NAŠ ČASOPIS
GLASILO OBČIN VRHNIKA IN BOROVNICA
LETO XXII, ST. 208
Oaza miru na robu barja
Po svetu govorijo te dni o samih katastrofah: na Japonskem v Kobeju rušilni potres, v zahodni Evropi, kamor hočemo, same povodnji, na ljubljanskem Magistratu zmešnjava in urejanje računov za nazaj. Zdi se, kot da je območje vrhniške in borovniške občine lepa oaza, kjer se ne dogaja nič budega. Pač se: imamo dve občim in uvajalno obdobje, ki ga hočemo izkoristiti čim bolj smotrno.
Kot je videti, so se občinski možje kljub zatikljajent na začetku odločili za m°hko različico prehoda. K sreči je tako, da nam zdaj na lokalni ravni ne grozi katastrofa: na splošno se na Slovenskem niti na vreme ne smemo hudovati, čeravno bi radi videli, ko bi tudi naša smučišča nekoliko pobelilo, da bi imeli nekaj od zime. Po drugi strani je mehka različica ločevanja občin, ki bosta vselej obsojeni, da bosta sosednji občim, najbolj koristna prav za prebivalce, ki se vsaj spočetka niti ne znajdejo, kam po papirje. Nk hudega se ni zgodilo. Vsa vrata, ki so jih prebivalci tako ene kot druge občine odpirali doslej, se odpirajo tudi naprej. Najbolj hva' lelni bomo županoma in občinskim svetnikom, & bodo *Mfi ohranjati, kar je ljudem koristilo doslej, tudi naprej, m odpravljali tisto, nad čemer so se ljudje jezili in jih je motilo Vendar o tem več na naslednjih straneh ■ časopisa.
Ta bo izhajal vsaj letos še tako, kot je izhajal doslej - enkrat mesečno. Poskušal se bo ljudem še bolj pribliiat* in /'« v fazi privajanja na novo pomagal iskati odgovore na vprašanja, ki jih zanimajo- Ne nazadnje se ni z novima občinama nič odpravilo, vse dejavnosti, od kulturnih do športnih,
ostajajo,
kot so bile, in kot je videti, so se spet razživele- Seveda pa je povsod polno pričakovanj, zlasti finančnih, kajti človek živi tudi od kruha. Morda
nam bo vse skupaj kdaj celo bliže, kot nam je bilo prej- In bo pritegnilo marsikoga, ki se doslej za to ni zanimal-
MoČ nove ureditve, če je ne bodo preveč urejali od drugod, kar samostojnemu človeku ne more biti všeč, je, da lahko postane vse življenje v domačem okolju bolj človeško, tako, kot si ga sami najbolj želimo.
TONE JANEŽIČ
JANUAR 1995
x K neznanka
INFORMACIJE PO TELEFONU
izdelki ali storitve
od 8-19ure, sobota od 7-11 ure
090 2441
minula pogovora 12 sit
Kulturni praznik
Slovenski kulturni praznik ima med vsemi drugimi prazniki poseben pomen: dolgo nas je Slovence kultura povezovala, z njo smo dokazovali, da smo sposobni preživetja v veliki družini svetovnih narodov. Slovenska beseda je dramila ljudi, slovenska pesem jih je tolažila.
Danes, v samostojni državi, je drugače. Kulturni praznik pa naj ostane, kar nam je pomenil, da namreč ni vse tržno gospodarstvo, hlastanje po dobičku, ampak da človeka določajo tudi druge stvari, čeprav je pesnik zapisal: »Kranjc, ti le dobička iščeš.«
Je res, daje kulturni praznik, po novem dela prost dan, tudi najboljša priložnost za pregled vsega, kar se kulturnega dogaja pri nas, na našem majhnem občinskem kulturnem vrtu. Ce bi dali na tehtnico vse, kar imamo, bi veliko natehtali, čeprav gre marsikaj mimo nas in spregledamo, da se je sploh kaj zgodilo. Vendar to preprosto ni res. Imamo se s čim pohvaliti.
Marsikaj se je dogajalo iz navdušenja, marsikaj je bilo narejeno z občinsko pomočjo - toda zgodilo se je in ni nas sram. Najhujša bi bila praznina.
dr. France Prešeren (1800 —1849)
KONEC DECEMBRA IN LANSKI SNEG
Pet dni smuke na Ulovki
Konec decembra, nekako na prvi zimski dan, je pričel padati sneg, ki je razveselil vse ljubitelje smučanja. Sneg je padal kot za stavo in pričakovati gaje bilo kar veliko. Vendar za snegom in dežjem pride vedno toplo sonce, ki je kar kmalu pobralo in stopilo sneg.
Upravljalci smučišč na Ulovki so imeli kar nekaj sreče pri pripravi prog in žičnice za vrhniške in okoliške smučarje. Kot vemo, je lanski požar uničil skoraj celo žičniško postajo pri brunarici. Tako so morali zamenjati vlečno
vrv in postaviti nov elektromotor ter obnoviti in popraviti del kompletnega pogonskega mehanizma. Se v soboto, 24. decembra 1995, so imeli reupbliško inšpekcijo za varnost na žičnicah, kar je ob nekaterih dodatnih varnostnih ukrepih dalo zeleno luč za zagon žičnice.
Ugodne vremenske razmere so omogočile smučanje in delovanje žičnice pet dni, in to od 25. 12. do 29. 12., nakar je toplo vreme onemogočilo smučanje ter hitro pobralo sneg.
Po pogovoru z žičničarji na
Ulovki je bilo na praznik 26. decembra okoli 500 smučarjev in lahko rečemo, da jih je bilo v vsej zgodovini delovanja smučišča na Ulovki skoraj največ. Zasedeni so bili vsi parkirni prostori ter neprehodna je bila cesta proti Za-plani in Rovtam.
Vrsta na žičnici je bila velika. Smučišče in smučarje smo v objektiv fotoaparata ujeli na zares lep sončen dan, 28. decembra 1994 (sreda), ko se je vrsta smučarjev na vlečnici zredčila. Vendar pa lepše smuke, na ta dan, ni bilo že vrsto let.
S. S.
OSNOVNA ŠOLA IVAN CANKAR
Tretja najlepša šola v Sloveniji
Tudi v preteklem letuje potekalo tekmovanje za najlepšo oz. najbolj urejeno srednjo in osnovno šolo v Sloveniji. S ponosom lahko povemo, da seje naša šola v svoji kategoriji uvrstila na tretje mesto, kar je za vse nas lep uspeh. Zato so nas povabili na podelitev priznanj, ki je tudi letos potekala v prostorih Srednje šole za gostinstvo in turizem v Ljubljani. Ta šola je že drugič zasluženo osvojila prvo mesto med srednjimi šolami.
G. ravnatelj, g. pomočnik in pet učencev smo odšli v Ljubljano in prejeli priznanje, ki nam gaje podelil predsednik Turistične zveze Slovenije g. Marjan Rožič. Po kratkem kulturnem programu smo si ogledali šolo, nato pa so nas učenci skupaj z vodstvom šole lepo pogostili. Ob tej priložnosti so pokazali, zakaj lahko vsakič znova dosežejo lepe rezultate. Res je šola na novo zgrajena ter domiselno in nenavadno opremljena, vendar v njej vlada tudi tako pomembno prijetno in domače vzdušje. Prepričana sem, daje tudi na naši šoli vsak po svojih močeh prispeval k visoki uvrstitvi.
Ker je ocenjevanje šol potekalo že aprila lani, so opozorili, da bi
bilo treba polepšati še učilnice in sanitarije. No, to je bilo.urejeno že med poletnimi počitnicami, tako da ima naša šola letos ponovno priložnost za še boljšo uvrstitev. Posebej pa so pohvalili okolico šole, kije lahko zgled marsikateri
drugi.
Upam, da bomo tudi v prihodnje posegali po visokih uvrstitvah in še naprej skrbeli za čisto, urejeno šolo, v kateri se bomo prav vsi dobro počutili.
Taja Mauri, 8. a
Vrhniški direktorji pri županu Tomšiču
V torek opoldne je vrhniški župan Vinko Tomšič povabil na občino direktorje vseh večjih podjetij. Pogovor, ki so se ga udeležili Anton Debevec (Industrija usnja Vrhnika), Friderik Kovač (Liko), Grega Erman (Kovinarska), Miro Obreza (Iskra Antene), Stojan Jakin (Komunalno podjetje Vrhnika), Igor Novljan (Primis), Ivan Samotorčan (Evgrad), Dare Horvat (Obrtni center) in Marjan Kržič (KZ), je bil prvi tak po dolgih letih in pomeni koristno spodbudo zlasti v delovanju občinske uprave. Direktorji so razložili probleme, kijih imajo v proizvodnji in pri zaposlovanju. V glavnem so povedali, da pričakujejo pozitivne rezultate lanskega poslovanja, tudi v letu 1995 se jim kažejo svetlejše perspektive. Nekoliko pa so potožili, da med ljudmi, ki čakajo na zaposlitev na zavodu za zaposlovanje, ne najdejo pravih, ki bi jih lahko zaposlili. Z občinske strani seje pogovora udeležila tudi v. d. občinskega tajnika Sonja Pirnat Keršmanc in s strani državne uprave v. d. načelnika Andrej Kos..
Nekoč brunarica, sedaj pa že lepa zgradba, ki čaka dokončne ureditve. Postaja žičnice pa je na res lep smučarski dan neutrudno vozila smučarje v strmino.
Vlečnica izpred nekaj let, ko je bilo obilo snega, ne to je bilo 28.12.1994
Ulovka v vsem svojem sijaju
OD 1. 1. 1995 IMAMO NOVO OBČINSKO UPRAVO
V zadnjih številkah Našega časopisa smo pisali o volitvah pa tudi o Zakonu o lokalni samoupravi. Nova zakonodaja nam je prinesla tudi spremembe v organiziranosti občinske uprave.
Občinski svet je na svoji prvi seji 15.12.1994 potrdil ZAČASNO organizacijo in sistemizacijo Občinske uprave Vrhnika.
Občinska uprava ima tri oddelke, in sicer:
I. ODDELEK ZA SPLOŠNE ZADEVE
v oddelku sta dve službi, in sicer
1. Splošna služba,
2. Premoženjsko pravna služba
II. ODDELEK ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI
III. ODDELEK ZA KOMUNALNE ZADEVE
V občinski upravi je predvidenih 16 delovnih mest, trenutno pa je zasedenih 14 delovnih mest.
Občinska uprava opravlja vse upravne zadeve iz pristojnosti občinske uprave ter strokovne in druge naloge v okviru pravic in dolžnosti občine. Občinska uprava izvršuje odloke, odredbe, pravilnike, sklepe in navodila, ki jih izdajata občinski svet in župan.
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja župan ali občinski tajnik. Občinskega tajnika imenuje občinski svet na predlog župana.
Občinska uprava Vrhnika opravlja vse upravne naloge tudi za občino Borovnica, dokler le-ta ne bo formirala svoje uprave.
Ne glede na to, da so delovna mesta predvidena racionalno, pa občinska uprava, tudi na podlagi dogovorov z Upravno enoto Vrhnika, zagotavlja nemoteno delovanje oz. poslovanje za vse občane Vrhnike.
Vsekakor smo ponovno v prehodnem obdobju in v pripravi so novi dokumenti za delovanje občine in njenih organov, kakor tudi za delovanje krajevnih skupnosti.
Zal tudi na državni ravni ni povsem jasno (zakonodaja je nepopolna), katere pristojnosti so občinske oz. državne in tako dobivamo navodila, ki nam enkrat pojasnjujejo, da je to in to v pristojnosti Upravne enote, spet drugič pa, da je ista zadeva v pristojnosti občine.
Prepričani smo, da bodo zadeve v doglednem času popolnoma jasne in da bo delo, ne glede na to v čigavi pristojnosti je, opravljeno zadovoljivo.
Občinski tajnik Sonja Pirnat Keršmanc
Na podlagi določil Statutarnega sklepa, z dne 22. 12. 1994 in Začasnega poslovnika o delu občinskega sveta, z dne 15.12.1994,
SKLICUJEM
2. sejo Občinskega sveta Vrhnika, ki bo v ČETRTEK, 9. 2.1995 ob 18. uri v dvorani Doma Karla Grabeljška na Vrhniki.
Za nemoten potek in delo občinskega sveta predlagam naslednji
DNEVNI RED:
1. Ugotovitev sklepčnosti
2. Potrditev zapisnika 1. seje občinskega sveta (začetne z dne 15.12.1995 in nadaljevalne z dne 22. 12.1995)
3. Informacija o aktivnostih na področju ravnanja z odpadki
4. Osnutek odloka o razglasitvi dreves za dendrološ-ke naravne spomenike
5. Osnutek odloka o razglasitvi Jurčevega šotišča za naravni spomenik
6. Osnutek odloka o ravnanju z odpadki v občini Vrhnika
7. Predlog odloka o ZN klavnica — Kavčič, Drenov Grič
8. Ukinitev javnega dobra
9. Predlog za spremembo statutarnega sklepa
10. Predlog sklepa o izhajanju Našega časopisa za prehodno obdobje Volitve in imenovanja
Izvolitev podpredsednika občinskega sveta Imenovanje v.d. urednika Našega časopisa Določitev sejnine za občinski svet Vprašanja članov sveta PREDSEDNIK
OBČINSKEGA SVETA Brane Jereb, l.r.
11
12.
13.
KAJ NAM PRINAŠA LOKALNA SAMOUPRAVA?
Časa za stranke ne sme zmanjkati
Reorganizacija lokalne samouprave in nova delitev dela med občinami in državo sprožata številna vprašanja, pa tudi številna nesoglasja, ki v končni fazi gredo vedno na račun davkoplačevalcev. Deloma je temu kriva zakonodaja, ki (menda) ne razmejuje dovolj natančno pristojnosti župana in občinskega sveta in ki (menda) jemlje preveč pristojnosti občini, deloma pa lokalna politika, ki pregreva številne, sicer enostavno rešljive probleme. Številna vprašanja odpira tudi organizacija občinskih uprav in upravnih enot, saj gre za delitev še včeraj enotnih delovnih skupnosti; gre za ljudi, za prostore, za opremo... Če upoštevamo še, da so se nekatere občine razdelile na večje število novih in da tudi vse nove občine niso zadovoljne ne same s seboj, ne s sosedami..., potem ni čudno, da se kar ne moremo izmotati iz nastale zmede.
Problemi se pogosto napihujejo
V razmejitvi pristojnosti med občino in državo ne vidim resnih problemov, vsaj takšnih ne, ki se sicer pogosto potencirajo. Občina je bila praktično do ukinitve samoupravnih interesnih skupnosti in do spremembe političnega sistema nekakšen nedonošenček, saj se je o vseh bistvenih stvareh (razen o urejanju prostora) odločalo drugje. V preteklih štirih letih se je stanje normaliziralo, vsaj v tistih občinah, v katerih sta izvršni svet in skupščina delovala normalno, politične stranke pa so se tudi ukvarjale s stvarnimi lokalnimi problemi, ne pa z medsebojnim obračunavanjem in s politizacijo vsakega komunalnega priključka.
Z novo zakonodajo je občina nekaj svojih pristojnosti sicer izgubila, vendar, vsaj po moji oceni ni izgubila ničesar, kar bi po naravi stvari spadalo v izvirno pristojnost lokalne skupnosti. S tem, daje država neposredno prevzela naloge na področju obrambe in zaščite in na področju geodetskih zadev (za ta področja je država organizirala izpostave ustreznih ministrstev, podobno kot prej za »davčno upravo«), ni lokalna pristojnost v ničemer prizadeta, saj tudi prej občina na teh področjih ni mogla voditi lokalne politike, ampak je šlo za neposredno izvrševanje zakonov in drugih predpisov.
Podobna ugotovitev velja tudi za druga področja, ki jih je prevzela država, in ki se opravljajo v okviru upravne enote. (Mimogrede: razlika med upravno enoto in izpostavo je v tem, da je upravna enota »firma« s sedežem na Vrh-
VRHNIŠKI SVETNIKI IZVOLILI PREDSEDNIKA SVETA
Prvi med enakimi
Kot vemo, novo izvoljeni svetniki v občinski svet Vrhnika na svoji prvi seji niso izvolili svojega predsednika ter tudi niso obravnavali in sprejeli statutarnega sklepa. Obe točki so preložili na naslednjo sejo, ki je bila že čez teden dni, še pred božičnimi in novoletnimi prazniki — 22. decembra 1994.
Tedaj so svetniki izvolili Braneta Jereba za predsednika občinskega sveta Vrhnika. Predlagala ga je najmočnejša stranka v svetu SKD, katerega je pisno potrdilo 8 članov sveta. Za je glasovalo 15 svetnikov, 4 so bili proti, 3 pa so se glasovanja vzdržali. Nato je sejo
sveta vodil novoizvoljeni predsednik, ki je nestrankarsko opredeljen. Najprej se je zahvalil za zaupano funkcijo ter poudaril, da je le prvi med enakimi svetniki, ki so jih izvolili volilci oziroma občani. Zato upa, da bodo delovali brez močnih strankarskih razlik, vse za korist vseh prebivalcev občine Vrhnika.
Svetniki v nadaljevanju dela niso izvolili podpredsednika sveta, ker praktično ni bilo predloga. Izvolili pa so komisijo za pripravo statuta in poslovnika občine Vrhnika v sestavi: predsednik Andrej Šebcnik ter člani Bojan Kukec,
Pavle Caserman, Herman Bole in Tone Jesenko. Komisija bo imela kar težavno in odgovorno nalogo, saj morajo statut pripraviti čim preje, da bo sprejet do konca marca. Do takrat pa je v veljavi statutarni sklep, ki so ga svetniki soglasno potrdili.
Na koncu seje je besedo prevzel župan Vinko Tomšič, ki je zaželel, da bi občinski svet poskušal pri svojem delovanju delati nestrankarsko. Le na tak način bo svet lahko s svojim spontanim delovanjem veliko prispeval za dobro občine oziroma občanov Vrhnike.
S. S.
niki, ki je organizacijsko vezana na Ministrstvo za notranje zadeve, strokovno pa na vsa ministrstva, za katere opravlja upravne naloge in »pokriva« celotno območje nekdanje občine Vrhnika, izpostava pa je izpostava določenega ministrstva, npr. Ministrstva za obrambo).
Področja upravne enote
In katera so področja, ki so vključena v upravno enoto? Če vso stvar nekoliko poenostavimo, so ta področja (vsaj z vidika najbolj pogostih potreb občanov) naslednja: upravne notranje zadeve (to je vse, kar ste že dosedaj uredili v pritličju občinske stavbe na Tržaški 1, od registracije avtomobila do osebnih dokumentov), lokacijska in gradbena dovoljenja ter priglasitve del, upravne zadeve s področja obrti in kmetijstva (potrdila in dovoljenja) in zadeve v zvezi z denacionalizacijo.
Za vsa navedena področja, ki pomenijo večji del nalog, ki se opravljajo v upravni enoti, lahko rečemo, da pomenijo neposredno izvrševanje zakonov in drugih predpisov, tudi lokalnih, zato na teh področjih realno ni možno voditi nobene posebne lokalne politike. To dejstvo (možnost vodenja politike v skladu z lokalnimi interesi) je po mojem mnenju osnovni kriterij delitve pristojnosti med lokalno skupnostjo in državo.
Lokacijska in gradbena dovoljenja
V zvezi s pristojnostmi se postavlja nekaj dilem v zvezi z lokacijskimi in gradenimi dovoljenji. Prepričan sem, daje dilema izmišljena ali vsaj spolitizirana. Dejstvo je, da osnovne odločitve o prostoru ostajajo občini, kar je edino prav. Občina bo še naprej odločala o prostorskem planiranju in o prostorskih izvedbenih aktih (prostorski ureditveni pogoji, lokacijski, ureditveni in zazidalni načrti), sama izdaja npr. lokacijskega dovoljenja pa je upravno dejanje, ki se izvrši na osnovi zakona in občinskega odloka, torej je to stvar upravne enote.
Čeprav razmejitev pristojnosti med občinskim svetom in županom nima nobene zveze z upravno enoto, si bom dovolil kratko razmišljanje. Tudi ta dilema je po mojem mnenju v veliki meri umetno postavljena. Občinski svet (meni bi bil bolj všeč izraz občinski odbor, izraz »svet« je preveč podoben državnemu »svetu«, ki ima povsem drugačno vlogo) naj (1) sprejema lokalno zakonodajo vključno z odloki, ki se nanašajo na urejanje prostora, (2) določa občinsko politiko na posameznih področjih in letne plane, (3) nadzira izvajanje sprejete politike, izvajanje planov in porabo sredstev in (4) usmerja in nadzira delovanje občinske uprave.
Župan je kot direktor podjetja občina
Župan je v odnosu do občinskega sveta samostojen, saj je bil izvoljen neposredno; v tem smislu torej odgovarja volilcem. Na nek način, bolj vsebinsko kot formalno, pa je odgovoren tudi občinskemu svetu: če svet določa občinsko politiko (ali bolje: svet skupaj z županom in občinsko upravo — problem je seveda v tem, da je strokovno gradivo za odločitve treba pripraviti) in nadzira njeno izvajanje, župan pa vodi občinsko upravo in sprejema operativne odločitve, sta tako uprava kot župan odgovorna svetu. In kakšno je razmerje med županom in upravo? Po mojem mnenju je
V stavbi nekdanje občine Vrhnika, bo še vedno sedež nove občine in upravne enote. Tu bodo tako občani Vrhnike in Borovnice še naprej urejali registracije avtomobilov in osebnih dokumentov, pridobivali lokacijska in gradbena dovoljenja ter prijavljal priglasitvena dela, urejali upravne zadeve s področja obrti in kmetijstva.
občina (sedaj še bolj kot prej) podobna firmi (s to razliko seveda, da se financira drugače), zato je vloga župana še najbolj podobna vlogi direktorja!
če sprejmemo takšno logiko, potem seveda ne potrebujemo nikakršnih podžupanov (iz vrst članov sveta), bilo bi pa smiselno, da svet ustanovi odbore (npr. za infrastrukturo ali urejanje prostora, in za družbene dejavnosti), ki bi imeli nadzor, posvetovalno in usmerjevalno funkcijo.
Največ težav si ljudje naredijo sami
Ker smo vprašanje delitve pristojnosti med občino in upravno enoto obdelali, bi bilo potrebno osvetliti še organizacijsko plat. Tudi v zvezi s tem se po Sloveniji odpirajo številni problemi, pove-
brez upoštevanja realnih potreb in možnosti. Praktično to pomeni, da delavci uprave delajo normalno naprej, tako za Občino Vrhnika kot za Občino Borovnica, tako za občino kot za Upravno enoto. To pomeni tudi, da ima vsak svoj delovni prostor, tako kot ga je imel prej in dovolj dela, tako kot gaje imel prej. Seveda bo potrebna kakšna preselitev, da se službe v okviru možnosti zaokrožijo, odnose bo potrebno urediti s pogodbami, tako glede prostorov in opreme (ki ostajajo last občine) kot tudi glede dela, zamenjali bomo napise na vratih in končno, občina Borovnica bo formirala svojo upravo v obsegu, za katerega bo menila, daje potreben. Vse to urejamo postopno, tako da smo se izognili temu, da bi se tako občina kot enota ukvarjali sami s seboj, časa za stranke bi pa zmanjkalo.
Stavba Črni orel pa je v glavnem v rokah »državnih« izpostav, kjer bodo občani obeh novih občin urejali obrambne zadeve, premoženjsko pravne zadeve glede denacionalizacije (kar spada pod upravno enoto), geodetske zadeve, urejali postopke pri sodniku za prekrške ter vse davčne zadeve.
zani z delavci, prostori, opremo... Nekatere težave so seveda objektivne; predvsem tam, kjer so se občine razdelile na veliko število novih občin, je kandidatov za iste prostore in za iste ljudi lahko več, nekatera vprašanja so na kratek rok lahko nerešljiva, npr. prostori nove občine. Prepričan sem, daje več kot objektivnih težav, težav takšne vrste, ki jih povzročamo ljudje sami.
Na Vrhniki kakšnih posebnih organizacijskih problemov nimamo, tudi zaradi tega ne, ker je bila uprava relativno majhna in ker se je občina razdelila le na dve občini. Če je bila delitev potrebna, je drugo vprašanje, takšna kot je, je pa še kar logična.
Mehka varianta prehoda
Vse ostalo je odvisno od nas, torej od obeh svetov, obeh županov, od Uprave občine Vrhnika in od Upravne enote. Dogovorili smo se za »mehko varianto« prehoda, ki v osnovi pomeni, da ne bomo delali hitrih sprememb,
Seveda so tudi problemi; organizacijske bomo kmalu rešili, ostala pa bodo vsebinska vprašanja, katerih reševanje bo terjalo več časa in več naporov. Na eni strani gre za delovanje političnih strank, ki se bo v končni fazi odrazilo v delovanju sveta in v odnosih med svetom, županom in upravo in tudi Upravno enoto. Po prvi seji vrhniškega sveta je eden od svetnikov komentiral, da »kanalizacija nima nobene barve, ni ne rdeča, ne črna«, torej, da stvarnih lokalnih problemov ne bi smeli politizirati. Če bo pristop takšen (in takšen je bil ves čas delovanja prejšnje skupščine), potem bo možno definirati prave probleme in jih tudi ustrezno rešiti. Drugi sklop vprašanj je povezan z odnosom med obema novima občinama. Gre seveda (1) za delitev premoženja, pri čemer bo potrebno ravnati strpno in se po možnosti izogniti takšnemu pristopu, ki smo ga uporabili pri ugotavljanju, koliko je kdo dal za vrtec... in (2) za sisteme, ki jih funkcionalno ne bi kazalo deliti, to sta predvsem vodovod in ravnanje z odpadki.
Andrej Kos
[s naš časopis
JANUAR 1995
3
Leto se je izteklo, kaj pa sedaj?
Uradnik in davkoplačevalec sta si odpočila telo in duha ter ohladila jetra od številnih novoletnih praznovanj, zato se spodobi in je pravično, da se opravi inventura ali pregled, analiza in sinteza ter primerna predstavitev velikih uspehov, ki smo jih dosegli pri obnovi od socializma in desetdnevne vojne porušene domovine in, da napo-vedmo še večje uspehe, kijih bomo dosegli v naslednjem letu, in to v veliko večji meri, kot jih dosegajo ostale države, ki so v stalni tranziciji.
Žal se kljub velikim naporom, kdor dela, pač greši, zgodijo tudi manj smotrna, celo škodljiva dejanja. Tako je bila žalostna, kratkovidna in nasploh težko razumljiva odločitev, da Vrhnika ne pristopi k izgradnji nogometnega stadiona olimpijskih dimenzij, ki bi v povezavi z večjim trgovskim centrom pomenil športno, kulturno, ekonomsko in predvsem turistično osnovo številnim generacijam Vrhničanov in drugih državljanov Slovenije.
Vse seveda še ni zamujeno, saj se na srečo dogaja še tretji, zdaj že tradicionalni odkup Cankarjeve rojstne hiše. To bo Vrhmčanom naposled izpolnilo davne želje, da hišo, kije BOG Vrhmčanom in Cankarju ni namenil, saj je v svoji previdnosti dopustil, daje pogorela, prav na stodvajsetletnico rojstva — v trajno čast in slavo velikega rojaka — podrejo do tal.
Zal je potrebno omeniti še eno neumnost, ki jo je mali človek v svoji nespameti in domišljavosti, morda tudi nehote, brez zlega namena, zagrešil.
Namesto da bi s pobožno hvaležnostjo občudoval delo stoterih rok svojih prednikov z začetka stoletja, sije uradnik in za njim gradbinec drznil dvigniti roko zoper same temelje vrhniškega osnovnega šolstva. Ljudska šola je prav za častitljiv praznik, devetdesetletnico, morala doživeti mračno leto, ko jo je brezvesten grobi-jan vso prevrtal in napolnil s silikonom, kot da bi hotel prijazni starki spol spremeniti in ji mnogotere druge nevšečnosti prizadejati.
Nič bolje se ni godilo njeni sestrični v Bevkah. Utrujenemu telesu že dve leti prenapet kirurg dodaja nove in nove organe; ko si za silo opomore od ene operacije, jo že doleti nova, še hujša in strašnejša od prve. S poslednjo je, ne le šoli, ampak tudi otrokom vzeta še zadnja povezava z naravo: potreba po ognju je osnovna potreba človeka, skorajda edino, kar človeka še loči od živali; torej je nedopustno, da otroke že v tej starosti izpostavimo vsem vplivom in nesnagi instant toplote, kije izdelana iz smrdljive nafte in ki, namesto iz prijazne peči, prihaja po nekakšnih ceveh in grdih kovinskih škatlah.
Bodi dovolj o športu, šolstvu in kulturi, saj je tudi na drugih področjih toliko uspehov — nekateri bodo verjetno celo ponarodeli — da v tem kratkem sestavku ne bomo mogli vseh omeniti in jim dolžno čast izkazati.
V preteklem letuje bila posebej uspešna skrb za čisto in snažno okolje. Vključevali so se vsi činitelji, tako tisti od naroda izvoljeni, kot tudi tisti, ki jim je Bog namenil takšno poslanstvo. Ravnali so prav bistro, dosegli so, da seje glas ljudstva dvignil zoper pasjo zalego, kije edini in naglavni ekološki greh te fare. Nevarnost, da se zalega za stalno naseli v novem in še neoskrunjenem maloobmejnem pasu, je odvrnjena, novemu županu pa ostaja rešiti še problem zalege, ki se z lastniki vred mota po parkih in drugih površinah, ki jih ima lokalno glavarstvo in nadzorstvo posebej na skrbi.
Kazalo bi strogo kaznovati ujete lastnike in njih ščeneta, ako pa se zapazijo le živalski izločki, bi bilo potrebno — v opomin in vzgojo ostalega ljudstva — ustreliti pet do sedem talcev.
Novim delovnim zmagam naproti smo hiteli tudi na področju cestnega in komunalnega gospodarstva. Ohranili smo našo Ljubljanico, da je ni motil hrup in kemikalije čistilne naprave, zaščitili smo naravo pred organiziranim in zato še toliko bolj nevarnim za-trpavanjem z odpadki na novi lokaciji; našo previdnost in daljnovidnost bodo častile še mnoge generacije naših sinov in hčera.
Žalostno in nevošljivo bodo gledali Borovnicam in njih potomci, ko jim bo izginjalo ribje bogastvo, ki ne bo preneslo preredke in od biodiska izmučene vode.
Nekaj težav, seveda prehodnih, ker smo pač v prehodnem obdobju, imamo le z dobavo pitne vode: v času, ko narava v vsej širni naši domovini in nekaterih delih inozemstva počiva, ko voda ne teče ne iz pip in ne izpod neba, Vrhničani nespametno zalivamo in peremo avtomobile in motimo red, ki ga je Previdnost določila.
Ker ni več pričakovati od vodovoda samega, da se uravna, kot bi bilo časom in postavi primerno, bosta morala oba župana udariti po mizi, in napraviti red, vsak v svoji fari in vsak v svoji pipi.
Drugi nečednosti, nedostojnosti in nesramnosti, če Bog da, v tem letu ne bi bilo, če ne bi napuh in skušnjava premotila uradnika, da je z nasilnim posegom skorajda zaprl pot na Vrhniko. Zdaj bomo le od daleč gledali trume turistov, domaČih in tujih, ki bodo žalostni vozili mimo Vrhnike po avtocesti. Po magistralki, ki se tik pred mestom zoži v pločnik, kolesarsko stezo in drevored kandelabrov, si že ne bodo upali.
Pa ne gre le za turiste in kulake, saj z njimi ne pridejo le devize, ampak tudi razvrat, skušnjave, trpljenje, gorje in nam tuje bolezni, gre za našega delavca in poštenega kmeta. Kako se bo kmet na gospodov dan pražnje oblekel, se vsedel na traktor in odpeljal na staro mestno jedro! Kako, vas vprašam?
Pa ne gre le spraševati in jadikovati! S tega mesta je tudi odgovor najti in ga ponižno, vendar odločno županu posredovati in ako to ne zaleže obvestiti tudi mater županjo!
Stanoviten in v božjem strahu vzgojen uradnik hitro najde rešitev: spet bo treba odpreti nekdanji priključek na avtocesto in motorni promet po tem novem obvozu speljati. Traktorski promet bi bil tako rešen, pa še prenekateri tolar za občinsko kaso bi na novi mitnici pobrali.
Denar pa bo še kako potreben. Glas iz ljudstva pravi: Ustavite gradnjo »Loke«! Prav ima; naj ropot delovnih strojev letos ne moti več ne uradnika, ne delavca, ne kmeta, ne gospodinje in ne študenta. Dovolj je bilo! Če smo letos zgradili tri nadstropja, jih bomo drugo •eto ob novih spoznanjih stroke najmanj še sedem!
^n kaj je storiti vrhniškemu domoljubu v teh težkih časih, ko sta ga zapustila in država in Borovnica? V tem ganljivem trenutku mu je glavo skloniti in brez hinavščine in napuha, z jasno in čisto mislijo v srcu, na glas ispregovoriti: «Prepričan sem, da se je Vrhnika s pravšnjim kožuhom ogrnila!«
Uradnik
ČISTA ENERGIJA
Plinifikacija Vrhnike
Vrhnika s svojo lego in gostoto naseljenosti ustreza določilom za oskrbo mest s plinom, kije izredno čisto gorivo. Onesnaževanja zemljišča ali vodotokov praktično ni, onesnaževanje ozračja pa je pri zgorevanju zemeljskega plina minimalno. Zveplovega dioksida ni, onesnaževanja s prašnimi delci je v primerjavi z drugimi gorivi zelo malo.
V okviru porabe zemeljskega plina za široko rabo je možnih več tipov izkoriščanja energije plina:
— centralno ogrevanje več objektov prek razvoda tople vode, za sanitarno vodo in kuhanje pa je mogoče uporabljati zemeljski plin individualno;
— centralno ogrevanje in priprava sanitarne vode s kotlovnico za en objekt, vsako stanovanje pa uporablja tudi plin za kuhanje;
— ogrevanje in priprava sanitarne vode individualno za vsako stanovanje posebej;
— ogrevanje, kuhanje in priprava sanitarne vode s hišnim priključkom za samostojno hišo.
Najprej bi vam radi opisali, kaj je bilo doslej storjenega v občini Vrhnika za plinifikacijo.
Zgrajen je bil odcep, iz Podlip-ske doline od IUV Ščetinarne, kjer je tudi glavna merilna regulacijska postaja (MRP). Na tej postaji se vstopni pritisk plina zmanjša s 50 na 1 bar. Iz postaje poteka naprej proti Vrhniki oziroma proti IUV cevovod s premerom 250 mm od Jelovškove ulice, naprej pa 200 mm do IUV.
Iz cevovoda je napravljen odcep in manjša MRP, prek katere se oskrbuje s plinom naselje Vrtnarija.
Naprej proti Vrhniki je zgrajen odcep do poslovno obrtne cone pod Hruševco, v katerem je 17 priključnih mest za odjem plina. Dva porabnika se že ogrevata s plinom. Plinovod je urejen tako, da ga je mogoče uporabiti še za ogrevanje vojašnice in nadalje proti Stari Vrhniki do posamez-
nih porabnikov.
Na bivši železniški postaji na Kolodvorski je odcep za predvideno MRP. Iz postaje bi po izdelavi projektne dokumentacije za plinifikacijo Vrhnike napeljali raz-vod po centru Vrhnike.
Narejeno je še eno odcepno mesto pri Cankarjevem domu Vrhnika, ki pa bi oskrboval del Vrhnike vključno z Janezovo vasjo in Verdom. Na koncu opisanega plinovoda pa sta priključena Mlekarna in IUV Vrhnika. To sta tudi dva največja odjemalca zemeljskega plina v občini.
Na Vrtnariji se trenutno ogreva s plinom 190 stanovanj. Nekako 130 stanovanj je priključenih na skupno kotlovnico, 57 stanovanj pa ima individualne priključke.
