Leto LXIV., št. 137 LJubljana, sobota so. junija 1931 Cena Din 1.- izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — Inseratl do SO petit k Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji Inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inse ratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračaj-*. UREDNIŠTVO IN UPEAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica t*. 5 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 In 3129. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg it. 8. —---CELJE, Kocenova ulica 2. — TeL 190, NOVO MESTO, Ljubljanska teL št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 10L n mm Račun pri postnem Čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. - id Papež in Mussolini: MNOGO HRUPA ZA NIČ Tiho pobotanje med Vatikanom in fašizmom — Papež je preklical procesij, Mussolini pa je dopustil obnovo katoliških dru« štev, ki se bodo prilagodila zahtevam fašizma Rim, 19. junija, s. »Osservatore Ro-pmno« objavlja danes komunike, v katerem odločno zanika vse vesti inozemskega tiska o zbližanju med Vatikanom in Italijo. Komunike naglasa, da o tem ni niti govora in da se pogajanja za rešitev spora sploh še niso niti pričela. Na svojo sobotno noto Vatikan od italijanske vlade sploh ni prejel nobenega odgovora. Z zopetno dovolitvijo procesij po uvidevnosti škofov je hotel papež samo pokazati dobro voljo in preprečiti nadaljnje proti cerkvene izgrede, ki jih je izzvala prvotna prepoved procesij, kar so fašisti izkoristili za še hujšo gonjo proti papežu in cerkvi in imel! pri tem velik uspeh, ker so papeževo prepoved skoro povsod ignorirali, četudi brez sodelovanja duhovščine. Prepoved procesij pa je tudi med velikim delom duhovščine izzvala nevoljo, ker je neuko ljudstvo smatralo to prepoved za sovražni čin duhovščine proti ljudstvu. Zato se je duhovščina sama potegovala za ukinitev te prepovedi. Papež je tej želji ugodil in dovolil škofom, da po lastni uvidevnosti dovolijo procesije in druge javne verske manifestacije. To se je tudi zgodilo in že v nedeljo se bodo naknadno vršile po vsej Italiji procesije. Rim, 20. junija. Brez ozira na pogajanja med Vatikanom in italijansko vlado so bili uradni prostori katoliških mladinskih organizacij, nedeljske šole in molilnice zonet odprte. Tudi v Runu je mnogo katoliških mladinskih klubov zopet pričelo delovati v svojih društvenih prostorih. Voditelji fašistične milice so povabljeni, da se udeležijo zborovanj, na katerih b? se lahko prepričali o njihovem nepolitičnem značaju. Nekatere milice so se temu pozivu tudi odzvale. V Vatikanu proučujejo trenut- Dr. Seipel sestavlja avstrijsko vlado Nameravana široka koncentracija je že padla v vodo — Sedaj se vrše pogajanja za meščansko koalicijsko vlado Dunaj, 20. junija. V razvoju avstrijske vladne krize je nastal včeraj docela nepričakovan in značilen preokret. Sprva se je mislilo, da bo po neuspehu 5dr. Enderja poverjen mandat za sestalo vlade bivšemu predsedniku parlamenta dr. Gurtlerju, ki je bil v ta .ia-Jiien pozvan na Dunaj. Proti vsemu pričakovanju pa je predsednik republike včeraj najprvo poveril mandat krščanskemu socialcu dr. Reschu, da je njegova akcija že vnaprej obsojena na neuspeh. 1 Pravo senzacijo je izzvala vest, da Jc predsednik republike nato poveril mandat bivšemu zveznemu kancelarju znanemu voditelju desnega krila krščanske socijalne stranke prelatu dr. Seiplu. Dr. Seipel je mandat sprejel in takoj začel pogajanja s parlamentarnimi skupinami. Prizadeval si je po in-»tenciiah predsednika republike pripraviti teren za vlado široke koncentracije, ki bi v sedanjem trenutku najbolj odgovarjala potrebam države, ker bi mogla taka vlada, za katero bi bi) ves parlament, najuspešnejše rešiti težavne probleme, ki tvorijo jedro avstrijskega notranjega in zunanjega pologa ia. Odločitev je bila predvsem v ro-kafc socialnih demokratov. Socialni demokrati so v načelu izjavili svoio pripravljenost za sodelovanje v taki vladi. Tudi kmečka zveza je dala načelni pristanek, nakar je dr. Seipel takoj pričel s podrobnimi pogajanji. Kmalu se je izkazalo, da hoče imeti dr. Seipel vlado po svoji volji in baš zaradi tega so se pogajanja razbila, dasiravno se je snrva mislilo, da bo dr. Seipel že do večera sestavil vlado. Prezentiral pa je socialnim demokratom take liudi. da je bil njihov odpor razumljiv. Sam za svojo osebo je doktor Seipel sicer izjavil, da sploh ne gre v vlado, če bi bila njegova oseba ovira za sporazum, pač pa je vztrajal pri tem, da prideta v vlado Vaugoin kot minister narodne obrane in dr. Kien-bock kot finančni minister. Na tem so se pogajanja naposled razbila in nameravana široka koncentracija je padla v vodo. Dr. Seipel si sedaj prizadeva sestaviti vlado meščanske koalicije, ki bi se v glavnem naslanjala na dosedanio parlamentarno večino. Ce bo orislo do snorazuma glede finančne sanacije Kre-ditanstalta in uravnoteženje proračuna, bo vlada sestavljena še danes. Ker pa vladajo v tem pogledu med krščanskim socialci ter velenemci in kmečko zvezo velika nasnrotia. doslej do kakega soorazuma še ni prišlo. Govori se, da bo poskušal sestaviti, če se vse drugo ponesreči, prehodno manjšinsko vlado pod vodstvom dr. Rameka ali dr. Burescha. Jorgina večina skopnela Iz vladne večine so za liberalci izstopili sedaj tudi Nemci, tako da je ostal Jorga s I90 poslanci v manjšini — Vihar v zbornici Bukarešta, 20. junija, č. Parlamentarne seje postajajo vedno bolj razburljive. Parlament zaseda komaj par dni, pa je že prišlo do dejanskih spopadov med poslanci, kar priča, da napetost med vlado in opozicijo od dne do dne narašča. Na včerajšnji seji je dr. Lupu ostro napadel ministrskega predsednika Jorgo, mu očital nesposobnost in zaktical, naj gre s Piccardom v stratosfero, ne pa v parlament Zbornica je sprejela te besed sprva s smehom, pozneje pa je nastal velik hrup. Do še hujšega incidenta^ je prišlo med govorom poslanca krščanske zajednice Roba, ki je v ostri kontraverzi naposled dejansko napadel vladnega poslanca Putrosceana in mu dal sredi zbornice več klofut, tako da se je napadeni zrušil nezavesten na tla. Nastal je hud prepir ter je prišlo do splošnega spopada. Sejo so morali prekiniti. Večina Jorgove vlade se vedno bolj krha. Zgledu liberalcev so sledili sedaj tudi Nemci. Med njimi in Jorgo je prišlo do hudih sporov, tako da so Nemci danes prešli v opozicijo. Jorga razpolaga le še s 190 poslanci in je njegova vlada v parlamentu pra vza prav že v manjšini, ker je odvisna od slučajne podpore te ali one skupine. Iz letalskega sveta Kio de Janeiro, 20. junija g. »Do X101Vickers«, ki je zaenkrat največje in najmočnejše bojno letalo na svetu. Opremljeno je s 4 motorji tipa >RoH-rovcec, ki razvija 1.9*20 konjskih sil. Letalo je dolgo 76 čevljev in 22 visoko. Krila merijo 90 Čevljev. Nov letalski rekord London, 'i/i junija, g. Ameriški letale« Haakes. ki je postal slaven zaradi svojih rekordnih poletov, je včeraj dosegel novo letalsko lovoriko. Startal je dopoldne z letališča v Croydonu za polet v Rim. Progo je preletel v novem rekordnem času 4 urah in 38 minutah. Hawkes ie ob 1. popoldne zopet startal v Rimu in letal nazaj v Crcvdon 4 55 minut, tako da je že ob 5.55 zdrav in čil pristal v Crovdonu. Rekordna letina v Rumuniji Bukarešta, \\\ junija, č. I^isti poročajo, da bo letos žetev v Rumuniji naravnost rekordna. Koruza in pšenica že več let nista obrodili tako dobro kakor letos, Prebivalstvo Moskve Moskva, l(, junija č. Po zadnjem uradnem ljudskem štetju ima Moskva 2.8 milijona prebivalcev. Od 1. 1912. je narastlo prebivalstvo za 73 odstotkov. Tekstilna stavka v Franciji Pariz, 1$ i junija. AA. Tekstilna stavka v severni Franciji traja že pet tednov. In-dustrijci nameravajo otvoriti predilnice v ponedeljek in upajo, da se bodo belgijski delavci vrnili na delo. Na drugi strani trdijo voditelji delavskih organizacij, da bodo belgijski delavci nehali stavkati skupno s svojimi francoskimi tovariši. Nemški zlati diskont Berlin. V/ junija, s. Najnižja postavka nemškega zlatega diskonta znaša od danes dalje 6 odstotkov. Aretacija mednarodnega sleparja ženeva, 1% junija, AA. Policija je prijela znanega mednarodnega sleparja Lui-g-ija Cremo ki je prevaril neke Američane za več tisoč dolarjev. Lepite na pisma znamke orotituberkulozne lige I Stran ) >S L O V E N S K T N ARO D«, dne 20 junija 1931 Stev 137 KONČNI IZID LJUDSKEGA ŠTETJA Od zadnjega ljudskega štetja ]• prebivalstvo za 1,945.077 ljudi - Vseh prebivalcev Letos se je vrih* popis vsega prebival« stva Jugoslavije, ki je bil- nedavno saklju« čen. V zveai s tem je bil včeraj v glavnih potezah objavljen rezultat popisa vsega prebivalstvo. Iz popisa je razvidno, da je prebivalstvo Jugoslavije v razdobju 10 let narastlo skoraj za dva milijona duš. torej za 16.23%. V nastopnem prinašamo pre« gled prebivalstva v vseh banovinah: Dravska banovina: površina 15.936 kva* dratnih kilometrov, prebivalcev 1,120.549, od tega 540.162 moških in 580.387 žensk, gospodinjstev 231.734. Porast v zadnjih de« serih letih 7.97% ali Številčno 8.711 prebi* vakev. Na 1 kvadratni km pride 70.32 pre* biv&lca (pred 10 leti 65.12). Na eno gospo* dmjstvo odpade 4.84 osobe (pred 10 leti 4J89). Savska banovina: 2,603.633 prebivalcev, na kvadratni km 70.16. Vrbaska banovina: 1,008.190 prebivalcev, na kvadratni km 40.54 prebivalca. Primorska banovina: 882.920 prebivalcev, ma. 1 kvadratni km 45.19 prebivalca. Drinska banovina: 1,603.073 prebivalcev, na 1 kvadratni kan 57.24 prebfatftaa. Zatika banovina; 910.350 prebivalcev, na 1 kvadratni km 29.61 prebivalca.' Dunavska banovina: 2,310.220 prebival* cev, na 1 kvadratni km 70.60 prebrvalca. Moravska banovina: 1.452.977 prebivalcev, na 1 kvadratni km 55.42 prebivalca. Vardarska banovina: 1,656.346 prebival' cev, na 1 kvadratni km 42.60 prebivalca. Uprava grada Beograda: ŽM.738 prebi* valcev, na 1 kvadratni km 1305.53 prebil val ca. Vsega skupaj meri kraljevina J ugasla* vija 248.665 kvadratnih kilometrov, število prebivalstva pa znaša 13,929.988 in sicer 6,894.091 moških in 7,035.897 žensk. V prt* mera z 1. 1921 je prebivalstvo narastlo sko« raj za 2 milijona. Takrat je namreč znašalo Število prebivalstva 11,964.911. Točno o^na* čeno je narastlo prebivalstvo za 1,945.077 oziroma za 16.23%. Na en kvadratni kilo* meter pride sedaj 56.02, 1. 1921 pa 48.20 prebivalcev. Največji porast prebivalstva izkazuje uprava mesta Beograda, to je 9L07 odšt., Jugoslavije narastlo je 13,9X0.088 kar je razumljivo, ker a ta Beograd in Za« greb izmed vseh mest najbolj naraatla, razen tega pa pri zadnjem ljudskem Štetju 1. 1921 nista všteta Zemun tal PanČevo z vso svojo okolico, kar spada tedaj ▼ pod* ročje uprave mesta Beograda. Izmed banovin izkazuje največji porast drinska, nato pa slede vrbaska, moravska, vardarska in zetska banovina, ki se pribli* žujejo povprečniku za vso kraljevino, iz« pod povprečnika pa je porastlo prebival* stvo v primorski, savski, dunavski, a naj* nižji porast izkazuje dravska banovina. Po banovinah so najbolj gosto naseljene dunavska, dravska in savska banovina, na* to pa slede drinska, moravska, vrbaska, primorska, vardarska in zetska. V oeloti je v Jugoslaviji 141.806 žensk več kakor moških, tako da pride na 1000 moških 1021 ženska. To dokazuje, da se naša kraljevina po svoji socialni strukturi približuje zapadno evropskim državam, kjer je povsod število žensk večje, kakor moških, d očim je pri vzhodnih državah baš narobe. Stari Beograd izginja Naša prestolnica se čftndafje bol) modernizira, iz njene srede izginjajo male stare stavbe, ki kaze novi obraz Beograd, 18. junija. Bo stvari, o katerih bi dejal človek, da Jih nikakor ne more pogrešati, ker jih je gledal vse svoje življenje, in so mu naravnost potrebne, da si stvori točno sliko svoje okolice, ker mu jo ravno one opredeljujejo. Kako naj bi si n. pr. star, predvojni Beograjčan predstavljal beograjske Tera-zije brez »Moskve« in >Balkana< in med njima onih nizkih, pritličnih koliblc in lesenega plota, kar se je vse v zadnjih dveh, treh letih umaknilo široki terasi, s katere se gledalcu nudi najlepši pogled tja daleč za Savo navzgor proti zapadu in po Dunavu mimo Zemuna proti severu. In tam doli pri železniški postaji! Če se ta stari Beograjčan, ki ga je izbruh svetovne vojne pognal po svetu, vrne sedaj, bo začudeno zmajal z glavo, ker bo le a težavo spoznal svoj Beograd, a Če se vrne v nekaj mesecih, bo dejal, da je zašel v tuje mesto. Majhno je ono poslopje, ki stoji na levi strani vhodnega pročelja postajnega poslopja, toda za stare Beograjčane je imelo velik pomen. V zadnjih letih, odkar stoji sedanje postajno poslopje, se je v tej sosednji nizki enonadstropnici nahajal postajni poStni urad. Ko se Je pa letos izročila prometu ona snežnobelo-rdeča palača na levi strani trga pred postajo, Če gledamo iz mesta proti postaji, Je postala stara poŠta nepotrebna in se v kratkem poruši, ker se prične razširjati postajno poslopje. In ta mala stavba, ki izgine sedaj, je starim Beograjčanom zelo ljub in drag spomin na davno minule čase, ko si je tedanja mala Srbija prvič odprla široko pot v veliki svet z zgradbo železniške proge Beograd—Niš. Ta mala stavba je bila beograjska železniška postaja, zgrajena 1. 