692. štev.
V Ljubljani, torek dne 25. novembra 1913.
Posamezna številka 6 vinarjev.
T>AN“ izhaia vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — oh 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa oh 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSat v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1*20, e dostavljanjem n* dom K 1*50; s pošto celoletno K 20’-—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 80'—. — Naročnina s< at	pošilja	upravništvu.	ir
j::	Telefon številka 118.
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Le» O II. Posamezna številka 6 vinarjev.
a:	Uredništvo in upravništvo:	ni
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
>
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa . se plačaš petit vrsta IB v, osmrtnice, poslana in zahvale vrata 80 v. Pri večkratnem oglašanju poet pust. — Za odgovor je priložiti znamko. Ul
Telefon-številka 118.
m
ta
s
I—r"~rr •
Davki se bodo povišali.
»Slovenec« priznal, da je treba 'davke povišati. — Kdo bode plačeval?
Daleč smo torej prišli. Tako se mudi za denar, da je že sedaj pred volitvami »Slovenec« pripoznal, da se davki povišajo. Tako je torej gospodarila klerikalna večina, da niti tedna ne morejo več pretrpeti. Iz sobotnega »Slovenca« se vidi, zakaj je bil deželni zbor tako hitro razpuščen.
Deželnemu zboru bi namreč potekla njegova doba šele na spomlad. Vsi so toraj pričakovali, da se bodo dcželnozborske volitve vršile šele v marcu ali aprilu.
Kakor komaj verjetna vest se je pa nakrat začulo, da je deželni zbor razpuščen in se vršijo volitve že sedaj, na jesen.
Kako to? se je vsakdo vprašal, i Ni pa bilo treba dolgo vpraševati.
Deželni odbor potrebuje denarja, ki ga pa ne more zadosti dobiti od dosedanjih davkov. Ce pa bi klerikalci že sedaj davke povišali, je gotovo, da ne bi prišel na spomlad noben klerikalec več v deželni zbor. Zviti tiči so si pa mislili, boljše je: »Drži ga, kakor lovi ga.
In zato se je deželni zbor že sedaj razpustil, da se zvolijo novi poslanci še pred novim letom. »Slovenska Ljudska Stranka« si misli, da bodo ljudje v teh šestih letih pozabili, če se jim že sedaj povišajo »Ironki«, in bodo za šest let zopet klerikalno volili.
Mi pa pravimo, kašo, ki so jo skuhali, naj jo pojedo sami.
Zato je »Slovenec« že začel pisati o povišanju »fronkov«. Za enkrat pa pravi, da se zvišajo davki na konjske dirke.
Ml obl]ubu]enio »Slovenčevim« urednikom sveta nebesa, dasl i|h bo zaradi laži težko tjakaj spraviti, mi jih bomo z odpustki spravili, če nam povedo, kje se sploh na Kranjskem vrši kakšna konjska dirka.
Ubogi kmet! Prevarano ljudstvo! »Slovenec« pravi, da je treba novih fronkov in hoče te fronke dobiti od konjskih dirk, ki jih sploh n).
Od samega obupa In strahu pred bodočnostjo se jim je torej že Čisto zmešalo.
»Slovenec« torej vpije, da je treba novih davkov, konjskih dirk pa ni, kdo bode toraj plačeval višjo štibro. Tisti, ki bodo glasovali za tako brezvestno stranko.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Slovenska zemlja.
DIVAČA.
Pri nas v Divači imamo zelo žalostne razmere, kar se tiče političnega mišljenja naših mož »prvakov«. Danes so liberalci, jutri pa zopet klerikalci, pojutrajšnjem pa nič. Sedanji načelnik gospodarskega sveta je mož brez prepričanja ter mu je vsaka stranka dobra, bodisi klerikalna, liberalna ali pa socialno demokratična. Toraj mož brez značaja. Zato pa zna s smrkavci pitati ljudi, ki mu nočejo slepo slediti. A s tem je dokazal le svojo ošabnost, katera nima nikake meje. Ker so šteti dnevi njegovega zahrtbnega »županovanja«, pravi, da noče več biti »župan«. Divačani pa pravimo: Proč s takimi možmi. Želimo si moža. ki bode v resnici delal v korist vasi, ne pa v svojo korist. Ob enem prosimo, da bi slavno okrajno glavarstvo razpisalo volitve v gospodarski svet, da bodemo pometali može brez prepričanja tja, kamor spadajo. — V imenu večine Divača-nov opazovalec.
IZ LESEC.
Nedeljski shod narodne napredne stranke vršil se je z ogromno zares leno udeležbo naših vrlih volil-cev. Prostorna dvorana »pri Krištofu« je bila natlačeno polna do zadnjega kotička. Vsi gospodje govorniki so govorili prav dobro. Med vsemi pa se je odlikoval naš mož. ki ni črn, to je g. Birtič iz Most pri Žirovnici. Omenjal je slabo deželno gospodarstvo pri delu električne centrale na Završnici. Odobravali so vsi njegov res stvaren govor, ker se je nekdo izrazil oziroma prav povedal, da je pri gradbi centrale na Završnici 12 deželnih inženirjev in pa samo 6 delavcev. Drugi pravijo: halo, še 2 miljona sta. — Neki mož je pa rekel, da so ti deželni inženirji po cesti kozo bili, namesto, da bi nadzorovali tistih 6 delavcev. Vse prav po našem nevzornem deželnem gospodarstvu. Res lepo gospodarstvo. Bilo pa ni vse v redu pri Krištofu. Med ogromno množico volilcev, vsled česar je bilo vse natlačeno, zapazili smo, da se nahaja med nami tudi par mlečnozobih fantov in pa en gospod Kleindienst iz Prcdtrga po domače Hircshmann, ali pa ta lepega .laka brat, ki je sedaj deželni riborejec na Primorskem tam v Iiu-dijužni z velikansko deželno podporo. Mi mu prav nič ne zamerimo, ker je res fejst fant. Obžalujemo pa, da je njegov gospod brat še tako črn in se vtikava med neodvisno stranko na shodu pri Sv. Krištofu. Ali pa tudi pravimo, prav je imel naš somišljenik g. Maly, če tudi ga tisti otročji dopisnik imenuje samo s gotovimi imeni. Gospod Maly, posestnik in irhar iz Radovljice je omenil na sho-
du, da je Bastelnova krava iz Radovljice dobila prvo darilo v Lescah in sicer zamo za to, ker na tri sesce molze. Nek poslušalec pa mu pravi, da je bila gotovo črna; a kmalu zavpijejo z g. Žarkom vred, da je bila rdeča. Nato se pa oglasi eden, potem je pa naša, vsaj smo nasprotni. Ba-stel je pa le črn. Za drugom pa prosim tistega dopisnika, ki tako laže v »Slovencu«, da naj se gre še malo učit na Lancovo v 9. gimnazijo, ker mi Leščani nismo hostarji — a par-don, gozde pa imamo vsi tam. Naš kandidat pa je in ostane naš vrli gospod Anton Keržišnik, gostilničar in konjski trgovec, po domače gospod Trebušnik. Vse kar je prav! — Narodni napredni volilec.
IZ ORMOŽA.
Kako se naše nemčurstvo po naših uradih, tako n. pr. na davkariji in sodniji, nad ubogim prebivalstvom repenči in mu prizadeva krivice, bo gotovov sakega izmed častitih bralcev zanimalo. Ni dolgo temu, ko je bila neka bolj inteligentna oseba na
Kranjski gasilci.
Od nekdaj slavljen in spošfvan bil pri nas je svet Florijan, ker nas ognja je varVal, in pomoč nam v stiski dal.
Klerikalni mameluki in različni drugi čuki pa sklenili so tako, da naj temu konec bo.
Ker ne gleda svet Florijan, ne na to, ne na drugo stran, ker ne dela nič razlike kar se tiče politike,
Ker pomaga liberalcem kakor tudi klerikalcem tudi če je demokrat
on pomaga vsnk’mu rad.
Svet Florijan se nič ne zmeni, vodo vliva nad plameni, ker prinaša svojo moč samo bližnjemu v pomoč.
Klerikalni gospodarji brezobzirni so vladarji, rekli so mu: Svet Florijan, prišel je ločitve dan.
Kakšen pa si ti svetnik, če ne delaš nič razlik?
Ti pomagaš klerik a jcem kakor tudi liberalcem.
A po naši se morali (ki smo zdaj jo ven izdali) liberalcem ne da nič vzame naj jih živ hudič.
Ker ti nisi klerikalec, si gotovo liberalec, zato iz dežele greš več pomagati ne smeš.
Ogenj bomo mi gasili, al’ goreti ga pustili, kakor bo po volji nam, ti pa pojdi kain drugam.
Ker gasilna stara zveza našim željam ne ustreza, mi sklenili smo tako
da gasilcev konec bo.
Ker pa ti si njih patron, njih patron — in ne zastonj, tudi tebe treba ni — z njimi pojdi tudi ti.
Ogenj bodo nam gasili, liberalcem pa pustili, ker Bog kazen le deli, če brezvercu pogori.
Ti gasilci dobro vejo, kdaj in kje gasiti smejo, (namreč: žejo! op. stavca.) oni dajo svojo moč le pristašem na pomoč.
Z njimi tudi vse brizgalne, bodo strogo klerikalne, ker mi plačamo denar, služijo za našo stvar.
Mi gasilnih društev člane, moramo imeti zbrane, da jih rabimo za sc, kadar za volitve gre.
Za procesije in parado, rabimo mi čukulado, imej kdo še več zaslug —» kaj pomaga, če ni čuk.
Ker so redke naše vrste,
(vse naštel bi kar na prste!) mi sklenili smo tako: vsak gasilec čuk naj bo.
Ker pa društvo brez svetnika, bilo redkost bi velika, mi sklenili smo tako:
Naš patron — Johanca bo!
Klerikalci so sklenili da ga bodo odslovili, ker zdaj tudi vsak požar že politična je stvar.
Nad Florijana so hiteli in ga pikati začeli:
Svet Florijan odidi preč, ognja gasil ne boš več!
Mi si najdemo gasilce, le iz naših vrst borilce, ti nam bodo poskrbeli, da bo mir v deželi celi!
Ker smo v znamenju Johane«, ukrotili druge Kranjce, lahko tudi njena kri, vse požarje pogasi.
Saj vam stvar Je dobro znana, da se lahko ogenj pana, kri je čudodelna stvar, lahko pogasi požar.
Ker pa treba je cevi, da se ogenj pogasi, glej, Johanca čudežna, t sama svoje »šlauhe« ima.
Nam požar bo pogasila, liberalcem ga pustila, ker sovražila že prej vse »brezverce« je brez mej.