Do stanovanjskega bloka vodi napeljava s pritiskom 1 bara. Na vhodu v hišo je regulator pritiska, nato pa je plin speljan prek cevovodov po hodnikih. Pred vsakim stanovanjem je plinomer, nato pa poteka cevovod do porabnikov v stanovanju.
V tem novo vseljenem bloku ima tako vsak stanovalec lastno pečico za centralno ogrevanje in za pripravo sanitarne vode.
Prednost ogrevanja je v tem, da vsak stanovalec lahko varčuje in si ogreva stanovanje, kolikor pač želi.
Poraba plina na eno stanovanje znaša od 150 do 250 m3 plina na mesec za ogrevanje tople vode in štedilnik. V naselju Vrtnarija je na ogrevanje z zemeljskim plinom priključen tudi trgovski center. Na MRP Vrtnarija se bodo lahko priključile še naslednje ulice: Kuc-lerjeva, Mokrice, Opekarska, Mo-žinova, Sivkina, Ob progi, naselje Sinja Gorica in morebiti del Delavskega naselja. Počakati je treba na idejni projekt, kije v izdelavi, v njem pa bo obdelana distribucija plina za ta del Vrhnike, o čemer bomo v našem časopisu še pisali. Predvidoma v marcu bi lahko pričeli z aktivnostmi razvoda plino-
voda po tem naselju.
Po našem mnenju bi morali najprej z anketo izvedeti, koliko hiš bi takoj lahko prešlo na uporabo zemeljskega plina in koliko kasneje. Na osnovi števila naročnikov bi lahko izračunali ceno priključka.
Menimo, da bi bilo do naslednje kurilne sezone lahko nekaj novih hiš priključenih na zemeljski plin.
Veliko povpraševanje po zemeljskem plinu je ob Tržaški cesti, in sicer pizzerija Boter, trgovina Kara in lokali pri trafiki. Nadalje je zainteresiran odjemalec LIKO salon Vrhnika, bivši vojaški samski dom, kije predviden za policijsko postajo, pa tudi Skupnost socialnega zavarovanja bi morala preiti na plin, saj je eden glavnih onesnaževalcev v centru
Vrhnike.
V zadnjem času opažamo na Vrhniki kontejnerje za TNP (butan), in to na Ulici 6. maja. Za kontejnerje seje odločilo Ministrstvo za obrambo, kije lastnik vojaških stanovanj. V tem trenutku nimamo nič proti nameščanju kontejnerjev, vendar menimo, da to ni najboljši način oskrbe za ogrevanje. Kontejnerje je treba polniti večkrat na mesec, za kar bodo morale stranke plačevati vnaprej, če pa se bodo odločili za zemeljski plin, bi plačevali z enomesečnim zamikom, in to samo za porabljene količine zemeljskega plina.
Se eno bistveno stvar bi morali omeniti. To je odorirna postaja, ki je bila zgrajena lani. Da vam pojasnimo, zakaj je potrebna. Zemeljski plin je brez vonja, barve, okusa in je lažji od zraka. Da bi ga porabniki zaznali ob morebitni okvari pečice ali štedilnika, ga usmrajujemo (odoriramo) na glavni MRP pri Ščetinami.
Komunalno podjetje Vrhnika
Občinska uprava Občine Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti objavlja
JAVNI POZIV
za sofinanciranje prireditev v letu 1995
Občinska uprava Občine Vrhnika, Oddelek za družbene dejavnosti poziva vsa društva, zveze, zavode, druge organizacije in posameznike, da prijavijo prireditve, ki jih bodo organizirali v letu 1995. Občina Vrhnika bo sofinancirala posamezne projekte glede na določila pravilnika o sofinanciranju prireditev. Za te namene bo v proračunu planiranih, predvidoma, 1.000.000,00 SIT.
Končni obseg vseh razpoložljivih sredstev bo določen po sprejetju občinskega proračuna.
Ponudba mora vsebovati:
— opis predlagane prireditve,
— predračun z opredelitvijo posameznih stroškov prireditve in navedbo vseh drugih virov financiranja.
Rok za oddajo prijav je 17. 2.1995.
Prijave z ustreznimi prilogami pošljite na naslov: Občina Vrhnika, Občinska uprava, Oddelek za družbene dejavnosti, Tržaška c. 1.
Informacija o Domu Karla Grabel jška
Zaradi različnih informacij v zvezi z Domom Karla Grabeljška in zaradi verjetnosti, da je do tega prišlo zaradi pomanjkanja pravih informacij, vsem staršem, učiteljem na Glasbeni šoli in občanom Vrhnike posredujemo naslednjo informacijo.
Prepričani smo, da bo zainteresirani bralec v naštetih dejstvih našel marsikateri podatek, ki mu je doslej v sestavljanju »mozaika Dom Karla Grabeljška« še manjkal.
Z adaptacijo bivšega doma JLA je mesto Vrhnika dobilo, poleg novih prostorov za Glasbeno šolo, tudi dvorano z vhodnim holom, v katerem je bilo možno odpreti specializirano okrepčevalnico. O tem, kako in s katerimi programi zapolniti oba prostora, smo na takratnem Oddelku za družbenoekonomski razvoj in planiranje in v Izvršnem svetu razmišljali dlje časa.
Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje je za 120. sejo IS, ki je bila dne 15. 9. 1993, pripravil gradivo v zvezi s problematiko dvoran in organiziranjem kulturnih dejavnosti na Vrhniki, s poudarkom na problematiki prostorov v DKG. Odprta so bila naslednja vprašanja:
1. Ali objaviti razpis le za vhodni hol —specializirana okrepčevalnica, dvorano pustiti v upravljanje Glasbeni šoli (s tem, da se najemniku vhodnega hola da možnost organizirati zabavne prireditve ob prostih terminih v dvorani),
2. objaviti razpis za oba prostora istemu najemniku (z omejitvami — usklajevanje programa z Glasbeno šolo),
3. objaviti razpis tudi za Cankarjev dom (bife in dejavnost),
4. objaviti razpis za PROGRAM kulturnih in zabavnih prireditev v občini Vrhnika (v kombinaciji s predhodnimi variantami) in ustanoviti PROGRAMSKI SVE1, ki bo vodil programske aktivnosti in programe oz. prireditve usmerjal v eno izmed dvoran, ki bi konkretni prireditvi tehnično najbolj ustrezala.
Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje je članom IS predlagal varianti:
— objava razpisa za oddajo prostorov v DKG istemu najemniku, z upoštevanjem potreb Glasbene šole in drugih potreb javnega programa,
— in objavo razpisa za program za vse tri dvorane (DKG in CD), z možnostjo najema bifeja ob prireditvah, ne odprtega tipa.
Člani IS smo o vseh prej naštetih vprašanjih in variantnih predlogih sicer različno razmišljali, sprejeli pa smo sklep, da se objavi razpis za oddajo poslovnih prostorov in za organizacijo prireditev v DKG.
Razpis, kije dajal prednost tistemu, ki bo dal celovito ponudbo, je bil posredovan v objavo dne 11. 10. 1993.
Na seji IS dne 10. 11. 1993 so se predstavili možni bodoči najemniki. (PICO d.o.o. in BENEFITd.o.o. v sodelovanju z Glasbeno šolo). Sprejet je bil sklep, da se za najemnika dvorane in vhodnega hola v DKG izbere PICO d.o.o.
IS je na seji dne 22. 12. 1993 potrdil pogodbo o oddaji in najemu poslovnega prostora ter organizaciji prireditev med IS in PICO d.o.o.
Skupaj z Glasbeno šolo in PICO d.o.o. smo pripravili in podpisali
pogodbo o sodelovanju, s katero smo uredili vse tiste zadeve, za katere smo predvidevali, da bi lahko bile problematične, (usklajevanje terminov in izraba prostorov, omejitve dejavnosti, odgovornost za prostore in inventar).
Za organizacijo oz. izvajanje produkcij ima Glasbena šola na razpolago dvorano dvakrat tedensko od 17. ure dalje. Takrat je zaprta tudi okrepčevalnica. V času pouka učenci GŠ pod vodstvom svojih učiteljev lahko uporabljajo dvorano za vajo (igranje in privajanje na dvorano). V dogovoru z občino GŠ lahko izkoristi tudi dodatne večerne termine za organizacijo prireditev, vse to je — seveda —brezplačno.
Učenci in učitelji GŠ ter GŠ nasploh od 1.2.1994 dalje (ko je Hali d.o.o. dobil v najem vhodni hol v dvorani) še nikoli niso bili zavrnjeni oz. ne Hali d.o.o. ne občina nista odklonila ali zavrnila Glasbeni šoli uporabo dvorane bodisi za vajo, nastop ali prireditev.
Še na sestanku 26. 5. 1994 (Zadnik — GŠ, Lončar, Zadravec — Hali d.o.o., Kos, Lukan — SO Vrhnika), smo ugotavljali, da PICO d.o.o. oz. takrat že Hali d.o.o. in Glasbena šola zelo dobro sodelujeta, da okrepčevalnica in prireditve v dvorani ne motijo izvajanje pouka Glasbeni šoli.
POGODBA O SODELOVANJU
3. člen
Pogodbene stranke urejajo medsebojna razmerja na podlagi dogovora, da dejavnosti, ki so organizirane v prostorih, ki so predmet te pogodbe, ne motijo dejavnosti v Glasbene šole (hrup).
9. člen
Prireditve, ki bi zaradi glasnosti lahko motile dejavnost GŠ, se pravilom organizirajo po 19. uri.
Podpisali smo aneks k pogodbi o sodelovanju, s katerim smo dogovorili podrobnosti o delu hišnika, o obratovalnem času ter se dogovorili, da starši in obiskovalci uporabljajo zadnji vhod.
Oddelek za družbenoekonomski razvoj in planiranje je vsem najemnikom prostorov v DKG 10. 6. 1994 posredoval dopis, s katerim jih je zaprosil za mnenje v zvezi z zunanjo ureditvijo Doma Karla Grabeljška (nemoten dostop, trasportne poti, table, parkirišče, prizidek), HALL d.o.o. in Ljubljanska banka sta odgovor posredovala, Glasbena šola NE.
12. člen najemne pogodbe določa, daje najemno razmerje sklenjeno za določen čas, do 31. 12. 1994. Če bi želeli najemno razmerje prekiniti, bi ga morali odpovedati do 1. 1. 1995, sicer se ga obnovi za nedoločen čas. IS je na seji 30. 11. 1994 ugotovil, da kulturno prireditveni center Pavza deluje tako, kot je bilo ob sklenitvi najemnega razmerja določeno, ter zato sklenil, da se najemno razmerje obnovi za nedoločen čas.
Na predlog strokovne službe in po posvetu s kolegijem, je župan dne 10. 1.1995 sprejel sklep o delitvi stroškov med najemniki v Domu Karla Grabeljška. (ogrevanje, voda, komunalne storitve).
Dne 12. 1. 1995 smo se na pobudo ravnatelja Glasbene šole ponovno sestali (župan g. Tomšič, Občinski tajnik ga. Pirnat Keršmanc, predstojnica oddelka za družbene dejavnosti ga. Lukan, ravnatelj Glasbene šole g. Zadnik in g. Lončar iz Hali d.o.o.) in se ponovno pogovarjali o vseh problemih.
Razšli smo se s ponovno ugotovitvijo, da Dom Karla Grabeljška NI Glasbena šola, daje Glasbena šola le eden od uporabnikov — resda s posebnim statusom, prepričani, da so vsi problemi rešljivi, razgovori pa produktivni, samo če se pogovarjamo na kulturen način in na osnovi argumentov. ' \
VINKO TOMŠIČ, ZUPAN
4
JANUAR 1995
naš časopis
Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 — odločba US RS, 45/94 — odločba US RS in 57/94) je Občinski svet občine Vrhnika na svoji 1. seji, dne 22. 12. 1994 sprejel
STATUTARNI SKLEP
1. člen
Območje občine Vrhnika je določeno z zakonom.
2. člen
Občina je pravna oseba. Sedež občine Vrhnika je na Tržaški 1, Vrhnika.
3. člen
Občina ima svoj grb in zastavo. Oblika in velikost grba in zastave občine Vrhnika sta določena z odlokom.
NALOGE OBČINE
4. člen
Naloge občine so določene z zakoni, s statutom in z drugimi predpisi.
ORGANI OBČINE
5. člen
Organi občine so občinski svet, župan in drugi organi, ki so določeni s statutom.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.
6. člen
Občinski organi so sklepčni, če je na njihovih sejah navzoča večina njihovih članov.
7. člen
Občinski svet ima 24 članov.
8. člen
Za izvajanje upravnih in strokovnih nalog občine se ustanovi Občinska uprava Vrhnike.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
9. člen
Na območju občine Vrhnika se uporabljajo odloki in drugi predpisi, ki jih je sprejela Skupščina občine Vrhnika.
10. člen
Do sprejema proračuna občine Vrhnika se občina financira na podlagi Zakona o financiranju občin.
11. člen
V primeru skupne uprave za občino Vrhnika in Borovnica je sorazmerni del stroškov za delovanje uprave dolžna zagotavljati občina Borovnica.
12. člen
Do sprejema statuta občine Vrhnika delujejo vse dosedaj organizirane krajevne skupnosti v občini Vrhnika.
13. člen
Do izdelave novih štampiljk se uporabljajo štam-piljke Skupščine občine Vrhnika.
14. člen
Občinski svet je dolžan sprejeti Statut občine Vrhnika v roku treh mesecev od prve seje sveta.
15. člen
Ta sklep velja od 23. 12. 1994 do sprejema Statuta občine Vrhnika.
Republika Slovenija Občinski svet Vrhnika
Številka: 2/2-013-1/95
Predsednik Občinskega sveta Vrhnika Brane Jereb
Na podlagi 18. in 19. člena Zakona o naravni in kulturni dediščini (Ur. list 1/81 in 42/86) in 202. in 203. člena Statuta Občine Vrnika (Ur. list SRS, št. 31 /79,5/82,11 /86 in 2/87), je Skupščina občine Vrhnika sprejela
odlok o razglasitvi jurčevega šotišča za naravni spomenik
1. člen
Severozahodno od Bevk ležeče Jurčevo šotišče, ki je ostanek nekoč širše razprostranjenega visokega barja na Ljubljanskem barju in je prostorsko samostojna enota, se razglasi za naravni spomenik.
2. člen
Naravni spomenik odlikuje značilno razvita življenjska združba visokega barja. Ustaljeni vodni režim, ugodni mi-kroklimatski pogoji, značilen kemizem, tekstura in struktura tal omogočajo obstoj rastlinskih in živalskih vrst, ki so značilne za visoka barja, med njimi so nekatere redke in (ali) ogrožene vrste.
3. člen
Naravni spomenik obsega naslednjo parcelo v k.o. Blatna Brezovica, stanje v zemljiški knjigi na dan 16. 11. 1994
par. št. 2099/321
lastniki
Anton Jurca Jože Jurca Anka Bregar
4. člen
Sestavni del odloka je izsek iz katastrskega načrta v meri-
lu 1:2880 in temeljnega topografskega načrta v merilu 1:5000 z vrisanimi mejami zavarovanega območja.
5. člen
Na zavarovanem območju je prepovedano:
— izvajati regulacijska dela ali kako drugače spreminjati vodni režim
— rezati šoto
— uničevati, izkopavati, nabirati, ruvati ali na kakršen koli način poškodovati rastline
— kositi in sekati
— postavljati kakršnekoli trajne ali začasne objekte
— nadelovati steze, poti ali vlake
— odlagati odpadke
— onesnaževati vodo, tla in zrak s škodljivimi, strupenimi ali odpadnimi trdimi, tekočimi ali plinastimi snovmi
— spreminjati naravno sestavo rastlinskih in živalskih združb
— gibanje izven označenih poti
— lov divjadi, ptic, žab, metuljev in želv
— dresiranje in sprehajanje psov in konjev
6. člen
Pogojno in po dogovoru s pooblaščeno strokovno organizacijo je, s ciljem ureditve naravnega spomenika za prikaz značilnosti barja dovoljeno postaviti objekte, ki omogočajo boljši prikaz, urediti ogledno pot, vnesti značilne barjanske rastlinske in živalske vrste, ter odstraniti tiste rastline, ki ovirajo zasnovo prikaza. Prav tako je po dogovoru s pooblaščeno strokovno organizacijo dovoljeno izvajati vzdrževalna, sanacijska in obnovitvena dela na obstoječih objektih in v okviru, ki ne posega v dediščino. Dovoljeno je gospodarjenje z gozdom, a samo na način prebiralne sečnje za ohranjanje pionirske stopnje gozda. Izbor drevja za posek se mora opraviti s sodelovanjem pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Dovoljeni so samo tisti posegi, ki niso v nasprotju z varstvenim režimom tega odloka in so v skladu z namembnostjo tega spomenika.
7. člen
Za potrditev gozdno gospodarskih načrtov je potrebno soglasje pooblaščene strokovne organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Za vsak predviden poseg ali raziskavo na zavarovanem območju morata pristojna upravna organa za kulturo in za okolje m prostor pridobiti soglasje pooblaščene organizacije za varstvo naravne in kulturne dediščine.
8. člen
Pristojni občinski organ s koncesijsko pogodbo odda v upravljanje naravni spomenik pravni osebi ali nevladni organizaciji, za katero ugotovi ustreznost skupaj s pooblaščeno organizacijo za varstvo naravne in kulturne dediščine.
9. člen
Lastniki naravnega spomenika so dolžni naravni spomenik sooskrbovati v smislu tega odloka.
Lastniki naravnega spomenika so upravičeni do nadomestila ali pomoči pri ohranjanju spomenika. Oblika in velikost se določita s posebnim dogovorom v skladu z veljavno zakonodajo in ugotovljenimi posledicami.
Lastniki naravnega spomenika soodločajo pri odločitvah, ki izhajajo iz rekreacijske in turistične namembnosti spomenika in so soudeleženi pri delitvi dohodka, ki izhaja iz teh namembnosti. Velikost deleža se določi s posebnim dogovorom med pristojnim občinskim upravnim organom, upravljalccm spomenika in lastniki.
10. člen
Pristojni občinski upravni organi morajo preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti v tem odloku opredeljene lastnosti naravnega spomenika. V kolikor le teh ne morejo preprečiti, so dolžni vzpostaviti prvotno stanje na stroške povzročitelja.
11. člen
Na zavarovanem območju se glede na opredeljeno varstveno skupino in stopnjo varovanja prepletajo dejavnosti, ki izhajajo iz znanstveno raziskovalne, učno vzgojne, rekreacijske in turistične namembnosti.
12. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvaja inšpekcijska služba občine Vrhnika, za nadzor na terenu in izrekanje mandatnih kazni se pooblasti tudi nadzorna služba, ki jo v okviru koncesijskih določil ustanovi upravljalec.
13. člen
Strokovne naloge glede varstva naravnega spomenika opravlja pooblaščena organizacija za varstvo naravne in kulturne dediščine, kije za občino Vrhnika Ljubljanski regionalni zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
14. člen
Kršitev varstvenega režima, določenega s 6. in 7. členom tega odloka se šteje za prekršek, za katerega se izrečejo naslednje denarne kazni:
— pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti se kaznujeta s kaznijo 90.000,00 SIT
— posameznik in odgovorna oseba pravne osebe se kaznujeta s kaznijo.
Storilcu iz prvega odstavka tega člena lahko inšpektor poleg denarne kazni z odločbo naloži vzpostavitev prvotnega stanja na stroške povzročitelja.
15. člen
Inšpektor, nadzornik, čuvaj, vodnik in policist takoj, na kraju samem izterjajo mandatno kazen:
— v višini 2.000,00 SIT od tistih, ki jih zalotijo pri uničevanju ali poškodovanju drevja, grmovja in ostalih rastlin
— v višini 1.000,00 SIT od tistih, ki jih zalotijo pri gibanju zunaj poti, treniranju ali sprehajanju psov in konj ali pri odmetavanju smeti.
16. člen
V roku šestih mesecev od uveljavitve tega odloka zagotovi pristojni upravni organ občine Vrhnika enotno označbo spomenika, upravni organ za premoženjsko pravne zadeve pa predlaga vpis spomenika v zemljiško knjigo.
17. člen
Ta odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Obrazložitev:
Na tej parceli je eno najbolje ohranjenih nekdanjih šotišč v neposredni bližini naravnega rezervata »Mali plač« in ga bo smiselno vključiti v učno in turistično ponudbo barja. V bodoče bo šotišče lahko pribežališče za poljsko divjad, ki v okolici hitro izgublja naravne biotope in areale. Šotišče se ohranja tudi kot razgledni barjanski botanični vrt. Poseganje bo verjetno potrebno za nekatera vzdrževalna dela in pripravo za predstavitev predvsem florističnih in vegetacijskih posebnosti barja v vzgojno-učne naravoslovne turistične namene.
Glede na to, da šoto odvažajo posamezniki, ki niti niso lastniki parcele, je zavarovanje nujno potrebno.
IZ OSNUTKA STATUTA OBČINE BOROVNICA
Območje občine BOROVNICA obsega območja naslednjih naselij: Borovnica, Breg pri Borovnici, Brezovica pri Borovnici, Dol pri Borovnici, Dražica, Lašče, Laze pri Borovnici, Niževec, Ohonica, Pako, Pristava, Zabočevo.
Občina je pravna oseba. Sedež občine Borovnica je v Borovnici, Paplerjeva 22.
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb lahko krajani naselja, dela naselja ali več posameznih naselij ustanovijo krajevno skupnost.
Odločitev o oblikovanju krajevne skupnosti sprejmejo prebivalci z referendumom z večino glasov tistih, ki so se udeležili referenduma. Reerendum je veljaven, če se gaje udeležila najmanj polovica volilcev z območja, za katerega se oblikuje krajevna skupnost.
Številka: 3/18-634-8/93 Datum:
Predsednik SO Vrhnika: Vinko Tomšič
Občina po svojih organih samostojno ureja in opravlja vse lokalne zadeve javnega pomena, določene s tem statutom in zakonom, zlasti pa:
1) na področju normativnega urejanja:
— sprejema statut občine, odloke in druge občinske akte;
— sprejema občinski proračun in zaključni račun;
— sprejema načrt razvoja občine;
— sprejema prostorske plane;
— predpisuje lokalne davke;
— ureja upravljanje z energetskimi in vodovodnimi komunalnimi objekti;
— ureja javne ceste, javne poti, rekreacijske ter druge javne površine;
— ureja javni red v občini;
— ureja delovanje občinske uprave;
— ureja občinske javne službe;
— ureja način in pogoje opravljanja s premoženjem občine;
— določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine;
— sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja;
— ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
2) pospešuje:
— službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele;
— vzgojno, izobraževalno, raziskovalno, informacijsko dokumentacijsko, društveno, turistično in kulturno dejavnost;
— razvoj športa in rekreacije.
3) na področju upravljanja:
— upravlja občinsko premoženje;
— upravlja lokalne javne službe;
— vodi javna podjetja;
— upravlja občinske javne površine in drugo javno dobro;
— upravlja z lokalnimi javnimi cestami in javnimi potmi;
4) s svojimi sredstvi:
— gradi in vzdržuje lokalne javne ceste in javne poti;
— pospešuje kulturno, društveno, vzgojno in knjižnično dejavnost;
— gradi komunalne objekte in naprave;
— gradi stanovanja za socialno ogrožene;
— zagotavlja delovanje lokalnih javnih služb;
— zagotavlja delovanje občinskega sveta, župana in odborov ter občinske uprave;
— izvaja dejavnosti na področju osnovnega izobraževanja, raziskovalne dejavnosti, kulture, športa, socialnega varstva, otroškega varstva, zdravstvenega varstva in drugih dejavnosti;
— subvencije in tekoči transferji v gospodarske javne službe (komunalna dejavnost, stanovanjska dejavnost, cestna dejavnost, gospodarjenje s prostorom, druge dejavnosti);
— zagotavlja požarno varnost, zagotavlja opravljanje pokopališke, pogrebne in mrliško ogledne službe.
5) vzdržuje:
— lokalne javne ceste, javne poti, rekreacijske in druge javne površine;
— vodovodne in energetske komunalne objekte;
6) s svojimi ukrepi:
— spodbuja gospodarski razvoj občine;
— pospešuje razvoj športa in rekreacije;
— skrbi za požarno varnost in organizira reševalno pomoč;
— skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom ter za urejeno zbiranje odpadkov.
7) zagotavlja in organizira:
— pomoč in reševanje za primere elementarnih nesreč;
— nadzorstvo nad krajevnimi prireditvami;
— izvensodno poravnavo sporov.
8) pridobiva in razpolaga:
— z vsemi vrstami premoženja,
— pridobiva sredstva za delovanje in razvoj občine.
9) sklepa:
— pogodbe o pridobivanju in odtujitvi premičnin in nepremičnin, o koncesijah (Variantni dodatek: o uporabi javnega odbora in o drugih razmerjih, v katere stopa občina).
Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na:
— vodenje evidence volilne pravice,
— razgrinjanje volilnih imenikov,
— volitve predstavnikov lokalnih interesov v Državni svet,
— občinsko upravno nadzorstvo,
— nadzorstvo nad izvajanjem občinskih javnih služb in javnih prireditev,
— evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
— ugotavljanje javnega interesa za razlastitev za potrebe občine,
— določanje pogojev za uporabo stavbnih zemljišč,
— odločanje o rabi prostora,
— gasilstvo kot obvezno lokalno službo,
— civilno zaščito, opazovanje in obveščanje,
— varstvo naravne in kulturne dediščine, ki ni v pristojnosti mestne občine,
— ukrepe za zaščito okolja,
— sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov,
— odločanje o namembnosti urbanega prostora,
— izdajanje lokacijskih in gradbenih dovoljenj,
— javno zdravstveno službo na primarni ravni ter lekarniško dejavnost,
— mrliško ogledno službo, določanje komunalnih dejavnosti,
— organizacijo dimnikarske službe,
— oskrbo naselij s toplotno energijo in plinom iz lokalnih omrežij,
— odlaganje odpadkov in opravljanje drugih dejavnosti varstva okolja,
— graditev in vzdrževanje vodovodnih in energetskih objektov,
— graditev in vzdrževanje lokalnih cest, ulic in trgov,
— vzdrževanje gozdnih cest,
— pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine,
— varstvo zraka, tal, vodnih virov, varstvo pred hrupom,
— urejanje lokalnega prometa,
— določanje pogojev za opravljanje obrti, gostinstva in turizma,
— določanje kazni za nepravilno parkiranje, določanje parkirnih površin, načina parkiranja, prepovedi parkiranja,
— predpisovanje prometne ureditve,
— urejanje lokalnega potniškega prometa,
— ustvarjanje pogojev za gradnjo stanovanj,
— zagotavljanje javne službe za osebno pomoč ter za pomoč na domu,
— upravni nadzor nad izvajanjem svojih predpisov.
Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon naslednje davke in druge občinske dajatve:
— davek od premoženja,
— davek na dediščine in darila,
— davek na dobitke od iger na srečo,
— davek na promet nepremičnin,
— določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
— določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja.
Organi občine so občinski svet, župan, občinski odbor in nadzorni odbor. Organ občine je tudi občinska volilna komisija.
Občina ima tudi svet krajevnih skupnosti, če so te ustanovljene.
Člani organov občine opravljajo svojo funkcijo praviloma neprofesionalno.
Občinski svet jc najvišji organ odločanja v občini. Občinski svet ima naslednje pristojnosti:
— sprejema statut občine,
— sprejema odloke in druge občinske akte,
— sprejema poslovnik za svoje delo,
— sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine
— potrjuje začasne nujne ukrepe,
— sprejema občinski proračun in zaključni račun,
— ustanavlja občinske odbore ter voli in razrešuje njihove člane,
— imenuje člane nadzornega odbora,
— imenuje volilne komisije za občinske volitve,
— voli in razrešuje podžupana,
— nadzoruje delo odborov, župana in podžupana,
— določa organizacijo in delovno področje občinske uprave ter nadzoruje njeno delo,
— določa načrt delovnih mest občinske uprave na predlog župana,
— imenuje višje upravne delavce na predlog župana,
— odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnin in nepremičnin,
— odloča o najemu občinskega posojila,
— razpisuje referendum,
— daje pobudo za sklice zborov občanov, določa nadomestilo oziroma plačo župana ter nadomestila članov občinskega sveta, odborov in nadzornega odbora,
— ustanavlja gospodarske in druge javne zavode ter javne gospodarske službe,
— daje koncesije,
— določa prispevke za opravljanje komunalnih storitev,
— daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
— odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut.
Občinski svet lahko za opravljanje stalnih oz. občasnih zadev iz svoje pristojnosti ustanovi enega ali več občinskih odborov.
Občina ima župana in enega podžupana.
Zupan je izvoljen na neposrednih volitvah, podžupana pa voli občinski svet z večino glasov vseh članov izmed občanov.
Zupan opravlja naslednje naloge:
— predstavlja in zastopa občino,
— skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta in občinskih odborov,
— vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
— opravlja druge zadeve, kijih določa zakon in ta statut.
Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset volivcev v občini.
Občinski svet oziroma župan lahko razpišeta svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.
Občinsko upravo vodi župan.
Župan je za izvajanje občinskih predpisov in odločitev občinskega sveta odgovoren svetu.
Za neposredno izvajanje nalog uprave skrbi tajnik občinske uprave, ki ga na predlog župana imenuje občinski svet.
Občina Borovnica organizira javne službe na naslednjih področjih:
— oskrba s pitno vodo,
— odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
— ravnanje s komunalnimi odpadki,
— odlaganje ostavkov komunalnih odpadkov,
— javna snaga in čiščenje javnih površin,
— urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
— pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka.
Občina Borovnica skrbi tudi za:
— javno razsvetljavo,
— plakatiranje in okraševanje naselij,
— urejanje pokopališč ter pokopališko _in pogrebno dejavnost,
— urejanje lokalnih cest
— dertizacijo in dezinfekcijo.
Občina Borovnica se poveže z drugimi sosednjimi občinami v širšo lokalno skupnost (pokrajino) zaradi uresničevanja skupnih koristi svojega prebivalstva.
Odločitev o vključitvi oz. izstopu občine v oz. iz pokrajine sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.
S statutarnim sklepom o vključitvi občine v pokrajino se določijo okvirne naloge; kijih bo občina prenesla na pokrajino. S potrditvijo statuta pokrajine občinski svet dokončno določi prenesene občinske pristojnosti pokrajine.
Na pokrajino prenesene lokalne zadeve širšega pomena, za katere občina daje soglasje pokrajini in so določena s pokrajinskim statutom so:
— določitev skupne lokacije odlagališča odpadkov na svojem območju,
— gradnja medobčinskih komunalnih objektov in naprav,
— gradnja in financiranje medobčinskih cest.
Do sprejema proračuna občine Borovnica se občina financira na podlagi Zakona o financiranju občin.
Do sprejema pravilnika o organizaciji uprave in sistemizacije delovnih mest za občino Borovnica, upravne zadeve za občino Borovnica opravlja uprava občine Vrhnika.
Sofinanciranje uprave se uredi s posebno pogodbo.
S sprejemom statuta občine Borovnica preneha delovati KS Borovnica v občini Borovnica.
s naš časopis
JANUAR 1995
5
BOROVNICA: OBČINSKI SVET
Statut gre v premišljevanje
ja
Občina Borovnica se ubada z začetnimi težavami, tako kot vse nove slovenske občine. K sreči ima vsaj njeno vodstvo glede na to, da je imela krajevna skupnost doslej svojo streho, vsaj nekaj začasnega zavetja. Županu Andreju Ocepku so odstopili prostor, kjer sta sedaj uradovala predsednik KS in tajnica, ta dva sta se preselila v sosednji prostor, telefon pa si še posojajo in pričakujejo nove linije. Lepo bi bilo, da bi nova občina imela vsaj še en dodaten telefon in vsaj en priključek za telefaks, kajti danes modernega poslovanja brez tega ni, strošek pa nadomesti številna pota.
Zdajšnji borovniški župan ima torej dve mizi in dva stola v prvem nadstropju na Paplerjevi 22 in je vsaj na začetku privzel za srečanja z občani tiste ure, ki so jih bili ljudje vajeni, namreč ob torkih pozno popoldne. Obiska se ob torkih ne zmanjka. Tam je tudi možnost za srečanja s sodelavci. Bilo jih je že nekaj, kajti pripravljali so občinski statut. Roki so napeti, kot včasih, kajti občinski statut mora biti sprejet tri mesece
po konstituiranju občinskega sveta, to pa je 15. marec.
Župan Andrej Ocepek predlaga, da bi pohiteli, čeprav je res, da je osnutek precej obsežen spis, ki marsikaj določa zelo podrobno. Zato je prepričan, da bi ga bilo treba čimprej prepustiti v širšo presojo borovniških občanov in namerava dve soboti v februarju, morda 11. in 18., odpreti občinska vrata, da se z Borovničani o statutu tudi širše pogovori, takole od 9. do 13. ure vsakokrat. To srečanje z občani in statutom si predstavlja kot pogovor ob kavici. Pravi, da bi šlo za neformalne pogovore, na katerih naj bi bili navzoči tudi člani statutarne komisije in nekaj članov občinskega sveta. Od slednjih pa je odvisno, ali bodo statut na seji ta teden dali v javno obravnavo. Statut bo na ogled na sedežu občine, ki je zdaj določen na Paplerjevi 22 v Borovnici.
Po drugi strani borovniški župan vabi vse, ki jih zanima delo v lokalni samoupravi, naj se tedaj zglasijo, lahko pa tudi ob drugih urah, in povedo, kaj bi radi delali.
Borovnica bo namreč potrebovala za svoj razvoj veliko usposobljenih in za delo pripravljenih ljudi, kajti tudi po statutu bo treba sestaviti občinske odbore, ki se bodo ukvarjali s strokovnimi zadevami. Takih ljudi pa je v vsakem kraju vselej premalo.
Kaj zdaj ima v rokah župan. Nekaj svojih znamenj je občina že dobila: ima svoj poseben račun in ima svojo štempiljko. To pa je začasno tudi vse.
Občinska tajnica Slavka Ger-dina uraduje še na Vrhniki, saj gredo finančni tokovi, dokler ni statuta in občinskega proračuna tako, kot je šlo doslej, ko je bila vodja občinskega proračuna.
Marsikdo je bil prepričan, da bo marsikaj že uredil kar v borovniški občini, vendar bomo nekaj časa še vedno romali na Vrhniko, kjer so poglavitni uradi državne uprave, ki bo poslej tudi urejala veliko zadev. Vendar o tem pišemo na drugem mestu. Pravzaprav gre tudi tu za prehodno obdobje, in pri ločevanju sta se občini Vrhnika in Borovnica odločili za me-
kc
og
Večer z županom in s svetniki
nili kih
i na led
sga
tut.
od-ga
lini
Občinska LDS v Borovnici je na dan samostojnosti zvečer v večnamenskem prostoru borovniške osnovne šole i pripravila predstavitev župana in občinskih svetnikov. Zaznati je bilo odsotnost številnih svetnikov, ki jim je morda predvsem vreme preprečilo udeležbo, čeprav ni drselo. Organizatorji tega srečanja so hoteli ljudem predvsem j priporočiti, naj bodo, kadar gre za lokalne zadeve, najprej lokalpatrioti, potem šele pripadniki strank. Opazna je bila nenavzočnost obeh občinskih svetnikov iz SLS in treh iz SKD, občinski svetnik z liste SNS je prišel na sreča-! nje protestirat, kar je javno povedal kar iz sredine dvorane in ni hotel sedet na oder, zato mu je strankarski kolega j 'o oponesel in poudaril, da tako vedenje pač ni vedenje cele njihove stranke. Polnoštevilno so bili zbrani občinski svetniki iz LDS, ZLSD in SDSS, ki so jih nekatere, čeprav jih ljudje poznajo, prvič videli v privlačni luči.
