili, pa kaj ste storili? Vsi tisti, ki so Šli na vaše limanice. se še danes jokajo za svoje krajcarje in tarnajo na izgubo, le gospod Pavšner se lepo smeje, in se veseli svojega dobička, le on ni imel izgube. Ako bi to kdo drug napravil, koliko bi bilo že obrekovanja, govorjenja, koliko bi že pisali, in sedaj molčite kakor bi bili nemi .. . ! Večjih obljub, kakor jih dela slavna klerikalna stranka delavcem in obrtnikom, jih nihče več narediti ne more. Sam Rog ve. v kateri „črni šoli" so se tega privadili. — In kaj so nasledki? Le ozrimo se v njih zavode, potem najdemo tamkaj: krojaški obrt. črevljarski, pekovski, bukvoveški, tiskarski in v najnovejšem času celo mesarski. Kaj bodo neki še napravili vse v jednem letu? Kaj, ko bi postavili še kake „komedije" pod Tivolijem? Konkurenca, katero ste napravili vi obrtnikom, kaže dovolj, kako ste jim „naklonjeni14!? Kaj pa pravijo od klerikalne stranke ustanovljena konsumna društva, v katerih bode, recimo, kak župnik komi, in njegova kuharica „kasirka"? Soli ta koristna obrtnikom? — Znano je tudi, da so prišli od klerikalne stranke gospoda župana prosit, da bi jim on pomagal iz hude zadrege, prišli so namreč nedavno preje na — kant! Prosili so ga tudi, da bi jim pomagal kako tako zadrugo ustanoviti, ker se jim pa niso izpolnile lepe želje, sedaj je pa ogenj v strehi. — Drugo pridržimo si za prihodnjič. Iz Maribora, 1. marca. Dne 1. svečana je imelo mariborsko društvo v podporo izpuščenih kaznjencev svoj letni občni zbor, na katerem je društveni načelnik, c. kr kaznilnični nadravnatelj A Marcovich poročal o društvenem delovanju. 3 1. decembra 1898 je društvo sklenilo osmo leto svojega obstanka. Društveno vodstvo je korakalo v preteklem letu uprav po trnjevi poti, kajti — če tudi je bila splošna nezaupnost proti tej, 1891. leta ustanovljeni napravi že vsled prvih velikih uspehov odstranjena, boriti se je bilo proti novi nepriliki, ki je pretila daljnemu društvenemu razvitku staviti ovire, in to je, da se javnost in celo rnerodajni faktorji ne zanimajo za to važno društvo. Nikdar nisem bil iznenađen, je dejal poročevalec, ako je kdo izmej členov oglasil svoj izstop iz društva nasprotno pa sem postal skoro malosrčen, ko so se dobro utemeljene prošnje ali pikro odbile ali pustile nerešene. Dasi tudi ni možno vsakega zločinca spremeniti v poštenjaka, in marsikateri va- poldina Auer-Schmidt. Prekrasna njegova slika „Svečani danJ, v zagrebški izložbi s št. 86. zaznamovana, je bila razstavljena v Kodanju in v Pešti; zdaj jo je kupilo „društvo za umetnost in umetni obrt". Klement Crnčić" se je rodil 1. 1860 Bil je več let na slikarski akademiji v Monako vem. Vrnivši se v domovino, potoval je širom taiste, zlasti po Primorji ter se naposled naselil v Lovranu, na oblovor-jenem bregu slikovitega Kvarnera. Nekoliko časa j« bil učitelj na zagrebški obrtni šoli, potem se je vež bal v svoji stroki pri prof IJngerju na Dunaju. Ferdo Kovačevi d je leta 1870. obiskoval zagrebško obrtno šolo, odkoder je šel v Monakovo, potem prepotoval Italijo ter se naposled vrnil v Zagreb. Tu je delal na umetniških dekoracijah dvorane za bogočastje in pouk, potem pa je pomagal Ivekoviću slikati sarajevsko cerkev sv. Ci rila in Metoda. Leta 1894. je izložil neko sliko v zagrebškem „Salonu" in letos živo-bojni krajobraz „Na groblju", katero je nakupil ritmojster Krall ter naročil i njegov posnetek. Slava Raškaj je gluhonema hči občinskega tajnika v Ozlju. Z risanjem in slikanjem se je začela baviti že 1. 1883 v gluhonemnici na Dunaju, odkoder se je leta 1895. preselila v jednaki zavod v Zagrebu; tu jo je leta 1896 sprejel za svojo učenko slikar Csikoš. Slika le z vodenimi barvami na papir ter je letos izložila pe- torico pestnobojnih akvarelov, katerih so trije že prodani. Rudolf Val de c je rojen 1. 1872. v Krapini. Zvršivši obrtno šolo v Zagrebu, je šel k profesorju Kuhnerju na dunajski umetniški muzej Leta 1892. se je preselil v Monakovo, kjer se je pri kiparju Eberletu vežbal v podobarski umetnosti štiri leta. Razpostavljal je svoja dela na izložbah v Beču, Kodanju in Pešti. Zdaj mu je naročen spomenik pesniku KjemČicu v Križe v cu Tem životopisnim podatkom zagrebških razstavljavcev dodam še nekatere po-tezice ob ostalih slikaricah in te so: Leopoldina Auer-Schmidt, ki je razstavila: 1 študijo in 1 portret. Zora pl. Prerado v ič na Dunaju, hči slavnega hrvaškega pesnika Petra Pre-radovioa. Njeni so bili v razstavi 4 akva-relni krajobrazi, katerih prvi trije