1883., m zgradila jo Je francoska Železniška družba, ki je zgradila tudi omenjeno progo. To postajno poslopje je bilo blagoslovljeno 7. septembra 1884 in kakih štirinajst dni pozneje je pričel na progi redni promet. Svojemu prvotnemu namenu je poslopje doslužilo že zdavnaj pred vojno, doslužilo je sedaj tudi poŠti in izginja, Iz seje magistralnega gremija Ljubljana, 20. junija. Na včerajšnji seji magistratnega gremija je gradbeno - pravni referent predložil v odobritev dolgo vrsto stavbnih in uporabnih dovoljenj: Dolinar Jakob je dobi dovoljenje za adaptacijo lokala v Rožni ulici, kjer bo uredil brivnico. — PinteriČ Marija za zgradbo hiše v Staničevi ulici. — Zorko Franc za adaptacijo parne pekarne ob Celovški cesti. — Dr. Ažman Josip za napravo ograje ob hiši na Masarv-kovi cesti. — Sajovic Rajko in Josip za prizidek pri svoji hiši ob Bolgarski ulici, v katerem bosta namestila ročno delavnico. — Bujas Martin za adaptacijo prostorov v Prešernovi ulici št. 5. — Trgovska akademija za zgradbo palače na vogalu Bleiweisove in Gregorčičeve ulice. — Mar-kič Marjeta za povečanje okna v Cerkveni ulici. — Frančiškanski provincijalat za balkon v domu tretjerednic v Sp. Šiški, da bo plačeval priznavalno najemščino, ker sega balkon v mestni svet. — Tiskarni »Merkur« za zgradbo provizorne ograje ob Gregorčičevi ulici. — Kramar Mariji za adaptacijo v hiši ob Dolenjski cesti. — Ivane Josip, ki namerava zgraditi hišo na vogalu Slomškove ulice in Resljeve ceste bo moral predložiti načrt po navodilih gradbenega urada ponovno predelati- — A. Korsrkj za hišno kanalizacijo na Vrtači. — Ocvirk Ivi za enonadstropno vilo ob Strek-ijevi ulici. — Jager Melhior, Klenovšek, Vinko, Bizjak Karol, Grobelšek Anton in Trelc Josip za enodružinske hiše ob gorenjski železnici v Sp. Šiški. — Pire Ivan za pritlično hišo ob Ižanski cesti. — Mrz-iikar Ivan za podobno stavbo v Trnovem ob SoŠkj ulici. Inž Domladiču se je prošnja za dovolitev prezidave Kušarjevega hleva na Erjavčevi cesti v pletilnico odklonila. — Frania Šušteršič je kupila na Pasjem brodu v Gerbičevi ulici parcelo, ker se ie pa izkazalo, da bo tam park, jo bo mestno aačelstvo obvestilo, da ji na tem mesta ne starim Beograjčanom pa izginja in jim spomenik nekdanje srbske skromnosti, ki pa je bila v zvezi s srbsko žilavostjo izvor in porok sedanje naše veličine. In kakor tam doli pri postaji, tako tudi na nekdanji »javni tehtnici«, Terazijah. »Moskva«, ki je zrastla pred vojno in je danes dom poštne hranilnice (edini slovenski napis v Beogradu) in obenem zbirališče vse beograjske »otmenosti«, kolikor je ne sedi v »Ruskem carju«, pač ostane, ko je še razmeroma mlada in kolikor toliko »moderna«; toda nasprotni vogal, kjer se v »Balkanu« mnogo prijetne je In udobneje zbira »manje otmeno«, zato pa tem petič-nejše domače in pokrajinsko »meščanstvo«, ta vogal pa — izgine in »Balkan« žnjim vred. Mestni regulacijski načrt je potegnil črto razširjene Prizrenske ulice, po kateri je speljan dvojen tramvajski tir za savsko pristanišče in bodoči zemunski most, prav po sredi »Balkana«. »Balkan« je »zadužbina« Goluba Janji-ča v korist »Akademije nauka«, toda vo-lilčeva vdova ima dosmrtni užitek vseh dohodkov poslopja in se je pritožila proti izvedbi regulacijskega načrta. Vse njene pritožbe pa niso pomagale in je mestna občina že razlastila 600 kvadratnih metrov zemljišča, da ostane lastniku samo še 680 kv. metrov. Cenilna komisija je določila ceno po 3600 Din kv. meter. Celokupna odškodnina znaša nekaj nad tri milijone in mestna občina je ta znesek položila v beograjski Občinski hranilnici ter obvestila 0 tem Janjičevo vdovo, ki pa se sedaj upira prenosu tapije. V smislu sklepa mestnega občinskega sveta, bo mestna občina pričela podirati poslopje v določenem roku, še letos, pa naj se đotlej tapija (posestno pismo) prenese na občino ali ne. Tako torej izgine tudi sedanji »Balkan« in se na ostalem, od mestne občine nepo-rabnem zemljišču zgradi palača, ki bo odgovarjala 1 »Moskvi« na drugem vogalu 1 novim četveronastopnicam v preurejeni Prizrenski ulici. Stari Beograd tako izginja tudi s Te-razij. bi moglo podeliti gradbenega dovoljenja. — I. Knez bo izvršil malenkostne notranje predelave v svoji hiši na Gosposvetski cesti št. 5. — Ivan Golob bo zgradil v Mestnem logu enonadstropno hišo. — Dr. Jan-že Novak ie zaprosil za principijelno izjavo, ali bi mu mestna občina dovolila postaviti štirinadstropno hišo na vogalu Dunajske in Bleiweisove ceste (Zidarjev svet). Gremij je izrekel mnenje, da dovoljenja za to zgradbo iz regulačnih ozirov ne bi mogel podeliti, zlasti, ker še ni rešeno vprašanje bodočega kolodvora. — Splošna bolnica namerava prestaviti svoja gospodarska poslopja na Kodefievo v vogal dolenjske Železnice. Sosedje ogovarjajo temo načrtu, Češ da svinjaki in hlevi v tamošnji vilskj okraj ne spadajo. Gremij je izrazil pomisleke zoper to namero, ker v obljedenih delih mesta po stavbnem redu ni dopustno postavljati svinjakov, m bo sporočil Splošni bolnici željo, naj si izbere za namestitev svojih gospodarskih poslopij primernejši kraj. * - Terziner Miha je prejel dovoljenje, da sme postaviti provizorično leseno hišo na Cesti dveh cesarjev. — Matija Zarar bo postavil pritlično hišico na Barju. — Trgovec Jurman je predložil načrt za zidavo cestne fronte ob svoji parceli na Dunajski cesti-Kei načrt nikakor ne ustreza estetskim zahtevam, ie bil odklonjen. — Mesarju Re-zarju se prepove uporaba mesnice ob Do-leniski cesti, ker si ni izposloval obrtno-policiiskega dovoljenja in mesnica ne ustreza predpisom. O ostalih sklepih je ie poročalo današnje »Jutro«. (Besedo imajo Stavbno gibanje Ljubljana, 20. junija. Stavbno gibanje v mestu in predmestju je spričo lepega vremena v polnem razmahu. V Holzapflovi ulici, ki gre od Jegličeve ceste vzhodno do Korvtkove ulice, bo imela svojo domačijo ga. Ruža Blumauer. Betonsko temeljno zidovje je gotovo, napravljena je že lezobe tonska plošča in te dni so zaceli zidati z zidno opeko. Poslopje bo enonadstropno z visokim pritličjem. Ker Stoji temelj na suhih tleh, bodo tudi v tleh ležeči prostori dobro porabni. Stanovanja bodo svetla, suha in zdrava. Zidarska dela izvrši zidarski moister Valentin Accetto, nakar pridejo na vrsto 5e mizarji, pečarji, elektromonterji, sobni slikarji in pleskarji. Na jesen se stranke vselijo. V Korytkovi ulici, ki gre sporedno a Grablovičevo ulico, je sezidana in pokrita visokopritliena, enonadstropna vila ge. Ge-novefe Irt. Sedaj vzidavajo podboje v tleh in visokem pritličju. V tleh bodo drvarnice, pralnica in kopalnica. V prvem nadstropju je balkon z razgledom v Korvtkovo ulico. Čez dober mesec dni bodo zidarska in vsa ostala dela gotova in se stranke vselijo v moderna stanovanja. Zidanje ima v rokah zadruga zidarskih mojstrov. Ob Zaloški cesti stoji gradiču podobna enonadstropna hiša dr. Šlajmerja. Sedaj stoje ob njej zidarski odri. S sten je sestr-gan ves stari omet, da bodo hišo na novo ometali. Hiši so prizidali še en trakt, ki bo enonadstropen oziroma dvonadstropen. Tr-govsko-bolnisko in podporno društvo, ki te kupilo Šlajmerievo vilo, jo bo preuredilo v sanatorij. Zidarska dela vodi mestni stavbenik Miroslav Zupan. V Idrijski ulici, ki veže Tržaško cesto m Oslavijsko ulico (ob južni železnici), je v delu prvo nadstropje vile, dr. Steske. V nekaj dneh bo poslopje dozidano in spravljeno pod streho. Lepa svetla stanovanja bodo v visokem pritličju in prvem nadstropju z odprtim razgledom zlasti na zapad. Dela gredo urno od rok, tako da se bo dr. Henrik Steska na jesen že lahko preselil pod svojo streho. Zidarska dela vodi zidarski mojster Angelo Battelino. Na levi strani Celovške ceste onkraj tramvajske remize Je pognal iz gramoznih tal temeljni zid za visokopritlicno hišo ge. Prezelj. V dobrih dveh mesecih bodo vsa dela končana in stanovanja porabna. Zidanje ima v rokah stavbno podjetje Tavčar in drug. Svet je plačala Prezeljeva še po 87 Din kvadratni meter. Danes pa zahtevajo nekateri lastniki zemljišč za neugodnejši svet po 70 Din. Tako drago pač ne bodo prodali zemlje, vedo pa dobro, da je svet zaradi tramvajske proge dosti več vreden. V bližini bodoče hiše ge. Prezelj je deset stavbnih parcel, od teh je nekaj Že pokupljenih. Ob Cesti IX., ki vodi od železniške proge proti Večni poti, si je postavil stavbni podjetnik Bojmir Ertl visokopritlicno hišo. Poslopje je v grobem sezidano in pokrito in bo za mesec avgust Že porabno. V Ert-lovi hiši bo stanovanje v visokem pritličju in pa pod streho. KOLEDAR. Danes: Sobota, 20. junija 1931, karoJiča« ni: Stlverij, pravoslavni: 7. junija, Nenadej. Jutri: Nedelja, 21. junija 1931, katoličani: Vekoslav, pravoslavni: 8. junija, Miloš. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Kdo je morilec. Kino Ideal: Greh zapeljivke. H. sklepna produkcija gojencev Glasbe* ne Matice ob 20. v Unionu. PRIREDITVE V NEDELJO. Kino Matica: Kdo je morilec. Nogometna tekma Iliri ja^Coneordija ob 19JO na igrišču Ilrrije. DEŽURNE LEKARNE. Danes In jutri: Sušnik, Marijin trg, Ku* ralt, Gosposvetska cesta. BULC CO. ADANA Industrija ema jlnih Izdelkov Raznih nadpisnih tabel: hišnih, uličnih in krajevnih. — Izdelava raznih črk za firme v žganem emajlu. — Jamstvo izdržljivosti 20 let. Prodaja raznih patentnih izdelkov. Zanemarjen del Pisarna: LJUBLJANA Sv. Petim cesta 2/il — Telefon Pod tem naslovom se je nekdo prav upravičeno obregnil ob Prater v Tivoliju. Komedije in vrtiljaki absolutno ne spadajo v ta najkrasnejši del našega mesta, saj je tivolski park namenjen Setalcem. ki prihajajo sem na oddih in počitek, ne pa poslušat tekmo raznih neverjetnih gramofonskih zvokov in drugih sličnih »instrumentov«. Kakor sem doznal, je mestni gradbeni urad že pred nekaj leti dobil od občinskega načelstva naročilo, naj najde za razne Šotore in gugalnlce primernejši prostor, zadeva pa kakor se vidi, na mrtvi točki. Kakor hitro izgine Prater, je čisto gotovo, da bo odstranjena tudi sedanja na pol porušena ograja in jo nadomestijo z novo, ki bo v okras vsemu okolišu. Kakor čujem, se Je Ljubljanski Sokol, ki je sedaj lastnik tega zemljišča, že obrnil na g. prof. Plečnika s prošnjo, da mu napravi osnutek za novo ograjo, ki bo v skladu z njegovimi načrti za regulacijo tivolskega parka. Dokler pa se nahaja na tem prostoru Prater, se zaradi prevelike nesnage povsem naravno ne izplača graditi nove lične ograje. Torej, proč s Pra-trom! Meščan EL Prodajanje in kupovanje umetnin Ponovno sem žc čital v Vasem listu razne kritike glede zadržanja naše publike napram raznim umetniškim razstavam, posebno kar se tiče kupovanja razstavljenih umetnin. Ni pa vse tako, kakor se je največkrat pisalo. Zato naj na kratko povem nekaj resnic. Predvsem ne smatram za primerno, da se prirejajo razstave umetnin takrat, ko je velesejem, ko prevladuje na velesejm-skem prostoru čisto drug dub kakor ga zahteva umetnost. Človeku, ki obišče velesejem, se nudi vse preveč »umetniške- Vesela knjiga Znani mladinski pisatelj Josip Ribičič je napisal prijetno povestico o »MiSkoIinu«, nadarjenem mišjem sinu. Povestica je zabavna ra poučna ter vesela, da jo bodo otroci gotovo čitali z užitkom in tudi s pridom. V njej je namreč popisano življenje miši tako, da bo deca res spoznala mišji rod mnogo bolj kakor iz šolskih prido-slovnih knjig. Pa tudi slog je tak, namreč kratek in jedrnat, da se boda utroci iz knjige naučili pisati neprisiljeno in nešolsko, torej pravo slovenščino. Ata Mišon in mama Mišonka stanujeta v mišjem gradu in imata sina Miškolina, uboga tetka Sivopetka ima pa malo Mišo, ki jo Mišonovj vzamejo za svojo. Vse težave otročje dobe, kako miška spregleda in kako se uči spoznavati nevarnosti življenja, kako se bori s krutim sovražnikom mačko in nadalje, kako gre Miškolin v šolo učit se višjih mišjih spretnosti, prav vse spozna otrok iz knjige. Mišji učitelj je pa naslikan bolj za odrasle kot od vseh odvisen, a do skrajnosti požrtvovalen revež-Vzorni učitelj žrtvuje v svoji šolmašterski vnemi celo svojo svobodo in prenaša ječo brez mrmranja, samo da je sil Tudi ženi se Miškolin in nazadnje je seveda vesela ohcet, ko presit dobrot ves mišji rod zaspi. Enako zaslugo kot pisatelj ima pa za uspelo knjigo njen ilustrator Elko Justin. Miške so risane tako zabavno, da jih je vesel tudi odrasel človek in celo tak, ki kaj razume na umetnost. Celo karakterizirane so posamezne miši, da ne moreš zamenjati Mišona od ponižnega učitelja, ki ga vidimo na naši ilustraciji. Kar je pa vredno še več, je pa število ilustracij, saj ima vsaka stran najmanj vinjeto, poleg tega je pa tudi skoraj na vsaki strani še mična podobica iz mišjega življenja. Da, najbogatejše ilustrirana slovenska knjiga je to in gotovo tudi najbolj veselo okrašena. Ilustracije so bistven in od celote neločljiv del knjige, kar je pač njih največja pohvala. Knjižico Je izdala Mladinska matica poverjeništvi UJU in se dobi tudi v Tiskovni zadrugi. ga«t da bi mogei n koncu — in resne umetniike razstave se obiskujejo ob takih prilikah eventualno samo ob koncu — vzeti Si še toliko časa, da bi si jo ogledal s potrebnim zanimanjem in pravim razpoloženjem. Da imam prav, dokazuje ponovna otvoritev razstave, ki pa je bila — in v času kislih kumar tudi vedno bo — v vsakem oziru brezuspešna. Nas lajike je potrebno stalno in sistematično ter dobrohotno vzgajati, kakor to razna psevdo-umetniška udruženja, ki se pa ne morejo pritoževati zaradi pomanjkanja odjemalcev »umotvorov«. Naši umetniki morajo namreč vedeti, da je tudi umetnost potrebna reklame. Ali bi ne bilo mogoče otvoriti stalne razstave vsen umetniških del, ki so na prodaj? In če se v naših časopisih in revijah stalno opozarja na različno literaturo, včasi tudi dvomljivo, ali bi se ne dalo tako napraviti tudi za dela naših slikarjev in kiparjev? Tako n. pr. izvemo za vsako knjigo, ki izide šele čez 6 mesecev^ o njeni obliki, vsebini, pisatelju itd., samo pri slikah in kipih nas opozarjajo šele takrat, ko so dela že, ne vem, koliko stara, ali pa nam servirajo celo goro slik in kipov na raznih redkih razstavah, tako da se človek ne more odločiti k nakupu. Je namreč tako, da se moram preden kupim sliko, odločiti jaz, potem je treba vprašati za mnenje ženo, ki tudi ni zadnja, in če imaš odrasle otroke, tudi te. Za vse to je pa treba več časa kakor ga nudijo sedanje razstave. 