Župan Andrej Ocepek je ljudi pozval k zagnanemu delu in strpnosti, v tem duhu je nastopil tudi predsednik občinskega sveta Anton Kržič, edini udeleženec iz stranke SKD, spored pa je povezovala Maja Makovec Brenčič. '■ (Vsi trije na slikah). Potem seje večina ljudi preselila v TVD Partizan na prireditev, ki naj bi pomagala k obnovi doma.
Predavanje o Nepalu
V soboto, 28. januarja, zgodaj -in- zvečer se je v borovniški osnovni vet' šoli zgodil dogodek, kije napolnil »jih  Večnamenski prostor. To se ni godilo zaradi košarkarske tek-"te, ki se je ravno takrat odvijala v "n"  s°sednji telovadnici, niti se ni z8odilo kaj škandaloznega. Naša s°krajanka Urška Debevec je pripravila predavanje o svojem po-šin, tePanju po Nepalu, ki gaje ilustri-na- ra'a še z diapozitivi, ika.
Lansko jesen se je skupaj še z nekaj popotniki odpravila na tre-king okrog Annapurne, osemti-sočaka v pogorju Himalaje, ki ga mnogi Slovenci poznamo, kot tudi druge gore v njegovi okolici, saj so naši alpinisti na njihovih strminah dosegli marsikateri uspeh, kije odmeval tudi daleč preko meja naše male domovine. Zdaj je marsikdo imel priložnost te kraje videti vsaj na fotografijah, če se že
bno
bči-liče-
raji-nov
o se kra-con-
ena, na s
svo-
irav,
7n-
emi-Jeve
ivati
gasilski dom na bregu pri borovnici
Hiša za srečanja
Komaj leto dni je minilo, kar so ^e prebivalci Brega in Pakega od-'°čili, da popravijo gasilski dom Pa je tam življenje že čisto drugačno. Te dni so začeli urejati °der, tako da bo pripravljena no-Va faza za sprejem različnih sku-P'n, ki bi želele tam nastopati. y0stišče pa tako ali tako že deluje 'n je postalo zbirališče domačinov.
Prvi večji preskus ureditve do-^a po novem je bilo silvestrovanje, ki se ga je udeležilo precej Prebivalcev kraja, prišli so pa tudi °d drugod. Navzole je pozdravil borovniški župan Andrej Ocepek, g Je dan zatem nastopil mandat. J*M dobro so se imeli, čeprav so J"" ob svojem. Bili pa so tudi na .°Plem, saj je zdaj objekt zakur-Jen, tako da ljudi v domu več ne *e°e, kakor jih je včasih. Nekaj
dni pred novim letom so svoje silvestrovanje pripravili tudi malčki iz otroškega vrtca tam zraven in so se lepo zabavali. Pravijo, da je bilo prisrčno, kot že dolgo ne.
V začetku januarja je v gasilskem domu gostovala igralska skupina iz Blatne Brezovice z igro Pričarani ženin. Čeprav je gripa nekoliko omejila obisk, je bila dvorana polna, ljudje so bili z gostovanjem zelo zadovoljni. Pravijo, da si takih nastopov še želijo.
Po gasilskem občnem zboru prvo nedeljo v februarju nameravajo proti koncu februarja v goste priti znamenite mengeške harmo-nikarice, ki bodo izvajale domačo glasbo. Za pustno nedeljo pa pripravljajo tradicionalno pustova-nje, kakršno je bilo včasih značilno prav za ta dom.
ne more odpraviti tja in sijih sam ogledati. Poleg tega nam je Urška povedala tudi marsikaj zanimivega o navadah ljudi, ki tam živijo, o posebnostih njihovega trdega življenja. Pri premagovanju njihovih težav jim pogosto pomaga molitev, ki v takem okolju, kot je Nepal posebno odmeva, pomaga pa jim tudi njihova čudovita glasba, ki smo jo imeli priložnost poslušati skozi vse predavanje, posebno pa je prišla do izraza na koncu, ko ji je Urška pustila skupaj s sliko, naj nam govorita sami s svojim jezikom.
Borovničani so marsikoga presenetili, saj so se predavanja udeležili v takem številu, ki bi ga bil vesel tudi marsikateri predavatelj v kakšnem večjem slovenskem kraju. To res dokazuje, da niso od muh in da naj umolknejo tisti, ki pravijo, da se v Borovnici ne splača nič narediti.
M. J.
Asfalt na Pražico
Če bo šlo vse po sreči, bo tudi Dražica pri Borovnici že letos dobila asfalt. Gradbeni odbor je zelo aktiven in te dni začenja z zbiranjem denarja, ki ga bodo dali neposredni uporabniki ceste, se pravi, tamkajšnji prebivalci, največ, drugo pa bo verjetno kapnilo od drugod. Asafalt na Dražicojestar dolg, saj so si ga marsikje v krajih sedanje borovniške občine doslej že naredili. Novega asfalta naj bi bilo 2100 kvadratnih metrov.
hak prehod, se pravi, da delo občinske uprave ne bo zarezalo v siceršnji normalen tok življenja.
Se pa župan udeležuje vsega javnega življenja v občini, večino pisarne pa še vozi kar s seboj v avtomobilu. Veliko je nujnih stvari, še več pa je različnih ponudb in vsega drugega, s čemer različne agencije ponujajo svoje storitve, od različnih seminarjev do ugodnih nakupov opeke za občinsko streho. Smo torej v času tržnega gospodarjenja in mnogim se zdi, da so novi župani tisti, ki jim je treba pihati na dušo, da odvežejo mošnje. Bolje drži ga kot lovi ga.
Za pokušino pa posebej objavljamo nekaj členov iz borovniškega osnutka občinskega statuta, kakršnega bodo ali pa ne bodo svetniki dali v javno obravnavo. Včasih so rekli: kakor si bomo po-stlali, tako bomo ležali. Zdaj je torej čas, da si tudi v občini, kakršna je borovniška, življenje uredimo po svoje - pa najsi nam hočejo državni uradniki spet predpisovati, kako naj živimo.
TONE JANEŽIČ
BOROVNICA
Trije gasilski občni zbori
V borovniški občini bodo ta mesec občni zbori treh gasilskih društev. Borovniški gasilci se bodo sešli v soboto, 4. februarja zvečer, in bo zbor na moč slovesen, saj letos proslavljajo 110. obletnico ustanovitve PGD Borovnica, zato se bodo dogovorili tudi o vsebini praznovanja, ki bo predvidoma v juniju. Naslednji dan popoldne bo občni zbor brežan-skih gasilcev v obnovljenem in oživljenem gasilskem domu Breg-Pako, kjer nameravajo okrepiti vodstvo društva. Teden dni kasneje bo tudi občni zbor gasilcev v Brezovici pri Borovnici.
Sedež nove občine Borovnica pa bo »začasno« na Paplerjevi 22 kjer je sedaj sedež KS Borovnica.
UREDITEV POKOPALIŠČA
Prostor za tri leta
Borovniška božja njiva (dobesedno, saj je večina zemljišča še v lasti župnije, ali uradno Rimoka-toliškega župnijstva, spodnji konec pa je na občinski zemlji) je večna tema v borovniškem koncu in doslej po številnih razpravah ni prišlo do prave ureditve, vendar bo letos le treba nekaj narediti, da se vsaj za tri leta podaljša možnost novih pokopov, kajti prostor seje neusmiljeno zapolnil. Za začasen poseg so se v Borovnici odločili, ker je nujen, načrti, s katerimi je doslej operiral odbor za pokopališče, pa še niso dobili zelene luči.
V tem času seje ugotovilo, daje mrliška vežica kljub temu, da je sezidana po Plečnikovem osnutku, glede na vežice tudi v manjših
krajih nekoliko preskromna. Tudi stisnjena je ob pokopališki zid in izpred nje se težko razvije malo večji pogrebni sprevod. Zato bo treba zadevo ponovno domisliti, kar zahteva več časa.
V skrajni sili si bodo pomagali tako, da bodo potok Malence, ki je zgoraj že prekrit, prekrili tudi ob spodnji dolžini, kjer je danes jarek, prej pa vanj položili cevi, da bo voda neovirano odtekala. S tem bodo dobili stranski dostop na pokopališče, tjakaj nameravajo postaviti tudi kontejnerje za odpadke, ki so zdaj na prostoru pred cerkvijo, poravnati nameravajo tudi brežino za pokopališčem. Dela se bodo začela, če bo lepo vreme, takoj.
VRTNARSTVO RAHNE Andrej Rahne, s.p.
Ulica bratov Mivšek 34
Borovnica
tel.: 061 746-096
TURISTIČNO DRUŠTVO BOROVNICA
Dejavnost se širi
Predvsem zato, ker je Borovnica nova občina, ima domače turistično društvo na začetku leta velike načrte. Že pre'd občnim zborom, ki ga bodo imeli 17.februarja, so se na sestanku vseh prizadetih borovniških društev, ki objekte uporabljajo, dogovorili, da nameravajo za silo pokrpati objekte in pospraviti ter urediti odprti večnamenski prostor v Mav-covi dolini. Tam imajo Borovničani sicer vsako leto poleti različne prireditve, od gasilskih veselic, lovskega golaža do drugih. Težava je samo v tem, da lokacija zaradi denacionalizacije še nima končno znanega lastnika, tudi na tisto, kar je vrisano v karte, se ni mogoče čisto zanesti. Vendar pa Borovničani sodijo, da bi bila kljub temu sramota, če bi ostalo stanje tam pod skakalnicama tako, kot je zdaj in se bodo lotili zasilnih popravil.
Takoj po ureditvi poti mimo slapov v soteski Pekel pri Borovnici in ko so obnovili stari mlin, ki je propadal, streho pa so za likof pokurili nikoli odkriti nočni izletniki, seje pokazalo, da turisti sicer radi pridejo in jih je vsako ieto več, toda lastnik obstoječega gostišča v Peklu zelo nerad gleda, da mu mažejo najmanjše prostore, če že niso njegovi gostje. Zato si prizadevni borovniški turistični za-gnanci prizadevajo na začetku poti proti vrhu zgraditi hišico za nujne biološke potrebe, da izletniki ne bi ponečejali narave. Zasnova takega objekta že stoji, toda nadaljevanje je ogrozil spor konceptualne narave, ali objekt sodi v tisto okolje. Letos nameravajo zadevo domisliti in najti za vse sprejemljivo in dovoljeno rešitev: za izletnike naj bo priročna in opazna, za tiste, ki jih moti, pa
ravno prav skrita. Kaj je boljše, da so izločki vsepovsod ali da so pospravljeni na en prostor.
Turističnemu društvu so se v januarju pridružili numizmatiki (zbiralci starega denarja) iz Borovnice in z Vrhnike. Tako je društvo okrepljeno. Prvi skupen projekt je bil viden za novo leto: izdali so stenski koledar, na katerem so stare borovniške razglednice. To sicer ni numizmatična zadeva, vendar je res, da je med zbiralci starih kovancev in novcev tudi nekaj takih, ki imajo bogato zalogo starih razglednic. Jeseni je izšla tudi turistična karta krimskega pogorja in okolice, tako da je mogoče na krajši izlet okrog Borovnice tudi s prstom po dokaj natančnem zemljevidu. Karto prodajajo v društvu.
Pred novim letom so v večnamenski prostor povabili folklorno skupino France Marolt, vendar v predprazničnem ozračju Borovničani niso napolnili niti stolov. Verjetno je to zato, ker je nekoliko odpovedala propaganda, nekatere plakate pa so neznanci odtrgali, ko niso bili niti še dobro obešeni. Večer je bil kljub temu bogat, občinstvo, kije prišlo, pa je bilo zadovoljno.
Zato pa je bila dvakrat večja udeležba kot leto poprej na odtlej
Dvakrat Prešeren
tradicionalnem pohodu na Poko-jišče, ki je vsako leto na Štefanov dan. Zakaj pohod prav na Štefanovo: ker je državni praznik in je na Pokojišču temu svetniku posvečena cerkev. Prišlo je okrog 70 pohodnikov, ki so vsi živi in zdravi ter odteščani prišli nazaj v dolino. Glede na razdružitev občin bo konec leta to že pohod v drugo občino, če se vmes kaj ne zgodi.
Uspeh društva je tudi, da se je znalo povezati v Ljubljansko turistično zvezo, od katere si obetajo predvsem veliko strokovno pomoč pri delu.
Te dni v društvu vabijo člane, naj poravnajo letno članarino, da bodo imeli vsaj za' pisarniške stroške. Res pa je, da so pred koncem lanskega leta društveno pisarno opremili z računalnikom, tajnika poslali na računalniški tečaj, potem pa bodo moderno poslovali.
Mladi iz kluba Slap vas vljudno vabijo, da se 7. februarja ob 19. uri udeležite prireditve, ki jo v večnamenskem prostoru šole pripravljajo v počastitev slovenskega kulturnega praznika.
Posebno tradicionalno Prešernovo prireditev pripravljajo tudi v gostilni Most na Dražici, vendar že v nedeljo, 5. februarja popoldne.
V kulturnem centru PAVZA na Vrhniki razstavlja
Borovničanka Mihaela Maraž
Portret Mihaele Maraž
V četrtek, 19. januarja, je bila v Kulturnem centru PAVZA na Vrhniki (Dom Karla Grabeljška) otvoritev razstave slikarke Mihaele Maraž iz Borovnice. Razstava bo odprta približno mesec dni. Slikarko in njeno delo predstavljamo nekoliko podrobneje.
Mihaela Maraž že od malih nog živi v Borovnici. Osnovno šolo je končala konec 60-ih let in vseh osem let je kazala nedvomen talent za risanje in slikanje. Po končani osemletki je obiskovala Pedagoško gimnazijo v Ljubljani in tudi tam so jo poznali kot človeka, ki mu estetika in umetnost, predvsem likovna, pomenita zelo veliko. Daje temu res tako, priča tudi dejstvo, da seje vabilu na otvoritev razstave z veseljem odzval tudi njen profesor g. Jelinčič s svojo soprogo, ki je, mimogrede, tudi poučevala Mihaelo na gimnaziji. Po končani maturi je Mihaela nekaj časa študirala umetnostno zgodovino.
Ves čas pa je marljivo izpolnje-
vala svoje znanje iz likovne umetnosti. V sedemdesetih letih je bila eden najbolj aktivnih članov likovne sekcije Samorastniki, ki je v Borovnici in v Bistri v tistih letih pripravila več razstav likovnih del svojih članov. Žal je dejavnost sekcije kmalu zamrla. Toda Mihaela Maraž je vsak prosti trenutek izkoristila za slikanje. Precej svojih del je bodisi poklonila svojim prijateljem, bodisi prodala. Toda kljub vsemu ji je uspelo z osemnajstimi svojimi deli, ki izvirajo predvsem iz novejšega obdobja, pripraviti razstavo.
Mihaela kot človek, zaljubljen v lepote narave, silno rada hodi v hribe, predvsem pa jo, o čemer pričajo tudi njene slike, privlači Posočje in lepote Trente. Nedvomno jo privlačijo tudi tihožitja s cvetnimi aranžmaji.
Za neafirmirane ustvarjalce je velik korak že to, da zberejo dovolj poguma in predstavijo svoja
dela očem javnosti. Vsekakor bo Mihaela Maraž ustvarjala še naprej, se izpopolnjevala in če gre verjeti njenim besedam, v kar pa ne dvomim, nam bo še kdaj pripravila tako prijeten in zanimiv kulturni dogodek, kot je bila njena prva likovna razstava.
Ob tej priložnosti bi se Mihaela rada najtopleje zahvalila ga. Bojani Vogrinec, ki je tako prijazno ponudila prostore restavracije Pavza in dvorano ter svojo pomoč pri pripravi razstave, brez katere bi le-ta težko zagleda luč sveta.
Havla tudi vsem, ki ste se odzvali vabilu na razstavo, predvsem pa ravnateljici OŠ Borovnica, ga. Danieli Hanžel, in g. Andreju Ocepku, županu Borovnice, zlasti slednje dejstvo daje upanje, da se tudi kulturi v Borovnici obetajo lepši časi.
J. A.
OB ODPRTJU RAZSTAVE SLIKARKE TATJANE JENKO
Ena njenih značilnih slik, dolina Trente
Borovničani so se v velikem številu udeležili otvoritve razstave na Vrhniki v Kulturnem centru.
OBVESTILO
Obveščamo vse naše člane, simpatizerje in vse, ki bi se morda še želeli včlaniti, da imamo
uradne ure vsak četrtek od 18. do 19. ure. Pisarno imamo v stari glasbeni šoli, poleg kina, v pritličju. Lepo vabljeni.
Slovenski krščanski demokrati Občinski odbor Vrhnika
G. T., d. o. o. KOCKA
ima na zalogi vse za pusta." maske lasulje, šminke
in številne druge rekvizite.
TRGOVINI KOCKA Borovnica, Rimska o 32, tel. 061 746 613 Vrhnika, Stara cesta 34, tel. 061 755 335 Odprto:
ob delavnikih od 9. do 19. ure
ob sobotah od 8. do 12.3o.
Ob nedeljah in praznikih zaprto.
V Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki si lahko ogledate razstavo slik slikarke Tatjane Jenko, članice Društva likovnih samorastnikov Ljubljana.
Tatjana Jenko je dosegla likovno izobrazbo na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je več let obiskovala večerno likovno šolo. Njeni mentorji so bili akademski slikarji Novinc, Erič, Huzjan in Gvardjančič. Od leta
1989 do leta 1991 se je izpopolnjevala tudi v šoli akademskega slikarja Sava Sovreta. V letih od
1990 do 1994 je imela 7 samostojnih razstav v Ljubljani, 9 samostojnih razstav sirom po Sloveniji ter 4 samostojne razstave v tujini (Celovec, Malmo, Opčine in Gorica). Sodelovala pa je tudi pri skupinskih razstavah v Ljubljani in drugod po Sloveniji. Skupinska razstava Ex-tempore: Ljubljanski, Podobe Ljubljane je leta 1991 perjela 1. nagrado strokovne žirije.
Ob odprtju razstave v Cankarjevem domu na Vrhniki, kije bila v torek, 24. januarja, je o njenem delu spregovoril tudi akademski slikar in likovni kritik Dušan Lipovec. Ustavil seje pri njeni motiviki akrilnih slik, ki je krajina in veduta. Starejše krajine na manjših formatih odlikuje poleg značilnih kompozicijskih rezov in oblikotvornih poenostavitev predvsem zoženost barvne skale na zeleno-srebrnosive tonalitete, ki pridejo do izraza v številnih prefi-njenih odtenkih, ki pa so tu in tam obogateni z rahlimi odtenki rdeče barve.
Tudi novejše akrilne podobe iz let 1993 in 1994 so še vedno vezane na varovalno odslikovanje krajine, ki je sicer topografsko spoznavna, vendar tudi pri tem slikarka teži k poenostavitvam. V slike so včasih vneseni tudi simbolni ali celo fantastični elementi, kot so velike krožne tvorbe v sicer gluho prazni obmorski pokrajini. Slikovite so tudi krajinske kompozicije, pri katerih slikarka gradi slikovna polja s plastenjem slikarskih črt horizontalnih ali vertikalnih, pa tudi diagonalnih linij.
Zanimivost zadnjih slik Tatjane Jenko so tudi delno poslikani okviri, ki se stapljajo s sliko in se pretvarjajo v slikovno polje ter postajajo že kar prepoznavni znak njenega slikarstva.
Spored Vrhniškega kina v februarju 1995:
4. 2., sobota, ob 18.00:
ČUDEŽ V 34. ULICI — amer. kom. MIRACLE ON 34 th STREET — Režija: Les Mayfrield
V gl. vi.: Richard Attenborough, Elizabeth Perkins, J. T. Walsh, Dylan McDcrmott, James Remar, Mara Wilson, Robert Prosk
5. 2., nedelja, ob 17.00 in 20.00: JUNIOR — amer. kom. Režija: Ivan Reitman
V gl. vi.: Arnold Schwarzenegger, Danny DeVito, Emma Thompson
7. 2., torek, ob 20.00:
RUBY CAIRO — angl. kriminalka
Režija: Greame Clifford
Vgl. vi.: Andie MacDowell, Liam Ne-
eson, Viggo Mortensen
12. 2., nedelja, ob 17.00 in 20.QO: POLICIJSKA AKADEMIJA. 7 — Misija v MOSKVI — amer. kom. POLICE ACADEMY — MISSION TO MOSCOU — Režija: Alan Metter
V gl. vi.: George Gaynes, Michael Winslow, David Graf, Ciaire Forlan
14. 2., torek, ob 20.00:
INTERVJU Z VAMPIRJEM — amer.
srhljivka
INTERVIEW WITH THE VAMPIRE — Režija: Neil Jordan
V gl. vi.: Tom Cruise, Brad Pitt, Stephen Rea, Antonio Banderas, Christian Slater, Kirsten Dunst
18. 2., sobota, ob 18.00 in 20.00: TRIJE LOPOVI IN POTEPIN — amer. kom.
BABY'S DAY OUT — Režija: Patrick Read Johnson
V gl. vi.: Joe Mantegna, Lara Flynn Boyle, Joe Pantoliano
19. 2., nedelja, ob 17.00 in 20.00: ŠUND — amer. gangsteriada PULP FICTION — Režija: Quentin Tarantino
V gl. vi.: John Travolta, Bruce Willis, Uma Thurman, Harvey Keitel, Christopher Walken, Samuel L. Jackson, Rossana Arquette
26. 2., nedelja, ob 17.00 in 20.00: TRI ZALJUBLJENA SRCA — amer. kom.
THREE OF HEARTS — Režija: Yurek Bogoyevicz
V gl. vi.: William Baldwin, Kelly Lynch, Sherilyn Fenn
Lepote slovenskih pokrajin
na slikah
Slikarka Tatjana Jenko
Ugotovimo lahko, da je slikarka Tatjana Jenko z vztrajnim likovnim delom dosegla stopnjo, ki ji nudi dovolj širok razpon likov-
nih poskusov in pristopov, ki prinašajo vse bolj zrele slikarske dosežke.
Mateja Šmuc
Izmed njenih slik je zanimiva tudi barjanska pokrajina in »Naš« Mali plac.
Novosti v Cankarjevi knjižnici
0 Splošno
Otrok in knjiga
Poslovni almanah gospodarskega vestnika
Georges, J.: Pisava — spomin človeštva
Slovenski almanah 95
1 Filozofija — Psihologija
Asta, L.: Angeli Holbeche, S.: Moč sanj Tušek, M.: Psihologija športa Russell, P.: Sedaj: konec časa Razpol 8
2 Verstvo
Halevi, Z. S.
Kabala
3 Družbene vede
Brejc, M.: Vmesni čas Jež, B.: Yu, nikoli več Zgodovina koroških Slovencev Turk, L: Uvod v ekonomiko gospodarske družbe
Leveč, A.: Učenec z izgubo sluha v vašem razredu
Sallman, J. M.: Čarovnice, satanove neveste
Osredečki, E.: Nova kultura poslovnega komuniciranja Kunaver, D.: Vrabčja šola lepega vedenja
5 Uporabne vede
Oshawa, G.: Makrobiotični zen ali umetnost pomladitve... Muževič, B.: Moj zdravnik — narava Pokom, D.: Prehrana bolnika Speryyn, N. P.: Šport in medicina Bergant, S.: Z morejm v sebi Pavlin, D.: Sodobni kmetijski na-svetnik
Dovjak, M.: Poškodbe pri opravljanju gospodinjskih del
Trček, A.: Prehranski nasveti za mlade Nahtigal, F.: Naučimo se uporabljati okna
7 Umetnost — Razvedrilo — Šport
Vodnik po slikarstvu Hudnik, L: Zvezde Panofski, E.: Pomen v likovni umetnosti
8 Književnost — Jezikoslovje — Leposlovje
Slovenski pravopis 1 Sedem na mah Mate, M.: Babica v supergah Ciciban opazuje, meri, sklepa Sewell, A.: Črni lepotec Andersen, H. C: Divji labod Brezina, T.: Izgubljeni v džungli Disney, W.: Lepotica in zver Žabot, V.: Skrivnost močvirja Vi-lindol
Kleč, M.: Svetloba kot zrcalo Welch, J.: Ukani vrano Veliko nas je ... uganke Fritz-Kunc, M.: Borboletta Petan, Ž.: Do amena in naprej Ausperger, A.: Kitajski zapiski Zorman, R.: Metuljčki Kavčič, V.: Minevanje Tomazin, L: Pustolovščine v Tibetu Sivec, I.: Triglavski kralj Mikein, M.: Zgodbe slovenskega poletja
9 Zemljepis — Biografije — Zgodovina
Stanič, S.: Amerika Enciklopedija Slovenije Imbert, B.: Izziv tečajev Delcambre, A.: Mohamed, Alahov prerok
Babin, P.: Sigmund Freud-Tragična osebnost v dobi znanosti Kržišnik, Z.: Slovenski politiki izza pomladi narodov
Wiesenthal, S.: Pravica, ne maščevanje: spomini
Savli. J.: Slovenska znamenja
V novembru smo zaprosili za denarno pomoč pri nabavi novega službenega avtomobila za Zdravstveno postajo Borovnica. Obrnili smo se na zasebne podjetnike in na podjetja v Borovnici in okolici. Na naše vabilo so se odzvala tri podjetja: IGZ INŽENIRING, Franc Debevec — el. dvigala in Jurček d.o.o. Ob tej priložnosti se vsem trem najlepše zahvaljujemo.
Službeni avtomobil, s katerim se vozita zdravnici na hišne obiske, za delo na terenu, je v zelo slabem stanju in vožnja postaja iz dneva v dan bolj nevarna. Zaradi slabih finančnih razmer žal ne moremo sami kupiti avtomobila. Obračamo se še na druge ljudi dobre volje, da finančno pomagajo pri uresničitvi nakupa novega službenega vozila. Sredstva lahko nakažete na žiro račun ZD Vrhnika 50110-603-54341 sklic na št. 00-753
Vsakega Vašega prispevka bomo veseli, sredstva pa bodo namensko porabljena. Že vnaprej se vsakemu najlepše zahvaljujemo.
V imenu vseh zaposlenih v ZD Vrhnika še posebno pa ZP Borovnica, dr. Dušan Mihelčič, direktor.
naš časopis
JANUAR 1995
društvo za varstvo naravne in kulturne dediščine »meček«
Ne pospravijo za kolinami
RAZISKOVALNA NALOGA MIJE KRSNIK
Domača obrt v občini Vrhnika
Društvo za varstvo naravne in kulturne dediščine je že pričelo z delom, čeprav uradno še ni bilo predstavljeno. Pomembno je namreč, daje treba že takoj opozoriti na nekatere nečednosti, ki se dogajajo v našem okolju, ki nas, ljubitelje narave, še kako motijo. Kaj se dogaja, boste rekli? In to pozimi, ko je mraz? Žal je to čas domačih praznikov, praznikov kolin. Opažamo, da marsikje svinjskih kož ne oddajajo, kot je to v navadi, temveč jih »zbašejo« v polietilenske vrečke in odvržejo v grmovje. Več takih primerov smo opazili s svinjskimi, zajčjimi in drugimi kožami. Ostaneš brez besed, ko vidiš ogabno, nagnusno gmoto, ki so jo tu in tam že raz-vlekle živali, pojedle pa je niso, ker tudi njim ni prijalo. Kaj se bo zgodilo s temi odpadki? Če jih ne bo nekdo pospravil za brezvest-neži, bodo pri manjši odjugi gnile v naravi in dajale nečeden vtis sprehajalcu. Največ takih primerov je opaziti v smeri proti Stari cesti in ob cesti na Lesno Brdo. Prav tam je še vedno črno odlagališče nesnage za nekoga, ki mu ni par, kaj se bo z njegovo »svinjarijo« dogajalo vnaprej, glavno je, da ima on čisto dvorišče. Tak človek se ne zaveda, da je v bistvu Počistil svoje domovanje in vso nesnago odvrgel sosedu, vaščanu. Neverjetno je, kako nekateri še vedno niso dovolj osveščeni glede Jega. Najbolj žalostni bodo mlajši ljudje, ki z. ljubeznijo in pozornostjo proučujejo vrste odpadkov, količino onesnaženosti potokov, ohranjanje še neonesnaže-nega okolja, skrbijo za ohranitev davnih preteklosti-fosilov. Oni so Ponosni na vso naravno in kulturno danost domačega okolja ~~ naravnega okolja.
Skušajmo malo pomisliti prav na mlade ljudi, ki bodo hoteli ohraniti prelepe kotičke v naši Krajevni skupnosti, kot so npr.: Stara cesta, Mrzli studenec, potok
Zrnica, kamnoloma Drenov Grič in Lesno Brdo ter Barje čez cesto proti Bevkam. Prav tam se bodo kmalu pojavile opozorilne table, ki bodo tako tujce kot domačine opozarjale:
— Zacvetele bodo pomladanske cvetice, zelo lepe in nekatere med njimi zelo redke. NE TR-GAJMO JIH! Naj se ohranijo in bogato razmnožijo.
— V gozdu živali potrebujejo mir in se ob vsakem hrupu vznemirijo in bežijo. NE POVZRO-ČAJMO PREVELIKEGA HRUPA!
— Večkrat mislimo, da odvrženi predmet v vodi ne bo viden. NE MEČIMO ODPADKOV V VODOTOKE!
— Bodimo »junaki« in vso navlako odpeljimo na vrhniško deponijo ali pa jo vsaj oddajmo smetarjem. NE ODLAGAJMO SMETI V GOZDU!
— Avto lahko operemo doma,
še primerneje bo kar v avtopralni-ci, kjer je vse tako urejeno, da se odplake z olji in podobnim stekajo v kanalizacijo. NE ČISTIMO AVTOMOBILOV OB POTOKIH!
— Naše območje je bogato z minerali, kamninami in fosili. PREPREČUJMO ROPANJE FOSILOV!
Zelo hvaležni bomo vsem, ki bodo upoštevali napise na tablah ali celo sami opozorili kršitelje lepega vedenja v naravi.
Naj se ob tej priložnosti zahvalimo sponzorjem, ki so finančno pomagali pri zagonu Društva za varstvo naravne in kulturne dediščine. To so bili: Zdrave Kerš-manc, Dane Kolšek, Ivan Kaste-lic, Franci Friškovec, Haso Ger-zič, Silvo Kastelic, Mladen Baič, Ivo Puzigača, Borko, Franc Je-lovšek, Zvone, Miro in posebej Izvršni svet SO Vrhnika ter Ribiška družina Vrhnika.
»MEČEK«
Program nekaterih prireditev in dogodkov v februarju
koncert ljudskih pesmi, samospevov in canzon,
harmonikar Vital Ahačič in tenorist Miloš Genorio
6. 2. 95 ob 20. uri v Mali dvorani CD,
gledališka predstava KD Blatna Brezovica
»Dva ženina«
11.2. 95 ob 19. uri v CD,
predstavitev knjige Tatjane Oblak z Verda,
»Brez sladkorja, prosim«,
predavanje o vzgoji cvetja, »Turistično društvo Blagajana,«
22. 2. 95 ob 18. uri v Mali dvorani CD, za OŠ Ivan Cankar:
koncert pevskega zbora pod vodstvom zbor. Helene Grbac 6. in 7. 2. 95,
LGL — Veliki dobrodušni velikan — 21. 2. 95.
Zveza kulturnih organizacij Vrhnika
10 LET MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA
Drenov Grič - Lesno Brdo
Prav na dan slovenskega kulturnega praznika bodo pevci Mešanega pevskega zbora Drenov Grič — Lesno Brdo praznovali svoj okrogli jubilej delovanja. V ta namen bodo v soboto, 11. februarja 1995, ob 19. uri pripravili celovečerni koncert v gasilskem domu na Drenovem Griču.
Natanko pred desetimi leti so se namreč pevci prvič zbrali na pobudo g. Mirana Kržmanca. V dvorani gasilskega doma so posedli za skupno mizo in pričeli Prepevati. Z velikim užitkom so dajali voljo eden drugemu. Naj-Prej so se preiskusili z najbolj domačimi narodnimi pesmimi, ki so Jih vsi prisotni bolj ali manj poznali. Prve vaje ni in ni bilo konec. Poskus je uspel, ideja o ustanovit-vi pevskega zbora v kraju je zagledala zeleno luč. Na prvih vajah zbrani ljubitelji petja so se domenili za redne vaje, dan, uro in kraj. Velika dvorana gasilskega doma ni bila najprimernejša, zato so se Preselili v staro osnovno šolo ob glavni cesti. Ljudje so prihajali na vaje ob vsakem vremenu, nič jih ni zadržalo doma. Vsi željni petja in še posebno druženja so se redno zbirali in kmalu postali velika družina prijateljev —pevcev.
Sprva so pevci prepevali preprostejše, manj zahtevne pesmi. Kasneje se je zahtevnost pesmi stopnjevala, stopnjevala pa se je tudi kakovost dela. S prvim na-
stopom doma so prebili led tudi v predstavitvi. Začetna trema je kmalu izginila, nastopi pa so postajali čedalje številnejši. Sodelovati so začeli tudi v nastopih zunaj domačega kraja, največ nastopov pa so pripravili doma.
Z domačimi folkloristi že dlje časa pripravljajo tradicionalne prireditve, kot so: novoletna prireditev za ostarele člane krajevne skupnosti Drenov Grič — Lesno Brdo, pa prireditev ob dnevu žena in materinskem dnevu (danes) in druge.
V desetih letih delovanja se je pri pevskem zboru izmenjalo nekaj zborovodij in jih z veseljem omenjam. To so bili: Helena Gr-bec, Majda Smrke-Kos, Blaž Jur-jevčič in Mojca Oblak. Mojca je s pevci najdlje in jo imajo za svojo. Menim, da se Mojca med njimi dobro počuti in da je vesela vsakega napredka v kakovosti zbora. Videti je, da bo tudi še ostala in tega smo zelo veseli. Slabo je namreč neprestano menjati zborovodje. Zborovodja, ki že dolgo vodi svoj zbor, pozna vsakega člana v dno duše in ve, kaj lahko od njega pričakuje.
Vse zborovodje bodo pevci povabili na svoje slavje in želijo, da bi jim vsak dirigiral po eno pesem. Tudi pevce, ki so nekoč prepevali, vabijo medse, da bi z njimi po dolgem času zopet zapeli kakšno »staro« pesem.
Naj še zapišem, kje in ob kakš-
VABILO
Mešani pevski zbor KUD Drenov Grič — Lesno Brdo praznuje 10. obletlnico obstoja in vabi na jubilejni koncert,
ki bo 11. februarja 1995 ob 19. uri v dvorani gasilskega doma na Drenovem Griču.
Avtorica raziskovalne naloge Mija Krsnik
nih priložnostih so člani pevskega zbora Drenov Grič — Lesno Brdo nastopali. Predvsem so se redno udeleževali občinskih revij pevskih zborov že od vsega začetka. Z veseljem so skupaj zapeli z vsemi pevci v občini Vrhnika na novoletnih srečanjih. Večkrat so obiskali oskrbovance Doma upokojencev na Vrhniki, kjer so se srečali z najstarejšimi člani Krajevne skupnosti Drenov Grič — Lesno Brdo. Po zadnji vojni so večkrat popestrili program vojakom raketne brigade v Ljubljani. Kot že rečeno, pa so največ nastopali doma in svoje vaščane s pesmijo pospremili na zadnji poti.
Zadnja leta redno organizirajo Novoletno-božične koncerte. V goste povabijo še kak drug zbor, letos so npr. Moški PZ potniškega prometa iz Ljubljane, lani MePZ Dragomer itn.
Če hočete slišati MePZ Drenov Grič — Lesno Brdo, kako poje, pridite na jubilejni koncert na Drenov Grič. Lepo vabljeni še posebno vaščani Drenovega Griča in Lesnega Brda.