so prodani. Anka baronica Marojčid-Lovven-thal v Beču Taje izložila radirbo, predstavljajoče njenega učitelja. Pavla Dvofak- Špun • Strižič v Pragi. Njen je portret belega psička. Jelka Struppi. Leta je poslala na zagrebško izložbo 2 študiji Kakor je raa vidno, so se na prvi skupni razstavi združili zgolj mladi hrvaški umetniki, katerim je smoter — moderna, seceaijonlstiSka struja. rovanec ne opraviči nad, vendar je doseglo društvo tam, kjer oskrbovanje ne obstoji samo na videz, lepe uspehe. V oskrb je vzelo 235 novih varovancev, tako da je imelo društvo z dnem 1. prosinca 1899 po odbitju 1<>4 mož, ki so nmrli ali drugače odpadli, 1137 varovancev. — Izmej teh je počenši od ustanovitve 591 stopilo v službo ali dobilo delo, dočim je bilo drugih 546 na drug način izdatno podpiranih Razven tega se je pripomoglo k trajnemu kruhu še 14 osebam v družili oskrbovalnih okrajih Tako je društvo do sklepa preteklega društvenega leta dobrote oskrbovanja naklonilo že 1000 varovancem. To število jasno govori o njegovem blagodejnem poslovanju Od vseh 1230 v oskrb vsprejetih varovancev jih je — kakor se je dognalo — samo 5, toraj ' io°'o zopet zapadlo kazni, kar je izvestno jako vesel pojav, kajti ti mali odstotki zopet ne zagrešitve pričajo o takem uspehu, kakoršnega se sam nikdar nisem nadejal. Od teh *'lo0'o» ki so se tekom leta 1898. zopet zagrešili, jih pripada samo •/i0o°/o mei one, katerim je druStvo pripomoglo k službi ali delu Iz tega se vidi, da je najboljše sredstvo za oskrbovanje kaznjencev to, da se varovancem pripomore k službi in delu, t. j. da se jim zagotovo stalne življenske razmere. Občinstvo se tudi od leta do leta bolj zanima za varovance, ki Žele stopiti v delo, zato tudi pogostoma povprašuje po njih, kar ima v tem svoj vzrok, da se sposobni kaznjenci mariborske kaznilnice v prav obilnem številu porabijo pri vinogradništvu in poljedelstvu, in da tu javno pokažejo svojo marljivost in sposobnost; pri tem se težkemu delu ne odvadijo, marveč Se bolj utrde\ Vkupno število varovancev, ki so od društvenega početka zopet zapadli kazni, iznaša po uradnih poizvedbah samo 64 Od teh je bilo kaznovanih radi zločina 28 = 2* ia° '„, radi prestopka 36 = 2\/1()0'0. Za podporo v denarjih, oblekah, perilu in orodji je porabilo društvo od ustanovitve 12 078 K 95 vin., a društvena imovina je narastla do 6019 K 90 vin. V preteklem letu se je potrosilo 3387 kron 65 vin. Od teh se je dne 2. decembra 1898 razdelilo pomiloščencem 200 K. Stroški so našli pokritje v darovih, ki so jih društvu naklonili: „Štajerska hranilnica" v Gradcu, „Kranjska hranilnica" v Ljubljani, „Koroška hranilnica" v Celovcu, deželni odbori : štajerski, koroški, kranjski in pred-arlski. Dohodki pa, ki so se nabrati iz subvencij, daril in letnih prispevkov, so znašali 3832 kron. Darovali so: „Štajerska hranilnica" v Gradcu 600 K, štajerski deželni odbor 200 K, nižjeavstrijski zaklad v podporo kaznjencev 20 K, „Kranjska hranilnica" v Ljubljani 200 K, „Koroška hranilnica" v Celovcu 100 kron, deželni odbor kranjski 100 K, deželni odbor koroški 100 K, deželni odbor pred arlski 60 K, bančna hiša Rothschild 50 K, knezoškof mariborski 30 K., častništvo c, in kr. dragonskega polka v Mariboru 20 K., gospa Josipina Hočevar na Krškem 60 K , gosp. vitez pl. Rossraanit v Radvanji za izborno požlahtnitev trsja 60 K , blagodušna podpornica v Tržiču na Kranjskom 80 K poleg 100 m. platna za perilo, gosp. Hugo knez Windischgriitz v Hasbergu na Kranj skem 10 K, mestni občinski zastop v Radgoni 10 K, gosp. vladni svetnik Hlava tsehek je veledušno odstopil izpraševalne pristojbine njemu pripadajoče, 12 K., bivši društveni varovanee 4 K Iz društvene za loge mariborske kaznilnice so dobili varo vanci tudi denarne podporo 542 K. 60 v Koncem decembra 1898. je štelo dru štvo 635 členov, toraj je memo lanskega leta naraslo za 28; njihovi prispevki so iznašali 1871 K. 80 v. Najtoplejšo zahvalo za to objavljajoč prosim ob jednem slavne c. kr. politične in pravosodne gosposke, druge urade in dru štva, istotako tudi prečastito duhovščino dobrohotno še v bodoče podpirati mariborsko podporno društvo za izpuščene kaznjence Največjo in najiskrenejšo zahvalo pa naj blagovoli sprejeti slavna generalna direkcija c. kr. pri v. južne železnice, katera je dru štvu, odkar obstoji več nego 1000 režijskih voznih listov naklonila v podporo kažnjen cev. Jednako naj časopisje vsprejme naj lepšo zahvalo za blagohotno podporo dru štvenih namer. Število služb, katere