Ker med nami je razlika, neč’mo enega svetnika, vsak naj svojega ima, in po njem naj se ravna.
Ko to sliši svet’ Flor’jan da ’z dežele je izgnan, je molče golido vzel — in v nebesa je odšel.
(Konec jutri.)
LISTEK.
M. ZEV AKO:
Srce in meč.
Roman iz francoske zgodovine.
I.
Dva brata.
Pritlična hiša je bila nizka in skromna. Poleg odprtega okna, v naslanjaču, ki je bil okrašen z rezljanim grbom, je sedel mož, visok sivolasec s trdim obrazom, kakršne so nosili vojaški poveljniki, ki so bili preživeli bojevito dobo Franca I.
Z mrklim pogledom je motril sivo maso Monmoransijskega gradu, čigar oholi stolpi so štrleli daleč tam preteče v nebesni sinji.
Nato so sc obrnile njegove oči od te slike.
Strašen vzdih, podoben molčeči kletvi, je napel njegove prsi; vprašal je:
»Moja hči?... Kje je moja hči?«
Dekla, ki Je pospravljala po sobi, se je oglasila:
»V gozd je šla gospodična, cvetlice nabirat.«
Izraz neizrekljive nežnosti je obsijal starčevo obličje; nasmehnil se je milo in zamrmral:
»Zares, spomlad je. Grmovje diši, vsako drevo je šopek cvetja. Vse se smeie. vse uoie. vse se razcvita.
Najlepši in najžlahtnejši cvet pa si ti Ivana, dete moje nedolžno!...«
In spet mu je zablodil pogled tja k mogočni silueti gradu, čepečega na griču, kakor da bi zdela v daljavi pošast in prežala na hišico ...
»Tam biva vse, kar sovražim!« je zamrmral srdito. »Tam biva sila, ki me je strla in uničila! Da, jaz, gospod de Pjen, nekdaj gospodar cele okolice, sem primoran živeti skoraj bedno v tem ponižnem kotičku. ki mi ga je pustila Konetablova grabežljivost!... A kaj govorim, brezumnež! Ali ne išče baš zdaj poti, kako bi me spodil iz tega mojega poslednjega zavetja!... Kdo ve, ali bo imela jutri moja hči še streho, da se zateče pod njo!... Oh, Ivana moja, šla si trgat cvetlice ... morebiti svoje zadnje!...«
Dve nemi solzi sta zarisali, zven-ko brazdo med gubami njegovega obupanega obraza.
Zdajci pa je prebledel kakor mrlič: črnooblečen jezdec je razjahal pred hišo, vstopil in se poklonil pred njim!...
»Peklo!... To je pisar z Mon-moransija!...«
»Gospod de Pjen,« je izprego-voril črni mož, »Monetabel. moj gospodar, mi je pravkar izročil listino, z nalogom, da naj vam jo prinesem ter vas obvestim o nje vsebini.«
»Listino,« je zamrmral starec, in drhtljaj tesnobe ga je izpreletel po vsem telesu.
»Gospod de Pjen, mučna mi je naloga: papir, ki vam ga izročam, je prepis sklepa pariškega parlamenta, s seje, ki je bila včeraj, dne 25. aprila letošnjega leta 1553.«
»Sklep parlamenta!« je vzkliknil zamolklo gospod de Pjen, vzravnal se pokoncu in prekriža! roke. »Govorite, gospod! Kakšen nov udarec mi je pripravilo sovraštvo Ko-netablovo? Govorite brzo!«
»Velemožni,« je dejal pisar z zamolklim, kakor osramočenim glasom, »sklep parlamenta pravi, da je posestvo Maržansl po krivici v vaših rokah; da je kralj Ljudevik XII. prekoračil svojo pravico, ker vam je podeli! to zemljo, ki sc mora vrniti k hiši, Momnoransijski, ter da se vam nalaga, zapustiti hišo, pristavo, travnike in gozdove v roku enega meseca...«
Gospod de Pjen se ni ganil, ni zamahnil z roko. 1 oda bledost njegovih lic je pobledela še bolj, in v molčanju izbe, dočim je žvrgolela zunaj ptičica na veji cvetoče slive, se je dvignil njegov tresoči glas:
»O moj častitljivi gospodar Ljudevik XII, in ti, preslavni kralj Franc I., vstanita iz svojih grobov, da vidita, kako se godi njemu, ki je tyegal na štiridesetih bojiščih, svoje življenje in prelival svojo kri! Vrnita se na ta svet, kralja moja in glejta svojega starega, oropanega bojevnika, kako bo blodil po francoski zemlji in beračil za košček kruha!«
Pisar je vztrepetal spričo takšnega obupa.
Kradoma je položil kleti perga-men na mizo in pobegnil.
V bedni hiši pa se je oglasilo pretresljivo ječanje:
»In moja hči! Moja liči! Ivana moja! Moja hči je brez zavetja! Moja Ivana je brez kruha! Monmoransi! Prokletstvo nate in na tvoje pleme!«
Starec je stiskal pesti in jih iztezal proti gradu; zdajci pa je izbuljil oči in se zvrnil vznak.. nezavesten.
Katastrofa je bila strašna. Mar-žansi, ki ga je bil Ljudevit XII. podelil gospodu de Pjen, je bil poslednje, kar je ostalo temu možu, bivšemu guvernerju Pilsardije, od njegovega bleska.. V propadu svoje sreče in svojega imetja se je bil zatekel na to revno posestvo, vtisnjeno med Ko-netablovimi zemljami. K življenju ga je priklepala samo še ena svetla in čista radost: njegova hči, njegova Ivana, dete njegove strastne, oboža-vajoče ljubezni.
Bedni dohodki maržansijski so varovali vsaj hčer sramote siromaštva.
In zdaj je bilo končano! Odlok parlamenta je pomenil za Ivano de Pjen in za njenega očeta sramotno revščino in vso temo siromaštva ... vso strahoto beračije!
Ivani je bilo šestnajst let. Šibka, tenka, ponosna, polna redke žlahtnosti v vseli gibih in oblikah, se ie zdela bitje, ustvarjeno v slast očem,
cvet žarke pomladi, podobna divji roži, ki duhti rosna ob solnčnem vzhodu.
Tisto nedeljo 26. aprila 1553 je bila odšla z doma ob isti uri kakor vsak dan.
Zavila je bila v kostanjevje, na katero se je naslanjal Maržansl.
Bilo je proti večeru. Po gozdu so se zibale vonjave ... ljubezen je ttepetala v zraku.
Pod drevesi je pritisnila Ivana roko nekam tesnobno na srce in začela stopati naglo, mrmraje:
»Ali se mu bom upala reči? Nocoj, da še nocoj izpregovorim!.., Povem mu skrivnost, ki je tako stra šna... in tako sladka!«
Zdajci pa jo je objelo dvoje krepkih, nežnih rok. Drhteča usta so poiskala njene ustnice:
»Ti! Vendar že enkrat... ti, ljubezen moja!...«
»Franc moj dragi... ti gospod mojega srca!...«
»A kaj ti je, predraga? Ti trepečeš ...«
»Poslušaj, Franc, poslušaj.., Oh, ne upam si.. «
Sklonil se je in jo stisnil krepkeje v svojem objemu.
Bil je velik, lep fant ravnega pogleda, milega obraza, visokega in mirnega čela.
In temu mlademu možu je bilo ime Franc de Monmoransi!... Da, bil je najstarejši sin Konetabla Ana, ki je bil iztrgal gospodu de Pjen poslednji kos njegovega imetja!
davkariji zaradi nekih poizvedb o davkih, v dotičnem uradu. Ko v svc-jo popolno zadovoljnost pri slovenskem uradniku, obenem oficijalu opravi svejo dolžnost,s .e napoti nič hudega sluteč, skozi sobo, v kateri je uradoval nemški uradnik, k izhodu. Takoj, ko pride v dotično sobo, zagleda tamkaj tistega uradnika, ki bi imel opravljati službo, z neko nemčursko gospodično. Ni mu bilo na tem mnogo ležeče, da se uradnik tamkaj pogovarja, ampak rekel je svoj »z bogom« in mislil oditi. Prodno pa si je mogel odpreti vrata, je bil prisiljen posaditi si klobuk na glavo, ker je imel v obeli rokah polno papirjev. Kcmaj zagleda to dotični uradnik, zareži nad njim rekoč: »Sie eindersmal setzn Sie sich Ihren Hut aufs Kopf, bous draussen sein«. Mogoče sc je hotel nemški uradnik- s tem svoji tovarišici prikupiti, češ, kakšno oblast da ima nad Slovenci. Razjezilo ga je pa najbrže tudi to, ker je slišal, da se je detična oseba v zgoraj omenjeni sobi s slovenskim uradnikom slovensko pogovarjala. Tako torej ravnajo nemčurji z ljudmi, kateri jim nosijo denar tja, da ga oni porabljajo za nepozabljivo Albanijo. Nič boljše pa se ne godi na sodniji. Dne 20. t. m. imel je. neki kmet tukajšnjega okraja neko pravdo. Šlo se je za eno vedro hrušek. Cenitelji so cenili dotično na 3 K. Zaradi teh borih treh kron je trajala 2krat enourna razprava in končno je še sodnik, seveda Nemec, doma iz slovenskega kraja, zbil še eno krono od treh dol ter navrgel vse stroške na tistega, ki je bil vsled nizke cenitve hrušek že itak dovolj potlačen. Ker je imel nasprotnik nemškega zagovornika, mu je seveda storil to kot uslugo. Največja nesramnost pa je to, da je priznal nemškemu odvetniku za dvakratno, vsakokrat po eno uro trajajočo razpravo, na stroških 61 K in še nekaj vinarjev. Ali ni to v nebo vpijoče dejanje? Vprašamo sedaj g. sodnika, bi li on dal 1 vedro hrušek za 2 K. Gotovo ne, ker povsod je cena hruškam zelo visoka. Seveda sodnik si pri tem misli, saj je zadeva bagateljna in ni se mi treba bati pritožbe na okrožno sodišče. Takšno je torej ravnanje nemčurjev proti Slovencem v našem kraju. Drugokrat več o tem!
ZAGORJE OB SAVI.