Tonka Permoser Žvab
Mija Krsnik, študentka 4. letnika geografije in etnologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je doma z Loga. Predstavitev njene raziskovalne naloge v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki je nedvomno povezana tudi s srečanjem z dr. Bogatajem pred štirimi leti na 1. razstavi spominkov na Vrhniki. Na prvem mestu pa je*zanesljivo Mijina odločitev, da prične neposredno raziskovati okolje, v katerem živi. Tako je nastala seminarska naloga z naslovom Domača obrt v občini Vrhnika. Poleg seminarske naloge je pripravila tudi razstavo; oboje, seminarska naloga in razstava pa je dragocen prispevek k ohranjanju naše kulturne dediščine. Kot pomoč pri ogledu razstave je pripravila tudi jedrnat vodnik po razstavi, kjer so predstavljene glavne ugotovitve njenega raziskovalnega dela.
Domača obrt je danes tista gospodarska dejavnost, ki je bila v preteklosti poglavitna in seje do danes zaradi hitrega tehnološkega in ekonomskega razvoja ohranila kot prežitek ali pa je iskala novo vlogo v potrebah sedanje družbe. Na območju občine Vrhnika je izmed 130-ih panog zastopanih le slabih 20. Na razstavi sta bili predstavljeni obe skupini, tako prežitek kot tudi perspektivne obrti. Poudarek seminarske naloge pa je stik preteklosti s sedanjostjo oziroma iskanje nove vloge domače obrti v sodobni družbi na območju vrhniške občine. Na tem območju so imele vse obrti svoj vrhunec v tridesetih letih tega stoletja in po gospodarski krizi ter ob intenzivni industrializaciji niso uspele ponovno zlesti nazaj na zeleno vejo. Večinoma so bile prepuščene same sebi in niso imele skoraj nikakršne podpore države in občine.
Med obrti, ki so in nekatere še vedno delujejo na našem območju, sodijo: kovaštvo, kolarstvo, pletarstvo, mizarstvo, čevljarstvo, klekljarstvo, pletiljstvo in vezilj-stvo, tkalstvo, sodarstvo, lectar-stvo, žganjekuharstvo, sedlarstvo, rezbarstvo in spominkarstvo. Poleg teh pa je v seminarski nalogi omenjena tudi domača obrt v domu upokojencev.
Kovaštvo je poklicna obrt, kije zaradi pestrosti izdelkov nudila dovolj dela v vseh letnih časih, kljub temu pa se do danes ni obdržala.
Kolarstvo je bilo ves čas povezano s kovaštvom. Glavni izdelek
je bil voz, kar pa ne pomeni, da so zanemarjali druge izdelke. Danes pravih kolarjev na Vrhniki ne najdemo, saj so se preusmerili v avtoličarje ali pa so ostali pri lesu, le izdelki so drugi. Pletarstvo je najštevilčnejša in najbolj obetajoča obrt na Vrhniki, za katero je dovolj povpraševanja.
Mizarstvo spada med najštevilčnejše obrti na Vrhniki, kije izrazito poklicna ali pa že kar industrijska proizvodnja.
Čevljarstvo je bilo nekoč zelo razširjeno, dandanes pa je njihovo delo v glavnem uslužnostno (popravila čevljev).
Klekljarstvo je omejeno na hišno dejavnost in se z njim večinoma ukvarjajo ženske, kar velja tudi za pletiljstvo in veziljstvo. Za zaton znanja kleklanja se ni bati, saj so organizirane delavnice po šolah in gasilskih domovih.
Tkalstvo je do danes že skoraj izumrlo, saj industrializacija tu sploh ni bila milostna.
Za sodarstvo po Sloveniji v glavnem ni povpraševanja, treba pa je poudariti, da Vrhnika sploh ni spadala med območja, kjer se je razvilo v večji meri.
Blagajane in osati
Komisija za ocenjevanje javnih zgradb in ustanov Turističnega društva Blagajana je lani pridno obhodila Vrhniko in nekatere okoliške kraje ter na koncui posredovala naslednje predloge za podelitev blagajan in osatov, javnih pohval in javnih graj. Blaga-jano naj dodelijo Tehničnemu muzeju Slovenije in gradu Bistra, Cankarjevi knjižnici in obema Pe-trolovima črpalkama. Javne pohvale se izrečejo za stavbo Črni
Lectarstvo je bilo včasih nepogrešljivo ob najrazličnejših cerk-
venih praznikih, danes pa je Francka Zalaznik edina, ki nas ob takih priložnostih zalaga z medenimi kruhki.
Žganjekuharstvo sodi med obrti, katerih prihodnost ni vprašljivo, saj je žganje dobrodošlo kjerkoli in kadarkoli (seveda v zmernih količinah).
Izdelki sedlarjev so se včasih, ko je bila konjska vprega edino prevozno sredstvo, pogosteje uporabljali, danes pa je tega zelo malo. Mojstri sedlarstva iščejo novo vlogo v tapetništvu.
Rezbarstvo se je v vrhniški občini prvič pojavilo z Dušanom Tomšičem in kaže, da se bo z njim tudi končalo.
Spomnikarstvo ima svoj namen v dekoraciji in obdarovanju, žal pa se izdelki kljub iskanju originalnosti največkrat izrodijo v kič.
Glede na vse lahko sklenemo, da domača obrt ni stalnica, temveč se je skozi zgodovino spreminjala in se spreminja še danes. Vse to nas privede do spoznanja, da ni več takih obrti, kot so bile v preteklosti. Spremenil seje način dela, predvsem z uporabo strojev, s podeželja se je prenesel v mesta in tako dobil svoj delovni prostor ter najeto delovno silo.
Mateja Šmuc
Značilno čevljarsko orodje, ki pa ga je v rokah obrtnikov videti vedno redkeje. •
Tudi to je Vrhnika
Na Osnovno šolo Ivana Cankarja je prišlo zanimivo pismo, ki ga objavljamo:
Dovolite, da se z vašo pomočjo zahvalim neznanemu dečku — verjetno vašemu učencu — za pomoč, ki mi jo je nudil 28. 12. 1994.
Bilo je malo po 21. uri na glavni avtobusni postaji na Vrhniki. Malo sem podaljšala obisk pri mami, ki živi v Domu upokojencev, in zamudila sem avtobus, s katerim se navadno vračam v Ljubljano. Naslednji avtobus naj bi zaradi sobotnega voznega reda, ki je veljal v predprazničnem tednu, peljal šele ob 22.20. Bila sem vsa iz sebe, ne zaradi pozne ure, temveč zaradi velike skrbi, ki bo pestila moža, ko se bo vrnil s potovanja.
Takrat je prišel mimo deček, star od 10 do 14 let, in poprosila sem ga za pomoč. Dala sem mu telefonsko številko zetovih staršev in prosila, naj jim sporoči, da bom prišla domov pozno, oni pa naj o
tem obvestijo mojega moža, če se je že vrnil.
Deček je svojo obljubo izpolnil in poklical, vendar pa je smola hotela, da je bil gospod pri telefonu ravno tisti večer malo bolj nepo-trpežljiv in ni postal pozoren na moje ime in je tako odpravil dečka z besedami, da pač ni klical na pravi naslov.
Dečku se lepo zahvaljujem in obenem opravičujem za storjeno. Hvala njegovim staršem pa tudi vam, če ga boste uspeli najti in se mu zahvaliti v mojem imenu.
Hvala in lepo pozdravljeni
Milka Tuškej
Prav gotovo so še taki primeri, ki kažejo, da naša mladina le ni tako slaba, daje pripravljena priskočiti na pomoč, izkazati prijaznost in vljudnost. Naj bo ta primer vzgled tudi drugim mladim nadobudnežem, da lepa beseda lepo mesto najde.
S. S.
KONCERT MPZ LIKO
orel, športni park, cerkev sv. Pavla z okolico, Dom Karla Gra-beljška in Gasilski dom Blatna Brezovica.
Komisija je imela pri osatih in javnih grajah to pripombo, da gre namreč za stvari, ki se lahko hitro popravijo - tako daje sicer grajo treba resno jemati in stvari urediti vsaj do javne podelitve teh »priznanj« spomladi, kar je čisto mogoče izpeljati.
Vsaka vas ima svoj glas
V petek, 27. januarja, je moški pevski zbor Liko pripravil v OS Ivan Cankar koncert, na katerem je nastopila tudi folklorna skupina Javorje iz Smartnega. Moški pevski zbor Liko je lansko leto, ob dvajsetletnici delovanja, izdal kaseto z naslovom Vse najlepše. Takrat smo tudi bolj podrobno predstavili njihovo dejavnost, tako da bom danes napisala nekaj besed o folklorni skupini, ki je tega dne gostovala na Vrhniki.
Folklorna skupina Javorje, katere umetniški vodja in koreogra-finja plesov je Ida Dolšek, prihaja iz Smartnega pri Litiji. Člani sku-
pine si prizadevajo predvsem za to, da bi dediščino, kije nastajala prek stoletij v domačem okolju, ohranila neokrnjeno. V petnajstih letih, kolikor časa skupina deluje, je raziskanih kar nekaj področij, na primer način oblačenja v starih časih, navade, običaji v življenju takratnih ljudi. Na svojih nastopih predstavljajo kulturno dediščino petih slovenskih pokrajin.
Na koncertu na Vrhniki pa so izbrali in predstavili spleta Gorenjske ter ohcetne običaje in plese Litijskega Posavja.
Mateja Šmuc
8
JANUAR 1995
naš časopis
Novoletni koncert
Letošnji NOVOLETNI KONCERT je bil tako kot prejšnja leta za obe predstavi popolnoma razprodan. Koncerta sta bila v soboto, 7. januarja.
Nastopili so: Ženski pevski zbor Concinite, Mešani pevski zbor Mavrica in gosti člani Cerkvenega pevskega zbora Sv. Pavla Vrhnika ter oktet Plutal iz Ljubljane. Pevce je spremljal Komorni orkester Vrhnika. Kot solistka je zapela sopranistka Olga Gracelj iz Ljubljane, dirigentsko palico pa je vodil Marko Fabiani.
Poslušalci so ves čas z zanimanjem poslušali in spremljali program, kije obsegal znane in priljublje-
ne skladbe znanih skladateljev. Vsi nastopajoči pa so se gledalcem oddolžili z zares odličnim izvajanjem skladb tako pevskih kot instrumentalnih. Na koncu so bili deležni ogromnega aplavza, ki je pomenil tudi povabilo za ponovitev dela programa. Tako je Vrhnika doživela še en kulturni vrhunski večer. Ob tem pa je treba poudariti, kar je bilo vidno med pevci, da na Vrhniki primanjkuje moških pevskih glasov, zato so številni zbor dopolnili pevci iz Ljubljane.
VRHNICANI, ljubitelji petja — pridružite se Mešanemu pevskemu zboru Mavrica. Z veseljem vas bodo sprejeli.
S. S.
UTRINKI GLASBENIH DEJAVNOSTI NA VRHNIKI
Zvesti poslušalci
Tisti, ki spremljate kulturno dogajanje v vrhniški občini, ne-dvomti^poznate gospo in gospoda Fabiani. Gospa Darinka Fabiani vodi ženski pevski zbor Concinite in mešani pevski zBor Mavrica, poleg tega pa poučuje še violino v glasbeni šoli na Vrhniki.
Marko Fabiani
Gospod Marko Fabiani vodi Komorni orkester Vrhnika in Godalni kvartet. Glede na to bi lahko rekli, da je glasba njuno življenje. Zato se nam je zdelo prav, da naredimo z njima kratek intervju. Ob tej priložnosti smo med drugim tudi malo pokukali v zakulis-je Novoletnega in Pomladnega koncerta.
— Najbližji koncert, ki je bil pred kratkim, je ravno Novoletni koncert, za katerega vemo, da vsako leto dvakrat napolni dvorano Cankarjevega doma. Vidva sta gonilna sila tega koncerta. Kako gledata na vse to?
— V glavnem sva zelo zadovoljna, saj-naju veseli, da imamo toliko zvestih poslušalcev. Res pa je, daje malo orkestrov in zborov, ki izvajajo to zvrst glasbe, ki je za širše občinstvo izredno zanimiva, ker se ni treba toliko poglobiti vanjo kot v klasično glasbo. Kljub temu pa smo imeli letos s pripravami nekaj težav. Največja med njimi so prav gotovo moški pevci, ki jih pri nas zelo primanjkuje. Moški pevski zbor Liko je letos odpovedal sodelovanje, tako da smo si morali pevce sposoditi pri cerkvenem pevskem zboru in ljub-
ljanskem oktetu Plutal. Za tak koncert potrebujemo veliko pevcev, kar je zelo težko obvladati, pa tudi dvorana v vrhniškem Cankarjevem domu je slabo akustična. Poslušali smo tudi pritožbe, daje v prodaji premalo kart, zato razmišljamo, da bi prihodnje leto pripravili tri koncerte. Ker pride na ta koncert kar nekaj ljudi iz Ljubljane, kjer nimajo možnosti poslušati take glasbe, bo en koncert verjetno v Slovenski filharmoniji, dva pa tako kot ponavadi na Vrhniki. Čeprav je za izvajalce to izredno naporno, pa bo lahko veliko več ljudi slišalo koncert, saj je dvorana v Slovenski filharmoniji zelo velika (sprejme 540 ljudi) in akustična. Prav pa je, da se ob tej priložnosti še enkrat zahvaliva našim sponzorjem, ker se vedno tako številčno odzovejo. Želiva pa si, da bi čim prej našli generalnega sponzorja, saj bi tako imeli manj skrbi.
— Pomlad se naglo približuje in z njo tudi Pomladni koncert. Lani je bil prvič na sporedu in je požel velik uspeh. Kaj nameravata letos?
— Zaradi velikega obiska na lanskoletnem Pomladanskem koncertu bosta letos dva. Termin je že določen: 13. maj ob 17. in 20. uri v domu Karla Grabeljška. Programsko bo usmerjen bolj k zabavni glasbi, saj bo med drugim obsegal tudi evrovizijske uspešnice. Poleg tega bodo sodelovale tudi študentke solo petja z Vrhnike. Verjetno pa bo spet nastal problem zaradi pomanjkanja moških pevcev, zato si jih bomo morali sposoditi tako kot lani pri vokalni skupini Krila. Pri mešanem pevskem zboru Mavrica sicer sodeluje nekaj moških, vendar premalo. Zato še enkrat vabimo vse moške, ki imajo veselje do petja, naj se nam pridružijo.
— Lani ste pripravljali koncert, na katerem naj bi nastopili solisti s spremljavo Komornega orkestra, pa ga ni bilo na sporedu. Ali ga lahko pričakujemo letos?
— Res je, koncert bi moral biti že lani. Kljub vsem pripravam nanj pa nam ni uspelo najti ustreznega termina, ker ima vsak izmed nas tudi druge obveznosti. Sedaj smo se nekako zmenili za termin in ga določili za soboto, 11. marca, kar pa še ni čisto dokončno. Glede programa za ta
Darinka Fabiani
koncert pa bi rekel: to ni Novoletni ali Pomladni koncert, saj je klasično obarvan, skladbe pa so izredno zahtevne, kar zahteva veliko priprav.
— Letošnje sezone še ne bo tako hitro konec. Verjetno se že pripravljate na nove koncerte. Ali lahko poveste kaj o tem?
— Z ženskim pevskim zborom Concinite se trenutno pripravljamo na občinsko revijo pevskih zborov, kmalu potem pa bomo imeli v gosteh mladinski pevski zbor iz Madžarske, ki je dokaj številčen in izredno dober, saj je gostoval praktično po vsem svetu. S tem zborom bomo imeli verjetno en koncert na Vrhniki in enega v Ljubljani. Prijavile smo se tudi na državno tekmovanje Naša pesem, ki bo aprila v Mariboru. Potem bo v Celju državno tekmovanje mladinskih pevskih zborov, kamor bo verjetno prišel tudi zbor Cantuo Cantilena iz Slovaške, me pa ga bomo povabile na Vrhniko, kjer bomo imeli skupni koncert. Za zaključek sezone pa bo v Ljubljani 1. evropski simpozij zborovske glasbe in takrat bomo gostile enega od zborov. V začetku prihodnje sezone bomo verjetno gostile pevski zbor iz Nizozemske ali pa vrnile obisk na Madžarsko.
— Najlepše se vam zahvaljujem za čas, ki sta mi ga posvetila, in vama želim še veliko uspehov.
Mateja Smuc
Vrhniški komorni orkester na I. reviji1 simfoničnih orkestrov v Krškem t
Čeprav malo pozno, vendar zaradi pomembnosti dogodka ne moremo mimo 1. revije simfoničnih orkestrov slovenskih glasbenih šol. Ta je bila 10. decembra 1994 v Veliki dvorani Kulturnega doma v Krškem.
V zelo ličnem vabilu, na katerem sta bila podpisana Skupnost slovenskih glasbenih šol in Glasbena šola Krško, smo lahko prebrali, da bo na reviji igralo pet orkestrov.
Delovanja teh orkestrov si brez zaledja in uspešnega pedagoškega dela glasbenih šol res ne moremo zamisliti, saj je tovrstna dejavnost vzcvetela predvsem z načrtnim delom glasbene vzgoje. Namen le-te pa je vsekakor vzpodbujati skupinsko igranje, kar je v svojem govoru poudaril predstavnik Ministrstva za šolstvo in šport mag. Franci Okorn.
Po nagovoru tej in vsej kulturni dejavnosti v Krškem zelo naklonjenega nekdanjega in sedanjega župana se je publiki, ki je zaradi odlične organizacije domačinov (Glasbene šole Krško, predvsem pa njihovega ravnatelja prof. Draga Gradiška) do zadnjega kotička, napolnila dvorano, predstavil Novomeški simfonični orkester.
Ta že od leta 1989 bogati in prebuja tovrstno dejavnost dolenjske metropole. Da so v svojem delu uspešni, je potrdilo 72 glas-< benikov, ki so pod vodstvom ravnatelja Glasbene šole Zdravka Hribarja zaigrali Centennial uverturo Wiljema Hofeldta in odlomke iz musicla Fantom v operi A. L. Webbra. Žal so godala kljub številčnosti malo neizrazita (tudi zaradi slabših instrumentov), tako da v zvoku orkestra prevladujejo trobila in deloma pihala.
Iz velenjske glasbene šole Fran Korun Koželjski je sodeloval orkester, ki si je postavil kar prezahtevno nalogo. Pripravili so Gra-nadosovo Villanesco in izbor štirih stavkov iz obeh delov suite Peer Gynt (op. 46 in 55.) Edwarda Griega. Žal so bili trije počasni stavki, ki jih je izbral dirigent Du-
šan Lipovšek (sicer član orkestra SF), muzikalno pretrd oreh za precejšnje število zelo mladih izvajalcev.
Tretji orkester je kljub skromnejšemu naslovu Komorni orkester Vrhnika, dokazal, do kam pripelje skrbno pedagoško delo, posebno na godalnem oddelku, kateremu ravnatelj Viktor Zadnik kot pedagog violončela in violinska pedagoginja Darinka Fabiani namenjata mnogo energije, kar presega strogi šolski okvir. Tako delo se seveda obrestuje in če orkester vodi še zelo dober poznavalec violinske igre (dirigent Marko Fabiani je 1. violinist radijskega simfoničnega orkestra), uspeh ne more izostati.
Dirigent Marko Fabiani je izbral živahen, sicer res bolj popularen program (kar je sicer tudi namen dela teh orkestrov, da popularizirajo to zvrst glasbe), vendar tudi edini, ki ni obšel slovenske glasbene ustvarjalnosti. Skladatelj Jani Golob je orkestru posvetil skladbo Čestitka, ki je dajala ravnotežje med tremi popularnimi plesi iz obdobja romantike: Dvorakov Slovenski ples št. 8, Korsakov Ples akrobatov in Brahmsov Madžarski ples št. 5.
Da publika zna vrednotiti glasbene dosežke, je dokazal velik aplavz po izvedbi I. stavka Vivaldi-jeve Zime iz Štirih letnih časov. Kot solistka ga je zaigrala Maja Na-veršnik, ki je poleg mnogih drugih svetel primer, kako dolgotrajno delo, pravilno vodeno, rodi dobre sadove (Maja je opravila pot do glasbene šole na Vrhniki, prek SGBŠ v Ljubljani do AG, kjer se še šola.) Dirigent Marko Fabiani in člani orkestra so bili deležni številnih čestitk za dobro izbran in odlično izveden program.
Za vrhniškim orkestrom je svoj program predstavilo petdeset mladih glasbenikov SGBŠ iz Maribora.
Pod vodstvom prof. Franja Pétemela so zaigrali I. stavek We-brovega koncerta za klarinet in orkester v f — molu s solistom, učencem III. letnika Sebastija-nom Petričem, in dva stavka
I
Beethovnove 1. simfonije v C — duru. kc
Zahteven program, dokaj skrbmi no naštudiran, vendar brez pra-^c vega poleta. K temu vtisu je pri-lJu spevalo nihanje tempov in po-Ve manjkanje napetosti (fraze).
Kot zadnji so se zelo dostojnost* predstavili domači glasbeniki. ~ Ravnatelju šole prof. Dragu Gra-disku je uspelo motivirati šestin-šestdeset ljubiteljev simfonične ~ glasbe iz bližnje in širše okolice Krškega. Ti so zaigrali Baletno glasbo Franza Schuberta, izbol odlomkov iz opere Porgy in BesS Georga Gershvvina ter odlomke iz popularnega musicla »Cats« Lloyi da Webbra. Malo šibka godala so dopolnila bleščeča trobila in soj lidna pihala. Ob mehki osnow sočnih kontrabasov je kljub mo&L ni zasedbi tolkal, trobil in pihalj dirigentu uspelo ohraniti ravno-vesje zvoka in za ljubiteljsko de, javnost presenetljivo dobro izve-! sti vse skladbe.
Velik žar do tega dela je uspelo^ prof. Gradišku prenesti tudi na svojo okolico, sodelavce Kultur nega doma Krško, delavce SO Krško in seveda vse krajane.
Dobro sodeluje z glasbeno šolo_
tudi Sekretariat za družbene de; javnosti občine Krško, ki ga vodi. gospa Vlasta Zupančič, ki je ob-'e ljubila, da bo vnaprej Revija deVs< ležna vsaj take podpore kot ta. ni
Če bomo v vseh okoljih naši'" tako razumevanje kot v kraju priP1' reditelja, potem se nam za tovrst-. 0 no dejavnost ni treba bati. Z raz'e vojem le-te pa se bo nujno dvigo-131 vala rast slovenskih glasbenih šol Krog, sklenjen z zanimanjem po-ud slušalstva, pa bo potrdil moto, ki0° je bil natisnjen na programu 1. re^S1 vije slovenskih glasbenih šol: 1 *j naravi ni najti nič lepšega in po?" polnejšega od glasbe. Ona usmeHe ja človeka v globino njegove dušena (M. Kogoj) In globina duše š£v mnogo lepše in pretanjeno zadrht£a ob zvokih orkestrov, v katerih ni"0 hajo nežne strune godal. nje prof. Tomaž Har/tr ped. svetnit
■
5
y
(Žbdprto öd Torka do petka y-iz in i6-iy
teh
OLopalüka 4 ■ OPrhnika
SERVIS
SHODU
RUMENIČ
DRENOV GRIČ 170, VRHNIKA, (061) 755-545
ZA VOZILA IZ PROGRAMA ŠKODA
opravljamo:
- servisiranje
- druga popravila
- pripravo za tehnični pregled
- popravila zavor
Odprto: od 8. do 14. ure, od 16. do 18. ure sobota: od 8. do 12. ure
SE PRIPOROČAMO!
)rv no >ar -
sn (In.
I Un
99
ip<
laš
lot
)lai ati
:ad H,
sa ar 2 ili rioi ret \
Ji'
NAŠ GLAS NAJ SEZE DO VAS
Kronika dogodkov
2—  December je mesec, poln obiskov in dobrih želja za novo leto. krb-Njim, pa tudi tistim, ki so nam praVoščilo poslali po pošti, se zahva-pri-ljujemo in želimo vse dobro v no-po-vem letu!
14. 12. 94 so nas obiskali predstavniki Karitasa iz Loške doline, liki. — 20. 12. 94 so nas ob 14. uri 3ra- obiskale borovniške upoko-stin- Jenke.
21. 12. 94 opoldne so nas obiskali otroci iz Župnijskega vrtca Vrhnika.
- 23. 12. 94 popoldne nas je obiskala Marijina legija in skupina Nazaret iz Logatca z Božično pravljico.
- 27. 12. 94 ob 9. uri so bili pri nas predstavniki Zveze borcev.
— 28. 12. 94 pa so nas obiskali predstavniki Društva upokojencev Vrhnika.
— 28. 12.94 je bila popoldne pri nas novoletna zabava.
Nasvidenje do prihodnjič,
Vera.
Kako smo se poslavljali od starega leta 1994?
P I Z Z E R I J A
PIŠEK FRANC, TRŽAŠKA 6, VRHNIKA Tel.: (061) 754-100
28. decembra smo pri nas v Domu praznovali in se poslavljali od starega leta. Igral nam je harmonikar Janez Kogov-šek. Za jedačo in pijačo je bilo poskrbljeno, samo zame je bilo vse preveč sladko, kar pa ni čudno, ko pa je v domu trikrat več žensk kot moških, ženske pa so sladkosnede. Ker nimamo pravega prostora in nismo mogli sedeti za mizami, se tudi zabava ni prav razplamtela. Sedeli smo na stolih in osebje nas je sproti streglo in si imel zmeraj polne roke. Drugače je bilo kar veselo. Pripravili smo srečelov in kviz, prišel pa je tudi dedek Mraz.
Sedaj pa, kako sem jaz Silvestrov:«!?
Zvečer smo se zbrali v naši čajni kuhinji. Gospa Komov-čeva je prinesla kekse, jaz pa vino, toda nisem bil prav razpoložen in sem šel kmalu spat.
Krivi so bili moji spomini — kako je bilo včasih na tak dan, kakjo pa je sedaj. Včasih sem bil na Silvestrovo v veseli družbi, danes pa gledam mlade, pare kako se ljubijo, vsak ima koga, samo jaz sem sam, nimam prave družbe, da bi bil vesel. Tukaj so samo starejši, vsak ima svoje težave, zato pač ne morejo biti vsi veseli. Ko mislim na to, postanem otožen. Mladost je minila, pa kaj hočemo.
Mihael Robnik
Življenje, dolgo sto let
i na
Itur iKr-
šolo. de-
Zgledno sodelovanje
vodJ. Župan Vrhnike Vinko Tomžič ob-Íe v Januarju pripravil sprejem za i de-vse duhovnike, ki delujejo v obči-a ni Vrhnika. Sprejema so se udele-našli*'1' vrhniški dekan, njegov na-pr¡.mestnik ter kaplan, bevški župnik, vrst-!5o.r0vmški župnik, medtem ko se raZ.)c župnik iz Podlipe opravičil za-dgoradl b°lezni.
i šol v razgovoru so vsi prisotni po-i pcudarili> daje bilo sodelovanje med 0j občino in cerkvijo zelo dobro in l.'re*Sledno, saj je občina večkrat pri-,1: vskočila na pomoč, predvsem pri i po?bn°vi sakralnih objektov. Tako me,je bilo iz proračunskih sredstev lušenamenJeno za sanacijo cerkve na e m- TroJici približno 280.000,00, -jrht?1' cerkev na Zaplani 264.000,00, h ni^orovniški cerkvi je bilo namenjeno 250.000.00 ter za popravilo iabftrehe na Kurenu 530.000,00 sit. ;tnil
Prav tako pa občina še vedno plačuje delno socialno zavarovanje za vse duhovnike, za kar je bilo v letu 1994 porabljeno 420.000,00 sit.
Za vso pomoč so se duhovniki zahvalili in izrazili željo, da bi tudi ob novi lokalni ureditvi ostalo financiranje še naprej tako kot je sedaj.
Za leto 1995 je kar nekaj načrtov za obnovo objektov, ki so nujno potrebni. Predvsem želijo nadaljevati obnovo kapelic na Sv. Trojici, dokončati dela v Sinji Gorici ter pričeti obnavljati cerkev v Blatni Brezovici, kije res potrebna temeljite obnove. Z župnijo nove občine na Brezovici pa se bodo dogovorili, da bi pričeli obnavljati cerkev na Logu.
S. S.
Antonija Brate (roj. Žavbijseje rodila 6. 1. 1895 na Brezovici pri Ljubljani. To je bilo leto ljubljanskega potresa, ki jim je poškodoval hišo. Najprej so se preselili v Dragomcr, leta 1906 pa v novozgrajeno hišo na Vrhniki.
Oče je bil po poklicu kovač in podkovski mojster, mati pa gospodinja. V družini je bilo šest otrok. Dva sta umrla že v rani mladosti.
Pokojna Tončka se je v Ljubljani izučila za šiviljo. S šiviljsko spretnostjo je seznanila več va-jenk in deklet z Vrhnike in okolice.
Svojih otrok ni imela, vendar jc vse življenje živela z otroki. Vsi so
jo imeli za mamo. Od leta 1955 je živela skupaj z družino svoje nečakinje in živahno sodelovala v velikem družinskem krogu več generacij. Januarja 1991 sije zlomila nogo v kolku in od takrat je bila priklenjena na invalidski voziček. Za svoj 100. rojstni dan, 6. januarja, je prejela veliko čestitk z dobrimi željami. Obiskal jo je gospod župan, delavke Centra za socialno delo, predstavnici Karitasa, njene prijateljice... Za god, ki ga praznuje 17. januarja, pa jo je obiskala delegacija sosedov Novovaščanov (iz Sušnikove in Mrakove ulice). Naslednji dan pa je zaspala za večno.
Takole smo zavijali bombone za novoletno jelko.
ZAHVALA
zahvaljujemo se slikarju gospodu ivanu malavašiču za podarjeno sliko, ki nam je bila na razstavi v našem domu najbolj všeč.
stanovalci in delavci doma upokojencev vrhnika
OBVESTILO
Obveščamo vas, da v Zdravstvenem domu Vrhnika delujejo tele SAMOPLAČNIŠKE ambulante:
— GINEKOLOŠKA
ob ponedeljkih od 14. do 16. ure dr. Marija Ilijaš-Koželj
Naročiti se je treba osebno pri sestrah v dispanzerju za žene.
ob četrtkih od 16. do 19. ure dr. Vida Stržinar
Pri dr. Stržinarjevi je v ceno pregleda vključen tudi pregled dojk. Za pregled pri dr. Stržinarjevi se je treba naročili po telefonu (754-160).
- HIDROTERAPIJA vodna gimnastika v Hubbardovi banji podvodna masaža celega telesa podvodna masaža delov telesa
Katja Breitenberger, višja fizioterapevtka
Direktor: dr. Dušan Mihelčič
Kulturno-prlredltveni center in okrepčevalnica
letna skupščina borovniških upokojencev
KaKSIS Najmočnejše društvo v občini
'ostani član Rdečega križa
Rdeči križ je humanitarna or- j ianizacija, ki se vam predstavlja s ""ogramom za letošnje leto:
— dve krvodajalski akciji: 30., L marca in 7., 8. decembra;
— vzgojno izobraževanje in reventiva: boj proti kajenju, boj
proti alkoholizmu, boj proti narkomaniji, proti aidsu;
— tečaji prve pomoči za vozni-; motornih vozil;
— izobraževanje na področju rve pomoči: nega na domu, po-
fioč starejšim, invalidnim ose-am, bolnim občanom;
— proslava za krvodajalce;
— vzgoja mladih članov RK v bsnovnih šolah;
— pomoč socialno ogroženim nižinam;
— skrb za begunce. S programom želimo pridobiti
Jove člane RK. Članarina za leto *995 je za zaposlene 300 SIT, za pokojence 150 SIT. Ob vstopu v
Ease članstvo vsak posameznik obi člansko izkaznico in brez-i -ilačno brošuro. Brezplačno lite-laturo. ki jo imamo na voljo in ' "(adeva najbolj pereče teme našega ^elovanja, bomo nudili tudi ob [saki naslednji vplačani letni članarini.
Z novim članstvom bomo utr-ili medsebojno zaupanje in po-fioč, ki jc vsem nam tako po-ebna.
Včlanite se lahko na sedežu
Rdečega križa Vrhnika, Poštna 7B, in sicer vsak delovni dan od 7. do 13. ure, ob sredah tudi popoldne, do 17. ure.
Vse informacije dobite po tele-■ fonu 752-105.
Rdeči križ Slovenije območna organizacija Vrhnika
OBVESTILO
Rdeči križ Slovenije je organiziral vseslovensko akcijo o vpisovanju certifikatov za RKS s pooblaščeno družbo, ki bo pripravila vse potrebno za uresničitev te naloge.
Vsak, ki želi podariti svoj certifikat v humanitarne namene, izpolni obrazec »POOBLASTILO ZA VPIS CERTIFIKATA«. Le-te lahko podarijo tudi. mladoletniki do 18. leta starosti, in sicer s podpisom zastopnika ali pooblaščenca.
Obrazce za vpis dobite na Območni organizaciji Rdečega križa Vrhnika, Poštna ulica 7B, vsak dan od 7. do 13. ure, informacije pa dobite po telefonu 752-105.
Z ustreznimi prizadevanji, organiziranostjo in akcijo pridobivanja sredstev bomo zmanjšali naše velike potrebe za nadaljnje delo. Vsa zbrana sredstva bomo uporabili za financiranje programov humanitarnih dejavnosti.
Območna organizacija Rdečega križa Vrhnika
V nedeljo, 15. januarja 1995 smo imeli člani DU Borovnica letno skupščino, na kateri je predsednik društva, g. Srečko Mihevc vse navzoče seznanil s tem, da šteje društvo 636 članov. V nadaljevanju svojega poročila pa je temeljito orisal delo društva v preteklem obdobju. Pohvalil je člane upravnega odbora za dobro opravljeno delo. Še posebej se je zahvalil članicam društva — te-renkam, to je »dekletom«, ki so nesebično pomagala pri raznih društvenih prireditvah in obiskovanju starejših upokojencev na njihovih domovin in v Domu upokojencev na Vrhniki. Zahvalil se je tudi vodstvu OŠ Borovnica za nesebično pomoč, ki jo je nudilo društvu ob prireditvah v večnamenskem prostoru v šoli. Zahvalil seje tudi za denarno pomoč župnijski Karitas, KS Borovnica in RK Borovnica, ki so prispevali vsak po četrtino sredstev za novoletno obdaritev občanov in upokojencev, starejših kot 80 let. Le teh je v Borovnici trenutno 156.
Iz blagajniškega poročila je bilo razvidno, da smo s sredstvi, ki smo jih imeli na razpolago, dobro gospodarili. Društvo nima sponzorjev, niti donatorjev in se vzdržuje izključno s prispevki članov društva.
Tudi družabno življenje smo imeli sila razgibano. V mesecu avgustu preteklega leta smo izvedli že tradicionalno srečanje upokojencev in njihovih simpatizerjev v Mavčevi dolini. V jeseni pa Veseli večer v OS Borovnica, kjer smo gostili tamburaški zbor iz Reteč in pevski zbor I.1KO Vrhnika. Na-
stopal pa je tudi naš pevski zbor.
Po končanih poročilih in razpravah je bila dana razrešnica staremu upravnemu in nadzornemu odboru.
Izvoljen je bil 13 članski upravni odbor. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Srečko Mihevc, za njegovega namestnika pa g. Franc Debevc, za tajnika ga. Ema Debevc in za blagajnika ga. Iva Brancelj. V odboru so še člani ga. Tončka Mejač, kije zadolžena za kulturno in družabno življenje v društvu ter gospe in gospodje Ivanka Petelin, Herman Vratuša, Tone Rahne, Franc Pelko, Franc Drašler, Franc Leben, Joži Kane in Ivan Turšič.
V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni ga. Milena Vovk, kot predsednica in člana g. Silvo Lešnik in Rado Mihevc.
Predlagan in sprejetje bil okvirni program dela društva za obdobje od 1995. do 1996. leta.