so se varovan oem izposlovale, znašalo je v minolem leta 191, tako da je društvo v tej zadevi od svojega početka sem doseglo največjo vspehe. Razven tega se je v 96 slučajih posredovalo, da so se kaznjenci zopet spri jaznili s svojimi sorodniki ▼ družini, naku pila ae je obleka, orodje, priskrbele delavsk-knjižice in potno listine, kakor tndi drag. potrebščino. Takih vspehov more izkazati malo katero drugo avstrijsko podporni društvo Laskavo priznanje je sledilo temu p,, ročilu, |n županov namestnik, dr. Schmi« lerer je v imenu občnega zbora zahval:! društvenega predsednika na njegovem pl donosnem delovanju. Dnevne vesli. V Ljubljani, 9 marca. — Osebne vesti. Sodna svetnika gy Anton pl. \Vurmsor v Culju in Anton Kless v Gradcu sta imenovana višjesod-nima svetnikoma v Gradcu — Sodni pri stav v Senožečah g Rudolf Porsche j; imenovan okrajnim sodnikom v Cerknici — Kje bode zboroval deželni zbor? Pišejo nam : Včerajšnji „Slovenski NarodH priporočal je iz raznih krajevnih razlogov in oziraje se na prostore, da naj bi letošnjo zasedanje deželnega zbora vršilo so v „N;i rodnem domu" in ne več na Starem stre lišču. Istina je, da je Staro strelišče želu neugodno za zbornico, oddaljeno od hotelov in neprijazno do cela, a to šo ni vse Po slopje Starega strelišča jo pa tudi vsled potresa zelo trpelo in to v toliki meri, da je naravnost nevarno. Kakor se spo minjam, je lansko leto pokazala zlasti ga lerija take stavbene nedostatke, da se je i/, varnostnih ozirov časom zasedanja deželnega zbora ukazalo, odstraniti poslušalce iz nje srednjega dela. Ako so pa vidni ne dostatki taki, da provzročajo strah, kakšni morajo pa še oni biti, ki se ne vidijo, in katere utegne dognati le oko strokovnega izvedenca! Ne mislim delati s tem roklame za „Narodni dom", v katerem bi se, poleg druzih ugodnosti, gospodje poslanci lehko tudi utešili žejo in glad, — opozoriti hotel sem s tem le gospode, da tudi za svojo varnost kaj store, — ker čudno bi bilo ven-der-le, ako bi se jim kaj tacega pripetilo, kot onemu gospodu po potresni noči, ki je, misleč, da je v varnem kotičku, sedel pod popolnoma razdrapanim obokom, ki bi ga bil kmalu podani —k. — Pozor, slovenski dež. poslanci! Vedno se čujejo pritožbe, da se slovenski jezik iz uradov odstranjuje, in da pritožbe v tem oziru ničesar ne pomagajo. Smelo pa trdim, da smo Slovenci večkrat sami krivi, da se nam in našemu materinskemu jeziku tako godi. Da se to v jednem slučaju za bodočo prepreči, objavim našim gospodom poslancem deželnega zbora sledeče: Pred nekaj leti ustanovil se je pri tukajšnji ces. kr. deželni vladi posebni oddelek tj. hi-dro grafični urad. Ker živimo tudi mi pod znamenjem nemštva in nima vlada slovenskih tehnikov, ni bilo drugače rao goče, da je dobil načelništvo tega urada pristen nemškonacijonalon inžener. Delovanje tega gospoda znano je po širnih savskih bregovih do bele Ljubljane, največji; zaslugo pa si je ta mož baje pridobil pri imenovanem uradu Kar je bilo prvotno nastavljenih slovenskih opazovalcev, je najnujnejše nadomestil s sebi jednako mislečimi, istim pa pridobil tudi pristne nagrade — nas Slovence pa odslovil. K temu zavodu prispova tudi dežela kranjska na loto 1000 goldinarjev. — kar je tudi prav — ker go tovo bodo informacijo po tem uradu tudi deželi na korist Z ozirom na ta prispevek pa bi mislil vsakdo, da se bodo izvestja in letna poročila izdala tudi v slovenskem jeziku, kakor se iste v druzih državljanskih jezikih priobčuje. Temu pa ni tako. Na vprašanje najvišjega hidrografičnega urada, je li želeti, da se letna poročila tudi v slovenskem jeziku izdajo, odgovorilo se je istemu, da to n i potreba. Kaj porečete, gospodje poslanci, k temu ? — Bivši opazovalec. — Župan Hrovatin proti ,,Slovencu". Včerajšnja porotna obravnava proti „Slovencu" radi žaljenja župana Hrovatina se je prenesla na prihodnjo.porotno zasedanje, ker se morajo povabiti in zaslišati še nekatere priče. Pa že včeraj je obravnava dognala, da je glasilo naše duhovniške stranke občečislanemu županu vipavskemu na tak krut način čast kradlo, da je upravičen izrek: Jaroslav Heoht naj se pride k Slovenca učit, če hoče postati strokovnjak na po,n častikraje — Občni zbor „Dramatičnoga društva" se bo vršil 24 t. m. Letošnja gledališka sezona pa ae zaključi 20. t. m. — Rspertolr slovenske«.a gledališča. V petek bode imela naša nedvomno naj i/bornejša altistka, gdč. W. Radkiewicz svoj častni večer, kateri ji priredi inten-danca v izredno priznanje njene