125. številka. Ljubljana, v četrtek 2. junija. XXV. leto, 1892. Uhaja vaak dan avecer, iaimfti nedelje in praznike, ter velja po posti prejemao sa avatro-og e rake dežele aa vse leto lft gld., za pol leta 8 gld., ra Četrt leta 4 gld., za jeden l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesce, 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za t nje dežele toliko več, kolikor poštnina ztiaSM. Zatoananila plačuje se od četiristopne petit-vrste po i> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, iu po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvoli frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnistvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravnistvo naj se blagovolijo poliljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. u. občlnatvo uljudno vabimo un novo naročbo, atare Kospode naročnike pa* katerim bo potekli« koncem meneč« naročnina, proalmo, da Jo o pravem Čaan ponove, da poii« IJaafe ne preneha lu da dobe vae fttevllke. „SLOVENSKI NAROD" velja m L|abljsBike naročnike brea poffllja- ti|» na doni: Vae leto . . . «1*1. 1»*— j t v trt leta . . gld. S-SO Pol leta ... »i 6*S0| Jeden uieaec. ,, 1*10 Za poNllJau|e na dom ae račnna lO kr. na mesec, :tO kr. sa četrt leta. H poMllJanJein po po iti velja: Vse leto . . . «1*1. 15-— I Ćetrt leta . . . gld. 4- — Pol leta ... || S*— I Jeden meaec . M 1*40 Eja^~ NaročnJe ae lalsko c vaaklm dnevom, a li k ratu ae mora poalati tudi naročnina, drugače ae ne oziramo na dotično naročilo. Upravnistvo „Slovenskoga Naroda". Občni zbor »Edinosti", političnega društva za Primorsko. (Izvirno poročilo.) V Trstu dne 29. maja. (Konec.) Naslednji govornik gosp. Drag. Mar telanc zagovarja državnega poslanca Nabergoja. Pred zadnjimi državnozborskimi volitvami bil je na volilskem shodu g. Nabergoj vprašan, ali je pripravljen stopiti iz llohenvvartovega kluba, odnosno v opozicijo proti vladi. Odgovoril je g. Nabergoj, da je v to pripravljen, ako tako stori večina slovensko-hrvatskih poslancev. To so odobrili navzočni volilci in tega se sedaj g. Nabergoj drži. Tudi je znano, pravi govornik, kako veselje je bilo v odločnejših naših krogih in tudi v društvu »Edinost", ko sta zmagala pri žudnji volitvi gg. dr. Ferjančič in dr. Gregorčič. Teilaj se je mislilo, da bodeta ta dva postala opozicijonalca. Će pa sta ta dva za pravo spoznala, ustati v Hobenwartovem klubu, toliko bolj je bil opravičen gosp. Nabergoj, ki ima najtežavnejše stališče izmej vseh slovenskih poslancev. Gosp. Nabergoj ni nezmotljiv, a četudi se povse ž njim ne strinjamo, vender ga zato ne smemo zavreči, ker je mož, ki si je stekel v desetletjih svojega delovanja obilo zaslug za narod svoj. V važnejših rečeh se pa lahko dogovorimo in složimo za narodno delovanje. Ko je ustal gosp. dr. Mat ko Laginja, bil je burno pozdravljen. Rekel je: „Ker je že kasno, in ker je že kolega Spinčič povedal vse, kar je trebalo, ni treba, da bi jaz govoril na razsežno, tem manj, ker ne strinjam ž njim od prve do zadnje pičice. Spinčič mi je govoril iz srca. Srečen sem, da nisem UBtopil v ono limonado, kateri pravijo Hohenvvartov klub. (Velika veselost in ploskanje.) Jaz sem imel dvakrat pregovoriti v državnem zboru o potrebah naroda. A ko bi tudi tako govoril, kakor navadno govore Dunajski antisemitje, ne mogel bi povedati ni polovice tega, kar narod čuti glede na postopanje sedanjih uradnikov. Protestujem proli podtikanju neke „visoke in radikalne politike* — kakor se izraža kaj rad Ljubljanski .Slovenec". Le ako bomo vedno zahtevali, dan na dan, mesec za mesecem, leto za letom, utegnemo kaj doseči. A zahtevati v državnem zboru, ne pa v p r i v a t-n i h pogovorih! Jaz sem tudi že bil pri dveh gospodih ministrih — v fraku in belih rokovicah, kakor se spodobi — in pojdem še k drugim, če mi Bog zdravi« da; toda ne prosit, ampak le razložit svojo idejo, kako bi se dotična stvar dala bolje izvesti. Nekaterim .katolikom' ne ugaja najino postopanje. Ljubljanski „Slovenec" nama podtika nekako „radikalno" politiko. Je-li to radikalna politika, ako sem povodom debate o prometnih napravah Dunajskih naglnšal, da po Istri nimamo niti cest in uiti potov, po kojih bi mogli duhovniki donašati svototajstva za umirajoče?! No, gospoda moja (vzuešenim glasom) kar se dostaja katoliškega mišljenja, sodi naj nas oni, ki je gori nad nami — in pa naša vest. Nikomur ni smeti brez dokazov očitati n e k a t o 1 i č a n b t v a. Italijanski in nemški kapitalisti udarjajo na uas, očitajoč nam izdajstva. Gospoda, na državo to vežejo nas lojalnost, vernost in dolgotrajne zveze, a proti tem čutstvom se ne pregrešimo nikakor, ako tožimo proti pojedinim organom države. Zato pa hnčeva okoli hoditi, kakor a poste'm Peter in Pavel, od dola do dola, ter poučevati ljudstvo." Ko je g. dr. Laginja završil svoj govor, priredilo mu je občinstvo prisrčno ovacijo. Od vseh strani so hiteli k njemu, da mu stisnejo roko. Gosp. Anton Truden se protivi izraženemu mnenju, kakor da bi naše društvo ne imelo pravice kritikovati naših poslancev. Nikakor ni umestno sklicevati se na druge poslance, kajti vsak poslanec mora imeti tuut svoje lastno prepričanje. Zato pa goji trdno nado, da se tudi poslanec gosp. Ivan Nabergoj pridruži poslancema Laginji in Spinčiču. Govornik boče od dr. Liginje nekoliko pojasnila glede vprašanja preosnove valute. Gosp. dr. Laginja pojasnjuje to vprašanje v zmislu, kakor je že govoril v državnem zboru. (iosp. Truden se zahvaljuje na teh pojasnilih ter btavi predlog: občni zbor naj izreče željo, da bi naši poslanci glasovali proti valutnim predlogam. — Predlog ta je bil v sprejet. Gos j), dr. Trinajsti ■'■ iz Buzeta omenja nedavnega občuega zbora političnega društva italijanskega, pri kojem so sklenili predložiti njeg. eksce-lenci ministru-predsedniku spomenico o odnošajib isterskib. Govornik predlaga naročiti predsedništvu „Edinosti", da tudi ono sestavi svojo spomenico ter j o predloži m i n is t r u - p r e d-sedniku. — Vsprejeto. Gosp. dr. Matej P r e t n e r obrača pozornost občnega zbora na Tržaške razmere. Mi nimamo sicer veliko pričakovati, ker so razmere neugodne, a vender treba delati intenzivneje. Tu nimamo nijedne slovenske šole; zato treba žive agitacije, ker naše ljudstvo je že po naravi mirno. Stvar slovenske šole naj bi vzel odbor našega društva v roke. Govornik prečita potem nastopno resolucijo: „Kudi važnosti šol za našo narodnost in glede na zanemarjene šolske reči v Trstu, bo naroča prihodnjemu odboru političnega društva „Edinost", naj prične zistematično in z vsemi močmi na to delovati, da dobimo v Tržaškem mestu zadostno število slovenskih šol." Ta resolucija je bila vsprejeta jednoglasno in velikim odobravanjem. Gosp. dr. Mate Trinajstič uaglasa potem potrebo, da se naše društvo zavzemlje za občinske LISTEK. Glasbeno poije v XVI. veku. (K Gallusovemu koncertu; spisal M.) (Konec.) Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so stari vse svoje skladbe pisali v diatoničnem sistemu, to se pravi v sistemu, koji ne pozna hromatičnib znamenj £ in — Teb znamenj se sicer niso popolnoma ubranili — a če so jih rabili, veljala so samo za dotični glas ali bolje za dotično noto, pred kojo (tudi nad in pod note so pisali) so bila postavljena. To so bili glavni pripomočki in sredstva, s kojimi so delali stari glasbeniki od XV.—XVII. veka. Razven posameznosti raznih šol in mojstrov niso imeli mnogo več ua razpolago. Iu s temi pičlimi in okornimi sredstvi skladali so dela, kot d. pr. maše za 36 glasov. V teku XV. iu v prvi polovici XVI. veka postala je teorija menzuralnib not zelo težavna. V zvezi je bilo to z razvitkom fuge, kanona in imitacije. Da ustavljajo glasovi redno, treba je mnogo menzuralnih premerob. Izumili so v to svrho mnogo matematičnih posebnostij, še več pa samovoljnosti). Note niso imele vedno one Časovne vrednosti, kot bi jo imele imeti po obliki ; mera njihove vrednosti ravnala se je po tem, kot so stale, in po taktu. Će je bil takt trostrok, postala je nota večje veljave nepopolna, če jej je sledila nota niije veljave in je izgubila tretjino svoje vrednosti. Isto tako je bilo pri ligaturah, to je pri notnih skupinah za jeden zlog. Tu je bila veljava posameznih not zavisna od tega, če je stala nota v začetku ali ob koncu ligature. Vselej je dobila drugo veljavo. V tem obziru se je mnogo umetničilo in konečno je bilo vse vkupe zmedenija. Tudi najboljši mojstri kot Pale-strina in Lassus pisati so morali kot je zahteval duh časa. Pri vsem tem so se pa razvijale muzikalne oblike tako bujno, osobito v XVI. veku, kot nike-dar poprej. Glasbena literatura XVI. veka presega naš bobotni čas i po množini i po