Program dela temelji na delih, ki jih je društvo opravjjalo že do-sedaj, in sicer:
f v mesecu marcu se izvede s pevci obisk v Domu upokojencev na Vrhniki,
i v mesecu avgustu se izvede tradicionalno srečanje upokojencev v Mavčevi dolini,
r v mesecu novembru se organizira prireditev Veseli večer,
r v mesecu decembru se obišče in obdari člane upokojencev v Domu upokojencev na Vrhniki ter vse ostale, ki so bolni na njihovih domovih, (upokojenci člani in krajani starejši od 80 let),
f šc naprej se pošiljajo čestitke
za rojstne dneve članom za 70, 80 in 85 let ter obiščejo in obdarijo starejši od 90 let,
r vsako drugo leto se organizira pogostitev članov starejših od 80 let v OŠ Borovnica (1996),
r ob koncu leta se preko radia posreduje novoletno voščilo,
i po potrebi se organizira očiščevalna akcija,
i udeleži se srečanja upokojencev Slovenije,
f organizira se izlete za upokojence (organizator ga. Milena Vovk),
t organizira se pohodništvo in ustanovi sekcija v okviru društva ter
t se opravlja druga dela in naloge, potrebna za nemoteno delo ištva.
Navzoči na skupščini so dobili tudi progfam izletov in srečanj v t letu 1995. Prvo srečanje bo 24. 2. 1995 ob 18. uri v gostišču »Pod mostom« na Dražici. Ker bo to predpustno srečanje, vabimo člane društva, da pridejo na srečanje po možnosti v pustnih preoblekah. Vse informacije dobite pri g. Mileni Vovk vsak torek v društveni pisarni.
Podrobnejša predstavitev programa izletov pa sledi v naslednji številki Našega časopisa.
V imenu vseh članov novo izvoljenega upravnega in nadzornega
! odbora se je predsednik društva g.
j Mihevc zahvalil za zaupanje in v imenu vseh obljubil, še nadalje
i aktivno delo upravnega odbora v dobrobit društva.
DU Borovnica
ZIMSKA SOLA V NARAVI ZA UČENCE 5. RAZREDOV
elementov so se naučili vsi udeleženci zimske
Smučarskih elementov so se naučili vsi udeleženci zimske šole
Leto je naokoli in učenci petih ■ razredov vseh treh osnovnih šol so zimsko šolo v naravi spet preživeli v Kranjski Gori v hotelu Alpina, ki je že nekako tri sezone stalna postojanka vrhniških otrok, željnih učenja smučarskih prvin in elementov. Najprej je v Kranjski Gori preživelo pet dni 6 razredov petošolčkov Osnovne šole Ivana Cankarja, in to od 16. januarja do 20. januarja. Za njimi so prišli učenci 5. razredov iz Dragomerja in Borovnice, in sicer od 20. januarja do 24. januarja, od 24. januarja do 28. januarja pa še otroci iz Centra za delovno usposabljanje Podlipa.
leto je tudi letos precej prispevala občina — 20% prevoznih stroškov ter plačilo za vse vaditelje in razredničarke.
Letošnja Šola v naravi je po besedah Vinka Bizjaka imela dva cilja. Prvi je bil naučiti učence smučarskih prvin alpskega smučanja, obnašanja na urejenem smučišču ter preskusiti se na tekaških smučeh; za to so poskrbeli vaditelji smučanja. Za. drugi cilj pa so poskrbele razredničarke ter učence poučevale o bontonu obnašanja v hotelu, avtobusi, restavraciji pri jedi, ob telefoniranju ter ob raznih obiskih. Vse to so učenci preskušali neposredno ob bivanju v hotelu.
Na smučišču v Podkorenu seje učilo smučarskih prvin več skupin, ki so se rade postavile pred objektiv fotoaparata.
V Kranjski Gori smo obiskali učence iz Osnovne šole Ivana Cankarja ter se pogovorili z vodjem Šole v naravi Vinkom Bizjakom, ki nam je predstavil potek življenja v Šoli v naravi in izvedbo kar zahtevne in odgovorne naloge. Na snegu so učenci preživeli polnih pet smučarskih dni, ker jim je bilo tudi vreme zelo naklonjeno.
Od 172 učencev (6 oddelkov 5. razredov) se je šole udeležilo 146 učencev in 7 otrok iz ŠPP. Za vse otroke je skrbelo 7 razredničark, 16 vaditeljev, 2 praktikanta in vodja Šole v naravi. Za tiste učence, ki se Šole v naravi niso udeležili, so v matični šoli pripravili poseben program. Kar precej otrok se ni udeležilo Šole v naravi zaradi nezainteresiranosti staršev in otrok do smučanja, šele v manjši meri so taki odločitvi botrovale finančne težave.
Vendar pa so poskrbeli tudi za socialno šibke otroke, saj je za 15 le-teh polovico cene plačala občina. Vsi drugi pa bodo morali plačati 15.990,00, in to v treh obrokih (16. 12.; 16. L; 16. 2.). Kot vsako
Vse cilje Šole v naravi so dosegli 100%, saj se vsi učenci lahko samostojno smučajo in samostojno vozijo z žičnico. Tudi glede obnašanja v samem hotelu so izpit opravili, saj jih je pohvalilo osebje hotela ter nekateri tuji gosti.
Čeprav so največ časa prebili na smučiščih, so se učenci ukvarjali še s številnimi aktivnostmi, da jim ni bilo nikoli dolgčas. Po Kranjski Gori so izdelovali snežene skulp-ture in igluje. Po skupinah so obravnavali pravila FIS o obnašanju in varnosti na smučišču in žičnicah. Vrhniški alpinist Janez Rozmane je za vse pripravil predavanje z diapozitivi o nevarnostih v gorah v zimskem času ter o turnem smučanju v naših prelepih planinah. Analizirali so tudi video posnetke o svojih smučarskih veščinah ter pripravljali točke za zaključni večer, ki je bil predzadnji dan v pivnici hotela z živo glasbo in pevko. Vsaka skupina jc nastopila s svojo točko oziroma programom skeča, petja, plesnega nastopa ali šal. Državni prvak v mešanju koktejlov Aleš Ogrin pa
je vsem pripravil okusno in zanimivo mešano pijačo. Osebje hotela je pripravilo pravo gala večerjo z več različnimi jedili, da so si otroci morali sami postreči in v praksi uporabiti pridobljeno znanje o obnašanju v restavraciji. Vodja Šole v naravi je tudi poudaril, da je bilo začetno smučarsko znanje otrok veliko slabše kot prejšnja leta. Veliko otrok je prvič stopilo na smuči, kar je razumljivo glede večletnega pomanjkanja snega. Vendar pa so na koncu vsi pridobili zadovoljivo smučarsko znanje. Še največji problem je bil s
smučarsko opremo, saj so z jesensko analizo ugotovili, da 65 otrok nima popolne opreme. Sama šola je ponudila nekaj opreme v izposojo, za 47 otrok pa so si opremo sposodili pri Generalturistu z Bleda po zelo ugodnih cenah.
Na koncu razgovora se je Vinko Bizjak zahvalil vsem, ki so so-delovaji in pripravili celoten program Šole v naravi: učencem 5. razredov, razredničarkam, vaditeljem, vodstvu šole, zdravniku Mihelčiču, prijaznemu osebju hotela Alpina, uslužnim znancem žičničarjem v Kranjski Gori ter Alešu Ogrinu iz Pizzerje Boter. Tako se je končala še ena zimska Šola v naravi Osnovne šole Ivana Cankarja v zadovoljstvo predvsem otrok, ki so preživeli polnih pet smučarskih dni v Kranjski Gori. Dnevi so minili tudi brez večjih nezgod, razen udarca v ramo, zvina noge pred trgovino ter manjših prehdladov in vročin.
S. S.
Prve smučarske prvine je bilo treba večkrat delati v dvoje z vaditeljem smučanja.
Etno krožek na osnovni šoli Ivana Cankarja
Ob mnogih dejavnostih, s katerimi se ukvarjamo na naši šoli, je tudi etno krožek, ki ga vodi dipl. ing. arhitekt Tatjana Oblak, mlada raziskovalka na etnologiji. Sestajamo se vsakih štirinajst dni.
Pri krožku smo doslej skušali razložiti posamezne pojme, ki so povezani z ljudskim izročilom Slovencev in drugih narodov po svetu. Tako smo iskali tudi izvor nekaterih krajevnih imen in imen rek, jam, hribov v okolici Vrhnike..., razpravljali o simboliki in pomenu barv, kako se pojavljajo ob posameznih praznikih in obredih preko leta..., posvetili smo se tudi vlogi posameznih številk v legendah in vsakdanjem življenju. Pred božično novoletnimi prazniki smo se pogovarjali o samih praznikih, obredih in navadah ljudi v tem času in pomembnih svetnikih in godovnih zavetnikih, ki jih na Slovenskem praznujemo pozimi.
Ogledali smo si tudi razstavo jaslic na ljubljanskem Magistratu, ki jo je pripravil ČZD Kmečki glas.
Verniki katoliške cerkve za božič postavljamo jaslice. Z njimi skušamo prikazati Jezusovo rojstvo. Brez njih si danes skoraj ne predstavljamo več tega praznika, vendar pa vedno ni bilo tako.
Prve jaslice so pri nas postavili leta 1644 jezuiti v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Kmalu so jih začeli postavljati še po drugih cerkvah, zatem pa še po domovih, najprej premožni meščani. Na podeželje pa so prišle šele v 19. stoletju. Njihovo najpogostejše mesto je bilo v bohkovem kotku.
jaslice. Strokovna komisija je izbrala tri najlepše in jih tudi nagradila.
Prav tako lepe in vredne ogleda so tudi jaslice v cerkvi sv. Pavla na Vrhniki in vseh ostalih podružničnih cerkvah.
Konec leta pa smo prijetno popoldne preživeli v Verdu, kjer nam je nekaj uric posvetila prijazna gospa Francka Zalaznik, Vrh-ničanka, ki še zna oblikovati in peči dražgoške kruhke.
Najprej je kilogramu moke primešala pol kile vrelega medu, dodala pepeliko, cimet, poper in mlete nageljnove žbice. Pazljivo je gnetla testo tako dolgo, da je postalo primerno voljno.
Ostali smo si zapisovali postopek dela in sam recept, potem pa smo dobili vsak svoj košček testa.
Najprej se oblikuje osnovna oblika medenjaka: simetričen ali privihan srček, krog, zvezda, košarica, vrč..., nato pa se podlago okrasi z raznim okrasjem: vitica-mi, zankami, različnim cvetjem, kroglicami, listki..., vse seveda še vedno le iz medenega testa. Pri delu si lahko pomagaš s posebnimi kleščicami za zobčanje robov, noži, vilicami...
Na koncu smo medenjake tudi zapekli.
Bilo je res prijetno popoldne in gospa Francka se prav gotovo ni zaman trudila, saj so nam šli me-denjaki dobro od rok, vnaprej pa jih bomo skušali izdelovati tudi sami.
Spomladi si bomo v okviru krožka ogledali bistriški muzej, Etnografski muzej v Ljubljani, razstavo pirhov na Magistratu in
Največkrat so bile izrezane iz lesa, ker pa je vsaka hiša hotela imeti zelo lepe, so si pri izdelovanju pomagali tudi z drugimi snovmi: voskom, glino, mavcem in papirnato kašo.
Na letošnji razpis Kmečkega glasu seje prijavilo veliko ljudi, ki hranijo še posebej izvirne in lepe
vse razstave, ki bodo postavljene v vrhniškem Cankarjevem domu.
Helena Fortuna Mojca Krampač Barbara Krašovec Katarina Kuzmič Barbara Markovič Nataša Medvešček Mirjana Strojinc
Po napornem smučanju pa je vsem teknilo dobro in okusno kosilo.
Borovnicam in Dragomerčani skupaj v šoli v naravi
Obe osnovni šoli Log-Drago-mer in dr. Ivana Korošca Borovnica sta učence petih razredov imeli v Kranjski Gori od 20. januarja do 24. januarja, na zimski šoli v naravi.
Borovničani so imeli dva razreda 5. razredov na smučanju, to je 38 petošolcev. Otroke so imeli razdeljene v štiri skupine, glede na znanje smučanja. Za otroke so skrbeli štirje vaditelji smučanja, razredne ure in ostali program pa sta izvajali še dve razredničarki. S seboj so imeli tudi borovniško zdravnico, ki na srečo vseh ni imela večjega dela, saj so otroci kar dobro prestali vse napore učenja osnovnih prvin smučanja. Tako seje vseh 38 otrok navadilo smučati in samostojno voziti z vlečnico. Iz osnovne šole Log-Drago-mer je na smučanju v Kranjski Gori preživelo 81 učencev treh petih razredov. Samo 6 otrok je ostalo doma, kateri so imeli poseben program v šoli. Otroci so bili razdeljeni v 7 skupin. Za te učence
pa je skrbelo 7 vaditeljev smuča nja in tri razredničarke. Po prvert testiranju znanja smučanja, je bil' kar 29 otrok začetnikov. Na koti cu šole v naravi pa so vsi ti učene osvojili vse začetne elemente ii osnove smučanja, tako da se lah ko samostojno smučajo na sred nje zahtevnih smučiščih in tud sami vozijo z vlečnico. Šola je tud 8 učencem posodila kompleti smučarsko opremo. Obe osnovfl šoli, ki sta bili z učenci petih raz redov v hotelu Alpina v Kranjsk Gori, sta dobro sodelovali i' sproti usklajevali ves zastavljen program šole. Nekaj težav je bilo: vremenom, saj je zadnji dan na stopila odjuga, tako da so otrotf praktično imeli štiri polne smU' Carske dneve.
Na koncu lahko ugotovimo, d¡ je šola v naravi zopet uspela, otrer ci so se naučili smučanja in samostojnega življenja v hotelu. Tradicija »vrhniške« šole v naravi s< uspešno nadaljuje.
S. S
STARŠI OTROKOM ZA PRAZNIKE
Novoletno srečanje staršev in otrok
v VVE Log)
V decembru so starši otrok iz oddelka 2 — 5 let svojim otrokom pripravili prijetno presenečenje. V sodelovanju z vzgojiteljico so pripravili in zaigrali igrico. Taka oblika je vsekakor nadgradnja dosedanjega sodelovanja, ko so otroci z vzgojiteljico pripravljali praznovanja v obliki prikaza vzgojnega dela ali pa so skupaj s starši ustvarjali v raznih delavnicah.
Priprave so se pravzaprav začele že v septembru na prvem roditeljskem sestanku, ko so starši sprejeli predlog, da sami zaigrajo otrokom. Pri iskanju vsebine sem se odločila za rusko ljudsko povest Kdo je izpulil repo. K sodelovanju sem nato povabila osem staršev, s katerimi smo na dveh srečanjih pripravili scenarij. Starši so sami predlagali veliko zanimivega za popestritev osnovnega besedila, gibanja in pripomočkov. Tudi nekatere kostume so pripra-
vili sami. Na predstavi so bili it redno sproščeni in so popolnoma pritegnili pozornost otrok, starš pa so se res zabavali.
Potem sem k sodelovanju po vabila še tiste starše, ki niso sode lovali pri igrici. Prikazali so svoj' gibalno-plesne sposobnosti, naj prej sami, potem še skupaj z otrci ki ob pesmici o štirinogi gugljici Da bi bilo vse prav, so otroci Š1 sami zapeli in petje spremljali' gibanjem.
Ker smo se kar precej utrudili je bilo treba nabrati novih moči Otroci so pripravili praznične po grinjke, upihnili svečke in se pO sladkali, s starši pa smo nazdravit prihajajočemu letu.
Še enkrat se toplo zahvaljuješ staršem, ki so nam namenili neka svojega časa in veliko dobre volje da smo pripravili srečanje, ki se g1 bomo še dolgo spominjali.
Vzgojiteljici Jožica Zor*
Ekološki tabor na radiu
Lani v začetku julija so Zeleni Vrhnike skupaj s sponzorji že tretjič organizirali Ekološki tabor v Bevkah. Udeležili smo se ga učenci iz vrhniške, borovniške in logaške osnovne šole, prišli pa so tudi učenci iz osnovne šole Log-Dragomer. To naj bi bila nagrada za zgledno delo v šoli in pri raznih interesnih dejavnostih.
Naši voditelji so nam pripravili zelo zanimiv ekološko usmerjen program, ki je obsegal spoznavanje zavarovanih barjanskih rastlin, izdelovanje herbarija, spoznavanje arheoloških najdb Ljubljanice, vrste ptic na Barju, ogled biološko urejene kmetije Ajda na Vrzdencu in ogled Antonijevega rova v Idriji. Tako smo proti koncu oktobra določili predstavnike šol in odšli v Ljubljano v RTV hišo in v Sobotni raglji predstavili svoje delo širšemu krogu ljudi.
Tisto soboto je oddajo vodili Darja Kune. Najprej smo se pred stavili, potem je Jernej, vodja ta bora, povedal nekaj več o taboril zatem pa še vsak izmed nas neka o svoji najljubši temi; jaz npr. i Malem Placu, naravnem sporne niku, kjer še raste mesojeda Rosi ka; drugi o obročkanju ptic, arhe ologiji, herbariju,... Darja nam j1 zastavila tudi nekaj vprašanj. 1' odgovorov je bilo razvidno, d! smo se imeli tistih pet dni, kolike* časa je trajal tabor, zares lepo.
Škoda, da takih taborov ni ve' po številu. Ravno tabori, nam n> zabaven način prikažejo še kak' pomembne stvari za življenje Zato se udeleženci letošnjega ta bora najlepše zahvaljujemo Jcrne ju, Bojanu, Edu, Magdaleni i' gospe Jazbinškovi za vse vesel' urice, ki smo jih preživeli skupaj Nataša Medvešček, 8.'
MLADI DOPISNIKI NAM PIŠEJO
V tej številki spet objavljamo spise naših pridnih sotrudnikov, ki nam prispevke pošiljajo s šol v vrhniški občini, iz borovniške pa nekoliko manj in z večjim strahom. Želeli bi si še več takih prispevkov, bodisi napisanih ali pa tudi narisanih prispevkov, da jih bomo lahko uvrstili na strani Našega časopisa. Opazili pa smo, da so nekateri bolj prizadevni, drugi spet manj. Če je šola tudi žarišče kulturnega življenja, naj se tudi na ta način vidi, da imajo v njej otroci nekaj tistega življenja in daru opazovanja, ki nam bo pomagal, da slišimo tudi resnico iz njihovih ust. Učitelje pa vabimo, naj nam pošiljajo prispevke svojih učencev, zanesljivo je v njih veliko vrednega objave. Vsekakor pa tudi na uredništvu Našega časopisa sodimo, da naj nam šole sproti sporočajo, kaj se pri njih zanimivega dogaja. Morda bomo, če bomo več vedeli o njih, lahko bolje ocenili, kdaj je kaj vredno objave. Tudi na ta način bo Naš časopis še bolj živ.
Uredništvo Našega časopisa
uca ve« bil« kon :enc te ¡1 lab >red tud tud Dle« ovti tat njsk li il 'ljeti )ilol i na tro« smU'
o,df
MO
ime radi' vi i
S. S
Polhanje
Bili smo zbrani v Zaplani.
Ponoči polhe smo lovili, vendar malo jih dobili.
Končno past se napolnila, dva polha sta se zafrknila.
Revčka mala, zdaj za vedno sta zaspala.
Klara Rus, 3. E razred
Učenjak
Jaz sem mali korenjak.
Ko bom večji, bom učenjak.
Ko k večji bom, pa pravi strokovnjak.
Do takrat je dolga pot
in velik velik kup nalog!
Ilustrator Matic Bizjak
Mlinček
Domači kruh
3 kg moke
4 dag kvasa 3/4 dag soli 11/21 vode žlička sladkorja
Moko že zvečer presejemo in jo pustimo na toplem. Kvas zdrobimo, ga vmešamo v nekaj žličkah tople vode ali mleka, dodamo nekaj moke in žličko sladkorja. Kvas pokrijemo in damo na toplo. Ko vzhaja, napravimo iz moke, vode, kvasca in soli voljno in prožno testo. Ko je dobro pregne-teno, ga po vrhu pomokamo, pokrijemo s hlebnico in pustimo vzhajati. Po dveh urah testo ponovno pregnetemo in oblikujemo hlebce. Vsak hlebec ponovno pregnetemo in položimo v pogrnjen in pomokan pehar. Z vogali hleb-nice spet prekrijemo testo in ga pustimo vzhajati 20 — 30 minut, nakar ga damo v peč, da se speče
Sem kavni mlinček in živim na dnu Ljubljanice poleg zelene steklenice. Tu živim že mnogo let in tonem v pozabo. Če bi znal govoriti, bi vam znal povedati mnogo zanimivega o ljudeh takrat, ko sem še veselo mlel kavo pri prijaznih kmečkih ljudeh. Nekega dne sem se pokvaril in nisem bil več uporaben, zato so me vrgli proč. Gospodinja me je s staro šaro vred vrgla v Ljubljanico. Takrat je U jj bila to še lepa čista reka. Imel sem ornl veliko prijateljev. Ljubljanica je tarj bila še polna rib in drugih rečnih živali in rastlin. Sedaj pa je to sko-( p0 raj mrtva reka. Nimam več starih 0(je prijateljev in zelo mi je dolgčas, ivoj' Upam, da bo ta reka spet oživela.
Tatjana, Popovič, 8. b OŠ Ivan Cankar
Lidija Mrzlikar, 5. d
naj
jljici ci 3 ali!
Nedeljski pohod
grmi-
Nedelja v decembru. Čeprav se je dopoldne Vrhnika kopala v megli, smo odšli učenci 3. e razreda skupaj s starši in naša razredničarka Betka Smrtnik peš proti Storževemu griču. Naštela sem kar 39 korajžnih pohodni-kov. Na obrazih nasmeh, v nahrbtnikih malica in z zvrhanim U1J" peharjem dobre volje smo veselo I odkorakali. Na čelu skupine smo bili najprej otroci. Po prvem počitku (na vrhu Storževega griča) smo se zamenjali. Planinci vemo, da so na čelu vedno tisti, no ja...
Med potjo smo se večkrat ustavili in ogledovali drevesa čevje-naravo.
Po uri in pol smo prisopihali na Planino. Nekateri so bili prvič na tej znani turistični točki Vrhnike.
Bili smo utrujeni, vendar zado-voljni, da smo prispeli na cilj. K | V manjših skupinah smo se pojiti« vzPeli na stolP- Vsako skupino je loSi skrbno spremljal tov. Vinko. rnC Okrog in okrog morje... le m j, Krim na V in Triglav na SZ sta ■ j kukala iz megle.
j;    Nekatere starše je bilo strah vi-iko ^ne' a na vzpodbudo naše tovari-šice so se opogumili in nam sledili. I vei Nazadnje ni bilo nobenega stra-n nI noPetca več med nami. .a]((    Malo smo se še poigrali, nato ;njc pa krenili po Blatnem dolu nazaj i ta na Vrhniko. rne    Imeli smo se zelo lepo. i jj    Želim si, da bi še kdaj šli skupaj ,sel< na tak pohod.
paj Klara Rus, 3. e
g, i     Osnovna šola Ivana Cankarja
idili
ioči
5 pO ■pO
avli
tjetf ieka olje
ljici Zor
)diH ired a ta iori)
Domači kruh pretežak
Ko sem bila majhna, sem zelo rada jedla kruh. Če ni bilo kruha doma, sem začela jokati. Mami meje tolažila. A nisem odnehala, zato je morala iti v trgovino po kruh. Nekega dne pa je v trgovini zmanjkalo kruha. Mami je hodila po vseh trgovinah, a ga nikjer ni dobila. Zato se je odločila, da ga bo spekla sama. Zelo sem se veselila, ker še nisem nikoli jedla doma pečenega kruha. Po nekaj urah je bil pečen. Zdel se mi je zelo dober. Pojedla sem ga kar dva kosa. Zvečer pa mi je postalo slabo in bruhala sem. Z mami sva šli zjutraj k zdravniku. On je rekel, daje bil tisti kruh pretežak za moj želodec. Dal mi je tudi sirup, ki pa mi ni bil všeč, a sem ga popila. Od takrat naprej nisem hotela jesti domačega kruha.
Maša Kablar, 5. d OŠ Ivana Cankarja
Ko smo poleti sedeli na dvorišču, sem opazovala igranje otrok. Med njimi je sedel Ivan in jih žalostno gledal. Ko sem ga vprašala, zakaj se ne igra z njimi, mi je odgovoril, da nima kolesa in zato ga otroci ne sprejmejo v igro. To meje zelo prizadelo. Le zakaj mora ta šestletni fant že občutiti pomanjkanje! Ali ni že dovolj prizadet s tem, da je bil pregnan iz svoje okolice in doma? Spomnila sem se, da imamo v kleti kolo, potrebno popravila. Očetu sem povedala za dogodek na dvorišču in vesel je bil mojega predloga, da bi to kolo popravili in ga dali Ivanu. To sva storila naslednji dan. Nikoli ne bom pozabila njegovih solz sreče in zahvale.
Res je, da je to moje kolo samo malenkost, vendar pa je to kolo malemu begunskemu fantu pomenilo zelo vejiko.
Sanda Hrestak, 8.a OS Ivana Cankarja
Lakota po kruhu
Zgodilo se je nekega poletnega dne. Bili smo na počitnicah. Ravno sem se prebujala, ko se je iz kuhinje zadrla mama: »Zajtrk! Nikica, pridi na zajtrk!«
Nikoli nisem marala zajtrkova-ti, še zlasti ne kruha. Vsa zaspana sem se privlekla do kuhinje. »Mami, lahko danes jem zunaj? Tako lep sončen dan je.« Mamica mi je prikimala in mi dala kos kruha. »Kaj ti naj namažem nanj?« me je vprašala. V resnici je sploh nisem poslušala. Njene besede so mi šle skozi eno uho noter, skozi drugega pa ven. Brez odgovora sem s kruhom stekla na dvorišče. Imela sem grde namene. Brez vzroka menda ne bi jedla zunaj. Dospela sem do bližnjega grmovja. Tam sem na skrivaj zagnala kruh v dolino. Delo je bilo opravljeno. Stekla sem v hišo in se delala, kot da sem zajtrk že pospravila. Mamico sem še kar takoj vprašala, kdaj bo kosilo. Odpravljala se je v mesto, zato bomo imeli kosilo pozno popoldan.
Že ob dvanajstih sem bila zelo lačna in že na začetku sem vedela, da sem storila napak. A mami si kljub temu nisem upala povedati, kai sem naredila.
Čez dobrih pet ur je bilo kosilo. Veliko sem pojedla in kar dobro mi je delo.
Od takrat naprej nikoli nisem metala kruha stran.
Nika Mohar, 5.d OŠ Ivana Cankarja
Naslednji dan smo na oglasni deski zagledali list, na katerem je pisalo, da smo bili drugi in smo zbrali tisoč devetstoštiriindevet-deset kilogramov papirja.
Upam, da bomo nasjednje leto zbrali še več papirja in dobili tudi mi kakšno nagrado.
Metka Malis, 5.a
Vizija sveta v 21. stoletju
Nekomu sem storila nekaj dobrega
Res je krivičen ta svet. Da obstajajo razlike med ljudmi, sem spoznala prav kmalu. Najbolj me prizadenejo razlike med revnimi, pomoči potrebnimi in bogatimi ljudmi. V moji okolici se število pomoči potrebnih veča iz dneva v dan. To so v prvi vrsti begunci, ljudje, ki so v tej kruti vojni izgubili vse svoje imetje.
Tudi v našem naselju imamo nekaj družin, ki so sprejeli v svoje domove svojce — begunce. Med njimi je tudi šestletni fant Ivan, ki je pribežal s svojo materjo v Slovenijo iz Bosne. Vse svoje najljubše stvari, med njimi tudi psa, je pustil v Bosni.
Otroci v naši sredini so Ivana sprejeli medse. Vendar je še vedno opaziti, da Ivan občuti razliko med njimi in seboj. Otroci se vozijo s kolesi in rol-kami, on pa prizadeto opazuje njihovo razposajenost.
Zbirali smo odpadni papir
Začela se je akcija zbiranja odpadnega papirja. Vzeli smo vozičke in odšli po vasi s prijatelji. Nabrali smo ga veliko.
Zjutraj, ko je sonce že potrkalo na okna, smo se odpeljali k šoli. Tam so že čakali sošolci in sošolke. Tovarišice so se čudile, ker smo imeli toliko papirja.
Nestrpno smo Čakali na razglasitev rezultatov. Razred, ki bo zbral največ papirja, bo imel pouka prost dan. Zato se je bilo vredno potruditi.
Ko smo naslednji dan zvedeli, da smo drugi, smo bili zelo veseli. Zbrali smo 1994 kilogramov papirja. Za lasje manjkalo, pa bi bili prvi.
Kmalu se bo začela naslednja zbiralna akcija. Prav zanimivo, da smo zbrali natanko 1994 kilogramov papirja.
Darja Jeraj, 5.a OŠ Log Dragomer
Zbirali smo odpadni papir
V četrtek, ko je bila trava še rosna, sem s polnimi rokami starega papirja oddrvela v šolo. Mrzel veter mi je švigal prav v oči. V noge me je zeblo kot premražene-ga psa. Tudi roke so bile že utrujene.
Končno sem prispela do šole. Tam je že čakalo nekaj sošolk in sošolcev. Kmalu smo bili na vrsti za tehtanje papirja. Papir smo pomagali nesti v sobo, kjer so tehtali papir in potem smo ga dajali v zelo velik železni kontejner.
Zbirali smo odpadni papir
Učiteljica nam je povedala, da bo v četrtek zbiralna akcija papirja.
Tehtati so začeli že zgodaj zjutraj. Ko me je mamica pripeljala do šole, sem pred tehtnico opazila le dva moja sošolca. Papir sem odnesla tehtat. Ko je bilo to opravljeno, sem odhitela v šolo k pouku. Učiteljica mi je povedala, da prav zaradi zbiranja starega papirja prva ura odpade. Preobu-la sem se in odšla ven.
Ko je bilo tehtanja konec, se je začel pouk. Po zadnji uri naj bi se akcija nadaljevala. Ko smo prišli k tehtnici, na dvorišče, smo vsi zgroženi opazili, da nam je nekdo ukradel celo prikolico papirja! Odšli smo k zadolženi učiteljici. Ta nam je odgovorila, da bi se morali bolje organizirati. Vendar kako?
Iskali smo tudi našo razredničarko, vendar je nismo našli. Bili smo zelo žalostni in jezni na ves svet. »Kako bi bilo, če bi zbrali največ papirja? Dobili bi prost dan, ali pa bi odšli v kino...« Kmalu pa se je jeza pomirila.
Tako se je končala naša žalostna akcija zbiranja starega papirja. Mogoče bo pa drugo leto bolje?
Eva Zupan, 5.c
Zbirali smo odpadni papir
Eh! Spet ta zbiralna akcija papirja. No, pa na delo.
Ž vozički in samokolnicami smo hodili od hiše do hiše, od vrat do vrat. Zbirali smo ga ves teden. Vsak dan je šel vsaj eden po vaseh nabirat papir.
Prišel je dan zbiralne akcije starega papirja. Vozili so ga starši, mi pa smo ga nosili kot voli. Nosili smo ga na tehtnico in spet dol. To se je ponavljalo dolgo časa. Nato pa je bila ura že osem in pričel se je pouk.
Čez nekaj dni je na oglasni deski že visel papir z rezultati. Joj! Čisto malo nam je manjkalo, da bi zmagali. Bili smo drugi. Ravno letos, leta 1994 smo mi zbrali 1994 kilogramov papirja. Ah, pa kaj! Ni pomembna zmaga, pomembno je, da ga zberemo čimveč, da bi naša mlada država ostala kolikor toliko porasla z gozdovi.
Nuša Mavsar, 5.a
Moja slutnja o prihodnosti sveta je mračna. Vem, da se lahko zgodi nekaj groznega z naravo, z ljudmi. Že sedaj mačehovsko ravnamo z naravo. Kaj bo šele čez nekaj let, ko bo tehnologija še bolj napredovala? Narava bo še bolj onesnažena in ljudem bo vedno bolj vseeno, kaj se dogaja okoli njih. Tehnologija, ki omogoča udobnejše življenje, se bo obrnila proti njim. Ljudje si bodo vedno bolj zastirali pogled na zelene gozdove z betonskimi bloki. Industrija bo bolj napredovala in več bo sevanja in strupenih odplak. Vse te odpadke bodo odvrgli v naravo. In zelene rastline, cvetlice, drevesa in živali bodo začeli umirati. Človek si bo zgradil mračen, betonski, jeklenohladen svet. V njem ne bo prostora za veselje, ljubezen, srečo. Ljudem bo šlo samo za dobiček. Zasljepljeni bodo in ne bojo vedeli, kaj uničujejo. Da ne bi bil svet tako mračen in pust za naše naslednike, moramo poskrbeti že sedaj. Prebuditi se moramo iz otopelosti in začeti razmišljati. Že sedaj je ljudem samo za dobiček. Vse odpadke od-vržejo v naravo. Vsaka tovarna bi morala imeti čistilno napravo. Obstajati bi morala komisija, ki bi pregledovala tovarne po celem
svetu in če ne bi upoštevala navodil, bi jih morala denarno kaznovati. Če so že sedaj brezvestni osnaževalci okolja in dobičkarji, kaj bo šele čez nekaj let? Moja slutnja o prihodnjem svetu sploh ni tako nemogoča. Take grozote se pravzaprav lahko zgodijo. Ljudje bodo v 21. stoletju samo popotniki, ki bodo tavali in iskali lepši, manj onesnažen in betonski kraj, kjer bi lahko srečno živeli. Nas se bodo spominjali kot srečne prednike, ki so živeli v dosti lepšem okolju, kjer je bilo veliko zelenja, da si je človek lahko spočil oko. Zavidali nam bodo, tako kot mi zavidamo našim prednikom, ki so živeli v čistejšem okolju, preprosto življenje. Že sedaj si lahko predstavljamo, kakšna mračna prihodnost nas čaka. Čas je, da nekaj ukrenemo. Kajti v moji viziji sveta so ljudje samo brezciljni popotniki, svet pa betonska pot, po kateri hodijo, pa nikamor ne pridejo. Iskreno upam, da se moja slutnja ne bo uresničila. Upam, da se bodo ljudje prebudili in začeli lepo ravnati z naravo. Če bi vsak človek pobral papirček ali pločevinko, ki bi jo našel ob poti, bi bilo veliko bolje.
Tatjana Popovič, 8. b
STEKLARSTVO DANILO KRALJ telefon: 755-455
Rdeča kapica in NLP
Nekoč je živela Rdeča kapica. Stanovala je za sedmimi velemesti in devetimi državami. Mama ji je nekega dne dala rozinov kolač in sadni sok. Odnesla naj bi ju teti, ki je imela rojstni dan. Mama ni mogla iti z njo, ker je imela popoldansko izmeno.
Rdečo kapico je pot vodila skozi samotni del mesta. Ob poti so stale zapuščene tovarne in skladišča. Pa je nenadoma nekaj svetlečega švignilo skozi oblake.
Bil je »leteči krožnik«, a v tistih časih to n i bilo nič neobičajnega. Rdeča kapica je pozdravila vesoljca, kije prišel iz osončja Omikron Mi. Z njim so bili še trije prijatelji. Vesoljci so skozi prevajalnik vprašali Rdečo kapico, kam se je napotila. Odgovor je bil: »K teti. ki živi devet minut hoda od tod.« A v res-
nici so bili to sovražni prebivalci z Marsa. Tako so jo še malo zadržali in nato odleteli, in sicer k teti Rdeče kapice. Ugrabili so jo in se skrili v shrambo. Še prej pa so teto zamenjali z dvojnikom —robotom.
Kmalu zatem je prišla Rdeča kapica. Dvojniku je dala kolač in sok. Toda Marsovci so naredili napako. »Tetin« glas je bil kovinski. Takoj je odkrila prevaro. Bitja, ki so bila v shrambi, so poskakala ven, da bi ugrabila še njo. A jim ni uspelo. Ker je bila urnejša, jim je ušla in poklicala mestno patruljo.
V trenutku so jih ujeli. Osvobodili so teto. Zatem sta Rdeča kapica in teta pojedli kolač in popili sok. Bili sta zelo veseli, ker ju niso ugrabili vesoljski pirati. Nato je zgorel regulator in pravljice je bilo konec.
Sandi Petkovič, 5. d.
Kulturni dan
V sredo smo obiskali Narodno galerijo v Ljubljani. V galeriji je stalna razstava del slovenskih kiparjev in slikarjev. Za boljše razumevanje umetnosti smo pri ogledu uporabljali delovni zvezek. Tako smo izvedeli, da kipar pri svojem delu uporablja različne materiale, kot so: glina, bron, vosek, les in kamen. Umetniške slike imajo različna imena glede na vsebino: portret, avtoportret, tihožitje in krajina. Pri svojem ustvarjanju.uporablja slikar tople in hladne barve. Slikarji so zelo spretni pri igri barv. Najbolj mi je bila všeč slika Hansa Georga Gei-gerja Sv. Jurij. Slika predstavlja spopad dobrega z zlim. Spoznal sem dela in imena znanih slovenskih slikarjev. To so: Rihard Jakopič, Ivana Kobilca, Anton Ka-ringer, Matija Jama, Franc Kavčič, Jožef Tominc, Jožef Petkov-šek, Ivan Grohar, Jurij Šubic ter drugi.
Vsak slikar ima svoj rftčin izražanja, po katerem ga prepoznamo. Žal smo imeli premalo časa, da bi si dela natančno ogledali, zato bom skupaj s starši galerijo v kratkem ponovno obiskal.
Lean Recek, 3. e
t'M
12
JANUAR 1995
naš časopis:
Pogovor z begunskimi otroki
Tudi na naši šoli smo se pogovarjali z begunskimi otroki. Ob začetku letošnjega šolskega leta se je šest otrok vključilo v slovensko šolo. V intervjuju smo jih povprašali, kakšen vtis so nanje naredili učenci in učenke naše pšole in kako se počutijo med nami.
Ismar in Zlatka, oba učenca petega razreda, sta nam povedala naslednje:
Ismar: Vesel sem bil, da sploh lahko grem v šolo. Slovenski jezik sem že velikokrat poslušal in se ga tudi malo naučil, tako da s tem nimam težav. Učenci so me kar lepo sprejeli, nekateri pa so me včasih poklicali Bosanec ali begunec. Ti učenci me včasih kličejo Buharem, tako pa mi ni ime.
Učiteljica Olga Moškon, ki Ismarja poučuje slovenski jezik, pa nam je povedala:
Ismar je zelo živahen fant, tako da se tudi on kdaj malo pozabava nad kom.
Socialna delavka gospa Jožica Bunčič je dodala: Ismar je izredno bister fant, ima pa zdravstvene težave in se težje obvlada. Učenci mu lahko pomagajo tako, da ga ustavijo ali umirijo.
Zlatka: Ob prihodu v slovensko šolo sem se bala samo sprejema sošolcev in sošolk. S tem nimam več težav, saj imam tukaj veliko več prijateljic kot pa v begunski šoli. S slovenskim jezikom nimam težav, pač pa z matematiko. Pri učenju mi ne pomaga nihče, zato se učim in delam domače naloge kar sama. Tukaj, v slovenski šoli imam veliko več predmetov, na primer telesno vzgojo, kot pa sem jih imela v begunski šoli. Učenci me imajo radi, učitelji in učiteljice pa/ni pomagajo.
Štirje učenci iz šestega, sedmega in osmega razreda pa razmišljajo takole:
Izet, šesti razred: Najbolj sem se bal slovenskega jezika in kako se ga bom naučil. Bal sem se zmerjanja učencev, a na srečo tega nisem doživel. Imam veliko prijateljev, tudi s sedanje šole. V Bosni sem razred izdeloval s prav dobrim in odličnim uspehom, sedaj pa mi ne gre tako dobro, a vseeno brez večjih težav. Učim se dve do tri, včasih tudi štiri ure na dan.
1 'čiteljica Olga Moškon: Izet je zelo skrben in bister učenec. Njegove ocene so zelo dobre in preizkuse znanja mu lahko ocenim tako kot drugim učencem. Redno piše domače naloge in mislim, da bi osnovno šolo na Vrhniki uspešno dokončal.
Edina, sedmi razred: Vesela sem, da sem prišla v slovensko šolo. Kot vsi, sem se tudi jaz bala slovenskega jezika. Učenci so me zelo lepo sprejeli medse, tako da me nihče ne zaničuje. Sošolke mi pomagajo, največ težav pa mi dela matematika.
Senad, sedmi razred: Ko sem prišel v šolo, sem imel slab občutek. Nisem se bal samo jezika, ampak vsega. Najbolj pa, kako bom sprejet. Zdaj se počutim čisto v redu. Sošolci me ne zafrkavajo in ne zaničujejo. Imam več prijateljev. Največ težav imam pri matematiki in fiziki. Učim se sam. S svojimi prijatelji se ne pogovarjam v slovenskem jeziku; počutim se nerodno.
Mirza, osmi razred: Počutil sem se zelo slabo. Nimam prijateljev,
le tiste, kijih poznam že od prej, iz begunske šole. Od sošolcev sem slišal samo nekaj malega, kar bi me prizadelo. Drugačna merila so zame pri slovenskem in angleškem jeziku ter pri fiziki. Učim se sam in malo težav imam z jezikom. Slovenski jezik poslušam in slišim samo v šoli, drugače pa vedno govorim materni jezik.
V Ljubljani je največji šolski center za begunske otroke v bivši kasarni Maršala Tita. Mnogo begunskih otrok, ki so prišli v Slovenijo, je živelo pri sorodnikih ali znancih. Tudi na naši šoli je potekala begunska šola. Begunske učence so poučevali univerzitetno izobraženi ljudje, ne pa pravi učitelji.
Kako ste se počutili, ko so vam porušili domove?
Porušili so nam vse in jasno nam je bilo, da tam ne moremo ostati. Svojo domovino smo zapustili s solzami in žalostjo. Že prej smo vedeli, da gremo v Slovenijo.
Kako ste potovali?
Zlatka: Hiša nam je pogorela. Iz Bosne sem z avtobusom potovala dva dni, iz Vlašiča do Travnika pa peš kar nekaj ur.
Izad: Jaz sem potoval z vlakom, nato smo prespali v neki telovadnici, naprej pa z avtobusom.
Mirza: To je dolga zgodba, nočem govoriti o tem.
Ismar: Prišel sem že leta 1991.
Imate stike s sorodniki?
Še pred kratkim smo se lahko pogovarjali po telefonu, zdaj pa to ni več mogoče. Pošta pride samo prek Rdečega križa.
Mirza: Svojega očeta nisem videl dve leti, zdaj pa je prišel. Mislim, da se bo vrnil, ker je to pač njegova obveznost do domovine.
Otroci so bili na naši šoli lepo sprejeti, tako pri učencih kot pri učiteljih. Vsem nam bi se lahko ali pa se nam bo pripetilo kaj podobnega, zato ljudje potrebujemo eden drugega in vsako možno pomoč.
Maja Sodja
Pomagali smo otrokom iz Bosne in Hercegovine
Zbrali smo: Zvezki mali format Zvezki veliki format Šolske torbe Puščice
Navadni svinčniki — novi Kemični svinčniki — novi Barvni svinčniki — novi Vodene barvice Notesi
Copati — novi Škarje
311 kom 225 kom 70 kom 96 kom 200 kom 120 kom 35 kompletov 28 kompletov 9 kom 10 parov 8 kom
Zbrali smo še:
Veliko posameznih barvic, nalivnih peres, papirja, ko-laž papirja, ovitkov za zvezke, nalepk, urnikov, radirk, šil-čkov, pobarvank, glasbenih not, slikanic, igrač, trikotnikov, ravnil, bombic za nalivna peresa, lepilo in pulover.
Vsem najlepša hvala.
A
VTOMATERIA
TRGOVINA, Ljubljanska 29 61353 BOROVNICA tel.: 061/746-264
— rezervni deli za vozila
GOLF, RENAULT, ZASTAVA
— material po naročilu
— izpušni sitemi
— hidravlična olja
— motorna olja, masti
— filtri
— antifriz
— dodatki proti zmrzovanju nafte
— svetlobna telesa
— akumulatorji
— dodatna oprema
— avtoprevleke
— amortizerji Monroe del. čas: S
pon.-pet. 9.00 — 12.00 — 15.00 — 19.00 sob. 8.00 —12.00
IAjL
zastopanje   posredovanje trgovina
JK O T
LJUBLJANSKA 10, 61360 VRHNIKA DELOVNI ČAS: 8-12 14 - 18
JELOVICA
OKNA, VRATA
LAMELNI IN KLASIČNI PARKET OPAŽ, LADIJSKI POD STENSKE IN STROPNE OBLOGE LES IN LESNI IZDELKI
I K
telefon: 061 753-340 fax: 061 753-302
as.
STENSKE IN TALNE KERAMIČNE PLOŠČICE DOMAČIH IN ITALIJANSKIH PROIZVAJALCEV GRANITO GRES SANITARNA KERAMIKA KOPALNIŠKA OPREMA
PO KONKURENČNIH CENAH VAM NUDIMO ŠE:
IZOLACIJE VIJAKE IN ŽIČNIKE KVADRATNE IN ČRNE CEVI
BARVE LAKE
PREMAZE ZA LES
Srne brez medobčinske prepustnice
Srnjad, ki je je na barju toliko, da bi z njo prehranili ljudi v obeh obči-j nah, kajti redijo jo tudi kmetje, smo sredi zime srečali na obmejnem] območju dveh občin, vrhniške in borovniške. Glede na evropske standarde, ki omogočajo prost prehod blaga, informacij in živih bitij,! ljubkih bitij na sliki nismo vprašali po dokumentih, vendar ni treba, saj iih imajo jagri tako ali tako vse preštete. Množica seje zdela vsekakor nekoliko brezglava: kam iti. Če bo bolje v vrhniški občini, se bodo srne] pasle tam, če bo bolje v borovniški,] pa tam. Menda ja ne bodo zaprosile | za dvojno občinsko državljanstvo.
Za sodnijo nevarno za ponočnjake
Kdor hodi ponoči okoli vrhniške: sodnije, je v smrtni nevarnosti, da1 pade v kakšno luknjo. K sreči ni dosti takih, ki bi hodili po razkopa-nem zemljišču, vendar se vseeno vidi, da se tam nekaj dela, in to celo zimo, ker je ugodno vreme. Prostor med sodiščem in dosedanjima Mer-catorjevima trgovinama je resda razrit, toda ima svetlo prihodnost. Ko bo obnovljen, bo pomenil najkrajšo možno pot od križišča pri Črnem orlu mimo novih trgovinic, ki bodo zrasle tam zadaj, do blagovnice Loka, do koder bo prebit podhod. Tako vsaj stoji v načrtih, koliko časa pa bo trajalo do dokončne ureditve, ki se je začela z zgraditvijo parkirišča, se pa še ne ve. Vsekakor bo vse skupaj pridobitev za občinsko središče.
L tf
IZBERITE NAS, IHflMO NAJBOLJŠI PROGRAM
zavese, teksti i e za notramo opremo, ame ne zavese, karnise,
e,
is
is naš časopis
JANUAR 1995
13
MINILO JE 30 LET
Prvi tečaj kleklanja na Vrhniki
Letos v januarju mineva natančno 30 let, odkar je bil na Vrhniki med šolskimi počitnicami organiziran tečaj kleklanja idrijske čipke.
Na željo mnogih sem se odločila, da pripravim ta tečaj s pomočjo podjetja DOM, za katerega sem že takrat organizirala žene in dekleta z Vrhnike in okolice.
Ob razpisu za tečaj seje prijavilo 70 učenk in učencev iz šole J. C. Za tak odziv na razpis je bila velika zasluga ge. Zore Kocjančič, učiteljice 4. razreda, kije pripeljala cel razred. Učila pa se je tudi sama, saj »zgledi vlečejo«....
Za toliko učencev je bilo veliko priprav. Prostor sem dobila v Domu upokojencev na Tržaški cesti. Vse »punkeljne« (bule) sem naredila doma ter nasukala več kot 400 klekljev. Podjetje Dom je prispevalo za 30 kompletov, ki so potem ostali v vrhniški šoli, ki so še v uporabi, saj g. Katarina Do-brovolc že dolgo nadaljuje začeto delo. In to prav uspešno.
Takrat smo učence razdelili na tri skupine na dan. Dobila sem še eno strokovno učiteljico iz podjet-
ja DOM, kije sodelovala, in to od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer 14 dni. V tem času so se bolj nadarjeni prav dobro naučili, drugi pač manj, nekaj jih je že na začetku odstopilo. Za delo idrijske čipke je potrebno namreč kar precej spretnosti in potrpljenja.
Z najbolj zavzetimi smo še drugo leto nadaljevale dopolnilni tečaj. Mnoge so odkupile »pribor« za klekljanje, da so lahko doma nadaljevale z delom. Zanimivo je, da so tudi fantje, ki še danes radi kljekljajo v prostem času. Kar se mlad naučiš... Večina se zaradi službe, družine ne more ukvarjati s tem delom. Ko pa bodo v pokoju, bo še marsikatera rada vzela »punkelček« in se posvetila delu.
Prilagam sliko učenk nadaljevalnega tečaja z učiteljico Anico Vrhovec iz Ljubljane. Na njej se udeleženke lahko prepoznajo.
Na Vrhniki sem začela organizirati to delo že leta 1958. Uspelo mi je združiti posamezne žene in skupine tako na Vrhniki kot v okolici, da nas je bilo leta 1970 približno 100. Vsak mesec enkrat
Učenke iz leta tečaja.
1966, ki so se udeležile še nadaljevalnega klekljanskega
sem prevzemala in dajala v delo na Vrhniki v Dom upokojencev, sicer so čipkarice hodile k meni na dom. Podjetje Dom iz Ljubljane je skrbelo za to domačo obrt, le plačane smo bile bolj slabo.
Leta 1964 sem v samozaložbi izdala knjižico prvih čipkarskih pesmi, ki so jih bralci prav radi prebirali. Vse so pesmi v duhu, da spoznavamo naše delo in običaje. Zdaj je izšla že 3. izdaja, ki je izpopolnjena, v 5 tisoč izvodih, naslov pa je Iz srca do srca.
Jaz sem se trudila, da smo 3-krat pripravili večje razstave na Vrhniki v zadovoljstvo obiskovalcev. Leta 1970 pa smo skupaj s Turističnim društvom Vrhnika organizirali dan domače obrti. To
je bila velika zadeva, posebno zame velika odgovornost, saj sem bila zadolžena za program in prikaz starih obrti. Na vozovih smo prikazali predice, tkalca ter še marsikaj. Po 25 letih bi lahko kaj ponovili, saj je bila takrat prireditev zelo uspešna. Sedaj pa k glavnemu pomenu pisanja. Vsi, ki ste obiskovali tečaj pred 30 leti, kjerkoli pač ste (domači že vedo kje), oglasite se, če se strinjate s predlogom, da bi se enkrat v prihodnjem mesecu dobili nekje na Vrhniki. Pripravili bomo prijeten družabni večer, na katerem bomo obudili spomine na tiste prijetne dneve v vaši mladosti. Prijavite se in pošljite naslov in telefonsko številko na uredništvo Našega časopisa, da vam bomo sporočili, katero soboto v februarju se bomo dobili to bo 18. februarja ob 17. uri (kraj bomo sporočili). Za dobro počutje bomo poskrbeli z uglednimi so-organizatorji. Lepo vas vse pozdravlja Vaša »učiteljica« Julka Fortuna
Pozdrav iz Bangladeša Vrhniki, faranom in občanom,
vsem vam, ki ste zagledali luč nekje med sveto Trojico in izviri Ljubljanice in naokrog od Menišije do logaških in horjulskih gričev, POZDRAV.
Skrivnost svete Trojice nas pelje k živim izvirom milosti, v katero smo bili krščeni tam na hribu pri svetem Pavlu. Zato je Vrhnika simbol svetega in ni čudno, da se je njen veliki sin, Ivan Cankar, zamislil: VRHNIKA, PREČUDEN KRAJ...
V teh dneh beremo iz sv. Janeza, da je Oče poslal svojega Sina, ki se je rodil, kakor sleherni med nami iz vode, krvi in svetega Duha. Iz vode, simbol njegovega in našega krsta, iz krvi, simbol njegovega trpljenja in smrti, ki se obnavlja pri maši, iz svetega Duha, ki ga je poslal oznanjat veselo vest in spominja na našo birmo in nas vse napravijo misijonarje Cerkve, kije misijonska.
POZDRA V, prisrčen pozdrav vsem, ki ste me obsuli z darovi pred božičem, za zdravila, ki so na poti, in upam, da jih prejmem neokrnjena, kar se tu pri nas žal le redko zgodi.
Starejše klekljarice z Vrhnike okoli leta 1965.
10 ZAKLJUČNA VAJA ČETE 530. UČNEGA CENTRA VRHNIKA
POZDRAV IN EN VELIK BOG POVRNI.
Pozdrav tudi tistim, ki neradi zahajajo v shodnico svetega Pavla, pa so polni dobre volje in iskreno želijo graditi vrhniško občino na pošten način v veliko zgradbo nove Slovenije, POZDRAV.
Hvaležen sem za milost osmih križev in da še zmerom lahko rečem besedo miru in govorim, da Bog živi, močno živi tukaj v srcu Bangladeša, kamor me je božja Previdnost poslala iz človekoljubne in prijateljske Kalkute, kjer sem mešal prah in blato 44 let, poslušal in prisluhnil veselju in žalostnim uram Bengalcev ter se od njih marsičesa naučil in zdaj opravljam precej enako delo tukaj v metropoli Bangladeša, katerega dežela šteje nad sto milijonov ljudi in je en najbolj revnih predelov sveta. To je mnenje svetovnega radia, ne moje. Dežela je namreč zelo rodovitna in če bi ji izkopali malo več kanalov med rekami Megna, Ganges in Brahmaputra in dodali še nekaj mostov, bi se kmalu postavila na noge, namesto da pričakuje rešitve od mednarodnih fondov. A njena moč je v mladini, ki predstavlja 60r
ške da do-pa-vi-elo tor er-sda >st. aj-pri lic, la-bit ih, ld-i z ne bi-
Uničena diverzantska skupina na Strmici
10. generacija vojakov v 530. učnem centru na Vrhniki počasi končuje svoje trimesečno urjenje. Pridobljeno znanje bodo s pridom uporabljali še tri mesece v bojnih enotah, kamor bodo odšli v začetku februarja.
Tako opravljajo tudi razne zaključne vaje na različnih terenih, ob različnem času in v različnem vremenu. Četa D, stotnika Vlada Kovačiča, je pet dni preživela v vojašnici Logatec ter na terenih Rout, Kališ, Strmice in Zaplane. Vajo so končali v nedeljo, 22. januarja, ko so morali likvidirati oziroma uničiti diverzantsko skupino, ki je bila v hiši na hribu Str-mica. Vajo so izkoristili tudi za nočno bivakiranje na terenu, ravno ko je bilo slabo vreme s snegom in dežjem.
Akcija uničenje diverzantov je stekla takoj po prejemu sporočila, da so diverzanti na območju Strmice. Celotno območje so takoj zaščitili in postavili širše in bližnje blokade. Nato je posebna enota v belih maskirnih oblekah izvršila napadla objekt, v katerem so bili diverzanti. Pred vpadom v objekt so z natančnim strelom iz samostrela onesposobili stražarja. Vendar pa sta dva diverzanta pobegnila. Pri tem so jim pomagali lovinski sledni psi in ubežnika so hitro ujeli.
Posamezne dele vaje so vojaki neposredo spremljali s komentarji predpostavljenih, tako da je vaja dobila še večji učni učinek. Na koncu vaje so bili vsi zadovoljni, čeprav malo premraženi, mokri in utrujeni; vaja je v celoti uspela. Pri
vaji je Slovenska vojska prvič so- izredno znanje pri sledenju, v tem
delovala z Društvom vodnikov primeru ubežnikov na mokrem in
reševalnih psov Slovenije. Trije zasneženem terenu, vodniki so s svojimi psi pokazali S. S.
prebivalstva. Njeno bogastvo predstavlja tudi prijaznost, ne sicer političnih voditeljev, ki ne znajo kontrolirati korupcije, marveč preprostega prebivalstva, ki jo občutim in uresničujem vsak dan.
Katoličanov je 300.000, vendar pa ta majhen odstotek živi in doživlja vero v vsej globini, saj jih prihaja v našo faro Marije Roženvenske kar 90r k nedeljskim pobožnostim, fara pa šteje deset tisoč vernikov in maše se vrstijo ena za drugo. Dela je torej kar precej tudi zame in za mojega tovariša jezuita, ki nama je naloženo, da z božjo pomočjo zbudiva jezuitsko misijo. Z delom je pričela pred tristo leti, pa se je morala umakniti zaradi političnih homatij tako imenovanega «pa-droado«, to je vtikanja portugalske države v interese Cerkve.
Vem, da se boste z g. dekanom in duhovnimi pomočniki zavzeli z molitvijo za Cerkev, ki trpi silo in kjer zmagujejo samo korajžni in jo sla-
POLEMIKA:
bijo le mevže. Pa ta muzika vam je, dragi moji rojaki, znana in ima enak obraz tako pri vas kot pri nas.
POZDRAVLJENA, moja draga vas in mesto Vrhnika. Bog Te blagoslovi s tisočerimi milostmi, z močnimi sinovi in hčerami, s poštenimi družinami, z vrlimi brambovci nove slovenske države, z mučenci in mučenkami zadnjih poglavij tvoje zgodovine, z duhovniki in redovnicami, s pisatelji in pesniki in pesnicami, z delavci po tovarnah in gospodarji, ki orjejo domačo zemljo, z uradniki in obrtniki, posebno s študirajočo mladino, kije up jutrišnjega dne. Posebno pa pozdravljam tiste, ki žrtvujejo svoj čas in denar za tiste, ki nimajo doma, zapuščenim otrokom, katerim stojite po domovih ob strani, za brezdomce, za tiste, ki mislijo različno od večine. Naj ne utihne beseda ljubezni in sprave.
Pozdravlja vas vaš rojak Jože Cukale.
Skupina je morala po vpadu v objekt na koncu vaje obvezno pregledati orožje.
Ne pranje umazanega perila
V decembrskem NAŠEM ČASOPISU 207 sta izšla dva članka glede dogajanja oziroma nesporazumov v PGD Vrhnika.
Ker se oba članka nekako obračata na presojo bralcev, odgovarjam na oba članka, in sicer zelo na kratko.
Gospodje, ki ste odstopili iz društva, in gospodje, ki ste še člani imenovanega društva, ne perite več društvenega umazanega perila (nesporazumov) v javnosti.
Dovolj Je bilo napisanega v NAŠEM ČASOPISU, kar je tudi prav, pustite pa za medsebojno obračunavanje druga javna občila in druge prostore, kot so gostilne in razni vogali.
Ne poznam sedanjih razmer v društvu, zato se tudi ne spuščam v podrobnosti.
Moj odgovor na članek: TUDI TO JE RESNICA
Ni prav, da ste odstopili. Sedanji predsednik, tajnik in poveljnik društva so samo izvoljeni za opravljanje te dolžnosti. Niso pa Prostovolno gasilsko društvo.
Od kdaj je kdo član društva, je pa razvidno iz evidence v PGD Vrhnika. Za predsednika je naveden drugi datum, kot je pisalo v časopisu.
Koliko je predsednik pobudnik za obnovo doma (PGD) nevem, vem pa da je dosti pripomogel k obnovi le-tega. (Za fizično delo ne
morem trditi, kaj je napravil.)
Na članek: KO BI NEVOŠ-ČLJIVOST GORELA. Nimam skoraj kaj odgovoriti, saj članek sam odgovarja na prispevek odstopljenih. Po tem prispevku ne bi nihče mogel presoditi pravega vzroka odstopa, ne opravičila. Rečem lahko le, da delo tajnika ne moremo primerjati s fizičnim delom ali od njega zahtevati le-tega.
Ne zagovarjam samo golo delo, ampak delo tajnika, kajti tega dobro poznam, saj sem bil pred leti tajnik tega društva (PGD Vrhnika). Člane tega društva slabo poznam, tako tudi njihovo delo, dobro pa poznam gospoda Franca Dolinarja (Francka), ki je bil za časa mojega članstva v PGD Vrhnika z dušo in telesom zagret v delo za društvo. Samo njegov odstop me čudi.
Naj končam prispevek s splošnimi besedami kot občan. Mi, na občini Vrhnika potrebujemo dobro gasilsko društvo, dobrih in pridnih rok, ne pa da se med seboj prepirajo (tako rekoč za slaba dela).
To je vendar društvo, katerega člani so vedno, ponoči in podnevi, pripravljeni pomagati bližnjemu ne samo v požaru, ampak ob vsaki nesreči, ne glede na barvo ali položaj človeka.
Pavel Dobrovoljc
DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA
OBVESTILO
Društvo invalidov Vrhnika vabi redne in podporne člane na redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 25.2.1995, ob 15. uri v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki.
Po končanem občnem zboru bo pustovanje. Udeleženci — nečlani društva naj svojo prisotnost na pustovanju prej najavijo v društveni pisarni.
IO Dl VRHNIKA
OBVESTILO
Društvo invalidov obvešča svoje člane, da ponovno organiziramo nakupovalne dneve v Avstriji. Prvi bo v sredo, 8. 2.1995; odhod izpred banke bo ob 7.30.
Zainteresirani se prijavite v društveni pisarni.
IO Dl VRHNIKA
Natančen strel iz samostrela je onesposobil stražarj
Psa na sledi diverzantskima ubežnikoma.
Vojaki iz širše blokade so se vrnili na prizorišče vpada.
14
JANUAR 1995
naščasopi!
predstavljamo vam podjetje
BIOBRAZDA
Čista narava — sožitje — zdrav človek
Zeleno in čisto okolje je moto vseh pravih ljubiteljev narave in vseh pripadnikov »zelenih«. Kako v resnici spoštujemo to geslo, pa je drugo vprašanje, ki ga mora razčistiti vsak sam pri sebi.
Podjetje BIOBRAZDA in njeni lastniki so to pri sebi razčistili in tudi osvojili in se začeli profesionalno ukvarjati z bionaravo ter prevzeli slogan: »Negujmo razumevanje za naravo in njene zakone. Ne uničujmo narave, temveč sodelujmo z njo! ČISTA NARAVA — SOŽITJE — ZDRAV ČLOVEK!«
Biobrazda (Dragomer, Pod Lovrencem 1) je podjetje s šestimi zaposlenimi ter dvema dejavno-stima, in sicer proizvodnja, ki jo
nikov in različnih vrst hlevskega gnoja.
Gnojilo za neposredno gnojenje v biovrtnarjenju, sadjarstvu, vinogradništvu in cvetličarstvu.
Iz naravnega gnojila je pripravljena prst — biobrazda, ki je mešanica 100% naravnega gnojila, zemlje in drugih snovi, ki so potrebne za bujno rast in razvoj rastlin. Prst je namenjena za nepo-' sredno sajenje in presajenje sobnih, balkonskih ter drugih okrasnih rastlin.
Naslednji proizvod je zemlja za grobove, ki je sestavljena iz humusne šote kompostnice ter biog-nojila; zemlja je primerna predvsem za grobove in okrasne gredice.
Trgovina BIOBRAZDE v Dragomerju, Pod Lovrencem 1
vodi Anton Čamernik, in trgovina, s katero se ukvarja sin Damjan Čamernik. Ukvarjajo se tudi s kmetijsko proizvodnjo, vzrejo kalifornijskih deževnikov, z njimi tudi pridobivajo kakovostno organsko gnojilo. Z vzrejo deževnikov so pričeli najprej na Dolenjskem leta 1982 ter nato leta 1985 v Dragomerju, predvsem za lastne potrebe. V letu 1986 pa so pričeli z redno proizvodnjo za širši krog kupcev.
Proizvodnja deževnikov in organskega gnojila je zelo pomembna za biokulturo, ki se imenuje LUMBRIKULTURA. (Lumbri-kulturo in njen pomen predstavljamo posebej).
Za vse vrtičkarje je pomembno, da se v kompostnike, kamor odlagamo razne organske odpadke (listje, travo, plevel, gospodinjske odpadke...), naselimo kalifornijske deževnike, ki nato vse odpadke predelajo v kakovostno organsko gnojilo, bogato z vsemi hranljivimi snovmi in mikroelementi, pomembnimi za rast in razvoj vrtnin. Gnojilo je brez umetnih snovi in pesticidov, ki jih je v zraku in naravi vse preveč. Biobrazda proizvede na leto 6001 do 7001 različnih vrst gnojil, ki jih pakirajo v različne količine. Naravno gnojilo (100%) je proizvod dežev-
Kot vidimo, je bil poudarek proizvodnje na pripravi naravnega gnojila, s katerim je mogoče pridelati čim več zelenjave in drugih povrtnin, in sicer brez dodatkov umetnih gnojil, pesticidov in raznih kemičnih sestavin. Vse to pa je mogoče doseči z legli kalifornijskih deževnikov, ki jih tudi vzgajajo in prodajajo sirom Slovenije. Ob proizvodnji biognojila in vzreji deževnikov, pa seje pokazala potreba tudi po trgovini, kjer zdaj vse prodajajo in tudi semena v bio smeri. Tako je mogoče dobiti razna bio zaščitna sredstva, razna orodja, različne vrste semen in sadik ter seveda številno literaturo o BIO vrtnarjenju in vrtič-karstvu.
V sami trgovini je možno dobiti praktične in strokovne nasvete o bio vrtnarjenju, bio zaščiti, bio gnojenju in kompostiranju.
V BIOBRAZDI so nam povedali tudi, da se vedno več ljudi odloča za bio gnojenje, saj je tako vzgojena in pridelana hrana zdrava. Ljudje tudi vedno več uporabljajo kompostnik, kjer sami pridobijo organsko gnojilo, ki je skoraj že nepogrešljivo pri vrtič-karstvu.
S. S.
Globoki rahljalnik za BIOVRTNARJENJE
TRGOVINA ehsbh
vas vabi v svojo prodajalno v Sinji Gorici, tel.: 755-918
Kalifornijski deževnik
Lumbrikultura in njen pomen
Lumbrikultura je ime za gojenje deževnikov. Za mnoge je že sama misel na gojenje deževnikov smešna in nesmiselna. Vseeno se ta dejavnost v razvitih deželah izredno naglo razvija.
Lumbrikulturo (beseda je pravzaprav nastala šele leta 1975) kot dejavnost so si izmislili v začetku tega stoletja v ZDA. V zahodnoevropske države je prišla pred dobrim desetletjem in na mah osvojila tisoče in tisoče, ki se z gojenjem deževnikov ukvarjajo postransko ali poklicno. Tudi pri nas so se nekateri že lotili te dejavnosti.
Kaj je pravzaprav lumbrikultura in kakšen je njen pomen? Gre za predelavo raznih organskih odpadkov (listje, trave, plevel, gospodinjski odpadki) v izredno kakovostno organsko gnojilo. Najpogosteje se za predelavo uporablja hlevski gnoj. V posebnih gredah se ustvarjajo in ohranjajo razmere za življenje in razmnoževanje posebne vrste deževnikov (Lumbiricus Rubel-lus ali njemu podobna Eisenija Foetida). V teh gredah se deževniki zelo hitro razmnožujejo, saj se po štirih mesecih njihovo število podvoji.
»Pridelek« je torej dvojen: poleg že omenjenega organskega gnojila tudi deževniki. Deževniki gredo v tujini dobro v prodajo predvsem kot vaba za športni ribolov.
Pri nas je proizvodnja še majhna, deževnike uporabljamo še za razširitev vzgajališč in za prodajo tistim, ki želijo organske odpadke kompostirati in z deževniki pridelati ogransko gnojilo.
Drugi proizvod lumbrikultu-re, kije zagotovo pomembnejši, je organsko gnojilo, ki se prodaja v čisti obliki ali pa primešano zemlji, šoti itn. To gnojilo po uspehu prekaša vsa doslej znana naravna gnojila.
Organsko gnojilo vsebuje povprečno:
— 44% organskih snovi
— 1,73% dušikovih snovi
— 1,72% fosforja
— 1,44% kalijevih oksidov
— 6,74% kalcija
— 0,98% magnezija
— 1,21% železa
— 2x10 na 10 mikroorganizmov
— pH je od 6 do 7,4
V primerjavi s hlevskim gnojem vsebuje:
— 11-krat več kalija
— 3-krat več magnezija
— 7-krat več fosforja
— 5-krat več nitratov
Štefka Čamernik
i hUMINGO CLllB
"nI pišekmarjan
■    •["*-■ '       VRTNARIJA 3
L * 61360 VRHNIKA
-Tel/Fax(061) 755-190   -Mobiteb0609- 623-213
NOVO - NOVO - NOVO - NOVO
S 5.1.1995 je odprt nov gostinski lokal v Trgovskem centru VRTNARIJA:
FLAMINGO CLUB
lastnika MARJANA PISKA, Vrtnarija 3, telefon 755-190
ODPRTO JE:
VSAK DAN od 7. do 22. ure, v nedeljo od 8. do 22. ure
Vabimo vas v prijetno in prijazno okolje našega NOVEGA gostinskega lokala.
AVTOTRADE
SERVIS IN TRGOVINA V SINJI GORICI 11, VRHNIKA;
Jelko Baje, telefon 751-346, 755-199
PRODAJA VOZIL:
FIAT — LANCIA — ALFA ROMEO
(STARO ZA NOVO)
SERVIS IN POPRAVILA VOZIL
PRODAJA REZERVNIH DELOV
MOŽNOST POSOJILA DO ŠTIRIH LET TER NAKUP S KARTICO LB.
GRADBENA MEHANIZACIJA IN AVTOPREVOZI
Vel. Ligojna 8 A; Vrhnika; tel./fax: 061/755-185; pager: 0610 299-721
NUDIMO VAM:
— izkope gradbenih jam in različnih jarkov (tudi po sistemu — vam izkop, nam zemljo);
— izdelavo podpornih zidov in gradbenih temeljev;
— omogočimo nabavo, prevoze in vgrajevanje betona;
— omogočimo nabavo in dovoze zemlje različnih kakovosti!
OBENEM ZAPOSLIMO ŠOFERJA C-KATEGORI-JE IN STROJNIKA TEŽKE MEHANIZACIJE. PONUDBE POŠLJITE NA NAVEDENI NASLOV.
Na podlagi 27. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. list RS št. 32/93) in v skladu s 35. členom Statuta javnega podjetja Komunalno podjetje Vrhnika, razpisna komisija OBČINE VRHNIKA
razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA PODJETJA
Kandidat za direktorja podjetja mora poleg splošnih pogojev določenih z zakonom izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene, komunalne, strojne, ekonomske ali pravne smeri
— da ima organizacijske in vodstvene sposobnosti
— da ima najmanj 3-letne delovne izkušnje pri vodilnih oziroma vodstvenih delih
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo štirih let. Ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev pošljite do vključno 12. 2. 1995 na naslov:
OBČINA VRHNIKA, Tržaška cesta 1,61360 Vrhnika, s pripisom »za razpisno komisijo«.
O izidu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po objavi razpisa.
»ELLES«, d.o.o., Borovnica, Obrtniška 2,
razpisuje prosto delovno mesto:
KLJUČAVNIČARJA (za določen čas)
Pogoji:
— KV ustrezne smeri
— 1 leto delovnih izkušenj
— izpit B kategorije
— urejena osebnost
Kandidati naj prijave pošljejo v zaprti ovojnici na naslov:
»ELLES«, d.o.o, Borovnica, Obrtniška 2, s pripisom »za razpis« v 8 dneh od dneva objave razpisa.
BIOBRAZDA - PROIZVODNJA — SEMENARNA
Dragomer, Pod Lovrencem 1, tel.: 654-580
PROIZVODNJA:
— PRST — odlična mešanica za sajenje in presajanje balkonskih in sobnih rož
— 100% NARAVNO GNOJILO, proizvod deževnikov 501 zadošča za 25 m vrta za celoletno gnojenje
— ZEMLJA ZA GROBOVE, LEGLA DEŽEVNIKOV
VSE NAŠE PROIZVODE LAHKO KUPITE PRI NAS PO PROIZVODNIH CENAH.
TRGOVINA — SEMENARNA
— uvožena in domača semena
— semenski krompir, koruza
— sadno drevje, grmovnice, čebulnice
— PVC korita, lončki, keramika
— razno orodje, krmila, otrobi, žita, drobljenec (šot)
— vse za male živali
— sobne lončnice, okrasna keramika
— vse za vrt in gospodinjstvo
IZBIRA JE RES VELIKA — PREPRIČAJTE SE!
Del. čas 8. do 19. ure sobota 8. do 13. ure
naš časopis
JANUAR 1995
15
PASJE ŠOLANJE BREZ PRISILE
Ognjena na izpitu
Katarina Molk s psičko Primo
^'eve proti desni: Tomaž Gutnik z Olivo, Jure Rot s Pio, Maja Špa u°gi, Katarina Molk s Primo.
J^arbara Hrovatin iz Borovnice z aljško malamutko Besv na vajah slaloma Pnogiiity
Daje tako, so dokazali vsi, ki so z veseljem obiskovali vaje in opravili izpite, kijih na Kinološki zvezi Slovenije vodijo kot izpit po programu A in B. Poslušnost, sledenje in obramba so prvine, v katerih so pokazali svoje znanje tudi Vrhničani. Katarina Molk z zlato prinašalko Primo, Vesna Pantič z
Ko smo nazadnje poročali o šo-1 °8njena, ki je odprla vrata pred let°m in pol v Ligojni pri Vrhniki, smo si le želeli, da bi bil vpis psov ln vodnikov čim večji. Vsega se Pač ne moreš naučiti doma, smo m£nili, beseda in praktični prikaz lzkušenega kinologa sta vedno dobrodošla.
**a še ena prazničnih obšankarskih poezij
KdoJeTa, ki »hvalijo« ga z "ivširn komunistom?
Kd° je Ta, ki baha se
vojaško knjižco nekdanje °kUpatorske armade?
5doJe Ta, ki dal obnoviti SlJe Buhka?
Kd°je Ta, ki glasno "Pfl si zapeti:
"Uruže Tito, ljubičice bela...?«
To
je.,
jn — b »KANCLER«
P.S.
» ~"" Sicer pa je v Idriji, baje tudi zaradi pretiranega navala Vršn-n°v, začasen zmankal fleksarc.
P.S.
rgj^. Vodenju posameznih firm bi dandanes alternativno lahko
^Pravljanje brezčloveških mesnih tkiv s človeškimi mesnimi otami — le, da se nekateri tega ne zavedajo.
zlatim prinašalcem Ortom, Jure Rot s flat coated retrieverko Pio in Tomaž Gutnik z mešanko Olivo so opravili izpit A. Nekoliko zahtevnejši izpit B je opravila Bo-rovničanka Barbara Hrovatin s psičko Besy, pasme aljaški mala-mut, ki ne slovi, da bi bila »talent« za tovrstne vaje, saj v svoji domovini med Indijanci in Eskimi ma-lamuti navdušeno vlečejo le sani. Ni kaj, Barbarina psička je nekaj posebnega in trenutno razmišljata o vadbi agilitiya.
Branka Hobič je vesela, da seje njena šola uveljavila na tem območju, saj njeni varovanci prihajajo tudi iz Ljubljane in okolice. Da bi se razvila kultura šolanja psov, sta ob otvoritvi Ognjene želela vrhniški veterinski inšpektor Janez Dolžan in župan Vinko Tomšič, hkrati pa je to želja vseh, ki v njej delajo.
Ognjena ni in ne bo razočarala niti tistih, ki bi želeli poleg osnovnih izpitov početi še kaj drugega, saj je opremljena z vsemi ovirami za agility, šport, pri katerem se dobro razgibata vodnik in pes. Hoja po gredi, skakanje čez višinske ovire, plezanje, tek med količki so vaje, ob katerih lahko krepite telo skupaj z vašim kosmatincem.
Tudi kar zadeva svetovanje ob raznih težavah, ki so pojavijo ob sožitju pes — vodnik, je sobesed-nik vedno prisoten. Svetovna prvakinja v kinoloških disciplinah, Mariborčanka Nuška Sergo, je obiskala šolo in povedala marsikaj zanimivega o šolanju brez prisile. Tudi pokazala je, kako poteka tak način šolanja, saj je s seboj pripeljala svojo mlado dobei mah' ko. Tečajnikom je predaval tudi voditelj oddaje 4x4, saj ga poznate s televizijskih zaslonov, veterinar Jože Vidic. Izkušeni tekmovalec Karlo Cerjak pa je vse svoje znanje vložil v delo te šole, zato tudi uspeh ni izostal.
Ognjena vas torej pričakuje v Ligojni. Nikar se ne obotavljajte — vabljeni ste vsi, ki imate radi svojega štirinožca!
Besedilo: Liljana Ozim Foto: Branko Hobič
MALI OGLASI
Inštruiram    matematiko za
osnovne in srednje šole. Tel. 752-759.
Prodam travnik nad Lukanom ob Tržaški cesti proti Logatcu v izmeri 800 m2 (cena 2 DEM za 1 m2). Informacije v uredništvu.
Inštrukcije kemije; študent kemije inštruira organsko, anorgansko in splošno kemijo ter kemijsko računstvo za srednje šole. Informacije po telefonu 753-152.
Prodam dvosobno stanovanje, velikosti 52 m2, v četrtem nadstropju v Borovnici, Gradišnikova 22, s telefonom, centralnim ogrevanjem in balkonom na sončni strani. Informacije po telefonu 746-728.
V najem oddam njive blizu Bistre; tel. 753-276.
Zahvala delavcem Policijske postaje Vrhnika
23. 12. 1994 mi je bila v gostinskem lokalu v Borovnici odtujena — ukradena denarnica. V njej sicer ni bilo veliko gotovine; bile pa so v njej meni zelo pomembne stvari: (plačilne kartice, vozniško, prometno dovoljenje, osebna izkaznica...). Zahvaljujoč hitri intervenciji delavcev in dežurnega policista, ki so delali tisto noč, je postopek hitro stekel. V zelo kratkem času je bil tudi rešen, meni pa prihranjena marsikatera odvečna pot in skrb.
Zato se za vse zahvaljujem dežurnemu policistu in delavcem policije, ki so delali tisto noč; Viliju Jerebu, še posebno pa Matjažu Kondaraju in g. Korezu, ki sta se še posebno potrudila za ta primer.
Iztok Hočevar Paplerjeva ul. 23 Borovnica
telovni cas: pon. - pet.:
■).0O-12.00; 14.00-18.00 sobota
montaža trgovina servis
_>
Gabrče 13,61360 Vrhnika tel.: 061-754-213
COM-TAR d.o.o.
AVTO ŠOLA VRHNIKA
ŠOLA S TRADICIJO IN Z DOBRIM USPEHOM
Organiziramo tečaj cestnoprometnih predpisov A, B, C, E in F kategorije.
MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV DIJAKI IN ŠTUDENTI POPUST
TURISTIČNA AGENCIJA VRHNIKA
Ponujamo vam počitnice in izlete priznanih
turističnih agencij: KOMPAS, GLOBTOUR, SLOVENIJATURIST, M&M, A&B, RELAX, ROYAL, PALMA, GRUBER,
ATLAS, ODISEJ... MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA - PRIDITE, NE BO VAM ŽAL!
LINA
POMOČ IN SVETOVANJE
Nudimo kakovostno, hitro in poceni pisanje na računalnik ter fax storitve.
INFORMACIJE IN PRIJAVE: Cankarjev trg 5, VRHNIKA
telefon/fax: 755-828
URADNE URE: ponedeljek in sreda od 9.00 do 18.00 ure torek, četrtek in petek od 9.00 do 15.30 ure.
ISKRA, Merlina elektronika Horjul
razglaša
prosta delovna mesta:
1.STRUGAR
2. REZKALEC KOVIN
3. LIČAR
Pogoj: KV delavec oz. IV. st. ustrezne strokovne izobrazbe, zaželene so delovne izkušnje (velja za tč. 1,2 in 3)
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Poskusno delo bo trajalo tri mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev ter opisom dosedanjih del pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra, Merilna elektronika Horjul, kadrovski oddelek, 61354 Horjul.
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
MODNI SALON
BUČKA
Če se hočete obleči lepo in sodobno, predvsem pa po vaši želji in po vaši meri, je to pravi naslov. Oglasite se v MODNEM SALONU BUČKA. Izdelujem damska oblačila po meri iz prinesenega blaga (plašče, kostume, krila, hlače, obleke, bluze...). Prekrojim ali popravim tudi stara oblačila.
MILENA SAMOTORČAN VEL. LIGOJNA 35/A 61360 VRHNIKA TEL 755-635
ODPRTO ZA STRANKE tor. pop. od 16. do 20. ure čet. pop. od 16. do 20. ure
STROJNI TEHNIK
Zavod za izobraževanje odraslih
CONTINUA, DOMŽALE
ponovno vpisuje v nadaljevalni program za pridobitev izobrazbe strojni tehnik. Začetek bo 6.3.1995. Vpišejo se lahko kandidati s končano triletno šolo tehnične usmeritve.
Informacije: tel. 061 /773-592
Som-Oprema
TRGOVINA POHIŠTVA VRHNIKA
Tržaška 23 (pri kino dvorani) tel/fax 061/755-255
delovni čas: 8.30 - 12. in 16. - 19 sobota 8.30 -12,
RAZPIS
Turistično društvo »Blagajana« Vrhnika razpisuje natečaj za izdelavo spominka
MASKOTA ARGONAVTSKEGA SEJMA
Spominek naj temelji na zgodovinski pripovedki o Ar-gonavtih, po obliki in tehnični izdelavi pa mora biti primeren za tržno proizvodnjo.
NAGRADE:
1. nagrada 30.000.— SIT
2. nagrada 20.000,— SIT
3. nagrada 10.000,— SIT
Predloge pošljite na naslov: TD »Blagajana«, Cankarjev trg 8, Vrhnika, do 30. 4. 1995.
TD »Blagajana« Vrhnika
16
JANUAR 1995
naš časopis
Snowboarding - olimpijski šport
Članek je tudi odgovor vsem redkim zakrnelim smučarjem z zasnežene Ulovke pred novim letom.
IOC (mednarodni olimpijski komite) je odločil, da bo leta 1998 v Nagannu vključil nov šport — snowboarding; to je eden od zimskih športov, ki se najhitreje širi. V zadnji sezoni je tudi FIS (mednarodna smučarska zveza) začel z organizacijo snowboard tekem, čeprav so se pred nekaj leti odrekli temu plačanemu športu. Verjetno so mislili, da bo to le muha enodnevnica. Videti je, da se FIS odreka nekaterim svojim nezanimivim disciplinam na račun snowboar-dinga, saj je ravno GRUNDING (vodja agencije za marketing GRUNDINGA je tudi predsednik FIS) poleg O'NEILL-a glavni donator FIS snowboard tekem.
IS F (mednarodna snowboard zveza) pa je po mnenju 37 držav članic, celotne snowboard industrije in vseh boljših snowboarder-jev edina pravna in legitimna organizacija za ta šport. Le O'NEILL je prestopil k FIS-u.
Končna odločitev, kdo bo vodil ta šport na olimpijskih igrah, bo znana v decembru 1995. V Sloveniji je 4000 aktivnih snowboarder-jev. V sezoni 1993/94 je bilo prodanih 1500 novih desk. Pričakujejo, da se bo v prihodnjih petih
letih število snowboarderjev po-trojilo. V nekaterih državah (npr. Japonska) je boarderjev že več kot smučarjev.
Letos so tudi tekmovalci v prostem slogu dobili svoja tekmovanja in se tako pridružili tekmovalcem v tehničnih disciplinah in tekmujejo že 3 leta.
Slovenska tekmovanja:
BALLANTINES SNOWBOARD GRAND PRIX
14./15.1.95 KRANJSKA GORA _qs psl
28./29. 1. 95 MARIBOR — GS, PSL
18./19.2.95 ROGLA — GS, PSL 11/12, 3. 95 KANIN — GS, PSL GS (veleslalom) PSL (paralelni slalom)
WEST FREESTYLE CUP
21.1.95 ROGLA —HP
4. 2. 95 STRAŽA BLED Air +
Style (nočna tekma)
26. 2. 95 ROGLA — HP
4. 3. 95 MARIBOR Air + Style
(nočna tekma)
HP (half pipe)
DRŽAVNO PRVENSTVO WEST
17./18./119.. 3. 95 GS.PSL, HP
Glede medijske odmevnosti je za omenjena tekmovanja poskrb-
Vrhniški snowboarderji premočno prvi
Na prvem letošnjem tekmovanju snowboarderjev v »half pipeu« za poka! »WEST FREESTYLE CUP« na Rogli v nedeljo, 22. 1. 1995, so tekmovalci vrhniškega SPORTWAY kluba premočno zasedli prva tri mesta in že na začetku predvidenih štirih tekem (za točkovanje) dokaza-
Zmagovaiska trojica iz Vrhnike: Barbo, Sotler, Baškovč
li, da bodo v Sloveniji krojili vrh pri snowboarderjih. Prvo mesto je osvojil Jure Sotler pred Matevžem Barbom in Tomažem Baškovčem. Na peto in osmo mesto sta se uvrstila tudi Vrhničana, in sicer Janko Kržič in Marko Jazbinšek.
S. S.
Gasilsko društvo Bevke
želi vsem krajanom Bevk Srečno in uspešno leto 1995 in se zahvaljuje vsem, ki ste prispevali v preteklem letu svoj čas in denar za obstoj in razvoj GD Bevke. Na pomoč!
GD BEVKE
OBVESTILO
Republiški odbor Zveze združenj borcev — udeležencev NOB Slovenije bo izdal v počastitev 50. obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom spominski srebrnik. Cena v prednaročilu je 350 SIT.
Naročila sprejema OOZB NOB Vrhnika Cankarjev trg 8, vsako sredo od 9. do 11. in od 16. do 18. ure ter četrtek od 16. do 18. ure.
OOZB NOB Vrhnika
ljeno (TV SLOVENIJA, RADIO Slovenija, dnevno časopisje), zanimanje sponzorjev pa je vsako leto večje. Slovenski tekmovalci so že začeli dosegati dobre rezultate tudi na WORLD PRO TOUR-u (svetovni pokal), v katerem so letos začeli tekmovati tudi štirje Vrhničani. V vrhniški občini se s snowboardingom ukvarja le SPORTWAY. Ta klub je zaenkrat tudi edini, kjer njegovi člani trenirajo in tekmujejo le v prostem slogu. Štirje izmed osmih tekmovalcev, MATEVŽ BARBO, TOMAŽ BAŠKOVČ, BORUT KRŽIČ in JURE SOTLER, so se letos udeležili tudi nekaj tekem WORLD PRO TOUR-a. V LES DEUX ALPES (Francija) in LEX-SIN (Švica) so nam pokazali, da tudi za Slovence najvišja mesta niso tako daleč. Na žalost nam manjka treninga, saj je edini HALF PIPE v Sloveniji na Rogli, ta pa ni deloval do 20. januarja. Prva tekma v prostem slogu, ki je bila 21. januarja, pa je pokazala, da je SPORTWAY najmočnejši klub (freestyle) v Sloveniji. Naši tekmovalci so zasedli 1., 2., 3., 5. in 8. mesto. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo našim sponzorjem: PEKARNI BAŠKOVČ, SUBARU SERVISU VRHNIKA, RCG, U'REDU, COPII Ljubljana, Piz-zeriji BOTER, ATED rent a car, CASINU Ljubljana.
Računamo tudi na Marka Jaz-binška, Boruta Kržiča in na po-mladek: Tita Viščka in Roka Le-bana. V letošnji sezoni nas čakajo še preostale tekme v Sloveniji, Svetovno mladinsko prvenstvo, Pokal narodov in še ena tekma WORLD PRO TOUR-A.
Boštjan Erčulj
ZAHVALA
Turistično društvo »Blagaja-na« Vrhnika se v svojem imenu in v imenu vrhničanov zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so s svojimi prispevki omogočili novoletni ognjemet. To so bili: OBRTNO ZDRUŽENJE, Ll-KO, KOMUNALNO PODJETJE, ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ, COMING, d.o.o., OREL, d.o.o., ZDRUŽENA LISTA SOCIALNIH DEMOKRATOV, SLAVKO SMRTNIK — MESNICA, ST. CESTA, OBČINA VRHNIKA, PIZZERIJA BOTER, MERCATOR DOLOMITI, INDUSTRIJA USNJA, NEBOTIČNIK — MANTCVA, SKB — LJUBLJANA, KRAJEVNA SKUPNOST VRHNIKA, SLAŠČIČARNA BREZA, BERTO GABROVŠEK SDSS — VRHNIKA
TD »BLAGAJANA« VRHNIKA
Ponoven uspeh Vrhničank na slovenskem turističnem rallyjul
Končno se je premaknilo tudi na področju ženskega avtomobilizma. V letu 1994 je BEBA & JV d.o.o. Ljubljana organiziral štiri ženske turistične rallyje pod naslovom Gradovi na Slovenskem. Bistvo srečanj je spoznavanje naše prelepe Slovenije, druženje in
vsaka voznica najde svoj jaz in poskuša storiti nekaj za varnost prometa, drugih in sebe.
Posadka Štefančič — Debevec se zahvaljuje vsem sponzorjem, ki so jima omogočili v letu 1994 udeležbo na 1. slovenskem ženskem
sprostitev udeleženih ter preskus, izziv in utrjevanje vozniških sposobnosti. Najpomembnejša, kot pri vsakem tekmovanju, paje doslednost športnih funkcionarjev pri merjanju časa in ocenjevanju drugih veščin, v čimer pa ni bil dosleden lanskoletni organizator VI-GRED, Zagorje ob Savi.
Čudovito pa je to uspelo letošnji organizatorki Elizabeti Škofca v sodelovanju z vrhniškimi časo-merilci, ki so bili: TIMING VRHNIKA — Marjan Možina — vodja ekipe, Vinko Jesenovec, Bojan Jesenovec in Jože Kuhar.
Tudi z Vrhnike in okolice je bilo nekaj tekmovalk. Najuspešnejša je bila posadka Irenka Štefančič — Slavi Debebec. Na 1. rallyju, ki je potekal tudi skozi Vrhniko, sta osvojili 1. mesto, na zadnjem, ki je bil 3. decembra 1994 na Otočcu, pa-sta zasedli odlično 3. mesto med 50. posadkami z avtomobilom R5 Canipus.
1. Marjeta Knavs — Tatjana Belič 137 K.t. 2. Mojca Tratnik — Agica Novak-Funkel 137 K.t.
3. Irenka Štefančič — Slavi Debevec 142 K.t. Dobro sta se uvrstili tudi na drugem (6. mesto) in tretjem (5. mesto) rallyju, saj so razlike majhne, športna sreča pa tudi opoteča. Drage predstavnice nežnejšega spola, vzemite si čas, združite prijetno s koristnim, preživite prijeten dan in se ob tem psihično sprostite na rallyjih v sezoni 1995. Za trenutek se izognite vsakdanjim nadlogam, hitenju in stresom, poskusite uveljavljati svoje sposobnosti, razen in ne nazadnje znanje v poznavaju cest-noprometnih predpisov in izkušenj v obvladovanju jeklenega konjička. Počutite se izzvane, kajti turistični rallyje tisto, pri čemer
Občina Vrhnika na sejmu Alpe-Adria — Svoboda gibanja '95 Ljubljana, 13. — 19. marec 1995
Spoitovani!
. Tudi letos se bo občina Vrhnika predstavila na sejmu Alpe-Adria — Svoboda gibanja '95, ki bo potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani od ponedeljka, 13., do petka, 19. marca. Ker se sejem zelo hitro približuje, vas vabimo, da se nam pridružite s svojimi predlogi in idejami ter tako obogatite predstavitev naše skupne občine tudi s svojim sodelovanjem.
Rdeča nit, s katero se bomo predstavili, je IZVIRI REKE LJUBLJANICE. To bo samo okvir, ki ga bomo napolnili s predstavitvijo tako turistično-gospodarske kot tudi kulturno-informacijske dejavnosti naše občine. Se posebej vabimo k sodelovanju zasebna in družbena podjetja, samostojne podjetnike, obrtnike, šole, kulturna in turistična društva in skupine ter posamezne ustvarjalce. Obiščete me lahko osebno ali me pokličete po telefonu 753-648, ZKO Vrhnika, Tržaška 25.
Z našim sodelovanjem pokažimo, da je občina Vrhnika zares naš skupen dom. Zahvaljujem se vam za sodelovanje in vas lepo pozdravljam.
Štefan Skledar strokovni sodelavec za turizem in kulturo občine Vrhnika
rallvju GRADOVI NA SLOVENSKEM. Upata, da sta z doseženimi rezultati opravičili njihovo znanje, četudi je pomembno že samo sodelovanje in zastopanje domačega kraja.
ZAHVALA SP( I »RJEM: Česalnemu salonu ŠLAVICA, VRHNIKA STARLINGU VRHNIKA PRODAJALNI DIČNA VRHNIKA
AVTOKLEPARSTVU IN AVTOLIČARSTVU NOVAK VRHNIKA MRGOLEJU VIDEO COPYJU EVROPI
STIRNU
PEKARNA KEKSARNA K VAČ — ADAMIČ
MIZARSTVU VIDMAR
TRGOVINI JADA
TRGOVINI GRAMPY
AVTOMEHANIKU POPIH MILANU
NIBI
TRGOVINI ŠINKOVEC TRGOVINI ZGAJNAR UU
LJANA MAGOMI TRGOVINI BARJE AVTOMOJSTRU LJUBLJ
NA S.T. BIRO
AVTOMEHANIKU DOLl NARJU
ULACOMU MINIMARKfl TU
AČETU ŠEFICU
DRUŽENIM AVTODELAM NICAM
AVTOPRALNICI KAMAX
ZOO ROZELI
ELEKTROINSTALATERS VU KRVINA, LOGATEC
VULKANIZERSTVU GRDi DEN _ ,
KMEČKEMU TURIZMU Žl ,el GON,GRČAREVEC
TRGOVINI MARELICA, LO GATEC
AVTU GEPS
MIZARSTVU STRUNA, BR ZOVICA
AVTOLIČARSTVU OBLAK| DRENOV GRIČ
FRIZERSKEMU SALONt? JANA
CIMOS CITROENU MER-LAK
BLAGOMIXU
KARTINI DRAGOMER
Brez vas najina udeležba ne bj bila mogoča.
I. Š. — S. E|
1
PLANINSKO DRUŠTVO VRHNIKA SEKCIJA »VESELI TRIGLAVCI«
V začetku leta smo se zbrali »VESELI TRIGLAVCI« oziroma ožji odbor in pripravili program dela za tekoče leto. Letos bomo spet organizirali pohode na bližnje in daljne gore po Sloveniji.
Množičnega pohoda peš z Vrhnike na Triglav letos ne bomo organizirali, skoraj gotovo pa se bodo na pot podali Povžarji in Lintverni in morda še kdo.
Ob koncu lanskega leta smo organizirali pohod iz Cerknice na Slivnico, Pokojišče, v Dolge dele ter pohod na Javornik nad Črnim vrhom.
V januarju so nekateri šli na Kum, organiziran pohod pa je bil na Kriško goro nad Krizami pri Tržiču.
Februarja se bodo nekateri podali na Zasavsko goro, marca pa bomo organizirali pohoda na Snežnik in Porezen.
Prijavite se lahko v pisarni PD Vrhnika, kjer bo imela sekcija uradne ure ob torkih od 18. do 19. ure ali pri «Kranjc« na Vrhniki ali
v »Krnici« v Verdu.
Vmes pa se bomo odpravili šef kam drugam; ali pa na Planino alt! v Dolge dele za Ljubljanskim vr-J hom, kjer sta koči ob nedeljah id| praznikih odprti.
Planinke in planinci, članarino] za letos lahko poravnate v pisarni] PD ob sredah od 19. do 20. ure alt! v nedeljo na Planini.
S. M
POHODI v letu 1995
11. 3. SNEŽNIK 25. 3. POREZEN
2. 4. KLJUČ
15. 4. ŠTAMPETOV MOST 27.    4.   PLANINA—DOLGI DELI
6. 5. BLEGOŠ 27. 5. STOL
12. 8. KRN 17. 9. KRIM
15. 10. OKOLI ŽIROV
11.11. OD LITIJE DO ČATEŽA 25. 11. SLIVNICA—POKOJIŠČE
16. 12. JAVORNIK
VF ka Mi let
sej po
ju, de se: pc ba dc sti Pi st m m z; se
Šf
n ti C ii I r s
C
t 1
I
VABILO MLADINSKEGA ODSEKA PLANINSKEGA DRUŠTVA VRHNIKA
Pri Planinskem društvu na Vrhniki deluje tudi Mladinski odsek. Njegova naloga je vzgajati mlade planince, jih naučiti ljubezni do planin.
Vsak mesec organiziramo izlet za otroke iz osnovne šole. V sodelovanju z mentorji vzgajamo mlade planince in si pri tem pomagamo s predmetnikom Planinske šole, ki obsega: organizacijo planinstva, spoznavanje in varstvo gorske narave, planinsko izrazoslovje, opremo planinca, lik planinca, gibanje in nevarnosti v gorah, prehrano v gorah, orientacijo, vre-menoslovje, osnove prve pomoči in Gorske reševalne službe, alpinizem. Poleti organiziramo planinski tabor, in sicer vsako leto v drugem kraju.
Delo Mladinskega odsega vodijo usposobljeni mladinski vodniki. Verjetno je v naši občini veliko mladih, ki radi zahajajo v planine.
Vabimo vse, ki vas naše delo zanima, da se nam pridružite. Sestajamo se vsak četrtek ob 20. uri v prostorih društva na Tržaški 11.
Pridružite se nam, veseli vas bomo!
Mladinski odsek Planinskega društva
pnaš časopis
JANUAR 1995
17
21 Tekmovalci vseh kategorij in selekcij tekaškega smučarskega kluba COMING
Uspešen začetek sezone TSK Corning Vrhnika
Smučarska tekaška sezona je že v polnem zamahu in tudi člani tekaškega smučarskega kluba COMING z Vrhnike smo doseli kar lepe rezultate. Da pa smo jih dosegli, je bilo potrebnih veliko naporov že v pripravljalnem obdobju, ki je razdeljeno v dva dela. Prvi del je prehod z lanske na letošnjo sezono in se začne v maju. Tedaj poteka vsestranska športna vadba. Udeleženci treningov so razdeljeni v štiri selekcije glede na starost in fizične zmogljivosti. V prvi selekciji so najbolj obetajoči starejši tekmovalci in nekateri izmed njih so tudi člani perspektivne selekcije SZS (Smučarska zveza Slovenije). V drugi in tretji selekciji so mlajši tekmovalci, ki šele spoznavajo, kaj je tekmovanje in se skušajo na tekmovanjih tudi že uveljaviti. Imamo pa tudi C-selekcijo, ki deluje na Vrhniki in v bližnji okolici (Borovnica, Dragomer). Njeni člani so tisti najmlajši, ki si želijo spoznati, kaj sploh je tek na smučeh.
V času prvega pripravljalnega odbodja smo se redno udeleževali tudi triatlonov, gorskih tekov, krosov, kolesarskih maratonov in rolkarskih tekem. Tudi na teh Področjih smo dosegli lepe rezultate. Medalje so osvajali: M.
Grom, G. Berginc, M. Zrnec, M. Plahutnik, Š. Jerina, K. Žibert in tudi nekateri drugi.
Po zelo uspešnem začetku je sledilo drugo pripravljalno obdobje, v katerem pa sta se obseg in intenzivnost vadbe povečala. Z drugimi tekaškimi klubi iz Slovenije smo se udeležili poletnih priprav v Bohinju in v Cerknem. Tam smo bili v dveh skupinah. V prvi skupini so bili mlajši in navdušeni začetniki, v drugi skupini pa so bili starejši in malo bolj izkušeni, večinoma tudi že uspešni tekmovalci. Po pripravah pa smo se srečali že s šojo in tu se je pokazala posameznikova spretnost pri razporeditvi časa. Nekoliko pa se je zmanjšala udeležba na treningih.
Se preden je na Vrhniki zapadel prvi sneg, smo se odpravili na prve snežne priprave na Pokljuko, kije zdaj skoraj že naš drugi dom.
Začetek letošnje tekmovalne sezone je bil, takoj po končanih pripravah, v Črni na Koroškem. Tam je bila prva tekma za EMONA pokal, na kateri sodelujejo mladinske, juniorske in članske kategorije. Dosegli smo že kar dobre rezultate. Najbolj se je izkazal Miha Zrnec, ki je dosegel 6. mesto in si tako zagotovil mesto v
Prvi trije z Vrhnike
ekipi za na Olimpijske igre mladih, ki bodo v Andori od 4. do 10. februarja 1995. Na naslednjih tekmah pa se je odlično izkazal tudi Gorazd Berginc, saj je dosegel kar dve tretji mesti. Oba, Miha in Gorazd, pa odhajata tudi na tekmo za pokal Alpe-Adria, ki bo od 24. do 27. januarja v Campri v Švici. Tudi drugi so se uvrščali med prvih deset (Miha Plahutnik 4. in 5. mesto; Špela Jerina 9. mesto; Miha Grom 6. mesto; Katja Žibert 5., 5. in 6. mesto; Matjaž Batič 9. mesto;...) Dobri rezultati nekaterih posameznikov v mladinskih kategorijah so po oceni trenerja Komana Rupnika odraz pogostosti obiska ter prizadevanj na treningih ter izpolnjevanje zastavljenega programa celoletne vadbe.
Najmlajši pa so tekmovali na dveh tekmah za pokal ŽITO. Tudi oni so dosegli skoraj vrhunske rezultate. Najboljši so bili Gregor Kogovšek z 2. mestom, Domen Zalar s 4. mestom in Mateja Mole s 3. mestom. Tudi nekateri drugi se že uvrščajo med prvih deset (A. Mikulan, M. Nartnik).
Do konca sezone nas loči še kar nekaj tekem in upamo, da bomo lahko tudi na koncu sezone poročali o tako lepih rezultatih.
TSK COMING Vrhnika
no vrač predahu se ponov-občin^i, am° na športne strani
tokrat 83 8lasila- Seveda tudi tekmovanjreZultati z nedavnih
drž/av^n^ah Je bil° 3- 12. 1994 nem kš pryenstvo v tradicional-in članek" za kadete> mladince
Za n t uatah in borbah-člani v boi1"u ,so nast°Pih' tr'Je takele rezultate d°Segli [^Šola^
3Boa8rDJ
lan
jukič
KK Vrhnika KK Vrhnika
Vukosavljevič KK Vrhnika 4- Tomaš Gričar ŠTK Črnuče V Ravnah na Koroškem pa je bilo 11. 12. 1994 Državno prvenstvo v katah posamično in ekipno za malčke, ml. .šolarje in st. šolarje.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
MLAJŠI ŠOLARJI POSAMIČNO:
'•JaniKrebs TV Ravne
2. Milenko
Cvijetinovič TK Ravne
3. Matija Ferenc     KK Vrhnika
4. Darko
Malinovič KK Vrhnika
EKIPNO:
1. TK Ravne
2. KK Vrhnika I
3. KK Vrhnika II
4. ŠTK Črnuče
MLAJŠE ŠOLARKE
1. Jasna Radomi-
rovič KK Akcija Celje
2. Martina
Kristan KK Savinja Celje
3. Lara
Petkovšek KK Vrhnika
4. Jasmina Palisla-
novič KK Akcija Celje
STAREJŠI ŠOLARJI
1. Bor Dereani       ŠTK Črnuče
2. Drejc Žabjek      ŠTK Črnuče
3. Domen
Lorencin ŠTK Črnuče
4. Robert Malavašič
KK Vrhnika
EKIPNO:
1. ŠTK Črnuče
2. KIMON Ljubljana
3. KK Boh. Bistrica
4. KK Vrhnika
Za vse ljubitelje borilnih veščin pa naj zapišemo, da bomo tudi letos organizirali turnir, ki bo že 4. po vrsti, in sicer v soboto, 11. 2. 1995, s pričetkom ob 12. uri v telovadnici Osovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki. Vabljeni vsi, ki bi želeli videti spretnosti in znanje otrok.
Kdor pa se želi učiti karateja, lahko pride v obnovljeno Dvorano KS Verd (nad trgovino na Verdu) vsak ponedeljek, sredo in petek od 17. do 20. ure in se včlani v naše vrste.
Predsednik kluba Tomaž Tomšič, l.r.
Učenci skačejo v višino
Osnovna šola dr. Ivana Korošca iz Borovnice je organizirala medšolsko tekmovanje v skoku v višino za učence in učenke.
Tekmovanja so se udeležili učenci treh občin: Borovnice, Vrhnike in Logatca ter tako dokazali, da je sodelovanje med občinami mogoče, in sicer ne samo na športnem področju, ampak tudi na drugih.
Samo tekmovanje je bilo nekako nadaljevanje tekmovanj iz prejšnjega šolskega leta, saj so učenci in učenke pokazali veliko zanimanja za to atletsko panogo, ki je bila pred mnogimi leti na Vrhniki kar na zavidljivi ravni.
Naslednji tekmovanji bosta na Vrhniki in Logatcu, ki bosta prinesli tudi najboljše skakalce med temi tremi občinami. Rezultati borovniškega skakanja v višino, ki je bilo 9. januarja 1995, pa so bili:
Zanimiva analiza
Kakor se govori, so borovniški šolarji naredili zanimivo analizo uporabe šolskih stranišč ali bolj znanstveno: analizirali so vpliv šolske dejavnosti na onesnaževanje okolja. Pri normalnih dnevih brez spraševanja je frekvenca uporabe stranišča 200 krat na eno dopoldne, v dnevih, ko pišejo tihe vaje ali je spraševanje, se ta frekvenca poveča za dvakrat do trikratfna 400 do 600), če pa se pripravi k spraševanju najzahtevnejši pedagog na šoli, je frekvenca 1200. Taisti šolarji se niso bali medveda, ki so ga šli zasledovat.
Mlajše deklice
1. Maša Pahor
2. Sonja Petelin
3. Pavlina Toner
4. Tina Bradeško
5. Andra Kavčič
6. /7. Maja Cerk 6./7. Petra Pervinšek
8. Monika Janič
9. Biljana Milašinovič
Starejši dečki
1. Matevž Petelin
2. Gašper Jerina
3. Blaž Zupančič
4. Primož Markelj
5. Slavko Ilič
6. Peter Weixler
7. Alen Sirca
8. Marko Ambrožič
Mlajši dečki
1. Andraž Maček
2. Andraž Pahor
3. Dušan Gorenje
4. Jernej Horvat
5. Borut Peternel
6. Grega Mrgole
7. Matej Cerk
8. Anže Slabe
9. Grega Mali
10. Matej Fefer
11. Tine Svajger
12. Nejc Brezovar
13. Klemen Šuštar
14. Anže Bunič
Starejše deklice
1. Barbara Krašovec
2. Mojca Suhadolc
3. Sanja Remškar
4. Marjanca Košir
5. Milena Mivšek
6. Urša Umek
7. Ana Drašler
8. Natalija Košir
OŠ IC Vvrh
OŠ Bor
OŠ IC Vrh
OŠ 8. talcev Log.
OŠ 8. talcev Log.
OŠ Bor.
OŠ Bor.
OŠ 8. talcev Log. OŠ Bor.
OŠ Bor. OŠ IC Vrh. OŠ Bor.
OŠ 8. talcev Log. OŠ Bor. OŠ Bor.
OŠ 8. talcev Log. OŠ 8. talcev Log.
OŠ 8. talcev Log.
OŠ IC Vrh.