vzorne marljivosti in zanesljivosti. Gdč. Radkie\vicz je izvršila tekom sezone vsako vlogo bodisi v pevskem, bodisi v igralskem oziru izvrstno, in niti intendanca, niti kritika, niti občinstvo ni imelo niti najmanjše prilike, da bi bilo Z njo v kateremkoli smislu nezadovoljno. Tako v ,Marti* in »Trubadurju", kakor v „Aidi" in „Lohengrinu" je bila gdč. Kadkiewicz toli izborna, da se je čula vedno soglasna sodba: take pevke - altistke na slovenskem odru še nismo imeli. Njen veliki, prožni glas je naravnost krasen, njena igra premišljena in vedno primerna, njena mimika pa izrazovita, plemenita Smelo torej trdimo, da je bila gdč. Kadkie\vicz „Star" letošnje gledališke sezone. Zato pa jo bode narodno občinstvo nedvomno odlikovalo z mnogobrojnimobiakom velepriljubljene opere „Trubadur", kjer poje gdč. Radkiovvicz v pevskem in igralskem oziru znamenito vlogo ciganke Azucene. — V nedeljo, dne 12. t. m. se bode igrala izvirna narodna igraš petjem „Uok o v nj ač i*. — V torek . 14. t. m. pa gostuje v „Fužinarju* gosp Ignacij Borštnik — Kakor smo že vče raj poročali, je sklenil odbor dramatičnega društva, da se priredi na korist Prešernovemu spomeniku 20 t m. posebna gledališka predstava. Slovensko gledališče kot prvi in najvažnejši javni kulturni zavod izkaže s to predstavo manom n -smrtnega dr. Prešerna svojo hvaležnost, kajti to je gotovo, da bi naše gledališče danes ne bilo že na tako visokem stališču, ako bi ne bil Prešern ustvaril slovenskega pesniškega jezika Za predstavo 20. t. m. so določena sama taka dela, ki so v zvezi z dr. Prešernom, t j. katera je spisal sam ali ki so spisana nanj. Predstava bo torej nedvomno velezanimiva. — Umrla je goapa Marija Klein, soproga hišnega posestnika in lastnika tiskarne danes zjutraj. — „Planinskoga društva" večer. V soboto, 11. t. m. priredi .Slov. planinsko društvo" družbinski večer v restavracijskih prostorih „Narodnega doma" na desno od vhoda. Pričetek ob 8 uri. Predaval bo društveni načelnik gosp. prof. Orožen o izletu na 2306 m. visoki Krn v goriških Julskih Alpah, na katerem postavi še letos Soška podružnica „Plan. društva" turist o v-sko kočo. Pevski vzpored večera preskrbi iz prijaznosti oktet si. pevskega društva „Slavec". Priljubljenost družbinskih večerov „Plan. društva* privabi naj i to pot mnogobrojno število društvenikov in društventc. Gostje so dobro došli. — Občni zbor kluba slovenskih bi-cikliatov „Ljubljana" se je vršil včeraj zvečer v .Narodnem Domu" ob prav obilni udeležbi. Ker je bil predsednik po opravkih odsoten, je predsedoval podpredsednik, g. Barle, Čegar nagovor se je z aplavzom vsprejel. Poročilo tajnikovo in blagajnikovo — zlasti poslednje — je bilo zelo temeljito sestavljeno ter se je odobrilo. Iz taj-nikovega poročila posnamemo, da je klub v prošlem letu postavil svoje lastno vežba lišče (ki je sedaj tudi Že električno razsvetljeno), in da je vseskozi tako nastopal, da zasluži v polni meri simpatije narodnega občinstva. Tajnik se je z zahvalo spomnil tudi naših slovenskih časopisov, kateri vedno radi odpirajo svoje predale, kadar je treba kaj poročati o klubovem delovanju. — Blagajna klubova je v najlepšem redu in kaže prebitka precejšnjo svoto. Zato se je staremu odboru brez vsacega ugovora dal absolutorij, in se mu je izrekla zahvala za lopo delovanje. Pri volitvi je bil g. dr. J. Kušar per acclamationem voljen predsednikom, v odbor pa so se volili z večino glasov gg.: Barle, Ciuha, Devčič, Gombač, dr. Ivan Jenko, Fran Souvan mlajši, Ferd. Stare in Fran Vončina. Pregledovalceraa računov sta se volila gg. Jenič in Rudolf Vesel. — Mej drugim se je nadalje vspre-jela ponudba dirkališke zadruge, in ae je vzelo dirkališče aa bodočo sezono v s vrbo Priredbe 8 dirk t najem. Podrobnosti so se prepustile novemu odbora. Po končanem ofioijalnam dela J« bila le aelo llvehna za- bava; opažalo pa se je, da v klubu prav pogrešamo Se marsikatero dražestno Slovenko kolesarico, in še nekaterega odličnega Slovenca-kolesarja. Slovenci! Pristopajte klubu! Prijavo vsprejema drage volje vsak odbornik. — Nesreča. Vrlega Slovenca zdravnika dr. Pečnika v Aleksandrtji je vgriznil stekel pes. Dr. P. se je odpeljal v Kahiro zdravit se na Pasteurjev način. — Klub slovenskih telovadk naznanja, da se od 14. t. m. dalje prične zopet redna telovadba in sicer v torkih in četrtkih od 5. do 7. ure. Deželni šolski svet inu jo dal iz posebne prijaznosti na razpolago telovadnico c. kr. moškega in ženskega učiteljišča na Resljuvi cesti, kjer