vsebini. Cerkveno petje imelo je zelo širno polje. Nasprotstvo mej katoliki in protestanti sililo je obe stranki tudi ua tem polji k delu. Katoliki so peli sedaj več pri prazničnih službah božjih. Godbeniki skladali so maše, motete, večernice s psalmi, litanije in druge bogoslužne tekste, katere so nazivali „Ofticia". Protestant je delali so spet za-se, prevajali in pristri-gavali stare cerkvene tekste in jih uglasbovali. Svetna glasba polaščevaia se je skorej vseh tvarin in jih uglusbovala kot madrigale, (najbolj umetna oblika) neapolitane, v>liane!le, cunzunette in trottole — Tako je bila glasba razvita za časa Gallusovega. Ko je Gallus sam stopil v glasbeno življenje, začel je tudi delati z Istimi pripomočki, kot so bili znani njegovemu času. A kmalu je spoznal, da je veliko nepotrebnih otežav, da bi se dalo delati ložje, če bi se vse tu opustilo. Z veščo in krepko roko posegal je v zastarelo in nepomenljivo šaro umetničenja ter zavrže vse, kar je bilo nepotrebno. S tem preustroji! je petje in glasbo in postal ne le za nas, ne le za Avstrijsko, temveč za vso zapadno glasbo pomenljiv. Bil je ob svojem času znan, tako znan, da so se njegove pesmi skorej izključno popevale. Ni se torej čuditi, če je peda-gogično uplival. In ta upliv bil je napredek za vse — za obliko in vsebino. Obliko je preustrojil v jednostavnejšo in ložjo. S tem omogočil je, da so se tudi dečki mogli naučiti menzuralne teorije in peti visoke glasove, predno so mutovali — prej to ni bilo mogoče. Zato so stare skladbe pisane v tako uizki glasovni legi, osobito sopran in alt, da jih danes ni možno peti netransponovaoih. Sicer je tudi mej Gallusovimi skladbami mnogo takih; a temu se ni mogel popolnoma ubraniti. Jedna največjih zaslug njegovih je in ostane vedno: da je razvoj glasbin z jednim mahom, po preustrojbi menzural-nega sistema uepreračunljivo daleč naprej potisnil. reči, osobito občinske volitve. Omenja predstoječih volitev v Oprtlju, kjer nočejo dovoliti, da bi volilci upogledali v imenike volilcev. Predlaga torej, da predsedništvo .Edinost" uloži prošnjo do c. kr. na-mestništva, le-to naj blagoizvoli zaukazati i.otem okrajnega glavarstva t Poreču, da se imeniki izlože v upugled, kakor zakon zahteva. Tudi temu predlog«! je pritrdil občni zbor. Ker se nikdo več ne oglasi za besedo, preide se k 5. točki dnevnega reda: volitvi predsednika in novega odbora. (Izid v ,Slov. Narodu* že pri-avljen.) Po volitvi prijavi predsednik pismo, došlo od veleč. g. Vodopivca, koji v ime narodne stranke Pomjanske presrčno pozdravlja ves zbor imenoma pa poslanca Spinčič* in Laginjo. Zborovanje je zaključil predsednik g. Mandič nastopno: Že gosp. poslanec Spinčič je v svojem prekrasnem govoru naglašal opetovano, da narod naš goji neomahljivo zaupanje do Njega Vele-čaustva presvetlega našega cesarja, ker je uverjen, da le od tu mu more priti pomoč. Ker gojimo mi vsi ista čustva neomahljive udanosti in nadobudnega zaupanju, menim, da ne moremo lepše zaključiti pomenljivega zborovanja današnjega, nego da zakličemo od srca prihajajoč „Živio !" našemu dobremu vladarju in habsburški dinastiji! Navdušeni trikratni „živio"-klici zaorili bo po sobanah in — razšli smo se. Politični razgled. Notranje tfezcle. V Ljubljani, 2. junija. Valutni odsek. Drugi dan generalne debate zagovarjal je član poljskega kluba dr. Rapoport vladne predloge in pobijal Pienerjeve trditve glede relacije. Mladočeh dr. Kramar govori v stvarnem oziru, razun o določbi, da je razmerje mej Avstrijo in Ogersko glede troškov 70: 30, še dosti ugodno o predlogi. Relacija se mu zdi nekoliko previsoka in tudi nekatere druge določbe potrebne bi bile premembe, a vender sodi predloge ugodno, če prav bode glasoval proti njim. Liberalec Mauthner zagovarjal je tudi predloge, a se izrecno potezal zato, da He od banke zahteva naj za dobljeno zlato izda srebro, da se spravijo iz prometa note po 1 gld. Grof P i ninski pravi, da poljski klub še ničesar ni ukrenil glede valut-nihpredlog in pobija Pienerjeve tirjatve. — V včerajšnji sej i govorili so še Szepano wski, za predlogo, Darnr^ither pa za pristavek Plenerjev, proti kateremu sta se izjavila Jax iu Schwab. Poslanec Šuklje izjavi, da bode z ozirom na državno blagostanje glasoval za vladno predlogo, čeprav se ž njo ne strinja, ker je po svojem prepričanji bime-talist. Xova koncesija bratom Poljakom. V Peterburgu izhajajoči jako ugledni mesečnik „Kraj" prijavlja vsebino pogovorov glavnega urednika tvmu listu z nekaterimi odličnimi člani poljskega kluba na Dunaji. Ti poslanci povedali so svojemu rojaku zaupno, da upajo dobiti novo koncesijo in sicer, da bode vlada o|>ustila višje deželno sodišče v Krakovu ter združila vso Gališko v jedno jedino pravonodno skupino. Za načelnika gališkemu pravosodiu izbran je posl. dr. Madevaki. To se bode zgodilo, čim stopi v pokoj sedanii predsednik Krakovskemu viSjemu dež. sodišču Simonovvicz. — Ako se to obistini, bil bi to važen korak k federalizmu, tako važen, da ga od grofa Taarf -a skoro — ni pričakovati. Volitve za hrvatski sabot: Drugi volilui dan zmagala je stranka prava razun v Jaški še v Delnicah, kjer je bil voljen dr. Ante Starce vi č ■ 229 glasovi proti 115 vladnega kandidata, iu v Bakru, kjer je voljen Iiar-čič jednoglasno. V vseh drugih okrajih zmagali so vladni kandidat-e. Huda borba bila je v Brodu, kjer je podlegel Folnegovič z 267 glasovi proti vladnemu kandidatu, ki je dobil 335 glasov. — Tretji volilni dan ni imela opozicija — kolikor do zdaj znano — nobenega uspeha. V Zagrebu zmagali so v vseh treh razredih vladni kandidat je. V prvem razredu je večina uradnikov, v drugem odstopil je opozicijski kandidat Jakčin še pred volit vi jo, v tretjem pa je podlegel Folnegovič. Dubil je 76 glasov, vladni kandidat pa 106. Kolikor je dozdaj znano iz drugih okrajev, zmagali so povsod vladni kandidatje. — Danes je zadnji volilni dan iu volijo Še samo štirje okraji, v katerih pa opozicija ni postavila kandidatov. Dozdaj prodrla je stranka prava samo z osmimi kandidati in pri teh bode bržkone tudi ostalo. V n a n J e tlržave. Vinska klavzula. Vlada italijanska predložila je narodni zbornici zakonski načrt glede uveljavljenja vinske klavzule nesrečne avstrijsko-italijauske trgovinske pogodbe. Razprave o tem predlogu so jako žive; vinogradniki se ji odločno upirajo, češ, samo v Apu-liji se pridela na leto 5 mili j. hektolitrov vina, dočim bi mogla Avstrija konsumiriti k večjem 300.000 hektolitrov. Če bi se uveljavila vinska klavzula, poplavilo bi španske vino vso Italijo. Velika večina poslancev si je v svesti, da bode uveljavljeni e vinske klavzule samo trgovcem v korist, producentem pa v škodo, navzlic temu pa se predlaga ugodna rešitev tega zakonskega načrta. Anarhistično gibanje na Francoskem. Pariški anarhisti prirejajo dan na dan ljudske shode, na katerih se naudušujejo za revolucijo, proslavljajo svojega „mučenika" in apostola itavachola in se groze, da ga bodo maščevali. Neki govornik navduševal je poslušalce in rekel: dinamit je vzbudil vest kapitalistov. Ako potrebuje kdo denarjev, vzeme naj si jih; Če treba radi tega koga umoriti, umori naj ga. — Tako počenjanje preseda že skrajno radikalnim politikom francoskim, celo tistim, ki že dolgo Časa koketujejo s socijalisti in anarhisti, in vse Pariško časopisje ti rja odločno, naj vlada izvršuje pristoječo ji a povse zanemarjeno pravico odposlati na vsak shod svojega uradnika, kateri bi potem mogel pred sodiščem pričati. Anarhisti se ve lejo tako „saus gene", da je splošni strah upravišen. Dopisi. Iz Šniilivla pri Kudolfovem, 20. maja. [Izv. dop.] (Še — naša šola.) .Slovenski Narod" je že večkrat dobro označil šolske razmere v Šmihelu in govoril resnico, trdeč, da ne ve, kam bodo spravljali 230 učencev v šolsko sobo, le za SO otrok veliko; da je potrebna za dečke dvorazrednica ravno tako kakor za deklice in to glede na njih število in z ozirom na to, da si bodo mogli prisvojiti toliko znanja, kolikor deklice v trorazred-niči. Taisto zahtevajo Šmihelski občanje tudi v „Rodoljubu" št. 10. Ker smo skoro vsi občanje za to, kar sta prinesla ..Slov. Narod" in „Rodoljub", ni bilo do zadnjih dnij v novinah tudi ugovora nobenega. Ker pa je zadnji „Rodoljub" resnico kar naravnost povedal — resnica pa v oči kolje — provzročil je najbrže s svojim dopisom, da se je nekdo v zadnjih „DoI. Novicah" oglasil zoper dvo-razredni :o, katero jo zaprečil tudi prejšnji okr. glavar. Dopisnik v „Dol. Novicah" modruje, da bi se najbolje ustreglo vsem Smihelskim faranom, če se zidajo tri šole: jedna v Farni vasi, druga v Smolini vasi in tretja v Birčni vasi; in da bi si še bolj pridobil srca domačinov, govori nam prav