OŠ 8. talcev Log
OŠ IC Vrh.
OŠ 8. talcev Log.
OŠ IC Vrh.
OŠ Bor.
OŠ IC Vrh.
OŠ Bor.
OŠ IC Vrh.
OŠ Bor.
OŠ Bor.
OŠ Bor.
OŠ Bor.
OŠ IC Vrh. OŠ Bor. OŠ IC Vrh. OŠ Bor. OŠ IC Vrh. OŠ IC Vrh. OŠ IC Vrh. OŠ IC Vrh.
138 cm 125 cm 125 cm 120 cm 120 cm 120 cm 120 cm 115 cm 110 cm
171 cm 168 cm 165 cm 145 cm 145 cm 140 cm 140 cm 135 cm
145 cm 140 cm 140 cm 135 cm 135 cm 135 cm 130 cm 130 cm 125 cm 125 cm 125 cm 120 cm 120 cm 120 cm
145 cm 140 cm 140 cm 135 cm 125 cm 125 cm 120 cm 120 cm
PREDSTAVLJAMO VAM ŠAHISTA MATEJA ŠEBENIKA
Šahovske figure je začel premikati s štirimi leti
Konec decembra je prišla razveseljiva novica iz Pariza (Francija), daje Matej Šebenik postal vi-ceprvak Evrope v kategoriji do 12 let v aktivnem šahu. Uspeh mladega vrhniškega šahista me je vzpodbudil, da ga predstavimo širši vrhniški javnosti. Le malokrat se namreč zgodi, da imamo med nami športnika, ki je drugi v Evropi in eden največjih šahovskih talentov ta čas v Sloveniji.
Matej Šebenik je učenec 5.e razreda Osnovne šole Ivana Cankarja, ki bo v avgustu dopolnil 12 let. Kot mi je povedal, je šahovske figure pričel premikati s štirimi leti. Resneje pa seje šaha lotil v prvem razredu osnovne šole, ko seje kot najmlajši vpisal v šahovski krožek. Njegov prvi učitelj in mentor je bil Slavko Čačič, kije vzgojil že marsikaterega šahista prejšnje in sedanje generacije. V šahovskem krožku Osnovne šole Ivana Cankarja je pokazal veliko nadarjenost in voljo za šahovsko igro. Kmalu je prekosil starejše soigralce, zato se je že v tretjem razredu osnovne šole vpisal v srednjo šahovsko šolo pri Antonu Prazniku. Napredek je bil hitro viden in uspehi so se vrstili kar po vrstnem redu.
Prvi pokal je osvojil za drugo mesto na 1. državnem prvenstvu Slovenije v Sevnici leta 1992, in sicer v kategoriji mlajši dečki. Že naslednje leto je postal prvič državni prvak v svoji kategoriji (to jedo 10 let). V letu 1994je prešel v starejšo kategorijo, dečki do 12 let, in bil v močni konkurenci drugi. Vseskozi pa je redno igral za ekipo Osnovne šole Ivana Cankarja, ki je osvojila več prvih mest na Notranjskem in bila enkrat celo državni prvak.
V oktobru leta 1994 je na prvenstvu Slovenije v aktivnem ali tako imenovanem pospešenem šahu v Čatežu premočno osvojil prvo mesto ter s tem tudi možnost igranja za Slovenijo na Evrop-
skem prvenstvu v Franciji. Prvenstvo je bilo v Parizu 17. in 18. decembra, kjer je med 31 mladimi šahisti do 12 let osvojil drugo mesto, in sicer za domačim igralcem, s katerim je tudi izgubil edino partijo. Drugo mesto v Evropi je za mladega Mateja res velik in izjemen uspeh, ki ga ni nihče pričakoval. Lahko rečem, da je to eden največjih uspehov mladega šahista v zadnjem času v Sloveniji. Sam Matej se uspeha prav gotovo še ne zaveda popolnoma, vendar pa je to rezultat načrtnega in razvojnega dela z njim. Sedaj ima že nekaj časa svojega trenerja, in sicer bosanskega mednarodnega mojstra Zlatka Bašagiča, ki je v Sloveniji kot begunec. Z njim igra 2-krat na teden po tri ure, sam pa se s šahom ukvarja v povprečju še dve uri na dan. Pri tem je treba poudariti, da se Matej pojeg šaha rekreacijsko ukvarja najraje z nogometom in košarko. V šoli je od-ličnjak in med učnimi predmeti ne dela razlike. Med šahisti mu je v Sloveniji vzornik domačin Leon Gostiša in njegova skrita želja je bila že pred leti, da bi igral tako
kot Leon in da bi ga premagal. Od svetovnih šahistov pa najraje študira partije šahista iz Indije ANANDA WISVANTHANA.
Njegova letošnja želja, da bi postal državni prvak v kategoriji dečki do 12 let, s tem pa bi dobil možnost, da bi Slovenijo zastopal na svetovnem šahovskem prvenstvu. Želi tudi, da bi bilo več posameznih turnirjev za mlajše kategorije, saj je v Sloveniji premalo kakovostnih turnirjev. Zato mora predvsem igrati s starejšimi igralci.
Ob tem je treba ugotoviti, da Slovenska šahovska zveza premalo skrbi za mlade šahiste, saj so morali pot v Francijo financirati starši in vrhniški šahovski klub.
Za Mateja finančno skrbijo predvsem starši in šahovski klub Vrhnika. Ne glede na težave pa Matej igra šah v svoje zadovoljstvo in zadovoljstvo ljubiteljev šaha, saj je eden najbolj obetajočih mladih šahistov ta čas v Sloveniji. S trdno voljo, ki jo prav gotovo ima, se bo razvil v dobrega šahista ter tako nadaljeval tradicijo dobrih šahistov na Vrhniki.
S. S.
Matej Šebenik s pokalom za drugo mesto v Evropi
18
JANUAR 1995
NAŠ ČASOPIi !
KOŠARKAŠKE NOVICE
Člani KK Borovnica dosegli lep uspeh
V tekmovalno košarkaški sezoni 1994/95 je članska ekipa KK Borovnica nastopila v 2. slovenski ligi Zahod in dosegla četrto mesto, za ekipami Novega mesta, Radovljice in Brežic. Prav gotovo je to uspeh sedanje generacije igralcev in novega vodstva kluba, saj so si s četrtim mestom omogočili nadaljnji boj za uvrstitev v A 2 slovensko košarkaško ligo. Sam uspeh je še toliko večji, ker so na začetku tekmovalne sezone ekipo zapustili nekateri igralci, ki so bili v prejšnjih sezonah nosilci igre. Zato je moral trener Karli Niko-lavčič v ekipo vključiti nekatere mlajše Borovničane: Matevža Petelina, Tomaža Keniga, Davida Šučurja in Mateja Turšiča. Čeprav so mladi obetajoči igralci bolj malo igrali, so pokazali veliko volje in znanja, kar pomeni, da se za nadaljnji razvoj borovniške košarke ni bati. Gotovo pa je, da so bili nosilci igre predvsem sta-
rejši igralci: Zlatkovič, Kržan in Adamič. Med njimi se je večkrat izkazal tudi igralec z Drenovega Griča Janez Friškavec, kije edini prišel že pred leti iz občinske košarkaške lige.
Ekipa je dosegla deset zmag in osem porazov ter res prsegla sama sebe, kajti nihče ni pričakoval takega rezultata. Tako lahko rečemo, daje bil cilj presežen. Če pa se bo ponudila priložnost tudi v nadaljnjem tekmovanju uvrstiti se v višji rang tekmovanja, jo bodo prav gotovo izkoristili.
V letošnjem tekmovalnem obdobju so klubu finančno pomagali: Športna zveza Vrhnika, Wevit — Commerce, Bar —Čebela, Jur-ček, d.o.o., in Beno Tours — Podpeč, za kar se jim igralci zahvaljujejo. Zahvaljujejo pa se tudi Osnovni šoli dr. Ivana Korošca iz Borovnice za razumevanje pri odobritvi prostorov — telovadnice za treniranje vseh ekip košarkaškega kluba Borovnica.
Ob tem je treba pohvaliti tudi nekatere zveste navijače, ki so stalno hodili na tekme in zvesto bodrili igralce. Nekatere mlajše navijače pa je treba pograjati, saj so večkrat z navijanjem naredili tudi materialno škodo na ograji balkona telovadnice. Taki pa prav gotovo ne sodijo v navijaške vrste borovniškega kluba. Ekipa Borovnica je dosegla naslednje rezultate:
Košarkarji Vrhnike peti v 2. SKL
					
Borovnica	Novo mesto	87	72	68	114
Borovnica	Ekipa Janče	57	61	84	82
Borovnica	Erazem (Postojna)	86	91	84	73
Borovnica	Brežice	78	86	71	70
Borovnica	Snežnik (Kočevje)	72	65	84	91
Borovnica	Feniks (Ljubljana)	79	75	85	69
Borovnica	Vrhnika	65	82	75	94
Borovnica	Radovljica	70	53	50	85
Borovnica	Tolmin	67	60	88	73
Ekipa KK Borovnica v »novi« podobi:
Stojijo: predsednik kluba Weixler, trener Nikolavčič, Adamič, Peršin, Bizjak, Zlatkovič, Guštin in Friškovec;
čepijo: M. Turšič, Petelin, Stojanovič, Kržan, T. Turšič in Vodeb.
Kadeti Borovnice po sledeh članov
Tudi kadeti Borovnice so se uvrstili v nadaljnji krog razigra-vanja. V svoji skupini so bili drugi in tako pridobili možnost igranja za uvrstitev v višji rang tekmovanja. Pri kadetih je bil vzpodbuden dogovor med Vrhniko in Borov-
nico, da bo nastopala samo ena ekipa, in to v Borovnici. Tako so bili ravno mladi Vrhničani Justin, Kos, Gregorka in Trček nosilci igre kadetov. K uspehu in dobremu rezultatu pa so pripomogli tudi mladi kadeti Borovnice.
Občinska liga v košarki v polnem zamahu
V januarju se je pričelo tekmovanje občinske lige v košarki. Nastopa 12 ekip, in sicer:
Verd, AKVA, ŠD DREN, Povž — Stara Vrhnika, Borovnica — Trim, Loški Komarji, Grogarji, Mesnica Blatnik, Sečnik, d.o.o., Čebela — Borovnica, KK Logatec in Dragomer. Vse ekipe bodo igrale po sistemu »vsak z vsakim«, to pomeni enajst tekmovalnih
kol. Nato bodo igrale še prve štiri uvrščene ekipe med seboj za občinskega prvaka. Tako bo igralo nekako 150 igralcev — košarkarjev, približno 10 sodnikov in 20 organizatorjev tekem, in to več kot tri mesece. Občinski prvak bo znan v aprilu, ko bo tudi skupna prireditev, zbor vseh košarkarjev Vrhnike in Borovnice.
S. S.
Kulturno-priredltvenl center In okrepčevalnica
Ulli
Članska košarkaška ekipa Vrhnike RcG je letos prvič po dolgih letih tekmovala v drugi slovenski ligi, tam, kjer je Borovnica igrala polnih osem sezon. Kot vemo, si je Vrhnika mesto v 2. SKL pridobila lani, ko je zmagala na kvalifikacijah za to ligo.
Že prvo leto tekmovanja v tej ligi je prineslo igralcem RcG res velik uspeh, saj so zasedli odlično peto mesto, takoj za Borovnico, kar jim je omogočilo tudi možnost tekmovanja za napredovanje v višji rang. Na začetku tekmovanja je bil marsikdo skeptičen, ali seje ekipa sposobna že v prvem letu tekmovanja v višji ligi obdržati v hudi konkurenci. Vendar pa so vsi igralci prekosili samega sebe in pokazali vso kakovost vrhniške košarke. Nosilci igre so bili predvsem starejši igralci: Medved, Mastrl in Gabrovšek. Vse pa je presenetil Brane Knapič-Pingo, ki se je po dolgih letih odsotnosti s košarkaških igrišč vrnil ter veliko pripomogel k uspehu ekipe. Ne smemo pa pozabiti tudi deleža mlajših igralcev, ki že trkajo na vrata prve peterke. V klubu samem so imeli nekaj kadrovskih, predvsem pa finančnih težav. Za finančno pomoč se zahvaljujejo Športni zvezi Vrhnika, RcG, Gostilni Turšič, Gostilni Grogar, Pizzeriji Boter, Elektru — Medic,
oter, cieKtru — Mecuc,
090 2441
minula pogovori 12 sit
Pionirji - košarkarji peti v Sloveniji
Pri košarkarskem klubu RcG Vrhnika je tekmovala tudi pionirska košarkarska ekipa, kije igrala v 1. slovenski košarkarski ligi. Lahko rečemo, da je to selekcija širšega območja, saj so igrali pionirji iz Borovnice (2), Logatca (1) in z Vrhnike.
Dosegli so velik uspeh in bili 5. med ekipami iz vseh znanih košarkarskih središč — Kranja, Maribora, Ljubljane, Litije, Trbovelj in Celja.
Dva pionirja, Petelin (Borovnica) in Krašovec (Vrhnika), sta celo na širšem spisku igralcev za
slovensko pionirsko reprezentanco. Logatčan širca pa je s svojo velikostjo 194 cm postal obetajoč igralec med svojimi vrstniki vSlo-veniji. K uspehu ekipe pionirjev so pripomogli tudi starši igralcev, ki so pomagali pri prevozih in organizacijah tekem, za kar se jim vrhniški klub tudi zahvaljuje. Ne glede na vse težave pa je opaziti, da se nam za prihodnost košarke tako na Vrhniki kot v Borovnici ni bati. Potrebno je le skupno delo, brez zavisti med obema občinama in uspeh ne bo izostal.
S. S.
mm (	
	
Pionirji Vrhnike: (od leve proti desni)
Stojijo: Sirca, Vuleta, Žerjav, Mamuza, Krašovec, Petelin, trener Zupan; čepijo: Srdič, Novak, Bajuk, Kozomernik;
Ekipa RcG Vrhnika že prvo leto tekmovanja v 2. SKL in velik uspeh Stojijo: trener Zupan, Mastrl, Selšek, Medved, Gabrovšek, Jordan; čepijo: Knapič, Lukič, Otrin, Rajakovič in Vrbančič (manjkata Trdan U Vidakovič).
Kari in Loki.
Za nadalje načrtujejo na zlato sredino lestvice, kjer naj bi prilož-
nost igranja dobili predvsem mlajši igralci, ki potrebujejo čim vei tekem in igranja. S. 1
Rezultati Vrhnike RcG so bili:					
Vrhnika	Tolmin	85:	81	93 :	63
Vrhnika	Janče	61 :	59	83:	65
Vrhnika	Feniks (Ljubljana)	89:	83	70:	80
Vrhnika	Borovnica	82:	65	94:	75
Vrhnika	Snežnik (Kočevje)	90:	81	91 .	102
Vrhnika	Novo mesto	75 :	102	77:	88
Vrhnika	Radovljica	83:	93	81 :	90
Vrhnika	Brežice	70:	85	77-	90
Vrhnika	Unika (Postojna)	101 :	80	70	82
Medobčinsko dvoransko prvenstvo Vrhnike in Borovnice v tenisu -dvojice
Na občinsko prvenstvo smo povabili tudi Borovničane, saj so tudi v preteklosti uspešno zastopali svoj kraj, sedaj novo občino. Pod okriljem Športne zveze Vrhnika je prvenstvo potekalo v Športnih dvoranah na Vrhniki in v Dragomerju, na turnirju pa je ob sicer skromni udeležbi nastopila večina najboljših dvojic. Tudi po tem se vidi, da je zimsko igranje tenisa nedostopno za veliko ljudi zaradi visokih cen in oddaljenosti igranja v dvoranah v Ljubljani.
Sicer pa so bile same tekme zelo razburljive: po napetem finalu sta slavila Borovničana J. Debevec in B. Petrič, ki sta premagala par S. Petkovšek — M. Kunstelj z Vrhnike z rezultatom 6:3.
Polfinalni izzidi: Kukec — Božič (1): Debevec - j Petrič 1:6, 3:6 Rous — Justin (3): Petkovšek
— Kunstelj (2) 1:6, 6:3, 1:6
Tako sta se za 3. mesto pomerila para Kukec — Božič (1) in Rou'
— Justin (3). Slednja sta izgubila 1 rezultatom 3:6,4:6. Naj ob tem š« povemo, da se par Kukec — Božilj (1) po več kot petih letih prvič ni uvrstil v finale kakega turnirja v vrhniški občini.
Hkrati vabimo vse, ki bi želeli nastopiti na občinskem prvenstvo za posameznike, ki bo v času zimskih počitnic, naj to sporočijo na Športno zvezo Vrhnika (tel.: 754-484) zaradi rezervacije terminov.
MK
NOVO! SfiVNfi
na Vrhniki
Partizanski tabor 4 odprto:
od 18. do 22. ure Informacije in rezervacije po: tel.: 753-337
ŠD DREN nogometna sekcija že nekaj sezon intenzivno dela z mladimi v nogometni šoli in tako je iz prejšnjih generacij že bilo vzgojenih nekaj obetavnih igralcev, ki danes uspešno igrajo v članski ekipi.
Letos pa so mlajši dečki dosegli velik uspeh, saj so v 3. medobčinski ljubljanski ligi zasedli prvo mesto in tako samo z enim porazom postali jesenski prvaki v sezoni 94/95. Da veliko obetajo, so dokazali že prejšnjo sezono, ko so začeli z rednimi treningi pod vodstvom trenerja Krasnika in končali sezono na četrtem mestu. >
Z nadaljnjim prizadevnim delom je pred to generacijo mladih nogometašev še veliko uspehov.
ŠD Dren pa k organiziranemu delu vabi nove nogometaše!
ŠD DREN Nogometna sekcija
Decembrski prazniki so za nami. Priznajmo, bilo je živahno, naporno, vendar tudi lepo. Najbolj so uživali radosti decembra otroci. Dedek Mraz jih je obiskal vsako popoldne novoletnega sejma in vse, ki so ga pričakovali, mu zapeli kakšno pesmico, tudi obdaril.
Turistično društvo »Blagaja-na« Vrhnika, ki je organizator novoletnega sejma izreka iskreno
ZAHVALO
SPONZORJEM. TO SO BILI: BIRO SISTEMI, gospod BOJAN ČEBELA, KEKSARNA ADAMIČ, KMETIJSKA ZADRUGA, »4 LETNI ČASI« gospa BISERKA RIZVIČ, PAP — BIRO, d.o.o., ŽITO — PEKARNA, ABAZAJ SAMI, LJUBLJANSKA BANKA.
TD »BLAGAJANA« VRHNIKA
NA VRHNIKI
TRGOAVTO
Z METALOTRGOM
		ZAHVALA
		
		Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega ata
		Janeza
		Tursica z Dražice
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in vsem drugim, ki ste nam stali ob strani, izrekali sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se gospodu župniku za opravljen cerkveni obred, pevcem, Društvu upokojencev iz Borovnice, vsemu osebju ZD Borovnica in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali na zadnji poti.		
		Žalujoči vsi njegovi
VRHNIKA
Na Cakarjevem trgu 6 (staro kegljišče) — poleg avtobusne postaje
MOŽEN KREDIT od 6 mesecev do 4 let glede na vrednost nakupa pa tudi do 6 čekov
Nudimo vam:
1. rezervni deli za osebna vozila:
— golf, škoda, zastava, lada, fiat 126
2. rezervni deli za tovorna vozila:
— TAM, zastava, iveco, mercedes
— gume, nove in nalite
3. kompresorji od 25 I do 500 I
4. betonski mešalci in samokolnice 47.187,00 SIT in 5.977,00
5. Italijansko ročno orodje FELISATI
15 različnih tipov primer:
200 w kotna brusilka 0230 = 21.442,00 SIT stabilna krožna žaga 1300w = 64.274,00 SIT
6. kot NOVOST vam predstavljamo: zastopamo in prodajamo avtoradio CLARION v prodaji tudi avtoradiji in zvočniki PIONER
7. MOTORNE ŽAGE HUSOARNA vseh tipov nal +4 čeki . ... TIP F 61 = 60.445,00 SIT za gotovinsko plačilo
Fax/tel. 756-210 tel 756-211
Del. čas: 8.00 — 12.00 in 15.00 — 1900 Sobota: 8.00 — 12.00
Nudimo gorilce THYSSEN na olje do 6 čekov AKCIJSKA PRODAJA — gotovina 5% popustov
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moje mame in stare mame
Marije Brilej
roj. Kune
^'j^re.no zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem 2j    eceno sožalje, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala uravstvenemu osebju DOMA UPOKOJENCEV na Vrhniki in ekanu Božnarju za lep pogrebni obred ter besede slovesa. Hvala vsem in vsakemu posebej.
Njena hčerka Majda in vnuk Roman z družino
Vrhnika, 31.1.1995
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata, starega ata, pradedka, tasta
Janeza Molka
z Brega
se zanvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti. Hvala vsem za cvetje in sveče.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, starega očeta
Franca Tursica
iz Brezovice pri Borovnici
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in svečet izrekli ustno in pisno sožalje. Prav posebno se zahvaljujemo dr. Žagarjevi in patronažni sestri Alenki za zdravstveno pomoč. Zahvala velja tudi članom ZZB, gospodu župniku Šilerju za opravljen masni obred, pogrebcem in pevcem za zapete pesmi.
Vsi njegovi
Pomlad bo prišla v tvoj raj, a tebe nikoli več ne bo nazaj!
ZAHVALA
V 37. letu življenja naju je mnogo prezgodaj zapustil mož in oči
Štefan _ Stanovnik
Iskreno se zahvaljujeva vsem domačim, sorodnikom, posebno še tetama Pavli in Francki, sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem Pekarne Vrhnika in Iskre Horjul, 8. B razredu z razredničarko in mojim bivšim sodelavkam ter vsem, ki ste ga spoštovali. Hvala za izrečeno ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje, sveče in za tako številno spremstvo na njegovi prezgodnji zadnji poti. Zahvaljujem se pogrebni službi Pieta s pevci in pogrebcem ter Cerkvi za poslovilne besede. Hvala vsakemu posebej!
Breda in Sašo
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi drage mame
Jožefe Suhadolnik
roj. Šipelj
z Dola pri Borovnici
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, izkazano pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi dr. Mundovi za vso skrb in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala pa velja tudi borovniškim pevcem za čutno zapete pesmi.
Sinova Franci in Edi z družinama
Umrla je najina draga sestra
Zofka Frank Eleršek
dolgoletna učiteljica na Logu pri Brezovici
Pokopana je bila 29. 12. 1994 na ljubljanskih Žalah.
Žalujoča: sestra Albina in brat Stanko
Log, Adelaide, 10.1.1995
	
	ZAHVALA
	Ob smrti naše drage mame in stare mame
^jšE^t^ Jé A J	Vere Hribar roj. Lebez z Borovnice
se iskreno zahvaljujemo celotnemu osebju Doma upokojencev na Vrhniki za njihovo skrb in lajšanje bolečin v času njenega bivanja v Domu, pa tudi vsem drugim, ki ste jo obiskovali. Hvala lepa Društvu upokojencev Borovnica, Društvu invalidov Borovnica Društvu MS Slovenije in sodelavcem FENOLITA za dano pomoč. Hvala KS Borovnica, govorniku, pevcem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.	
	Njeni domači
Borovnica, 26. 1. 1995	
ZAHVALA
Ob smrti naše mame
Antonije Brate
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno hvaležni pa smo gospodu dekanu za lepo opravljen pogrebni obred in hkrati za večletno skrb.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob izgubi dobre tete
Pepee Kisovec
se zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za iskreno sožalje cvetje in darovane sveče. Posebno se zahvaljujemo dr. Heleni Drašler, sosedom Pajtnerjevim, gospe Vesni Matic, gospodu dekanu za lep obred in pevcem LIKO Verd. Se enkrat iskrena hvala.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta
Antona Suhadolnika
po domače Matičljevega Toneta z Dola
se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, sosedom in prijateljem za vso pomoč in darovano cvetje. Obenem se zahvaljujemo dr. Mundovi in dr. Žagarjevi za skrb in nego ob dolgotrajni hudi bolezni. Iskrena hvala tudi pevcem in g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred.
Sinova Franci in Edi z družinama
»Bil si skromen in vztrajen
v življenju,
bil si pogumen
v svojem trpljenju.«
Ob boleči izgubi našega dragega ateka, moža, brata, tasta, svaka, botra, strica ter zlatega DEDIJA
Janeza Kocjana
se v prvi vrsti iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga obiskovali in tolažili v trenutkih njegove težke bolezni. Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, sosedi Tinci za vsestransko pomoč. Zahvaljujemo se za prekrasno darovano cvetje, sveče ter druge darove. Posebno zahvalo smo dolžni gospe dr. Osolnikovi, medicinskemu in strežnemu osebju bolnice Golnik za nesebično pomoč ob njegovi težki bolezni. Zahvala tudi ge. dr. Mariji Munda, osebju NZD Borovnica, DU Borovnica, pogrebcem — pevcem za lepo petje, trobentaču za lepo zaigrane pesmi. Prisrčna hvala g. župniku Janezu Silarju za obred za pokojnika, podjetju pogrebnih storitev Antonu Vrhovcu. Hvala železniškemu osebju za sočustvovanje, za izpolnjeno njegovo željo. S hvaležnostjo še enkrat hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga spremili na njegovi zadnji poti, kakor tudi za vse izraze soža-lja. Hvala govorniku za poslovilne besede in Mihu za lep posnetek na njegov spomin.
Žalujoči vsi njegovi, ki smo ga imeli radi
20
JANUAR 1995
naš časopi,
Vrhnika v novoletni noči
Res se je leto 1995 pričelo že pred enim mesecem, zato naj vas spomnimo s slikami in besedo, kako je Vrhnika preživela in doživela NOVOLETNE praznične dni.
Na Stari cesti je Turistično društvo Vrhnika pripravilo že tradicionalni Novoletni sejem, ki je bil od 28. 12. do 30. 12. Približno 50 stojničarjev iz vse Slovenije je prodajalo različne izdelke. Pretiranega navala ni bilo, vendar pa so se Vrhničani in drugi okoličani že navadili na sejme in jih radi obiščejo. Stara cesta se je napolnila predvsem ob večernih urah (okoli 18. ure), ko je vsak dan prišel dedek Mraz. Za vse otroke je imel pripravljena darila, vendar
pa so mu morali zapeti pesmico. Otroci so bili zelo veseli, saj so nekateri prvič videli dedka Mraza. V mesecu dni (december) so bili nekateri kar večkrat obdarovani.
Na zadnji dan starega leta, nekako uro pred pričetkom Novega leta, pa je Vrhnika oživela. Na ploščadi pred hotelom Mantova se je zbralo staro in mlado, ki so hoteli prvič na Vrhniki silvestro-vati na prostem. Bilo je res ogromno ljudi. Mantova je pripravila kar premalo stojnic za pijačo. Za veselje in zabavo je poskrbel ansambel NASMEH. Višek pa je bil natančno obpolnoči, ko se je pričel petminutni ognjemet, ki je razveselil številne ljudi na
ploščadi pred Mantovo in bližnjih ulicah Vrhnike. Nekaj besed za »srečo« je zaželel vrhniški župan Vinko Tomšič. Nato pa seje rajanje nadaljevalo do pričetka dežja, ki je ljudi spodil domov. Ognjemet je letos prvič organiziralo Turistično društvo s pomočjo sponzorjev, saj je bilo treba odšteti 6000 DEM za različne rakete in pirotehnične strokovnjake.
Tako se lahko tudi Vrhnika pohvali s prvim silvestrovanjem na prostem, ki pa je preseglo vsa pričakovanja glede udeležbe. Zato bo treba s tako obliko nadaljevati, seveda z ustrezno ponudbo in programom.
S. S.
Ognjemet, ki je trajal več kot pet minut, so vodili iz športnega parka — bazena.
Dedek Mraz je kar z mikrofonom v roki nagovoril otroke, jih obdaroval, ti pa so mu peli pesmice.
Stara cesta je ob belem dnevu še prazna, proti večeru pa se je kar napolnila.
CUES
KI JE IZDELAN IZ DEBLA
IVAN EHER9IC
NAJKRAJŠA, NAJHANJ3A TRIMESTNA ŠTEVILKA
KANAL ZA INSTALACIJO
NAS
ČASOPIS
TERMIČNA
CENTRALA,
KOTLARNA
ZAVOJ , OVOJ
STEBLO
ŽITARIC
IN
TRAV
60RSKI
REŠEVALNI
ČOLN
CERKVENO ZNAMENJE
SUROVINA ZA IZDELAVO. CIBARET
LEPO
VEDENJE,
TAKTNOST
HOBOTNICA, NOVA TVORBA NA SLUZNICI
LOVRO TOMŠIČ
ZNAK ZA AMPER
50 I , 1/2
PLITVA
KUHINJSKA
POSODA
BRITANSKI TEKAČ STEVE]
2.SAH06LAS NIK ABECEDE]
im K6
GROM T0MA2
NIKALNICA, ZNAK ZA
NEON
KRHKA KO VINA SINJE BELE BARVE
OKRAJŠAVA ZA
TEKMOVALNA KOMISIJA
SESTAVIL SUSHAN JAKOB
OČESNA MRE2NICA
LEVI PRITOK SENE V FR.
OSLOV GLAS
JAPONSKI DVOKOLESNI VOZ, KRIPA
2VEPL0
OSEBNI ZAP
PROSTOR
IZVEN
I6RISCA
AVSTRIJA
BRSKA CRKA
MOSTICKI
60RSKI POHOD
ZNAK ZA
EAST
AVTOMOBILSKA OZNAKA ZA VUKOVAR
ORGAN ZA SLUH
SAMPION
RAZNOBARVNI
P0LDRA6 KAMEN
6.CRKA ABECEDE
PRIPOMOČEK ZA
KOŠNJO
mm
Trgovina OREL
EN0VPRE2NI DVOKOLESNIM
PRI6ANJAC, VALPET
FOSFOR
MAJHEN 6RM
PAMET, RAZUM
BOMBAŽNA TKANINA
6RAH
STEFAN UHEK
Dragi bralci in bralke Našega časopisa!
Iz ene večje občine Vrhnika sta po višji volji nastali dve občini: Vrhnika in Borovnica. Glasilo NAŠ ČASOPIS, ki že 23 let neprekinjeno izhaja in je postalo del življenja in dogajanja v vseh KS bivše občine, bo v taki obliki po vsej verjetnosti izhajalo še naprej. Svetniki v Borovnici so že sklenili, da naj glasilo NAŠ ČASOPIS tudi naprej izhaja tako kot doslej, za obe občini. Enak sklep se pričakuje tudi od svetnikov na Vrhniki. Nato bo potrebno urediti vse formalne zadeve, med drugim tudi finančne.
Vseh triindvajset let izhajanja je NAŠ ČASOPIS kljuboval dnevnim in posebnim politikam, kar pomeni, daje ohranjal kolikor toliko dosledno držo. Bile so finančne težave, vendar so se ti problemi vselej rešili v prid nadaljnjemu izhajanju časopisa. Zato računamo tudi vnaprej na pomoč in podporo bralcev ter seveda na novo izvoljenih svetnikov.
V letu 1995 bo predvidoma izšlo 10 številk časopisa, ali konec meseca ali na začetku meseca.
Precej smo že razširili do-pisniško mrežo, vendar pa še vabimo mlade dopisnike, predvsem iz krajevnih skupnosti, da se nam oglašajo o življenju, delu in dogodkih v naših krajih.
Zadovoljni bomo tudi vsakega povabila ali telefonskega klica. Takoj bomo prišli, poslikali in popisali zanimiv dogodek, ki je tako pomemben, da zasluži objavo. Pri tem ni-
mate ničesar skrivati, kajti javne zadeve v kraju sodijo v časopis. Zanimajo nas tudi ljudje, bivši domačini, ki sicer živijo zunaj obeh občin, pa so se s svojim delom uveljavili v Sloveniji in po svetu.
Vabimo tudi podjetnike, obrtnike in ostale zasebnike, ki jim v Našem časopisu omogočamo, da predstavijo svojo dejavnost in perspektivo. Poskrbeli bomo za reklamiranje različnih dejavnosti, izdelkov, obrti, trgovin, lokalov in uslužnih dejavnosti.
Enako vabilo velja za predstavitve delovanja številnih športnih, kulturnih, humanitarnih in drugih društev ter klubov. Te dejavnosti je v obeh občinah veliko in bila bi škoda, če bi ostala v anonimnosti.
Pokličite nas na uredništvo, ki je še na Tržaški 1. Sprejel vas bo sodelavec NAŠEGA ČASOPISA SIMON SELJAK — (telefon 756-224 direktno ali 755-121 — interna 222, fax 755158).
Cene komercialnih oglasov, centimeter v enem stolpcu je 400,00 SIT.
Zahvale so enake in so po 7.000,00 SIT; mali oglasi so brezplačni.
Naslednja številka bo izšla 2. marca 1995, prispevke zbiramo do 24. februarja.
Bodimo vsi ustvarjalci NAŠEGA ČASOPISA, naj ostane zapis našega življenja in dogodkov na Vrhniki in Borovnici.
UREDNIŠTVO
Izžrebali pravilno rešene križanke iz 207. številke
Novoletno nagradno križanko je reševalo 152 bralcev Našega časopisa. Sponzor križanke je bil Market Grampv s Tržaške ceste 44 na Vrhniki. Izmed vseh prispelih rešenih križank smo izžrebali tri pravilno rešene, katerih lastniki prejmejo tri nagrade:
1. nagrada: 8.000,00 SIT — Branka Bricelj, Kurirska 25, Vrhnika
2. nagrada: 5.000,00 SIT — Karlo Nikolavčič, Papljerjeva 6, Borovnica
3. nagrada: 3.000,00 SIT — Simon Ralca, Dragomer, Pot na IV lane 32
Nagrade lahko nagrajenci prejmejo v trgovini Market Grampv, Tržaška cesta 44, Vrhnika.
NAGRADNA KRIŽANKA
»Orel - Vrhnika«
Sponzor nagradne križanke je podjetje OREL, ki se ukvarja z malo- in veleprodajo raznih prehrambenih izdelkov. Podjetje bo prispevalo tri nagrade — vrednostne bone, ki jih boste lahko vnovčili v eni izmed njihovih trgovin.
1. nagrada: bon v vrednosti 8.000,00 SIT (in reklamna majica)
2. nagrada: bon v vrednosti 5.000,00 SIT (in reklamna majica)
3. nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 SIT (in reklamna majica)
Rešene križanke pošljite do 20. februarja na naslov: Uredništvo Našega časopisa, Tržaška c. 1, 61360 Vrhnika, v ovojnici, s pripisom »KRIŽANKA«.
Izžrebali bomo tri pravilno rešene križanke in reševalci le-teh bodo nagrade dobili pri lastniku podjetja — Jelku Orlu na upravi v industrijski coni (bivše tankovske garaže).
Podjetje »OREL« ima dve maloprodajni trgovini: v Verdu in na Cesti gradenj. Pri njih dobite po diskontnih cenah različno pre-hrambno in drugo blago. V velikem veleprodajnem skladišču (v industrijski coni — poleg učnega centra) pa se gostinci in trgovci oskrbujejo z različnimi izdelki in
I
1
pijačami, ki jih potrebujejo za svojo dejavnost.
Na Ulovki pa je prijeten gostinski lokal, kjer vas postrežejo v mali brunarici. Če je še sneg, se lahko naužijete smuačrskih radosti in svežega zraka.
S. S.
v v
nas časopis
je vrhniško in borovniško občinsko glasilo. Ureja ga uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Janežič. Predsednik časopisnega sveta Brane Jereb. Uredništvo: Tržaška 1, Vrhnika, tel. 756-224 in 755-121, int. 222, fax 755-158. organizator Simon Seljak. Grafična priprava: Grafika Novo mesto. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice. Časopis je brezplačen in ga prejme vsako gospodinjstvo. Po mnenju Ministrstva za informiranje je obdavčen s 5-odstotnim prometnim davkom.