so bo odslej nadaljevala telovadba. — Porotne obravnave. Včeraj vršili sta se pri tukajšnjem porotnem sodišču zopet dve obravnavi. Pri prvi bil je obtožen 50 let stari berač Lovro Miklavčič z Je ličinega vrha hudodelstva posilne nečistosti ter obsojen na 13 mesecev težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno. Z drugo obravnavo proti „Slovencu", o kateri poro čamo na drugem mestu, bila je porotna sesija zaključena. — Oroano! „Edinost" poroča, da so „Indipendentovci" mej razprodajalci žve-plenk zasledili celo žveplenk — družbe sv. Cirila in Metoda, ali kakor pravijo pansla-vističnih žveplenk! „Indipendente" se zgraža na tej novi „provokaciji" ter poživlja mestne stražarje, naj — polove vse te izzivalce! Za lahone so naše žveplenke tako grozna stvar, da priporočajo, naj bi razprodajalce kar pretepli, ali pa naj bi jim razbili njih — .trgovino"! To je res grozno !! Kaj če bi delali Slovenci tako s šulferajnskimi žve-plenkami ? I — Semenj. Na včerajšnji semenj je bilo prignanih 1146 konj in volov, 250 krav in T>2 telet, skupaj 1448 glav. Kupčija z voli je bila živahna, ker je bil prišel žid z Morave in jih je precej nakupil in dobro plačal. Tudi konji so se dobro prodali kar je bilo dobrega blaga. S kravami bila je kupčija sredna. — Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 26 februvarja do 4. marca kaže, da je bilo novorojencev 26 (=s38 6I °/00), mrtvorojenci 3, umrlih 15 (=22-27 •oo). raeJ njimi je umrl: za tifuzom 1, za davico 1. za jetiko 2, za vnetjem sopilnih organov 2, vsled nezgode 2. za različnimi boleznimi 7. Mej njimi so bili tujci 4 (=c260°/0), iz zavodov 5 (=33 3%). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 1, za tifuzom 1, za vra-tico 1 oseba. — Razpisana služba. V Celju ali kje drugej je prosto mesto državnega pravd-nika ali njegovega namestnika. Prošnje do dne 20 marca t. 1. z dokazom zmožnosti slovenskega jezika v govoru in pisavi pri ces. kr. višjem državnem pravd-ništvu v Gradcu. * Papež Leon XIII. Tistega dne, ko je bil papež operiran, in se je raznesla po svetu vest, da je mrtev, je bil Leon XIII. 89 let star. Papež je že vse življenje bo lehen. Bolehnost je rodbini Peccijev v krvi; vzlic temu pa so dosegli tudi bolehni papeževi sorodniki visoko starost, nekateri so bili celo nad 90 let stari. Papež uživa le malo. Rad Čita časopise. Večkrat se jezi, ker so razkrivajo v listih njegovi načrti. Marsikak kandidat je propadel, ako ga je časopisje prevsiljivo priporočalo. Papež noče baje nikakih vplivov. Tudi je papež zelo strog ter ne trpi nikakega ugovora. Papež je sila varčen ter porabi le toliko, kolikor mora. Dasi ima v Vatikanu 11.000 sob na razpolago, nima nobene prave obednice, nego je vedno tam, kjer je ob uri obeda, navadno v pisarni. * Pogreb ponesrečencev pri Tou-lonu. Dne 7. marca so pokopali ponesrečene vsled eksplozije s sijajno slavnostjo. Bilo je 12 vozov, okrašenih z mnogoterimi venci, z 51 krstami. Za temi je stopal mornarski minister Lochrov in drugi dostojanstveniki. Pogrebni sprevod se je raztezal na 2 km. dolgi progi. — .Figaro" javlja, da je bilo pri katastrof vsega skupaj 54 mrtvih in 130 ranjencev. V Toulonu so nabrali za ponesrečence in njihove rodbine že 25 000 frankov. „Petit Journal" poroča, da se je dognalo, da ae je tistega večera klatilo okoli amodilnice ved sumljivih indivldijev ter da se je našla poldrugi meter dolga užigalna vrvica. Vsi prostori smodnišnice so bili ob času katastrofe, t. j ob 9 uri zvečer že zaprti in straže na svojih prostorih. * Stenografija na Japonskem. V Ev ropi ima vsak narod svojo stenografijo, ka tera zlasti v parlamentih in drugih zbornicah mnogo koristi. Zato so sprevideli Ja ponci takoj po ustanovljenju parlamenta potrebo te umetnosti. Učili so se stenografije in umejo jo že izvrstno uporabljati. Izumitelj japonske stenografije je neki Tagu-sari, kateri dobiva od vlade letno častno plačo — 360 frankov. Sedaj potuje po Kitajskem in Koreji, da poskusi prirediti stenografijo tudi za kitajski in korejski jfzik * Igra prirode, čudne stvari se gode v Kamarni v Galiciji. Neka gospodinja je odprla kokošje jajce, da je zmeša s testom. Kak čudež! Mesto beljaka bilo je v tem jajcu 24 malih jajčic!! Takoj so poslali to čudovito jajce na Ivovsko akademijo. Ne jamčimo seveda za resnico te dogodbe. * 14letni sin morilec očeta. V Zagrebu se je vršila predvčerajšnjim porotna obravnava proti 141etnemu kmetskemu dečku Tomu Kranjcu, ker je s sekiro ubil svojega očeta. Oče