2e takrat, kadar kupujem obleko, ki pa, traja samo nekaj let, postopam na ta način. Se bolj previden moram biti pri slikah in kipih, ki lahko imajo aH pa nimajo trajne vrednosti. H koncu še vprašanje: AH bi se ne dal ustvariti nekakšen konzorcij iz vrst umetnikov in njihovih prijateljev za prodajo resničnih umetnin? V ta konzorcij bi bilo treba seveda pritegniti v prvi vrsti nase pridobitne kroge. Mislim, da bi se s tem najlažje rešila kriza naše umetnosti. P. F, Danes premiera ob 4«, . V2 8M % 10. in Jutri ob 3«, 5-, 7. in 9. Detektivski in kriminalni vele-film napetih prizorov in vele-senzacij! II V glavni vlogi Charlotte Suša, Hans Albers. Richard Eichbergova kriminala revija iz londonskega podzemlja. Napetost, ljubezen, šlager ji, humor, opereta, revija, godba Hans Mav. Znatno znižane letno cene! Telefon 2124. Žrtev neprevidnosti Ljubljana, 30. Žrtev neprevidnosti j« postal danes 331etni delavec Ivan Sušteršič, doma iz Ga» meljnov, občina Šmartno. Sušteršič je bil zaposlen kot poljski delavec m je raznim posestnikom kosil. Smoći se je po konča« nem delu vračal domov, utrujen od dela p* je pod nekim kozolcem na Ljubljanskem polju zaspal. Davi so se okrog kozolca za« Čeli zbirati delavci iz gramozne jame, med njimi je tudi neki Ivan Jakom m Ta je imel seboj samokres in je nič hudega sluteč za* čel streljati v kozolec. Prva krogi* je ob« tičala v kozolcu, druga pa je zadela Šušter* siča v desno nogo nad koleno in ga težko ranila. Prepeljali so ga z reševalnim avtom v bolnico, kjer so ugotovili, da gre za hudo poškodbo. Ranjenec je izgubil precej krvi in je njegovo stanje zelo resno. Nesreča naj bo glasen me men to, da se s strelnim orožjem ni zaigrati, zlasti pa ne kar na slepo streljati. VSAK PO SVOJE. Prosjak: >Prosim majhnega darila, če je mogoče?« Zobar: »Denarja vam ne morem dati, prijatelj, ampak stopite le sem, vam vsaj izderem nekaj zob!« ZALJUBLJENEC »šestdeset kil,« reče gospodična Marjana, stopivsi s tehtnice, proti svojemu obletovalcu, — »Za eno kilo se vedno lepša od one druge,« meni mladi zaljubljenec. Stev. 137 >SL0VEN8KI NAR O D<, dne 20. junija 1931 Stran 3 Vodnjak pred mestno niso Kako so naši predniki zidan svojo LJubljano — Koliko je veljal Robbin vodnjak Pred mestno hišo so postavili odre okrog vodnjaka, da ga popravijo. Čeprav je vsak Ljubljančan ponosen na ta najlepši naš javni spomenik, vendar je redkim znana njegova zgodo vi na- Ceprav so bili vojni časi, vendar je v drugi polovici 17. in prvi polovici 18. stoletja doživela Ljubljana svoj največji kulturni razmah. Bogata je bila, da se je vsa prenovila m se okrasila z najlepšimi stavbami, ki jih še danes občudujemo. Doktor J. Gregor Dolničar pl. Thalberg je pričel svojo kroniko za L 1702 z naslednjimi ponosnimi besedami:... so zidali stolnico, jezuitsko cerkev, pod Turnom, pri nunah, avguštincih, diskalceatih ... Torej toliko mogočnih stavb je bilo ▼ delu v L 1702. L. 1656 so dozidale kl a rise svoj samostan, ki je stal tam, kjer se sedaj dviga palača Ljubljanske kreditne banke. L. 1660 so postavili pred starim rotovžem lep vodnjak 8 Pozejdonom, ki ga je napravil kipar Tolmesinger, čegter ime tolmačitmo tako, da je bil najbrže iz Tolmezza- Ta stari vodnjak stoji sedaj na vrtu g. glavarja Del Cotta v Strossmayerjevi ulicL L. 1669. Je bila dozidana avguštinska cerkev, ki jo imajo sedaj frančiškani in sta k> okrasila kipar Francesco Robba m slikar Valentin Metzinger. L. 1672 je bila v spomin velikega požara zgrajena cerkvica sv. Florijana fn t 1680 je Valvazor postavil na šentjakobskem trgu Marijin steber, a L. 1693 so ob stoletnici zmage nad Turki pri Sisku postavili na Ajdovščini steber sv. Trojice, ki stoji sedaj na Kongresnem trgu. Za umetnost vneti škof Sigmund grof Hdr-berstein je L 1695 preži dal škofijo m jo olepšal z arkadami. Aprila meseca L 1700 je bila posvečena sv. Jožefu cerkev diskal-ceatov, ki je stala nasproti Figovca in so jo po potresu podrli ter so z njo izginile tudi Jelovskove freske. Istega leta je avgu-Stmcem posvetil cerkev škof Herberstein m prezidavah" tudi jezuitje svojo po potresu poškodovano cerkev sv. Jakoba, ki so jo okrasili kiparji Mislej, Robba in Contiert, pred mestom so pa juzuitje sezidali >pod Turnom< sedanji Tivolski grad, frančiškani so pa zidali na Vodnikovem trgu obhod samostana, ki ga je poslikal Gladič. Od- L 1702 do 1706 so gradili stolnico Sv. Nikolaja, ki jo je poslikal Giulio Quag-ho in jo je s kipi okrasil tudi Robba. Ko Je bila dodelana šentklavška cerkev, so 1. 1708 pričeli zidati bogoslovje, ki mu je domači mojster Mislej napravil monumentalni portal, strop knjižnice je pa prav dobro poslikal nekdo iz bližine mojstra Quaglijo. Takrat so zgradili tudi cerkvi na Dobrovi in na Šmarni gori, L 1711 pa so postavi-£ od cerkve sv. Petra do Marije Device v Polju 12 kapelic, ki jih je domači slikar Remp poslikal s prizori iz Marijinega življenja- Sin slavnega branilca Dunaja Rudigerja Stahremberga, general in ko-mendator nemškega viteškega reda G viri on 9tahremberg je pa v letih 1714 do 1718 v Ljubljani zgradil križansko cerkev, ki so jo s slikami olepšali tujci Altomonte, Sschoonjans, Valentin Metzinger in Rott-maier. Ker je bilo pol Ljubljane nove, tudi meščani niso bili več zadovoljni s svojo staro mestno hišo ter jim je 1. 1717 in 1718 mojster Maček postavil sedanji rotovž. Vendar se je pa Ljubljana še vedno bolj lepšala in so L 1718 začele zidati tudi uršulinke svojo prekrasno cprkev, ki je bila pa gotova šele L 1748. Tudi v njej je Robba napravil oltar, ki je največji v vsej banovini. Ko je bil rotovž dodelan, si je sezidal Leopold grof Lamberg pod šišenskim hribom 1 1720 svoj gradič, ki mu sedaj pravimo Cekinov grad; a 1. 1730 do 1733 so zidali novo cerkev sv. Petra, ki jo je s freskami in dvema slikama okrasil Jelovšek, ostale slike je pa napravil Metzinger- Tudi baron Codelli je L 1732 zidal svojo kapelico, ki mu jo je bržkone tudi poslikal Jelovšek, najbrže je pa vsaj nekaj kipov napravil Robba. Ze leta 1708. so tudi na pobočju pod gradom, kjer se križata poti od Sv. Florijana in z Rebri, sezidali cerkvico sv. Rozalije, ki so jo v drugi polovici 18. stoletja morali podreti, med tem časom pa so nastale tudi naše velike, nekdaj aristokratske, baročne palače. Za zidavo takih stavb je bilo seveda treba mnogo denarja pa tudi mnogo izobrazbe, ki se je izražala v Dizmovi bratovščini (Societas Unitorum>, osredotočila v Akademiji opero rum in izpopolnila s še sedaj delujočo Filharmonično družbo — Accademia Philo-Harmonicorum. Brez spo-spojitve blagostanja z duhovno silo je nemogoč razmah umetnosti, nemogoča tudi lepa moderna Ljubljana. Ker je bil že rotovž nov. so hoteli Ljubljančani imeti pred njim tudi nov vodnjak, čeprav je bil tedanji Pozejdon še lep in tudi še ne star. Mestni blagajnik Ranilovič je dne 4. julija L 1743 sklenil s kiparjem Francescom Robbom pogodbo za sedanji vodnjak za 2.400 goldinarjev nemške veljave. S to vsoto je moral Robba plačati tudi vse stroške za zidarje, delavce, apno, železo, svinec, odre, vrvi in dr. Razen tega je Robba v po-sodbi zahteval tudi mesto v svetu 24 zunanjih svetovalcev, ki ga je tudi dobil in postal občinski svetovalec. 2e čez štiri dni je magistrat pogodbo potrdil. Delo se je silno zavleklo, deloma zaradi prepirov med magistratom in Robbo, deloma pa tudi zaradi nesreč. Ko so vozili mramor za figure vodnjaka po morju iz Benetk proti Trstu, se je na morju ladja potopila in z njo tudi kamen, da je bilo treba nabaviti drug marmor, kipar pa je dobil od mesta 83 cekinov odškodnine in, ker se je marmor podražil, še nadaljnih 22 cekinov. Možu je večkrat zmanjkalo denarja, da se je moral zadolžiti in prositi tudi občino pomoči- Kadar mojster ni imel denarja, Je seveda počivalo tudi delo. Vodnjak še čez več let ni stal, pač je pa prebrisani Talijan vložil na magistratu nov račun, Češ, da mora dobiti ie enkrat toliko, kakor se je pogodil, namreč 4800 goldinarjev nemške veljave. Pravi, da Je imel mnogo večje Izdatke, kakor je prej računal, in zato spomenika ne more posta viti, če mu zahtevan 3 vsote ne plačajo Mestni očetje so se dah* pregovoriti, ker niso hoteli izpustiti iz rok umetnika, še manj pa krasne umetnine, ki je rastla pod njegovimi rokami Prav prepričevalno utemeljuje Robba svoje zahteve ter navaja, da ga samo domači kamen za obelisk iz enega kosa stane 450 goldinarjev, voz, ki so z njim monolit pripeljali iz kamnoloma 16 goldinarjev 11 krajcarjev, a popravilo voza 7 gold. 56 krajcarjev, prevoz pa, ki je trajal 12 dni in pol in je bilo zanj treba 17 do 20 volov ter je tudi delavcem moral plačati po 2 ali 3 petice na dan, to je skupno 75 gold. 22 kr„ delavcem pri vožnji 19 gld. 4 kr., za hrano in pijačo delavcem 13 gld. 4 kr., za izkopavanje, umivanje in brušenje podstavka pod piramido 110 gld-, za podstavek sam 330 gld., za 3 kipe, ki pređo Čuje jo Savo, Ljubljanico in Krko in so izklesani iz najfinejšega genoveškega marmorja 1200 gld., za vrtanje lukenj za vodo skozi kipe 110 gld., za kotanjo 780 gld-za pgelne kamne kotanje 240 gla\, za prevoz kotanje pa 27 gld. 54 kr. Yoznikom pri prevozu je mojster dal 48 gld. 10 kr. in jim plačal 5 gld. za 35 in pol bokalov vina po 15 soldov in 1 goldinar za 71 rženih kruhov, delavcem, ki so pomagali pri prevozu, pa je plačal 31 gld. 10. kr. ter dal tudi njim za 9 gld. 91 kr. vina in kruha, nadalja je plačal tudi na diskalceatski mitnici 1 gld. 29. kr. Dalje navaja, da je imel s stopnicami stroškov 350 gld., obok pod vodnjakom pa je veljal 500 gld. in 500 gld. tudi postavljanje vod jaka, torej skupaj 4826 gld. 41 kr. Temu računu je kipar priložil Še zapisnik stroškov, ki so bili še potrebni za delo pri vodnjaku in znašajo 1595 goldinarjev, a je za to delo priložil še tudi posebno specifikacijo. Občinskemu svetu se je zdel račun pretežek in mu niso hoteli plačati, o potolažili so ga s posojilom in L 1751. je bil vodnjak dogotovljen in postavljen ter po sodbi umetnika samega vreden nad 12.000 goldinarjev. Ker se občina ni mogla sporazumeti z Robbo zaradi plačila, so sestavili posebno razsodišče, v katero je Robba predlagal Franca Karla pl. Hohen-warta in pl. Steinberga, mestni očetje pa barona Karla Valvasorja in barona Antona J. Neponiuka Tauffrerja. Robba je predložil zopet nov račun, mestni magistrat je njegov račun seveda izpodbijal s svojim računom, po katerem bi bil Robba že plačan. Razsodniki so se sestali večkrat in dne 22. avgusta L 1752. so končno odločili !n se pogodili, da mora magistrat plačati Robbi razen tega, kar je že prejel, še 1848 gld. 20 kr. nemške veljave v treh četrlet-nih obrokih. Ko so Rcbbini upniki zvedeli, da dobi mož denar, so ga prijeli od vseh strani tn z vsemi tedaj mogočimi pravnimi sredstvi. Tožba je sledila tožbi, prepoved izplačila prepovedi, tako da je Robba stvar ujezila in se je preselil v Zagreb. Dne 3. aprila L 1753 ie Robba potrdil mestni občini izplačilo drugega in tretjega obroka v znesku 1232 gld. 14 kr., tako da je vodnjak mestno občino razen največjih sitnosti in skrbi stal v gotovini še 6674 goldinarjev 61 krajcarjev, pri tem pa umetnik gotovo ni prišel na svoj račun in je očividno imel izgubo-Skoraj sedem tisoč starih goldinarjev Je lep denar, če pomislimo, da je takrat mernik pšenice veljal okrog enega gld. 40 kr. in en mernik ajde okrog enega goldinarja, da je pa veljal bokal dobrega vina le 15 starih soldov, pa vidimo iz Robbinih računov, prav tako kakor smo iz teh računov tudi spoznali, kako poceni je bil kruh. Račun torej ni težak in, kdor ima časa dovolj s primerjanjem koliko mernikov pšenice, ajde ali koliko bokalov vina bi bil lahko človek tedaj kupil za 7000 starih goldinarjev, potem lahko množi to pšenico, ajdo ali vino s sedanjimi cenami in bo našel, kako ogromno vsoto je veljal Ljubljančane Robbin vodnjak. Končno bo računar tudi spoznal, da je cena umetnine silno narasla, saj je Robbin vodnjak danes za nas neprecenljiv, za vsakega tujca pa vreden gotovo še enkrat toliko kakor tedaj, ko je bil nov. Tako so pred stoletji zidali Ljubljano — dolgo vas, naša doba naj pa najde pametne može, ki ne bodo zabavljali proti podjetnemu občinskemu svetu in umetniku, ki nam želi prezidati to staro dolgo vas v moderno mesto — Veliko Ljubljano. A. G. Kongres treznosti ▼ Beogradu Z odlokom ministra za promet je dovoljen 75% popust za železniško vožnjo vsem udeležnikom FV. jugoslovenskega kongresa treznosti, ki bo a, 4. in 5. julija v Beogradu. Popust velja od 30. junija do vštetega 9. julija za vse vlake in razrede. Pri odhodu in povratku se mora kupiti četr-tinski vozni listek PH železniški blagajni z legitimacijo, da je potnik res udeležnik kongresa. To legitimacijo izdaja Savez trezvene mladeži v Beogradu samo onim, ki so prijavili udeležbo na kongresu. Po odloku ministra za promet druge legitimacije razen omenjenih ne bodo veljale. Ta popust velja tudi za skupen izlet s posebnim parnikom po končanem kongresu skozi Železna vrata. Kdor se hoče udeležiti tega izleta, mora obenem s prijavo za udeležbo na kongresu poslati Še 50 Din, pri čemer je vračunana samo vožnja s paraik'im. Povratek bo z vlakom preko Prahova in Niša ter bo veljala vožnja v 3. razredu za četrtinsko ceno samo 20 Din. V Nišu bo razhod na domove, pri čemur se ob mogoče poslužiti iste olajšave. Vračati se bo mogoče tudi po drugih smereh, ker se lahko kupi vedno nova karta za četrtinsko ceno. Kdor se hoče udeležiti kongresa mora poslati pripravljalnemu odboru obenem s prijavo vsoto 30 Din za vozno legitimacijo ter brezplačen vstop na vse kongresne prireditve, za spomenico kongresa, znak in druge spiošne izdatke. Brez pošiljatve denarja prijava ne velja. Prenočišča so zagotovljena po 10 Din za noč, hrana pa po 20 Din na dan s 4 ali 3 obroki. Hrana in prenočišča bodo v Dijaškem domu. Istočasno s kongresom bodo tudi redne skupščine jugoslovenskega saveza trezvenosti }z Zagreba m Saveza trezvene mladeži iz Beograda. Vsa obvestila daje ter sprejema prijave m denar v zvezi s kongresom samo Prire-djivački odbor jugoslovenskog kongresa trezvenosti, Beograd, poštni predal 139. Pašičeva ulica 6, telefon 47-77. Prijaviti se ie treba najkasneie do 25. junija. Kam s Prešernovim PRI FILMSKI ZVEZDI. Novinar ob sklepu svojega, pomenka: -Kateri rojstni datum pa si želite, milostiva?« MOČNATA JED. »Glej, črešnjeve kosčice si pustila v kolaču.« — »Oh, Marjani se je raztrgala ovratna vrvica in biseri so popadali v testo!« Pri astmi in bolezni srca, prsi in pljuč, škrofulozi in rahitisu, povečanju sčitne žleze in postanku golše je uravnava delovanja črevesja z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice velike važnosti. Kliniki svetovnega slovesa so opažali pri jetičnih, da v začetku bolezni porajajoče se zapeke ponehavajo s pomočjo »Franz Josefove« vode, ne da bi se pojavile driske, ki se jih vsak ^dan bolnik boji. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah._ Obrtniška samopomoč Znano je, kako kruto posega usoda v naše življenje. Negotovi so naši dohodki, naše premoženje, vse ie negotovo in odvisno od raznih slučajev. Izkušnja nas tudi uči. da marsikatera družina, osobito obrtniška nima v slučaju smrti družinskega člana, nobenih sredstev za dostojen pogreb umrlega. Prav zato je uvidelo obrtništvo nujno potrebo, da si je ustanovilo kakor drugi sloji svojo lastno podporno društvo, ki bo v takih slučajih nudilo svojim članom primerne podpore. Prepričani smo, da boste tovariši obrtnik! dovolj zavedni in boste znali ceniti velik pcmen naše stanovske socialne ustanove. Na tisoče in tisoče nas je, ali res nismo zmožni, da se odločno zavzamemo za našo »Samopomoč«, v kateri imamo svojo do-brotnico, ki bo podpirala nas in naše družinske člane. Ali je res samo par sto zavednih tovarišev med desettisoči našega stanu Tovariši, odločno se zavzemimo za našo »Samopomoč c. Delajmo v blagor skupnosti in obrtnikov, ki se nahajajo v slabem gmotnem položaju. Pokažimo, da zna naš obrtnik ceniti tudi društvo, ki daje ob s^urti članov svojcem podpore. Dragi tovariši-obrtniki! Pokažite vašo stanovsko zavednost, pristopajte k tej pre-koristni socialni ustanovi, podpirajte jo, da bo mogla sčasoma izkazati moč, ki ji pripada po številu obrtništva. Vse naše zahteve in vse naše delovanje naj stremi za tem. da bo imela »Obrtniška samopomoč« mnogo članstva, Ji bo mogla znižati prispevke in zvišati podpore. Torej k nam vsi, kj želite, da bo na*"a organizacija prva med drugimi sličnmi ustanovami! Vsak član naj pridobi društvu vsaj enega novega č'ana. Vsak posamezrrk naj bo graditelj bodoče močne »Obrtniške Samopomoči«! Ce nas bo mnogo in če bomo složni, nas bo tudi javnost upoštevala in priznala. Od raznih strani se čujejo tudi glasovi, da so mesečni prispevki previsoki. Ti izgovori so utemeljeni, ker lahko vsak obrtnik utrpi 10 Din na mesec. Bodimo složni in naše geslo bodi: Vsi za enega, eden za vse! Natančna navodila in pojasnila daje tajništvo »Obrtniške Samopomoči« v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 10, pritličje — levo »Obrtniška Samopomoč«. spomenikom ? Nasveti in predlogi naših umetnikov naj povsem razčistijo to vprašanje XV. Akad. slikar Hinko Smrekar Gremo a časom! Izpreminjanje spolov je moderno, veleaktualno! Moža naj se prelevi v satira! Izvrstna ideja! Tako je! Kaj rabimo mi Muz??!! Satir — ta je naš ideal! Satir, naše gore list, nas junak!!! In kam s Prešernom ? ? ... I kaj je to Prešeren ? ... Kdo bi si mislil, da je bil dobri Prešeren tak navihanec, da užaljen vsled psovke »prismojeni dobtar« za re-vanšo ni zapustil niti ene svoje dobre por-tretne slike!? Menda si je mislil s H. Hei-nejem: »Ihr wolltet mein Gesicht nicbt ha-ben...« Najboljše: dajte ga mojstru Zajcu, on bo že vedel, kako in kaj ž njim! Varcujte z bronom, če ga imate Se za satira posebej. Varcujte za daljne perspektive generalno! Odžagajte Prešernu glavo, mojster Zajec pa naj modelira celo serijo slavnih glav iste velikosti in veličine. Tako bi imeli univerzalen spomenik za vse čase do konca dni slovenskega rodu — po vsakokratnih potrebah jubilejev uporabljiv za vse narodne slovesnosti... (Prosim za nagrado!) Sicer pa, kaj bi: mojster Plečnik ima odločilno besedo. XVI. Slikar Srečko Magolič, še vedno veseli »za-ne iz Iblane«: Gabruga Toneta štrašn skrbi, kam b pre-selu Preširna. Na use plati sprašuje za svete. Se u Brlin je pisu Bismarke, da b mu puvedu, kaj čja iz Prežemam in iz negava Muca nardet, de u Presern cufridn, Iblan- čani pa tud. No, iz Brlina je pršou negau pism nazaj, gor je blu pa zapisan: »Cruk! šon kštorben!« Seveda, de b se ubrnu name, na stara iblanska srajca, o tistga pa ne Jest srn mu pregmejn. In vendar mislem, de mama mi tle ta prva beseda. Mi srna tle gor zrasl in tle uma šli tud ta nar bi gvišn pu gobe. Ce b gespudi, ke maja iz ta rčjo za upraut, pršli h men in reki: »Ti 2ane, ti s tkula iz usm žaubam namazan, Ti nam puvej, kam Čma Preširna pustaut, de u za use prou?« b jm jest reku: »Dejte mu na stare leta gro a h in ga pestiti tam, k^er stu-ji. Ce kermu Muca, taka ket je zde j, ni pu vol, pa ji kupte regnmontl, sej zdej nisa dragi, pa se na u nubeden več čez no gor držu. Namest treh mustou pred Flečkaj-narjem, pa nej ustane sam edn. Ce mate pa glin pasjon na mu s t ove pustaulat in pa preveč gnarja, pa nardite enga čez Grubarju kanal, ke Kurjavaščani že stu let zajnga prosja, enga pa magari čez Mal grabn n štotbold, tam, ke mama zdej »Jugoslovanska kulunija«. Ce b pa rad tud še kasna piramida na kasna cesta pustaul, pa ja pu-staute na zdejšna gmajna, al kokr ja je krstu inžener žužek u Sahara pud TibulL Ampak tu vam rečem, de pište preh u Azija, de nej vam pošleja ena za mušter, de ja naute tku punim 11, kokr ste ja iz to na Cojzu cest. Buh te žiu Tone! Ce t je prou, se u pa še kerkrat uglasu toj prjatu Zane. Potovalna pisarna Važne informacije za one, ki hočejo potovati po sveta Jugoslavija: Popust za člane Jugoslov. akademske, ga kluba (JAK). Na podlagi odloka ministrstva za promet je odobrena četrtinska vožnja na državnih, železnicah in ladjah v drž. eksploataciji dijakom, ki so redni člani JAK kraljevine Jugoslavije. Popust velja za vse vlake razen SOE v IX in ITI. razredu in za vse parobrode v dr. eksploataciji v I. in H. razredu. Dijaki tega kluba imajo na podlagi specijalne legitimacije pravico znižane vožnje za nedoločeno število potovanj in sicer: 1. za božične praznike od 10. decembra do 23. januarja (inkluzivno), 2. za čas semestralnega dopusta od 1. februarja do 1. marca (inkl.) 3. za velikonočne praznike 15 dni pred katoliškimi do 15 dni po pravoslavnimi velikonočnimi prazniki, 4. za poletne počitnice od 1. junija do 15. oktobra inkl. Legitimacije izdaja uprava JAK v Beogradu in veljajo za dobo enega leta. Poleg žiga direkcije drž. železnic v Beogradu mora imeti legitimacija tudi žig dekanata univerze, na kateri je lastnik legitmacije vpisan kot redni slušatelj. Sokolski zlet v Splita od 13. junija do 2. julija. Članom Sokola kraljevine Jugoslavije je dovoljena po naših železnicah četrtinska vožnja. Polovični vozni listek s potrdilom, da si se zleta udeležil, velja za brezplačen povratek. Avstrija: Velesejem v Leipzigu se vrši od 30. 8. do 4. 9. t. 1. Po avstrijskih železnicah je dovoljen 25% popust. Francija: Specialni vozni listki za mednarodno kolonialno razstavo v Parizu (tour-retour) nimajo nikake pravice do prekinitve vožnje med potovanjem v Pariz ali nazaj. Italija: Konjske dirke v Torina se vršijo od L do 30. junija. Po italijanskih železnicah 30 % popusta. Konjske dirke v MIlana se vršijo od 15. do 30. junija. Popust 30 %. Avtomobilske dirke v Genovi se vršijo od 25. do 28. junija. Popust po železnicah 30 %. Češkoslovaška: Razstava za telesno kulturo m sport v Pardubicah od 31. maja do 4. oktobra t. L Po čsl. železnicah 33 % % popusta Španija: Kakor Javljajo z Malage, so na progah andaluške železnice ustavljeni vsi brzi vlaki (Rapidos). Zato je upeljala tvrdka »An-dalucia Express« avtobusne vožnje ter traja vožnja iz Malage v Granado 3 in pol ure, v Sevillo pet ur. Zračni promet. Vozni red jugoslovenskega zračnega prometa. L Beograd—Skoplje—Solon od 16. 4. do 16. 10. iz Beograda vsak torek, četrtek, soboto, iz Skopi ja vsak ponedeljek, sredo in petek. Odhod iz Beograda ob 14., prihod v Skoplje ob 16.30, odhod 16.45, prihod v Solun 18.15. Iz Soluna odhod 8., prihod v Skoplje 9.30, odhod 9.45} prihod v Beograd 12J.5. 2. Beograd—Zagreb—Gradec—Dunaj od 1. maja do 31. 10. t, L vsak dan. Iz Beograda odhod 13.45, Zagreb prihod 16.15, odhod 16.40, Gradec prihod 17.40, odhod 17.55, Dunaj prihod 19. Dunaj odhod 8„ Gradec prihod 9.05, odhod 9.20, Zagreb prihod 10.20, odhod 10.45, Beograd prihod 13.15. 3. Beograd—Sarajevo—Split—Sušak — Zagreb od 16. junija do 31. 10. t. 1. vsak dan. Iz Beograda vsak torek ln petek, nazaj ob sredah in sobotah. Beograd odhod 8., Sarajevo prihod 9.30, odhod 9.45, Split prihod 10.45, odhod 11.30, Sušak prihod 13.15, odhod 13.30, Zagreb prihod 14.30^ Zagreb odhod 8., Sušak prihod 9., odhod 9.15, Split prihod 11., odhod 11.45, Sarajevo prihod 12.45, odhod 13., Beograd prihod 14.30. V Splitu vozi na aerodrom (Sinj) avtobus izpred pisarne »Putnika« ob 9., prihod v Sinj 10.15, iz Sinja 11.15, prihod v Split 12.30. Cene: Beograd—Zagreb 520 Dta, Zagreb —Gradec 400 Din, Gradec—Dunaj 320 Din, Beograd—Skoplje 400 Din, Skoplje—Solun 375 Din, Beograd—Sarajevo 450 Din, Sarajevo—Podgorica 450 Din, Zagreb—Sušak 300 Din, Sajarevo—Split 450 Din, Split— Sušak 450 Din. Bazno. Od 14. do 17. julija t. I. se vrši v Kopenhagena mednarodni mlekarski kongres in obenem tudi mlekarska razstava. Ude-ležniki dobijo brezplačen vizum od danskih konzulatov v Jugoslaviji, v Ljubljani, Gosposvetska cesta 3. Poceni v Pariz. »Putnik« v Beograda prireja vsak mesec v času mednarodne kolonialne razstave veliko potovanje v Pariz pod strokovnim vodstvom. Potovanje traja 10 dni in se pričenja 10. vsakega meseca. Cene potovanj: Kategorija A: H. r. 1.950 Din, m. r. 1.150 Din; B: H. r. 3.050 Din, m. r. 1.950 Din; C: H. r. 3.900 Din, m. r. 2.950 Din. »Jutrovt>a potovanje v Pariz se vrši vsak mesec. Cena devetdnevnega bivanja v Parizu inkl. vožnja v m. razredu bržega vlaka je 3.300 Din. Informacije pri tajništvu »Jutra« v Ljubljani. Turiste ln izletnike opozarjamo, da je v času poletne sezone biljetarnica »Putnika« v hotelu Miklič odprta že od pol 5. zjutraj. OPREZNOST. »Kaj misliš postati, ko boš velik t< »Vojak hočem biti.« »Pa se ne bojiš, da. bi te ubili?« »Kdo naj bi me ubil?« »L glej ga no, sovražnik!« »Ce je tako, bom pa jaz sovražnik!« I> O B I V A SE VSEH TRGOVINAH >SEOVENSKI NAROD«, dne 20. junija 1931 Stev. 137 Dnevne vesti — Otvoritev telefonskega prometa. Otvorjen je telefonski promet Ortnek-Trst Pristojbina za navadno govorilno enoto znaša 19.80 Din. Nadalje je otvorjen telefonski promet med Šmartnim pri Litiji in Trstom. Pristojbina za navadno govorilno enoto ie 19.80 Din. Šmartno pri Litiji ima telefonsko zvezo tudi z Gradcem in Dunajem. Pristojbina za navadno govorilno enoto z Gradcem znaša 29.70 Din, z Dunajem pa 57.95 Din. Med Bledom in vsemi centralami v Švici je od 1. junija t. 1. otvorjen telefonski promet. Pristojbina znaša 83.60 Din za navadno govorilno enoto. — Morilec očeta pred sodiščem. V Vranja se je pričel včeraj senzacijonalni proces proti bivšemu gojencu inženjersko podoficirske šole v Mariboru Aleksandru Va-siljeviču. Obtožen je zaradi umora svojega očeta, s katerim sta živela že par let v nesporazumu. Ko je Vasiljevič lani prišel na dopust, je skoval naravnost peklenski načrt, da bi se znebil lastnega očeta. Dogovoril se je s svojim prijateljem Ilijo Milosavljevičem ter nastavil pod očetovo posteljo peklenski stroj. Vžigalno vrvico ie napeljal skozi okno, kjer jo je Milosav-fc'ević ponoči vžgal, dočim je Vasiljevič že opoldne odpotoval nazaj v Maribor. Milo-savljevič je svojo nalogo, za katero mu je Vasiljevič obljubil 10.000 Din, res izvršil in oče ie s posteljo in hišo vred zletel v zrak. Zločinu so kmalu prišli na sled in zverinski sin se mora sedaj zagovarjati pred sodiščem. — Nesrečna šala. V kopališču Bačvice pri Splitu se je solnčil 20-letn} Vladimir Rujic, ki je prišel v Split iskat dela. Dva neznanca sta ga nenadoma pograbila in vrgla v morje, kjer pa je bilo tako plitvo, da je Rajič udaril z glavo ob kamen in si zlomil tilnik. Prepeljali so ga v bolnico. Po Čudnem naključju Rajič še lahko govori, dasi je vse ostalo telo popolnoma otrpnilo in se ne more niti ganiti. Malo je verjetno, da bo ostal pri življenja. — Samomor železniškega uradnika v Zagrebu. V svojem stanovanju je davi izvršil samomor železniški uradnik Fran Cer-l>ez, po rodu iz Bosne. Bil je že par let živčno bolan, kar ga je sedaj pognalo v smrt Ustrelil se je v glavo. Nezavestnega so prepeljali v bolnico, kjer pa je kmaiu nato izdihnil. — Dve nesreči. Primož Vreček, 69 letni zidar iz Smlednika in zaposlen v Ljubljani, je snočj padel s senika in si zlomil desno roko, dobil je pa tudi hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico. — Ivana Boltežar, 21 letna delavčeva žena iz 2e-limelj, je včeraj popoldne nabirala lipovo cvetje, odlomila se ji je veja in padla je na tla. Zlomila si je desno roko. Tudi njo so prepeljali v ljubljansko bolnico. — Vreme. Vremenska napoved pravi, «ta bo lepo, malo oblačno vreme. Včeraj je bilo po vseh krajih naše države jasno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 34.8, v Sarajevu 30.2, v Splitu 30.1, v Beogradu 27.2, v Mariboru 24, v Ljubljani 23.8. Davi Je kazal barometer v Ljubljani 763.5 mm, temperatura je znašala 14.8. — Vrednost denarja. Naj bo dolar ah* "dinar, skrbna gospodinja varčuje pri kupo* vanju. V današnjih težkih časih je zlasti važna pravilna razdelitev zaslužka. Posled« nji dve desetletji smo se pa prepričali, da ne moremo varčevati, ako ne poznamo k a* kovosti blaga. Zastonj dajemo za cenejše blago po več manjših vsot, naposled bo blago dražje, kakor je dražje blago boljše kakovosti. Posebno važno je, da se toalet* no milo večkrat preizkusi, ker mu je ka» kovost težko spoznati, primerno preizkusiti jga pa mora tudi strokovnjak, da mu pre» sodi kakovost Tako ga lajik, ko ga je videl, lahko izbira. Vendar se pa pri kupovanju mila moremo prevariti. Zato moramo ku* povati samo zanesljivo blago, znamko, ki Uamči, da pri porabi mila ne doživimo raz* očairanja. Za kakovost mila Palmira jamči Tvornica, ki obstoji že več desetletij. — Damsko perilo v najlepši izbiri dobite pri Šterk nasl. KARNIČNIK, Stari trg it 18, Ljubljana. — Obledele obleke barva v različnih barvah m plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane —U Slovo priljubljenega prote Jankovi- Ca. Pravoslavni nrotoierej Dimitrije Janko vič se bet poslovil jutri ob 10. na zadnji lituijriji. ki »o bo služil v pravoslavni ka-neli v vojašnic; vojvode Mišića na Taboru od svojih vernikov, ki eloboko obžalujejo njegov odhod Njegovi Številni prijatelji mu oa priredijo na Vidov dan zvečer ob 20. v restavraciji Zvezde poslovilni večer. Za katerega se ne bodo razposlala ra lila. ker ie dobrodošel vsak prijatelj odličnega svečenika ki si je v desetih letih bivanja med nami znal pridobiti tako širok krc-e orijateljev. Na poslovilni večer so torel vabljeni vsi prijatelji in vsa društva. - Opozarjamo na koncert, ki sra priredi v ponedeljek ob ( 20. v Filharmonični dvorani poljski moški zbor »Echo« iz Krakova. »Echoc je koncertiral do sedaj v naslednjih jujroslovenskih mestih: Beoerad, Sarajevo. Mostar. Dubrovnik. Solit, Šibenik, te dni ie v Zaerebu in svojo prvo not po Jugoslaviji konča z Ljubljano in Mariborom Kjerkoli je nastopil, ima zaradi izvrstnega programa in sijajne izvedbe veliko navdušenega občinstva. Prepričani smo. da bo tudi ljubljanski koncert naj-leoše uspel Pozivamo vse narodno občinstvo in pevce, da napolnijo v ponedeljek zvečer Filharmonično dvorano. Vstopnice v Matični knjigarni. Obenem vabimo občinstvo in ljubljanske pevce, da se udeleže sprejema članov društva »Echoc iz Krakova, ki oricejo v nedeljo popoldne ob 13.45 iz Zagreba v Ljubljano. Na kolodvoru bo slovesen sprejem. Prosimo mnogobrojne udeležbe. II. sklepna produkcija gojencev državnega konzervatorija bo predvsem orkestralnega značaja. Nastopi konservatorijski tf&ester pod vodstvom dirigenta profesor- ja Škerianca in gojencev dirigentskega oddelka: Lioovška Mullerja. Šivica in Šu-steršiča Orkester igra Beethovnovo uverturo k »Egmontu«. dalje Beethovnov »Al-legrettoc m »Scherzo« iz VII. simfonije, kakor tudi istega slkadatelja koncert za klavir s spremljevanjem orkestra- Klavirski na rt igra absolvent g. Šivic Pavel V drugem delu igra orkester Mozartov koncert za violino in orkester (solopart igra nadebudni, izvrstni Prevoršek Uroš), dalje Mozartov Finale iz simfonije »Jupiterc in VVebrovo uverturo k operi »Carostrelec«. Poleg tega sodelujeta na produkciji še gdč. Mlekuševa. ki poje z orkestrom arijo To-sce in gdč. Herta Arko, ki poje tri pesmi ob klavirju. Začetek točno ob 20. Orkestralna produkcija bo v veliki unionski dvorani. Vstopnice v Matični knjigarni. —1] Oblastna strelska družina Ljubi]ana poziva vse člane, da se zanesljivo udeleže ostrega streljanja, ki bo jutri 21. t. m. ob 8. zjutraj na voj. strelišču- Udeležba obvezna za vse člane. Kdor še nima legitimacije, naj io dvigne na strelišču. S seboj nai Drinese sliko, velikost 6X9. Dežurna: Držaj, Llpovž. čast in ponos domovine, so naše izborne „Jajnine** —I] Zveza živilskih delavcev Jugoslavije, nodružnica oekovskih pomočnikov v Ljubljani, poziva vse pekovske pomočnike, naj se udeleže zborovanja, Čegar namen je razložit; vsem, da je nočno delo nehigije-nično in nepotrebno. Zato bomo izdali apel na vse oblasti, naj se nočno delo ukine in uvede dnevno delo. Zborovanje s.e bo vršilo jutri v nedeljo 21. t. m. ob 2. pop. v dvorani Delavske zbornice. Miklošičeva cesta 22 — Uorava. —Ij Dolenjska cesta bo zaradi popravila železniškega križišča zarpta za promet od Cešnovarja do polic, stražnice v ponedeljek 22., v petek 26. in soboto 27. t m. Promet se bo v teh dneh vršil po Orlovski in Ižanski cesti. Vozovi cestne železn?-ce bodo prihodnji teden vozili po Dolenjski cesti samo do železniškega križišča. I]— Na lepem zračnem vrtu pri »TiČku na Gričkuc, danes v soboto zvečer pečen1 prašički. 306-n —Ij V glavnem tivolskem drevoredu postavljajo te dnj svetiljniške umetno-ka-menite stebre. Po regulaciji dobi drevored, kakor znano, električno razsvetljavo. Or-kraj železniškega prelaza bodo svetiljke postavljene po sredi drevoreda, kjer jih sedaj postavljajo, ob Trubarjevem parku pa bosta stali pri straneh po dve svetilki. Stebri so 2.85 m visoki, lepe oblike m vzorno izdelani, po obliki spominjajo na jonske stebre, zlasti kapitlji, katere tvorijo po 4 zaokrožene majhne konzole s spiralnimi črtami. Stebri sestoje iz treh delov; iz podstavka, stebra in kapitlja. Postavljajo jih s pomočjo dvigalne naprave, lesenega ogrodia z diferenčnim škripčeviem, sicer bi morali stebre dvigati na podstavke in težke podstavke premikati z golimi rokami. Postavlja jih podjetje, ki jih je izdelalo, Iv. Gale, tvornica cementnih izdelkov iz Rožne doline. Izdelki so skoz in skoz betonirani z dolomitnim peskom. Površje je gladko brušeno brez najmanjše hibe. —Ij Elektrovodno žico za viško tramvajsko orogo so danes dopoldne priključili z elektrovodom v Šelenburgovi ulici, tako, da sta sedaj sklenjena elektrovoda obeh novih prog ter so s tem tramvajska dela v glavnem končana. V delu je še tlakovanje ura v Gradišču in barvanje kandela-brov, ki nosijo elektrovod. —1] Z naših cest in ulic. Dunajska cesta je popravljena malo naprej od gostilne »Pri ruskem carju«. Škoda, da ne bodo s tem toliko potrebnim delom nadaljevali. Začelo je primanjkovati gramoza. Zu letos je kredit baje izčrpan. V Tobačni ulici, ki spaja Tržaško cesto in Ziljskega ulico (ob južni železnici), so te dni posipali in planirat} cestišče. Sedaj tlači in tare gramoz cestni valjar, da bo cesta ravna in gladka. Bo'garska ulica, ki veže Šmartinsko cesto in Korvtkovo ulico, se tudi ureja. Dovaža se kamenje, neporabna opeka, gramoz in dr., da bodo cestišče primerno vzdignili. Na Tržaški cesti so vzdignili levi hodnik od stare mestne mitnice pa do Oblakove hiše. Desni hodnik na Glincah so posuli z drobnejšim peskom. Na BIeiweisovi cesti zasipajo z gramozom večje jame in kotanje. —1] Izprememba posesti. Vogalno parcelo ge. Mire in g. Arhitekta Ivana Zupana v Pleteršnikovi ulici pri Dunajski cesti je kupila ga. Valerija Fantini, soproga trgovskega zastopnika v Ljubljani, ker «i zgradi lično vilo. —Ij Uprava ljubljanskega pokopališča pri Sv, Križu ponovno opozarja občinstvo na naslednje: 1.) Pokopališče se bo v poletnih mesecih (junij, julij, avgust) brezpogojno zapiralo ob 9. zvečer. 2.) Vožnja z bicikli po pokopališča ni dovoljena. 3.) Pse je voditi na vrvici. — Ti predpisi so pametnim in poštenim obiskovalcem sami po sebi umljivi. Kdor se ne bo pokoril, bo imel opravka z oblastjo. — Umrli v Ljubljani. V časa od 13. do 19. t. m. so v Ljubljani umrli: Ovsenik Ivana, 78 let, vpokojenka tob. tovarne. Trnovski pristan 24, Vovk Josip, 57 let, sodni ofi-cjial v p„ Alešovčeva ul. 29, Konschegg Katarina, 72 let. zasebnica, Gradišče 11, Cotič Josip, 70 let, posest. \n gostiln. Šmar-tinska c 13, Kontič Zofija, 1 in pol leto, Vidovdanska c 16, Lukanc Marija, 83 let, bivša kuharica, Japljeva ul. 2, Favai Marija, roj. Žagar, 72 let pcrsetn., vdova nad-ofic. drž. žel., Medvedova c. 38, Bajec Anton, 65 let, vrtnar in posestnik. Tržaška c 34, Keber Franca, roj. Kušar, užitkarica, Podlipoglav pri Dobrunjah. V Ijubliansk h bolnišnicah so umrli: Bogočin Marija, 44 let, žena posestnika, Mrtvice pri Cerkljah pri Krškem, Podlipnik Franc, 56 let, posestnik in krojač, Jernejeva nU 11, Lemu t Katarina, 79 let zasebnica, Lepi pot 14, Krek Franc, 4 mesece, sin posestnika, Stari dvor pri Stari Loki, Gabršek Ljudmila, roj. Kranic, 42 let, žena žel. ključavničarja. Vodnikova ul. 20, Forte Marija, 4 mesece, hči mesarja, Trbovlje - Loke, Demšar Pavel, 27 let, kolar, Predmost pri Poljanah, Teran Miha, 37 let, čevljar, Križe - Kranj, Papež Simon, 23 let, sin posestnice, Žvirče pri Žužemberku, Kolb Terezija, roj. Per-vaine, vdova banč. podur. Kettejeva uL 3, Skopec Ivan, 37 let, delavec Brezje pri Dobrovi, Novak Franc, 5 mesecev, sia služkinje, Zagorje, Ptičar Viktor, 41 let, Sopot pri Pregradu. —Ij Prvovrstni štajerski rizling z vinskega vrta Jeruzalem po Din 16, cvJček iz Gadove peči po Din 14. Toči gostilna V. Jeločnik, Rožna Dolina. 65-L. —I] Pralno čudo. Gospodinje, ki so se udeležile novega pranja v hotelu »Union« se opozarjajo, da dobijo »novi pralni kompresor« v trgovski agenturi, Breg štev. 1. —Ij Ples v hotelu Tivoli danes in jutri Jazz - kapela. 305-n Oblečemo Vas elegantno od nog do glave za mal denar zelo ugodno. — Tudi na obroke! A. PRESKER Ljubljana, St. Petra c 14 Iz Celja —c Celjani, nocoj vsi na koncert CPD! E>revi se prične veliiki vokalno-orkestralni koncert Celjskega pevskega društva v pro* slavo 801etnice skladatelja p. Hugolina Satt* nerja ob pol 21. v veliki dvorani »Celjske* ga doma«. Jutrišnji popoldanski koncert ob 17. istotam bo posetil slavljenec p. H. Sattner osebno. Pozivajo se Celjani in oko* ličani, zlasti pa mladina in dijaštvo, da po» setijo tudi jutrišnji popoldanski koncert m s tem pokažejo, kako ljubijo in spoštujejo velikega skladatelja. —c Vsa sokolska društva poziva Celj» ska sokolska župa, naj javijo čim prej ime* na vseh onih bratov, ki bi bili pripravljeni sodelovati pri prireditvah župnoga z leta 28. in 29. junija v Celju kot reditelji. —c Mestna klavnica v Celju prodaja umetni led vsak dan od 6. do 8. zjutraj in od 4. do 5. popoldne, ob nedeljah in praz* nikih pa samo od 6. do 8. zjutraj. Na željo stranke se led v okolišu Celja tudi na doni dostavlja. Led je izdelan rz čiste in zdrave vode mestnega vodovoda z novimi najbolj modernimi napravami m v smislu zdrav* stvenih predpisov. —c Celjski mestni občinski svet bo imel redno javno sejo v petek 26. junija ob 18. v sejni dvorani mestnega magistrata. Dnevni red bo običajen. —c Dežurno lekarniško službo v Celju ima od danes do vštetega petka 26. t m. lekarna »Pri križu« na Kralja Petra cesti. —c Nedeljski sport v Celju. Jutri ob 5. popoldne bo na igrišču pri Skalni kleti pr* venstvena nogometna tekma med ISSK. Mariborom in SK Atletiki iz Celja. Iz Litije Šolarska razstava. Litijska šola bo pri* redila jutri v nedeljo celodnevno razstavo risarskih in ročnih del, ki so jih izdelali učenci osnovne in obrtno nadaljevalne šole. Razstava, prva prireditev te vrste v našem kraju, bo odprta ves dan od 7. do 19. Vabi* mo k polnoštevidni udeležbi starše in sorod* nike naše dece ter vse prijatelje šolstva. Obisk naj dokaže, da znajo in hočejo naši ljudje podpreti stremljenje našega učitelj* stva