na srce in zahteva: „Vsern jednake pravice, kakor imajo vsi jednaka bremena", zakaj bi imeli nekateri v šolo tako blizo, drugi pa imajo tako daljavo. Glejte, kako pravičnega in dobrega prijatelja imamo! Prijatelja? Ali je to prijatelj, ki dobro ve, da do teh jednakih pravic ne moremo priti drugače, nego da jih drago plačamo, da še nekaj let tisočake zlagamo: 10.000 gld. za šolo v Smolini vasi in 10.000 gld. za šolo v Birčni vasi, ki torej hoče nas, ki smo že tako obremenjeni z davki, Še za več let obremeniti z dokiadami, ko vender že komaj čakamo, da jedenkrat prenehajo. A vemo brez vas, da bi tri šole našim potrebam in krajem bolj ustrezale; neverno pa v naši fari za studenec, kjer izvira denar. Mar mislite, da dežela, ki plačuje učitelje, zida tudi šolska poslopja? Ah ne veste, da bi si morali tri dole graditi z novci s samo Šmibelske fare? O, če nam jih dežela sezida, potem pa takoj šolo v Smolenjo vas in v BirČno vas in doma je dovolj jednorazrednica; da mi, ki privoščimo bližnjemu to dobro, kar imamo sami, in hočemo prav vsem pomagati do pravic, želimo, da postavijo na ta način Še Četrto šolo v Malem Pod-Ijubnu, ker brez te šole bi imeli otroci iz Vrha, Mrašovega, Petan in Mal. Podljubna v BirČno vas tudi črez jedno uro in v zimskem času bi ne imeli nobene gazi do šole, ker hodijo iz teh vasij ljudje v Mesto ne skoz BirČno vas, no se ji daleč ognejo, kakor sem čul. Vse to želimo mi sebi in drugim o troških drugih, a s svojimi novci ne moremo, pa ne moremo, ker čestokrat najpotrebnejšega primanjkuje. Najceneje premagamo vse te zadržke in težave, če si postavimo v Farni vasi dvorazrednico. Res bi se godila daljnim krivica; a ti izprevidijo, da ne gre drugače in se tudi toliko ne zmenijo za to, kar opričuje to, da hodi polovica — če sem prav čul — črez jedno uro oddaljenih otrok vsak dan v šolo; obiskovali bi pa gotovo še bolj, ko bi prostora ne primanjkovalo. — „Ob slabem vremenu ne bodo hodili v šolo oddaljeni otroci" pravijo „D. Novice"; no, ob slabem vremenu tudi bližnji ne pridejo v šolo. — „Čudno bi bilo, ako bi bili dve deški šoli: štirirazrednica v Novem mestu in dvorazrednica v Šmihelu 20 minut vsaksebi, potem pa dve uri (do Brusnic in dve in pol ali celo tri ure do Sic), ako gremo po črti, po kateri se razteza naša fara, ni nobene"! tako razlaga dopisnik v »Dol. Novicah". Odgovorite mi: Ali se Vam pa to ne zdi čudno, d* ste tudi dve dekliški šoli: tro-razredna v Mestu in trorazredna v Šmihelu le 20 minut vsaksebi? Kako neizrečeno čudno in Ludo bi pa bilo tudi še le nam pri srcu, ko bi sez dali v Birčni vasi šolo za 10.000 gld. pa bi noben učitelj ne hotel priti v ono hosto! To bi bilo še le čudno in pa hudo, to! Zavežite se vi, da boste v taki sili poučevali otroke v Birčni vasi! Na Šicah imajo lepo šolo, a učitelja ne, na Čatežu tudi niso brez šole, pač pa so bili skoro dve leti brez učitelja — pa v tem lepem kraju! In taka je še tudi marsikje. Tako čudno goditi utegnilo bi se tudi nam; zatorej povemo svoje želje: nobene druge šole nočemo nego v farni vasi dvorazrednico in to za denar, katerega smo Šmihelski davkoplačevalci skladali in ga bode letos nad 14.000 gld., torej dovolj. Če s tem denarjem pametno in varčno ravnate, sezidate nam lahko dvorazrednico, ne da bi nam bilo treba še kakega krajcarja doložiti in teh naklad bode potem jedenkrat konec. Zavijajte pa kakor in hočete: 230 učencem po naših mislih ne zadostuje jednorazrednica. H More, 29. maja. (K dopisu iz Medvod v 117. štev.) Ni res, da bi bil kedo naju klical, naj gre dotično ponesrečeno delavko previdit. Res pa je, da je bil podpisani Župnik Sorski isto dopolu-dne v službenih opravkih v Ljubljani iu zvedel o nesreči še le ob 1. uri popoludne, vrnivši se iz Ljubljane, ter jo šel takoj previdit. Ni res, da bi bila podpisana za časa srenjskih volitev zamudila najmanjšo svojo pastirsko dolžnost, kakor nama predbaciva dopisnik iz Medvod. Fr. Poreuta, župnik Sorski, Martin Drčar, župnik Preski. Domače stvari. — (Osobna vest.) Najvišje priznanje cesarjevo se je naznanilo predsedniku višjega deželnega sodišča v Trstu, g. Adolfu Mosettigu, povodom njegovega vpokojenja. — (Fzm. baron Reinlander) dojde v soboto v Ljubljano, da inspicira tukajšnje vojaštvo. — (Gg. pevkam in pevcem „Glasbene Matice") Jutri, petek zvečer ob 8. uri, je v re-dutni dvorani predzadnja skupna skušnja za Gallusov koncert Čestite gg. pevke in gg. pevci se najuljudneje vabijo, da gotovo pridejo po I o-o Številno in točno. Zaradi binkoštnih praznikov bode samo še jedna skušnja. Koncert bode v Četrtek, dne 9. t m. — (Slovensko pevsko društvo „Ljubljana") priredi v nedeljo dne 12. t. m. na Kozler-jevem vrtu svojo ustanovno veselico. Program, katerega priobčimo v jedni prihodnjih Številk, obsega 20 točk. — Kegljanje na dobitke prične se že prihodnjo soboto ob 6. uri popoludne. Želeti je obilne udeležbe za razširjanje mlademu društvu. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 22. do 28. maja 1892. Novorojencev je bilo 27 (=45-8°/00), umrlih pa 17 C=28 8%0), in sicer za jetiko 8, za različnimi boleznimi pa 14 ; mej temi je bilo tujcev 4 (= 235 °/»)» >z zavodov pa 6 (—35-2 o/«) — (Izpred porotnega sodišča Ljubljanskega.) Pri včerajšnji drugi obravnavi obtožen je bil kajžarski sin Peter Brce hudodelstva uboja. V krčmi na Dovjem so se skregali fantje in nazadnje je obtoženec sunil fanta Florijana z nožem v prsi, da je vsled rane umrl. Brce je obsojen na pet let težke ječe. — Pri tretji obravnavi obtožen je bil kmetski fant Janez Peternel iz Kranjske gore hudodelstva posiljenja. Porotniki pa so glavnemu vprašatiju pristavili opombo, vsled katere ga je sodišče oprostilo od obtožbe. — (Samomor.) Dne 1. t. m. zjutraj dobil je Frauc Stopar v Vintarjevcu v Litijskem okraji svojo ženo ne daleč od svojega stanovanja na drevesu obešeno. Nesrečnica je mati dveh otrok in je bila tri leta bolna. Govori se, da proti zadnjemu ni bila pri pravi pameti. BbW~ Dalje v prilogi. Priloga ^Slovenskemu Naroda" št 125, dnž 2. junija 1892. -— (Nova posojilnica.) V Št. Janžu v Rožu na Koroškem odprla se je slovesno nova po sojilnica in je imela koj prvi dan okolu 4000 gld. prometa. Prišli bo poBestniki iz bližnjih krajev in se takoj upisali kot člani. Posojilnica bode urado-vala vsako nedeljo od treh do petih popoludne. Od ulog daje obresti 4 Vi %• za posojila pa zahteva samo 5°/o- — (Razpisane službe) Na Koroškem razpisani sta dve živinozdravnišlti službi, in sicer v Trgu (Feldkirchen) in v Železni Kaplji. Ži-vinozdravuik dobi od dežele 50O gld. letne podpore, pa se ne ušteva mej deželne uradnike. — Do 5. juniju so razpisane podučiteljske službe v Žrelcu, v Kotmari vesi, v Pokrčah iu na D h o I i c i na Koroškem. — (Slovenske ljudske š o 1 e v G or i c i.) Kakor poroča ,N. S", se je nadejati, da se navzlic vsemu nasprotovanju otvorijo slovenske ljudske dole v Gorici že s prihodnjim šolskim letom. Mestni Šolski svet se je moral zopet baviti s prvo prošnjo slovenskih toditeljev. Deželni šolski svet je namreč spoznal, da tudi onih slovenskih starišev, katerih podpise je celo mestni magistrat moral potrditi kot pravoveljavne, je de vedno toliko, da se jim mora dovoliti slovenska šola. Mej tem izročila se je mi-nisterstu druga prošnja, ki se bode gotovo rešila ugodno. — („Lega Naziouale",) zloglasna naslednica razpuščene „Pro Patnu', začela je že rogo-viliti tudi po Goriškem. V slovenski Podgori, kjer je že slovenski otroški vrtec, ki ima lepe prostore in prav izborno vrtnarico, ustauovila je „LegaH svoj otroški vrtec. Da bode vanj lovila slovensko mladino, je več nego gotovo, ker Italijanov v Podgori ni toliko, da bi polnili novi zavod. Zatorej: Slovenci pozor! in ue dajte ae preslepiti ter pošiljajte svojo deco v pošten domač zavod, ne pa v tacega, kjer se bode potujčila. —(Iz podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaji) se nam piše: Gosp. Jurij Krajgher, posestnik v Hrašah pri Postoj ini, nabral je za »Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaji" 25 gld. Imena darovalcev priobčimo v kratkem. Iskrena hvala! — lz Kranja pa je imenovanemu društvu g. Avgust Dr u k ar, notarski kandidat, zopet poslal 6 gld., letos torej skupaj 41 gld. Imena vrlih prijateljev .Podpornega društva na Dunaji" naznanimo prihodnjič, za zdaj: Iskrena jim hvala! — (Velika železniška nesreča) pripetila se je v torek popoludne okolu četrte ure blizu postaje Novska na Hrvatskem, na progi mej Siskom iu Gradiško. Silen vihar kakoršnega ne pomnijo v tamošnjih krajih, prevrgel je 12 vagonov mešanega vlaka na železniškem nasipu. Jeden vagon, v katerem bo bili kupeji I. in 11. razreda, dvignila je sila viharja ter vrgla kakih 30 metrov daleč v železniški jarek s tako silo, da se je vagou popolnoma razdrobil. Zs četrt ure zalila je voda jarek. Nastala je grozna zmešnjava in mej tulenjem viharja čuli so se obupni klici ranjencev. Izmej po-tovalcev je 22 oiob poškodovanih, mej njimi 3 težko. Prvo adravniško pomoč dobili so po okrajnem zdravniku, ki je dal ranjence prevesti v kolodvorske prostore. Ker je vihar rszdrl brzojavno zvezo, moralo se je šele po ovinkih brzojaviti za daljno pomoč v Zagreb. Vihar poškodoval je tudi postajino pošlo; je in skladišča blaga. Toča je padala debela kakor orehi. Zavratni roparski umor agenta Vaclava Stedryja. V Ljubljani, dne 2. junija. Danes ob 0. uri dopoludne pričela se je pred tukajšnjim porotnim sodiščem glavna obravnava proti Karlu Cvajerju (Z\vayer), ki je obtožen za-vratnega roparskega umora, storjenega na agentu Vaclavu Stedrvju. Sodišču predseduje deželnega sodišča predsednik g. K očev ar, votanta sta deželnega sodišča svetovalca gg. V en ca j z in Tomšič. Porotniki so gospodje: Tomo, W e b e r, L o k a r, Lenarčič, Kane, Nag las m 1., Lev ar, Selila fer, Stre h ar, Drašček, Lenče, Ogoreiec in Lemut. Državno pravdni.