je bil velik pijanec ter pretepač, ki je bil že čestokrat obsojen. Tudi je neusmiljeno pretepal svojo ženo in sina Tomo. Dne 7. januvarja t. 1. je prišel iz ječe ter je obdolžil ženo in sina, da sta ga okradla. Z vzklikom: „Do jutri mora biti jeden vaju mrtev 1" je napadel ženo ter jo začel biti. Sin Tomo pa je zgrabil sekiro ter udaril očeta dvakrat po glavi ter ga ubil. Tomo Kranjac je bil obsojen v 51etno ječo. * Cvetljičine kopelji so se pariškim damam jako priljubile. Ne samo, da služijo koži kot .parfum", ampak „krepijo tudi in poživljajo telo, kakor kopelji v šampanjcu", Dve vrsti tacih kopelij so v navadi; prva takozvana „suha kopelj" je zelo jednostavna in obstoji v tem, da se sedi jedno uro v s cveticami napolnjeni, segreti kopeljni posodi; druga pa obstoji v tem, da se veliko cvetic dene v vročo vodo, katero se porabi potem za kopanje. Te kopelji so bile že pri bogatih rimskih ženah v navadi. * Upokojena kraljica. Iz Marselja se poroča, daje ondi došla bivša kraljica na Madagaskarju, Jaoanavalo. Francoska vlada jej je odločila vilo v Algiru in 24.O00 fran-kov letne pokojnine. * Zgodaj začela. Na Dunaju so v zadnjih mesecih često videli prosjačiti desetletnega dečka, kateri je vodil svojega 81etnega brata seboj Oba sta v tem poslu že tako izurjena, da so ju berači najeli ter jima plačali do 3 gld. na dan. Dečka sta sina delavke Marije Ptaczek, katera ima doma več manjših otrok in zato težko nadzoruje mlada berača. * Iz osvete. V Budimpešti je včeraj delavec Iuhasz ustrelil na cesti svojega druga Blaža Sullvja potem pa še samega sebe. Iuhasz je stanoval pri Sullvju že več mesecev, a nikdar mu ni Še plačal niti krajcarja stanarine. Sully mu je vedno grozil, da ga zapodi; in res sta se včeraj zjutraj zopet sprla, Sully je šel po redarja, Iuhasz pa je tekel za njim ter ga ustrelil, potem je usmrtil še sebe. * Od veselja umrla. V ubožni hiši v St. Louis v severni Ameriki je umrla neka Ana Hildung od veselja, ko je videla pred seboj svojega sina, vojaka, o katerem je prejela vest, da je pal v poslednji vojni s Španijo Žena je objela vsa razburjena sina, zakričala in — bila je mrtva. Počilo ji je od veselja srce. * Poslednja Ooethejeva ljubica, gdč. Ulrika pl. Lewetzov je bila pred kratkim stara 95 let. Goethe jo je videl v Marijinih varih že kot sivolas starec. Gdč. Lewetzov živi na svojem posestvu Triblitz na Češkem. * Pobegnil je se svojo — mačeho. Sin nekega veleposestnika v Berolinu je pobegnil s tretjo soprogo svojega očeta, 70Ietnega starčka. Soproga ima 26 let. Policija je sicer zalotila zaljubljeni parček: toda izpustila ga je zopet. »Zapeljana, Ženska čaka sedaj v hiši svoje sestre na ločitev od očeta svojega ljubimca. Slovenol in Slovenke I Ne zabito družbe sv. Oirila In Metoda I Telefonična in brzojavna poročila. Shod spodnještajerskih učiteljev. Celje 7. marca. Shod spodnještajer-skih učiteljev se je sijnjno obn MSl D deležnikov je bilo nad 500, došlo je tudi več poslancev. Predsedoval je Prnprotnik. Poročevalci so bili: Knaflič, S*rmšek, Pra-protnik, Schmoranzer, Stupica in Kropei, Resolucije so bile sprejete vse. Govorila sta tudi dr Srnec in dr. GregOrec, oba za šolstvo in učiteljske težnje. Thun v Pragi. Dunaj 9. marca. Ministerski predsednik grof Thun je odpotoval v Prago. Trdi se sicer, da je njegovo potovanje v zvezi z rodbinskimi razmerami, vendar pa se misli, da bode grof Thun pri tej priliki konfrriral z vsemi tremi strankami Včeraj je irnel Thun pri cesarju posebno avdijenco. Praga 9. rnarca. Grof Thun je dospel semkaj. Na kolodvoru ga je sprejel policijski ravnatelj Janota. V povzdigo izvoza. Dunaj 9. marca. Pod predsedstvom trgovinskega ministra se je vršila včeraj seja trgovinskih strokovnjakov o tem, kako naj se dvigne avstrijski izvoz. Na predlog ministra se je sklenilo, odpošiljati trgovce z državno subvencijo na primerne prostore inozemstva, da se ondi etablirajo ter organizirajo trgovske zveze z Avstrijo in inozemstvom. Ustanovi se v to svrho tudi eksperten svndikat. Ravnatelj kreditnega zavoda, Mauthner je izjavil, da bode zavod vse podjetje finančno podpiral. Trgovinsko rninisterstvo stopi glede tega vprašanja v zvezo s trgovskimi in obrtnimi zbornicami. Jezikovno vprašanje. Praga 9. marca. „Tagblatt" je prinesel poročilo o novem načinu, kako misli vlada rešiti jezikovno vprašanje. Poročilo, katero je objavil bržčas posl. Schlesinger, pravi da vlada ne bo čakala skupnega na-rodno-političnega programa Nemcev, nego bode sama napravila