Dejavnost delavskih univerz
I         Pred tremi leti so bile usta-
novljene prve delavske uni-verze. Nastale so iz potrebe, da W tzobraževanje delavcev dobilo neko sistematično ln povezano programsko oblifco. V kratkem času svojega ob-stoja so zrasle v urejene (« dovršene ustanove s široko razraslo dejavnostjo. To so v resnicl -najbolj solidne in čvr-$te organizacije za prosvetlje-vanje in izobraževanje delav-cev Izmed vseh, tei smo jih imeli doslej. Zato tudi uživajo
|      velik ugled v javnosti.
Delo v treh smereh — sploš-no, ekonomsko <n strokovno izobraževanje — je karakteri-stično za dejavnost vseh de-lavskih -unvoerz. Njihova de-javnost se ne razvlja samo na enem mestu, temvei v cell vrsti središč, v kolektivih. v osnovnih organlzacijah Sod-alistične zveze, v kulturnih domovih itd.
Splo&no Izobraievanje se tz-vaja $ pomočjo javnih preda* oanj in seminarjev u posa-meznih vej znanostl ln tehnl-ke, s pomočjo tečajev inozem-ikih jezikov, v klubih Ijubi-teljev umetnosti Itd Ekonom-sko izobraževanje je zapopa-deno večinoma v številnih se-minarjih iz ekonomike podje-tij, « vprašanj delavskega sa-nvouprauljanja, politiine elco-nomike, gospodarstva FLRJ (obdelujejo se druibeni plani, (nstrumenti gospodarskega si-stema, tarifna politika itd.). Delo no strokovnem izobra-ževanju po je sestojalo veči-del v prirejanju tečajev, na katerih so se kualifictrani in visokokvalificirani delavcl pri-pravljali   na   polaganje   stro-
»kovnih izpitov. Ce pogledamc dejavnost de-tarsfcih univerz v treh letih odkar obstojajo, lahko poleg velikih uspehov zapazimo tudi nekatera vprašanja, W se f>-}-.vl}afo kct slabostt Tu pri-haja na prvo mesto neizvaja-nje koncevtfje, po kateri bt se
morale delavske univerze iz-grajevati kot ustonove za \z~ . nšolsko dopolnilno izobra-ževanje odraslih in da bi to postale z odprtim (n elastič-nim sisteftiom seminarjev, te-čajev, ciklusnih predavanj i» klubov, kar bi omogočllo de-lovnim Ijudem »m« razUčnt ravnt in različne razvltosti ter šolske izobrazbe, da bi te vključiU v tiste oblike dela in aktivnostl, ki }im po njihovih potrebah In nagnjenju tudi najbolj odgovarjajo. Razno-vrstno i je tudi sedaj dovolj, toda ni semlnarjev in tečajev h enega 'n istega področja, toda na razllčni ravni. V tem W se morale delavske uni-verze razlikovaH od šcA.
Se eno vpraSanje «e pojai W pogosto zlasti v zadnjem času. Namreč to, v kakini meri naj se razvijajo kot sre-dišča za izveniolsko Izobraie-va~ je. Tendenca, ki je prišla do tzraza v začetku, namreč do }e treba prirejati Čtm več seminarjev tn tečajev v fi'n» večjem itevilu krajev, sedaj slobl. Delavske univerze pri-hafajo do spoznanja, da te t takimi iiroklmi prijemi ne more zagotoviti pravilno wod-stvo in potrebna strokovna pomoč m da vodi tako delo do pasivizlranja posameznih or-ganizacij, M potem pričaku-fejo, da 'iodo delavske unf-verze napravile tudt to, ' je njihov posel Sedaj zmaguje čedalje bolj prcpričonje da delavske unKverze lahJco ttrijo svojo aktivnost samo y toliko, v kolikor to dovoljujejo njl-hove moinosti ter da «c mo-rajo rozuijoti bolj le kot sre-dišča za tzvenšolsko Izobraie-vanje
Ob koncu pa )e treba pou-dariti še neka}. Pofrebe (n po-rr>-ei> izobraievanfa delavcev prera&čaio okvire katere koll druibene organlzacije Zato je delo na stalnem in sfstematič-nerr izobraievanju stvar vseh drušbenih (initeijev !n celot-('¦ni&bene skupnostt