štvo zastopa državni pravdnik gosp. Pajk, zagovornik je advokat gosp. dr. K r i s p e r. Prečita ae nemška ©"totožinica.: I. Karol Ova jer, 21 let star, katol. vere, iz Jhana, neoženjen, doslej nekaznovan, je dne 5. ja-nuvarja 1892 popoludne Vaclavu Stedrvju v njegovem koraptoirji, da bi ga usmrtil in si njegov denar ter denarno vrednost s silo pridobil, zavratno, torej zvijačno z ostrim in topim orodjem več ndaicev in s šiljastim orodjem več ubodljajev na glavo odnosno na vrat prizadejal, tako da je vsled tega Vaclav Stedrv takoj umrl. II. Karol Cvajer je s tem, da je v preiskovalnem zaporu pisal pismi Leopoldini Resnik in Norbertu Pečak, v katerih je Leopoldino Resnik pozval, naj sodno zaslišana potrdi, da je Cvajer v nedeljo dne 3. januarja 1892 domov grede od Ur-bančka iz nosa krvavel, da je v noči potem kri iz nosa obrisal v rokave srajce, da je v soboto dne 2. januvarja 185)2 pišče zaklal in da mu je pri tem kri v obraz škropila in se je tako tudi ovratnik s krvjo onesnažil ; — nadalje, da je Norberta Pečaka naprosil, naj tudi on glede piščeta isto potrdi ; in da je nadalje ti dve pismi dne 2fi. marcija 1802. sozaprtemu Itačiču, ko je ta iz zapora odhajal, oddal na adreso Leopoldine Resnik, Raeič pa teh pisem ni oddal, ampak ju v zaporu skril pod slam-nico: on je z vsem tem storil dejanje, katero vodi do resničnega teženja po krivem pričevanji, katero naj bi se zgodilo pred sodiščem, a dopolnitev hudodelstva je po naključji izostala. Karol Cvajer je torej storil ad I. hudodelstvo zavratnega roparskega umora po § 134., 135., štev. 1. in 2. kaz. zak., — ad II. poskušono hudodelstvo goljufije po § S., 197. in 190. a) tUz. zak., oboje kaznivo po § 34. in 186. kaz. zak. Razlogi: Dne 5. januvarja t. I. popoludne našli so agenta Vaclava Stedrvja umorjenega v njega pritličnem stanovanji v Frančiškanskih ulicah št. lii. Sodni ogled je dognal, daje bilo Stedrvju prizadetih devet ran in sicer tri s topim orodjem, tri z ostro brušenim orodjem, najbrže s sekiro, tri pa s šiljastim orodjem, bržkone z nožem. Rana na čelu je bila široka o cm. in dolga 4 cm. Lobanja je bila razgaljena in razbita. Te rane so bile prizadete z ostrino ali ostjo sekire. Rane, prizadete na desni strani vratu, kjer je bila pretrgana velika tre-palnažila, so bile absolutno smrtonosne. Druge štiri poškodbe so bile vkupe tudi smrtonosne, jedna sama ob sebi težka, jedna pa lahka. Vsled teh poškodeb umrl je Stedrv v jako kratkem času po storjenem umoru. Takoj na lici mesta po umoru izvršeni ogled je pokazal, da je morilec našel Stedrvja pri pisalni mizi sedečega. Na mizi so bile razprostrte obligacije in srečke, ker je Stedrv ravno rezal kupone od obligacij in gledal v časniku „Merkurjua, ali je kaj zadel na svoje srečke. Najbrže je Stedrv pri pregledovanji vrednostnih papirjev zaspal in morilec ga je iznenndil ter mu s silnim udarcem na zadnji del glave možgani tako močno pretresel, da je začel takoj bluvati. Druge s sekiro na glavi prizadete rane je dobil umorjeni Stedrv pozneje in konečno, ko je bil morilec že prepričan, da je Stedry gotovo mrtev, sunil ga je še večkrat z nožem v vrat in v obraz. Z jednim teh sunkov pre-rezal mu je trepalno žil« t. Na pisalni mizi ležale so obligacije in razne, srećke, poškropljeno ali tako rekoč polite s krvjo. Poleg njih je ležal zadaj na robu prebiti klobuk Stedryjev in pod klobukom ležal je že odstrižen kupon. Stmlry je ložal preti pisalno mizo ves sključen, noge so bžale pod pisalno mizo tako, kakor da bi bil Stedrv pal iz svojega poleg mize stoječega naslanjača na tla. Pod glavo umorjenega Stedrvja je bila velika luža krvi, katera je segala do sredine sobe. Na desni steni stanovanja bilo je opaziti dokaj večjih in manjših krvavih škropiljcev. Po sobi in deloma tudi na pisalni mizi našli so se kosci lobanj« in las Stedrjjevili. Posamezni krvavi madeži bili so tudi v spalni sobi poleg Stedryjeve pisarnice in slednjič našli so se tudi krvavi sledi v kuhinji poleg stanovanja in sicer v umivalniku. Morilec se je brezdvomuo po izvršenem umoru nekolike umil. Po izpovedbah Matevža Dolinarja, Marijane Ferjan, Jožefe Vehovc, Terezije Justin in Ane liano je obedoval Vaclav St.edry dne 5. januvarja 181)2 v Druškovičevi gostilnici, po domaČe „pri Figovcu" na Dunajski cesti in se vrnil proti 3. uri popoludne v svojo pisarno. Po izpovedi Amalije Drachsler in Dragotina Krnšiča imel je Vaclav Stedry navado, da je po obedu malo zadremal, ali, kakor pravi Krušič, ne trdno, kajti vzbudil se je pri najmanjšem nemiru, pogledal in zopet zaspal. Po izpovedi prič Matevža Dolinarja in Jožefe Vehovc je Stedrvja tudi že pred odhodom iz gostilnice „pri Kigovcu" omotil nekoliko zaspanec. Opravičeno je torej domnevanje, da je bil Stedry napaden v spanji Po ogledu na lici mesta in po izpovedi Amalijo I )rachsler je nadalje dognano, da je iz kuhinj*' poleg Stedrvjevega stanovanja izginila sekira, katera je bila na svojem mestu še dan pred umorom, s pisalne mize pa je izginil ostro brušeni nož, kateri je bi! po popisu Karla Cva jerja tako velik, kakor nož, s katerim se jo Stedryju prizadela smrtna rana na vratu. Sod'č po teh okolščinah, po legi pisarnice Stedryjeve, njega spalne sobe in kuhinje, kjer so bila, kakor Cvajer izpoveduje, kuhinjska vrata, vodeča iz Stedrvjevega stanovanja na dvorišče Grumnikove hiše, navadno zaprta, iz tega je moči sklepati, da je moral morilec mimo pisalne mize Stedrvjeve skozi spalno sobo v kuhinjo, kjer je poiskal sekiro, S katero je pri pisalni mizi s hrbtom proti spalni sobi sedečega Stedrvju ubil s Stedrvja lastno sekiro in njega lastnim nožem. Iz teh razlogov in ker se je Stedry po izpovedi priče Krnšiča, če je bil tudi zadremal, pri najmanjšem ropotu zbudil, nadalje iz tega, da je storilec morilna orodja, ko je izvršil dejanje, odstranil, da bi vsak sled izbrisal, se pač vidi, da ni mogel biti storilee-morilec tujec, kajti takšen ne bi bil došel o tem času z namenom, umorit in oropat Stedrvja, in če bi bil prišel, gotovo bi bi| saboj prinesel morilno orodje in bi ga ne bil še le iskal pri Stedryju. Stedry bi tacega namišljenega morilca tudi ne bil pustil kratko malo mimo sebe v spaluo sobo in v kuhinjo iti. Iz tega pač sledi, da je bil storilec roparskega umora s Stedryjem jako dobro znan, in da so mu bile natanko znane krajne razmere v Stedrvjevem stanovanji. Iz dopisa kranjske hranilnice, kakor tudi iz izpovedi Amalije Drachsler, Dragotina Doljana in Gvidona Stedrvja je nadalje razvidno, da je bila v posesti umorjenega Stedrvja knjižica kranjske hranilnice št. 161.551, na katero je bilo naloženih nad 10.00O gld. in da je Stedry imel v svoji pisalni mizi razne zlate in srebrne denarje. Ogled v stanovanji pa je dokazal, da so izgiuile hrauilnične knjižil e, kakor tudi ves zlati in srebrni denar. V veliki listnici !Stedryjevi našlo se je zgolj 300 gld. zavitih v kuvertovano pismo, katero je bil Stodry-ju doposlal njegov dolžnik J. Goliaš kot obresti za neko posojilo. Koncem meseca decembra 18U1. pa se je našlo v manjši denarnici le ."