Dne 20. t. m. je bila prva občinska seja v »Sokolskem domu«. Pri tej seji se je sklenilo prezidati Zagorsko šolo. Zadeva se je zavlačevala že celih 33 let. Načrte in proračun, ki stanejo 1900 kron, je dala napraviti deželna vlada. Proračun izkazuje 99.000 kron stroškov. Navzlic temu ne bode treba občinskih doklad zvišati. Staro poslopje, ki je bilo pred 40. leti zgrajeno za dvorazred-nico, je bilo za sedanjo petrazrednico seveda v vsakem oziru premajhno. Tudi v zdravstvenem oziru je bilo popolnoma nedostatno. Kritiziralo se je tudi nekatere mesarje, ki pač za 60—80 v povzdignejo ceti£ mesu, ko cene živine poskočijo, ko pa padajo, pa znižajo cene le za borih 4—8 vinarjev. Tele, živa vaga, stane danes 36—40 v, star funt, meso pa K 1:60 do 2 K kilogram. Tudi cene moke so padle za kakih 14 v, kruh in žemlje pa niso večje, nasprotno prej manjše. Kdo dela torej to neznosno draginjo? Na potovanju sem se mudil pretekli teden v restavraciji na Zidanemmostu. Ko prigriznem košček kruha, naletim na nekaj trdega. Ko pogledam, vidim, da je plesnjiv vinar. Kruh je bil od zloglasnega nemčurja Freceta iz Laškega trga. Res dobra in zdrava reklama za nje-
PAVEL BERTNE;
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»štiriindvajsetega julija... Bog, kakšen dan! Vendar sem že enkrat mogel videti Marto, izročiti ji tri tisoč frankov, jahati nato v Bisjero, zbuditi Gontarja, stopiti z njim na županstvo in vpisati v matico svoje priznanje, da sem oče otroka Marte Lemetrove in da ga priznam za svojega; Gontar je podpisal kot priča. Zdaj sem pomirjen ...«
»Zdaj,« jo je prekinil Florestan z zadihajočim se glasom, »zdaj, Gilberta, nisi več otrok brez imena in brez očeta ... Zdaj imaš v rokah dokaz in pričo, ki Jo zahteva zakon Ah, Past ure mi je razlagal prav! Gilbcrta, nihče na svetu ti zdaj ne more več braniti, da zahtevaš svoje ime in pravice, ki ti jih daje. Gilberta, ljudje pravijo, da mrtvi molče! Ah, dete moje, tvoj oče je izprego-voril zate iz globine svoje gomile!«
Prekinil se je, zakaj zaslišali so se bili koraki in glasovi...
Jera je baš govorlia:
»Da, gospa markiza, zgoraj je, v sobi gospoda Roajaneta. Ako se Izvolite potruditi, vam pokažem pot.
»Ah, moj Bog!« je jeknila Gilberta iu prebledela, - - •
govo pecivo. Slovenožrcu Frecetu pa svetujemo, naj bolj pazi na vinarje, če tudi plesnjeve, kajti zna mu jih kmalu zmanjkati za kupljene drage hiše. V Zavinah (Klančiše) je dne 21. t. m. ustrelil posestnik Tomšič svojo nošečo ženo. Zena mrtva, mož zaprt. Zapuščata 3 otroke. Najstarej-si je star 5 let. Tomšič je bil udan pijači, popival je večkrat po cele tedne. Omenjenega dne so ga postavili pod kuratelo. Zato se je maščeval nad ženo. Sosedje pravijo, da ni bil popolnoma normalen.
IZ POD5LIVNICE.
Kdo za kmeta trpina prav misli? Kakšen hrup so zagnali svoj čas klerikalci, ko je začel Žagar voziti z avtomobilom. Hujskali so pa časopisih in govorili, da se bliža našemu ubogemu trpinu sodni dan in poslednja sodba, kajti ves zaslužek mu bode odvzet. Naš kraj je resenično navezan na »fure«. Pa kaj je storil ta dušni pastir grahovski, kateri tako točno svojo bero zahteva. Podal se je tudi on v A. družbo, po njihovih besedah v družbo uničevalko tamo-šnjega voznika - trpina. Sedaj pa sodite sami, kaj s tem namerava,
Štajersko.
Občinske volitve v Studencih
pri Mariboru. Te dni se vrše v Studencih pri Mariboru občinske volitve, na kojih izid se gleda daleč na okoli s splošno pozornostjo. Kakšnih in kolikšnih uspehov pričakujemo za danes od njihovega izida mi, Slovenci?! Oboje vprašanj je gotovo tolikšnega pomena, vsebine in vrednosti, da bi pač zahtevali natančnejšega razmotrivanja in odgovora. Kljub temu se nam dozdeva za enkrat umestneje, pustiti odgovore odprte, dokler ne bomo imeli pred sa-boj — faktov. Eno je gotovo: da se da pj i količkaj dobri volji, streti nemčursko moč, nemčursko nadvlado, ki je postala tekom časa tja do današnjega dne, za Studence in njihovo prebivalstvo pravcata nesreča, od ktere dalje je pač samo še majhno do popolne katastrofe, do popolnega poloma. V marsičem najde ta trditev svoje opravičenje. Z denarjem davkoplačevalcev se gospodari v Studencih kot svinja z mehom. Za ničeve stvari se razmetavajo tisoči in tisoči ljudskega denarja, pridobljenega premnogokrat s krvavimi žulji. Po največkrat je temu razsipavanju kriva nemškonaci-jonalna nestrpnost, ki skrbi le za blagor in moč ponemčevanja, ne odgovarja pa nikdar splošnim interesom splošnosti. Da tako gospodarstvo z denarjem ne more biti plodo-nosno v korist občine, je umljivo. Do sedaj vladajoča ldika pa se je tudi, kot že mimogrede omenjeno, odlikovala z zatiranjem vsega, kar ne trobi v nemško nacijdnalni rog. Slovenci imajo v Studencih močno posest, tvorijo velik del tamošnjega prebivalstva in mogočno davčno moč, nimajo pa niti za se, še manj pa za svojce to, kar jim gre po vsi pravici. Slovensko šolsko vprašanje se zavlačuje že leta in leta, dasi namerava C. M. D. tam sama zidati slovensko narodno šolo. Renegatska klika je stvar doslej na vse mogoče in nemogoče načine zavlačevala in sezidala z občinskim denarjem raje drugo, nepotrebno, nemško šolo, ki jo bo morala zapreti, čim pride do zgraditve slovenske šole, ker ji bo nedostajalo učencev, dasi se te danes lovi s pomočjo orožnikov. Za Slovence je te dni dana ugodna prilika, da se otresejo enkrat za vselej nem-
■jarjrTT^ZCTTr-- -T-jimr.—T ; 1-i--
»Kdo pa je že zopet!« je vzkliknil Florestan.
»Ona! Ona je tu!«
»O kom govoriš, Gilberta?..-Oh, počakaj, sam hočem videti!. • •«
Izgubil je vso hladnokrvnost, kolikor jc je še imel, stekel je k vratom in jih odprl...
Še tisti hip pa je odskočil ves poražen, a stara markiza Rošegijska skoraj enako razburjena in vročično vznemirjena kakor naša dva zbeganca, je stopila negotovih korakov v sobo, kjer je bila zapazila Gilberto.
»Madam ...« je jekni! stari umetnik...
Markiza mu ni dala govoriti.
»Z gospodično Gilberto hočem govoriti, gospod, po opravkih, po rodbinskih opravkih; prosim vas, bodite tako vljudni in pustite me samo z njo ...«
Ah, te stare aristokratke! Naj se ti zde še tako pobite in strte, ostane jim vendar še vedenje, ki ti im-ponira in te podjarmi!
Florestan se ni mogel odtegniti vplivu te prošnje, ki je bila za las podobna materinski zahtevi:’
»2e grem, že grem, gospa markiza ...«
Zenski sta bili zdaj sanii v tej sobi, kjer je razsipalo prvo aprilsko solnce svoje žarke po zaprašenem zlatem papirju Florestanovih vencev in palm
Črnskega pritiska. Treba le, da vsi brez izjeme in političnega barvila, nastopijo složno In se ne puste oplašiti in po enem in po drugem, najma-nje pa po nemških hujskačih in priganjačih. Zuljava pest delavca in ostalih naj se te dni stisne v močan zamah, v udar, ki bo zdrobil doslej vladajoči, krivični sistem renegatske klike, na čelu ji stoječega dr. Juriča in ves njegov krivični privesek.
Maribor. (To in ono.) V soboto, dne 22. t. m. je bil zavirač A. Dar-žala zaposljen na koroškem kolodvoru pri spenjanju nekega tovornega vlaka. Ko je plezal v uto, kjer je zavora, mu je izpodrsnilo. Padel je na tir in priletel s tako močjo, da [e zadobil več težkih notranjih poškodb. Službujoči zdravnik mu je dal prvo pomoč, na kar so ga prepeljali v bolnico. — V hotelu »Meran« je te dni vstopil neki moški, na zunaj zelo elegantno oblečen. Vpisal sc je kot potnik Karl Fellner. Par dni za tem je napumpal sobarico Antonijo Wallner za 50 K, češ, da mora rešiti svoj potni kovčeg. Ko je denar dobil, jo je pa pobrisal neznano kam. Mož je 40 let star, srednje velik, močan, ima plave (blond) brke, svetlomodre oči, ima temno, modro progasto obleko, dolg, rujev površnik in črn pol cilinder. — Dne 21. t. m. so zaprli pekovskega pomočnika Alojzija Pia-niiischega. Od 1. aprila letos je bil kot tak zaposljen pri pekovskem mojstru Karlu Hubmannu v Ribnici. Ker je imel v oskrbi tudi raznašanje peciva, je kradel pecivo v pekarni in je za se prodajal, vrhu tega pa tudi kasiral gospogarjev denar, ki ga je porabil za se. Hubmann ima škode 1000 K. Planinscheg je leta 1894 v Mariboru rojen in semkaj pristojen. — Ne daleč od glavnega kolodvora je našel prožni mojster Šede-nik, med tiri ležečega na obrazu in nezavestnega, 50 letnega dninarja Frana Muršeca. Muršec je bil v skladiščih zaposljen pri nakladanju premoga. Po dokončanem delu si je hotel prikrajšati pot črez mesto, ter šel ob progi proti železničnemu mostu. Pri tem pa ga je najbrže pograbil kak voz ali stroj in ga treščil ob tla. — Dne 10. januarja 1914. priredi »Trgovske društvo v Mariboru« velik elitni ples. Sodelovala bo tudi vojaška godba. Ker je to po dolgem času zopet prva slična elitna prireditev, se slavna okoliška društva naprošajo, da se ozirajo na to prireditev in ne zasedajo tega večera s sličnimi prireditvami!