temelj novemu jezikovnemu zakonu. Vlada hoče razdeliti Češko v čistočeške in čistonemške okraje; mešanih okrnjev bo le nekaj Za mešane okraje bodo določeni oni, v katerih je vsaj 26 0 j drugega naroda. O zanesljivosti tega poročila se dvomi. Mladočehi in položaj. Praga 9. marca. Izvrševalni mlado češki odbor ima danes tukaj velevažno sejo. V Žiškovu sta poročala volilcem poslanca E n g e 1 in i I e r o I d. Posl. Engel je obžaloval, da se je zanesla mej Čehe nesloga ki spodkopava zaupanje v lastno moč in v poštenje poslancev. Ako se bode hujskanje proti Mladočehom in njihovim zaupnim možem nadaljevalo, bodo vsi Mladočehi odložili svoje mandate. Dr. He-rold se je izrekel o položaju jako skeptično. Kraljica Henrijeta. Bruselj 9. marca. Po oficijalnem bul-letinu je kraljici Henrijeti mnogo boljše, vendar pa nimajo niti členi kraljeve rodbine pristopa v bolničino sobo. Omadeževan. (Povest iz Nizozemske.) (Dahe.) Kot prokurist ponarejal je na naše ime menice z velikanskimi svotami. Grozni strah je na staro srčno bolezen mojega, tako hudo udarjenega očeta silno uplival. Le malo časa je oče preživel popolno uničenje svoje hiše! — Moja mati ostala je v revščini. Od treh otok bil sem jaz najstarejši, takrat v osemnajstem letu. Na meni je bilo vse upanje, postati kakor hitro mogoče opora nesrečni ženi. Bil sem v osmi šoli in bi bil prihodnje leto odšel na univerzo, Če bi se ta nesreča ne bila primerila. A tako — koliko let bi moglo preteči, predno bi bil mogel materi pomagati! Videl sem vse to, umel vso nesrečo, a nisem se ji mogel protiviti. Moj skrbnik postal je mož, ki je po očetovi smrti trgovino vodil. Ponudil mi je tu vstopiti. Jaz ne morem govoriti o kaki borbi, katero me je to stalo, kajti bilo je samo ob sebi umevno, da se udam — moral sem postati prodajalec. In to, gospica, to me je v Vaših očeh toli ponižalo". Štefanija poslušala ga je s kosanjem in usmiljenjem. Ravno, ko mu je hotela prijazno odgovoriti, postala je pazljiva po nekem Sumu v sobi poleg Zdelo se ji je, kakor da bi bila zaslišala krik, zamolkli stok v očetovi sobi. Poslušala je. a bilo je zopet vse tiho. »Prosim sedite, poslušam Vas", rekla je. ne da bi ga pogledala. »O, saj sem prav za prav že pri kraju, gospica Štefanija. Učil sem se sedaj blago prinašati in odnašati, ga lepo zložiti, povezke zvezati in enako. Prišle so dame, si dale pokazati po dvajset vzorcev, ne da bi bile našle pravega. Slišal sem raarsikako ostro besedo. Ko je nekdaj videl moj princi pal, da je neka dama odšla, ne da bi bila kaj kupila, raztogotil se je nad menoj ter me obsul z žalijivirai besedami. To je zelo smešno. gospica, in za človeka, ki je moral kaj tacega pretrpeti, se gotovo ne morete zanimati A jaz. ki sem bil takrat še mladenič, prenašal sera to s hrabrostjo. Verujte mi, bilo mi je hudo pri srci, a rekel sera si: v toliko m toliko letih, mesecih, tednih boš zaraogel prinesti materi nekaj svoje plače. In požiral sem solze in. kar je bilo še huje, tudi psovke. Z devetnajstimi leti pa sem dobil plačo in sem zamogel materi pomagati. In od tega tre-notka sprijaznil sem se s svojo usodo". Zopet se je zaslišal oni čudni šuin v sosedni sobi. A Štefanija ni več pazila nanj, preveč jo je zanimalo, kar je tenorist pripovedoval. (Dalje prih.) Dež. gledališče v Ljubljani. Štev 69. Dr. pr. 9:51. V petek, dne 10. marca 1899. Častni večer gdč. W. Radkievvicz. Trubadur. Opera v 4 dejanjih. Spisal S. Cammarano, vglasbil G. Verdi. Poslovenil A. Štritof. Kapelnik g. Hilarij BeniSek. Režiser g. Jos. Nolli. Blir»jnic» »t <»dpr* ob ah. — Z»<>t»k ob 1 ,s. ari. — Kin« ob IQ. ari. Pri predstavi sodeluje orkester si. c. in kr. ped. polka Leopold II. ti 27. V nedeljo, 12. marca: „Ro k o vn j a C i". Dramatizoval Fr. Govekar. Godbo zložil V. Parma. Umrli so v Ljubljani: 6. marca: Ivan Sclnveiger, črevljarjev sin, 19 mea. KonjnSne ulice St. 2. angleška bolezen. 7 marca: Julija Baumgartner, zaaelmica, 73 let, av. Petra nasip «55. vnetje sapnika. Anton Pire. želez, uslužbenec. 71 let, Komenakega ulice 5t. 11, otrpnenje pljuč. Meteorolpgicno poročilo. Viiina nad morjora Snc-3 m. Srodnji r.rn« nI tlak 73flO mm. 1- Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Žr 1-» Vet. ovi - x 1 b Nebo 9. zvečer 7:i.-vi 2 4 p. m jzah. del. oblač. 7. zjutraj 730 9 2 2 si. jzahod oblačno 2. popol. 7304 6-8 ar. zahod oblačno kr. Srednja včerajSnja temperatura 00°, : male 2'4°. D"u.na-J3lsa. "borza dne" 9 marca 1899. Skupni državni dolg v notah. . 101 gld. 05 Skupni državni dolg v Brebru . 100 , 95 Avatrijaka zlata renta .... 120 , 10 AvatnJBka kronska renta 4° '„. . 101 „ 10 Ogerska zlata renta 40'«,. . . . 119 , 80 Ogeraka kronska renta 4" 9 . . 97 , 85 Avatro-ogerske bančne delnice 918 „ Kreditne delnice.......367 „ 80 London viata........120 , 45 Nemfiki drž. bankovci za 100 mark 59 , — 20 mark..........11 „ 70 20 frankov......... 9 „ 551 Italijanski bankovci.....44 „ 10 C kr. cekini........ 5 „ 60 Vs« vrednostna papir]« preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, Ljubljana, šaienburgove ulice 3. Srečk« na mesečne obroke po 3 in 5 gld. Zahvala. Za mnoge dokaze ljubezni polnega sočutja mej boleznijo in ob smrti našega i8kreno ljubljenega, nepozabnega soproga, brata, strijca, svaka, tasta in očma, gospoda Ivana Ferlinc-a izrekamo svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu in za krasne poklonjene vence, imenoma preč. častnemu korarju J Oblaku, in čast. duhovščini, si pevskemu druStvu „Lira** za ganljivo nagrobno petje, si. čitalnici, kakor p. n. gg. uradnikom in meščanom v Kamniku. '■isu Barbara in Franc Ferlinc. Spretnega praktikanta vaprejme takoj tukajšna pisarna. Pismene ponudbe vsprejema upravniStvo „81ov. Naroda." (443-2) Prodajalka za mešano trgovino na deželi ee išče. Ponudbe sprejema upravništvo „Slov. Naroda" pod imenom ..trgovec". (440—2) Ces. kr. avstrijske jfc držami Železnice. Izvod iz voznega reda ▼•lj»v«n od dne 1. oktobra leoa. lata. Odhod fz LJnblJ«ne in?., kol. Pro^a 6ea TrbIŽ. Ob I*J. uri "i m. fO noči osobni vlak v Trbiž. hVlj.ik, Celovei", Fran/er.sfo^t«, Ljubo.): Cez Sol tha Au«s\ Solnoj»ra, Paria, čez Kloin ■ Reitlin^ v Steyr, Line, Bud«.-j< vice, Pl/enj, Marijine vare, Ueb, Fraucove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj ■■•.i Anistottpi:. — Pro^a t Hovo aaato ln v KoOovJe. Mešani vlaki: Ob 6 uri 15 m. zjutraj, ob 12. uri .^f> m. popoln dne, ob 6. uri 30 in zvećer. — Prihod T Ljubljano j. k. Proga ls Trblia. Ob 6. uri 46. tn. zjutraj OBobni vlak z Dunaja via Am-stetten, iz Lipskega, Pra^e Fiancotib varov, Karlovih varov, Btba, Mari 1 inih varov, l'1/.iija, Budejevic, Soluo grail.t, Linca, Steyra, Aus;eea, Ljubna, Celovca, Be-lJMka, Framensfoste. — Ob 11. uri 17. m. dopoludne osohni vlak z Dunaja via Amstetteu, Karlovih varov. Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda Linca. Stevra, Parita, Geneve, Cuiiha, Bregenca, Ino-rnosta. Zella ob jezeru, Lend Gasteina, Ljubna, Celovca, Linca, Poniabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljnbna, Sebthala, Beljaka, Celovca, Framensteste, Pon tabla. — Ob 9. uri 6 m. zve-6*1 osobui vlak z Dunaja, Liubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls IT o vaga mosta ln Ko-Oarja. Meiani vlaki: Ob ti. u 1 IV m. zjutraj, ob 2. uri 3*2 m popoludne in ob 8. uri 35 m. zvečer. — Odhod ls Ljubljana d. k v Kamnik. Ob 7 ari '23 va. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. ari 50 m. — Prihod t LJubljano d. k. ls Kamnika. Ob ti. uri 5o' m. zjutiaj, ob 11. 3 m. dopoludne, ob «. uri le m. (1) Detelj no seme predenice prosto, izakuSena travina semena Trgovski pomočnik 20 let star, izurjen špeeerist, teli takoj službo premeniti v Ljubljano ali kak ve<*ji kraj na deželi. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo „►SIov. Naroda*. (403 -4RJ Veliko 452 1) rabljenih koles proda po nlxbl oanl Josip Kolar trgovec z biciklji, Mestni trg. Hotel „Pri slonu". V petek, dn^ 10. marca 1899 Orfejum-družba. Ravnatelj Josip Milller. \e veretrmnoko) Bsthtevmnjr t (45(5) Z veleapoStovanjem Gabrijel Frolich. Hotel „Pri Majicu" Kinematograf ter najboljSa dunajska in erfurtaka vrtna semena (21-56) prodajata m pri ..KlAtorojtii*-. Ham"burg-lTewyork. Prevažanje oseb 2 braiml parniki na dve vijaka in rednimi poštnimi parniki na dva vijaka, » m. m M. ei el m m VZORNA PIVNICA I. hrvatskega delniškega društva za proizvajanje šampanjca m promet domačih vin Društvo stoji pod kontrolo vis. hrv. slav. dalm. deželne vlade. FINA fr'na nam*21 1 vina' (489-1) po izbornosti vsakemu francoskemu proizvodu popolnoma jednak. CARTEBLANCHE METROPOLE EITRi DET. Renska graševina 1890. IZKLJUČNO Graševina 1867 jz p°se- stva barona Ottenfetsa. HRVATSKA Traminec 1890 iz kleti l/l M A zagrebške nadškofije. VINA, RudeciBurgundec1890. Vina in šampanjec iz flvzorne pivnice" v Zagrebu dobivajo se v Ljubljani in po Kranjski v vseh večjih trgovinah, gostilnah in kavarnah. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne1. 69