v prid njim poverjene dece. Živahno delo v našem Sokolu. Naši te* lovadci so se preselili iz zatohle telovad* niče na letno telovadišče pred sodišče, kjer vežbajo proste vaje, nekateri oddelki pa celo na letno telovadi-šče ob Savi, kjer je dala prostor na razpolago naša občina. Na letnem telovadišču vlada prav živahen vr* vež zlasti ob nedeljah, ko »e preselijo v prostem času tjakaj naše sokolske družine. Staro in mlado se znajde v bratska borbi pri odbojki. Po končani igri pa hajdi vse v vodo. Sodeč po vseh pripravah bo sokol« »ki nastop litijskih in šmarakio telovadcev lep dokaz, kako naš Sokol deluje. Javni nastop bo prihodnjo nedeljo 5. julija v idi* lični Švarcovi hosti na športnem prostoru. K našemu sokotekemu nastopu vabimo vse prijatelje sokolskega pokreta. Ljubljančani in drugi gostje naj izrabijo izlet tudi za kopanje v Savi, ki je že nadvse vabljiva. Dinamitni napad. Kakor bi se dogodila kje na vročih tleh, tako se čuje prigoda, ki se je primerila predvčerajšnjim v pogani-ških gozdovih. Tamkaj ima litijski lesni mdustrijec g. Boris Samsa svojo graščino, ki jo obdajajo lepi gozdovi. V zadnjem času si je postavil tamkaj g. Samsa več ogljemic. Ko je postavljal pred dnevi nove kope, se mu je prijavilo za delo več ogljac« jev, ki so prišli k nam iz tujin okolišev. G. Samsa je seveda predvsem zaposlil na* še domačine, ki so težko prizadeti zaradi redukcij v litijski predilnici m srtarjevskem rudniku. Ko so novi ogljarski delavci prižgali novo zgrajene kope, pa so se hoteli nad delavci maščevati odklonjeni delavci. Sredi noči, ko je čuvar zadremal, so nasuli v eno izmed kop dinamit, ki se je užgai in je z glasno detonacijo raznese! kopo. K sredi ni bil od ogljarjev, ki so se naseliti nedaleč v kolibi nihče ranjen. Delavci so odšli takoj na zasledovanje, storilcem pa se je v temni noči posrečil beg. Zadeva je prijavljena orožnikom, ki zasledujejo maščevalne atentatorje. Res neobičajno sred* stvo z vročih tal pa je zhraUlo pri splošno obsojanje. Velik požar v tovarni „Peko44 preprečen Noćni alarm v Tržiču — Požar v tovarni »Peko« zaradi električnega kratkega stika — Nujna potreba obnove kolodvorskega mostu Tržič, 19. junija. V poletnem času je tržiško mesto tudi zvečer precej živahno. Ulice so do pozne ure polne ljudi, ki se sprehajajo po dolgem dnevnem delu, da se nasrkajo svežega zraka, ki ga v nizkih in zatohlih čevljarskih delavnicah ali drugih obratih pogrešajo. Petek je v Tržiču nekak oficijeien dan najrazličnejših sej. Pri Lončarju je bil baš zbran silno pomnožen damski odsek, ki je rešetaval z vso vnemo II. sokolski župni zlet in si razdeljeval podrobno delo. Planinci so se že pomenili, kaj bodo v tekoči sezoni naredili, kar prihiti v sobo prestrašen dečko: >Pri Kozini gori!« Komaj je to izgovoril, je bilo vsega sejanja konec in vse je prehitevajoč drug drugega odhitelo na prosto. Gasilci so dirjali v gasilski dom, civilisti pa so jo ubrali proti tovarni »Peko«, ki leži deset minut izven Tržiča tik pri kolodvoru. Tedaj je že tudi pela svojo žalostno pesem gasilska tromba, ki je pozivala gasilce v zbor, oglasila se je prvič v času svojega obstoja turobna sirena na stolpu sv. Andreja in javljala požarno nevarnost daleč v tržiško okolico. V petih minutah je bil ves Tržič pokonci. Mala motorka tržiškega gasilnega društva je med tem že dirjala na svoje mesto, skoro nato je odšla iz depoja velika in ž njo lestve in cevi in samaritanski voz in vse, kar je treba. V veliki delavski dvorani v tretjem nadstropju Kozinove tovarne je kratek stik elektrike užgal pripravljene vrhne dele čevljev in vse, kar je bilo tam v bližini. Požar se je že precej razvnel, gorelo je že s plamenom, ko ga je opazil nočni čuvaj in alarmiral najbližje tovarniške uslužbence, od katerih je bil med prvimi na mestu ravnatelj tovarne g. VVeber. Zasilne gasilske naprave, vodovodna cev in številni Minimaksi so v spretnih rokah storili svojo dolžnost in v kratkem času pogasili že razvit požar, tako da mala motorka, ki je prišla bliskovito na mesto, že ni več stopila v akcijo v veliko hvalo ogromne človeške množice, ki se je med tem časom nabrala okoli tovarniškega poslopja iz najrazličnejših nagibov. Velika motorka je morala končati svojo pot ravno pred kolodvorskim lesenim mostom in ni smela čez, ker bi prišla v največjo nevarnost, da zgrmi z gasilci vred v globoko strugo Bistrice. Most je namreč v tako žalostnem stanju, da smejo preko njega samo vozovi do 1.200 kg težki, velika motorka s svojim živim tovorom pa tehta malo manj ko 3000 kg, ne upoštevajoč pri tem konjske vprege. Kaj bi bilo v slučaju potrebe, nihče ne ve, vsak pa se vprašuje, zakaj se vendar ne postavi nov most, ko je denar zanj že pripravljen, zakaj se ne izda okrajnemu cestnemu odboru dovoljenje za zidavo tega prepo-trebnega in važnega mostu, ki ovira tovorni promet v taki meri, da se ne da povedati. Prosimo kr. bansko upravo, da pospeši od svoje strani gradnjo tega mostu. Apeliramo tudi na vsa krajevna podjetja, da po svoji kapaciteti podpirajo vnete gasilce pri nabavi gasilskega orodja in potrebščin in da ne delajo tako, kakor je to storilo veliko podjetje, ki je lani naklonilo gasilcem letno podporo v znesku reci in beri: trideset dinarjev. Tedenski obračun s senzacijami Rekapitulacija velikih tedenskih dogodkov Ljubljana, 20. junija. Ne zavedamo se niti koliko važnih dogodkov se odigra med tednom križem dolge, predolge in široke Ljubljane, saj ne moremo vseh opisati, opaziti in razbobnati, da bi nas širni svet občudoval, obžaloval ali nam čestital, pa gre vse v pozabljenje na škodo kronike, zgodovine ter slovesa mogočne Ljubljane. Kdo bi si še potem drznil trditi, da ni potreben tedenski obračun z našimi senzacijami kakor črta pod računom ali pika na koncu stavka? Z naj-izbranejšimi besedami in z najbolj jedkimi senteneami je treba predočiti vso veličino dogodkov tedna, kakršen je bil ta, vse za-devščine, dogodivščine, probleme in sploh vso brozgo tega, kar je bilo, kar bi moralo biti in kar je bilo odveč — je treba pogreti, opeti in okleniti v celoto, okititi z najbohotnejšimi cvetkami našega milega jezika ter vse to pokloniti v ovekovečenje milemu slovenskemu rodu. Toda nikogar ni, ki bi nam blagoslavljal peresa, nas navdihoval, podpihoval in napihoval, da bi bile naše besede mogočne kakor strele z jasnega, ognjene kakor sveta jeza in visoko doneče kakor sloves našega napredka, samohvale in širokogrudnosti za vse ozko-srčno... Zato upamo, da bodo vsaj toliko stvarne kolikor smešne, čeprav je sedaj velika moda govoriti tako resno, da Je kar smešno, ne glede na stvarnost Med drugim, kar bomo in česar ne bomo našteli je torej omeniti v prvi vrsti, da imamo v Ljubljani zadnje čase sijajno vreme, ter se nam godi tako dobro, da se nam celo lupi koža z grešnih teles. K temu človek niti ne sme drugega pripomniti, tudi ni treba, vremena so se torej zjasnila; če lo ne drži, pa gotovo kaj drugega. Kako bi se torej reklo temu času? Povsem pasji še ni, vsaj po pratiki ne, pa pre-eej črešenj je na trgu, med tednom jih je prispelo nekaj ragonov več, kakor jih Je zgnilo. Seveda so poceni, draginja in sploh žalostne stvari so dandanes anahromizem. Sicer pa, kar se črešenj tiče, niso več že dolgo za Ljubljano senzacija in niti zdate-ka ne takšna mikavnost kakor svojčas češplje, zato je treba samo pripomniti, da še ni nihče obolel zaradi njih ter da so meščani letos sploh železnega zdravja. Da niso Ljubljančani ta teden dremali, nam je dokaz >zračna senzacija«, katere prizorišče je bil viteški Novi trg. Vse se je srečno končalo, Ljubljančanke niso niti omedlevale, tudi v četrtek zvečer ne, ko je tako nepričakovano odpadla napovedana zadnja predstava- K tej zadevščini je pripomniti le, da si meščani zadnje čase drže hlače z rokami, da jim ne uidejo, ker so ob gumbe, ki so jih žrtvovali kot obligatno dajatev; a to je povsem navadna zadeva. Takšne senzacije gredo brez resnih pretres-ljajev preko nas. Prav tako pride v pozabljenje še marsikaj, saj smo povsem otopeli zaradi preobilice senzacij, ne le toliko zaradi vročine; niti Ljubljanica nam ne gre več v nosove in še vedeli nismo, da so že v sredo izkopali ob mostu predor za zbiralni kanal, čeprav je takšen kanal za Ljubljano prav tako važen kakor kakšna kulturna ustanova, saj brez njega nima popolne kanalizacije, ki je pogoj za sleherno kulturno mesto in menda tudi za Ljubljano. Se pravi, vendar so končno bakteriološki farmi v Ljubljani dnevi šteti — vsaj v dogledni bodočnosti, kar je gotovo tudi znamenito dejstvo, skoraj kakor postavljanje kandelab-rov v reguliranem Tivoliju. Zadnji dogodek končno res ne more biti nič posebnega, saj še ni razburil v Ljubljani ne duhov in ne strahov. Ali je to tišina pred nevihto, se ne ve. Da smo tako apatični po vseh letošnjih udarcih in razburjenjih, ali zasoljeni zgolj od vneme in navdušenja, se tudi ne sme reči kar na slepo. Morda bomo naposled res že postali filozofi ter sprejemali vse s filozofskim mirom, kar ne bo nič slabše, kakor da s« spodtikamo ob sleherni na novo postavljeni kamen. Ker smo že pri kamnih, je najbolje, rta se spomnimo tudi z dolžnim spoštovanjem stebrov pred vhodom uršulinske Šole, zakaj, zgodovinarje bodo nekoč zanimali tudi takšni stebri, se pravi, umetnostne zgodovinarje, če ne drugih. Zato je pa treba tudi zabeležiti, da so v tem in tem tednu popravljali znamenite ljubljanske spomenike, trojiškega na Kongresnem trgu in vodnjak pred magistratom. Sploh so ljubljanski spomeniki zadnje čase tako aktualni, kakor se spodobi za čas kislih kumaric Prešernov spomenik! Prestavljal! smo ga tudi ta teden. Najtežavnejši je ta problem zato, ker imamo samo en Peršernov spomenik, prestavljačev in zanj edino primernih prostorov pa toliko, da bi bilo treba še najmanj 12 tucatov spomenikov. Lahko se tudi reče, da je še ta edini spomenik pretežek za prestavljače, ki so tako obdarjeni z vsemi estetičnimi čuti in pojmi, da ne vedo kam z njimi in s Prešernom. Ne rečemo pa ne tega ne onega, laji-ki ne smejo oskruniti tako vzvišenega problema, ker tedaj , če že vsi vlečejo Pr^er-na (kar smo videli celo na sliki med tednom) mi itak ne moremo biti zraven. Kar se tramvaja tiče, tud5, ni brez dogodkov, čeprav ne vleče Prešerna. Brez tramvaja si Ljubljane vendar ne moremn niti misliti, tudi senzacije le redko, takšnih rodoljubnih vrstic pa sploh ne. Povedati moramo, da tramvaj nikakor ni zadovoljen z Ljubljano — morda mu ni všeč Šiška, ki ga ni prvič oficijelno sprejela ter pozdravila ali zaradi tega, ker ga pusti čez noč spati kar na cesti — kdove kaj se mu je zamerilo, da se začne pred Figovcem vedno bolj ali manj upirati potovanju v Šiško. V četrtek ponoči jo je ubral kar iz tira proti Dalmatinovi ulici, ne da bi vs*j toliko počakal, da bi preskočila kretnica. Ta dogodek (kakor menda vsi opisani) i« najbrže dovolj znan, toda treba je rekapitulirati, da prejme tudi tramvaj, kar je njegovega — priznanje, da vozi brez tira in žice prav tako farno ter potnikom ni treba v takšnih primerih skakati skoza okna, kakor se je dogajalo tisti večer. šele h koncu smo se prepričali, da bt bilo Sisifovo delo našteti vse ljubljanska tedenske dogodke. Med drugimi moramo prezreti celo umetnostno razstavo, že zaradi tega, ker nikakor ni primerna za rep sicer tako ljubezni m spoštovanja prepolnemu slavospevu. S to zavestjo je najbolje končati in kakor vidimo, smo res na piki. V nedeljo 21. t. m. ob 17.50 Igrišče SK Ilirije državno prvenstvo Concordi a: ZAGREB (drž. prvak 1930) Ilirija Ob 16. predtekma JADRAN t ILIRIJA rez. Ob vsakem vremenu POMOĆEK. >Moja žena me bo ugonobila z rokavicami, vsak teden si kupi par. Kaj naj počnem ?< >Stvar je preprosta. Ce želite, naj jih več ne nosi, ji podarite lep prstan !< KRATKO VID NIČA. »čudno, mati Jagrova, kako danes vaše dinje po kavčuku diše . . .« »Oprostite, 'dična Roza, fantkovo Žogo duha te !< PAMETNA KUHARICA. »Nocoj imamo goste, Maruša. Pazite na kuhinjo.« »Kako je stvar? Selijo gospa, da se U ljudje še oglasijo pri nas ali da se ne?