Gradec. (Nova mostova.) V kratkem dobi Clradec dva nova mo-
stova, ker sta dosedanja, Kalvarski in klavniški, že zelo trpela. Cim bolj poglabljajo strugo Mure, tem bolj primanjkuje lesenim strebrom - nosilcem potrebne zemlje ter opore in bati se je, da bi valovje močne poplave oziroma plaveče leso mostov ne podrlo. Vrhu tega je veljalo vzdrževanje teh dveh lesenih mostov v teku celili 6 let 130.000 K, ono, že obstoječih železnih mostov — treh — pa samo 81.000 K. Nova mostova bosta iz železa ali pa iz železnega betona. Troški so proračiflijeni na 600.000 K. 540.000 se jih bo vzelo iz kupninskega zaklada za vodne naprave, kateri denar se bo naknadno vtaknil med — viseče dolgove. Hkratu pa se bo zahtevalo prispevkov tudi od dežele in države in so tozadevni koraki že narejeni.
Zverjad. Iz Staniza so došla enemu graških listov poročila, da so na vzhodnem delu »Rosenkogelna« pretečene dni dvakrat videli roparsko zver. Eden grof Meranovih lovcev jo je opazoval, a ji ni mogel do živega. Tudi na to sledeči pogon ni
»Gilberta,« je dejala vdova in vzdihnila bridko, »morala sem se napotiti k vam, ker se baje vi nočete vrniti k meni...«
Ah, Gilberta je bila prebledela tako, kakor da je planila vsa kri njenih žil nazaj proti srcu.
Ko je začula glas ^markize, je bila skočila kvišku, držeča v rokah še vedno one strašne in dragocene reči, zapuščino očetove ljubezni, ki je tvorila zdaj potrdilo njenega rojstva in posvečenje njenih pravic.
V njenih zelenkasto modrih očeh — očeh, kakršne so imeli Rošegijski cd pamtiveka — je gorel v tem tre-notku plamen vročičnega, visokost-nega zmagoslavja. V nezavednem izrazu njenih obledelih ustnic se je risal ponos nad opravičenjem in osveto, ki ji jo je prinašala ta ura.
Hkrati pa jo je napadala globoka, neizrekljiva žalost v navzočnosti te ženske, ki Jo je bila ljubila z dozdevno nerazumljivo ljubeznijo: ženske, ki jo je bila ljubila z dozdevno nerazumljivo ljubeznijo: ženske, ki ji Je bila strla srce... nje, ki je stala danes tukaj tako postarana in pobita...
Nobenega glasu ni mogla Izdaviti Iz grla, ni se mogla niti ganiti, kaj Še le, da bi rekla besedo. Takrat pa Je izpregovorila vdova:
»Gilberta, unehana sem. Komaj
imel prav nobenega uspeha. V St. Paveljski okolici je zver zginila. Opazili so jo pa opetovano v krajih ob gornjem toku Labodice in sicer zlasti na vzhodnem delu »Seetaler-ske« planine. Tu so tudi videli bežečo srno, ki jo je podila roparska zver o kateri pa niso mogli določiti, kakšne vrste da je.
Sv. Trojica v Sl. Goricah. (Poboj.) Zadnji petek zjutraj so našli 21 letnega mizarskega pomočnika Ivana Stainkota nezavestnega na cesti. Vračajočega se domu, ga je moral neznanec napasti in potolči s palico. Kljub hitri pomoči dr. Kraigherja, se Stainko ni zavedel. Prepeljali so ga v bolnico v Radgoni.
Celje. (Mlada tatica.) 30. septembra je prišla 191etna I. Breznik od Sv. Krištofa pri Celju v mesto ter tamkaj poiskala neko modno trgovino, koder se je izdala za služkinjo neke profesorke, ter zahtevala par volnenih jopic za izbero. Dobila jih je štiri pare, od kterih je tri črez par ur vrnila z opazko, da bo gospa račun sama prišla poravnat. Istega po-poludne je šla v neko drugo trgovino in pod isto pretvezo zahtevala bluze in čevlje. Zopet je nekaj vrnila, ostalo pa pridržala. Oškodovala je trgovce za 70 K, na to pa je izginila v Spielfeld. prej pa je prodala ukradeno pri nekem drobninarju. Iz Spielfelda je nato zopet zginila, 19. t. m. pa se je vrnila čisto praznih že-pev v Celje, koder so jo 20. t. m. zaprli. Iščejo jo varnostne oblasti v Ljubljani, Spielfeldu in Mariboru.
Slovenskim klerikalcem v posnemanje! Te dni je vodstvo nemškega »Schulvereina« povabilo svo-bodomiselce na delovanje v študijskem odseku. Ker ni povabila tudi »Ostmarko«, so klerikalci užaljeni. (Seveda nemški.) Njim je za skupno nemško delo in graški nemški klerikalni organ poziva na odgosTor ... Kedaj bodo klerikalci prišli do spoznanja: ne razdirati, marveč, postaviti narodnost črez vse. Kedaj bodo slovenski klerikalci toliko slovenski, kot njih nemški kolegi nemški? Najbrže nikoli...
Dnevni pregled.
Zadnje orožje klerikalcev je zasledovanje ljudi, ki širijo po deželi letake. Ti gredo namreč klerikalcem tako za kožo, ker prinašajo čisto in golo resnico, da so kar vsi iz sebe. Sobotni Slovenec poživlja kaplane in
župnike, da naj vsakoga kdor bi letake razdajal, sporočijo tajništvu S. L. S., ki bo prevzelo nalogo drž. pravnika. »Slovenec« misli, da bo na ta način preprečil, da ne pride resnica do zadnjega volilca. Značilno je za ljudsko stranko, da se poslužuje tako malo demokratskih sredstev, to pa zlasti še radi tega, ker misli, da bo s takim žuganjem ustrašila in ugnala ljudi. Za človeka namreč, ki letake javno razdaja, in ko ga kdo naznani, je odmerjena le mala denarna kazen brez vsakih drugih posledic. Somišljenike poživljamo, naj so torej pred klerikalci vendarle previdni, ter naj sc izogibljejo njihovih špljonov in ovaduhov. Kdorkoli in bodisi radi katerekoli stvari pa bi imel s klerikalci ali radi njih kako sitnost, naj se njegovo ime in naslov nemudoma sporoči na naslov: »Kmetska pisarna v Ljubljani« ki bo vse potrebno ukrenila, da se klerikalne nakane ne uresničijo in njihova škodaželjnost ne udejstvi. Ce klerikalci drugih sredstev za zmago svojih kandidatov nimajo, potem jih je
da se držim na svojih ubogih razbolelih nogah.«
Molče, s težkim korakom — da, zdelo se ji je, da stopa le z nepopisnim naporom — Ji je primaknila Gilberta Florestanov naslanjač ... Vdova se je spustila vanj.
»Hvala vam, dete moje,« je dejala z nepričakovano milobo. »Ah, ta povdarek, ta materinski povdarek! Brezbarvne ustnice Gilbertine so vztrepetale ob tem glasu, toda še vedno je ležal nad njimi molk In spet je povzela vdova: »Gilberta, ali hočete biti brez usmiljenja?...«
»Jaz, madam, nisem tista, ki je prva pahnila usmiljenje iz svojega srca!...«
In baš, ko je jeknila ta odgovor, je obrnil slučaj, veliki gospodar vseh reči na tem svetu, markizine oči na reč, ki se je svetila v Gilbertinih ro-kah.
O Bog!... Spoznala je to zlatnino! Bila je nekdaj last njenega moža, ona pa ga Je darovala sinu.
Ob pogledu na to relikvijo Jo Je prešinilo novo, bridko genotje; zmedenosti njenega srca se je pridružil spomin o ubogem ranjkem: »Oh!« je zamrmrala, »Pri tebi Je ura tvojega očeta 1.,,«
»Pri tebi!...« if r * y Tikala jo jel
lahko sram. Naj jo še tako nazaj tlačijo: Resnica mora na dan!
Klerikalci agitirajo po deželi proti neodvisnim kandidatom z »Johanco« m pravijo, da se s tem, če se proti .lohanci in njenim goljufijam govori m piše izpodkopava vera in da je vsak brezverec, ki ne veruje, da je Johanca sveta in da je čudeže delala.
Pozor! Vsi tisti, ki so radi tega, g* *> Prodajali prilogo »Dneva«: Vodiške čudeže in so vsled denun-cijacije deželnih kristjanov klicani na sodnijo in glavarstva, naj brez pardona naznanijo vse duh. in tiste, ki razpečavajo po deželi klerikalne brošure. Te brošure se sploh ne smejo na ta način prodajati, ker niso prilega nobenega^ lista. Opozarjmo na to prodajo državno pravdništvo, ki tako pridno stika za tem, kdo je prodajal Vodiške čudeže. Cisto brez Pardona naznanite vse duhovnike, ki vsiljujejo omenjene brošure iz katoliške tiskarne in ki pri tem še groze s prokletstvom temu, kdor brošure ne kupi.
»S kolom po glavi« udarite vsakega, ki bi Vam hotel pred volitvami podpisati glasovnico — tako je vpil neki župnik na Gorenjskem v nedeljo s prižnice. »Ako vam pride kdo v hišo, s kolom po njem — tako je učil isti župnik popoldne pri nauku. To <so res vzorne pridige. Dobro bi bilo, da bi se vsi po njih ravnali.
Klerikalni agitatorji! Z Gorenjskega se nam piše: Ponedeljek je. Delavci napravijo »blau«. Pije se vse prek, najrajše na tuje stroške! Tak pijani delavec me je zadnjič pri belem dnevu srečal in mi na moj pozdrav: »Dober dan!« ostentativno zahrulil:	»Hvaljen bodi Jezus Kri-
stus!« Prikazen je bila taka, da bi ne hotel meščanski človek srečati ga kje na samem ponoči! Odgoja dr. Kreka in njegovih učencev.
Se že umikajo! Kdo je zalotil goljufijo Vodiške čudodelke Johan-ce? Vsak človek bi rekel, da dotični izvošček! O ne! Neki kaplan jo je hotel skušati, če res kaj ve pa jo je vprašal: »No povej mi, kako se godi mojim staršem tam na unem svetu?« — Johanca: »Ah, oba sta v vicah pa zelo trpita!« Kaplan: »Zdaj sem te pa vjel, da lažeš: moj oče in mati še oba živita!« — Tableau!