> gld. 15 kr. Druzega gotovega denarja ni bilo nič. 1'nznejšnje preiskave so pokazale, in je to posebno razvidno iz izpovedi Miroslava Ho-marja, Martina liri laja, Karol Puppa, Adolfa Kreutz-bergetja, Antonije Petan, Adolfa Gustina in Ivana Miillerja, potem iz izkaza c. kr. poštno-liranilnega urada na Dunaji, iz izkaza c. kr. poštnega urada v Ljubljani o dostavljenih poštnih denarnih nakaznicah meseca novembra in decembra 1891. v zvezi z v Stedrvjevi kopirni knjigi zabeleženimi potrdili — da je Stedrv od 30. oktobra 1891 do 5. januvarja 1893 prejel vkupe, ne uštevši 301) gld. od J. Goliaša, svoto 1253 gld. 09 kr. Po izpovedi prič Henrika Hesselmajerja, Jakoba Sedeja, Matevža Dolinarja in Amalije Drachsler živel je umorjeni Stedry jako skromno, ni zapravljal in porabil j*' na dkn k večjemu 2 do 3 gld. V Stedry-jevi, do konta mesec;: septembra 1888 pisani bla-gainični knjigi (od tega časa nadalje m zabeleževal Stedrv več osebnih izdatkov,) je razvidno, da je Stedry izdal za svojo osebno porabo 00 k večjemu 80 gld. na ineseći Če se pa potem upošteva, da je Sredry od konca oktobra 1801 do svoje smrti za svoje potrebe, in to visoko računi no, izdal svoto 200 gld., če je, po izpovedi priče A. Sarabona, izdal za sladkor od lirme Scholler & Comp. (katero ')*■ Stedry za Kranjsko zastdpal,) 482 gld. 58 kr., če je izdal—sledivši njegovi zapisalni knjigi— meseca novembra 1891. 84 gld. 8a kr., meseca decembra 'Jo gld. 2 kr. in januvarja 1892 do svoje smrti 8 gld. za razna nakupila, če je — po njegovi l>< ležniei — dal za novoletna darila !> gld. 50 kr., in sodeč po poštni oddajni knjigi odposlal I 1 gld. 30 kr., tako je v času od konca oktobra 1801 do 5. januvarja 1892 izdal 801 gld. 25 kr. Ako pa se ti izdatki odbijejo od svote, katero je imel v rokah, izkaže se nedostatek blizu 3t>2 gld. 14 kr., za katere svoto je bil Stedrj gotovo, kakor tudi za hranilttične knjižice in zlate denarje oropati, kar je tem gotoveje , ker y Stedry po izpovedi Amalije Drachsler, Dragotina Krnšiča , Karla Cvajerja In Dragotina Dolžana imel vedno mnogo denarjev pri sebi, celo po več stotakov. V objektivnem ozira je torej dognano, da je bil Vaclav Stedry zavratno umorjen in oropan. Kar se pa tiče morilca, naglašalo se je že prej, da je za-mogel izvršiti uboj le taka oseba, katera je bila s Rajnimi razmerami v stanovanji Stedryjevein popolnoma dobro znana. V oddelku hiše, v katerem je bila pisarna Stedrvjeva, ni razven Sfedryja nikdo stanoval, kajti na levi strani od hišnih vrat. bilo Stedrvjevo stanovanj«', na desni pa je skladišče Dobei letovo. v katerem pa .so bili le tedaj ljudje, kadar se je obleka cedila, ali kadar so se opravljali za pogreb Steđrv imel je le jednoga pisarja Karla Cvajerja in ljubico Amalijo Drahsler. To sta bili jedim osobi, kateri sicer nista stanovali pri Ste dry-ju ali kateri sta hodili po dnevu v njegovo stanovanje in kateri jedini sta bili o krajuih razmerah Stedrvjevega stanovanja dobro poinVoi. Stedry je bil redkokdaj v svoji pisarni, tako da se je po izpovedni Frana Doberleta ml. reklo v prči večjega št.-vila gostov v gostilnici pri „Stadt \VienM šaljivo, naj bi Stedry svojo pisarno ustanovil v gostilnici pri „Stadt VVien". Po izpovedni prejšnega StedrvjeVega pisarja Karola Krnšiča in Karola Cvajerja je tudi le malokdaj prišel kdo v Stedrvjevo pisarno, ker je Stedry posloval večinoma le z inostranskuni trgovci in le tu in tam prišel je k Stedrvju kakšen agent ki je pa poprej svoj prihod pismeno naznanil. Kari Cvajer je bil, če ni imel slučajno pota na pošto, na kolodvor ali pa v Ste-dryjevo skladišče, večinoma v pi-arm. ljubica Stedrvjeva, Amalija Drahsler, pa je bila zgolj zjutraj v stanovanji Stedryjevem in je je ostavila, čim je bilo osnaženo ter šla v stanovanje svojih starišev na sv. Petra cesti št. 21. V teh razmerah bil je sum, da je izvršil umor Karol C v aje r, pač silen in kakor seje izkazalo, popolnoma opravičen. Zaradi tega seje Cvajer v noči (>. januvarja 1802 prijel in zaprl. Karol Cvajer je bil rojen 5. oktobra 1870. leta, kot sin posestnika umetnega mlina v Ihanu, in je obiskoval ob 16. sept. 1877 do ln. julija 1882 drugo mestno petora 7. red no Ijndsko šolo v Ljubljani, šolskih letih 1882/83 in 1883 81 pa realko v Ljubljani. Iz dopisa vodstva c. kr. viAje realke v je razvidno, da se je zatoženi Karol Cvajer s kraja pridno učil, a pozneje kazal je vedno manj veselja za učenje, dokler se mu je po mnogih kaz nih (tako je bil na pr. v konferenci 27. marca 1. 1884 zaradi slabega učenja in izredno surovega vedenja proti c. kr. profesorju obsojen na 4 ure šolskega zapora) zdelo umestno izstopiti iz šole dne 5. maja 1884, ker je vedel, da bi bil drugače itak izključen. Že takrat je kazalo njegovo vedenje, da je jako lolikomiseln in kakor je razvidno iz pisem in tudi iz tega, kar je Karol Cvajer sam obstal, kradel je že ob tem času, ker je svojega velikega dobrotnika in bratranca Schmalza okral, vzemši mu iz pisalne mize 5 gld. Cvajer vstopil je potem kot prakikant v trgovino s špecerijskim blagom gospoda Avgusta Spoljariča, kjer je ostal do 30. julija 1887. V tem času obiskoval je in sicer od 26. septembra 1885 do 24. julija 1887 g. Mahra trgovinski zavod v Ljubljani, seveda le ob nedeljah m praznikih. Zamudil je v prvem letu 59 učnih ur in sicer 30 ne da bi se bil upravičil, in v drugem letu 49 ur in sicer 21 ur ne da bi jih bil opravičil. Njegov napredek je bil vsled tega samo zadosten. Tudi v trgovini g. Avgusta Spoljariča ni bil Cvajer pošten in opetovano so ga zasačili, ko je hotel krasti iz blagajnice manjše zneske, oziroma jih je bil že ukral. Po izpovedi Avgusta Spoljariča vedel se je Cvajer jako nesramno, je ugovarjal svarilom, grozil da uide, zmirom pa se je znal pretvarjati in simolovati odkritosrčnost. Meseca novembra 1887 vstopil je (Vajer pri Vaclavu Stedrvju, ostal pa pri njem le 7 mesecev in vstopil meseca maja 1888 pri lirmi Tschinkel v Ljubljani. V tej službi je bil iz začetka precej priden in posten. Koncem I. 1889. pa se je seznanil pri pekovskem mojstru Jeanu Sehrevn v Ljubljani z Leopoldino I Lesnik, s katero je pričel intimno znanje Od tega časa ni bil Cvajer več priden, cele dni ga ni bilo v pisarno, postal je nesramen, predrzen in lažnjiv tako, da so ga morali meseca avgusta 1. 1890. iz službe odsloviti. Tudi pri Tschinkelnovi lirmi najde se v knjigah za poštna podvzetja, katere je vodil Cvajer, da se nikakor ne ujemajo z glavno vsoto, da so razne številke z nožem izpraskane, ali Hrma Tschinkel ni po odpustu Cvajerja te stvari dalje preiskovala. Kari Cvajer vstopil je potem pri Janezu Mathianu v službo in sicer kot potovalec za kandite in bil tam od 1. sept. do 14. nov. 1890, na kar so ga takoj odpustili, ker je zapravil na svojih potovanjih preveč denarja. Kakor je razvidno iz Cvajer-jevih pisem na Leopoldino Resnik in iz izpovedi prič Janeza Mathiana star. in mlaj., zaračunil je Cvajer dokaj več, kakor je res izdal. Začetkom januvarija 1891 stopil je potem Kari Cvajer v službo Vaclava Stedrvja, v katerega službi je bil tudi osodepolnega dne. O njegovem vedenji v tem času znane so samo izjave umorjenega Stedrvja, katere je govoril nasproti drugim osebam, katere pa tudi niso nič kaj laskave za obtoženca Cvajerja. Priča Alojzij Czernich trdi, da je Stedrv že po letu 1891 tožil o Cvajerjevem vedenji, malo dnij pred 5. januvarjem 1892, ko je bil Stedrv umorjen, rekel je, da je Cvajer popolnoma zgubljen in da ga bode iz svoje službe odpustil. Cvajer taji odločno dejanje (umor) in navaja, da je bil .">. januvarija t. I. prišel po obedu v Stedrvjevo pisarno, katero je odprl s svojim ključem. Proti |/tB. uri popoludne prinesel je pismonoša Ivan Počkar dopisnico od Guatina v Rudolfovem in pismo mineralne rafinerije iz Trsta in okoli %jA na 3. uro je prišel Stedrv v pisarno, odprl pisma in njemu (Cvajerju) ustmeno povedal, kaj naj Gustinu odgovori ter mu naročil, naj ide v njegovo (Stedrvjevo) skladišče v Parnili uliceh in tam prešteje hlebe cukra, kateri so bili v skladišču spravljeni za trgovca Alojzija Lenčeka. Cvajer pravi, da je pozabil, koliko je sladkornih kosov ali 342 ali 347, na kar je šel preko Dunajske ceste, Dolgih ulic in Kolodvorskih ulic v omenjeno skladišče in preštel, kakor pravi, baje trikrat omenjenih 312 komadov sladkorja. Potem je šel po Kolodvorskih ulicah preko bv. Petra ceste in Frančiškanskih ulic zopet v pisarno Stedrvjevo, kamor je dospel proti ■ ,4. uri popoludne. Vrata Stedrvjevega stanovanja niso bila zaprta in tam je našel Cvajer svojega gospodaja, kakor izpoveduje, ležečega na tleh v krvi. Zaradi tega, pravi zatoženec, se je grozno prestrašil in sicer tako silno, kakor se je izjavil napram priči Josepini Proft, tako da se je tresel in moral prijati za držaj vrat, ker, če bi ne bil takoj odšel, tako rekoč zbežal, ne bil bi več mogel oditi. Takoj je tekel k ljubici Stedrvjevi, Amaliji Drachsler, da isto poišče v nje stanovanji na sv. Petra cesti, kajti ta mu je prej jedenkrat povedala, skoro naročila, ako se Stedrvju kaj dogodi, naj jo hitro pokliče. I Jekel ji je: „Gospodična Mali, le pridite hitro, St.edry leži v krvi!" Amalija Drachsler se je hitro preoblekla in šla z zatožencem v pisarno Stedrvjevo, kamor sta dospela, ko je bil še dan, ali nekoliko se je že mračilo. V pisarni viseča ura kazala je baje 7 ali 8 minut po 4. uri popoludne. Amalija Drachsler, tako pravi zatoženec Cvajer, je takoj zagrnila okna proti ulicam s preprogami, in prižgala svečo, na kar sta oba ogledala mrtvega Stedrvja. Sele tedaj sta baje oba opazila, da ima Stedry poškodbe na glavi, da je bil torej umorjen. Cvajer šel je slučajno v Doberletovo skladišče in obvestil tam navzočega Josipa Malinovskega, kateri je čistil obleke. Malinovski je takoj tekel iskat policijskega zdravnika dr. Minerja in naznanil nmor svojemu gospodarju Franu Doberletu. Dr. Illner izjavil je, da je Stedry mrtev in naznanil to mestnemu redarstvu. Takoj je došla sodna komisija, da preišče stvar na lici mesta. Zatoženec se zagovarja, da je bil Stedrv umorjen tedaj, ko je bil on (Cvajar) v skladišči v Parnih ulicah, in da torej on (Cvajar) nikakor ne more biti storilec. Istina je, da je bil Cvajer res v navedenem času v skladišču v Parnih ulicah, ker to potrjujejo priče Anton Nolinar, Fran Sever, Jakob Jamnik in Frančiška Simončič, ali vsled tega ni izključeno, da je Cvajer umoril Stedrvja, kajti nihče ni videl, kdaj je odšel Cvajer iz Stedrvjeve pisarne in od tedaj tudi Stedryja nihče več ni videl živega. Zatoženi Cvajer je prav lahko, še predno je šel v Stedrvjevo skladišče v Parnih ulicah, ali pa ko se je vrnil od tam, izvršil umor. Cvajer tudi ne ve povedati nikakega vzroka, zakaj ga je umorjeni Stedry ravno ta čas odposlal v skladišče, da prišteje hlebe sladkorja in ker po preiskavi zato ni bilo nikakega povoda, je jasno, da je šel zatoženi Cvajer šele po vzršenem umoru v skladišče, da bi tako dokazal svoj alibi. Cvajer je tudi sMušal zvrniti sum umora na nekega Albina Nekermana v Ljubljani, ali po naznanilu vodstva deželne posilne delavnice v Ljubljani, je bil tačas isti Nekerman v posilni delavnici Ljubljanski zaprt. Tudi proti nekemu Albertu Kordeschu, je izjavil sum, da utegne biti morilec, ali kakor kaže uradni dopis, bil je tedaj Albert Kordesch zaprt v Draž-danih. Slednjič oddala sta se na tukajšnji pošti dve odprti pisanji na dr. Ta v č a r ja, v katerih pisalec dr. Tavčarju grozi, da bode ž njim jednako naredil, kakor je storil s Stedryjem a po tolmačenju dr. Tavčarja ni pisalec teh pisem pač v nobeni zvezi se umorom Vaclava Stedryja. Nasprotno pa je preiskava spravila še dolgo vrsto sumljivih momentov na dan, kateri kažejo skoro brezdvomno, da je storilec umora Cvajer. Ta trdi, kakor se je poprej omenilo, da ni vedel, ko je Šel iskat Stedrvjevo ljubico Amalijo Drahsler, kaj se je Stedryju zgodilo in da je šele pozneje, ko je Amalija Drahsler prižgala svečo, opazil, da je Stedry umorjen. Tej trditvi nasproti pa izpovesta Amalija Drahsler in njena mati Marija Drahsler, da je Cvajer, prišedši, po Amalijo Drahsler, pač rekel; nJezus! Marija! Gospodična, gospod leži ves v krvi!a da je pa že na vprašanje Marije Drahsler, ali je kri izbruhnil? se zagovoril in rekel: „Ne, tako zbit je! Cvajer je torej že takrat, pređno je, kakor se zagovarja, ogledal truplo Stedrvjevo, vedel in tudi izjavil, da je bil Stedry umorjen. Nadalje našlo se je pri hišni preiskavi, katera se je vršila v stanovanji Cvajer-ja v noči od 5. do 6. januarja 1892. kjer je stanoval Cvajer skupno s svojo ljubico Leopoldino Resnik v hiši gospe Marije Favaj blizu kolodvora c. kr. državnih železnic, p e t d e s e t a k, potem s raj ca, katero je nosil Cvajer 5. januarja 1802, z odtrganimi konci na rokavih in slednjič s krvjo oškrpljen ovratnik katerega je nosil Cvajer po svoji lastni izpovedbi isti dan, ko je bil Stedry umorjen. Izvedenci so izjavili, da so krvavi madeži na ovratniku nastali od človeške krvi. Kar se tiče srajce z odtrganimi konci na rokavih, zagovarja se Cvajer, da je to srajco oblekel na novega leta dan, da pa so bili konci na rokavih raztrgani in da je še isti dan v pisarni konce odtrgal in v ogenj v peč vrgel, da je potem rokave do komolca zavihal in to srajco nosil ves čas, tedaj tudi 5. januarja 1892. Ta zagovor pa ni resničen, ker izpove Leopold i na Resnik, da je še dan pred 5. januarjem 1892. videla, da je imel Cvajer koncem rokavov gumbe in da ga je potem pokarala, da hodi brez manšet okoli. Na desnem rokavu srajce, prav nad odtrganim koncem, so vidni krvavi madeži, katere ('vajer gotovo ni zapazil, sicer bi jih bil tudi uničil. Upravičen je torei sum, da so se konci srajčnih rokavov onesnažili s krvjo pri umoru in da je zato Cvajer rokave odstranil. Kar se tiče krvavih sledov na srajčjem rokavu in na Hi-ajčjem ovratniku, zagovarja se Cvajer tako, da je mogoče, da izvirajo isti od njegove ljubice. A tudi ta izgovor je popolnem neistinit, ker je Leopoldina Resnik izpovedala, da je Cvajer, predno je šel spat, slekel srajco, katero je nosil po dnevi, in je torej v postelji ni zamogel oneznažiti, najmanje pa na ovratniku. Cvajer je tudi spremenil svoj zagovor v tem smislu, da je pričel trditi, da je v nedeljo 3. januarja 1802, ko se je vračal od sprehoda „ pri lirbančku", zelo iz nosa krvavel in da je mogoče, da se je takrat oneznažil s krvjo na ovratniku; da je nadalje to nedeljo v noči, ko je v postelji ležal, zopet začel iz nosa krvaveti in si krvavi nos obrisal v desni srajčni rokav, kar je pa zopet neresnično, ker po izpovedbi Leopoldino Resnik te srajce Cvajer isti dan ni oblekel. Vsled tega si je Cvajer zmislil pravlico, da je v nedeljo 2. januarja 1892 zaklal pišče in da mu je škropila pri tem poslu kri na srajčni ovratnik in v obraz in zgolj od tod da izvirajo madeži. Cvajer je v zaporu pisal svoji ljubici Leopoldini Resnik in Nor-bertu Pečaku pismi, v katerih ju prosi, naj potrdita te izmišljene trditve pred sodiščem Ti pismi je Cvajer izročil Matevžu Itačiču, kateri je dne 26. marca 1802 ostavil zapor na Žabjaku. Ti pismi sta prišli v roke sodniku, na kar se je nameravani zagovor Cvajerja, kateri je pa po lastnem priznanji istega neresničen, tudi ponesreči]. Cvajer tedaj ne more dokazati, od kod je dobil s umne krvave madeže in krvava škropila in misel, da je iste dobil, ko je nmoril Stedrvja, je tedaj še bolj opravičena, ker je krvavi madež na ovratnika iste kakovosti, kakor krvavi madeži, kateri so se našli na Stedryija naročilni knjigi in na stenskem koledarji. Ravno tako neresničen, kakor je zagovor Ovajerjev zaradi krvavih madežev, je njegov zagovor tudi glede pri njem najdenega petdesetaka. Cvajer trdi namreč, in to odločno, da je dotični pet desetak dobil decembra 1891. od Stedrvja, naj ga ide menjat, da pa je imel Cvajer isti čas ravno toliko drobiža pri sebi in je Stedrvju v njega navzočnosti izmenjal petdesetak s svojim lastnim denarjem. Ali ravno začetkom decembra 1891 bil je Cvajer v veliki denarni zadregi, kar se izkaže iz Cvajerjevega pisma od 5. decembra 1891, v katerem prosi Stedrvja noj no za prednjem 20 gld. češ, da mu bode čevljar prinesel par Škornjev, katere bode treba plačati takoj, da pa ne premore več ko 42 kr. Dne 6. decembra 1891 pisal je Cvajer Malinovskemu pismo, v katerem ga prosi, naj reši dne 7. decembra 1891 dva sastavna lista, ker bodo drugače zastavljene stvari prodane 7. decembra 1891, on pa da nima denarja in tudi njegov gospodar (Stedry) mu še nikakega denarja ni poslal, akoravno ga je prosil. Leopoldina Resnik izpove, da je začetkom decembra 1891, ko je bil Cvajer bolan in prosil Stedrvja za predujem 20 gld. bil Cvajer brez krajcarja denarja in da je na njegovo (Cvajerjevo) izrecno zahtevanje šla k hišni gospodinji Mariji Favaj in od te izposodila 5 goldinarjev. Ko je Cvajer videl, da njegova trditev vsled teh protidokazov ne zasluži nikake verodostojnosti, začel je trditi, da je vsa ta zadrega bila le umetno napravljena, da je v resnici imel lf>7 gld. prihranjenega denarja, istega pa izdati ni hotel in opasno bedo fingiral. Tudi ta zagovor je popolnoma neresničen. Resnično je sicer, da je Cvajer v drugi polovici meseca decembra 1891 zelo potratno živel in on to utemeljuje s tem, da si je prihranil lf>7 gld. Cvajer je izdal nad svoje navadne potrebe meseca decembra 1891 svoto 162 gld. 88 kr. Ko ga je sodišče zaprlo, našli so pri njem 57 gld., ljubica Leopoldina Resnik pa je imela 14 gld. gotovega denarja. Prihraniti si Cvajer ni mogel ničesar, ker je imel le 30 gld. mesečne plače, s katero je moral preživeti samega sebe, svojo ljubico in otroka. Stedry je zadnje dni pred svojo smrtjo, proti svoji navadi, akoravno je pri zaprtih durih spal in je imel le Cvajer drugi ključ k stanovanji, skrival svojo listnico pod vsglavje , da mu, kakor se je izjavil proti Amaliji