« Stev. 13/ SLOVENSKI NAROD«, dne 20. junija 1981 Strm* 5 Silovit orkan na Dunaju SUHO neurje |e povzročilo ogromno škodo — Mnogo oseb -ranjenih — Vihar |e podrl Hagenbeekov cirkus, eden največjih na svetu Spomenik WIlsonu v Poznanju Svečanosti odkritja spomenika se bosta udeležila tudi Wilsonova vdova ter Paderewski, bivši predsednik poljske republike, ki je omogočil postavitev spomenika Kakor je Že dalje časa znano, so je mesto Poznanj odločilo, da proslavi obletnico svoje samostojnosti z odkritjem spomenika predsedniku "VVilsonu, ki si je s proklamacijo svoji 14 točk med svetovno vojno in z vsem svojim političnim delom pridobil velikih zaslug za obnovo razdeljene Poljske. Avtor po-znanjskega spomenika je po rodu Danec Gutson Borglun, ki pa je aklimini-ziran Američan. Gmotna sredstva za postavitev spomenika je dal slavni klavirski virtuoz Ignacij Paderewski, ki je v času vojne zaupno sodeloval z Wilsonom in ki je nekaj časa bil tudi predsednik obnovljene poljske države. Poznanjske svečanosti bodo velik političen dogodek. Udeležili se jih ne bodo samo predsednik poljske republike in člani vlade, temveč tudi "VVilsonova vdova, Paderewski in zastopniki Ze-dinjenih držav. Politično značilna je okoliščina, da sta predsednik republike in maršal Pilsudski povabila v Poznanj in Varšavo Paderewskega, s če- mer sta priznala njegove zasluge za vzpostavitev neodvisnosti Poljske, kar se more smatrati tudi kot znamenje, da sta dva nasprotna tabora na poti po-mirjenja. Wilsonova vdova in Pade-rewski bosta v Poznanju gosta predsednika republike in bosta stanovala v tamošnjem gradu, znani rezidenci nemškega cesarja Viljema II., ki je bil zgrajen bas pred svetovno vojno kot znak nemške zmage v tem Btarem poljskem mestu. Predsednik republike je Wilsonovo vdovo in Padorewskega pozval tudi v Varšavo, kjer bosta stanovala v prostorih varšavskega kraljevskega gradu. V Poznanj so prispele že prijave mnogoštevilnih delegacij is Amerike in Francije, ki se bodo udeležile svečanosti odkritja spomenika predsedniku "VVilsonu. Z delegacijo ameriških prostovoljcev iz svetovne vojne bo prispel tudi general Per-shing, glavni poveljnik ameriške vojske v svetovni vojni. Nasilna madžarizacija Na Madžarskem hočejo iztrebiti vse, kar spominja madžarsko nepristnost Kakor so že naši listi poročali, je t četrtek- popoldne divjala na Dunaju strahovita nevihta, pravcati orkan, ki je povzročil ogromno škodo. Zlasti so bili prizadeti parki v Pratru, potem predmestja Gobi ing, Wahring, Her« nals, Ottakring, Simmering, Brigitten* au in Floridsdorf. Orkan je več sto dre» ves izruval s koreninami vred in jih nosil po zraku. Nekateri debla so padla na progo cestnih železnic ln tako ovirala promet. Vihar je razbil na tisoče šip, odtrgal okenca, s streh je letela opeka in poškodovanih je bilo mnogo pasantov. Potrganih je bilo tu* di mnogo reklamnih napisov, porušilo se je več dimnikov in kioskov. Že nekaj minut po izbruhu neurja je bila reševalna centrala pozvana na vse strani. V naslednjih treh urah so imeli dunajski gasilci ter člani reševal? ne postaje ogromno dela. Intervenirati so morali skoraj v 400 primerih, da po* pravijo nastalo škodo, deloma so pa morali na pomoč številnim ranjencem. Na neki stavbi je bilo zaposlenih več delavcev, ki jim je vihar zanesel peska v oči; vsi so trenotno oslepeli m padli s stavbnega odra v globino. Sedem iz* V Pardubicah na vzhodnem Če* skem so pred dnevi priredili razstavo sporta in telesne kulture, ki je izzvala živahno pozornost tamošnje, kakor tu* di tuje javnosti. Razstavo je posetilo veliko število oseb, ki se zanimajo za razvoj in stanje telesne kulture v Če* škoslovaški, še večjo živahnost pa ji dajejo razni kongresi, ki se v Pardubi* cah prirejajo v tem času. Tako se je že vršil v Pardubicah državni kongres ak* trvnih narednikov, kongres inženjerjev, dočim se drugi pripravljajo. Preteklo nedeljo je bilo v Pardubicah zborova* nje republikanske agrarne stranke, na katerem je govoril tudi Češkoslovaški ministrski predsednik František Udr* žal, ki je bil izvoljen za poslanca v par* dubiškem okraju. V svojem govoru je ministrski predsednik Udržal omenil, da tudi agrarni kongres ni brez zveze z razstavo sporta in telesne kulture. Do* slej je v javnosti obstojalo pogrešno mnenje, da je sport samo za mestno prebivalstvo in da igra vlogo samo kot protiutež duševnemu delu. To je na* pačno mnenje, zakaj, ako bi bil sport samo telesno delo, potem bi moral biti kmet pravzaprav največji športnik. Toda sport v današnji dražbi nima sa* mo fizične funkcije, temveč tudi mno* ge druge. Za Čehoslovake je sport, zlasti šol* ski, zelo važen način vzgoje ter pri* pravljanja za samostojnost. Sport budi v človeku skrite sile, da izdajo iz sebe vse. Sport uči disciplino, samozavest in Zane Grey: OT Skrivnostni jezdec Roman. — O, vi pa res mislite na vse. Lovec je sedel pri njeni postelji in človek bi mislil, da prebira knjigo, ki jo je bil vzel z mize, v resnici je pa skrivaj opazoval Columbino. Zdaj je bila več kot lepa. Bolezen in skrbi so bile povečale dražestnost njenih potez. Vsa zatopljena v "VVilsonovo pismo je sploh pozabila, da je Wade v sobi. Njena lica je zalila kri. Wade je začutil v svojem lačnem srcu ljubosumnost, ki ga je pa hitro minila. Njen obraz mu je izdal, česar bi si ne bil upal nihče drugi sanjati, niti dekle samo; bilo je trdno prepričanje o tragičnem kratkem življenju Columbine Bellounds, če ji je pripravila usoda življenje ob "VVilsonovi strani. Trenutki, ko jo je skrivaj opazoval, so bili Zanj neprecenljivi. Spoznal je, da ga je Previdnost sama napotila v to hišo. Koliko let je minilo, predno je dosegel ta cilj! Co-lumbina je čitala in čitala —' dekle nad svojim prvim ljubavnim pismom. In Wade, čigar bistro oko je gledalo celo v dušo, je videl v potezah njenega Smrtna nesreča v gorah Na Grand Combinu v cantonu Wal* les v Švici se je v torek smrtno pone* srečil angleški turist, notar Artur Fon* taine iz Crovdona pri Londonu. Notar in njegov sin sta v torek zjutraj odšla v gore in sta ob 11. dopoldne dospela do koče v višini 2575 m. Iz koče sta po kratkem odmoru nadaljevala turo, ki ju je vodila čez strmo snežišče. No* tarjev sin je spodrsnil in zdrknil po snegu, oče mu je hotel na pomoč, pa je tudi soodrsnil in se zakotalU po strmi* ni. Priletel je z glavo na skalo in se ta* koj ubil. Sir* ki ie dobil samo lažje po* škodbe, je odšel v Fionnav po pomoč. Truplo ponesrečenega notarja so že prenesli v dolino. med njih je bilo močno ranjenih. Najbolj je bil od viharja prizadet cirkus Hagenbeck, ki je največje so* dobno cirkuško podjetje na svetu. Ve* ter se je uprl v šotor in začel trgati platno. Pritisk viharja na šotor je bil tako silen, da se je pod njegovo pezo v sredi prelomil eden izmed štirih glav* nih jamborov. Ker vihar ni ponehal, so morali cirkuški uslužbenci, gasilci in po* licija šotor prepustiti usodi, katastrofe ni bilo več mogoče preprečiti. Prelo* mili so se tudi ostali jambori in s sil* nlm hruščem in truščem se je šotor po* rušil. Cirkuški direktor Fritz Wegner je izjavil poročevalcem listov, da je Šotor prestal že najtežje orkane v Južni Ameriki- Bil je skoraj popolnoma nov in še nikoli zakrpan, škoda je narav* nost ogromna in znaša milijon mark, v naši valuti okrog 13 in pol milijonov dinarjev. Samo šotor je veljal okrog 2 milijona Din. Seveda bo podjetje tudi imelo veliko škodo, ker se ne bodo mogle dalje časa vršiti predstave. Po* škodovani šotor ni bil zavarovan, prav tako tudi ne razno orodje, ki je večino* ma polomljeno in pokvarjeno. hrabrost ter je pobudnik uspeha. Sport ne pozna protekcijonizma in njegov pomen je tudi zelo važen v tem, da vo* di do sodelovanja, discipline celote in tovarištva. To so vse stvari, ki jih po* trebuje tudi javno življenje. Potrebno je, da prihajajo v javno življenje ljud* je s širšo voljo, da se pošteno bore in zmagajo, odločeni, da se ne zanašajo na protekcijo, da ne mislijo samo na osebno korist, temveč na uspeh celote. Pri narodih, pri katerih sta sport in telesna kultura tradicijonalen sestavni del življenja, ni pojem poštenega člo* veka, gentlemena, samo ideal, temveč je dejstvo. Spomnimo se samo Angle* žev, je dejal ministrski predsednik Udržal, ta najbolj sportski narod v Ev* ropi ima tudi najplemenitejši slog v političnem življenju. Potrebno nam je, da znata tudi v političnem življenju zmagovalec in premaganec po borbi drug drugemu tovariško stisniti roko, zavedajoč se, da sta se borila v korist javnega blagra. Nato je ministrski predsednik Udr* žal podrobno govoril o pomenu razsta* ve v Pardubicah. Njegovo zanimivo iz* javo o razmerju sporta do javnega življenja, je zabeležil ves praški tisk kot dokaz, da je treba tudi v javnem življenju imeti sportsko moralo. Čitajte ilustrovano revijo »ŽIVLJENJE IN SVET« Bolnik ustrelil zdravnika V mestecu Agen v Franciji je te dni vse prebivalstvo grozno razburil atentat na priljubljenega zdravnika Duhamela. Ko je šel v torek zvečer čez trg, je nekdo nenadoma streljal nanj in ga štirikrat zadel v trebuh. Težko ranjenega zdravnika so prepeljali v bolnico* kjer so ga operirali, vendar pa je malo upanja, da bi mu mogli rešiti življenje. Policija je atentatorja areti* rala. Gre za nekega bolnika, ki ga je dr. Duhamel ozdravil. Atentator je iz* javil, da mu je zdravnik preveč raču* nal in da se mu je hotel osvetiti. Premoženje Ane Pavlove Iz Londona poročajo, da je bilo se* daj končno ugotovljeno premoženje pokojne Ane Pavlovne, najslavnejše plesalke sveta, ki je pred nekaj meseci umrla nagle smrti. Umetnica si je s plesom pridobila veliko premoženje, ki ga cenijo v Ameriki na 350.000 do* larjev, vrednost njenih posestev v Ev* ropi pa znaša okrog 150.000 dolarjev. Edini dedič ogromnega premoženja je njen mož Viktor Dandre. Nedelja, 21. junija. 9: Ing. Jože Skubic: O sadjarstvu; 9.30: Prenos cerkvene glasbe; 10: Versko predavanje, p .dr R. Tominec; 1020: Literarna ura, Jože Pogačnik: »Sinje Oaze« (profesor Kobler); 11: Samospevi ge. Nuse španove; 11.30: Salonski kvintet; 12: Cas, dnevne vesti; 12.15: Plošče; 15.30: Nastop šolske mladine z Mirne peči; 16: Saxophon solo, igra Filip Bernard; 16.30: Schoenthan Kadelburg; »Gospod senator«, veseloigra (st .Jakobski gledališki oder); 20: Koncert »Kamniškega okteta«; 20.45: Prenos z Bleda; 22: čas, dnevne vesti; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, 22. junija, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 17.30: Salonski kvintet; 18.30: Dr Anton Bajec: Italijanščina; 19: Prof. France Vodnik: Poljščina; 19.30: Profesor Niko Kuret: Smernice sodobnega ljudskega teatra (Nova odrska tehnika); 20: Komorni trio (gg. Slavko Korošec, Franjo Volavšek, dr. švara); 21: Salonski kvintet; 22: Cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Torek, 23. junija. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Kresovanje v Beli Krajini, g. Drago Piškur; 18.30: Salonski kvintet; 19.30: Dr. Ivan Grafenauer: Nemščina; 20: Dr. Reya: Klima in življenje; 20.30: Prenos iz Zagreba. Sreda, 24. junija. 12.15: Plošče; 1245: Dnevne vesti; 13: cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: P. dr. Roman Tominec: Portreti iz svetovne literature in umetnosti (Kristian Andersen); 19.30: Dr. N. Preobraženskij: Ruščina; 20: Koncert delavske godbe »Zarja«; 21: Prenos z Bleda; 22: cas, dnevne vesti, napoved programa za naslednji dan. Pred dnevi je madžarski statistični urad objavil zapisnik oseb, ki jim je notranje ministrstvo lani dovolilo iz-premembo priimka. Bilo jih je 1454, leto dni preje 2251, prejšnja leta pa še več. Padanja števila ne pomeni, da ni dovolj prosilcev, bilo jih je na tisoče, toda notranje ministrstvo zahteva pri tej akciji gotov sistem. O tem je sredi maja govoril v parlamentu tudi 3am notranji minister Szytowski, ko se je na kongresu vseh madžarizatorjev osnovalo društvo za madžarizacijo imen. Minister je izjavil, da želi velika večina prosilcev dobiti imena zgodovinske aristokracije (Szechenvi, Hunyady i. t. d.), kar se ne more dovoliti. Nadalje žele mnogi prosilci imena, ki bi izzivala vsaj vtis, da so plemiškega porekla, kakor n. pr. Szepeshazy, Bodroh-k5zy, torej imena, sestavljena iz krajevnih in sličnih imen, ki se prav tako ne more dovoliti. Razen tega so med prosilci tudi židje, ki jim vlada v današnjih razmerah noče dovoliti izpre-memb imen na veliko, čeprav so v vlado poslali velik kader oseb z že mad-žariziranimi imeni. V omenjeni statistiki je zanimivo, da se nova madžarska imena dovoljujejo predvsem v obmejnih krajih, kjer je madžarizacija najhujša, predvsem vzdolž Češkoslovaške, gradiščanske in jugoslovenske meje. V začetku meseca je imelo v Budimpešti literarno umetniško društvo >Pa-tria« zborovanje, na katerem so se bavili z akcijo madžarizacije. Predavatelj Istvan Somody je pozval prisotne in vlado, naj podpirajo madžarizacijo. Književnik Aladar Boder se je ob tej priliki pohvalil, da je v času svojega delovanja v Lučencu na južnem Slovaškem pregovoril 17 učencev gimnazije, da so svoja slovaška imena izpre-menili v madžarska. Vsekakor se lahko domneva, da se to ni zgodila brez pritiska. Dasi je verjetno, da se je po prevratu na Slovaškem del ljudi z madžariziranimi imeni priznaval za Madžare, je vendar znano, da se je znaten del povrnil k slovaški narodnosti. Taki primeri so tudi na Madžarskem, za kar je več dokazov. Oseb z madžariziranimi imeni je po statistiki 105.00. Na omenjeni ustanov, skupščini društva za madžarizacijo imen je propagator ideje dr. Lengvel navedel, da ima na Madžarskem milijon ljudi nemadžarska krstna imena, nadaljnja dva milijona nemadžarske priimke, torej skupno 3 milijone oseb. Nad tri milijone predstavljajo torej nemadžarske manjšine. Nemci, Slovaki, Jugosloveni, Rumuni in Ukrajinci, katerih imena je treba v vsakem primeru madžarizirati, Da je to očividen napad na pravice manjšin, zlasti, če se kliče na pomoč državna oblast, pa oficijelni državni činitelji molče in ne vzamejo manjšin v zaščito, je samo ob sebi umevno. DOBRA IN POCENI ZABAVA ŠLAGER Izposojevalnica gramofonskih plošč In gramofonov LJUBLJANA, VEGOVA ULICA ST. 2 Odškodnina malenkostna. obraza nepopisno lepoto. Do tega ne-slutenega trenutka ni nikoli razumel, koliko je pretrpela pod svojim deviškim strahom, kako mogočna je bila ljubezen, ki se je borila za svoje pravice. Marsikaj so mu izdali ti kratki trenutki, spoznal je tajno ženskega srca. XIII. vLjubi Wilson! Tvoje pismo me je spravilo iz ravnotežja. Ne morem — ne upam si povedati, kaj sem čutila, ko sem ga čitala. Tvoje prijetne novice, so me navdale z veseljem. In ko mi je Ben pravil, da ti ne bo treba odrezati noge, da boš okreval, so mi solze zalile oči in zdaj hvalim boga, da je uslišal mojo molitev. Čim boš zdrav, se moraš.vrniti domov. To je Tvoja dolžnost. Misel, da Te ne bo več v White Slidesu, mi je sicer neznosna, toda to ni važno. Ne smem biti sebična. Ravnati se hočem po našem lovcu. On nikoli ne misli nase. Bodi prepričan, Wilson, da Jack Bellounds nikoli ne bo moj mož. Zdi se mi, da je minilo že mnogo let od onega groznega prvega oktobra. Takrat sem bila obljubila in obljubo bi bila izpolnila. Zdaj pa vidim vse v drugačni luči. Da, postarala sem se. Svojega krušnega očeta še vedno lju- I bim, Jack Bellounds se mi še vedno 1 malo smili. Še vedno se zavedam svoje dolžnosti in možnosti pomagati mu. Toda poročiti se ne morem z njim. To bi bil greh. Saj nimam pravice vzeti moža, ki ga ne ljubim. Zelo težko mi bo, to Čutim že zdaj. Obetajo se mi težki časi. Oče mi ne da miru. Mož se stara. Ne mislim, da bi mu moči tako kmalu odpovedale, toda spomin mu že peša in če gre za ženitev njegovega sina, ki mu je tako prira-stla k srcu, postane naravno otročji. In njegova zaljubljenost v sina je tem večja, čim bolj se mora prepričati, da Jack še daleč ni človek, kakršen bi moral biti. Wilson, če bi prišlo kdaj tako daleč, da bi stari Bili videl svojega sina tako, kakor ga vidim jaz ali ti, se bo zgodilo nekaj strašnega. Navzlic vsemu razočaranju se vedno veruje vanj. O, moj položaj je grozen. Več ti ne povem, me boš že razumel. Čudovita je skrb, ki mi jo posveča Bent Waq>. V njem imava prijatelja, kakršnega je težko najti, in ne morem Ti povedati, kako sem že navezana nanj. Saj veš, da je bil on tisti, ki je pripravil prvega oktobra s pomočjo či-košev Jacka tako daleč, da ni mogel igrati ženina. In on je edini človek, ki me zna potolažiti in ki me moralno podpira. Wils, jaz sem tako strahopet- na, tako slaba. Pogosto me zapusti pogum, pogosto omahujem. Toda v borbi hočem storiti konec. On mi bo pomagal ohraniti svoje prepričanje, z njegovo pomočjo ostanem zvesta Tebi in sebi. Ljubeča Columbina«. >3. decembra. Preljuba Collie! Tvoje zadnje pismo mi je prineslo samo nekaj vrstic in Bentu sem dejal, da mu polomim vsa rebra, če mi prinese prihodnjič samo* majhen listek. Potem mi je pa prinesel Tvoje dolgo pismo. Danes sem kar nor od veselja. Prvič po dolgem času sem bil zopet na nogah. Collie, zdaj lahko zopet vstanem! Hurra! Hodim z bergljami in ne upam se stopiti na nogo. Ne da bi me bolelo, toda moj strogi gospodar bi bil preveč hud. Veseli me, da si se nekoliko ure-sla v svojih slavospevih na naslov najinega prijatelja Bena. Zdaj sem za silo premagal svojo ljubosumnost in ve-dem se zopet dostojneje. Wade je najboljši človek, kar jih poznam Zdaj pa poslušaj, Collie. Zadnje čase mi hodijo po glavi najrazličnejše nove ideje. Počutim se vedno bolje, bolečine so ponehale. In Benu sem prisegel, da bom Jacku Belloundsu odpustil, da ga no bom več sovražil in da I se mu ne bom osvetil. Tako, zdaj je , domovina rešena in Ti ves, kaj mislim. Torej, kot rečeno, vse polno novih idej imam. Imenitne ideje. Drži se dobro na sedlu, da ne padeš s konja. Čim ozdravim, čim bom mogel zopet jahati in hoditi, pokličem svojega očeta v AVhite Slides. Poveva mu vse in če ga midva z Bentom ne bova mogla pridobiti na svojo stran, ga boš pa ti. Tebi se ne bo mogel upirati. In čim se zaljubi vate, kar ne bo dolgo trajalo, stopiva pred starega Billa in mu poveva, kako in kaj je z nama. Si še vedno v sedlu, Collie? Ben Wade je odobril moj načrt. On pravi, da bo mogoče staremu Belloundsu dopovedati, da drugače ne gre. Ne veš, kako sem srečen, da imam tega moža na svoji strani. In če slišim govoriti o najini bodočnosti, izginejo vsi moji dvomi. V njem čutim neko tajin-stveno moč, ki me pogosto pretrese in pred katero sem se že opetovano zgrozil. In če boš kdaj moja žena _ ne, čim se vzameva — bom moral biti hvaležen Benu. Nobene ovire se ne ustraši, samo da ti lahko pomaga. Ljubi te enako kakor jaz. Kako velika je moč bledega, majhnega dekleta nad življenjem dveh moških! Zbogom! Tvoj zvesti Wilsonc. lepotu-rodi-In-zdravlju-gocli a m na milo •krema za obraz«KolonjsKa voda Udržal o pomenu sporta češkoslovaški ministrski predsednik o pomenu sporta za javno življenje pri vzgoji poštenih in gentlemanskih značajev r Stran 6 >SLOVENSKI N ARO B«, dne 20. junija 1931 Stev 137 fSc/esttt ze/cc/ca, slabo prebavo nepravilno vrenje v želodcu urejuje FI» GOL. FIGOL odpira slast, čisti in osve* zuje kri, krepi telo. Priporoča se odraslim in otrokom. FIGOL se dobiva v vsaki le* karnu po pošti pa razpošilja izdelovalec DR. SEMEUC, DUBROVNIK 2/60. — 3 steklenice s poštnino 105, 8 steklenic 2*5, 1 steklenica 40 Din. Specijelni entel oblek in volan francoski sistem pri Matek & Mikeš, LJubljana (poleg hotela Štrukelj) >BREDA< žepni robci -^m. Din 2.—. — Namodernejše vezenje zaves, pregrinjal in perila. Ribiške potrebščine ! vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar. Ljubljana, Kongresni trg. Telefon 2708 Telefon 3107 NAZNANILO! Podpisani naznanjam cen j. občinstvu, da sem O TVORIL AVTOBRZOPREVOZNIŠTVO Priporočam se za selitve, dovoz in prevoz vsakovrstnega blaga v Ljubljani kakor tudi izven Ljubljane. CENE KONKURENČNE. Naročila se sprejemajo v pisarni, Dunajska cesta, zraven Strojnih tovarn, in na Sv. Jerneja cesti 25. Z velespoštovanjem Velepič Rudolf, trgovina s kurivom« Neprijeten duh ust 9S je zoprn. Zobje slabe barve kvarijo oajlepši obraz, hibi odstranite pri enkratni vporabi krasno^ osvežujoče Chlorodont-paste. Zobje dobijo krasen sijaj slonovine, posebno pri vporabi zobčaste ščetke, ker ista čisti zobe tudi na njih stranicah. Gnili ostanki jedi med zobmi, ki povzročajo neprijeten duh ust, se s tem temeljito odstranijo. Poskusite najprej z malo tubo. Chlorodont fcčetka za otroke, za dame (mehke fičetke), za gospode (trde ščetine). Pristno samo v originalnem modro* zelenem omota z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. — Leo-Werke A. G., proizvodnja in zastopstvo aa Jugoslavija: Tvornice Zlatorog, Maribor. 7 «f za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom „JUGRAD" Jugoslovanska gradbena kreditna zadruga r. z. z o. z. V LJUBLJANI, KOLODVORSKA ULICA 36VL Krajevno zastopstvo: MARIBOR, Aleksandrova 48 Pravila proti plačilu Din 5.— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. (Uradne ure od 8. do 12. in od 14. do 18.) KS* m vM s Telefon it. 3495 r.!'i^5 vM m m IZVRŠUJE ENOBARVNE IN VEČBARVNE ČRTNE KLIŠEJE, ENOBARVNE IN VEČBARVNE AUTOTTPIJE, KOMBINIRANE KLIŠEJE ZA NAVADEN IN FINEJŠI PAPIR, KLIŠEJE PO PERORISIH, SLIKAH IN RISBAH, ROKOPISIH IN FOTOGRAFIJAH ZA RAZGLEDNICE, REKLAMNE SLIKE, VINJETE JUGOGRAFIKA LJUBLJANA, SV. PETRA NASIP ŠT. 23 m& aH m asa aH m as? HI $m m M si ISl ^ >%Ma1i ogl VmoJco baamtŠm M par. Ploda a« JdhJro tndl £s odgovor matriko! — Ms 9proianJa brst — Najmanju o£ Za* Dfs Usodna prilika za nakup moške obleke. Komur ni za modo in široke hlače, lahko dobi res dobro obleko za mal denar, ker sem se odločil oddati take obleke za polovično ceno. A. KUNC. Gosposka nllca 7. 70L VINA dospela od slovenskih vinogradnikov — toči gostilna Tomšič, Ljubljana, Sv. Jakoba trg. 1905 STANOVANJE tri-, 4- in 6 sobno z vsemi pri-tiklinami, kopalnico in kom-fortom oddam za avgust, ozir. november. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Udobno 1893«. POHIŠTVO Politirane spalnice Din 5500.— pleskane > 2800.— postelje > 250.— omare > 550.— kuhinjske oprave > 1100.— kuhinjske kredence > 580.— Sprejemanje vsakovrstnih naročil in popravil. — Vse dru gro pohištvo se dobi najceneje pri mizarstva »SAVA« Ljubljana, Kolodvorska al. 18. --Tudi na obroke!-- 68/L URE POPRAVLJA renovira — večletno Jamstvo — Fran Korošec, urar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 55/1, vhod Vidovdanska cesta St. i. 57/l FORD AVTO St. A 850.751. rabljen 3000 km, 5sedezna limuzina, takoj ugodno naprodaj. — Poizve se pri: American-motors, Ljubljana. UGODNO PRODAM: 2 furnirana pudelna po 4.20 m dolžine, 2 navadni stelaži po 2.20X3 m, steklena vrata (pregrada) v velikosti 2.70X2.20 m, 4 stelaže s ca. 250 belimi močnimi predali iz lepenke, v velikosti po 1.50X2.50, 4 podstavke za stelaže v velikosti 0.75 X 2.50 m — pripravno za trgovino modnega perila ali podobno. Cena 4500 Din. Na ogled iz prijaznosti pri A. Roječ, Stična. 1910 Vsa pleskarska In soboslikarska dela izvršuje točno, solidno In po konkurenčnih cenah pod garancijo X HLEBA dražba z o. z. pleskarstvo in soboslikarstvc Ljubljana. Sv. Petra c 33. PRODAM HIŠO ki ima 8 raznih prostorov, poleg hiše razna gospodarska poslopja, 2 večja zelenjadna vrta in 2 orala gozda. Poslopje je vse v najboljšem stanju, solidno zidano in z opeko krito. Zelo pripravno za vsakega obrtnika ali boljšega vpokojenca. Posestvice je v sredi trga, 3 minute od železniške postaje. Naprodaj vsled takojšnje preselitve. Brili Josip, Rajhenburg. 1911 a/crott •Mihetcic elektr. konce«, podjetje Ljubljana, Borštnikov trg 1 ima na zalogi vsakovrstni električni materijal, žarnice in svetila. Prevzema v izvršitev električne instalacije. Jamči za so-lidnost in zmerne cene. Modroce, neresnice, posteljne mreže, otomane, divane, patent fotelje, cvilh, blago In zimo — dobite najceneje pri F« Sajovic, Ljubljana, Stari trg štev. 6 VEČ SPALNIC 2 brestovi z vložki iz topol o ve-ga mazarja po 4200 Din, 2 čreš-njevi (šperani) spalnici po 7000 dinarjev, orehovo tudi šperano za malenkostno ceno prodam. Kupljeno pohištvo postavim na dom ali bližnjo postajo. Ogleda se lahko pri Josipu Stolfa, strojno pohištveno mizarstvo, Kraš-nja, pošta Lukovica pod Lim-barsko goro. Ob nedeljah ugodna avtozveza. 1909 Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: B6-sendorfer, Steinway, Forster, Petrof, Holzl, Stingl original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Mestni trg 3. Najcenejša posojevalnica. dan traja prodaja srečk. V soboto se bo vršilo že prvo žrebanje. Torej zadnji čas za nakup srečk. Srečke morete kupiti v podružnicah „Jutra" v Mariboru, Celju, Novem mestu, v Trbovljah in na Jesenicah ter v podpisani hranilnici. Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Zalivala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše nad vse ljubljene mame, stare mame, tete in tašče, gospe Marije Favai ter za poklonjene mnogoštevilne krasne vence in cvetje se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, zdravnikom, pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« za genljivo žalno petje, gasilcem Spodnje Šiške ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Ljubljana, dne 19. junija 1931. Žalujoči ostali« i SAVI SI POSTREŽt-TE HITRO IN POCENI Z OKUSNO ZAKUSKO SLADOLED najizbranejših arom LEDENO- HL A l)X t JL]VA]VA{S ItOVLA z najfinejšim šampanjcem # SVEŽA SLADKA SMETANA # Tsi prostori prijetna hladni in stalno zrafeni i velikimi ventilatorji* AVTOMOBILSKI MOTOR ali manjši avto z zbito karoserijo in dobrim motorjem kupim. — Ponudbe z navedbo cene na upravo »Slov. Naroda« pod značko »Do 4 cilindre 1915«. VDOVA Z OTROKOM išče majhno stanovanje za takoj ali za avgust. Naslov v upravi >Slov. Naroda«. LJUBLJANA CENTRUM GAJEVA ULICA! V novi zgradbi je oddati prvovrsten trgovski lokal in več samskih stanovanj. Pojasnila daje Hranilni in posojilni konzorcij 1913 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt. „KURIVO" LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 KAM PA LETOS NA LETOVIŠČE T V Gorenjo vas - Poljansko dolino, kopanje v Sori, krasni iz-prehodi. Pension Din 32.—. Se priporoča restavracija >Pod klančkom«. — Pišite takoj! Surovo maslo (Tafelbutter) najfinejše, dobavlja v vsaki množini od 4 kg naprej franko, in sicer po ceni 30.— Din proti povzetju. Franc Kolleritsch APAČE PRI GORNJI RADGONI Morske Danes sezijske, sardele, skombri na razne načine, posebno brancini dentali z majonezo. —Vina najfinejša, cene nizke. — Pivo unionsko v vrčkih — Lepo preurejen vrt. OPERNA KLET Ljubljana. Cio^IHka ulica St. % Najnovejdi >Sachs« motorji, dvokolesa, otroški vozički, šivalni stroji, posamezni deli, pneu-matika. Ceniki! franko. Najnižje cene. »TRIBUNA« F. B„ tovarna dvokoles In otroških vozičkov LJUBLJANA, KarlovSka c 4. UHakutatutni paph vtodaja uptava t&£o*en*&ega flateda. W*\ I 1 ^^5^^^REDSTV0 M jjg S V>---prot; RtVMATIIMU. iJfMr^F g 3RE.HLADU in ISHIJASU. 7 jSp7 ii LABORATORIJ dr PAMLtJt V a 9 iS*! =!lki beograd SarajCvska 84 DOBIVA SE. V VSEH LEKARNAH POCENI DIM.7S Lovske puške floberte, browning pištole, pištole za strašen je psov, lov* ske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER nuškar. Ljubljana. Kongresni tre štev. o Delniška družba pivovarne PIVOVARNA in SLADARNA, — Podružna PIVOVARNA v Mariboru. — Tovarna za ŠPIRIT in KVAS. — LJUBLJANA, postni predal 45. — Priporoča svoje izborne izdelke, in sicer SVETLO in ČRNO PIVO ▼ sodih in steklenicah. — Pekovski KVAS. — Cisti rafin. in denatur. ŠPIRIT Ljubljana Telefon: Brzojavi: LJUBLJANA 2310 In 2311 Pivovarna »UNION«. Ljubljana MARIBOR 2023 Pivovarna »UNION«. Maribor Urejuje Josip Zupančič, — Za »Narodno tiskarno« Fran Jezeršek. — Za upravo In tnseratnl del Usta: Oton Gbnstol. mm Vsi ? Ljubljani. 7783 70 660254