Pojemanje krščanske morale. »Slovenski Gospodar« v Mariboru toži v svoji 47. štev. od 20. t. m., da med priprostim ljudstvom vedno bolj in bolj pojema pravo krščansko življenje in da je vedno manj videti izvajati »ljubezen do bližnjega«! — Kdo je temu vzrok in kje se nahajajo krivi preroki? Ali mar ljudstvo ne vidi, da oznanjevalci »božje besede« ne žive moralnega življenja, a la dr. ■Krek na Dunaju; ali ne hujskajo vsi klerikalni listi zoper one ljudi, koji nočejo postati njihovi sužnji, naj jih dobro, verno ljudstvo napada in pobije? — Ali rfe učijo naši mladi kaplani na leci mesto božje besede in vzvišenih resnic ljubezni in usmiljenja do bližnjega — vse raje političnih strasti j in sovraštva do njihovih so-rojakov — Slovencev? Kdo je vrgel bakljo needinosti in savraštva med roditelje in otroke, med moža in ženo, med brate in sestre, ako ne fa-natizirano in pavsem podivjano mlado duhovenstvo!? Berite napredno časopisje pa vam bo vse jasno!
Slovenski klerikalci proti avstrijskim Srbom. Kdor je od slovenskega klerikalca pričakoval poštenega dejanja, ta je bil še vedno razočaran Slovenski klerikalec je pripravljen samo za takšna dejanja, ki mu napolnijo njegovo nikdar sito bisago. Narodne interese ti prodajo za groš, ravno tako kakor ti za par
Gilberta je brezumno odprla oči, v katerih so oživljale tako vročično oči grofa Gilberta.
»Madam ... madam ...« je jecljala.
»Ah,« je vzkliknila starka, »reci mi vendar babica, kakor mi pravi Ivona. V tvojih ustih bo vsaj resnica! ...«
»Torej hočete... Torej hočete.« Zgrudila se je markizi k nogam in zaihtela glasno, presunljivo:'
»Ah, babica, kako ste bili kruti z mano!...«
Toda na njeno glavo je legla drhteča roka in ji potegnila bozaje
po plavili laseh:
»Rajša bi me poljubila ...«
Namesto odgovora se je vrgla Gilberta starki okrog vratu, markiza pa jo je stisnila z obema rokama ... in se nasmehnila med solzami: »Povej, mala, ali si mi odpustila? ...«
»Oh, babica, babica...« j »Ali si nam odpustila... vsem?« In čuteča, kako je vztrepetala v njenem naročju*;	<
»Ali veš, malo je manjkalo, da ni umrl. Še zdaj je epasno bolan, Jedva bi ga spoznala zdaj, mojega ubogega Žaka...«	i
»Bolan!... je ponovila Gilberta s čudno tesnobo v srcu.
(Dalje.)
krajcarjev oskrunijo potom jonance . iz Vodic Kristusove rane. Povsod najdeš klerikalca, kjer koli se gie proti Slovanstvu. I u je klerikalec zvest priganjalec in vladni podrepnik.  v pravi umazanosti so se pokazali slovenski in lirvatski klerikalci v sedanjili delegacijah. Vse je napeto pričakovalo, kako bodo Srbi, zastopniki vslcd zadnje krize najbolj prizadetih dežela na jugu naše monarhije skritizirali Berclitoldov eks-‘ poze. Te kritike se je ustrašila tudi vlada in zato je namignila, da Srb ne sme priti v zunanji ali bosanski odsek delegacij. In kdo mislite, da je hitel izpolniti vladino zapoved? Slovenski klerikalec. »On«, poglavar in pa dr. Korošec ter njihov družabnik Lagiuja. Ti navdušeni Slovani so posedli vsa mesta tako v zunanjem odseku, kakor tudi v bosanskem odseku in so izpodrinili iz teh odsekov Srba dr. Dušana Baljaka. Dr. Šušteršič in njegovi prijatelji so poskrbeli, gotovo na mig vlade, da bi besede Srbo-Hrvatov ne bile slišane na mestu, ki je za to najprikladnejši, t. j. v zunanjem odseku in v bosanskem odseku. Obe mesti, ki gredo Jugoslovanom, so zasedli klerikalci: eno si je vzel Slovenec dr. Šušteršič, drugo pa klerikalni istrski poslanec Laginja. V bosanski odsek sta šla Korošec in Laginja. Vsled tega nelojalnega romanja užaljen, dr. Baljak ni sprejel članstva tudi ne v drugi odsek. V zunanjem in bosanskem odseku delegacij torej ne bo zastopan narod, ki je na tej stvari najbolj interniran:	Srbo-Hrvati.	V njiho-
veni imenu vendar ne bodo govorili klerikalni Hrvati iz Istrije in dva klerikalna Slovenca posebno o bosanski politiki; kjer je treba obsoditi klerikalno propagandistično delovanje škofa Stadlerja, ki je vso srbo-hrvatsko javnost v najvišji meri razburila. Ni namreč izključeno, da klerikalci nastopijo za obrambo sarajevskega fanatika. Tako Masarykov »Čas«.
Kdo ]e kriv, da še sedaj ni prišlo do konkordata med Srbijo in Vatikanom. V Srbiji živi sedaj večje število katolikov, ki so bili za časa turške oblasti pod protektoratom Avstro - Ogrske. In Avstro - Ogrska je tisti, ki brani in preprečuje, da bi se sklenil konkordat med Srbijo in Vatikanom, ker Avstrija hoče še nadalje imeti protektorat nad srbskimi katoliki in v tem iskati kakšnih Pro-cliazkovin. »Nova Srbija« piše, da se to ne sme in ne sme zgoditi, da bi se smela Avstrija vtikati v srbske zadeve, posebno, ko so srbski katoliki pod isto postavo kot pravoslavni in imajo isto pravico. (V Srbiji vera ni noben zadržek, da bi državljan ne mogel postati minister. Džja, minister, je bil katolik.) Pač pa pravoslavni v Avstriji nimajo istih pravic, kakor je videti iz romanja nadškofa Stadlerja. Srbija bi morala zahtevati protektorat nad avstrijskimi pravoslavnimi, ne pa Avstrija nad srbskimi katoliki.
Ferdinand Koburg je hotel v Bolgariji ustanoviti — plemstvo. Ferdinand Koburg, ki ga je usoda 'določila za bolgarsko nesrečo, je imel več idej, ki Jih je hotel izvršiti po zmagi nad Srbi. Tako je nameraval Srbijo razdeliti, ter plemstvo vpeljati. Datiev bi bil grof, Savov pa knez in tako dalje; vsakdo, kdor je na račun naroda obogatel, vsak bi bil plemič. Pa za enkrat ne bo nič.
»Slovenec« Je pa že tako Informiran Ust, da je le kaj. Sobotni »Slovenec« se zaganja tudi v ples tango in pravi, da ga je Praga zavrgla. No, ko bi gospodje vzeli le enkrat v roke inseratni oddelek kakega češkega lista, pa bi videli na vseh straneh oglase za plesne šole, kjer se poučuje tango. (Saj nam ni ničesar za tango, a ker se »Slovenec« že usaja, povemo to.) češka pisateljica in referentka o modi je bila tudi proti temu plesu. Ali poslušajmo jo, kaj pravi sedaj. »Da, priznam, da sem se motila, ko sem bila proti tango. Od te dobe, od kar sem videla plesati tango dvoje mladih lepih in vitkih ljudi, pravim: Da, tango je krasen ples, eleganten in nenavadno slikovit in popolnoma dostojen (zato menda ga je na Nemškem Viljem prepovedal).« Na Francoskem plešejo tango v salonih vojvodinje Mon-chestrovske, grofice DudIeyove, vojvodinje Mariboroughske in ruske velike kneginje. Z ozirom na ta poslednja dejstva bi dr. Šušteršič »Slovencu« lahko prepovedal pisati proti tango, ker to je ples »od stanu«.
Ljudsko šolstvo. Na mesto obolele učiteljice Elizabete Pečar Je Imenovana kot suplentinja na ljudski šoli v Palčju absol. učitelj, kandidatinja Marija Marčič in na mesto obolele učiteljice Olge Tomšič kot suplentinja na ljudski šoli v Trnovem absol. učit. kandidatinja Vlastimila Mandelj. Bivša suplentinja v Št. Vidu pri Vipavi Ivana Cuk je imenovana za prov. učiteljico v Blokah. Sup-lenHrtfa Antonija Hribar za proviz. Učiteljico v Gabrjah.
uogovor sopotnemii »Moven-cu«. Kje je Ujtala? V vodiškem fa-rovžit! Tableau!
»Sloga« jugoslovansko akade-mično društvo v Ljubnem. Odbor izvoljen na I. obč. zboru dne 21. li-stopada. Predsednik: Černe Boris, stud. mont.; 1. tajnik: Bonča Ludo-vik, stud. iur.; II. tajnik: Josip Vončina, stud. mont.; blagajnik: Petrovič Milorad, stud. mont.; knjižničar: Šinkovec Ferdo, stud. mont.; revizorja:	Manfred	knez Borelli, stud.
m.; Folko knez Borelli, stud. m.
Na živinozdravniški visoki šoli na Dunaju so 22. t. m. promovirali živinozdravnikom gospodje: Fr. Baš, Fr. Veble in Janko Vizjak, starašine »Akad. društva slov. veterinarjev na Dunaju. Častitamo!
Slovensko akademično društvo »Ilirija« v Pragi si je na svojem I. rednem občnem zboru dne 8. nov.
\ 1913 izvolilo sledeči odbor: Predsednik: Ivan Zajc, cand. iur.; podpredsednik: Vinko Janežič, cand. med.; tajnik: Tone Radej, stud. iur.; blagajnik: Drago Ostan, stud. pharm.; knjižničar: Ivan Vrečer, cand. iur.;
;., )spodar:	Ivan Malnič, stud. iur.;
odb. namestnik: Fran Možina, stud. phil.
Originalna smrt. lOletni sin generalnega majorja Sauervveina v Jaroslavu se je besil z očetovo »Feld-bindo«.
Dve smrtni obsodbi. 231etni po-stiljon VVeissensee iz Wiirzburga, ki je umoril svojo ljubimko, je bil na smrt obsojen. — Sodišče v Regensburgu je bajtarja Ivana Vogel, ki je neko kmetico umoril in oropal, obsodilo na smrt na vešalih.
Nesrečen mož. Advokat dr.Otto Parbos iz Budimpešte se je zaradi zakonskihjirepirov ustrelil.
Potresni sunek. Predvčerajšnjim ob 12. uri 6 minut popoldne se je v Kečkemetu čutil močan potresni sunek, združen s podzemskim bobnenjem.
Velika nesreča. Neki poizkusni vlak je v Berlinu zavozil v gručo delavcev. Šest delavcev je ubitih, dva sta težko ranjena.
Dijaške demonstracije v Madridu. Dijaki v Madridu so v soboto priredili velike demonstracije. Policija jim je poizkušala pot zapreti, a so jo dijaki potisnili nazaj in so nekega policijskega uradnika vrgli na tla. Končno je policija dijake razkropila. Zaprli so 20 dijakov, ki so jih pa že izpustili.