Drahsler, ne ukrade kdo kaj denarja. Cvajer je, kakor kaže njegovo prejšnje življenje, še vsakemu svojemu gospodarju bil nezvest, in zato je pač opravičena sumnja, da je Cvajer drugi del meseca decembra storil kako goljufijo na škodo svojega gospodarja Stedrvja in da prihajajo baje prihranjeni 157 gld., katere je izdal že do konca decembra 1891, le od tatvine ; petdesetak pa izvira iz denarja, za katerega je bil Stedrj oropan, kajti Stedrv je imel, kakor priča Dragotin Doljan, navadno večji denar pri sebi in vsled tega večkrat menjal pri Doljanu petdesetake in s to take. Druga obtožujoča okolščina Cvajerja je tudi to, da je 22. aprila 1892 hlapec trgovca Klauerja našel v kočiji, ki se celo zimo rabila ni, in katera je stala tik kuhinje Stedrvjevega stanovanja na dvorišči , hranilnično knjižico številko 161.544, na katero je bilo naloženih 12.846 gld. 93 kr. in za katero je bil 6tedry oropan in tudi drugo hranilnično knjižnico št. 145.239 o vloženih 6 gld., o kateri se prej nič vedelo ni. Storilec je brezdvomno hranilnično knjige tam skril, da o pri-ličnem času ponje pride. Tujec torej nikakor to ni bil, nego v hiši dobro znana oseba, ali prilika mu ni bila več dana priti po hranilnično knjižice, kar se pri Cvajerju vse popolnoma ujema. Ako se pomisli, da ima Cvajer še od prej, kakor so preiskave dokazale, 400 gld. dolgov, da so ga upniki v eno mer nadlegovali, da je celo nekaj dnij pred umorom Stedrvjevem na način, za Cvajerja jako siten, prišla dekla Korošca Julijana Filip in ga v pričo Ste* dryja tirjala), je sklep pač opravičen, da je bilo njegovo stanje brezupno, kajti vsi potoki pomoči so bili zaprti. S Stedryjetn ni bil v prijaznem razmerji, nego, kakor se kaže iz pisem, katere je pisal Cvajer Klauerju, Malinovskemu in Lenčeku, je Cvajer Stedrvja naravnost sovražil in si je bil svest, da bode kmalu iz službe opuščen. Skrbeti je bilo Cvajerju za eksistenco in ker mu je bilo po lastni svoji izpovedi znano, da je imel Stedry vedno večjo svoto gotovega denarja pri sebi in da je malo đnij poprej, ko se je izvršil umor, dobil od Goliaša za obresti 300 gld., imel torej izredno veliko gotovega denarja pri sebi, po vsem tem je pač utemeljeno izvajanje, da so z jedne strani obupno stanje Cvajerja z druge strani sovraštvo in nenaklonjenost napram Stedrvju bili zadostni vzroki, da je Cvajer izvršil umor. Ta trditev pa se bistveno podpira tudi s tem, da je Cvajer sicer izredno nadarjen in odločen, poleg tega pa, kakor se vidi iz njegovih pisem, silno lahkoživ, potem lažnjiv in glede sredstev malo zbirljiv človek in da je imel ravno, ko je se izvršil umor, silnih vzrokov zato da ga je storil. Radi tega je proti Karolu Cvajerja dvig- nena obtožba zaradi hudodelstva z a v r a t -nega umora po 134 in 135 c. I in II k. z. popolnoma utemeljena in upravičena. Nič manj utemeljena pa je tožba zoper Karola Cvajerja zaradi poskušenega hudodelstva goljufije, ker je na-peljaval Leopoldino Resnik iu Norberta Pečaka, naj pred sodiščem krivo spričata po §§. 197 in 199 (a) k. z. Cvajer je namreč, kakor že omenjeno, zastran svojega zagovora o krvavih madežih na svoji srajci in na ovratniku, v času, ko je bil v preiskovalnem zaporu, pisal Leopoldini Resnik, naj izpove in potrdi, kadar bode pred sodiščem zaslišana da je Cvajer, ko so sevračal 3. januarja 1892 od Urbančka, iz nosa krvavel in da je tudi sledečo noč, ko je v srajci in v spodnjih hlačah spal, zopet krvavel iz nosa in si krvavi nos na rokavih srajce brisal, da je v soboto 2. januarja 1892 zaklal pišče in da mu je pri tem krvavi curk brizgnil v obraz, pri kateri priliki se je s krvjo onesnažil tudi srajčni ovratnik in da je ona Leopoldina Resnik z mokrim robcem skušala obrisati kri z ovratnika. Norberta PeČaka pa je prosil v dotičnem pismu, naj on iatotako govori. To pismo je izročil 26. marca 1892 sozaprtemu Matevžu Račiču, odhajajočemu iz zapora, da ga izroči Leopoldini Resnikovi. A Matevž Račič se ni upal teh pisem iztihotapiti iz zapora, skril je je v postelji zapora mej slamo. Ker je pa sodišče že po Martin Ošabenu, po katerem je Cvajer tudi neko pismo i/tihotapil iz zapora, že bilo pazljivo in sumilo, da bi bil utegnil Cvajer pisati še kaka druga pisma, preiskalo je zapor in omenjeni pismi tudi res našlo. Cvajer priznava sam, da Leopoldina Resnik ni videla, da je, vračujoč se od Urbančka, krvavel, da je torej vedel, da iz lastne vednosti Leopoldina Resnik tega potrditi ne more. Cvajer je tudi priznal, da je pravljica o zaklani piski povsem izmišljena. Nadalje mu je povedal preiskovalni sodnik takrat, ko je pismo pisal, da Leopoldina Resnik odločno trdi, da v nedeljo 3. januarja 1892 ni spal v srajci, o kateri je govor, torej se srajca se krvjo ni mogla omadeževati po načinu kakor trdi Cvajer. Cvajer pa navzlic temu v omenjenih pismih Leopoldino Resnik in Norberta PeČaka nagovarja, naj bi to potrdila, kar želi on, ter tako krivo pričala. Nedvomno je torej, da je Cvajer s tem, da je ta pisma pisal in je Matevžu Račiču izročil, da jih dostavi, izvršil dejanja, da je nagovarjal za krivo izpovedanje pred sodiščem, da se pa hudodelstvo le zaradi tega ni izvršilo, ker Matevž Račič ni imel poguma iztihotapiti teh pisem. XaNliMaia|e Cvajerja. Obtoženi Cvajer od predsednika poprašan, ali je umoril Stedrvja, odgovori odločno da ne. Priznava pa, da je piaal pismo Leopoldini Resnik in Pečaku, naj povesta pred sodiščem, da mu je tekla kri, ko so se vračali od Urbančka in da si je ovratnik oškropil, ko je zaklal pišče. Pisal pa je le zato, ker je bil ves obupan in je videl, da se vse le proti njemu razlaga, kar pa je vse le sum, on da je nedolžen. Večinoma, pravi, je bil on (Cvajer) v pisarni, Stedrv pa v gostiluici, ali dohajali so tja tudi trgovci, taki ni, vozniki in berači. On da je šel popoldne 5. januvarija v Parne ulice v Stedrvjevo skladišče štet kose sladkorja. Predsednik: Tedaj je tisti tuji človek, ki je Stedrvja umoril, pazil, kdaj bode v pisarni in kdaj boste Vi odšli. Cvajer: Kedar je došel pismonoša, je bil Stedrv večinoma v pisarni svoji, časih tudi celo popoludne. Tako je bilo tudi dne 5. januvarija, ko je njemu naročil, naj odgovori na dopisnico Gustina, in ga potem poslal šteti kose sladkorja, ali jih je 345 ali 347 za trgovca Lenčeka. Po tem ukazu je Cvajer preštet kose sladkorja trikrat, potem šel še na stranišče, tam čital kos „\Veltblatta", katerega je našel na tleh, in se naposled počasi vrnil v pisarno, kjer je našel Stedrvja v krvi. Ustrašen, je obstal kar mej durmi in šel po ljubico Stedrvjevo Amalijo Drachsler. P red ho d.: Zakaj pa niste šli po zdravnika ali k Doberletu po pomoč ? Cvajer: Ako človek ni še kaj tacega videl, ne pride mu vse na misel. K Drahslerjevi sem šel, ker mi je naročila, naj takoj pridem po njo, ako se Stedrvju kaj zgodi. Predsed.: Ali Vam ni rekla Drahsler, da jej je Stedrv dovolil, ko bi umrl, naj le vzame kaj iz njegove zapuščine? Cvajer: Ne. Predsed.: Ali niste pogledali Stedrvju v obraz, ko ste vstopili v pisarno? Poglejte tu fotografijo, ki se je napravila kmalu po dejanju. Saj ste venđer morali videti štrleče rane? Cvajer: Jaz nisem nič pogledal. Predsed.: Ali niste vprašali svojega šefa, kaj pa mu vender je? Cvajer: Ničesar. Predsed.: Če se najde kaka žival v takem groznem položaji v krvi, se koj pogleda. Cvajer: Pri živali je to kaj druzega nego pri človeku. Sploh pa nisem imel časa, ker sera šel po Amalijo Drachsler. (Sklep porodila ob 12. uri.) Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 1. junija. Inženirja Edvard Kle-mensie\vicz in Karol pl. Demuth prosila dovoljenja za izvrševanje tehniških pripravljalnih del za zgradbo nadalnje proge železnice Celje-Velenje do Spodnjega Dravburga. Dunaj 2. junija. Nasproti poročilom listov čuje se iz kompetentnega vira, da je načelnik kabinetne pisarnice prevzel od jednega člana rumunske deputacije izročen zapečačen zavoj. Ni pa resnično, da je obljubil predložiti cesarju baje v zavoju nahajajočo se Spomenico. Zavoj izročil se bode kompetentnomu ogerslcemu ministru. Pfibram 2. junija. Poljedelski minister grof Falkenhavn dospel sem s posebnim vlakom in takoj šel k rudnika in bil priča srce pretresujočim prizorom. Vso noč vozili mrliče iz rova. Doslej je vseh 67, upanja ni nič, da bi bil živ še kateri v rudniku ponesrečenih d elavcev. Berolin 2. junija. „Tiigl. Rundschau" javlja iz verodostojnega vira, da se bo Bis-marck o prvi priliki cesarju osebno poklonil in ga zagotovil, da ni prouzročitelj domačih in inozemskih listov neugodnega pisanja o cesarju in o vladi. Razne vesti. * (Mlad samomorilec.) Na Dunaji skočil je v soboto šestletni dečko, nezakonski sin neke mizarice, s tretjega nadstropja na dvorišče in se poškodoval tako hudo, da bode težko okreval. Pobegnil je Že večkrat iz doma, zdai pa je na tak način hotel končati svoje mlado življenje. * (Succi zblaznel.) h Pariza se poroča, da je na tamoŠojem „Doulevard des Italiens* neki blazni človek vzbujal občno pozornost. Mahal je okolu sebe z rokami in kričal, da ga preganjajo dubovui iu peklenski duhovi. Prijeli so ga in spoznali, da je nesrečnež znani poBuemalec dr. Tannerja, stradalni umetnik Succi. Odvedli so ga v blaznim. Tržne cene v fjfil>lj.tnl dne 1. junija t. I. fE Tubi lan s \i V. O N prinaša v 6. zvezku nastopno vsebino: 1. A. Aškerc: „Mea Kulpu". — 2. Josip Stare: Lisjakova hči. Povest. - - 3. Lujiza Pesjakova: Mati. — 4. Dr. Simon Šubic: Nebeški in pozemeljski ogenj. (Dalje.) — 5. M. CilenŠek: S Ptuja na Rogaško gdro. — 6. Igo Kaš : Dalmatinske povesti. VIII. Biser roški. — 7. Rastislav: Roža življenja. — 8. A. Dolenec: Okolo sveta. (Dalje.) — 9. Dolenjec: Prekasno! — 10. Dolenjec: Dokaz. — 11. Dr. K. Štrekelj: Jezikovne drobnosti. — 12. M. Valjavec: Jert, irt, irta. — 13. Književna poročila: 111. Dr. K. Štrekelj : Dr. V. Oblak, „I)as iilteste datirte slovenische Sprachdenkmala. — IV. S. R.: II contine italiano verso T Austria slovena. — 14. Listek: Obrtno knjigovodstvo.. — Osnovalni nanki iz tizike in kemije. — Mlinarjev Janez. — Narodna biblioteka. — Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. — Zbirka narodnih pripovedek za mladino. — Biblio-graphische Uebersicht iiber die slavisehe Philologie. — Obči zbor „Pisateljskega podpornega društva". — Obči zbor ^Dramatičnega društva*. — Odlikovanje slovenskega skladatelja. — X. izkaz darov za Prešernov spomenik. — Osebne novice. — Kratki! obzor slovčnskoj literaturv. — Zanimljive številke iz dvojezične dežele. — Spomenik Radeckega na Dunaji. — Iz pariškega „Salona". — Še jedenkrat: Frančišek Lavrenčič. — „Grof Paližna". — Dr. Fr. Rački, češki akademik. — Jugoslovanska akademija. — Spomenik Preradoviču. — Spomenik Vuku Ka-radžiču. — Spomenik Milutinoviču. — Nova češka opera. — Češka dramatiška književnost. — Jaro-slav Vrchlickv. — Fr. Ondfiček. — Listnica. „LJUBLJANSKI ZVON" stoji za vse leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr. in za četrt leta 1 gld, 15 kr. T,i|Jc|; ———— 1. junija. Pri M«ll«i> Stellu, NVeiler, Merkten. Harrich, Kooss, Harckhard, Schwarz, Miclil ■ Dunaja. — Giaski iz Zagreba. — Pob!, Schiruding iz Prage. — Ivauicu, Hrantor iz Paaina. — Kump iz Kočevja. — Reaamun it Celovca. — Kiein iz Budimpešte. — Turi iz Trata. Pri feittuti: Fu.v, Pir j iz Gradca. — Berkovic, Kolowrat, Krakovskv z Dunaja. - Reiter iz Line*. — Klumbacher iz Trata. — Kopplr iz Škofje Loke. ~- HauSka is Gorice. — Zoppa iz INilja. - Malli iz Trsta. — Dtiukel iz Budimpešte. — Weiser u Zagreba. Pri juauviu kolodvoru t Frank z Heke. — L8w b Dunaja. Loterij ue mrečke 1. junija. V Pragi : 47, 85, 25, 82, 11. kr Speh povojen, k^r. . Plenica, hktl. . . . 7 •_'»' Rez, It * * . 5 80 Surovo maslo, „ Ječmen, • . 4 88 Jajce, jedno : . , . Mleko, liter . . . . 0 fee, ■ * * . 2 77 Ajda, It * . 6 80 Goveje nioao, k^r. Prono, 1» * * . 4 23 Telečje ,, , tvoru/.*. 9 * . ; 4 *i0 Svinjsko „ „ Krompir ■ * . 3 90 Koatruuovo „ , Leča, . 11 — ris m«-*-. . . . . . Grah, . 10 — Fižol, Maslo, W * • i s — Seno, 100 kilo . . . k*r. • — Slama, „ „ . . . Drva trda, 4 Qmetr. Mast, * . i— ii*i S peh triSen „ 56 „ mehka, 4 , s ji — • • • Ogerska papirna renta 5' „ . . Dunava reg. srečke 5°/0 • • . Zemlj. obč. avstr. 4Vl°/s zhdi aafl Kreditne srečk«...... Rudolfove »ročke...... Akcije anglo-avstr. banke . Tranmav-druat. velj. 170 gld. a. v - gld danes . 95 75 95v.n 112 90 JOO-95 999 — 119-30 9*48 •/, - ri 948'' 5'87 — 5 «7 fS8-47V, — ■» 5845 L'5() gld. 141 gld. — ar. 100 „ — n 110 7ft B 100 r. «;r, , 100 gld! listi . . 191 50 j lh> n ™ g 100 gld. 18S n 50 . v 4 t • 120 , 155 ■ n U 3 9 p Išče se spreten, pošten in zanesljiv zmožen delati tudi nauioatoino v zciuljeknjižnib rečeh ter zmožen slovenščine in nemščino v govoru iu pisavi l'lnra po dogovoru. m«-«)_C. lir, notarijat v Senožečah. V gostifnici „Pri raku" na Krakovskem nasipu se dobivajo vnuk duu sveže riloe in rafei kakor tudi ptrku in mr/Ja j«*«lilit, i/.vr*tii<» «lolenJ-nUo. lirvitlMko in MlM|t'r»ko vino ter dobro pivo. Za obilni obisk se uljudno priporoča I v tt ii a 14 o v a «'• (044—1) gostilničariea, Naj priiiicriicjša darila za birmance «1 o 1» r «» ii r v l e n e katere so dobivajo po jako nizkih cenah proti jamstvu pri («03—3) na Mestnem trgu št. 8. as CHOCOLAT MENIER ! Največja tovarna na svetu! Vsak dan se proda: (902-SO) SO.OOO kilo. Dobiva se v vseh speoerljsklh, delile*tes-prodajalnlcah in konditorlja h. T7" n-stjesm. se od_d.si gostilna ob državni cesti mej Laščami in Itibnico, in sicer 4 suhe, 3 obokani kleti, kuhinja, shramba jedil in prostoren hlev, svinjak in vsa hifttia oprava s pravico prodajati tobak in prenočevati tujce. Prometa je mnogo in ga bodo še več, kadar se bode gradila Dolenjska železnica, ki pojile prav tod. Pogoji so ugodui, eventueluo ae hlAn tudi proda. Jožef Polanc (,-,87—r>) Prapraee Nt. !». posta Vel. Lasce. Na najnovejši in najboljši način lltaioril«' ♦ J innetne (228—25) J : zobe ta zobovja- ♦ ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo- * + Vanja in vso sobne operanlje, — odatranuje « J sobne bolečine z usmrtenjem živca ♦ ; zobozdravnik A. Paichel, : J poleg čevljarskega mostu, v KOhler-jevi hiši, I. nadstr. J »OOOOO O OOOOO^OOOOOOO^1 00 Pri podpisanki dob«! v4^9—9) za nizke ceno pimior In svet, kakor tudi za gotovi čas peualjo (popolno oskrbovanje). Udova S ini lij a. Nasko zdravnikova hči, preslcunena babic«, Ciospodske ulice nt. S, I. nadstropje. Uliod in zvonec sta tudi v Židovskih ulicah it. 4. Primerna darila za Binkošti. Friderik Hof f mann v Ljubljani. Dunajska cesta št. 16. priporoča svojo zalogo zlatih, srebrnih, tulskih, jeklenih iu nikljovih ur za gospode in gospe, kakor tudi vse vrste stenskih ur in ur z budilom po najnižjih cemih. (521—5> Novosti v renaisance- in barok-urah, ki se slogu primerno izvrše. Poprave naglo in dobro. ^ Izvrstno blago. » Štajerska deželna To mp o 1j mldtib in rrijska sla. Vedno sveža, jedrovita polnitev v novo zgrajenem polnilnem rovu od neposrednega dotoka iz vrelca. Dobiva »e: Pri slathiarstvu v Rogatcu in na Slatini in pri glavnih založnikih v Ljubljani: .Mihaela Kastuerjn in norica Waajnerja vdovi, kakor tudi v vseh prodajalnicah mineralnih vod, v špecerijskih prodajalnicah in dro guerijah, ki so na dobrem glasu, ter v lekarnah. (478—2) • n.i k Odlikovan na koroški deželni raz stavi 1985. Ista. Priznanja in priporočila iz vsBti krajev monarhije. I. kranjska izdelovalnica žičastih žimnic in žičastomrežnih postelj l.|iil»l)anu (sišha). poleg Ko*ler-|eve plvarne priporoča ilfaste žlmnlre najboljše vrste za otroške posteI|e po rt gld- in več, «• it »» velike ,9 n H ■« n n •ar tudi n» obrok«. "wm (211—26) Zalagatel.j za bolnice, hotele, zavode, kopeli, vil It*, zssehnike itd. — Ceniki zastonj. — Zunanja naročila se točuo izvrše. — Kdor kupi več, dobi odpust od cene. Samo že nekaj dnij. Že dne 23. junija 1392 je srečkanje ogerske državne dobrodelne loterije. Glavni dobitek 60.000 gld. p»W Vk upu lli dobitkov 1 «0.000 gl«l. ^**o«"?lfo j>o %£ |rl«l. se dobivajo: pri loterijski direkciji v Huditupe&tl (Peftta, glavni carinski urad, poluuadstropje), — pri vseh loterijskih, solnih in davčnih uradih, — skoro pri vseli poštnih uradib, — pri „.Ueikurji" na Dunaji in pri organih za prodajanje srečk, nastavljenih v vseh mestih in večjih selih. V Hudim pesti, dne 1. aprila 1899, (602—5) Kralj, ogersko loterijsko ravnateljstvo. Razprodaja modrobelo posteklene plošče-vinaste kuhinjske posode pri Andr. Druškovič-u trgovina z želez jem v Ljubljani, Mestni trg št. 10. Dobiva se tudi vsakovrstno It In no In kuhinjsko orodje po najnižji ceni. — S t mi ponuja »e vsem p. n. gospodarjem, KOMtlluiesrJeiai, predsto|nlštvoui bol-nI« itd. usJbolJMUk prilika, svoje hišno in kuhinjsko «rod|e po ceni dopolniti aH pa hI novo omisliti. NflVA&tdlTI Pr'P"r,»<,,,mi svojo nalašč sa ncifOaiaill nuvo goapodarstvo sestavljeno h i« no potrebščino is selesa od a-id. i»*— do »Id. a (M)«—. I ttttnjt* navtihta se takttj trn vestno tmvrii. (54—40) t Razprodaja s Banka J. C. MAYER ima čast naznaniti, da je osnovala iro-oddelek in prosi, naj se to blagohotno na znanje vzame. Imovina v £iro-rttt*iiiiii se do druge odločbe obrestuje po 3°|o na leto. V Ljubljani, «'> ne V »aueiil nieujalulel brcEjilaruo.) Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No lli. Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne". iB^BVBHBaaVHB^BVnBaHaaavTI