Odkrita zarota v Indiji. Policija v Kalkuti je prijela v Kahjalbazarju Indijca Croshankerja in tri njegove sotovariše. Aretovanci so nameravali, kakor sodijo, napasti indijskega podkralja, ki namerava obiskati Kalkuto.
Sumljiv vandrovec. Pred nekaj dnevi je prišel neki samski delavec iz Dobrunj s zvežnjem, kjer se je nahajalo več ženske obleke v bližnjo vas in je ponujal ljudem obleko na prodaj. Kupca pa vandrovec ni dobil ker se je ljudem zdel zelo sumljiv. Možakar je pustil nato zveženj pri neki tamošnji kmetici iti je neznano kam izginil. Vsebino zvežnja, žensko obleko je najbrže kje ukradel.
Po ženitovanju. V enem zadnjih večerov se je vračalo več svatov od ženitovanja domov. Med potjo so se vstavili pri posestniku Aleksandru Vidmarju v Šenčurju pri Kranju. Pri omenjenem posestniku je bila plesna zabava. Pred hišo pa so stali trije fantje, oboroženi s poleni. Ti fantje so hoteli provocirati pošten kranjski pretep na ta način, da so vsakega, ki je prišel iz Vidmarjeve hiše, napadli in ga začeli pretepati. Prišla je orožniška patrulja in je napravila red.
Pretep — to pot na cesti. Preteklo nedeljo zvečer je nastal v neki gostilni v.Dorfanjih pri Škofji Loki prepir med fanti, ki so tam popivali. Vino je fante po prepiru odneslo na cesto, kjer se je prepir spremenil v pretep. Posestnik Janez Zakotnik je hotel fante pomiriti, pa jo je pri tem skupil. Ravno tako tudi dva druga druga fanta. Vse tri so pijani fantje pretepli s palicami in jih povrhu še osuvali z nožem tako, da so zadobili napadenci težke telesne poškodbe. Dva posestnikova sina, ki imata te poškodbe na vesti, je orožništvo aretiralo in ju izročilo okrajnemu sodišču v Škofji Loki.
Samomor. V Trnji vasi pri Celovcu se je ustrelil bivši knjigovodja tvrdke Vogled. Našli so ga mrtvega. — V Lendkanal je skočila neka Po-ley. Navzoči so jo pravočasno potegnili iz vode.
Samomor vojaka. Dne 21. t. m. se je v Celovcu ustrelil v domobranski vojašnici domobranec Andrej Javšocev od 5. stotnije. Ker je v cev puške nalil vode, mu je strel glavo popolnoma raznesel, tako da so se možgani poznali na stropu stranišča, kjer Je bil izvršil samomor. Vzrok groznemu dejanju je bil menda strah pred kaznijo.
Smrtna nezgoda v rudniku. V sredo dopoldne se je zgodila v rudniku v Crni na Koroškem smrtna ne-
zgoda. lesar Lovrenc Božic je tesal v rovu, pri tem pa ga je zasulo. Bil je takoj mrtev.
Vojaška begunca. Od 4. domobranskega polka v Celovcu je pobegnil desetnik Jurij Messner, v Šmohorju pa domobranec Vinko Gartner.
Avstrijski nadvojvoda — vseu-čilisčni dijak. Nadvojvoda Maksimilijan, mlajši brat nadvojvode Franca Jožefa, je bil pred kratkim vpisan na dunajski univerzi kot reden slušatelj. Po dolgem času je on prvi nadvojvoda, ki obiskuje avstrijsko univerzo. Nadvojvoda je pred kratkim napravil zrelostni izpit na neki dunajski gimnaziji in se sedaj vpisal v ju-ridično fakulteto, ker se hoče baviti z državno - pravnimi študijami, s katerimi se drugi niso bavili.
+ Iz spominov lorda Suffielda. Najintimnejši med zaupniki pokojnega angleškega kralja Edvarda je 831etni lord Suftield, ki izdaja sedaj svoje spomine. Posebno karakteristični in zanimivi so spomini na indijsko potovanje tedanjega princa Walesa in na mnoge tuje goste angleškega kraljevskega dvora v zadnjih petdesetih letih. Nihče ni vzbudil toliko zanimanja, kakor tedanji perzijski šah, ki je 1. 1873. prvikrat obiskal London. Lord Suffield pripoveduje med drugim, kaj se je dogodilo \valeskemu princu, ki je bil s perzijskim šahom pri sutherland-skern vojvodi. Sijaj in nepregledno bogastvo je napravilo na perzijskega šaha tako neizbrisljiv fltis, da je opomnil wa!eskemu princu, kako bogat in močan mora biti njih gostitelj, da si je zamogel urediti svoj Stafford - House. Princ Edvard je nato pripovedoval, da ni to še vse, kajti vojvoda nima samo velikih posestev in imetja v Angliji, temveč tudi na Škotskem, in da je to kar vidi, le neznaten del njegovega premoženja. Šah se je nato zamislil, potem pa se približal princu in mu šepnil v uho:	»Če je tako bogat, je
stvar zelo enostavna. Ko zasedete
Vi prestol, tedaj ga morate   «
in šah se je s triumfir. gesto stisnil za vrat, ter tako označil obeše-nje...	~
Ljubljana.
— Volitve v obrtno sodišče. Pri
predvčerajšnji volitvi delojemalcev v obrtno sodišče je prodrla v 1. skupini, veleobrt, klerikalna lista (vsled tobačne tovarne); v 2. drugi skupini, mala obrt, socialno-dcmokratična lista; v tretji in četrti skupini, trgovska obrt in višji nastavljene! pa sta prodrli narodno - napredni listi. Izvoljeni so bili: I. skupina, prisedniki: Čatar Alojzij, Novak Tomaž, Sag-meister Josip in Križaj Martin, namestnika:	Povše Pavel in Novinc
Franc, prisednik vsklicnega sodišča: Karn Josip. 2. skupina. Prisedniki: Gašpari Anton, Mrak Franc, Jerančič Karol, Sajovic Ivan in Fale Josip; namestniki:	Babnik Andrej Jenko
Josip in Sattler Avgust; prisednik vzklicnega sodišča: Jezeršek Fran. 3. skupina. Prisedniki: Fabiani Pavel, Kugler Davorin, Tičar Josip; namestnika: Hrehorič Fran Potočnik Anton; prisednik vzklicnega sodišča: Sekula Josip in 4. skupina, prisednik: Smole Jakob; namestnik: Čergonja Vladislav in prisednik vzklicnega sodišča: Zirkelbach Ivan.
— Naprednjaki v Mostah, ki so priglasili reklamacije, dobe svoje dokumente v kavarni. Obenem naj se vsak prepriča, če je reklamacija pravilno rešena.
— Dvogovor. Ljubljanski škof dr. Jeglič Bonaventura in pa moralni
pridigar dr. Krek-Evangelist sta bila
v intimnem pogovoru! Skof: O greh! Kaj bo, kaj bo P Ako naša za sveto stvar (za denar!!) se boreča stranka ne zmaga na vsej črti, potem je vera v nevarnosti — in brezverski liberalci nam bodo predpisavali, kako moramo živeti in kaj pridigati na prižnicah 1 — Vse bode izgubljeno! Kaj mislite Vi, učitelj Pastoralne morale?« — Dr. Evang. Krek: »Potem prevzvišeni, potem bo pa ... spremenjen položaj!!« Splošna tišina.
— Slovenci smo lahko ponosni na svoj trgovski naraščaj. Naši mladi ljudje se zavedajo svoje dolžnosti kot bodoči trgovci in skušajo vsestransko izpopolniti svojo strokovno in splošno izobrazbo. Zato imajo tudi svoje društvo in (v čast jim bodi povedano) da so trg.v sotrudniki tudi marljivi in delavni člani v vseh narodnih, pevskih, sokolskih in drugih društvih. Ta naša narodna mladina pa ni po volji »Slovencu«. 2e zadnjič jih je zmarjal, da so »štacunarski pobi« — še višje pa se je »Slovenec« povspel v soboto. Napisal je nizkoten napad na naše trgovske sotrudnike. Zelo ga jezi, ker ni med njimi niti enega klerikalca — zato se je z vso surovostjo spotaknil ob nje. Za svoje trditve je navedel neki slučaj, v katerem je »Dan« poročal takoj drugi dant ko se je zgodil. Neka mlada družba Se je vračala z nedeljskega zleta in je pela vesele pesmi, vsi so-
potniki so bili najboljše volje — kar naenkrat začne skakati neki klerikalni študent, češ, da je razžaljen, dasi se ni nihče zmenil zanj. Dva agitatorja, ki sta se vračala z Dolenjskega, sta začela napadati veselo družbo, ze kar sta dobila primeren odgovor. Sedaj pa je »Slovenec« napisal o tem dogodku nesramne laži in je prinesel nekaj imen z vidnim namenom, da bi demmciral. Poleg tega je navalil cele kupe psovk na trgovske sotrudnike. Vse to seveda samo za to, ker so trgovski sotrudniki zavedni narodni fantje, kar je gotovo njim v čast, dočim je za »Slovenca« in za one. ki so pisali, ta napad prava sramota.
— O trgovskih sotrudnikih piše sobotni »Slovenec tako nesramno, da se mora tukaj vsa znana trenirana potrpežljivost trgovskih sotrudni-kov jenjati. Nisem mislil, da bom kdaj pisal v kak list, ker se nad tem nesramnim napadom zgraža veliko uglednih rodbin, celo pristaši klerikalne stranke, bo dobro, da dobijo nekoliko odgovora, da si ohranimo-simpatije, ki jih uživamo pri mestnih, kakor tudi pri rodbinah na deželi, kar pričajo prireditve trgovskih sotrudnikov. Znano je vsakomur, da imajo ravno trgovski sotrudniki celi teden največ delavnih ur in da se morajo dobro poprijeti dela z glavo in rokami, da si ohranijo dobro službo in veljavo pri gospodih šefih. Potem je pa samo ob sebi umevno, da si vsak po svoje išče zabave in razvedrila. Tako jih odrine ob nedeljah tudi veliko na deželo. Ko pa piide čas odhoda v Ljubljano, je kolikor toliko vsak dobre volje in si dovoli kak šaljiv dovtip ali kako veselo pesem. Smešno se mora pa vsakomur zdeti, da se dopisnik notice zaletava v znano pesem:	»Pa ma fajmoštra rada«, ker ravno to pesm se lahko sliši cd vsakega ma-rijinega devičarja na deželi! Ravno tako tudi pesem: »Pa če h b’la kamrica cerpev«, poje že vsak član klerikalnih izobraževalnih društev. — Malo bolj čudno pa izgleda, ako kak župnik v vlaku take klati in brusi, da se slučajno navzoče dame strme odstranijo. (Ime takega g. župnika na razpolago.) Tudi bi bilo bolje, da bi se gospodje malo več zanimali za svoje marijine devičarje, katerih nesramnost presega že vse meje, kakor sem bil priča v eni cerkvi ljubljanske okolice, kako je mežnarjev sin (najlepši sin iz fare) kradel ma-rijini devici za orglami v cerkvi njeno nedolžnost. (Imena in priče na razpolago.) Ako bi hotel pisati take doživljaje, namreč bil sem svoj čas tudi član marijine družbe v eni fari ljubljanske okolice, napolnil bi lahko celi list! Toliko za danes! Ako ne bodete mirni, pridem še z bolj pikantnimi stvarmi na dan. — Trgovski sotrudnlk, bivši član marijine družbe.
— Dva priporočljiva vajenca.
Pretekio soboto je policija v neki tukajšnji restavraciji aretirala dvoje natakarskih vajencev, ker sta v zadnjem Času ukradla svojemu gospodarju večjo množino konjaka in vina v steklenicah. Poleg tega sta vajenca ukradla svojim souslužbencem tudi denar in druge stvari. Policija je tatinska fanta izročila deželnemu sodišču.
— Aretacija. Na tukajšnjem glavnem kolodvoru je stražnik aretiral te dni 19 letnega ključavničarskega pomočnika Antona Leskovca Iz Dolenjega Logatca. Za Leskovcem je izdala svoj čas okrajna sodnija v Vipati tiralico.
— Sebe ni hotel poznati. V Kolodvorski ulici je stražnik aretiral nekega brezposelnega kovaškega pomočnika iz Zagreba, ker se je izdajal pod nepravim imenom.
— Umrli so: Marija Jerneje, žena železniškega čuvaja, 75 let. — Avguština Kermelj, rejenka, 22 dni. — Franc Dolinšek, kovač, 51 let. — Anton Zupančič, krojač, 68 let. — S. Apolonija Petelinik, usmiljenka, 59 let. — Marija Matjašič, hči postreščka, 15 let.
— Basserman v filmu v Kino-Idealu«. Veliki igralec igra majhnega tovariša, enega onih, ki jih solnce sreče nikdar ne vede iz samote in neprijaznosti, iz bede zakotnega gledališča v stanje bleska in sijaja. Sloviti Albert Basserman igra enega nepoznancev, katerih brezupna usoda se razvija kje zunaj v temoti v kakem pozabljenem gnezdu na deželi. Ustvari nam tip, docela sličen izvirniku kuštravega, medvedje-do-brosrčnega, natihem godrnjajočega moža, izklesa karakterno sliko, tako izvirno dovršeno in po resnici posneto, da sproti pozabljamo, da sedimo pred platnom plešočih senc, da nikdar ne hrepenimo po treh dimenzijah po telesnosti gledališča. Vsebina je globoko ginljiva. Vlogo otroka igra mala umetnica Hanny Rein-hard z dovršeno umetnostjo. Predstave vsak dan ob 3., 5., 7., 9., za Šolsko mladino priporočljivo. Cene vsled ogromnih nabavnih stroškov za 10 vin. zvišane.
Trst.
Peti ples šentjakobske mladine.
Dne 31. m. m. se je sestala šentjakobska mladina na sestanku za prireditev mask. plesa šentjakobske mladine, ter sklenila, da istega priredi in sicer, na pustno soboto dne 21. februarja 1914 v Nar. Domu v Irstu. Za ta ples se je tudi izvoiil potrebni odbor in sicer predsednik: Josip Prelog; I. podp. Vinko Engelman; II. podp. Rudolf Kompara; I. tajnik Radivoj Pišot; II. tajnik Fran Bonano; I. blagajnik Josip Pečar; 11. blagajnik Marij Kompara, temu ožic-mu odboru sledi tudi številen širj? odbor. Ples se bo vršil v štilu svojih prednikov kakor: darila za najlepše maske; pet krasnih daril, srečkanje za tudi krasne dobitke ter razne druge zanimivosti. Ker je ta ples vsako leto prekašal svojega prednika in še posebno, ker se lansko leto ni vršil, si bo odbor prizadeval dvigniti ga vsestransko t. j. moralno ii> materijalno. Čisti dobiček te prireditve se razdeli na tri enake dele, ki dobi: C. M. podružnica pri Sv. Jakobu, šentjakobski »Sokol« in »Javna knjižnica« pri Sv. Jakobu vsaka ene tretino. Z ozirom na blag namen te pustne prireditve opozarjamo že sedaj slovensko javnost v in izven Trsta, naj bo darežljiva iiapram isti. V četrtek 27. t. m. ob 9. zvečer odbo-rova seja v dvarani »Del. kon. društva«.
Jugoslovanstvo, trializem hi drugo. Prejeli smo 3 dopise g. dr. N Z. Bjelovičiča: ^1. kraljevina Hrvat-ska — zemljepisna karta; 2. Trializem in 3. Federalistična monarhija. V knjigah čitamo razne nazore o jugoslovanskem vprašanju. Dr. N. Z. Bjelovučič je mlad zelo izobražen in delaven mož. In ker se nima boriti z gmotnimi neprilikami. si lahko brez strahu za svojo lastno eksistenco posveti svojim idealom in političnim ciljem. Dr. B. je dalmatinski Hrvat iz Zanjine blizu Dubrovnika ter je obiskoval zagrebško univerzo kjer je promoviral. Pozneje je zagrebški doktorat nostrificiral na praški češki univerzi. Med raznimi pelitiškimi in drugimi sestavki je napisal naslednje spise; 1. Pravilnik bratovštine sv. Stjepana v Janjini Jugoslov. Akad. Starine knj. 30. 1912 2. Zar je i Neretva srpska? 1912. 3 Neretva je hrvatska, 1903. 4. Polu-otok Pelješar ili Rat. 1907. 5. Ugovor Knezova makarsko-primorskih y Mlečanima. Jugosl. Akad. Starine knj. 32. 1908. 6. Pjesme s Pelješca ih Klanska pjesmarica 1910. (Kakor Štrekljeva zbirka!) 7. Dva spisa i/ dubrevničke i poljičke republike Jugosl. Akad. Starine knj. 33. itd. itd Naše čitatelje bi gotovo zanimal tri-alistični atlas (N. B. vsi slov kraji s slov. napisi!) — Trializem je morda prefantastičen, dočim je federacija v.t temeljitejši spis posebno glede Slovencev. Poudarjati pa je treba, da dotlej dr. B. Slovencev takorekoč niti še poznal ni, saj je živel le v Dalmaciji in se je šele pred par meseci stalno naselil v Trstu. Danes je njegovo pojmovanje slov. vprašanja še globlje in jasneje. Zanimivo pa je, da je tudi — recimo kot nepoznavalec in kot Hrvat, imel precej jasne ir. zelo dobre ter zdrave nazore glede nas Slovencev. Njegovo današnje stališče pa je nekako tako: Slovenci, Hrvati in Srbi smo en narod s 3 različnimi imeni. Ta imena morajo zginiti ter biti nadomeščena z meni bodisi: samo Srbohrvat, samo Hrvat samo Srb, samo Slovenec ali Slovi-nec ali pa kar bi bilo najbolj navadno samo Jugoslovan. Ker je dr. B. igral med mlado lirvatsko generacijo v Banovini, posebno pa še v Dalmaciji važno ulogo in zavzema posebno še danes odlično mesto, je dobro, da se naša publika tudi s te strani informira, posebno še ker je Bjelovtičičevo mnenje, mnenje mnogih mlajših Hrvatov.
Zadnji čas se je nek-e čitalo, da
so slov. Sokoli premalo informirali Francoze o nas, češ. da je bilo treba opozoriti slovanofilske Francoze Denis, Leger etc. (Dan) — na nas. Kakor svojčas »Svobodna Misel«, tako bi morala tudi sokolska zveza izdati v prihodnje kratek pregled polit, in kult. zgodovine slov. naroda s posebnim ozirom na Sokolstvo. 1 udi bi moral dotični letak imeti malo geograf, in narodnostno karto. Izdal naj bi se v francoskem jeziku! Tak spis bi morali imeti stalno pripravljen in z njimi ob važnih prilikah informirati tujce o nas.
Ker zadnji čas posega klerikalizem celo v privatno življenje posameznika zanimivo je znati ljudsko versko filozofijo kraškega delavca iz pogovora, katerega mi je sporočil neki znanec: Z ozirom na to, — pravi Kraševec — da me klerikalci ne puste pri miru, bom prestopil v pravoslavje, potem mi vsaj far ne bo mogel nič več ukazovati in se.uti-kati v moje zadeve. Če bo pa sitnosti delal, me bo pa že branil moJ
pravoslavni škof, odnosno njegov namestnik v Trstu. (V Trstu je namreč srbska pravoslavna cerkvena občina, ki ima krasno cerkev in vzdržuje narodno šolo.) Tako mnenje ima priprest človek, kajti tudi navaden delavec se v imenu vere ne .pusti sekirati in si vsiljevati kako politično prepričanje. Z nasiljem torej doseže dubovščna ravno to, da ljudje ne spoštujejo njih cerkve in vere ■— ter se skušajo na ta ali oni način iznebiti klerikalnih agitatorjev.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročil.
VOLITEV V CESTNI ODBOR V SODNEM OKRAJU GORIŠKEM.
Popolna zmaga samostojne narodne stranke.
Gorica, 24.novembra. (Od našega posebnega poročevalca.) Pri današnjih volitvah v cestni odbor v sodnem okraju goriškem je na celi črti zmagala samostojna narodna stranka.
Pri prvih volitvah v cestni odbor je bilo izvoljenih 5 odbornikov —kandidatov samostojne narodne stranke. Po enega sta pa dobili stara In nova klerikalna struja. Nato so se vršile ožje volitve. Pri ožjih volitvah je zmagala samostojna narodna stranka, ki je dobila 7 odbornikov, starostruja je dobita enega hi enega nova klerikalna struja, j Ravno tako ima samostojna narodna stranka 7 namestnikov v odboru, starostrujarji pa le enega in ravno tako novostrujarji le enega.
Pomen teh volitev.
Te volitve so velikega pomena zato, ker je sedaj popolnoma jasno dokazano, da zmaga samostojna narodna stranka pri deželnozborsklh volitvah ni bila le slučajna, temveč posledica prepričanja in navdušenja. Volitev v cestni odbor tudi kaže, ka-ko dobro je organizirana samostojna narodna stranka na Goriškem. Od 142 volilcev jih ni prišlo samo 9. In če se še pomisli, da volijo le župani In podžupani, tedaj si lahko predstavimo moč, ki jo ima samostojna narodna stranka na Goriškem. To so bile pa le volitve v goriškem okraju.
V ostalih okrajih se imajo volitve šele vršiti. — Vsekakor ima lepe uspehe zaznamovati goriška samostojna narodna stranka v tem kratkem času svojega obstoja.
FINANČNA STISKA NA GORIŠKEM MAGISTRATU.
Gorica, 24.. novembra. (Od na* šega posebnega poročevalca). Pred leti je najel takratni goriški župan za zidavo kavalerijske kasarne pri dunajski nižji avstrijski ekskomptnl banki 800.000 K po 3% brez sklepa deželnega odbora. Sedaj pa hoče banka, da se ji posojilo do konca novembra vrne. Na goriškem magistratu so čisto zmedeni, ne vedo, kaj bi storili, najbrže bodo morali povišati obrestno mero, sicer bodo morali plačati — denarja pa ni.
AVSTRIJSKA POLITIKA.
Dunaj, 24. ncveinbra. Polsko-rusinska pogajanja se nadaljujejo In vlada optimizem, da se bodo vspeš-no končala. Domneva se, da Rusini ne bodo z ostro obstrukcijo nadaljevali proti finančnemu načrtu. Deželni zbor gališkl bo sklican bodisi 27. ali 29. t. m.
POMEMBNA RESOLUCIJA
Čeških socijalnih demokratov - autonomistov.
Dunaj, 24. novembra. V resoluciji, ki so jo sprejeli češki soc. demokrati, se nahaja sledeči pasus: Ureditev narodnih razmer med Nemci In Cehi bo imela te tedaj vrednost, če se bo sporazum raztezal ne le na Češko, temveč tudi na Moravsko, Slesko in Nižje Avstrijsko. Vsaka drugačna razrešitev tega vprašanja bo povzročila novo napetost sedanjega razmerja. Češka manjšina s
svojim zavednim delavstvom na cehi se na noben način ne bo asimilirala nemški večini in zahteva z vso odločnostjo podelitev manjšinskih pravic in garancije, da se bodo češki otroci v javnih šola!« poučevali v češkem jeziku. Češka manjšina bo boj brezpogojno nadaljevala. In lex Ko-lisko izpodkopava vse temelje države in proti temu naš boj.
BERCHTOLD SE BOJ! DA BI FERDINAND NE ODSTOPIL PREKMALU.
Dunaj, 24. novembra. Vsi listi se pečajo z predstoječim odstopom bolgarskega kralja Ferdinanda. Dunajska »Zeit« piše, da bo odstop kralja popolna blamaža grofa Berchtol-da. Okolica Berchtolda se naravnost boji, da bi Ferdinand odložil krono pred koncem delegacij. Zato pa prijatelji Berchtoldovi stražijo Ferdinanda, da tega ne stori pred koncem delegacij in se na vse načine prizadevajo, da njegovo nakano za čas preprečijo in da bi se to zgodilo .po delegacijih, ki bodo itak poslednje za Berchtolda. (Kdor drugim jamo koplje — sam vanjo pade.)
FERDINAND IZGUBLJEN!
Belgrad, 24. novembra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Bolgarski kralj Ferdinand ne bo več dolgo kraljeval; pokopala ga je njegova odkrito protiruska in protisio-vanska politika. Agitacija proti njemu na Bolgarskem je tako močna in razpoloženje proti njemu tako splošno, da niti Radoslavovejeva vlada ne veruje več v možnost, da bi se kralj mogel vzdržati na prestolu.
Vlada se seveda boji kraljeve abdikacije, ker z njim pada tudi ona. Na svoji vesti pa ima Radoslavov-Ijeva vlada toliko in takih grehov, da njeni člani po pravici trepetajo
mlnb9tri°n,en*0In’ k° prenehaio bitl
det i(?onPa°i»vaniu n‘hiistra zunanjih feni v S3 ',a D“nai razšir-
po drugi verziji mu je Pa še" poročati o razpoloženju v deželi in mu svetovati, naj se ne vrne na Bolgar-
ke? M Jr»i*Ver!iia ie vcr°ie£«eiša,
žfvlipL v Vad? Pešala svoje irJilu)ko,lkor ie i0 le mogoče, za 1 J,e pa prav malo. Pravih pri-ilrf kl?*i Ferdinand na Bolgarskem sploh nima, za njega se zav-
L £nsamo Ijadje, katerih usoda le tesno zvezana z njegovo usodo.
Splošno se sod!, da se ho membo na prestolu popolnoma spremeni/a vsa smer zunanje politike Bolgarske, da bo vodil sedanji prestolonaslednik Boris rusofilsko politiko. Tega se zelo bojijo na Dunaju, ali moči nimajo, da bi kralju Ferdi-nandu obvarovali prestol. Berchtold m Ferdinand sta Igro izgubila.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih   oglasov ob 6. url zvečer.
st i?0teiK,?S|č- brst* ul* Corradori £ oddaj!en 2 minuti od južnega kolodvora. Podpisani se vljudno priporočam slovenskim gostom, da se poslužtjo za prenočišče mojega hotela, kier jim je na razpolago več sob po jako nizki ceni. Svoji k svojimi
Kosič oblsk se pr,Poroča Hinko
Izurjene likarice se sprejmejo v tovarni perila, ponudbe na Edmund Kotzbek v Kranju. 1151—3.
Laška kuhinja
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino Teran iz deželne kleti Parenco.
POZOR ^ ^ krasnih predmetov K 3*95 i. s. 1 krasna •  ..................... prima pozlačena, 36 ur  _=
natančno idoča ura, najnovejša pariška oblika, z 3ietno garancijo, 1 prima pozlačena verižica, ,,ni'I,0,'’ i^8’ V f)rstan za gospode in 1 prstan za dame, amerik. pozlačen double, 2 , P°£ldt-ona z kamem, 2 mansetna gumba, novejša moderna oblika, amerikan. double patent, X broška m kravatna igla, najnovejša oblika, prima pozlačena. — Vsi predmeti so od 18. kar. zlata neločljivi in stanejo skupno K 3'95, po povzetju od
SEIDEL, ZETT r s. lca/vt (Oeeti	vrv-«.	15.
S&g-eiaaj strmet
P. Pečenko
se je zopet odprla
v ollei Scala lielvedere St 1
(prihod iz ulice Miramar).
Priporoča se svojim starim obiskovalcem in obenem cenj. občinstvu.
Naznanilo.
P. n. občinstvu vljudno naznanjam, da prodajam v Ljubljani edino samo Jaz
kočevski premog
In sicer na drobno 50 kg K 1-20, na debelo K 1*12. Opetovano se je že pripetilo, da so razni agenti ponujali strankam kočevski premog pod pretvezo, da so v moji službi. Zato izjavljam, da nima nihee pravice sprejemati zame naročil. V zalogi imam vedno tudi trhoveijskl premog.
Za obila naročila se priporoča s spoštovanjem
H. Strupi, Žabjek štev. 11
edina prodaja kočevskega premoga.
jiDonappaiaPCiPaaauntigoBpapopBo
Učenec
ali
učenka
ne spre? me takoj
M. Lilleg, spec. trgovina,
Spcd-nja ŠlšJsa,
bnppppaanpbpoDDonppppppppppa
Popolni šivalni stroj je le
„Singerjev*
Dobi se samo s tem izveskom in po upravičenih naših zastopnikih Ljubljana, Sv Petra cesta 4, Kranj, Glavni trg 119, Novo-mesto^ lekarna Bergman, Kočevje, Glavni trg 79.
tudi denar nazaj.
II
Ceniti bomo drago kupovali, ko se pa
vsako sredo in soboto
kupijo ostanki vsakovrstnega blaga za obleke in perilo, kakor štoli, sukiio, kontenino, šifoni, platno, porhant, volneno modno blago in drugo za skoro polovično ceno pri tvrdki
„Hermes“
brata Wokač
v Ljubljani, Šelenbugova ulica št. 5.
v prvem nadstropju
— (nasproti glavne pošte). — Primerna darila za Miklavža in božič! Pravkar došlo tez 10.000novih ostankov)
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne
aSrH,lii■*šolske družbe!
• -- -—
Kontoristinjo
Slovenko, z lepo pisavo sprejme takoj tovarna v Pragi Prosi se za prepise izpričeval iz meščanske in trgovske šole (ne originale
InLSG 28 n.lšarantin?) brez P°štlle znamke, vendar s priloženo -u ~ bJednj,c se Pr0S1 za izmeno dovoljenje staršev, da se sme služba sprejeti. Mesečna plaža K 80 - vožnja do Prag,? se povrne
urad Praga™2 P''°™ie P°d Sfp° ”Dali,,<>,' 18" restante, po5tlli
K«<11 posene sezljc pro^fam vse v moji zalogi se naliajajoee blago, kakor
klobuke, čepice, potrebščine — za modistinje —-
3P® zcLižaaaJ. ceni
MINKA HORVAT, modistinja,
Ljubljana, Stari trg štev. 21.
Vedno	.
= najnovejše
klobuke, cilindre, čepice, kravate, srajce, ovratnike, žepne robce, rokavice, nogavice, normalno trikot perilo prof. Jagra in dr., dežnike, galoše, palice itd.
Specialna, modna in športna trgovina za gospode in dečke
J. Kette
Ljubljana,
Fianca Jožefa cesta 3.
Damski paletoji
v vsakovrstnih barvah, 130 cm dolgi, najmodernejših fason od K 14 — naprej.
zz Raglani za gospode zr
najboljše izdeljave od K 20*— naprej.
Paletoji za deklice in dečke
najnovejših vzorcev od K 10’— naprej.
Največjo zalogo konfekcije za dame, deklice in gospode po priznano nizkih cenah priporoča
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-t^p
Moderne srafce, bele in barvaste,
tenninske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice i. t. d. vse v največji izbiri in najboljši
kakovosti po zelo skromnih in stalnih cenah
v modni in športni trgovini
P. Magdič, Ljubljana,
nasproti glavne pošte.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.	Rezervni fondi K 58,461.432*56. — Izplačane £5 ■ A ~WT H ■ A CC Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše odškodnine in kapitalije K 123,257.695*77. jjRPJLd./* W države z vseskozi slovansko-narodno upravo, vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z . manjšajočimi se vplačili.	Generalno zastopstvo v Ljubljani čigar bS msTlastni Gosposki ulici št. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kuiantneje. Uživa najboljši sloves, kodei posluje.
Pozor! Sjuejema tudi zavarovanja proti vlomskiiatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospeke.