PoMtmeaEiisi Številka IMn 2.	Poštnina	v	gotovini.
Št. 94.	V	Ljubljani,	v	soboto	19.	aprila	1924.	Leto	I.
MRODN
mm
• 1H»
' MBSal
JHf I
MT
UD/NIK
= Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. ; f	Mesečna	naročnina	r	?
I V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25. I
? Neodvisen političen list
Uredništvo: Wolfova ulica št. 1/3. — TeSeSmi 213. Upravništva: Marijan trg 8. — Telefon 44.
c........................................................9
1	Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po- tarifu.	;
•	Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. • l Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633.	I
h.......................*.........-......................a
Za Veliko noš 1324.
»Ali mislite, da so mosli ugasniti v tistih tisočerih srcih vsi plameni, ki so se nepozabne novem-berske dni leta osemnajstega strnili v tak ogromen požar?...*
Ivo Šorli: Zadnji val.
^Se pred desetimi leti so mnogi današnji nezadovoljneži praznovali Veliko n°2 kot simbolični praznik nacijonal-ne2a in političnega vstajenja slovenskega naroda. Praznovali so jo na Golgo-suženjstva v trdni veri, da mora tu-j našemu narodu zasijati solnce svo-ocle in lepše bodočnosti. Mnogi so se zavedali kljub tradicijonalni skepsi, da !e trpljenje edina pot do odrešenja, ki ic obenem poveličanje trpečih in v zmo-^v^očih...
h} Čeprav so bili ti »mnogi« samo g,a®j§ina, ki je pričakovala v temni no-’ 2ažari naša zemlja v svetem og-j. u °svobojenja, vendar niso vpraševa-sj a,i smejo upati in zidati bodočnost °Venskega naroda na simbolu praznič-se?a razpoloženja ob prihodu cvetlic Pomladi na košček zemlje, ki je ro-,]Ja Jurčiča, Gregorčiča, Tavčarja, Can-_arja, Zupančiča in druge slovenske ?°že z jasnim pogledom v bodočo svo-slovenskega naroda.
Niso vpraševali, kdaj pride vstajenje,
ker
so živeli v prepričanju, da vstaje-
Je mora priti, pa naj pride preje ali po-neie. Kakor ne vprašuje prepričan krist-lan, ali je Velika noč znanilka pomladi, 11 P® je pomlad predhodnica Velike n°či, tako so oni bjez vsakega sofizma Verovali v praznik slovenskega vstajenja.
In res je prišel ta praznik — ne spomladi, temveč v tistih motnih no-£emberskih dnevih leta osemnajstega, *o je beli srbski orel razprostrl svoja odrešujoča krila nad križem slovenske Golgote. In vsi — verujoča manjšina in neverujoča večina — smo "čutili takrat ^go življenja nad smrtjo! V trenut-bila pozabljena vsa gorja, ves kri-in vse trpljenje, kajti moč vsta-no '5.*e Poveličala čudežno našo žalost-ngp^^lost, ki smo jo videli le še kot bode 0 senco v žarkih nenadne svo-
cd n^02113^ smo svojo individualnost Vej,.rave do Soče v svetlejši in zaneslji-irrp i začutili smo, da je slovensko Va rt .^e* velike celote od Triglava do aria in kot del te celote smo sto-
bnmV ,ZVezo človeštva z zavestjo, da sod ?	• enoten južni del Slovanstva
van" Pr’ napredku in izpopolnje-^ kulture človeškega rodu...
zdelo tLStil1 zgodovinskih dnevih se je v ? je izginilo tradicijonalno so-Voi • ^i se je nakopičilo ob izbruhu i e z5 našo svobodo do vrhunca in Id	naše vstajenje. Zastopni-
“Ta^ske nesloge so v tistih dnevili z zen Jem Prid'Kovali slogo in ljube-®n- yse polno najlepših nad in načrtov a,° med nami, ki smo spoznali nerazdružijiVo celotowelike srbsko - hr-o " slovenske države.
r,u,To<ia.kmahl i« pozabila večina prazne vstajenja. Tradicija v zvezi z raz-Krojevalno silo vojnih furij je pregnala trenutno navdušenje. Po prazničnem razpoloženju so zavladala zopet stara srca in marsikdo od nekdanje verujoče
Se. Združil nezadovoljnežem. Premalo je bilo v njem one vere, dela čudeže, ki prestavlja gore in ojuf m ece k n°vemu lepšemu življe-
Dvom se je polastil src, dvom, ki so a vsejali v nas tisočletni sovražniki
S*e S-V°1?0,de in naSe«a ujedinjenja z Južnejšimi brati. Takrat je bila sveta oolžnost »ljiidskih voditeljev«, da razpršijo s svojo osebnostjo, s svojo vero n s svojim prepričanjem ta usodepolni a\om med narodom. Toda kako naj bi o storili, če pa sami niso imeli ne vere n).ne prepričanja! Njihove stare ambicije so jim bile več nego blagor ljudstva, ki je padlo v stare grehe in ni moglo več razločevati prave sreče od navidezne »n meglene.
Zato je šesta Velika noč slovenskega ‘ludstva le slab odsev prazničnega razpoloženja. Večina postavlja oo krivdi
Ugoden potoial nseilonaBness bloka
Kriza se bo morda zavlekla preko meseca maja.
Beograd, 18. aprila. (B) V poli- , tičnih krogih trdijo, da se vrne kralj v j Beograd šele v četrtek 24. t. m. iz Topole. To vest prinaša tudi današnja »Reč«, glasilo Pribičeviča. Vladar se udeleži lova v rudniškem in k ragu je v-škem okrožju, nakar odide v Arangjelo-vac. Opozicija je zaradi tega slabo razpoložena, ker to pomenja, da se konzultacije ne bodo mogle v pondeljek nadaljevati, kakor se je splošno mislilo, temveč šele po pravoslavnih velikonočnih praznikih, oziroma po 1. maju. Na ta način se položaj vedno zboljšuie v korist nacionalnega bloka. Kralj bo gotovo še sprejel nekatere politike v avdienco, ker se bo, zlasti po zadnjih izjavah Radiča, položaj izpremenil. V vladnih krogih pravijo, da se bo razčistil šele tekom meseca maja.
Beograd, 18. aprila. (B) V radikalnih krogih so prepričani, da se bo vladna kriza, če ostane kralj do četrtka v Topoli in bo moral nadaljevati konzul-tiranja v maju, raztegnila čez ves mesec. Dokler je vlada v krizi, ni nobene nevarnosti od parlamenta. Glavno je, da skupščina ne dela in da se radičevslci mandati ne verificirajo. Treba je delati na to, da tako proti koncu meseca maja pride do volilne vlade Pašič - Pribičevič in da se na ta način volitve razpišejo na jesen.
Beograd, 18. aprila. (B) V Beogradu z velikim zadovoljstvom komentirajo simpatično pisanje češkoslovaških listov o sedanjem političnem položaju v naši državi.
Ministrski svet.
Spor z Romunijo. — Pogajanja z Italijo. — Reparaeijska koruza za Slovenijo. — Podpora oškodovancem po poplavah.
Beograd, 18. aprila. (B) Nocoj od 5. do 8. ure se je vršila seja vlade, ki je bila po večjem delu posvečena političnemu položaju. Zunanji minister dr. Ninčič je poročal o razmejitvenem sporu med nami in Romunijo. Vlada je sklenila, da počaka na mnenje romunske vlade v tem vprašanju, ki ga bo izrazila po svojem romunskem poslaniku Emandiju. Ta namreč na nujen poziv svoje vlade jutri odpotuje v Bukarešto. Ko se vrne, bo vlada končno sklepala o tem vprašanju.
Vlada se je bavila tudi z vprašanjem pogajanj z Italijo. O stvari je poročal trgovinski minister dr. Križman. Pogajanja so sedaj začasno prekinjena, dotlej, da vlada izdela navodila za delegate za nadaljno delo pri pogajanjih.
Nato je bilo odobrenih ve: kreditov za posamezne resorte, med drugim tudi krediti za podporo onim. ki so bili oškodovani po povodnji.
Ministrski svet je odobril med drugim tudi nekaj kreditov za popravo poti, ki vežejo Srbijo in Cmo goro. Nato je prišlo na vrsto vprašanje razdelitve
žita, ki ga dobi naša kraljevina od Bolgarske na račun rekvizicij. Vlada je dobila namreč iz Sofije uradno obvestilo, da sta danes odplula iz bolgarskega pristanišča Varne za Jugoslavijo dva parnika s 480 vagoni žita. Od te množine je dal ministrski svet 300 vagonov na razpolago monopolski upravi, ki ga bo razdelila med sadilce tobaka kot predujem. Ti producenti ne bodo takoj plačali žita, ampak šele takrat, ko bodo tobak prodali upravi državnih monopolov. Teh 300 vagonov je izključno določenih za Dalmacijo in Hercegovino. Ostanek 180 vagonov se razdeli mec’ pasivne kraje v Srbiji, Sloveniji in Hrvatski. V Srbiji dobe bolgarsko žito posebno oni, ki so prizadeti od poplave. Vlada je med te ljudi doslej že razdelila kot nujno pomoč pofdrugi milijon dinarjev. Sedaj je odobrila predlog ministra za poljedelstvo in vode, da more iz proračunskih postavk za popravo poti uporabiti potrebne vsote za popravo onih poti in cest, ki jih je povodenj pokvarila in mestoma popolnoma razdejala.
Fin. minister o drasinjskih dokladah
Beograd, 18. aprila. (B' Uredba o novih draginjskih dokladah državnim nameščencem je bila še včeraj podpisana, takoj potem, ko jo je odobril ministrski svet.
Finančni minister dr. Stojadinovič je izjavil o novih draginjskih dokladah uradnikom, da se je dala le na ta način hitro rešiti ta v resnici neodložljiva zadeva. Ker je podala vlada ostavko, se ne more baviti z vprašanji, ki zahtevajo daljšo proučavanje in razpravljanje Zato je s hitro uredbo začasno uredila prejemke aktivnim državnim nameščencem. Doklade upokojencem se niso mogle urediti s to nareabo. Potrebno je. da se njihovo vprašanje uredi s posebno uredbo, ki mora priti pred finančni odbor skupščine; ker pa parlament ne deluje, se je morala ta zadeva zaenkrat odgoditi. Odložiti se je morala tudi rešitev vpra-
šanja o podpori invalidov, kakor tudi o prejemkih duhovnov. V najkrajšem času se predlože ministrskemu svetu trije tozadevni zakonski predlogi. Izplačilo invalidom bo vlada vsekakor kmalu sama rešila', ker je dobila zato potrebno odobrenje od narodne skupščine s finančnim zakonom.
Glede razlike prejemkov državnih nameščencev po starem in novem zakonu, t. j. za čas od 1. oktobra 1923. in 1. majem 1. 1., s katerim dnem stopijo nove dravinjske doklade v veljavo, je izjavi! dr. Stojadinovič, da vlada ni mogla tre-notno rešiti te zadeve, ker predstavlja ogomen izdatek. Zato je bil izpuščen člen 29. uredbe o draginjskih dokladah. S posebno naredbo se bo rešilo vprašanje naknadnega izplačila razlike. To naredbo bo izdala vlada v najkrajšem času.
Trgovinska pogajanja z ItaBiiOa
Beograd, 18. aprila. (Z) Proučavanje načrta trgovinske pogodbe med našo kraljevino in Italijo je končano v prvi sekciji gospodarske konference. Vendar pa se niso spravila v sklad gotova vprašanja in so se zato odložila za kasneje, da razpravljata o njih obe delegaciji, čim dobita potrebna navodila od svojih vlad. Naša delegacija je predložila vsa sporna vprašanja zunanjemu ministru dr. Ninčiču in trgovinskemu
ministru dr. Krizananu. Posvetovanja so se udeležili tudi pooblaščeni delegati za pogajanja z Italijo dr. Rybar, Kukič in Todorovič. Na koncu te seje je prisostvoval rapravam tudi italijanski poslanik Bodrero. Danes dopoldne je imela sekcija za ureditev prometnih vprašanj sejo, katere se je udeležil tudi naš prvi delegat za prometna vprašanja, inšpektor prometnega ministrstva Avra-movič. Ta konferenca je veljala izključno spornim vprašanjem v prometni komisiji.
svojih »voditeljev« za vstajenjem vprašaj, ker se ne zaveda več prestanega trpljenja, ker je pozabila na svojo Golgoto.
Toda mi vidimo za vstajenjem močen klicaj, ker je vstajenje za nas razodetje, življenja, ki ga hočemo živeti skupno z brati od Triglava do Vardarja. Premagali smo smrt in sedaj moramo premagati še one sorta« »tanke ned bra-
Fašisti ne tn&reio naiti predsednika
za parlament.
Rim, 18. aprila. (T) Vladni krogi se zelo trudijo, da bi našli parlamentarca, ki bi odgovarjal zahtevam sedanjega položaja in hotel prevzeti mesto predsednika nove zbornice. Prejšnji predsednik de Nicola, na katerega je vlada z vso gotovostjo računala in ki uživa velike simpatije pri vseh poslancih, se je tik pred volitvami odpovedal kandidaturi na fašistovski državni listi. Mussolini je vplival na sedanjega ministra
za kolonije Federzonija, da bi sprejel mesto zborničnega predsednika. Toda Federzoni je ponudbo odklonil. V zadnjem času se mnogo govori o bivšem, ministrskem predsedniku Salandri, ki bi prišel vpoštev za to važno mesto. AH tudi Salandra bo baje odklonil.
Zdi se, da se je napetost med Vatik% nom in vlado zaradi papeževega daru porušenim katoliškim domom nekoliko polegla.
ti, ki okužujejo razvoj našega novega poveličanega življenja...
In če tudi bi ugasnili vsi plameni tistih novemberskih dni, se nam ni treba bati za bodočnost naše svobode, kajti — »iz st c mlajših, iz src najmlajših že spet sili tisočero zubljev na dan...« in novi plameni bodo oznanjevali vstajenje slovenskega naroda,
Ivan PodrJal,
Hazmes8© na krškem.
Atene, 18. aprila. (B) V vsej Grški je bilo proglašeno obsedno stanje, ker je vlada odkrila zaroto proti sedanjemu stanju. Aretiranih je 18 višjih častnikov. Zapleteni so v zaroto mornariški in drugi častniki, ki so hoteli preprečiti ustvaritev republike in Izvršitev plebiscita. Vodja zarotnikov je zopet s Peloponeza Zarotniki so, ka-ko<- se trdi, nameravali predsednika vtede Papanastasija o priliki njegoveg^ potovanja po Grški prijeti in zapreti.
Obsedno stanje bo trajalo vse dotlej, da se položaj popolnoma ne razčisti in repi iblika utrdi. Uvedena je tudi stroga cenzura in mnogo listov izhaja, ki imajo prazne cele strani.
Beograd, 18. aprila. (B) Dane? šc-le so dospele v Beograd vesti o sr/lošnem rezultatu ljudskega glasovanja v Grčiji. Za republiko je glasova^ 758.742, proti republiki in za monarhijo pa 325.322.
Liubilanski S. K. „PrImerle“ v Trstu.
Trst, 18. aprila. (T) Na velikonočno nedeljo igra na igrišču pri Sv. Ivanu ljubljanski športni klub »Primorje« s tržaškim športnim klubom »Ede-ro«, v pondeljek pa pri Sv. Andreju s športnim klubom »Ponziano«.
V tržaških krogih polagajo na to nogometno tekmo veliko važnost ne samo iz športnega stališča, ampak tudi sicer, ker je to prvi slučaj, da nastopijo
slovenski in sploh jugoslovenski športniki v Italiji in zlasti v Trstu. Posledioa je pač sklenitve sporazuma med Jugoslavijo in Italijo. Športni klub »Primorje« je v tržaških športnih krogih n% zelo dobrem glasu. »Edera« je sestavljena samo iz republikancev, »Ponzi-ana« pa, ki velja za najboljše tržaško moštvo, iz bivših komunistov.
kombinacije.
Beograd, 18. aprila. (B) Tekom praznikov pride v Beograd naš pariški poslanik dr. Spalajkovič. V političnih krogih se trdi, da pride v Beograd tekom krize, ker je baje kandidat za zunanjega ministra v Pašič-Pribičevičevi volilni vladi.
Beograd, 18. aprila. (Z) Te dni pride v Beograd naš berlinski poslanik Balugdžič. V informiranih krogih spravljajo njegov prihod v zvezo z razpletom krize.
M
IZJAVA NASTASA PETROVIČA.
Beograd, 18. aprila. (B) Nastas Petrovič, ki se je o njegovem držanju v opozicijskih krogih najrazličnejše govorilo, je v »Novostih« dal naslednjo izjavo: Zadnje dni so v mnogih beograjskih listih izšle notice o meni, o mojem političnem nastopanju, o nekakih sestankih in razgovorih s političnimi ljudmi in o nekakih domnevanjih o mojih obljubah in izjavah. Vse to, kar je v teh noticah, je neresnično. ‘Vse moje kretanje bo javno in odkrito. Ce bom dal kake izjave, jih bom dal javno in s svojim podpisom.
VODE PADAJO.
Beograd, 18. aprila. (Z) Naraščanje vode se je ustavilo, reke so celo začele polagoma padati. Včeraj je bila Sava pri Beogradu za pet centimetrov nižja kakor pri hudi poplavi 1. 1858.
NOVI NEMŠKI POSLANIK V BEOGRADU.
Berlin, 18. aprila. (K) Predsednik nemške republike Ebert je imenoval dr. Oldhausna za nemškega poslanika v Beogradu.
Madžarski parlament sprele! sanacijski predlog.
Budimpešta, 18. aprila. (Madžarski dopisni urad) Ob pol 1. ponoči je bila otvorjena seja narodne skupščine, na kateri je bila v tretjem čitanju sprejeta sanacijska predloga. Nato se je zbornica odgodila za nedoločen čas. Poslanci so ministrskemu predsedniku grofu Bethlenu priredili živahne ova-
cije.  ______________________________
VREMENSKO POROČILO.
Dunaj, 18. aprila. Napoved za 20. aprila. Preče! oblačno In hladno, brez posebnih padavin: kesneia f.boi;ianj«.
Konflikt radi ameriškega priseljeniškega zakona.
W a s h i n g t o n, 18. aprila. (T) Senat Zedinjenih držav je sprejel s 53 proti 25 glasovom nov zakonski načrt glede priseljevanja, na podlagi katerega se odstotek priseljencev zniža na 1 odstotek za vsak posamezni narod. Za podlago služi ljudsko štetje iz 1. 18w;
Pariz, 18. aprila. (K) »Chicago Tribune« poroča o konfliktu senata predsednikom Coolidgejem, v katerep? stoji največji del republikancev in tu^i precejšnji del demokratov na strani Coolidga. Ti nameravajo vložiti veto proti sklepu senata, s katerim so^Ja-ponci izključeni od priseljevanja. Cela vrsta velikih časopisov v New Yorkh in Chicagi zagovarja ta vela. Vprašanje je dobilo nacijonalno važnost.
Tokio, 18. aprila. (T) Ministrski predsednik je izjavil, da ni prepoved priseljevanja Japoncev v Zedinjene države nič novega za Japonsko, ki se ni nikoli vtikala v notranje zadeve Arne* rike, še manj pa v njeno zakonodajo. Japonska je samo prosila za koncesijo, čije zavrnitev pa ji seveda ni rav^o ljuba. Kljub temu pa ne bo japonski rod nikdar pozabil finančne pomoči Amerike ob priliki zadnjega potresa.
Vprašanje Besarabije.
Stockholm, 18. aprila. (K) Litvi-nov je izjavil, da bodo sovjeti na afl-gleško-ruski konferenci v Londonu spravili na dnevni red vprašanje Besarabije. Sovjeti bi smatrali zvezo kake države ob ruski meji z Romunijo za nezdružljivo z ohranitvijo dobrih od-y>-šajev. Vsako materijelno ali moralično podporo Romunije v besarabskem vprašanju pa bi smatrali za sovražen akt proti sovjetom in za soudeležbo na zasedbi sovjetskega ozemlja.
poročila.
K)
Curlška borza je sporočila svojim abonentom, da prekine z delom do 22. t. m. Radi tega se je vršila na beograjski bc$ai posebna prodaja deviz in valut po staaiu paritete v četrtek.	»v
Beograd, 18. aprila. Devize. Dno«) 0.1141-0.1143, Budimpešta 0-0.12, Ženeva 1421—1422, London 351.80—351.00. MSao 358.60—0, New York 80.65—80.70, Part* 507—509, Praga 238—239, Solun 150-*s0. Valute. (Zaključki): Dolar« 79.50. češkoslovaške krone 238.	il*
Orta!s 1f"r?.e so fcUe danes na veli« oeiok zatv&ricae.	t
£
Za naše želesaltepl©.
Včerajšnje »Jutro« je čutilo potrelx> posvetiti slovenskim železničarjem več notic in celo poseben članek. Usoda je f hotela, da je bil ravno včeraj veliki pe-jtek. Zlasti radi tega je članek nad vse lepo zaokrožen strogo v »partijske« svrbe!
Zakaj južni železničarji še niso prevedeni, je znano. Glavna krivda zadene ravno gospode demokrate. Radikalna vlada je ratifikacijo rimskega akorda hotela izvesti najprej v finančnem zakonu za leto 1924,25; to namero je 5. sekcija finančnega odbora odklonila. Največ zaslug za to> sta imela po pisavi »JigTa« dva demokrata gg. dr. Kuma-nndi in prof. Reisncr. V finančni zakon za ^dvanajstine januar — marc 1924 je zoppt vlada vnesla ratifikacijo, kar sta ■f{jtqtako preprečila gg. dr. Kumanudi in c cof, Reisner. »Jutro« je pisalo veliko
o
jčer je radikalna vlada torej propadla v finančnem odboru, s svojim stališčem po jL: slugi najožjili pristašev »Jutra«, ‘•ta,ministra gg. Ninčič in Kojič dne 29. U, ,^924 jrredložila narodni skupščini irosijben zakonski predlog o ratifikaciji rim.^kega akorda. Ta predlog je bil do-tisl^n zadnje dni meseca marca. Vsled kriz^ ni bi! stavljen na dnevni red. Pač pa 'je novi minister g. dr. Popovič vnesel ta zakonski predlog z malimi modulacijami v finančni zakon zadnji dan, ko Je finančni zakon bil sprejet v plenumu‘harodne skupščine in sicer čisto na korfeu zakona pod §§ 279 — 285. Finančni ibdbor je poprej tako ratifikacijo potfovno odklonil. To je resnica!
Glede prevoda pa je resnica ta, da se komisija za ljubljansko direkcijo ni mogla sestaviti radi tega, ker morajo biti pajprej prevedeni člani te komisije. Po jtakonu o prometnem osobju se
prevedba teh članov, višjih uradnikov, (ravnateljev in načelnikov oddelkov) izvrši s kraljevim ukazom v Službenih Kovinah. Vprašanje je, ali sploh more iziti imenovanje — prevedba s podpisom kralja, dokler je vlada v dernisiji? Ali bo kralj podpisal imenovanje vodilnih uradnikov direkcije in predlog mi-! nistra v dernisiji? Ali nam pojasni to ! gospoda pri »Jutru«?
Da se avans državnim železničarjem ni izplačal, je krivda tudi drugje, kar gotovo gospoda pri »Jutru« dobro ve. Glavna kontrola lit zakon o računovodstvu je tudi tukaj, katera mora tudi samostojni demokrat spoštovati. Tudi intervencije so se izvršile, najbrže brez 'referatov, a vprašanje je, ali so te intervencije bile izvršene v korist celokupnosti ali pa posameznih partijskih izvoljencev! Mogoče bo »Jutro« po praznikih tako prijazno in dalo pojasnila! Potrebna bodo taka pojasnila v najkrajšem času;, o tem naj »Jutro« nc dvomi, ker »led je prebit«.
M koncu bi opozorili še gospode od »Jutra«, da so bili do pred 4 tedni največji nasprotniki prevzema južne železnice na podlagi rimskega akorda in so pripravljali teren in zbirali materija!, da za vsako ceno preprečijo ratifikacijo tega akordi, češ da oškoduje najvitalnejše interese Slovenije. Od kod ta l*re-vrat? Mogoče je v skladu s člankom, v katerem odkrito napadajo one, s katerimi sede skupaj v vladi in sicer celo po njih milosti. Taka morala za velikonočni teden, zrasti na veliki petek, pač najjasneje govori o veliki ljubezni gospode okoli »Jutra« do slovenskih železničarjev. Ti si bodejo to dobro zapomnili.
Železničar.
: Petdesetletnica ° dsr. MUllerja.
Mariboru siavi letošnje velikonočne prasypike svojo 50 letnico eden naših odličnih narodnih prvoboriteljev. odvetnik dr. Fero Miiller.
JDr. Miiller je bil rojen 21. aprila 1874 kot sin meščanskih starišev v Borovljah rta Koroškem. Delil je usodo svojih roiakov ter bil prisiljen posečati nemške ljudske in srednje šole. Narodni čut pa je vzplamtel že v mjadem otroku, uprl se je že v ljudski spii. ‘da se ga vpiše med nemške učence. V svojih vseučiliščih letih je začel velikopotezna narodno propagando tako v okvirju delovanja Ciril Metodove družbe, kakor tudi na političnih shodih. Po dokončanih prav-niškgi študijah se je dr. Miiller najprej posvetu sodniški karijeri. dokler se ni nastanil 1. 1007 kot odvetnik v Celovcu.
pisarna dr. MiiUeriu v Celovcu ji bila sred&če naprednega slovenskega življa na Korejskem. — Od tu sc je vodil boj za pravice ^našega naroda v Soli in uradn, od tu je izhajal ves odpor slovenskega življa, med vojnp proti Avstriji in njeni armadi. —-J asm) je, da sta bila vsled tega eksistenca m ziyljer,ja dr. Miilierjo vedno težko ogro-žetuk
Rrišlo je osvobojenje. Dr. Miiller je bil z urednikom »Mira«, Smodejem, prvi. ki je uasl&pil v Celovcu lavno in Pripravita! tla za n^šo državo. Ko pa je bil začetkom decembra 1918 nekoč pozvan od Narodne vlade v« Ljubljano, so mu Nemci z obranili po-vratak v Celovec, izročili njegovo pisarno nemškemu substitutu in Volksrvehrovci so mu jy;i belem dnevu oplenili pisarno, odnesli vse ajte in knjige in mu tako povzročili milijonto škodo. Odškodnine še do danes ni dobCpobene.
Rf. Mulier se je tudi v naši državi po-svetiLedlnole delu za osvoboditev Korqške. Po ptobiscitu se je nastanil kot odvetnik v Mariboru. Težka izguba pa ga ie zadela letos, Rp mu je umrla hčerka-edinka, 19 letna Danteji. Ta nezasluženi udarec usode je za njega.tako krut, da ga ne more preboleti in je vgjed tega stopil zadnje čase bol! v ozadje, Ifr. Miiller je kljub težkim življenskim borbfrn danes mladeniško svež In pulzlven. Želeti je, da si kmalu odnomore od težke družinske izgube, ker more sedaj, ko stoji
v	naftepši moški dobi, še mnogo koristiti državi ta narodu. — Kličemo mu v imenu slovenje javnosti: Še mnoga leta.
Koce JuTe:
Politim® tališče.
Tu se hočemo pečati v prvi vrsti s sve-tovnc-političnim težiščem. To naan pove, kateri teritorij, oziroma katera država ima vodjhio vlogo v svetovni politiki.
Kdor le malo zasleduje ;x>tek svetovne politike, poreče takoj, da se današnie svetovno politično težišče nahaja v Ameriki (U. S. A.) Če sc vprašamo, zakaj je tako, si prav lahko damo odgovor; pomisliti je samo treba, da je politična moč otrok gospodarske moči in ne naroda. Vse države
—	zmagovalne in premagane — so bile-udarjene od svetovne vojne: edino Ameriki ie svetovna volna prizanesla. Toda še več! Vprav svetovna vojna je dvignila Zedinjene države nad druge ter jim dala v rok« odločilno vlago. Vse entenfcne države so naročale vojne potrebščine v Ameriki ter se zadolžile za ogromne vsote. Z gotovostjo sicer lahko rečemo, da ti dolgovi ne bodo nikoli docela vrnjeni, toda to pomeni gospodarsko in s tem politično odvisnost L v rope od Amerike.
Da pa ie Amerika danes tako močna, ji je v prvi vrsti pripomogel položaj Rusije. Znano je. da ie Amerika v svetovni volni nadomestila Rusijo m jo nadomestuje se danes. Statistika nam pove. na roma še vedno vsak mesec na milijone funtov zlata iz relativno že na zlatu revnih evropskih bank v Zedinjene države. In največ zlata gre za pšenico, torej za kruh, ta to predstavlja 'koro popolnoma pasivno trgovino s strani Evrope. Toda Amerika ni igrala te vloge pred svetovno vojno, ker ni mogla konkurirati z Rusijo. Glavna opora za današnjo pozicijo Amerike je v odsotnosti Rusije na svetovnem trgu. Povdaril sem v pr-
vi	vrsti gospodarski moment kot jx>goj politične moči. Pod teta vidiko-tn moramo soditi tudi uspehe svetovne vojne, ki se je vršila predvsem iz gospodarskih razlogov. In Amerika je v tem oziru največ odnesla. To nam najjasneje dokazujejo valute; niti angleški tani, niti francoski frank se nista mogla obdržati na predvojni višini, vsaj so celo valute nevtralnih držav trpee in še trpijo. Toda amer ihanski dolar je ravno tako aJi pa še bolj trden kot prej.
Da pa je ravno stališče Rusije za Ameriko bistvene važnosti, da se Amerika tega tud! zaveda in da ona radi tega lahko vpliva na svetovno-političeii položaj, podprem s sledečim: Znano je, da je Rusija v zadnjem
časa začela pospeševati izvoz — kar je v j Ameriki vzbudilo takoj ljubosumnost.
Mimogrede omenjeno, je Rusija orisi- i Ijena pospeševati izvoz; vladi je bilo nam- 1 reč ie teško obdržati červonec na ziati podlagi ta je Tadi tega začel padati. Toda IKmiisliti je. da je sedanji izvoz Rusije v primeri z onim pred vojno naravnost ničnosten. Toda že to malenkostno izvažanje Amerikance skrbi. To vidimo iz sledečega: dne I. aprila t i. je izjavil predsednik trgovskih zbornic Zedinjenih držav Barnes, da zastavlja vse svoje moči. da bi Amerika ugodno vplivala na Nemčijo v prašauju reparacij (Poruhrje). Po njegovem mnenju se i da le tako zboljšati nemška valuta, ker bo nemški kupec potem lažje trgoval z Ameriko. To je predvsem za araerikanske poljedelce važno, za katerega je Nemčija najboljši odjemalec. Sedaj se pa pojavlja nevarnost, da jim prevzame tega odjema1ca Rusija, katere vlada je začela pospeševati izvoz. V zvezi s tem se veliko razpravlja o trgovinski pogodbi z Nemčijo, s katero naj bi se povečala kupna moč Nemčije in tako bi mogli Amerikanci vsaj nekoliko paralizirati rusko konkurenco. Predsednik Coolidge sicer ni preveč naklonjen tej trgovinski po- , godbi. Ce pa bo ta pogodba predrla in če j se bo vplivalo tudi na Francijo, da popusti v prašauju reparacij, zavlsi v prvi vrsti od ameriških gospodarskih in industrijskih krogov. Več trustov, med njimi tudi Standard Oil Company. so za izpraznitev Poruhrja in za trgovinsko pogodbo z Nemčijo. Kakor se pač Amerika odloči, tako se bo zgodilo. Francija se ne more upirati pritisku Zedinjenih držav, ker ie od njih v gospodarskem oziru preveč odvisna. Res je, da Anglija ni mogla prisiliti Francije, da popusti v pra-šaniu reparacij, toda Amerika ima v to svrhi močne gospodarske represalije.
Na vsak način tvarn pa prav sedaj živahno se razvijajoče diskutiranje o Nemčiji dokazuje, da se Amerika zaveda, kako lahko vpliva na gospodarski ta politični položaj v Evropi. Da pa tega ne dela iz ljubezni do Nemčije, temveč radi svojih gospodarskih interesov vsled bojazni pred Rusijo, ta lahko mislimo. Tako vidimo, da America predvsem računa z Rusijo. Amerika je danes na višku svojega razvoja, vsaka država na svetu si skuša dobiti njeno naklonjenost. Rusija se razvia počasi ta bo zavzemala vedno večjo v'o so v svetu. Prvi korak bo, da bo izpodrinila Ameriko z žitnega trga, ter v dobavi potrebnih suro viti ta kovin za industrijo. Dunajski velesemenj je pokazal, da se ruska industrija prav lepo razvija ta da ima poleg tega na svojem kompaktnem ozemlju vse razloge za napredek. Kolikor bolj bo napredovala Rusija v gospodarskem in zato tudi v političnem oziru, toliko bolj se bo manjšal gospoda rsko-politični vpliv Amerike Amerika je že sedaj tako razvita, da velik dol svojih produktov sama porabi ta se bo nien eksport vedno bolj krči!.
Danes se veliko govori o Pauarnerfki m PanevropL Lahko rečemo, da je bistvo tega vprašanja na eni strani Rusija m na drugi strani Zedinjene države. Če Couden-hove Kajergi — propagator panevropske kleje — pravi da ho imela v Panasneriki Uruguajr ravnotako en glas kot Zedinjene države in v Pazi evro pl Avstrijska republika ravno tako en glas kot Rusija. To je sicer teoretično mogoče, v praksi pa bo vendarle odločevalo samo to, kdo tistim glasom stoji. Močnejši bo vedno odločeval in vplival na slabšega. Tako bodo v Ameriki dirigirale pot svetovne politike Zedinjene države, v Evropi bo pa najbolj važna vloga Rusije. Zedinjene države zato. ker druge ameriške države • nimajo velike odpornosti, ker so, v njih po večini elementi mešancev, nemirni in nenavajeni discipline. Rusija zato, ker so v Evropi uaciionaino-poiitične tradicije premočne, da bi se več evropskih držav združilo v trajno enoto ali vsaj zvezo. Tako bodo odločevale v Ameriki Zedinjene države. v Evropi pa Rusija. Gospodarska zmaga bo vrgla politično težišče enemu v roke.
Sanacija Evrope je brez Rusije popolnoma nemogoča, Vprav radi nje je nastala v evropskem gospodarstvu velikanska vr-zei. To pa je vrglo Evropo v popolno odvisnost od Amerike. Ce se torej Evropa hoče popraviti, mora Rusija dobiti staro veljavo.
Če smo tukaj imenovali Rusijo se samo ob sebi razume, da sl nismo pod tem predstavljali sedanjega ali tudi kakega drugega režima. Moč države namreč ne leži čisto v rokah vladajočih, nego boli v ljudstvu, v njegovi zdravi ta krepki sili ter v naravnih pogojih. To vse pa Rusija — ali Pa če hočete — Sojuz socijalističnth sovjetskih republik — tudi ima.
H koncu se ozrimo le nekoliko v zgodovino. Politično težišče je romalo od vzhoda proti zapadu, od Perzije in preko Aten in Rima v zapadno Evropo: v Rusiji ali še bo:j proti zapadu v Ameriko. Šlo je za enkrat v Ameriko, toda Rusija bo dobila vlogo — ki ji gre!
P©nialli*slka iwem.
Ko je prišel španski kraij v Rim, so fašisti glasno zaklicali: Naš je triumf, ker pod našim vodstvom bo osnovana paulatinskff zveza in Italija bo svetovna sila.
Pa triumf je bil prezgoden. V Španiji ni našla Italija one opore, ki jo je želela m tanžerska blamaža je to nesporno dokazala.
Nato je sledil umik Rumunije in odpoved obiska romunskega kralja v Rimu.
Sedaj pa prihajajo še žalostne vesli iz Južne Amerike in to kljub temu. da je odšla tja posebna agitacijska ladja »Itaiia« in da je na delu vsa bogato podprta' italijanska propaganda.
Ob priliti imenovanja D' Annunzija za princa Snežniškega je namreč priobčil vodilni argentinski list »La rajon« z dne 16. marca sledeč članek, ki ga prinašamo v dobesednem prevodu, obenem s karikaturo, ki jo je objavi! list.
Cianek se giasi:
... in pa šs princ povrhu.
Zdi se nam — in Bog nam je priča, da mu ne manjka domišljije niti nemalo fantastične ' ambicije — da že ničesar več ne manjka Gabrijelu D’ Annunziiu, božanskemu pevcu latinske nemirnosti; njemu, ki je bil v svojih miadih letih mladosten in scrkljan ljubček slavne in zreie F.ieonore Duše in Iti je sedaj na stara leta dostojanstven in podložen ljubček lepe in mlade Lojzke Bakarice. Ničesar več mu ne manjka: Njegovo Veličanstvo Viktor Emanuel III.. kralj Italije, mu je podelil naslov princa: principe de Montenevoso:
Izdaja njegovih zbranih del- — ki bo tipografski brez dvoma okrašena po najbolj pročiščenem okusu a la renac miento — bo že podpisana od — principa de Montenevoso. Zbrana dela principa de Montenevoso, jx> 100 lir vsaki zvezek!
Sedaj je že: fašistovski dostojanstvenik, eksvojskovodja — osvobodilec Reke. turški general, tesen prijatelj sovjetskih vodij, tovariš visokih vatikanskih dostojanstvenikov, diktator pomorščakov; zaupnik Mussolinijev, pisec brezštevilnih in čudežnih pesmi, dražestnih in srčkanih novel, oče grozansko tankočutnega sloga, v katerem zveni večina neizraznih glasbenih viž. Je avtor straho-
Buenos Aires, dne 23. marca.
vitega protesta radi izgona (Juanoma. In je principe de Montenevoso.
Kot pesnika, kot književnika in kot možakarja, ki je znal živeti, bo težko kdo dosege! tega človeka, v čegar rpožganih je nemirnost razvila svoja glašovita krila. Ni (iih mnogo, ki bi se mu mogli postaviti po bosu, kot možu dejanja in profesorju samoobože-vunja. Ampak kot princ se nam pa zdi malo premiad. Princi so kot \iito, ki potrebuje leta iti leta da dozore. Celo princi de Monte-nevoso.
Poleg pesnika D’ Annunzija, poleg D’ An-nunzija dejanja; D’Annunzija osvojevalca življenja se . malokdo more postaviti. Ob D' Anmmziju principu de Montenevoso se pa morejo nasmehniti z lahko škodoželjnostjo razni Coione, Orsiniji. Doriji, Aldobrana-dini. Chigi itd.
Zato ostane neodpustljiva napaka, da so človeku, ki je prvak v tolikih drugih prin-cipalnih stvareh, podelili principal pa da mu se autentični. t. i. starodavni princi morejo smejati.
Ampak, božanstveni Gabrijel ie potreboval za svojo domišljavost, da mu je krona Italije napravila heraldičen (»grbast«) po; klon. Vojvodstvo je bilo zanj premalo. Zanj bi se mogla ponoviti deviza Robanov, ki so odklonili naslov »Kralji Francije«, ker je ena gospa tega rodu rekia: »Kraljica biti ne morem, princesa je premalo, ostajam torej Rohanka.«
Božanski Gabrijel kralj ne more biti. Moral bi biti preponosen ponižati se princa, moral bi ostati — pesnik. Sedaj je pa ravno tako kot če bi sc soglasil. da ga na-rede za ministranta, ker ue more biti kardinal. Na nesrečo je častihlepnost slaba stran pesnikov. D’ Annunzija, Iti }e že sit časti, so vse časti pustile hladnega. Bilo ie potrebno, da mu pretrese živce eno pošege-tanje. kakoršnih je še malo na svetu. In dobri kraij Viktor Emanuel ga je pošegetaj tako. kot malokateroga smrtnika, ter mu dal nekoliko pester, nekoliko odličen in nekoliko zastarel naslov principa de Montenevoso. Tako da ni Kraljevsko Visočanstvo. Komaj Ekseienca bo! Ampak: po izložbah knjiga' rcn se pojavijo reklamni lističi z napisi1 »Zbrani spisi principa de Montenevoso«, P® 100 lir zvezek. In misel na to je ono, kar nas dela nepotolažljive.
Konferettca med Anglijo in Rosijo.
Medtem ko so obrnjene oči sveta v Pariz, kjer se odigrava zadnje poglavje odškodninskega problema, so se sestali v Londonu angleški in ruski zastopniki, da urede medsebojne odnošaje.
Ko je Macdonaldova vlada priznata sovjetsko Rusijo, so angleški poslovni krogi očitali, da je zamudila najugodnejšo priliko za uveljavljenje angleških zahtev po priznanju predvojnih dolgov. Macdonald pa je že tedaj predvidel skupno konferenco za ureditev teh vprašanj, ki so neobhodno potrebna za vzpostavitev predvojnih odnošn-jev med obema državama. Konferenca bi
se morala vršiti že pred enim mesecem, bila pa je preložena, ker ni še bii pripravljen zadosten materijah Angleška trgovska zbornica je medtem predložila angleški vladi svoje zahteve, v Rusijj pa so vedno boli občutili potrebo inozemskega kapitala. Razlogov je bilo torej na obeh straneh dovoli za medsebojna pogajanja.
Konferenco je otvoril angleški ministr* ski predsednik Macdonald. V svojem govoru je naglasil, da je konferenca avtomatična posledica priznanja ruske vlade s strani Anglije. Zanimive za presojo pozitivnega uspeha konference so njegove • nadaljne i*'
9RSS-
Sl
Prosveta.
PEVSKIM ZBOROM!
to ponosom lahko zrete na svoje do-redniije delovanje, vsi vi naši pevci, ve naše pevke in vi pevovodje, ker stal! ste vedno v prvih vrstah narodnih in prosvetnih borčev. V zadnjih težkih desetih letih je bila/posebno vam v veliki meri poveriena vzvišena naloga propagatoriev nacijotialne ideie in čuvarjev srčne kulture med narodom., Vršili ste jo zavestno in uspešno. Saj )e bila tedaj, ko sta morala tožba in up ostat) neizgovorjena v srcu. vaša pesem edini, glasnik naših teženj In želja. In v naslednjih letih prevladujočega maierijalizma, ko so hotele v narodu ginevati etične dobrine, ste bili ponekod zopet vi edini, ki ste lužili v svojih zborih plemenite ljudi z uam#Ksm, da s pesmijo gojite in prepovedujete plemenitost.
Gt ko sta bili narodu ti dve svetinji z vašo pomočjo očuvani, ste tudi vi mlajši zbori takoj doumeli svojo nadaljno in naj-važrajšo nalogo, ki jo vrše starejša pevska druš&a že desetletja: da vam je poslej goliti pesem radi nje samo, pevsko umetnost radi umetnosti same. Sveta je ta naloga in cilj je visoko; pot k njemu kažeta ljubezen in vztrajno, smiselno delo. Uspelih ki ste jih pokazali na koncertu ob poslednjem našem prazniku y Ljubianb pričajo, da hodite po tej poti in nam jamčijo, da dospele k cilju. Posebno visoko je ceniti napredek naših podeželskih zborov, ki so prišli kijuo vseittc matedjalnim tieprlllkam in nam pri-nesU“adove svojega marljivega in usmerjenega dela. Bodri nuj jih zavest, da bodo odslej člani krepkega Saveza iugosl. nevskih društev, ki jih bo podpira! in bo pospeševal 0lhova umetniška stremljenja.
Vsem vam pevcem, ki z razumeva. pfrpt gojite ta z ljubeznijo pojete našo pesem.
in vam, vrli j>evovodje, kf z nesebično požrtvovalnostjo narodu odkrivate in tolmačite njene lepote ter jih presajate v pevska srca, priznanje in zahvala! Nikdo naj ne obstane sredi poti, prepevajte in učite, izpopolnjujte se vsi oni, ki ste letos nastopili v Ljubljani in tudi vi, ki niste mogli priti, da se boste ob letu, ko vas pozovemo k pevski tekmi, vračali po plemeniti borbi s še večjim ponosom k novemu delu.
Pevski zdravo!
Odbor Zveze slovenskih pevskih zborov.
Matei Hubad, predsednik.
Zorko Prelovec, zv. pevovodja.
Silvan Pečenko,
tajnik.
OTVORITEV VI. UMETNOSTNE RAZSTAVE LJUBLJANSKEGA »KLUBA MLADIH« V MARIBORU.
V sredo dopoldan se je v veliki kazinski dvorani v Mariboru otvorila VI. umetnostna razstava »Kluba mladih« iz Ljubljane. Otvoritev se je izvršila brez vseh for-malitet. Za večino mariborske javnosti je razstava zanimiva novost, ker je to prvi nastop »mladih« v našem mestu. Istotako je to prva razstava, ki vsebuje večje število plastičnih del. Doslej je bila v Mariboru zastopana plastika samo na prvi razstavi kluba »Grohar«, pa še takrat samo po Napotniku. Aranžma razstave je dokaj dober: dela so lepo nameščena in pregledno Tazvrščena,
V celoti je razstavljenih 158 de; in sicer .16 slik, 58 grafičnih dej in 64 plastičnih del. Zastopani so: Kralj Fran z 9 s ih umi, z grafično serijo »Kralj Matjaž« ta z 29 plastičnimi deli; Kralj Tone s 6 slikami, 4 gva-iUtaimd ta 21 plastičnimi deli: M. Mušič z 2
slikama; M. Serajnik s 3 slikami; L. Spaz-zapan z 1 sliko in s 5 grafičnimi deli; Fran Zupan s 15 slikami; Božidar Jakac z 48 grafičnimi deii ta Ivan Napotnik z 2 grafičnima deloma. Skoda, da se razstave niso vdeležili še drogi člani. Pred vsem pogrešamo brata Vidmarja. Pilona ta Stiploška. Med razstavljenimi stvarmi »o sama taka dela, ki jih že poznamo s prejšnjih ljubljanskih razstav.
Razstava bo odprta sedaj vse dni do zaključka od 10 do 13 ter od t-4 do 17 ure. Upamo, da bo vsaj o praznikih obisk povoden. O razstavi sami kot talci bomo še
spregovoriti-
Kriza mariborskega Narodnega gledališča. Kriza mariborskega Narodnega gledališča je 15. t m. dosegla višek. Uprava ni dobila nakazane subvencije in ni mogla Izplačati osobju gaž; radi tega je tudi za sredo napovedana premijera igre »Matiček se ženi« bila zopet odpovedana.
Predavanje v razstavi »Kluba mladih« v Mariboru. V pondeljek, dne 21. t. m. bo predaval ob 11. uri dopoldne v razstavi ljubljanskega »Kluba mladih« akademičnl slikar g, Stiplovšek o mladih potih ter razlaga) razstavljena dela.
Spored gostovanja hudožestvenikov v Mariboru. Ruski »Hudožestveni teatr«, ki pride meseca maja v Maribor, bo gostova! v Narodnem gledališču tri večere in sicer se bo vprlzorjio prvi večer Dostojevskega »Selo Stepančikovo«, drugi večer delo an-I Deškega dramatika Dickensa »Borba življenja«, tretji večer pa delo Indijca Rabin-dranatha Tagoreja »Kralj temnega dvora«.
Proslava 200 letnice rojstva Imanuela Kanta v Mariboru, Ljudska univerza v Mariboru bo proslavila v prihodnjih dneh dvestoletnico rojstva svetovnoslavnega nemškega filozofa Imanuela Kanta. Priredila bo Kantov večer s predavanji o filozofovi osebnosti, njegovih delih ta naukih.
Knjižnica za trgovske vajence v Mariboru. Mariborski trgovski gremij ustanovi za trgovske vajence posebno knjižnico, katero bo upravljalo vodstvo trgovsko-obrtne nadaljevalne šole.
Proslava osemdesetletnice rojstva Aua-tole Francca se je na pisateljevo željo vršila brez vseh javnih ceremonij. Anatoie France je sprejel le svoje najintimnejše prijatelje ter je odklonil vse svečane bankete. Časopisi in revije so izšle v posebnih izdajah in s posebnimi prilogami, ki vsebujejo prispevke odličnih francoskih ta inozemskih znanstvenikov in umetnikov. Minister za pouk in vpodabljajočo umetnost Maurice Jouvenel je poslal jubilantu iskrene pismene čestitke.
Straussova proslava ua Dunaju. Ob priliki 60 letnice rojstva komponista dr. Rih. Straussa se vrši od 2. do 14. maja na Dunaju posebna Straussova proslava s cikličnim predvajanjem vseh mojstrovih dra-matskih ta Sinfoničnth del. Nadalje nameravajo izvajati izbrane skladbe iz njegove lirične in komorne muzike. Obenem se bo vršila tudi premijera Straussovega najnovejšega baleta »Schlagobers«.
»Gruda«. Izšla je 2. številka »Grude« s sledečo vsebino:	A. Drozdov — Dr. N
Preobraženski: Koroljov. Kovaljov in Arka-dij Petrovič (Dalje.) — G. Koritnik. Mi smo sinovi zcmljč. — B. 2van: Velikonočno pismo (s sliko). — Utva: Plove, plove zlat čolniček. — General Maister Vojauov (s sliko). — G. Koritnik: Odpuščanje na_ križu.
—	M. Kokalj: Dekle poje. — I. Krošeli: Verzi. — Utva: Kokotek. — Iv. Albreht: Zemlja naša mati. — Ivan Albreht: Sv. Sembilja. G. Koritnik: Mladost. — G. Strniša: Pesem. — Svetovna in naša trgovsko. mornarica. — Dipl. a.-.r. A. Jamnik: Razvoj uiščpta v jajcu. — Danska, vzor kmetske dežele. — M.: O oporoki. - Organizacija, ženstvo, pomenki in nasveti, prosveta. List vsebuje tudi umetn. prilogo. M.
Gaspari: Pomlad. »Gruda« izhaja mesečno in stane celoletno Din 30, polletno Din lK Uredništvo je v Ljubljani. Škofja ulica & uprava pa v Kolodvorski ulici 7.
Zbornik za umetnostno zgodovino. 'Ie dni je izšla prva številka letošnjega »Zbornika«, ki je spremenil sVoJo zunanjost postai iz izključno zgodovinskega glasila umetnostna revija v najboljšem smislu besede. Poleg tega, da nadaljuje prej zajroče; to delo — »Zbornik« prinaša v tej številk1 dragocene podatke o slikarju J. Petkovšku (M. Marolt) ta A. Ažbetu (F. Mesesnel, E-Pacovsky, dr. I. Prijatelj, M. Sternen, R-Jakopič), dveh, 'širši javnosti ne tako znanih kakor zanimivih in originalnih pojavov v našem umetnostnem dogajanju ob prelivu stoletja — objavlja v njem dr. I. Cankar razpravo o treh slovenskih slikali na tema Pietč, ki so vplivane še po A gost. CafraccP jtt, Viktor Steska o obnovi ljubljanske #t0*" niče; poleg tega je »Zbornik« odprl svoje predale še poročilom o domačem in tujem umetnostnem dogajanju ta publikacij**?* rekst je opremljen s številnimi reprodukcijami, v ostalem pa prinaša »Zbornik« še celo VTSto slik na finem papirju, posveča P* pažnjo tudi sodobni umetnosti v svojih reprodukcijah in nudi naročniku dobrodošle darilo v obliki B. Jakčevega lesoreza. skanega z izvirne matice. Kakor je interto za domačo kulturno zgodovino j» potTe®* časa zadnje leto razveseljivo narastek t** je sedaj tudi »Zbornik«, dokument teh *p teresov, s to številko dosegel takšno te*® razvoja, da je postal tisto na moč potrebo®; česar doslej v Jugoslaviji še nismo imen* umetnostna revija, ki je zmožna ustrezjm vsem znanstvenim, kronikalnim ta tesov-" umetniškim zahtevani ter potrebi reprezeu i tacije naše umetnosti na -zunaj. »Storm* stane /a celo leto 60 Din, vkljub ***•, bogatejši opremi torej le 10 Din vec lani in se naroča pri unravi (Ljubu**** m verza), — S. V,
»ve, kakor tudi odgovor ruskega zastopnika Rakovskega.
V	svojem nadaljnem govoru se je namreč Macdonald dotaknil vprašanja predvoj-aih pogodb, ki bi jih bilo treba nadomestiti i novimi, prikrojenimi sedanjim razmeram v Rusiji.. To znači, da bi morala Rusija izpolniti obveznosti napram angleški državi to državljanom, ki so vložili svoje razpoložljive glavnice v Rusiji v zaupanju v mednarodne pogodbe. Nato bi se lahko pre Uo na novo ureditev medsebojnih odnoša-tev. Tudi v vprašanju boljševiške propagande se je Macdonald uklonil zahtevam meščanskih krogov in naglasil, da mora Ista prenehati, čim bi bila konferenca zaključena.
Značilna in morda dalekosežnega po-nena je izjava ruskega zastopnika RakoY-skega. ki je rekel, da so Rusi pripravljeni ikvidirati vprašanje predvojnih dolgov in Pogodb. Značilna je, ker kaže, da so jeli t>oljSev:ki deloma popuščati, dalekosežna, ker bi morali dati Rusi iste koncesije tudi franči)i, Belgiji in drugim državam, ki so [tneie v Rusiji naložene svoje glavnice. Ra-kovski je nadalje izrazil tiado, da se bodo približala svoji rešitvi tudi vzporedna vprašanja razorožitve in evropskega miru. S tem je hotel morda izraziti pohvalo Macdo-naldu za njegove napore za uresničenje '»menjenili ciljev, kar bi pomenila tudi pohvalna izjava o funkcioniranju Zveze narodov, kajti brezdvomno je, da ne spada tozadevna razprava v okvir sedanje londonske konference.
Kakor rečeno bodo na konferenci razpravljali o zelo delikatnem vprašanju in pričakovati je, da pride do pozitivnih zaključkov. To pa tembolj, ker so imeli Rusi zeT,°b Priliki sklenitve trgovinske pogodbe
*	Italijo priliko najti način prilagoditve svo-*e£a narodnogospodarskega sistema individualnemu gospodarstvu ostalih evropskih «ržav. Tudi so bili ruski delegati natančno Poučeni o zahtevah angleških poslovnih Krogov.
. Omenimo naj še, da znašajo angleške tir?! e 186 milijonov funtov. Zanimiv je
f,	‘ memorandum, ki so ga izročili Mac-znii iU ravnatelji 30 londonskih bank. Po-lr h- ^ navajajo za možnost dovolitve *re<Utov, obstojajo v tem, da prizna Rusiia t p°sebni pogodbi predvojne državne in «ebne dolgove. Razen tega bi morala vrniti inozemcem posest in ustano-
1 novim razmeram odgovarjajoče zaseb-m *avo ter neodvisna sodišča. Tudi bi dofp ^us,ia jamčiti, da se posest v bo-konfiscira in da se ne bo država
Pred volilne borbo na Francoskem.
gu>eA^Vala v trgovske posle ruskih in an-teti trSovskih krogov. Nekatere izmed
g^Jcih
v „,z,ahtev se bodo dale s težavo spraviti
Tori i z rus*c'm gospodarskim ustrojem. morH a^or rečeno, obe delavski vladi se ‘da zedinite na kak modus solvendi.
PJUBLJflN/KI
dvop
na
Samo dva dni!
20./iV.	*	21./IV.
Elegantni športni film!
<aoreca skrivnost
Slikovita naravstvena drama v 6 dejanjih.
. V glavnih vlogah: pennV Hasselguit, Olga d’Ortg,
*	Eysoldt, E. Deutsch, Gertrud _	Eysoldt.
Predstave ob: pol 11, 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. uri.
Francoska poslanska zbornica, ki je Izšla 1. 1919 iz vojnega razpoloženja, je prenehala v nedeljo s svojim delom. Po ustavi preneha njen mandat 31. maja, vendar M se sestala samo v izrednem slučaju. Bila je tudi dejansko samo odgodena do tega ustavnega roka, toda dne 1. junija se avtomatično sestane nova zbornica, ki bo izvoljena 11. maja.
Dvanajsta zakonodajna perijoda tretje francoske republike je stala pod vtisom narodnega bloka. Večina, ki je izšla iz volitev 16. novembra 1919 se je imela zahvaliti za svojo eksistenco voKnemu geslu: Nemčija mora plačati! Bilo je tudi^ razumljivo, ako pomislimo na ogromne žrtve, ki jih je doprinesel francoski narod za zmago zavezniškega orožja. Toda marsikaj se ni moglo izpolniti. Tako ne more v nacijonal-nern bloku močno zastopana vojaška stranka še danes odpustiti Clemenceauju, da ni mogel na mirovni konferenci doseči z Lloyd Georgejem in Vvilsonom popolne aneksije Porenja. Vojaška stranka je zahtevala radi tega spretnejšega moža, in ko so se vršile januarja meseca 1. 1920 voiitve predsednika, ki bi zamenjal Poincarčja, ni bil izvoljen Clemenceau, marveč Deschanel. ki je bil že tedaj duševno bolan in orodje v rokah Poinearčja in Milleranda.
Obstoj nacijonalnega bloka je često ogrožal .Francijo in Evropo pred razkolom med Londonm in Parizom. Ko je hotel Briand 1. 1921 odstraniti to nevarnost z utTjenjem vezi med ostalimi zavezniki, je moral iti in njegovo mesto je prevzel Poin-carč. Poincarč se je pri pogajanjih, ki so se vršila med zavezniki pred okupacijo nemškega ozemija skliceval na želje ljudskih zastopnikov in zavezniki jih niso mogli prezreti, vendar pa so prepustili vso odgovornost Franciji.
Poruhrska akcija je tudi v resnici odgovarjala večini francoskega naroda in le tupatam je dala levica in celo skrajna levica le nalahko razumeti, da se ne strinja popolnoma z naziranjem nacijonalnega bloka. Sele začetkom tega leta pa je začelo poje-
njavati zaupanje večine kot posledica revalorizacije francoskega franka. Poincarč pa je krizo zelo spretno rešil in pritegnil v vlado celo nekaj levičarjev in tako nadaljeval svojo poruhrsko politiko. Pokazati je hotel s tem. da niso levičarji zadovoljni z vlado nacijonalnega bloka radi poruhrske politike, marveč radi notranje premoči nacijonalnega bloka.
Iz dosedanjega nastopa levičarskih voditeljev moramo sklepati, da obstojajo tudi oni na plačilni dolžnosti Nemčije, vendar pa niso za politiko sile, marveč za politiko medsebojnega sporazuma. To pa iz notranjepolitičnih razlogov. Zbornica nacijonalnega bloka je kaj rada krila izdatke za okupacijo, za mornarico in armado z zvišanjem neposrednih davkov in posojili. Levičarji pa zahtevajo pritegnitev davka na glavnice in zvišanje dohodnine. Predvsem pa zahtevajo vzdrževanje alijance z Anglijo. Voditelj zmernega krila levičarjev Briand smatra svojevoljno rešitev reparacijskega problema od strani Francije za veliko nesrečo.
H koncu naj omenimo še naloge, ki jih je izvršila dosedajija zbornica. Navedel jih je zbornični predsednik Raul Peret v svojem zaključnem govoru. Zasigurala jc, ne da bi kompromitirala miru, izpolnitev mirovne pogodbe, ki je ustvarila novo Evropo; razblinila je zvitost dolžnika, ki ni hotel do danes izpolniti svoiih dolžnosti: obnovila je deset pokrajin, katerih industrijske sile so bile uničene v svetovni vojni; našla je denarna sredstva za to velikansko delo; skušala je kljub temu vzdržati normalno življenje; borila se je proti zvišanju cen in proti špekulantom; organizirala je upravo v dveh novih francoskih pokrajinami. Izvršila je torej res precej težke naloge.
Z zaključitvijo zasedanja dosedanje skupščine se je torej pričela doba volilnega boja. Dosedaj še niso stranke navedle svojih volilnih programov, samo na državnih poslopjih so bile razobešene deske za volilne plakate. Borba bo huda, najhujša pa bo v dneh od 4. do 11. maja, torej v času po volitvah v Nemčiji.
M
Iztfesfar&iišk© in Nemčija.
Kljub visokim številkam, ki se dozdevajo Nemcem previsoke vsaj za peto leto vidijo odločilni moment izvedeniškega poročila v sledečem: Prvič bo imela Nemčija vsaj za nekaj let mir, ki ji daje možnost, da uredi svoje gospodarstvo in posveti svoje moči gospodarski obnovitvi države. Iz vsakega stavka izvedeniškega poročila zveiii jasno, da se ne sme Nemčije uničiti. Ce hočejo dobiti zmagovalci svojo odškodnino, morajo jamčiti za življenje Nemčije in njeno bodočnost. Nemška valuta se ne sme pritiskati k tlom, marveč spraviti iz sedanjega labilnega v stalno stanje. Poleg tega je Nemce najbolj razveselil odstavek, ki pravi, da je treba vzpostaviti gospodarsko enotnost Nemčije. Zgodilo se je prvič, da 'e bil napravljen načrt v znamenju gospodarskega razuma in ne politične in vojaške sile.
Še nekaj je, česar se Nemci radujejo. Oni pravijo, da so dosedaj vedno nagiašaii dvostranost plačilnega problema: za plačilo poijrebne vsote so dfcbivali v notranjosti s pobiranjem davkov. Spremeniti pa so jih morali v devize in jih oddati zaveznikom. To so izvedenci ločili: Po njihovem načrtu mora Nemčija plačevati notni banki. Vprašanje pa, dali bodo te vsote spremenjene v devize, ali se bodo oddale zaveznikom kako drugače bo še proučila posebna komisija, ki bo morala gledati na to, da ne bodo transakcije škodovale nemški valuti. To je velikanski napredek, ki jamči za stabilnost nemške marke. In to je poleg posesti danes zasedenega ozemlja glavni predpogoj za plačilno zmožnost Nemčije. Obenem pa se bo pokazala še neka dniga posledica. Stabilnost nemške valute privabi v Nemčijo inozemski kredit, za kar imajo Ncmci najboljši vzgled v Nemški Avstriji.
To naglašajo predvsem v industrijskih krogih, kjer pa obenem izražajo bojazen, da bi utegnile volitve 4. maja v marsičem škodovati.
EMONA BUR
HAL«
t l *
Od 16. aprila dali«
Nov
senzacionalni
program l
Začetek ob 23. url 30 minut
Kavarna, restavracija, bar
„EMONA“
palača Kreditne banke 3an Flala
vesti.
= Vidovdanska politika. Kako mislijo demokrati, oziroma bolje rečeno Pribičevi-čevi demokrati, o sedanji notranjepolitični situaciji, je razvidno iz izvajanj bivšega zagrebškega pokrajinskega namestnika in narodnega poslanca Jur ja Demetroviča v beograjski »Reči«, ki piše: Samostojna demokratska skupina je vodila izključno državne politiko. Današnji samostojni demokrati so se najbolj zavzemali za sprejetje vidovdanske ustave in so baš oni najodločnejše zastopali stališče unitaristične državne ureditve ter so iskreno in vztrajno delali za koalicijo med radikali in demokrati, katero so smatrali kot edino možno orodje za vodstvo stalne državne politike. Toda stališče samostojnih demokratov je naletelo na tež-koče, tako v demokratski, kakor v radikalni stranki... Z ene strani sugestije g. Protiča, z druge strani kooperacija g. Davidovlča z elementi, ki so izkoristili razpoloženje iz-vestnih mas, da je naša država nestabilna, je Izzvalo razpoloženje proti koaliciji in ustvarilo željo po političnih ekstraturah na obeh straneh. Rezultat teh tendenc je bila sestava homogene radikalne vlade ... Prišlo je zopet do vidovdanske politike in vidovdanske koalicije, torej do pravca, ki ga je edino samostojna demokratska skupina dosledno izvajala in zastopala dosedaj... Toda ta vrnitev na vidovdansko linijo po neuspelih ekstraturah na eni in na drugi strani, je izzvala potrebo konsultiranja naroda v vprašanju, ali naj se nadaljuje vidovdanska politika v naši državi. Vzpostavljena vidovdanska koalicija in vidovdanska politika mora zahtevati narodno potrditev, ki jo je bilo treba pravzaprav dobiti že na zadnjih volitvah, kar se pa ni storilo!? Samo volitve, ki bi jih izvedli oni, ki so »najzaslužnejši* za vidovdansko politiko, morejo točno odgovoriti na vprašanje, kakšno politiko hoče narod!
= Mussolinijev sovražni nastop prot! Rumunlji. »Daiiy Telegraph« poroča, da je bil nameravani obisk rumunske kraljevske dvojice v Madridu odpovedan na prizadevanje Mussolinija, ki je baje šel tako daleč, da je sporočil španskemu direktoriju, da bo odpovedan poset italijanskega kraija in kraljice v Madridu, določen na 15. junija, ako bi bila rumunska kraljevska dvojica sedaj sprejeta.
= Italijansko-sovietski trgovski stiki. Iz Moskve javljajo, da kaže italijansko ruska trgovska pogodba vedno bolj svojo praktično stran. Italijanska industrija jc dobavila te dni preko Odese na dvoletni kredit 2500 bicikljev za ceno 4 milijonov lir proti prostemu jamstvu ruske industriisk'? banke. Sovjetski organi proglašajo ta nakup za jako ugoden, ker bi izdelava v Rusiji stala neprimerno več. V Petrograd so Italijani prodali 120 tovornih avtomobilov za 1 milijon zlatih rubljev, tudi na dvoletni kredit.
—	Zinovjev o bodočih uspehih komunizma. V petrogradskem, ali po novem le-ningradskem, sovjetu je imel Zinovjev velik govor o mednarodnem položaju, v katerem je med drugim naglasil, da zaenkrat sovjeti besarabskega vprašanja nočejo rešiti s silo, ker deluje čas v njihov prilog. Pride pa doba, ko bo tudi v Besarabiji zasedal zbor sovjetov, ki bo glasnik prave ljudske volje. Kar se tiče volitev v Nemčiji in Franciji, ne bodo še prinesle končne odločitve, pač pa bodo imele velik vpliv na daljnji tek dogodkov v Evropi. Zinovjev računa, da bo komunistična stranka dobila v Nemčiji 3—4 milijone, v Franciji pa 1 milijon glasov.
= Francoski Klas proti Irancosko-ru-munskemu dogovoru. Vse francosko časopisje, ne Izvzemšl neodvisno, je Iskrene pozdravilo prihod rumunske kraljevske dvojl-cev Pariz kot dokaz, da Francija ni sama, da ima enako kakor ona cela vrsta narodov interes na tem, da bi mirovne pogodbe ne postale kos papirja in da se narodi diug drugemu približajo, da bi skupno pod ščitom Zveze narodov obvarovali s toli krvavimi žrtvami pridobljeni mir. Zato vzbuja tem večje presenečenje pisanje pariškega resnega, neodvisnega časopisa »Le Ouotl-dien«, ki govori o nevarnosti francosko-rumunskega dogovora, mesto da bi pozdravil kot jamstvo miru in napredka. List piše: »Prav tako, kakor smo pred kratkim odobravali sklenitev pogodbe med Francijo In Češkoslovaško, smatramo sedaj za svojo dolžnost, da podvomimo o ugodnosti ali ce-
lo	potrebi dogovora med Parizom in Bukarešto. V Rumunlji vladajo porodl-e, ki s“ lepo izmenjavajo na vladi, ne da bi se njih programi sploh kaj razlikovali. Radi Besarabije je Rumunska v konfliktu z Rasiio
in ako pride jutri do odkritega boja med Moskvo in Bukarešto, ali ne bo zašia Francija v neprijetno situacijo, če bo v prid Rumunije prevzela na sebe večje obveznosti, kakor jih ji pa nalaga pakt Zveze narodov? Mi nimamo prav nikakega opravka v osjem gnezdu evropskega vzhoda. Tun moramo delovati vsi, ne samo mi,_ kot člani Zveze narodov, samo na to, da bi se dosegel zopet »definitivni mir med obema državama«.
—	Macdonald o evropskih vprašanjih, »Information« je priobčila razgovor z angleškim ministrskim predsednikom Macao-naldom, ki se je izrazil, da goji glede zunanjepolitičnih vprašanj še vedno velike nade, vendar pa ni tak optimist, kakor ga slikajo nekateri listi. Takojšnja ureditev evropskega položaja je nemogoča, pač pa so podani vsi predpogoji za rešitev perečih vprašanj. K zboljšanju je mnogo pripomogla angleška delavska vlada. Na vprašanje, kako si zamišlja vlogo Nemčije, je Macdc-nald odgovoril, da ni nikdar skrival svDje-ga prepričanja, da mora Nemčija povsod prostovoljno sodelovati. Dosedanja poutika zaveznikov je ugonobila demokratične iii pacifistične skupine v Nemčiji. Kar se ti£t razorožitve, je Macdonald mnenja, da je treba do končne ureditve tega vprašanja vzdrževati določene garnizije. Končno se je Macdonald izjavil proti vsaki solidarni stavki.
je ibiš Ciapiak nenadoma
Listi so priobčili brzojavko, da se je katoliški nadškof Cieplak vstavil na svojem potovanju v Rim v Varšavi.
Boljševiki ga niso obvestili, da ga nameravajo izpustiti; to je zvedel zadnji trenutek. Pred dvemi tedni je bil premeščen v zapore lubanske policije, pred katero se jetniki tresejo. Nedavno so vstopili v njegovo celico trije stražniki in mu zaukazali, na! pospravi svoje stvari in naj jim sledi. Peljali so ga na železniško postajo. Potoval je v spremstvu vojaške eskorte, kakor zločinec in ni vedel, kam ga peljejo. Bil je uverjen, da ga peljejo na kako samotno mesto, kjer ga nameravajo ustreliti. Slični slučaji so se dogodili večkrat.
Ko se je vstavil vlak na obmejni postaji v Sebeghu, so stražniki nenadoma izginili in ga pustili samega. K prelatu je pristopil neki železniški uradnik in mu naznani!, da je svoboden, da pa mora zapustiti rusko državo. Nadškof ni Imel niti pare v žepu in tudi ne voznega listka. S seboj je imel samo nekaj obleke. To je zvedel sprevodnik letonskega vlaka in ga je na lastne odgovornost pustil v vlaku do Rewkne (Poljska), kjer bi se lahko obrnil na Katoličane za podporo za nadaljno potovanje do Pige. Med potjo pa mu je poklonil neznan potnik večjo vsoto denarja.
Letonske oblasti niso znale za Ciepla-kov prihod. Oglasil se je v nekem samostanu. Vratar je mislil, da berači in ga je poslal k nekemu duhovniku. Kuharica ga je sumljivo gledala in ni hotela verjeti, da je nadškof Cieplak, ker je slišala, da je odše' v Rim preko Krima. Končno je prišel župnik, ki ga je takoj spoznal in pogostil. Poklical je tudi nekega brivca, da ga obrije.
Nadškof je želel, da bi ostal njegov prihod tajen, toda v par urah je zvedela zan: v«a katoliška občina in napolnila cersev. Kliub dolgim naporom je držal nadškof Cieplak daljši nagovor, v katerem je naglasil, da je sicer fizično oslabel, da pa je duševno še vedno svež.
Po službi božji je odšel na kolodvor, kjer ga je pričakovala ogromna množica, ki ga je obsipala s cvetjem ln nekaj diploma-tičnih zastopnikov.
Nadškof Cieplak ne ve, kaj se je zgodilo z ostalimi duhovniki.
Viharji- v BmcSšp.
Nedavno smo poročali, da je prevrnil v Indiji vihar neki potniški vlak z mosta v reko. Take vesti done za nas nekoliko tuje. Mi ne moremo verjeti, da bi dvignil vihar težke železne vozove s tira in jih treščil nekaj metrov daleč. In vendar se le to v Indiji često pripetilo. Tamošnie klimatične razmere, razgretje zraka pred vročim letnim časom, povzročajo meteorološka motenja, ki imajo za posledice silne viharje.
V predstoječem slučaju je verjetno, da je nastal v nepregledni puščavi Rajputane nad vročimi peščenimi pustinjami baronie-terski pritisk in zadel na svoji poti proti Himalaji vlak v trenutku, ko je pasiral most.
V Indiji, posebno v severnih delih, lahko stalno v malein opazujemo nastanek takega fenomena. Ce jahamo v vročini meseca marca ali aprila, ki doseže temperaturo 45 stopinj Celzija, zapazimo, kako se igra žgoč v?W z listjem bližnjega drevia. Naenkrat listje obstane, da prične takoi nato plesati v krogu. Mahoma postane vse suho listje živahno; kakor bi oživelo se pridruži plesajočim tovarišem še drugo listle in se udeleži divjega vrtinca. V krogu treh do štirih metrov premera se vrti vse v hitrem in vedno hitrejšem tempu okoli središča. Naenkrat se dvigne sreda za tri do štiri metre in pred seboj imamo živ stožec. Stožec postaja vedno širši in višji, dokler ne doseže višine 20 metrov. Nato prične njegov pohod j>reko ravnine. Vse, kar mu pride na pot, listje, trava in suhe veje, potegne s seboj. Sčasoma pa izgubi ravnotežje in s tem svojo obliko. Naenkrat preneha divii ples in plesalci popadejo po tleh. Vse je zopet tiho.
1	do 5 minut traja ta igra. ki opozarja opazovalca na strašne sile vsemirja. Inženir v Indiji mora računati z večjim zračnim pritiskom, nego njegov evropski tovariš. Žrtev takega vrtinca je postal tudi ponesrečeni vlak v Bareilljr.
Izredno za nas je tudi dejstvo, da pade del vozov v vodo, drugi pa se razbije ob obrežnih pečinah. Tudi ti pojavi so tipični za Indijo. Ker ni od meseca septembra do maja skoraj nobenih padavin, se vse reke skoraj posušijo in pokažejo se ostre oečine. Tupatam naletimo na globlja mesta, kjer se pari nekaj vode. Tiho, mračno in taiinstve-no ležijo pred nami te mlake v senci skalovja, na katerem se poznajo sledovi tisočletnih elementarnih vplivov. Nad mlakami pa krožijo jate ptic, ki jih pazno zasleduje bistro oko indijanskega lovca.
Značilno za železniške nesreče v Indiji je tudi' da se ob takih prilikah polasti indij-sklh potnikov panika In da zapuste čimprej mesto nesreče. Tam ostanejo samo železniški uradniki in Evropejci, ki čakajo na pomožni vlak. Fatalizem Indijca, njegovo sovraštvo do oblasti, ga silijo, da se čimprej skrije. Radi tega je često zelo težavno za preiskovalne komisije ugotoviti dejanski stan, ker ni dovolj prit
Si@wanglka knjiga.
H
Splošna knjižnica.
Ko je začela pred dobrim pol letom izhajati »Splošna knjižnica«, je marsikdo pomilovalno skomignil z rameni, češ: »Oh, koliko smo že imeli raznih takih knjižnic, pa je še vsaka po par izvodih
—	zaspala!« No, potem se je moral vsakdo prepričati, da je tu drugače, »Splošna knjižnica« je izhajala zvezeJ za zvezkom in te dni bo doživela svot prvi mali »jubilej« — 25. zvezek! Vseboval bo — obenem s 24. krasno Buhver-jevo delo: »Poslednji dnevi Pompejev«
S tem deloni bo obenem zaključena prva serija ^Splošne knjižnice«. Kakor namreč čujemo, namerava založništvo zij? posamezne serije a 25 knjig preskrbe^"-ti lične kartone, tako da bo vsakih 25 knjig »Splošne knjižnice tvorilo malo biblijoteko. V prvi seriji vlada zadostna-pestrost. Med pesniki sta zastopana:
Fl. Golar in J. Samec; med pisatelji v prozi: I. Albrecht, Fr. Milčinski in tuji: Tolstoj, Bulwer, Merimee, Garšfrr itd.; med dramatiki: Golia, Milčinski Rozman itd. Vse to priča, da je ta knjižnica ostala zvesta svojemu namenu bi hoče biti res splošna ne samo po nazivu, ampak tudi po delih, ki jih prinaša. Poleg raznih panog leposlovja je v prvi seriji tudi važno strokovno delo:!i 1 Engliš: »Denar«, ki ga je posloveni ‘ dr. A. Ogris. —
c5;rb
Upamo, da bo založba uvaževala da- co našnji položaj izobraženstva in se od-;iii. ločila dajati prvo serijo proti mesečnim	;
odplačilom, a tistim, ki bi jo naenkrat .,.;, plačali, dovolila primeren popust. tem korakom bi gotovo ugodiila marsit komiL ki si knjig želi in je tudi priprav* ljen kaj žrtvovati zanje.	•§r,,a
Jako lična je zlasti vezana izdaja, ki je v celoti kras vsaki knjižnici Di- '-'j skretna, ne kričeča, pa vendar dostojna oprema bo v zvezi z dobro kvaliteto del gotovo mnogo pripomogla k temu, da se bo sčasoma pri nas »Splošna knjižnica« tako udomačila, kakor so se med Nemci znane »univerzalke«.
Poleg male izdaja »Splošna knjižnica« tudi posebno veliko serijo za znan- . , .j stvena dela. V tej obliki je doslej izše!	aa
L. Čermelj: »Boškovičev nauk o ma*s	-
teriji, prostoru in času«. O tej seriji iz* pregovorimo nekaj več pri prvi priliki. ■.
A. M. Slomšek; Izbrani spisi za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel Flere.
Z risbami okrasil Maksim Gaspari. V Ljub-ljani, 1924. Natisnila in založila Učltdjsks tiskarna. Str. XC!V + 321. Cena vez. knjigi 56 Din. — Nedvomno je bila občutna vrL zel našega književnega trga, da so na njerr manjkali že več nego dve desetletji spis!-največjega vzgojitelja in preporoditelja kt); '* roških in štajerskih Slovencev, t. j. A. ffi..' Slomška. Sicer pa vkljub temu, da se je o ;• malokaterem možu že toliko pisalo kot r Slomšku, doslej še sploh nismo imeli vrr, ' kolikor toliko kritične slike njegovega ŽIV- ' ljenja in dela. Ta občutni nedostatek stf,1J skušala popraviti Erjavec in Flere, ki sfe Izdala v svoji znani zbirki »Slovenski pes-* niki in pisatelji« sedaj tudi Slomška. Tudi-ta zvezek te krasne edicije je urejen pe> ^ vzoru dosedanjih. V antologiji uvaja bralfcr -obšiTen in doslej nedvomno najboljši Slom- J škov življenjepis, spisi so pa potem razde-
ljeni v pesmi, pripovedne spise, poučne _ se in nabožne spise. Knjigo zaključuje $>■ ’ droben in minucljoznl sestavljen tolmač '•* Glavna prednost te izdaje je, da skuSa biti kritična, kolikor je seveda primerno za biiko, kateri je namenjena, zato nam po ja res točno in popolno sliko tako mm stranskega Slomškovega udejstvovanja, tega vzroka ne bo segala po knjigi rada mo mladina, kateri je v prvi vrsti namenV-1-na. temveč z istim veseljem in užitkom tvidv* odrasla publika, kateri so sicer Slomškov^, spisi že davno skoro nedostopni. — Knjigo je jako lepo okrasil s številnimi ilustracij-, mi M. Gaspari, ki se po svojem slogu in fžr'.; . vršitvi krasno prilegajo tekstu. Upamo, dy
bo občinstvo s pridnim kupovanjem nagru dilo ne mali trud prirediteljev in požrtvp . valnost založnice, ki bo izvršila ogronmc kulturno delo, ko to zbirko dovrši. Da bi & zgodilo to čim prej! Prihodnji zvezek, ki 1=6 " že v tisku, bo obsegal Izbrana dela Janka Kersnika.
Zeyer Jul., Tri legende o razpelu. Iz češčine prevel dr. Bradač. »Prosveti in zabavi« 5. zvezek. V Ljubljani 1924. Zaiožib Tiskovna zadruga. Cena vezani knjigi Sli Din. poštnina 1 Din več. Izmed leposlovifflr t del znamenitega češkega romanopiscu Ji.;?, Zeyerja so »Tri legende o razpelu« pravir/ . umetnina. Idejno predstavljajo poveliianU-ponižanega naroda, ki ga poviša trpi.iem^. " Prva legenda pripoveduje o praškem mre' niku Inultu, ki se trudi, da bi vpodobil Kri-stusa, druga o toledskem Židu, ki smrti?,-sovraži kristjane, a tretja je zajeta iz n.j • ' rodnega trpljenja slovaškega. Knjigo pra« toplo priporočamo.
‘ ‘	k	i
•'"* J!T' T
Ceio svojo družino oblečete
<JŠ6V * Jithk ' Jrtgv
JžtrA
't 'tfi
■Ji Hi-
»i’V *i
m
* ■< m jHS/
Hoška, damska in otroška ;
J *,»9K
S	is!?
mmmmmmumme
■:/
Mm.
na obrok#
n&Jboijše v trgovini
O. Bernatovič,
Ljubljana, Mestni trs S
konfekcija,
Dnevne vesti.
— M velikonočne praznike želi vsem naročnikom, sotrudtiikam in prijateljem uredništvo 'm uprava »Na-rodnega Dnevnika«.
— Zanimiva polemika. Pred nekako 14 dnevi k napadlo »Jutro« narodnega poslanca K. Puclja na prav nekvalificiran način. Previdno zavito, da bi bila tožba nemogoča S« namreč namigovalo »Jutro«, ko da bi bu g. Pucelj v zvezi z nekimi nečednimi aferami G. Pucelj je nato v »Kmetijskem listu« pozval gospoda dr. Žerjava in dr. Kramer^ ja, kot edino merodajna činitelja pri »jutru«, da povzročita pri »Jutru« jasno stilizacijo očitkov in pa navedbo konkretnih dejstev, aii pa da poskrbita za zadoščenje gospodu Puclju, Ne eno in ne drugo pa se ni zgodilo, temveč »Jutro« je odgovorilo z novo kopo psovk. Na to seveda tudi ni molčal
g.	Pucelj in v »Kmetijskem listu« je objavil precej popopran odgovor, ki le »Jutro« tako razburil, da je prišlo iz ravnotežja. V ajutrovem« odgovoru namreč kar mrgoli raznih psovk, kakor »polinaobraž«uec*. »•mesarski vajenec« itd.. mesto da bi sledil čisto stvaren odgovor. Ali pa ie morebiJ »Jutru« neprijetno voditi stvarno debato o nečednih aferah? Na vsak način bi bila iav-no v tem oziru debata zanimiva iu potrebna, zakaj debata o mesarskih vajencih je v resnici le — za pcHntellgente.
— Mednarodna protialkoholna razstava Predsednika internacijonaln-ega biroja za protialkoholno propagando R. Hercoga je sprejel pomočnik zunanjega ministra Gavri-luvič, kateremu je Hercog sporočil, da se namerava v letu 1926 prirediti v Beogradu mednarodno protialkoliolno razstavo. Aiiti-alkoholni biro v Lausannfi bo tozadevno vk>~ 111 pri naši vladi posebno prošnjo.
— Nove direkcije Sum. Generalna direkcija šum pripravlja otvoritev novih direkcij Sum in to v Skoplju, Aleksčncu in Cačku.
— Iz ministrstva za agrarno reformo.
V	ministrstvu za agrarno reformo te imenovan za šefa kabineta Vasflie Savič, Inšpektor ministrstva. — Ministrstvo agrarne reforme je odredita, da se odslej vrši kolonizacija samo v Južni Srbiji.
— Železničarji In dohodninski davek. Davčna oblastva so lani predpisala osebno dohodnino v naknadno plačilo za leto 1920 onim uslužbencem in delavcem južne železnice^ katerih prejemki so v letu 1920 presegali eksistenčni minimum. Zveza jugoslovanskih železničarjev je pri finančni delegaciji tako) napravila korake, da bi se ta odredba v mejah zakona kar največ omilila. Tej prošnji Je finančna delegacija ugodila in odredite, da se plačarina, kolikor še ni izterjana, v celoti odpiše, a dohodnina, ki ne presega zneska 250 Din. se vplača v mesečnih obrokil! po 50 Din, in dohodnina pa, ki presega znesek 250 Din, se vplača v
6	obtokih. — Osrednji odbor ZJŽ.
— Nov# cigarete. Uprava državnih monopolov je odredila, da se koncem tega meseca dajo v promet cigarete »Jadran* v škatljicah po 20 komadov. Dalje se vrše priprave, da se oddajo v promet tudi cigarete »Kosovo« m »Sumadija« v škatljicah po 20 komadov. Vsled novega paketiranja se cigarete nič ne podraže.
— Naš konzulat v Bratislavi. Za konzula novoosnovanega jugoslovanskega konzulata v Bratislavi bo skoraj gotovo imenovan sedanji prvi tajnik naše«a poslaništva v Pragi Grgur Berid.
— Velika higijciiska razstava v Beogradu. Rdeči križ v Beogradu je sklenil, da priredi veliko hrgijensko razstavo, katere bi se udeležila Švica, Francija, Anglija, Češkoslovaška, Nemčija ia Avstrija. Razstava bi se debila v dva dela, od katerih bi obsegaj prvi del 4 oddelke In sicer: borbo proti epidemijam, tuberkulozi, veneričnim boleznim in proti umrljivosti otrok. Otvarjeaa bi naj bila razstava še teko«! t L
— Brezposelnost na Sušaku. Hrvatski Usti poročak>, da Vlada na Sušaku vel tka brezposelnost. Vzrok brezposelnosti je v glavnem ta, da susaške tvrdke, ki so po večini v rokah inozemcev. Izkrcujejo blago na Reki Na ta način zaslužno Rečani, dočim ostajajo naši državljani brez posla.
— Promocija. Na dunajski univerzi je bil promoviran za doktorja vsega zdravilstva brastovškl rojak g. Pavel V o v š e k.
— Pacifistična propaganda na češkoslovaškem. Danes proklamira češkoslovaški Pomladek Rdečega križa v praškem parlamentu tridnevni »bo-žii mir«, ki pomeni, da mora vladati aa veliko soboto, nedeljo in pondeljek med političnimi strankami absolutno premirje in vse politične strasti morajo umolkniti pred splošnimi ideait bratstva in čtovočanstva. Dnevi božjega miru so posvečeni propagandi za splošni svetovni inir. Na Češkoslovaškem je v Pomladku Rdečega križa organiziranih četrt milijona dece.
„ , —	umetnikom - karikaturistom.
Vsled brzojavnega obvestila g. načelnika umetniškega odelenja v Beogradu javljajmo vsem Interesentom, da se razstava ka-riuatur v Beogradu otvorl dne 1. maja t L Kuor še ni odposlal svojih del, naj jih odpošlje nemudoma na adreso: Umetniško odelenje ministrstva prosvete. Beograd. — Odbor SUJOU.
— Zdravilišče Slatina-Radencl. Slatina-Radencl, Slovenija, edino zdravilišče v kraljevini SHS za srčne, ledvične in mohurčne /ftlezni. Naravne ogljenokisle kopeli, pitne kure z Radensko vodo. Terapija in Roent-gen. izvrstni zdraviliški uspehi. Električna razsvetljava in radlo-zafbava. Nizke cene. Vprašajte svojega zdravnika in zahtevajte prospekte. Sezija od 1. junija do 15. septembra. Pred In po sezili 40% popusta na sobe.
— Slavni tvorulčar Remington je untrl ravno v času, ko slavi njegov izum: pisalni stroj Remington svoj največji triumf. Novi brezslišni modeJ Remington je izdeLau po starin preizkušena principih tvornice, ima Pa *®da1 dvigata v segmentu, ter deluje
novih izumov skoraj brezslišno. Na ogled je breaobvezno samo pri tvrdki Franc Bm, LjuMJana, Cankarjevo nabrežje št 5,
^ *na Vključno zastopstvo za
Sioventjo.
Ljubljana.
 ~ £°*r®b Ponesrečenega letaka Ste-
vceral popoldne se Je vrši! z vsemi častmi poereb ponesrečenega slovenskega letaka Frana Stenovca Iz Smlednika, ki se le pred Jttrirm dnevi smrtno ponesrečil v Novem Sadu, Izvršujoč svojo službeno dolžnost. Truplo ponesrečenca so prepeljali včeraj z vlakom ob 2. uri pojx>idne na glavni kolodvor, odkoder je sledil pogreb v Sliko na vojaiko letališče ob ogromni 8deUtot »rr-dvsem i* vojaških krogov.
Ljubljana. 18. aprila.
Krsto je preneslo na voz 6 častaikov-le-talcev, ki so hoteli s tem počastiti svojega hrabrega tovariša. Sprevoda se je udeležilo v izredno velikem številu naše vojaštvo, posebno letalskega oddelka med njim okrog S00 častnikov in 3 generali, zastopstvo aerokluba itd. V Šiški je bila izkazana pokojniku poslednja vojaška čast. Nato je bilo truplo prepeljano v Smlednik, in položeno k večnemu počitku na taroošnje pokopa-HSče, da sniva večen sen v domači zemlji. Ljablianskl aeroodred je storil vse potrebno, da se je izvršil pogreb kar najsveča-nejše. Na pokopališču se je poslovil od pokojnika v imenu letalcev novosadski letalski častnik, v imenu Smledničanov pa g. dr. Rape. — Pokojni Stenovec je bil v naši vojski dvakrat odlikovan in sicer prvič na Koroškem v borbi proti Ncmcem 1. 1919, nato pa za zasluge v vojni Ravno sedaj se je pripravljal za izpit za pilota toda prehitela ga je nemila usoda. — Vrlemu borcu za naše osvobojen je — trajen spomin!
— Nižji postni uslužbenci imajo dne 27. aprila ob 3. uri popoldne veliko j^vno tombolo na Kongresnem trgu.
— Slavnostni koncert »Slavca«. Pomnoženi odbor marljivo deluje da bode proslava »Slavčeve« 40 letnice v vsakem oziru lepo uspela. Glavna točka proslave bode slavnostni koncert dne 3. maja v Unionski dvorani. Pri koncertu nastopijo naši prvi operni in koncertni solisti, muzika Dravske divizije ter moški to ženski zbor »Slavca« pod vodstvom g. pevovodje prof. Jos. Brno-bica v instrumentalnih to vokalnih zborovih skladbah. »Slavec« se je pod svojim pevovodjem krepko dvignil m zasluži, da bode koncert, ki je zvezan z velikimi stroški razprodan. Vstopnice se bodo od prihodnjega tedna dalje dobivale v knjigarni Glasbene Matice.
— Član! Ferijalnega Saveza se skupno
udeleže pogreba svojega umrlega tovariša Ante Lenarčiča Zbirališče prod hišo žalosti.
— Mestni magistrat razglaša: KeT se že od 10. februarja 1924 v Ljubljani ni pojavil nikak nov slučaj stekline, se poostren pasji kontnmac razglašen dne 10. februarja 1924 mag. St 3701/XXII omili v toliko, da zadostuje, čo so psi zavarovani z zanesljivimi nagobčniki, oziroma, če se jih vodi na vrvici. Vse druge odredbe gori cit razglasa pa ostanejo še nadalje v veljavi
— Pred 60 leti. Ta mesec poteče 60 let, odkar imamo v Ljubljani postreščke. »Novice« od 13. aprila I. 1864. pišejo o »novi napravi« v Ljubljani takole: Po več krajih mesta in podmesitj bodo stali postreščki, katere vsak hip lahko najameš, da ti neso to ali ono stvar sem in tje, ali ti opravijo kako delo. Kolikor mu po tarifi plačaš za to, kar ti stori, ti on zagotovi s posebno marko, katero od njega vselej vzemi. ker to Je priča (kontrola), da ni kake sleparije. Ta naprava je po več mestih navadna in res prav dobra, da zanesljivega človeka ni treba križem po mestu iskati, arnpak ga vselej najdeš na odločenem mestu.
— Ljubljanski trg je bil včeraj izredno živahen. Posebno veliko je bilo na trgu raznih rib In sicer domačih in pa iz Zdenčine pr: Zagrebu. Med domačimi je bilo mnogo Ščuk po 150 kron za kilogram, dalje lipanov, karpov, platnic in riavic. Iz Zdenčine pa so dovedli na trg izredno mnogo ta-mošnjah ščuk, ki so mnogo večje od domačih, karpov (med temi tudi specialiteto, ta-kozvane »Spiegelkarpren«) malih somičev, pfeTšljov in kravšeijnov. Dobile so se tudi sveže morske sardele. Bilo je tudi izredno veliko žab to sicer po 5 do 7 kron par. Tudi raznih mlečnih izdelkov je bilo jako dosti. Prekajeno meso je bito po 40 do 45 Din kg. Trg je bil skoro celo dopoldne jako živahno obiskan.
— Umrli so v Ljubljani Dne 15. aprila: Dominika Meserko, hči bajtarice, 10 let. — Dne 16. aprila: Anton Kern, hlapec, 48 let. —- Marija Sušnik, delavka v tobačni tovarni, 50 let. — Ivan Rede, gostač, 43 let
— Policijske prijave. Tekom včerajšnjega dne so prispele na policijo naslednje prijave: 2 slučaja tatvine, 1 slučaj pijanosti 1 prekoračenje fiiakerskega tariia, 1 nezgoda, 1 telesna poškodba, 9 prestopkov cestnopolicfjskega reda, 1 prekoračenje policijske twe, 1 prestopek zoper predpise o pasjem kootumacu, 1 goljufija radi prikritja najdenrae.
—- Brez sledu je Izginil dne 16. t. m. neki Tancek Anton, rojen 1. 1900 v Trstu, zidar, stanujoč v Rožni ulici št 8. Pri tej priliki je odnesel svojemu sostanovalcu Matiji Cekulj več oblačilnih predmetov v skupni vrednosti 3000 Din.
— Pretep. Znani junak Pavie Prepeluh je prenesel torišče svojega delovanja sinoči pred kavarno Vospernik na Starem trgu, kjer se je sprl s Hinkom Dolencem. Dolenc je Pavleta neusmiljeno obdelava! z ne ravno preveč laskavimi besedami kar je strašno razburilo žlahtno mesarsko kri Prepeluho-vo. Dvignil je svoje pesti in jih z brutalno silo spustil na Dolenca, ki se Je seveda od-JičtiO postavil v brati. Nastala! je pravcata rokoborba, ki se je jela nagibati k zmagi takih bojev navajenega Pavleta. Približal pa se je policijski stražnik, ki je brez vsakega povabila tako nestrokovnjaško posegel vmes, da se je morala zadeva končat? sole *na policijski stražnici Tu sla se zgovorni Hinko in občutljivi Pavle zopet sprijaznila.
T	dobro	znani Stanko Bi-
tenc Iz Ljubljane, ki je bS nedavno Izpuščen iz Rrelskovarnega zapora, je bil včeraj okoli 3. ure popoldne aretiran na Marijinem trgu ker je ponujal nekemu prodajalcu sladoleda v nakup 1 telovnik In 1 par črnih hlač. Ugotovilo se je, da je Bitenc hlače in telovnik »sunil« nekemu njegovemu znancu, ki je imel pri Bitencu shranjene svoje stvari. Hlače je ponujal Bitenc za 200 Dto.
— Ukraden konj. Žandarmerija iz Grosupljega je obvestila tukajšnjo policijo, da je bil tamkaj nekemu posestniku včeraj zjutraj okoli 3. tire ukraden 4 leta star konj, 15 pesti visok, rdeče barve. Pred nakupom se svari.
—■ Zatajena najdenimi. Policija na Viču je izvedela, da je pred nekaj dneVi našla na Glincah Ana Sodnikar, kajžarska hči iz Brezovice 200 Din, katere Je izgubil mizar Stanko Marinčič, stanujoč na Viču. Sodnikar je najdeni denar pridržala zase in je lepo molčala. Včeraj k> ie policija aretirala in ona je po velikem obotavljanju res priznala, da je denar našla. Namestu najde-nine bo dobila kaj drugega.
— Radi beračenja od hiše do hiše je bita včeraj ob pol 12. uri aretirana v Prešernovi ulici Amalija Kren, roj, 1. 1899. v Stari Cerkvi.
Naribor.
— Ustanovitev Radlo-klulja. V četrtek zvečer se je vršil v Narodnem domu prvi sestanek interesentov radi ustanovitve Radiokluba. Sestanek je bil dobro obiskan in se je tudi konstituiral začasni odbor, ki pripravi vse potrebno za nadaljno delovanje in poslovanje. V programu kluba je tudi osnovanje sprejemne radšo-posiaje v Mariboru.
— Predavanje o spolnih boleznih. V četrtek zvečer je v Kmečki sobi Narodnega doma predaval dr. Marin o spolnih boleznih. Predavanje je aranžiral »ISSK Maribor* za svoje moške člane.
— Klerikalci se zopet gibljejo. Klerikalci so zadnje čase malo delali med vo-
li	st vom na deželi, prepustili so agitacijo posameznikom ter svojim prosvetnim gospodarskim to drugim društvom, sedaj pa se pričenjajo zopet gibati. Dne 21. t. m. bodo imeli shod pri Sv. Marjeti ob Pesnici na belo nedeljo v St liju, dne 24. t. m. pa v Mariboru, v dvorani nove palače Zadružne gospodarske banice. Razen tega bodo imeli do konca tega meseca več zaupnih sestankov po okolici. Pripravljajo se torej že na eventualne volitve.
— Odstranitev starih kandelabrov. Po mestnih uiicah kjer je že napeljana .električna razsvetljava, se nahajajo še star#plin-ski kandelabri in sicer v tako žalostnem stanju, da nikakor niso v okras mestu. Sedaj so se pri občini vendar usmilili teh žalostnih spomenikov malomarnosti ter j£h bodo v prihodnjih dneh odstranili
— Parni valjar bi bil v Mariboru nujno potreben, zato bi se morala občina pobrigati da se čimprej nabavi. Škandal je, da se ne tlakovane ulice po mestu posipajo kar z debelim gramozom, ne da M se izravnale. Vozovi in avtomobili razorjejo po* tem »e ulice da izglodajo kakor kolovozi kje sredi banatskih ravnin.
— Umrl je 17. t. m. tukajšnji urar in trgovec v Gosposki ulici Josip Peteln.
— Nesrečna smrt. FHomeno F»b'gerjo-vo, ki jo ie mož svojčas zapustil ta ki je v zadnjem času živela v skupnem gospodinjstvu z nekim moškim, so našli v četrtek popoldne na nekem dvorišču na Miklošičevi cesti obešeno.
— Nezgoda na železnici. 10 letni železničarski sto Emil Chum je skušal prekoračiti železniški tir v trenutku, ko je bila proga z zatvornicami zaprta to se je bližal v’ak. Lokomotiva je dečka zgrabila m ga vrgla ob progo, pri čemer je dobS težke telesne poškodbe, da so ga morali spraviti v bolnico.
— Nezgoda. V četrtek zvečer je viničarski sin Rupert Štraus tako nerodno vozil z enovprežnim vozom po Aleksandrovi cesti, da je neko Nežo Vagmaier podri na tla. Ponesrečenka je pri padcu dobila težke poškodbe na rokah to nogah.
— Gledališče. V nedeljo ob 8. mi zvečer se vprizori opera »La Boheme« (Kuponi). Na velikonočni pondeljek bodo igrali ‘Prodano nevesto« z gostom g. Križajem v ulogi Kecala.
— Otvoritev nove slovenske gostilne. Danes otvorl na Rotovškem trgu primorski ht gunec k, Maglica svojo gostilno »Jadran«, ki je bila doslej last pokojnega Nemca Ro-schantza, oziroma njegovih dedičev.
~ Grajski kino. Prvi mariborski bU>-skop. ki je bil doslej nameščen v nekem poslopju v Cafovi ulici se je preselil sedaj v grad ter se prekrstil v »Grajski kino«. Kino se nahaja v veliki zgodovinski dvorani v prvem nadstropju, ki je obnovljena in preurejena. Prva predstava se vrši v novem prostoru danes zvečer.
— Nemški lepaki za dunajsko bokser-sko tekmo. Prireditelji dunajske mednarodne boksarske tekme, pri kateri sodeluje tudi evropski prvak Francoz Carpentier, so rnzvesiii tudi v Mariboru reklamne lepake, seveda samo v nemškem jeziku. Če dunajska gospoda misli delati rekJamo v naši državi, potem naj se posllužuje vsaj našega jezika. Pa ne, da bi na Dunaju smatrali Maribor za n emško a v s tri jsko mesto? Radovedni smo tudi kdo je dal dovoljenje za tazvešanje teh lepakov, ko so lepaki v samo tujih Jezikih, kolikor nam je znano, sploh ne smejo razvešati?
— Hotel »Merani na prodaj. Največji in skoro edini res kolikor toliko reprezentativni mariborski hotel »Meran« pred Glavnim kolodvorom je vsled obolelosti njegovega dosedanjega lastnika na prodaj. Hotel je bfl doslej v nemških rokah, irslužbenstvo nemško to sploh vse nemško kakor kje v Gradcu. Želeti bi torej bSo, da bi se za ta hotel, ki prav dobro uspeva, pobrigal kak naš človek ter ga kupil, kajti nikakor ne smemo in ne moremo dopustiti, da bi to podjetje prišlo zopet v tuje roke. Ravno tako ne smemo dopustiti da bi se hotel opustil in spremenit v urade, oziroma stanovanja. ker bi potem ostal Maribor sploh brez poštenega hotela.
— Nova tovarna. Na Teznu se je osnovala v prostorih bivše tovarne za vozove nova tovarna za pozametrijo. Nova tovarna je last sedaj ustanovljene družbe »Jugo-slovenski Zerkovič« in je kapital po polovici inozemski Družba ie kupila stavbe za 2,350.000 Dto, premičnine za 75.000 Din in nabavila za 9,000.000 Din strojev, od katerih jih je 283 že montiranih. Tovarna bo zaposlovala 200 delavcev to producirala mesečno 2000 kg blaga. Pozneje se produkcija še poveča. Zanimivo je, da se tudi pri tej tovarni že protežkajo Nemci in ino-zemcl naši ljudje pa odklanjajo. Treba bo torej storiti še pravočasno potrebne korake.
Celje.
—• Občinska seja. Občinski svet celjski ie imel v sredo zvečer občinsko sejo. Navzočih je bilo 26 odbornikov. Upravni svetnik Franc Pavlin je iz službenih ozirov odložil mesto upravnega svetnrku pri Mestni hranilnici. Mesto njega je bil Izvoljen obč. odb. David Modic (NSS) v upravni svet.
—	Bivšemu mestnemu ekonomu Petru Dergancu se bode pokojnina plačevala v inozemstvo. — Kot pobiralec tržnih pristojbin se nastavi policijski nadzornik Ro* VerK v ■P. — V domovinsko zvezo se sprejmeta 1 prosilec iu 1 prosilka. — Razpravljajo se jt
o	prodaji mestne hiše v Matija Gubčevi ulici. Zadeva se je vrnila finančnemu odseku, ki naj ponovno razpravlja glede prodaje te hiše. — V mestni klavnici se postavi skladišče za konserviranje kož. Razpravljalo se je dalje še o nekaterih zadevah, med temi tudi o predloženem gozdnem načrtu, kateri je bil sprejet In ki ga bo odobrila še politična oblast ter glede oddaje Glazije SK Celje. Seja pa Je pri tej zadevi zopet postala nesklepčna, ker so nekateri odborniki odšli in sc je morala seja zaključiti.
— Nočno lekarniško službo ima prihod nji teden lekarna »Pri Mariji Poma&aj< aa Glavnem trgu.
— Koncertni in operni večer Šimenc- } Švajgerjeva v mestnem giedaiišču le usoel j povoljno. Oba umetnika sta pr.)gran:si:c točke rešila izborno, kar je priča! pri vsaki končani točki aplavz občinstva. Gledališče je bilo srednje obiskano.
— Celjske banke danes ne poslujejo.
— Celjske brivnice bodo na Velikonočno nedeljo celi dan zaprte, v pondeljek Pa do 11. ure dopoldne odprte.
— Umrl je v Gradcu na posledicah neke operacije bivši nadučitelj v Rogaški Slatini gosp. Viktor Leitgeb v 42. .etu svoje starosti Pokojni je bil brat soproge g. Rafka Salmiča v Celju.
— VII. carinska konferenca V sredo zvečer se je ob pičli udeležbi vršila sedma capinska konferenca v Celju. Na tej konie-renci je upravnik carir.ante g. Kladnik predaval o osnovnih pojmih kemije, v kolikor to zahteva carinska služba. Naš komentar carinske službe ne vsebuje razne pos.topke pri carinjenju raznih kemijskih stvari kakor ima to stari avstrijski carinski komentar. Treba bo gledati in delati na to, da bo nova carinska tarifa, ki bo v kratkem predložena narodni skupščini, odgovarjala ure-divi moderne carinske službe.
— Detomorilka, katera je vrgla v greznico gostilne Osund v Gosposki ulici novorojenega otroka ženskega spola, se piše Marjeta Urch, 19 let stara, doma iz Gaberja v celjski okolici Pri zaslišanju ie svoje dejanje priznala.
Prim&rske vesti.
p Prva goriška umetniška razstava. V
nedeljo zjutraj je bila na slovesen način otvorjena prva goriška umetniška razstava. Na razstavi je iztožilo svoja dela 49 umetnikov. Zastopani so tudi goriški slovenski umetniki, in sicer Ivan Čargo. Metod Peternelj, Alojzij Špacapan in Veno Pilon. Poslednji je hotel razstaviti zbirko svojih del, ki pa na žalost še ni prišla is Rima, kjer je bila tudi razstavljena.
p Trije novi lašji. Fašisti se niso pri volitvah ničesar naučili in so sedaj ustanovili tri nove fašje in sicer v Čepovanu, Grgarju to Solkanu. Zanimivo za čepovanski fašij je, da so listi še pred volitvami poročali, da se je vpisalo v fašlj ?0 članov, pri volitvah pa je dobila fašistovska lista samo 33 glasov.
p Otvoritev otroškega vrtca v Cerknem, Vitez Peternelj je napravil svojim rojakom to uslugo, da je Izposloval v Cerknem ustanovitev otroškega vrtca. Otroški vrtec je seveda italijanski in temu primerno se tudi za dr/e naši ljudje. 2e otvoritvena slavnost je bila taka, da je iahko vsakdo uvidel, da ne bo vrtec dolgo prospeval.
SokoSstvo.
SVEČANA VZIDAVA SPOMLNSKIH KAMNOV.
Koncem maja 1924 bo Sokolski dom na Taboru pod streho. Na popolno dovršitev zgradbe, ki bo naj večja stavba te vrste v Jugoslaviji in po obsežnosti na tretjem mestu med sokolskimi zgradbami sploh, nc moremo misliti pred letom J92S.
Dozidavo Sokolskega doma na Taboru proslavi Sokol I. dne 9. junija s svečano vzldavo spominskih kamnov. Na svečano vzidavo spominskih kamnov so vabljene vse sokolske župe to društva, dalje zastopniki državne in samoupravne oblasti, napredna to nacijoualna kulturna društva in sploh vsi prijatelj1! in podporniki Sokolstva.
Na dan 9. junija bo Vzidanih troje spominskih kanmov. Prvega pošljejo neodrešeni rojaki z napisom »Nanos«, drugega pošlje beograjska žups z napisom »Kaj-makcalan«. kjer je prebila srbska vojska v zvezi z jugostovenskimi dobrovoljci sovražno solunsiko črto iu s tem dala Evropi-znamenje za splošen umik to končen poraz sovražnikov, tretji kamen pošlje župan zagrebška s Petrove gore, kjer je padel zadnji hrvatski kralj iz nac:jona!ne rodbine v borbi proti Madžarom,
Sokolsko okrožje Ljubljana L Okrožni zlet uaraščaja se vrši dne 1. junija v Mostah ob priliki zunanje proslave društvene 10 letnice. — Okrožni zlet članstva se vrši 3. avgusta na Ježici. Bratska sosedna društva se naprošajo, da ne prirede svojih nastopov in prireditev na ta’ dan.
Udeležba Jugoslovenskega sokolskega saveza na Olimpijadi v Parizu. Tehnični odbor JSS ie sklenil na. temelju doseženih uspehov pri izbirni tekmi, da se vrsta Ju-goslovenskega sokolskega saveza, broječa osem tekmovalcev in 4 namestnike, udeleži tneduarodue tekme na Olimpijadi v Parizu.
Starešinstvo JSS.
Lastnik: Konzorcij »Narodnega Dnevnika«. Glavni iu odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska »Zvezna tiskarna* v Ljubljani.
Nogometni tekmi s T. u. S\. v. 1860, Miincfaen, ki se vršita na Veiikonočuo nedeljo in pondeljek cb pol 10. url na Igrišču Ilirije, otvarjata klubske mednarodne Prire‘ ditve v Ljubljani. V obeh teKjnah se lSuko z gotovostjo pričakuje prvovrstnega športa. Za to jamči ne samo visoka kva.iteta mo-nakovskega moštva, katerega uspehe v prvenstveni konkurenci Nemčije ter v mednarodnih tekmah smo navedli ž«(->yčeraj, temveč tudi odlična forma in teineijija priprava našega prvaka Ilirije ter za njo najmočnejšega ljublj. kluba Hermesa SK Hermes nastopi proti Monakovčanom v nedeljo, v pondeljek pa igra SK Illr»ja. Oba kuba nastopita seveda v najmočnejših sestavah; Iliriji je na razpolago tudi Tavčar, ki je dospel na visokoš. počitnice iz Prage, Hermes pa ojači svoje moštvo i, igrale; Pleš II, Gruden in Zalokar', kj so sc nedavno vrnili od vojakov ter postavi na ta način soliden team, ki bo zmožen doseči časten rezultat.
Predprodaja vstopnic za niednarodu, tekmi z monakovskim T. u. SV. v. lSdO se vrši v trg. J. Goreč. Dunajska c. tudi v nedeljo in pondeljek dopoldne. Znižane karte za dijake in redne člane klubov se izaajajo samo v predprodaji
O&jpiss.
Mežiška dolina, lzvestni Dravograjski in Marenberški krogi zahtevajo, da se preloži sedež okrajnega glavarstva iz Prevali v Dravograd. Radi tega so se vsi gg. župani Mežiške doline, izvzemši občin Dravograd, Ojstrica in Libeliče zbrali dne 9. aprila t. 1. v občinskem uradu v Mežici k protestnemu zborovanju, zavedajoč se svoje dolžnosti napram svojim občanom ter enoglasno sklenili sledečo resolucijo:	L
Protestirajo z vso odločnostjo proti zahtevani preložitvi sedeža okrajnega glavarstva iz Prevalj v Dravograd, ker bi ta premestitev pomenila za celo prebivalstvo vseh danes po svojih županih zastopanih občin veliko krivico in nepregledno gospodarsko škodo. 2. Posebno pa protestirajo proti temu, da bi kdorkoli morebiti skušal ta za prebivastvo naših občin vseskoz krivičen in škodonosen namen doseči s potvorjenimi dokazi in argumenti. Poživljamo okrajno glavarstvo Prevalje in nujno prosimo vse v tem oziru merodajne oblasti da vsakršne nereelno tozadevno agitacijo odločno zavrnejo oziroma z vso natančnostjo preiščejo pravilnost predloženih dokazil in da st brezdvomno prepričajo po nepristranskih faktorjih o dejanskih razmerah, ki na) W bile merodajne v tej zadevi Pii tem sc sklicujemo na razloge, ki so jih prizadeta županstva obrazložila v svojih tozadevcil ugovorih, predloženih marca meseca t 1-okrajnemu glavarstvu Prevalje.
Rogaška Slatina. Dolga zima m neprestano deževje je zadržalo v letošnjem letu priprave za bodočo sezono, Ker nam ps vremenski preroki napovedujejo za drugu polovico meseca aprila boljše vreme, se bo s podvojeno silo zamujeno popravilo tako. da bo zdravilišče v pravem času moglo odpreti svoja gostoljubna vrata. Po zimi polni padavin upamo ca suho poletje in istega mnenja so najbrže tudi naši gosti, ker že pridno naročajo sobe, da bi se izogni,! sta novanjskim neprilikam, katere so se pokazale pretečeno sezono. Ker se ie posrečile pridobiti lepo število novih sob, se stanovanjske krize, kakoršna se je pokazala v lanski sezoni ni več bati Sicer bi pa bilo želeti, da bi gosti izrabili čas pred sezono in po sezoni, ker so ne giede na znižanje vseh cen —- meseci maj, junij in september v Rogaški Slatini neprimerno lepši kot Juli) iu avgust. Ze narava sama nam ponuja v tem času toliko lepot in skoro dnevni-' sprememb, da se posebno inozemski SOS« za ta čas ne morejo načuditi tem zanimivim njenim pojavom. Vrhutega ni navala v restavracijah in pri kopelih, kar Je posebno važno za bolne in nervozne goste. Na mesto odstopivšega kopališkega zdravnika dr Simonitscha, se ie upravi zdravilišča posrečilo pridobiti g. univ. prof. dr. Šlajmerja, katerega obče znano ime bo postalo privlačna sila za zdravilišče. Ker bodo cen« ostale približno Iste, kakor v pretečeni sezoni Je pričakovati, da obisk v tekočem letu po Številu ne bo zaostal za lansko sezono.
Laško. Velikočetrtkovi sejem jc bii prav dobro obiskan in tudi kupčija je bila zelo živahna. Vsled deževja kmetovalci niso mogli orati in saditi ta so imeli čas, prignati na sejem živino. Kupci so prišli it Maribora, Celja, Trbovelj in z Italije. Vole sc plačali po 13.50 do 14 Din, krave pa pe
13	Din. Btio je prav mnogo živine in tud dosti kupčije. Sejmarjev z blagom n« da našnjem sejmu ni bilo mnogo. Mei kupčija so se dogodile tudi žepne tatvine in s0 orožniki takega zlikovca prijeli, ko je sejma-ricl prepasano torbico z denarjem naravnost odtrgal In divje zbežal. Se ni bil dovolj izurjen iu bo preizkušnjo študiral lahko
V	okrajnem zaporu.
KINO „IDEAL“
Od nedelje 20. do vštevši srede 23. L m. •
©
€>
«
»Materino srce«
Tragedija mlade matere v 5 dej. V glav. vi. Fritz Greiner in krasotica Ilona pl. Mattyasovsky. V srečnem zakonu živela sta kipar in njegova lepa žena. Nekdaj pa hoče nesrečen slučaj, da ravno kipar vidi, kako njegov učenec poljubuje njegovo ljubljeno ženo. V veri, da mu je žena nezvesta, jo zapodi od hiše. Žena ga o svojej nedolžnosti ne more prepričati, tudi edina priča, katera bi njeno nedolžnost potrdila — je mrtva. Vsa nesrečna žena in mati, da mora zapustiti soproga in svojega otroka, priseže soprogu na njegovo zahtevo, da nikdar ne bo poljubila svojega otroka — in le pod tem pogojem ostati sme še nadalje v hiši pri soprogu in detetu. Vršijo se pretresljivi duševni boji matere, ko otrok na smrtni postelji prosi za poljub matere — a njo veže grozna prisega. Krasen konec — vrnitev prejšnje sreče v nemirni zakon — mora povsem zadovoljiti gledalca. Drama je jako lepe vsebine, da mora še celo moškemu zarositi oko in nam predočuje, kaj zamore edino materino srce.
Sfev. 94.
NARUDNl DNEVNIK, 19. aprila 192-4.
Pfe,	^	'Vi.	"Si-	*3i»	■
iMtan 5,
,	.	Fusija
Mransk© banke.
-2 ozirom na različne verzije, ki se C1® v listih in ki krožijo v privatnih Mih o načinu izvedbe fuzije »Jadran-ebanke«, s »Podonavskim trgovačkim |ftkaiarskim društvom v Beogradu« Posebno, kar se tiče pravic starili dcl-j'?Flev Prvoimenovanega zavoda, ob-lamo v pomirjenje teh delničarjev tj^^PSi dobljenih informacij sle-
^sfcor je bilo že javljeno, je bilo na Ueiegatov omeni
feebV6 VrŠiIa dnC 30'
■iionirata v
JC
ti1, “pegatov omenjenih dveh zavodov, šila dne 30. r sWenjeno, da s;
marca 1924 v Za-ta dva zavoda IjgV"**"*«• v eno banko pod imenom Ean^o-Podunavska banka« in sicer jji^ °* da »Podunavska trgovačka ak-. ai&ka banka« vnese v »Jadransko
i&rk0* vsa svPia aktiva in pasiva v
• m Prebitku
vnese v
či-
40 milijonov dinarjev. « mr° se poviša delniška glavnica za fc ‘W»ov dinarjev. Za le-ta povišek tani?« -ana °9cijska pravica starim i^tir rjem * Jadranske banke« ter ga-^dika*23' evcntua!no neoptirane delnice Ejtrj. i ’ v katerem so: »Srbska banka, EL ** ®Hrvatsko-slavonska hipote-$toniifi anka, Zagreb« in »Banka i Šte-teAd? za Primorje d. d., Sušak«. Do-Ostaiip- ^Pkiičarji »Jadranske banke« '	* Posesti svojih delnic z isto
-Vse trditve torej, ki se ne
^Sajo
spnee
“-Po
so npX s PPadstoječimi informacijami, Ln.iV^Povane.
"“‘isKa ! °Pisane-’ fuziji bo znašala banuS‘avnica »Jadransko»Podunav-aervna „?* 120,000.000 dinarjev, a re-bo ta bariavnica 3->000.000 dinarjev ter Bftvod s s a Posdda najmočnejši denarni Dssebno v -ezem v Beogradu. Kar pa je
PEedstaviinf110’ 3e *°’ da novi zavod .koncentracijo čisto nacijo-pPitala brez vsake tuje infii-
fracij,
je.
Ip-kuzij()>
'Sprašabn	ie raed upravama obeh
^°dohri+-Z*^0^ov že zaključena, imata SkUcan; 1 niu Slavni skupščini, ki sta &aflU( , aa dan 11. maja 1924 v Beo-*^Pžbe Jer 3e S£dež ene in druge
fovati »p11'?911!.Smo nadalje, da je priča-tofcb« v, 1Uzijo s »Srbsko banko, Za-n	sfudaju bi se ta kapital
j a ^koli 300 milijonov dinarjev, jfeaka« „	.. »Jadranska-Podanavska
n Svojim delniškim kapitalom
Tolik Pn° mesf° v na^f državi.
Od O.smo mogli poizvedeti.
%’at' n^e sl:ran' Pa se moramo le ra-%Čn ’ da Pride v naši državi do tako £a denarnega zavoda, v katerem 0 nadaljevala tradicija »Jadranske sk e*> ob katere zibelki so stali v Tr-
Sr
^iajo bratske roke v prestolici naše %ebe _ob krstu »Jadransko-Podunav-fcpdi-1, .®*? kateri želimo najlepši procvit uspcd na Poliu našega go-^redkn fn in S tem tudi narodnega
premca m osamosvojena.
v bratski slogi Slovenci, Hrvati in brbi. Hrvati in Slovenci si zopet
  	politika.
^ zelo^/v0 po'd'ko ima država v ro-
Sanie trgovine5^™ refUrail3e
finska nniim Cim PoI] odgovarja §skim	vsakokratnim gospo-
^k’ija 7itio ’ tem uspešneje se Ko slik atlJ? trSOvina in tem ugod-pasl rf trgovinska bilanca.
ne oHo-113 -ia kninska tarifa nika-fotJarskef3°Varla Potrebum našega gos ^ da Vr| Zivbenja. Reči smemo ce-'^H'rSiin ai s'a,b5e služ.bo. kakor pa jo farski Predy°ini Srbiji. Zato vsi go-We Car- ,rogi nestrpno pričakujejo P 1 tarife, ki bo sedaj enkrat Svari,.® •	~ upajmo — bolje
r odirr\ S eianskim potrebam, ka-|lMai !ai'ta sedanja, hik aZnejŠa. naloga naše carinske ^raViio Za^da domače industrije.
»jredekk J j naSa država v prvi vrsti i^Oos-m državai. ima vendar vse '.i^dvsrvj6, za razvoj močne industrije.
r ’ sne in Pa poljedelske indu-lu^tvo ,,^°mna prirodna bogastva, bo-n°( sd ttd. pa naravnost • va-iM,1erpS Vltev tud‘ drugih industrij.
Pa ,So sedaj po v°ini množo -. .'občne2’ kakor so bile pred vojno.
,utl.v Prvi vrsti naša mlada indu-ž^sko k° iG v nastajanju. Boj z ino-kpnkurenco, z industrijo, ki je
ie <in • ro uvedena in preizku-INriia 3110 t6Žaven in naša mlada ■fcjtic pj., Ea iz lastne moči. brez dr-2?'- Zar P°re kjkakor ne bi mogla pre-^Žiti n30 pa i° dolžnost' države, da ?’.tujQ Pma£o industrijo pred prčmoč-fi‘a zvPakurcn“; najboljše sredstvo p0]G^p ima država v rokah v cn-
^aiha2it0 indastrije potom carin (in & ?-aščm;4-P0	/f'33	nadelo,
da
razvijajoča
se
se
te™ f™.«»
S^CsIt \ ‘P še ni dov°1J motna ***VSP 1U3P konkurenco, ki pa
S razvije v°K°3x’ da-Se, v d°R‘eanem
J^tla v J,- v ,modno mdusirijo, ki bo
Sio fi11\a- °m,aCcm trKu tekmovati Si predpol51JO- Industrije, ki nimajo v to v£fv- nc gre ščititi, ker bi ^rodo kciv.-i .čutov na korist
malega števila podjetnikov, torej v nasprotju z državno idejo.
Naša industrija, kolikor jo imamo, je vsa več ali manj sposobna življenja in razvoja. Deloma je postala že tako močna, da more konkurirati ne samo doma, temveč tudi zunaj. Večina naše industrije pa še ni tako daieč; zato jo mora država zaščititi, da ne pogine predčasno v neenakem boju in da se toliko razvije, da bo mogla sprejeti boj z inozemsko konkurenco in ga tudi zmagovito izvojevati.
Predvsem bo morala uvesti nova carinska tarifa pri uvozu plačanje carine v efektivnem zlatu. Tega načela da-fies naša carinska tarifa nima, kajti koeficijent, ki ga določa od časa do časa finančno ministrstvo, ne odgovarja pravemu ažiju. In vendar zaračunavajo carino v zlatu tudi države, ki so tako finančno, kakor tudi glede industrije mnogo močnejše od naše.
Ne dvomimo, da bo vprašala vlada za svet tudi vse prizadete faktorje, gospodarske kroge, predno bo uzakonila novo carinsko tarifo in da bo njihove nasvete in želje tudi upoštevala. Le na ta način moremo pričakovati, da bo nova tarifa res odgovarjala dejanskim potrebam našega gospodarstva in da bo s svojo široko koncepcijo mnogo pripomogla k mogočni stavbi naše gospodarske meči. i
Ilovi rusid samski sistem.
Rusija je pričela polagoma opuščati popolen fiskalizem in namerava uvesti nov gibčnejši carinski sistem, ki bo bolje odgovarjal zahtevam gospodarstva. Nova carinska tarifa naj omogoči uspešnejšo izmenjavo blaga z inozemstvom in se sedaj posvetuje o njej svet ljudskih komisarjev.
Dosedanja carinska zapora je bila neznosna radi svoje birokratične težavnosti. Zabranjen je bil uvoz luksuznih predmetov, blaga, ki ga je sicer mogoče pogrešati, dasiravno njega uporaba in luksus, in p;i tudi neobhod-no potrebnih predmetov. Edino vrhovno državno gospodarsko vodstvo je smelo od slučja do slučaja dovoljevati posamezne izjeme. Toda ta aparat ni funkcijoniral, kakor je zahtevalo razvijajoče se gospodarsko življenje; zato je postala potrebna sprememba. Novo r^isko carinsko politiko označujejo za zmeren, pameten protekcijonizem; tarifne postavke bodo veljale dve leti. Ta tarifa bo tvorila samo za gotove vrste blaga nepro-dirr.o,,steno; za druge vrste pa bo dopuščen prehod.
Tendenca nove calTnske politike je povsem jasna. Voditelji ruskega narodnega gospodarstva so uvideli, da dosedanja carinska politika s popolnoma še-matičnimi carinskimi postavkami, katerih edini namen je bil, prinesti državi kolikor mogoče velike dohodke, ne odgovarja potrebam gospodarstva. Zato bo sedaj uvedena v teh postavkah večja diferenciacija, v primeri z dosedanjimi postavkami izdatna znižanja, deloma pa tudi občutna povišanja postavk. S tem bo dobila tudi privatna trgovina prostor za dihanje in morda tudi za nadaljnji razvoj.
Seveda že sama možnost uvoza, ne da bi bilo treba prositi pri gospodarskem vodstvu za vsako posamezna dovoljenje, ne omogoča uspešnega razvoja privatne uvozne trgovine. Država ima še vedno v roki sredstvo, da popolnoma nadzira in regulira to trgovino, da jo v manjšem ali večjem obsegu dopustiti, ali pa da jo popolnoma za-brani. To sredstvo so dovoljenja za zunanjo trgovino, ki jih izdaja država. Nove ugodne carinske postavke bodo brez dvoma vabile privatnike, da pri-čno z uvozom; obseg te privatne trgovine pa bo določala država s tem, da bo prosilcem dala ali odrekla zadevna dovoljenja.
Nova carinska tarifa bo brez dvoma mnogo pomagala za gospodarsko okrepitev države. Predvsem izdaja tarifa tendenco, pomagati na noge ruskemu poljedelstvu, pa tudi industriji. Cela" vrsta poljedelskih strojev bo oproščena vsake carine, drugo, poljedelstvu potrebno orodje bo plačalo le majhno carino. Ravno tako tudi pri industriji: stroji, motorji itd. so carine prosti, orodje, ostala oprema, nekatere potrebne 'surovine, kemična sredstva in pripomočki deloma popolnoma prosti, deloma pa obremenjeni le z majhno carino.
V splošnem moremo reči, da izraža nova ruska carinska tarifa prizadevanje ruskega gospodarskega vodstva, da čim bolj dvigne domačo produkcijo Za to je izvedena preudarna graduaci ja: za blago in izdelke, ki jih izdeluje Rusija sama oziroma ki jih more izdelovati, so carinske postavke zelo viso ke, deloma celo višje od dosedanjih nasprotno pa je odpravljena ali pa do ločena sa/uo nizka carina za blago, ki ga Rusija ne more izdelovati doma. /.a polfabrikate in vmesne surovine, Iri so potrebni za domačo produkcijo, p*, id;
ni doma, je določena minimalna, znos-Ijiva carina; za s pomočjo teh izdelane gotove fabrikate pa je predvidena zelo visoka obremenitev.
S to carinsko tarifo bo podan ruskemu narodnemu gospodarstvu nov impuls za razvoj; brez dvoma se bo domača produkcija dvignila, pa tudi zveze z inozemsko trgovino se bodo izboljšale. Vse pa je odvisno seveda od tega, kako bo ravnala praksa z novo tarifo. Po dosedanjih izkušnjah, ki kažejo napredna stremljenja ruskega gospodarstva in veliko uvidevnost voditeljev gospodarske politike, ni dvoma, da bo nova carinska tarifa dosegla svoj namen: dvigniti domačo produkcijo in po potrebi tudi oživiti zveze z inozemstvom, skratka pripomoči h gospodarski učvrstitvi nove Rusije. .
Tržna g&c&rmiia.
ŽITO.
Novi Sad, 17. aprila. Pšenica 315—320, ječmen 330—340, oves 250—255, koruza 227.50—247,50, moka »Og« 500, »Ogg« 510, »2« 450—455, »5« 380—390, »6« 320—330, »7« 280—290, otrobi 210—215 dinarjev.
Budimpešta, 16. aprila. (V tisočih madž. kron.) Pšenica 295—307.5, rž 280— 2S2.5, ječmen za krmo 270—280. za pivovarne 318—323, oves 260—255, koruza 230—235, otrobi 207.5—210, lucerna 9—10.5.
Dunaj, 16. aprila. Pšenica banaška 3.300 avstr, kron, romunska 1.53 č. kron, rž madžarska 1.39 č. kron na meji in 3050 avstr, kron. Koruza 1.27 č. kron, oves 2.700 avstr, kron.
LES.
Zagreb, 17. aprila. Lesna trgovina je zelo živahna. Radi popravka francoskega franka se izvaža mnogo lesa v Francijo. Tudi Italija uvaža velike količine našega lesa, zlasti bukve, ki jo potem Italija reeks-portira v Španijo, Alžir in v Orijent, Cene so čvrste. Kotirajo za ms (V stotinah dinarjev); Hrastovi hlodivl 15—20, II 8—10, hrastovi hlodi za furnirje 30—40, hrastovina na zrcalni rez 40—45, hrastovi bouli 30—35, hrastovi frizi 12—18, bukovi hlodi I 3—4, žagana bukovina I, parjena 13—16. nepar-jena 12—14, jesenovi hlodi I 7—9, hrastove deske neobrobljene 30—35, sortirane 53— 55, javorove deske neobrobljene 15—17. Hrastovi pragi za kos 50—70 dinarjev, hrastove dogice- 80—120 dnarjev, bukova drva (10.000 kg) 2800—3000, bukovo oglje 9000—12000 dinarjev.
Milan, 15. aprila. (Za m3 v lirah); Iglast ies 215—300, bordonali uzo Trst 230—250, deske I 480—520, II 320—355, macesen 250 —300, macesenove deske 400—460, bukove (IQ0 kg) 23—25 lir, bukove deske, končiue 350—400, jugoslovanske parjene bukove deske 600—750, jugosl. hrastove deske 950— 1150 lir.
Pariš, 15. aprila. (Za m’ v franc, frankih); Hrastovi hlodi (0.8—1.20 m) 240—290, hrastovi hlodi (1.2—2 m) 175—400, jesenovi hlodi (0.7—1.2 m) 300—350, preko 1.2 m 300—400, brestovi hlodi (0.8—1.2 m) 120— 170, preko 1.2 m 160—250, gabrovi hlodi 100—150, bukovi (0.8—1.3 m) 200—250, bukovi hlodi (1.3—1.8 m) 250—300, preko l.S m 300—350 franc, frankov.
ČEŠKA INDUSTRIJALNA IN GOSPODARSKA BANKA V PRAGI
je imela dne 16. aprila svoj XXVI. redni občni zbor, na katerem je bila odobrena bilanca za leto 1923, ki izkazuje čisti dobiček Kč 28,091.920.—
Vsled odobrene razdelitve čistega dobička se je dodelilo rezervnim fondom Kč 7,500.000.—, tako da znaša sedaj vplačana delniška glavnica in rezervni fondi z gorenjo dotacijo vred ca. Kč 290,000.000.—. Na dividendni kupon za leto 1923 se izplačuje Kč 32.— kakor lansko leto.
Imenovani zavod s svojimi številnimi podružnicami in koncernom industrijskih podjetij zaznamuje v minulem letu nadaljno ojačer.je ter v splošnem zaupanju pričajo vloge na tekoče račune ter vložne knjižice, ki so dosegle znesek Kč 1.170,000.000.—.
X Državna tarifa na južni železnici.
Prometno ministrstvo jc uvedio državno tarifo na vseh progah bivše južne železnice.
X Gospodarska konferenca v Skopila.
V Skop’ju bo 10. in 11. maja važna konferenca vseh zbornic in izvozničarskih udru-ženj v državi. Delo bo porazdeljeno na pet sekcij, in sicer na finančno, prometno, gospodarsko. izvomičarsko in administrativno. Vsaka sekcija bo predložila svoj referat. Vse večje zbornice bodo udeležene pri tem delu in bo tudi sprejeta splošna resolucija.
X Nakup deviz za potovanje v Nemčijo v drugi kakor v nemški valuti. Da se v Nemčijo potujočim potnikom omogoči nakup potrebnih valut za pot. je gospod finančni minister z odočbe z dne 29. marca 1924. I br. 19,202 ha podlagi člena 3. »Pravilnika o ureditev prometa z devizami in valutami in v Zvezi z odločbo I. br. 16.364 z dne 28. septembra 1922 odredil to-le: »Na podlagi vidirane potne listine za Nemčijo se morejo kupovati brez posebnega odobren ja pri pooblaščenih bankah in menjalnicah razven mark tudi druge valute (dolarji, funti, fran-coskl franki itd.) v ustreznem vznosu do Din 3000.—. Za večje vsote jc potrebno do-volienje generalnega inšpektorata, izvzemš! slučaje, ki so predvideni z Odločbo I. br. 27.876 z dne 6. julija 1923. — Delegacija ministrstva financ v Ljubljani.
X Prozorne italijanske zahteve. V pogajanjih z našo državo ie Italija že o p e tovarni zahtevata, da se napravi železniška zveza med Kninom in Zadrom. Naša javnost je in mora biti odločno proti tej itali-: janski zahtevi, ker bi bila ta železniška zve-i za naihujši udarec na naše gospodarsko živ-' iienje in na našo gospodarsko neodvisnost ter na naš nacijonalni obstoj. Ta prnga bi omogočila Italijanom da na najlažji način zagospodarijo v našem gospodarskem življenju ter Je zato tudi velika politična nevarnost •a našo državo. Ta proga bi pogubila naše ajvažnejše pokrajine, našo Dalmacijo, in bi ! nam popolnoma odvzela naše jadransko primorje. Zato ni malo ne dvomimo, da v naši tržavi ni vlade, ki bi tudi samo v mislih na to prozorno italijansko zahtevo.
¥©	m on©,
kralji žsrki48.
Pariz, sicdi aprila:
Svetovni tisk je poroča! o »viažiem žarku«, ki ga je našel angleški inženir Grin-dell Mathevvs izven kraljestva dosedaj znanih izžarevanj.
Gre za svojevrstnega provoduika energije, ki ga lahko najiepše piiruerjamo z bakreno žico. Samo predstavljajmo si premer poljubno velik, ne da bi pri tem, kakor pri elektriki, trpela intenziteta. Od električne iskre ga loči večja termska sila. Dosedanji poizkusi ne dopuščajo nikakega dvoma o neprimernem učinku tega žarka. Neko miš je umoril na razdaljo 25 metrov. Na isto razdaljo so bile karbonizirane drevesne korenine. Vžgejo sc električne žarnice. V drvarnici je zanetil požar. Magneti letal in avtomobilov so postali nerabni. Neki asisent, ki se je iz neprevidnosti približal področju učinkovitosti žarka, je ostal 48 ur v nezavesti in čuti še danes posledice, čeravno je biia žarkova energija za eno tisočinko manjša, kakor običajno. Žarek je v absolutni oblasti operaterja. Njegovo učinkovitost lahko razširi na en kilometer široko polje ali pa jo omeji na par centimetrov. Tudi njegova termska sila se lahko poljubno poveča ali zmanjša. V eni petinki sekunde lahko človeka umorimo ali pa ga onesvestimo. Dosedaj nimamo agensa, ki bi bil v taki oblasti operaterja. Grindeil Mathevvs nagiaša. da so se vršili vsi dosedanji poizkusi z majhno energijo in večinoma sarno v laboratoriju. Kakor hitro bi dobil oblastveno dovoljenje, bi se vršili poizkusi na mnogo širši podlagi in rezultati bi bili taki, da stoji tehnika pred pravo revolucijo.
» * *
Francoski znanstveniki, ki so prisostvovali poizkusom, so zelo pesimistični. Podajamo rezume njihovih izjav:
»Dosedaj so nam znani trije načini izžarevanja: pozitivni, negativni in elektro-magnetični žarki.
Obstojajo dve možnosti: Ali je odkril Mathews nov tip žarkov, tedaj motamo preurediti vso dosedanjo teorijo o žarkih; ali pa deluje z dosedaj znano vrsto žarKOV. Pozitivni žarki so preko razdalje 4 cm neuporabni. Drugi tip nese nekoliko dalje, vendar pa ne na razdaljo, ki jo je označil Mathevvs. Uporaben je samo tretji tip in možno je. da je inženir dosege! svoje učinke s temi žarki. Videli smo sicer nekaj sličnega ob priliki zadnje radio-razstave v Parizu, ko se je gospodu Mensyu posrečilo prižgati na razdaljo 80 cm električno žarnico. Živčni sistem miši sicer lahko smatramo za anteno in možno je, da povzroči indukcijski udarec smrt. Slično velja tudi za človeka, vendar je pri tem izključeno, da bi bil udarec zadosten. V spl^nem je treba pri presoji precej previdnosti. Tdednarodna znanost naj torei prouči iznajditeljeve izjave natančno. Kajti lahko z mirno vestjo rečemo: Ako stojimo v resnici pred žarki nove vrste, kakor pravi Mathevvs. tedaj mora biti revolucija, ki bi nastala v znanosti in tehniki, velika.«
* * •
Z ozirom na ta poročila se je javil neki letalski častnik, ki je prisostvoval leta J918 v okolici Pariza zanimivim poizkusom. Neki 40letni iznajditelj, je pripovedoval častnik, nam je kazal neke vrste reflektor, v čigar sredi je bii električni lok. S pomočjo posebne priprave se je možu posrečilo odstranili spodnjo ognjeno palčico in ustvariti termski žarek, ki je učinkoval še na 20 metrov smrtonosno. Razpolagal Pa je samo s 40ampersks silo; pri večji energiji bi do-tični termski žarki učinkovali na kilomcter-sko daljavo. Ker pa je šlo komisiji predvsem za to, da se ne .povzroči svetloba, je uporabil črni senčnik za filtracijo, žarkov. Aparat bi se namreč uporabil ‘ za narodnoobrambne namene.
Preiskava ie dognala, da so se dotični poizkusi res vršili. Predno pa se je moglo pristopiti k uporabi za vojaške svrhe, je bilo sklenjeno premirje. Zanimivo je ugotovili, v koliko se obe iznajdbi krijeta. P.
vssmlrja.
Človeški duh je omejen na čas in prostor, giblje se lahko v mejah, ki mu jih podstavljata ta dva, preko njih pa ne more. Iz tega izvira tudi sisten^ logike, ki si ga ie ustvaril. V stvarstvu pa obstojajo tudi stvari, ki segajo preko našega časa in pio-stora in seveda tudi preko naše logike. Tako je tudi vsemirje. Ko se ozremo v jasni noči proti zvezdam, vidijo naše oči sicer svetle, migljajoče lučke, med njimi in za njimi pa neskončno, večno temo. Da so le drobne lučke svetovi, kakor naša mati zemlja, človeštvo dolgo časa ni vedelo. Komaj polagoma je začelo spoznavati, da je mesec, naš najbližji sosed, velikanska masivna krogla brez lastne svetlobe in blesti samo v žarkih solnca, ki se odbijajo od njegove površine. Od tu je šlo dalje in doguaio, da je med zvezdami, ki sijejo na nebu razlika glede velikosti, oddaljenosti iti pripadnosti. Zvezde so dobile svoja imena in naš solnčni sistem se je strogo ločil od ostalega zvezdnega prostranstva. Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun s svojimi trabanti-lunami ter s kometi so dobili s solncem, svojim centralnim telesom, gotovo odrejeno družinsko skupnost, ki se strogo loči od ostalih vsemirskih teles-zvezd.
Dasiravno je poznavanje planetov že dokaj_ staro, nam je o zvezdah, ki se nahajajo izven tega našega solnčnega sistema, bilo še do pred približno sto leti malo znanega. Kaj so te svetle lučke. Svetovi; toda kakšni! Danes vemo, da so te zvezde solnca. prav taka kakor je naše, čeprav različna po sestavi in velikosti, po svojih poteh in sistemih. Razen našega solnca obstojajo torej tudi še druga solnca, ki niso v nikaki neposredni zvezi z našim. O našem sonicu vemo, da ima svoje spremljevalce, pianete in ti imajo zopet svoje, lune. Ali imajo tudi solnca tam v neskončni daljini, ki si je naš duh skoro ne more več predstavljati, svoje spremljevalce, planete? Teoretično so astronomi že davno odgovorili na to vprašanje, težje pa je bilo doprinesti praktični dokaz, če je naše solnce središče sistema, zakaj bi ne bila tudi druga? Zakaj naj bi imelo samo naše tako velik namen osvetljevati in ogrevati druge svetove, ki nimajo svoje lastne svetlobe in toplote.
2e starejši astronomi, ki so opazovali zvezde, so ugotovili, da nekatere izpremi-njajo svojo svetlobo perijodično pravilno. Od časa do časa postane kaka zvezda svetlejša, potem pa zopet temnejša. Zakaj? To vprašanje je dolgo belilo glave astronomov. Danes vemo, da povzročajo to spreminjanje svetlobe v večini slučajev prehodi temnili vsemirskih teles preko njihovih obodov. Tudi naše solne« izgubi velik del
svoje svetlobe, če se ostavi preden naša luna, čemur pravimo mrk. Mrk more nastati samo tam, kjer se poleg solnca nibaiajc tudi planeti in sploh temna telesa brez lasr-ne svetlobe. Torej imajo tudi ta neskončno daljna solnca svoje planete, so tudi ona središča prav takih sistemov, kakor je naš solnčni! S tem je doprinešen dokaz, da, je povsod v vsemirju enako in da se nahaja razen naše zemlje v tem prostoru še na milijone in morda tudi milijarde, bilijone, trilijone itd. svetovnih teles, na katciih prav tako lahko rasto rastline in žive živa bitja kakor pri nas.	N
Koliko je takih solnčnih sistemov v vsemirju? To je vprašanje, na katero človeštvo nikdar ne bo odgovorilo. Povprečen človek vidi v jasnih nočeh kvečjemu do 5000 zvezd, ker pa ne more gledati hkrati južnega in severnega neba, jih vidi v resnici, če stoji kje na gotovi točki, kvečjemu 1500, redkokdaj 2000. Z velikimi reflektorji zvezdam jih je mogoče našteti 50 do 100 milijonov, fotografični aparati pa jih zaznamujejo že več sto milijonov. Pa tudi to je komaj drobec napram neskončnemu vsemirju, kajti onostran onih zvezd, ki jih vjame najboljši astronomistični fotografični aparat se nahajajo še bilijoni in bilijoni drugih, ki so predaleč, da bi njihova svetloba mogla prispeti do nas. In tudi če bi danes tam zažarela tako velika zvezda, da bi n ten a svetloba lahko prodrla do nas. bi jo videlo človeštvo, seveda če bi takrat sploh še eksistirala naša zemlja, komaj čez milijarde Ut, čeprav preleti svetloba v sekundi 300.000 km. Tako daleč je to od nas! In ravno retiko. kolikor je teh zvezd, toliko ie solnce in toliko ie solnčnih sistemov, ki združyiejo svetove kakršna je naša zemlja in kakršni so Merkur;, Venera, Mars itd.
Večno bi po našem pojmu lahko letali s hitrostjo svetlobe od solnca do solnca. od sveta do sveta, pa bi še ne mogli obiskati vseh; toliko jih je. In vrnimo se sedaj naza, k začetku, kjer smo rekli, da je človeški duh omejen na čas, prostor in logiko ter si zastavimo vprašanje:	Ali	je	vsemir brez-
končen ali so tudi zanj nekje postavljene meje, kjer neha? Pustimo to vprašanje brez odgovora in stavimo na to prvo drago vprašanje: Ali je mogoče to vprašanje stlačiti v okove človeške pameti, časa, prostora in logike? — Tu srno prišli do točke, kjer moramo dati pozitiven odgovor: ne! — Ali je vsemir brez konca? — Pamet pravi: ne! kajti po naših pojmih mora imeti vsaka stvar svoj konec — Ali je vsemir omejen? — Pamet pravi zopet: ne! kajti če je omejen, če se nekje končuje mora za to mejo biti zopet nekaj, kajti po naših pojmih zopet absoluten nič ne more eksistirati. Tu, ob tem vprašanju odreče naš razum; tu je zadnja točka, do katere se lahko vzpne. Dalje ne more in nikdar ne bo mogel. To je skrivnost vsemirja, skrivnost vseh skrivnosti!
Za mSSiioni.
Neka francoska krasotica je umorlia v mesecu juliju lanskega leta v nekem londonskem hotelu svojega egiptovskega soproga Ali Kemal Fahmy beja. Proces le končal z njeno oprostitvijo, nakar se je vrnila vdova v Pariz. Nekega dne je dobila v roko neki egiptovski časopis, kjer je stalo, da je noseča. Kmalu nato je dobila od nekega bogatega trgovca iz Kaira pismo, ki je vsebovalo svojevrstno ponudbo, ki pa je obenem pojasnilo dotično časopisno vest. Odpošiljatelj, Kasal bej, ji je uvodoma izrazil svoje sožalje, in ji v nadalinem sporočil, da žalibog ne more kljub temu, da je bila oproščena podedovati za svojim možem rtjegovega stomilijonskega premoženja, ker ni to po egiptovskem pravu dopustno. Vendar pa ve za svet. Gre naj v kako porodi-šnico, ostane tam nekaj časa in si pusti izdati potrdilo o porodu. Namišljeni otrok bo nato imenovan za dediča. Ničesar ni nato lažjega, nego najti truplo 5 do 6 mesečnega otroka in sporočiti, da je otrok umrl Mati seveda podeduje otroka. On sam, Ka-sab bej, je pripravljen proti primerni proviziji vse potrebno »urediti«. Za tem pismom je prišel pisec. Javil se je pri vdovi, ki ga je sprejela skupno s — policijskim komisarjem. Kasab bej je ponovil svojo ponudbo, ki jo je vdova akceptirala. Odšel ie nato v neko porodišnico, kjer pa je zdravnik odklonil zahtevano potrdilo kljub proviziji 200 tisoč frankov. Razočaran je zapustil orijentalski Macchiavplli porodišnico in se napotil k drugemu zdravniku. Tam pa ga je že pričakoval policijski komisar in ga aretiral. Vdova ga je uljudno prosila za odpuščanje radi denuncijantstva. Zapuščinska unrava ji je namreč obljubila odpravnino 65 milijonov frankov, ki jih je pozneje dobila brez vsakih splelkarij.
1
Sulubi.
Svojevrsten narodič živi v severoarab-ski puščavi med Mrtvim morjem Palestine in Evfratom Mezopotamije, onem delu sprednje Azije, ki namerava vsled obnovitve življenja v Mezopotamiji ponovno vstopiti v krog svetovnega prometa. Ta ogromna pokrajina puščave preživlja v štirih oazah samo 20.000 stalnih prebivalcev, pozimi in na spomlad pa še okoli 150.000 Beduinov, potujočih pastirjev, ki priženejo tja svoje	črede, da popasejo	še	ono malo
trave,	ki	zraste po zimskem	deževju. Po-
leti pa gredo s svojo živino v evfratsko doline ali jordansko kotlino.
Samo nekdo vztraja v tej puščavi skozi celo leto in to so Sulubi, ki jih svet le malo pozna. Po dveh značilnih potezao se ločijo	od	nomadskih Beduinov:	Sulubi so
pridni	in	miroljubni. Beduini	se	ukvarjajo
samo s pastirstvom in zaničujejo vse druge poklice, poleg tega pa kaj radi napadajo tujce in jih izropajo. Sulubi pa so mirni ir. se ukvarjajo tudi nekaj s poljedelstvom in lovom. Beduini jih zaničujejo in nihče noče stopiti z njimi v rodbinsko zvezo. Njihovo ime izhaja Iz besede Sulubi, križ, in sami se smatrajo za potomce križarjev. O njihovem skromnem življenju v puščav! pa pripoveduje neka pripovedka sledeče:
Ko je gospod Bog razdeljeval med narode zemljo, je zaspal poglavar Sulubi-jevcev ugodni trenutek in tako ni za prebivalce Sulubi ničesar peostalo. Ko se je načelnik prebudil, se je približal stvarniku z bridkim jokom in ga prosil za zemljo. Bog ga je potolažil z obljubo, da bodo Sulubi nemoteno krožili po svetu in končno živeli v miru. In tako je še danes.
Naročajte in Sirite ..Narodni Dnevnik")
IpSiiiipipgslIiS
9 F E M I N A......................................
liiBiiliiiiiiiiiiP^
Vstalanle.
m
PSI
Hii
sggp
wasa§t
iicali
Voda je privrela iz razpoke. Ko je zagledala solnca, se je razlila kot srebrna melodija v dolino.
Iz črne zemlje je pogledala roža, videla je solnce in odprla je svojo duh-tečo čašo.
Priplesala je južna sapa, nasmejala se solncu in zavriskala:	»Vstajenje!«
Ali je bilo res, da je čul ta vzklik, ali se je samo zdelo mlademu doktorju, ki je zamišljeno stopal proti sivemu gradu.
Bila je velika sobota. Na poti je bil k bolnici.
Videl jo je v duhu lepo in slabotno. Zdaj jo je mučila vročina, zdaj jo je tresla mrzlica. Njeno dušo so bičale težke prikazni. Podila jih je, kričala, ker se jih je bala. Hotela je bežati pred njimi, dvignila se je iz postelje in obležala sredi sobe..
Jokala je, prosila, smehljala... O, uboga, uboga dušica! Kolikokrat je mehko ponovila: »Ne bodi hud Zdenko, če te ljubim... samo tebe ljubim.,, tako te ljubim!« Čisto tiho je pridejala včasih: »Ti pa me ne maraš. Zakaj? Povej!« Potem se je zagledala v strop, kot bi nekaj iskala.
Nepričakovane je pa jela upi ti: »Vsaj te ne ljubim... Beži! Pusti me! Na pomoč.. Ubiti mi hoče dušo!«
In tako je bilo roč in dan, mesec dni.
Zdravnik je zmajal z glavo. Iskal je vse življenje duSo. Zdaj jo je našel... Pa bila je raztrgana. Bal se je zanjo. Vprašal se je v skrbeh: »Kdo bo iačji, bol ali mladost?«
Dospel je do srrajskih vrat in hitel po stopnjicah k bolnici.
Cim pogosteje je prihajal, tein raje je prihajal. Kaj bo pa potem, ko okreva Tanja — in vstrašil se je lastnih misli.
Tiho je vstopil.
Tanja je ležala mirno.
Usmiljenka mu ie pokimala, pokazala na bolnico in šepetnila: »Milostljiva tudi spi...« Odšla je iz sobe za trenutek. Zgubila se je v vrt med zelenje, saj ona je bila tudi samo človek.«
Skozi okno je lilo pomladansko solnce.
Zdravnik se je približal Tanji. Pobožal je drobno ročico in se sklonil k deklici.
In glej, odprla je oči.
»Kdo si?« je šepetnila.
Nasmehnil se je doktor in predno je zamogel odgovoriti, je nadaljevala: »Kaj ne, da nisi Zdenko?«
»Ne.«
»Njega ne bo nikoli več?«
»Ne.«
Nepričakovano je vprašala:	»Kaj
iKV da tvoje oči ne lažejo?«
Milo se mu je storilo in v tretje Je odgovoril »Ne.«
Odtrgala je pogled od njega in sledila je solnčnemu žarku, ki je legel poleg nje.
V sosedni, sobi je odbila ura pet.
V vasi se je oglasil zvon, za njim drugi, tretji...
»Kaj zvoni, vsaj nisem umrla!«
»Vstajenje je!« je deial doktor.
Ponovila je »Vstajenje... Kristus!« Brskala je po spominih potem pa vprašala: »Ali ni dejal Kristus »Ljubite se med seboj?« Ljudje pa...« Boječe ga je gledala, pogled je postal moten* onesvestila se je.
Zvonovi so prepletali zrak s skrivnostjo vstajenja.
Tanja je spet odprla oči, Rekla je: »Kristus je dejal na križu:	»Odpusti
jim, vsaj ne vedo, kaj delajo...« Jaz, jaz tudi to rečem. Ko bi mogla tudi jaz vstati iz smrti, ki se imenuje življenje!«
»Tanja ... Življenje imenuješ smrt! Poglej solnce!«
»Solnce... in sama nai gledam?«
»Ne, z menoj!«
»S t^-boi?«
»Da.«
»Poglej, kako ljubko je.« in zamahnila je »o zraku, kot, da bi ga hotela pobožati. Belii, prozorni prstki so se za hip pozlatili in jih je nalahno položil na odejo rekoč: »Tanja, leno mirno!«
Nasmehnila se je in govorila: »Kako lepo je. če sije solnce in'poleg tebe nekdo, ki skrbi zate!« Kar je rekla: »Ali prideš jutri?«
»Da.«
»In pojutrišnjem?«
»Seveda.«
»In potem tudi?«
»Da, radovednica!«
»In ko bom zdrava, tudi?«
»Ne.«
»Potem bom pa vedno bolna!«
»Tt,, če ne me pa že jutri ne bo!«
»Takoj bom pridna!«
»Ali imaš rada, če pridem?
»Rada... Skupaj bova gledala solnce!«
»Tanja..,«
Pogledala mu je globoko v oči in pristavila: »Ne maram več umreti!«
»Tanja!« je skoraj zavriskal.
Začudeno ga je gledala in vprašala: »Kaj si tako vesel?«
»Tanja, vstajenje je!«
Priplazila je svojo roko do njegove in boječe rekla: »Ali veruješ?«
»Verujem« in poljubil je Tanji ročico.
Zadrhtela je Tanja in polagoma ji je spanec ozdravljenja zatisnil trudne oči.
Noč je padla na zemljo.
Skrila je v temi čar vstajenja. A visoko tam gori so se pa pogovarjale lesketajoče zvezdice o dušah, ki so blodile po temi a so zagledale solnce.
Kar Wi isolete
to ja Elzafluid. To pravo domačo sredstvo, katero prežene Vaše boležine. Poizkusna pošiljka Din 28"—- Lekarnar Eug. Fellar, Stubica, Donja Elzatrg 357, Hrvalska.
Vijolice so tako krasne. Temne, temne in velike kot otročje oči. In kako di-še. Celo naročje bi hotela odnesti do-rnov.
A potem? Redkokedaj vidiš vijolice ukusno aranžirane v vazi. Resj, njih kratki in šibki peclji so dokaj nerodni. A to je skoro pri vseh cvetlicah prvih, pomladanskih dni. Jegliči, zvončki, Je-irnik, pomladnji žafran, marjetice — nič prav ne vemo kako bi.
Če jih ne aranžiramo kar v šopkih, je jako praktično, če si spletemo iz srebrne žice širokoluknjasto mrežo, ki jo položimo na vazo, v katero hočemo zatakniti kratke peclje našega cvetja, ki se da-sedaj prav na rahlo in okusno razvrstiti. Paziti nam je pa vedno,-, da so dimenzije in barve med vazo iri cvetjem v pravilnem razmerju, oboje pa v lepi harmoniji s prostorom in pohištvom, koje naj dekorira. Za drobno cvetje so edirn pripravne plitke skodelice iz belega ali barvastega kristala, višje cvetlice zahtevajo višjih vaz, le-potično grtnVevje pa spaoa v one široke, pisane kinežke vaza, ki nam stoje navadno prazne, če jih ne diči celo — o groza — zaprašen šop suhih trav ali impregniranega listja.
V naslednjem par lepih kombinacij: Tainne vijolice v skodelici iz prozornega debelega stekla, jegliči v kobaltno
modr, jetrnik v rumeni skodelici, roza, napolnjene vrtne marjetice v svitiomo* drem ali mlečno belem kozarcu. Spominčice se dado prekrasno aranžirati I na enem izmed sedaj modernih, i namiznih podstavkov iz roza ali rume^. nega umetnega marmorja. Par belih narcis utakni v starinski debeli šampanjska-kozarec, ali v visoko zeleno vazo. Leskove veje dobro prenašajo nekoliko barvastega dekorja na vazi, pravtako sme imeti temnokobaltni lonec iz porcelana* ki je namenjen nagnojenim vejam v zlatem obroču figurirano sliko.
Lila in beli cvetovi jorgovana na šW rokih steblih prekrasno harmonirajo s posodo iz potemnelega bakra, bele Draški vrtnice s štirioglato visoko posodo iz stekla cinobraste barve s srebrnim, robomv temnožametno Rohanko in roza,;} svileno Testout pa moraš aranžirati v svoji najlepši srebrni žardinijeri.
Še nekaj. V vsaki sobi naj bodo cvetice, a nikari preveč, če boš z ukvj^ som preudarjala, kjer ti tvoj šopek nai-lepšc stoji in najboljše učinkuje, ne boš našla več kot en prikladen prostorček. A na tem enem prostorčku naj bo vazi" vedno brezhibno svetla, voda v njej po možnosti (2 ‘krat na dan) čista in cvetice vedno sveže, očiščene in prebrane.
Tudi tu velja: Malo — a lepo in dobro.
! Pride drugi par. Zena je suha,
, Rana. Učrpala ie svoja	srfe	kot P, Dr_
riea, da preživi svoje nedorasle oho .
1	•	-	mal	trgovčič.	Zena kaze nanj big
m oz
povtduje svojo zakonsko trjgedu0-On. mož ima drugo žensko in ž mo otroK ,
' j »v,y' re da skoro ničesar, itroci vred J >be-dno stradaB.
»Otu n a.
Mož ne reče ničesar. Stvar
vecln
v ra žita. muz. uv	j,
tova; ločitev zakona izvedena. "
Za tema dvema pridrvi v srednjih let, oblečena v krzno	mp/	s'	J
šmink:.na in napudrana, ai osluš sin
iavno
Urad sosp3 Ta
prične, »moj mož hoee_ v	Satju
jaz pa ne grem ž njim. Ostati h0P, j0-,aid it mače
bi m0^ in ta
skvi. Tu je moja hiša, tu so
znanci; nikjer drugje na svetu ne ^	~
»Potem se
Steor&fea elektrike v @©sp©dliiti§ivy.
Na svetu se nG zida samo vedno več električnih centra1,, ampak uporaba električnega toka postaja vedno bolj mnogoštevilna in različna. To gibanje je pa šele v razvoju in bo gotovo doseglo naravnost velikanski razmah. Dan ni daleč, ko ne bo ne en košček premoga prestopil naga naših stanovanj, pa tudi ne drva, izvzemši seveda na deželi. Ne bomo več poznali pepela peči ali dimniških saj. In med tem ko nam bo svetila samo elektrika (izvzemši rezervne petrolejke ali sveče, če je tok prekinjen ali naprava pokvarjena) bo plin kuhal in proizvajal toploto.
Tako ne bo več umazanih in neprijetnih odpadkov, ki jih je treba spravljati in odvažati. Nc bo treba privažati premoga in drv in jih vlagati v klet ter r.ositi v razna nadstropja. Plin in elektrika bosta rešila pcoelsko kriza kajti z njih pomočjo bo odpadla polovica pb-selskega dela. Kuhanje s pomočjo plina je postalo silno enostavno, poceni in skoraj bi mogli reči prijetno. Gospodinjstvo je na ta način olajšano. Elektrika pa prekaša plin in iznašli so žc celo vrsto električnih aparatov za domačo uporabo.
Pariška elektrarna je izdala brošuro, v kateri objavlja, kaj vse se da napra-
viti v gospodinjstvu in koliko stane tok za te posamezne stvari. V dinarje se tabela preračuna, če se pomnoži s 4 (kajti 1 frank = 4 din).
Zavreti en liter voda Posušiti lase
Obraz masirati (10 minut)
Pripraviti čašo čaja Pripraviti čašo kave Pražiti kavo (en kg)
Povoščiti parket (na kv. m)
Čistiti preproge (na uro) ir.
0.13 do Jajčnih iz 4 jajc pripraviti Pražiti biftek (70 gr)
Pražiti nove krompirje (309 gr)
Zračiti stanovanje (na uro)
Pogreti posteljo (po noči) itd. itd.
Edino, kjr še ni praktično, je trična kurjava, izvzemši zelo majhne sobe, v kateri, se človek samo začasno' nahaja, kajti za kurjavo je električni tok iaenkrat še predrag. Prepričani pa' smo, da bo tehnika v najkrajšem času premagala tudi tu vse ovire in bo neki dan igrala elektrika v gospodinjstvu
fr. 0.12 0.15
0.004
0.02; rr
0.015 0.225 0.02 .
0.36 0.027 0.021 0.117' 0.04 0.05
m
elek-u
i
živeti. Moskva je zame vse enkrat — ta pot!« — »Potem -	.	.
vede. Pridita sem s svojim niozeip nesita s seboj dokumente:
»Najina značaja n. _ vela skupaj,« pričenja že zopet —	.
ne razumem njega, on ne mene-pravzaprav od mene? Jaz ga ne,r
_	,W-nlmipm rln MireieniaS
k*
nte:<	hJ*^ell
ra
— »Ne dovoljujem, da sprejemaš iskov.«. govori on. — »Ni res.«	-Ju t ^
»Pridem truden domov,«
nadaljuje fll^opi
}dšla e
priiatel)1
»Poznam te prijateljice!« —
->jed še ni gotova. Kie ie žena'? ^'tjjici.V^?nn sprehod!« — sBila sem pri neki 'Sistol, El =501
Otlica.
preprajte se tu!« se vmeša ,ura“‘raiiiiBtf nas je samo to važno, če is to spe . ločitev, ali obstoje kake zapreke in
»Midva se ločiva radi več r**^' p pričenja mirno drugi par. Mož )e ničeti ima žena veliko doto. dočim mnia^
jgf
je, da razpolaga z malo vsoto de&?rjč
‘luu t-viiu V VlUVU Vluns	rtrt
Ona je nasprotno mislila, da bo p«
ž njm lahko brezskrbno
živela!0
uento dom*- ™! &r
ulogo »dekleta za vse«. Zaenkrat nam je plin n?
Uporabljajmo ga, poceni je Ija se na enostaven način.
?
razpolago, in uporab- ’
lati mora, to ji ne ugaja.
Naenkrat se začuje iz čakjdniceTflg ijivo vpitje. Neka ženska ie vest. Moški poskačejo s SVOwLt euje se loputanje vrat, sluge t6*™?!« tVfijSgt* vode. neki ženski je slabo!« Po2aiimfflfll*. in prične jadikovati: »Ločena se*' g je i# 'xri otroke. Kaj naj napravim? Cm	I
pustil, ima drugo !*	.	,	^ miiS. 5tre
No, kaj je sedaj? Vstopi par. To je gotovo dvojica zalju611'' neprf® tila sta se menda in prihajata h0 o°ru urad? Ona mu nekaj šepeče v # tu^Jij,^ o-dgovarja z nasmehom. In venda* dva nista zadovoljna, tudi ta dva ločiti, čeprav sta poročena koma! e n^a* Mesecev. Vesela sta in lahkomiselna jemllgS s7i reta razumeti, kako je mogoče, oa w nekateri ločitev zakona tako trag vr je, evo, vesela ločitev zakona. la , ^„1^ (.ig-liko. Cez eden, dva tedna se bos zopet zaželela in potem bosta	»i
na poročni komisarijat, da iima izs ženitovanjsko pogodbo...	^
S tako neresno lahkoto se da	"««u
ločitve zakona po ruskih sovletsSJD 9^ tia^ nih uradih...___________________________ *»]
sDisdino*
Belokranjske otroške pesu>*r karn3?S" ti](t
Božo Račič. Založila Učiteljska n®
Ljubljani. Cena 8 Din. Pravice Ss*
sovjetskem uradu la !©S1I»5
toki solz ji lijejo p« licih. »Mož me muči,’
Moskovska »Izvestja« prinašajo sledečo sliko iz urada za ločitev zakona, iz katere je razvidno, kako enostavno se jemije_ ta stvar v sovjetski Rusiji: — V čakalnici z raztrganimi tapetami sede mnogi zakonski pari in čakajo, da pride nanje vrsta. Drug za drugim izginjajo skozi vrata v sosednjo sobo, v kateri sedi uradnica, ženska, ki sprejema stranke.
»Ne morem več živeti. Izčrpana sem popolnoma,« toži pred uradnico ženska in po-
tolče, izžema.* Ženska za mizo, ki ie navadi jena poslušati dan za dnem take in podobne tožbe obeh spolov, ostaja vedno mirna in komaj tu-in tam dvigne obraz iznad aktov. »Ste zadovoljni s tem, da se ločita?« — vpraša poleg stoječega moža. »Pa, zada-,[ voljen sem,« odgovarja ta, »tudi meni je že^ dovolj tega življenja.« — »Dokumente pro-< sim!« zove uradnica in mož in žena predložita svoje delavske knjige.
, pridržane. Božo Račič nam ie zb""l2dii 1 lepo zbirko narodnega blaga in S3 ^ knjižici z gornjim imenom. Knjiži^ 0tti 42 belokranjskih pesmic, ki jih kaj radi deklamirali, ker se ne . po lepem jeziku, temveč tudi v vseba verzov in rime ter v mičnosti p°.r1jllje i^‘ Ob koncu je mal tolmač, ki	Ur
kalno govorico in izraze^ Bozo i zr.an zbiralec narodnega blaga v	^
jini Njegovi pirhi so danes sp ° zbra!J» Ufe vezenine in vse drugo je okusih udo^ ^ Veleseim ter nam s tem ohranil njegor r*i' . čil mnogo narodne umetnosti- _ * ^12»^ najnovejše delo je lepo . akad. slikar M. Gaspari. Tudi v jn dKMij. ovekovečene belokranjske rodni motivi, ki se skladajo s P ,
Zbirko prav toplo priporočamo ta*
1 dino, kakor odraslim.
IOHN HALBERTON:
Na očetu veletokov.
»Tovariša iz Carmija« je bilo ime, ki sta ga nosila po vsem dolgem Misisipiju. Vsi drugi ladjarji so imel vsak svoje ime, tovarišev iz Carmija pa nikdar imenovali indi-viduelno — ostala sta vedno kolektiven po-iem.
Nobenemu parmskemu kapitanu, ki ie potreboval samo enega moža. ni nikdar na um prišlo, da bi najel samo polovico »tovarišev« — prav tako lahko bi se dala siamska dvojčka na polovico najeti. Noben nad-tadjar, ki jih ie poznal, ni nikdar poizkusil, da bi jih postavil na različni straži, in če je kateri, ki ju ni poznal, napravil to napako, se ie lahko zanesel, da mu ie potem ko je parnik zapustil prihodnji pristan, dveh mož zmanjkalo.
Zdelo se ie nemogoče, da bi }n lo-Cili. Razsrdila se nista, nikdar »v teku dogodkov«; pretepala se’ nista nikoli v pijanosti, kar so drugi ladjarji, ki so bili prijatelji med sabo pač včasih storili, kajti tovariša iz Carmija se nista nikdar opijanila. Nikdar nista bila nejevoljna drug na drugega radi nagnenja do iste dame, kalti videlo se Je, da se niti najmanj ne brigata za jSenski spol.
Vitkejši od njiju, ki so ga po laseh imenovali »Crni«, ie bil navidezno star kakih štirideset let, sicer pa brez kakih drugih posebnih znameni. Njegov tovariš, imenovan »Rdeči«, ker ie lmei take lase in ga je bilo včasih vendar treba razlikovati od njegovega prijatelja, ie bil videti enake starosti in enakega obraza kakor Crni, toda zastav-nejši in veseleišl.
Videti, Je bilo. kadar Je bil Crni razmi-šljen, kar se je izven službe večkrat zgodilo, da je Rdeči pravzaprav duša dvojice in da Je vedne nadvse skrbel za vse morebitne potrebe svojega partneria. Toda bist-rejše opazujoči nosači so opazili, da ie, kadar so tovor skladali ali les nakladali, Crni neprenehoma pazii na tovariša, in Je bil vedno pripravljen, da je od vsakega, ki Je Rdečemu na noge stopil ali se s svojim bremenom lesa zadel ob njegovo glavo, tako) zahteval zadoščenja.
Rekla sta. da sta doma iz Carmija. Rajar so torej dotični Jcapitani, kar se Je tu pa tam zgodilo, da bi dobili tovora, peljali navzgor po roki Wabash, ob kateri Je to mestece stalo, so se radovedni ladlaril, ki so neprestano tuhtali o poslednjem vzroku tega čudnega prijateljstva, prav posebno veselili tega srečnega slučaj*. O alčeeuuaoat
vsega človeškega upanja! Brž ko je ladja dosegla Carmi, ni bilo tovarišev nikjer, in noben prebivalec Ju ni hotel iz osebnih popisov spoznati.
Nazadnje so Ju v njunem kolektivnem značaju šteli za znamenitost Misisipija. Vsi kapitani so ju poznali prav tako dobro, kakor so poznali Kairo ali Natehez. in so ju kazali potnikom od distinkcije orav tako redno kakor so jih opozarjali na »generala Zach’Tavlora farmo«, ali na mesto, kjer Je neko noč cela kvadratna milja Louisane zdrknila v reko.
Leto 1869 je našlo tovariša med moštvom ladje »Bennet«, »plavajoče palače Misisipija brez primere«, kakor so jo imenovali .tisti časniki, katerih reporterji so imeli pri bifetu »Benneta« prosto pijačo, in isto leto Je videlo sopihati »Bennet« po Misisipiju navzdol s takim tovorom koruze, da Je krov ležal res nižje, nego gladina vode.
Višina vode ie bila tistikrat prav nizka, zato se je »Bennet« previdno držala v glavnem toku. Poleg tega Je neka mala severno vozeča ohioska ladja sporočila, da Je nad Millikens Bendom zopet izginil kos zemlje, z njim pa velikanska sikomora, na katero so leta in leta parnike privezavali, kadar so pristajali.
Ker pa take sikomore prav tako slabo plavajo, kakor svinčene race, sta se kapitan in krmar Živo zanimala, kje Je sedaj tisto velikansko drevo — seveda, samo zastran koruze.
Deset minut tostran označenega mesta Je bilo celo potnikom, ki so se gnetli na ka-jutnem krovu. Jasno, da le sikomora obležala tik tam, kjer Je prej stala, kajti zapazili so črto sumljivih kodrajočih se valov, ki so se raztezali počez preko vozne vode.
Sedaj je bilo vprašanje, kako visoko teče voda čez drevo in če Je preblatnl Misisipi že utegnil naplaviti tam peska.
»Bennet« Je ustavil In stroji so delali nazaj, da ne bi tok vode parnika preveč sabo gnal. Spustili so čoln z možmi, v katerem se Je nahajal za krmarja komanairan drugi častnik in med drugimi tudi dvojica 1z Carmija, dočim so se potniki, ki se jim je vsako razburjenje zdelo kakor dar božji, gnetli ob ograjah in zijali.
Coln je švignil po toku navzgor na obrežni konec malega, priboja valov. JKo Je prispel tik do kipečega blata, so slišali ootniki, da je nadladjar v čolnu zavpil: »Nazaj! Vsi!«
Takoj so začela delati vesla v nasprotni smeri, toda bilo Je že prepozno, kajti mogočna korenina padlega velikana, ki Jo je i voda le plitvo pokrivala. Je uriieia 6ola in
ga vrgla s takim sunkom na stran, da je enega izmed ljudi vrglo čez rob čolna. Ko se je mož zopet dvignil, mu ie sledil drugi.
»Prokleto!« Je godrnjal kapitan, »upam, da znata plavati.«
»Tovariša sta,« Je pripomnil pilot, ki je nameril daljnogled na čoln.
»Strela!« je kričal kapitan in vlekel za zvonec. »Hej! Še v en čoln možjel Brž!« — in proti potnikom obrnjen pristavil: »Nihče na vsem Misisipiju bi mi ne odpustil, ko bi ju izgubil: to bi biio prav tako hudo, kakor če bi Barnum prišel ob svojo žirafo!«
Pilot Je takoj odstavil daljnogled in rjul, držeč dlani ob ustih:
»Naprej! Naprej! Eden se ie pravkar prikazal!« Nato pa Je nastavil usta na megafon (govorilo) in zaklical strojniku: »Počasi naprej!«
Moštvo prvega čolna ie držalo smer na neko temno točko kakih sto metrov od njih po toku navzdol, parnik pa Je vozil počasi s tokom naprei.
Temna pika se je gibala proti suhemu in vedno bližje prihajajoči čoln se ie na videz dotaknil s priveternimi vesli brega.
»Zdaj sta pa skoraj že rešena.« Je rekel sodnik Turner z Illinoisa. Nesreča mu Je prekinila pripovedovanje neke povesti* in zdaj je hitel, da Jo spet nadaljuje.
»Kakor sem rekel.« le začel, »on niti ni imel lica kakor poklicni konjski tat. Bil Je tih, miren človek, ki je vedno pridno delal v svojem rokodelstvu. Jaz sem mu verjel, ko Je zatrjeval, da je to njegov prvi prestopek in da ga Je zagrešil samo, da je dobil denar za pogreb svojega otroka. Zato sem mu hotel prisoditi majhno kazen in potem guvernerja prositi, da ga pomilosti. Dobro torej. Ser privede moža -ravno iz ječe, da bi prejel sodbo, kar naenkrat pobije manjši mož z rdečimi lasmi šerifa na tla, in vzorni parček Je odgalopiral proti Wabash«u Videl sem ves —«
»Hudiča vendar!« ga Je prekinil pilot, ko Je bil zopet pogledal skozi daljnogled, in so potniki medtem vedno bližje prihajajočega parnika videli, kako se je eden tovarišev skušal držati neke korenine blizu brega, dočim Je v drugi roki nesel drugega, čigar srajca je v cunjah visela od njega in ki ie bil videti popolnoma izmučen.
»Kateri Je ranien?« Je vprašal kapitan. Dajte mi daljnogled.« Toda pilot Je odšel in' ga vzel sabo.
Sodnik ie nadaljeval:
»Ves dogodek sem videl skozi okno. Zgodilo se je tik pred mojimi očmi, tako blizu, da bi spoznal moža, ki Je nauadpl Selila. če bi tse srečal v Afriki*
»Oba sta ranjena!« ie vzkliknil kapitan sedaj. »Enega so pokrili s suknjo in se gne-1 tejo ravno okoli drugega. Kaj za vračajo se brez njiju — potrebujejo viskija, da ju zopet obtide. mislim. Zakaj ga pač nisem poslal z drugim čolnom! Tukaj zapravljamo r ogromno dragocenega časa. Kaj je, Mister 1 Bell?«
»Mrtva — oba!« je zaklical častnik, ko se je čoln približal parniku.
»Oba? Torej, gospe in gospodje,« se je obrnil kapitan do neposredno pod njim zbranih potnikov, »če to ni prav nesrečna smola? Oba tovariša iz Carmija sem izgubil! Saj se ne smem še pokazati več v New Orleansu! Kako to,‘da sta ravno ta dva padla iz čolna?«
»Rdeči je padel v vodo in Crni je skočil za njim,« Je odgovoril častnik. »Rdečega je najbrže prijel vrtinec in ga stisnil med ko-" renine — obleka je popolnoma raztrgana in glava je stisnjena. Črnemu pa je gotovo počila kaka žila; bil Jo temnordeč ko Je prišel do brega in takoj nato se je zgrudil.«
Kapitan je bil jako žalosten — tako žalosten, da je poslal postrežnika po žganja. Toda kapitan je imel tudi srce — posel Je bil posel — začelo je deževati in počez pred parnikom je ležal mogočen zapah. Zato Je zaklical:
»Torej ju pokopljite, toda brž!« PravUl' zaprav bi morali to prepustiti moštvu drugega čolna in z merjenjem globine nadaljevati. Hej! Dajte nekaj lopat sem gori!«
»Morda bi se nekaj dam peljalo s čolnom tja doli, kapitan — in tudi kak predikant, če Je na krovu,« je rekel nadladjar z resnim in jako skrivnostnim obrazom.
»I, kaj hudiča pa mu-je?« ie govoril kapitan sam pri sebi precej na glas. »Zenske —? Kaj hočete pravzaprav reči s tem, Mister Bell?«	9
»Rdeči je ženska,« Je bil kratek odgovor nadladjarja.
Vsi potniki so osupnili; kapitan Je s strašnim ploskom vdaril v roke in vzkliknil:0
»Da bi te! Tak tukaj se nam Je naenkrat odkrila skrivnost tovarišev iz Carmija! Na ta način postanem navsezadnje še slaven mož v Nev/ Orleansu. Da, da, seveda pojde tudi nekoliko dam in tudi pastor, čefi imamo kakšnega. Toda stoj — ne! Vsi poidemo. Izmerite hitro globino in bomo kar tukaj ostali. I, pa je kak predikant na 1 krovu?«
Nekaj časa ni odgovoril nihče, nato pa I je rekel sodnik'	i
»Predno setn postal pravozna župnik neke presbiterijanske 00	}	K’“'7gf
tem sem pač nekaj zarjavel, pripravo bo že šlo — torei op gospe in gospodje.«	,	*
j Čoln je zopet odplul in s°naitie s0 :se je uinakfiil v svojo kajuto- re
zbrale skupaj in se razgovarjal® in z bledimi obrazi; nato so ol,orjšle jdrugo v kabinah in končno sp v ^
- * Koaiu
duho. Merjenje globine ie bilo ?
čano, in ko je parnik vozil	so f,	fi
in proti suhem, so videli ljudi. ,tjji J« v S
jpot po precej strmem bregu.	%
roke ob usta in Jim zakričal: _ -J O&mjlA j*
KaPitJjl'
erf 7/^
«0. * *
»izkopljite samo en ga dovolj velikega za obal« so prikimali.	nes^1'	0
Odkar je	parnik zvedel o	t£sf,r ndV	\’b
preteklo prav	malo časa,	too	zbil “m,	«
ladji, ki Je bil	sam oženjen.	1®	&aSJ w	%
prosto krsto, predno se Je	^
in drugo, predno so izkopali e PJ' ^ % položili na dolg voziček, katere* oo^-oM & .poprej pregrnil s prtom, in s° 1 truP1?,. Cr ^ stavili v spremstvu dam Pole2 n0iož*J“ i<> tl čega. Pol ure nato ie moštvo nega v krsto,	neslo skupaj	z	. &	i
groba in nato poklicalo čoln. .g »Zdaj, gospe in gospodje.*
pitan.
re*
ijj', h
mik T v
Djužba se ie odpravila. So zaPel s <
1 tlO
nič verjel, se je obesil nespod° pod pazduho In rekel:
»Svoje povesti še niste konca, sodnik.«	.... mrl
Ta ga je pogledal z očitk®
»Ne, ne, resno mislim.« * polkovnik trdovratno, »ne inar. ^ MM radovednost odvračala P°z.or stojiir^iieUliiil nega opravila, pred katerim . ,aj pj -u if!,,1, mi povejte: So-li oba lop°ya.	*
zasledoval
Potniki, častniki In .rI,^je 0
okoli odprtega groba. Kapitan ,j jjj ,yj raza mrtvih; sodnik se Je 0 , ,e -—
»Jaz sem vstajenje 'n,|^rnikl
ta le tisti konjski tat, polkovH dame in gospodje —«	,	.koVe
V tem trenutku so' s.^j| je: obraz mrtve žene in vzklil »In ta Je nobila šerifa n
E ’ Stev.94'.'
.-(Jv.-r,>'T2.-■<!> 'O O- *
Dr. A. Debeljak.	^»€0.
lian Francoske
Ob osemdesetletnici pesnslca.
Anatoj; France je ugledal beli dan *ftr kralj Peter, pisatelj Jurčič in pes-Gregorčič ali filoz-of Nietsclie leta (16. aprila) in vendar, kje so že 'avno vsi njegovi vrstniki!
Ta pristni Parižan se je pisal prav , Prav Jacaues Anatole Thibault.
F* CT
Ida
o,11^ njegovemu očetu, skromnemu knji-<y »riu in antikvarju, so prijatelji po do-' "j&če rekali »France« namesto Fran?ois^ a n očetov priimek si je sin vzel na ^Kevdoniin, pod katerim ga edino po-Ijrpka javnost vsega zemeljskega _ ,:c'^a- Vendar omenim, da pravi Paul i S’ V Pometlkih Anatola Francea: alS^o verno ljubi sladko Francijo rance«), da si je izbral to nežno 7A Psevdonim, hoteč se spojiti s j}«*« domovino..
SVo^ ronian »Zločin Silvestra ie kedal v svojem 37. letu. vanjem Francoske Akademije $ sta st	kliti	slava.	Kot 70 leten
hotel žeti še bojne lavorike: .tovolino se je javil za bojevnika,
zo m
Pa se je boril samo s peresom i r^are:	noge	za poslednjo
/?• P Velika Britanija, kraljica mor-•0'1^ 1. pravico, o sveta Rusija, ve-J'iiia , a‘;s prenežnim srcem, o lepa It.a-$£ožava mo^e srce- 0 iuna3ka, ^ tj;o ponosna Srbija
in
jjtdraga mi očetnjava... za-’n -’uiri si boste z veselim 1 tiskali desnice v osvobojeni n K -(Na slavni poti, 1916.)
9 ten- štirirni leti se je poročil s po-pisatelja Villiersa de ti' Zato si ie utegnil kedaj mi-
n • ie deial naš Vodnik: sNe ^Wnina^ &ina Po meni ne b°> dovolj stikov ni 1116 pesi™ Pojo.« Stihov in Ifft SŠjni ,''Tlam° kdo ve koliko po njem, to ižlate reZc^ v vezani besedi se zove
$^>ustii	<1878>-	Tudi iger, ni
0 fotfifj) j,. c kakor »Korintsko svatbo«
1	ic zasnovana na idejnem raz-
^ ^atishL Star° Srško vero in novim kr-$ &o 1^	plodovit	je	kot	kritik,
jj* ^ajiže ^ ie izšlo četvero snopičev P načelu •nega življenja«, zamišljenih po ^	•Presionistične literarne ocene.
$ PranCe le ^edaj kramljal z Anatolom $ sebi; »-p’ Je navadno dejal sam pri
ido obup,
d ;a£ *®*!«
vani jo čarovnik, ali kakšen
$ ^‘Zrua,ZUmeni° pod izrazom »skep-i ^ . niana, ki dvomi o vsem, česar < -iel v Za kar nima razlogov, da bi ■- %' ra v zasnielm3e zlokobne predsod-naPihnjeno sebeljubje, biča ^ <ffed Ii ajtlbicijQ, potem je France knez Iprain	Da	pa	bi	W1	brezbrižen
|'fc n vsemu, to je nasprotno goli res-
;,1)^ ^lli 'c’* mojstri francoske misli so ki. ^en*-'5 • - - - ■	--	■	-	**-
& V
Ife
, ®Ptiki: Rabelais, Montaigne, Mo-taire, Renan.. ki jih drhte in ki sem jim zgolj ponižen P^oXJe^al on, ki ga često nazi-
finskega duha«. Vendar vsi **" p‘!Vci So zastopali veličasten -o^rp	šaliivec, ki utegne biti
strpnosH11’ & razSlasil veličast ver-5^ klanja	yrrhonijanec Montaigne
ja an+Jx_.'-*lt0TllianeC omalinvf11- modrosti. Ne glede na %\) vein	izraženo s poznanim
%zote versfu ,^e usmiljenje zoper “i^t pravna i-, 1)0Jev in zoper siro-^ičuje ,2°dnih muk- Osobito pa PO-^ ta’greva I Prijateljstva. Moliere se človrt-nPtli ‘s^rasti in zablode, ki de-! %est fir, v odurne ga, in oznanjuje bla-^ikdar Za ,osti- Maloverni Voltaire fv; ra lzSubil iz vidika svojih ide-Jti ta vppiL.-Veda’ d°br°ta, da, dobrota, ^ .Aežev ! , Satirik ie bil-zloben le do ®|i živ, j" bedaJ?°v. In Renan je ostal ajo. v„ s^eienik in je izčistil re-jt, v	v Božanstvo, v zna'
% ^ bodočnost.
^ L? cve.ldd ^eali so navzlic vsej m ^ovih en6 !fkri in blesti v slcoro vseh Jr S^itosr^«1]1’ °benem tudi Franceovi:
m, P1*	’	toleranca,	usmiljenje.	—
'tpza,m m izkušnjam je očuval l€. ^ek nr -Je v Počasen in gotov na-€ V®riv'=e in blagosti.
Kolikokrat je pustil svojo pisa.no mi-el na ulica, da bi branil Idejo 1 Kakor mu je bilo P?-č težko, vstaviti svoj sionokosteni stolp, vendar je nesel svoj evangelij preprostim bratom v delavske okraje.
Slednjič in predvsem obožuje prijateljstvo.
To njegovo pozitivno veroizpoved je
v	prvi vrsti ocenila švedska akademija,
Id mu je 1. 1921 podelila Noblovo nagrado za leposlovje..
Leposlovje! Ni ga slovstvenika, ki bi bil ohranil tako krepko vero'v tekoč in prosojen slog,, vero v sočne in zvočne besede in plemeniti predsodek o sKlad-nili, složnih in soglasnih stavkih.
France je bil najbolj izbran kram-Ijavec. Njegovi številni romani so koncem koncev zgolj filozofski pomenki, zvezani z rahlimi zapletljaji. Njegovo najbolj prikupno delo utegne biti »tSpi-kurov vrt«, kjer se udobno obletava nje-gtiVa domišljija.
Domala vse svoje domislice je pie-iskusU na številnih posetnikih. ki so hodili v njegovo bogato vilo Said, okra-seno na vse mogoče načine. Z vsako do-bo njegovega življenja se strinja sijajna plast umetniških naplavin: na rom«n Thais cikajo helenski kipci, sohe, stele; na Rdečo lilijo italijanske bsloprstene posode: na Ivano d’ Arcovo preproge iz 15.stoletja; na roman »Bogovi so žejni« pa pohištvo in bakrorezi izza Ludovika XVI. in revolucije. Najbolj pa se očituje slog iz konca 18. stoletja, ki se strinja z idejo, oživotvorjeno v >•Kuhinji vri kra-ijici Gosji Nožiči«... Ko je pozvonila pred leti ruska dijakinja pri Franceu, se je tolikanj ustrašila vse te gizde in razkošja, da je kar obrnila pete in se ni nikoli več pojavila.
Rusi so često prihajali na pogovor. Nekoč je mlad Slovan povlekel bombo izpod halje, češ: »Na dva dela je, če ! vrtim oba vijaka, bo raznesla vso to liišo.« France (prijazno): »Ne vrtite jih, prosim. In verujte, prijatelj, dokler imamo drugih pripomočkov, jih je treba uporabiti. Spominjajte se tega: Krvoločna Pravica, tudi če jo izvaja narod, ki se osvobaja, ie vselej zgolj žalostna pravica! Ni dobro, napajati s krvjo žejne bogove.«
Ruska prekucija ga je silno mikala. »Če bi bili revolucijonarji poraženi, bi zadela kriza svobodnega d uka po vsej Evropi. Njih zmaga pa bi .nočno podkrepila socializem pri vseh drugih narodih in zlasti pri nas.«
Posebno dosti je France občeval z Rusom Rappoportom, ki je postal Francoz. In gotovo je ta mož odločilno vplival, da se je zadnje čase Anatole France bolj in bolj nagibal proti komunizmu.
Kako in kaj piše g. Bergeret — ta priimek se mu često daje, vzet pa je po glavnem junaku njegove zajetne tetralogije »Sodobna Zgodovina« — kako piše ta »magijec objektivnosti«, o tem je razpravljal v »Slovanu« 1. 1915 pokojni dr. V. Zupan in avtor teh vrstic v dodatku k poslovenjenemu »Pingvinskemu otoku«, ki predstavlja zgodovino Francije in vsega človeštva. Saj ga menda ni človeka pri nas*, da ne bi bil čital česar koli izpod Bergeretovega peresa. Domala vsi dnevniki in večina obzornikov so že kaj njegovega priobčili. Dolgo vrsto je otvoril menda »Rdeči prapor« 1. 1908, potlej »Mir«, »Zarja« itd. O. Zupančič je ponašil »Kuhinjo pri Gosji Nožiči« in nekaj novel, upr. v Lj. Zvonu. Posebno dosti je priobčenih krajših povesti, katerih izda dr. Pretnar celo zbirko. Tiska še čaka drja Šturma »Thais«, Fr. Albrecht in J. Tavzes prevajata »Le crirne de S. Bonnard«, P. Flere je menda prikrojil »Le Lys rouge«, dr. Zupan je obelodanil »Crainquebillca«. Ne vem pa, če se je kdo lotil »Žejnih bogov« in »Upornih angelov«. Ni dvoma, da bodo sčasoma presadili vsaj najbujnejše cvetje z njegovega vrta na slovenske lehe.
% ?f0/ France:
**	OBivieravo	tatašfh?©.
r##-1	in	dvanajst	njegovih
r£# 5&U tor -vze i. popotno palico v Saint-
ter'r^v01110 Palico v Saint . Pred 2iv Jeruzalem. Padli so na •ir 1 Pred triilv ^ n&Sega Zveličarja in se
"*£ !$! 50 se bil hn, Veliki dvory,ii’ ^ bi nhw i! '*ezus Kristus in apj-I#* SO krer, i , ar SVeto1 nrašno daritev.
0	Sia Mu/on ’1 7. 9ariPad. želeč obiskati , a-	KOna’ kl ^	slovel po svojem	si-
v svoiem	dvorcu-
3^’ ^ ‘z n,iv t0 kupolo čudoviti un eti'i Ca1?!1* po siiiarasdnlU j;r-,il)storicn l francoskega cesarja in
"	a pod^felcni	°k0,i SV0ie	W
..SosiMj p™ Je,leni- neresci, žerjavi, div-
,|n' Sostnm ^ P°valjanimi v popru, in
•	Je POMdil v volovskih rV
S/v'Ibo'.1 kTiK	“
fetlh z ,5koil ,k3l takega-. Ob zidovih.
dLnM*?m ln bagrom, je bilo razvr-stebi” Postelj; trinajsta pa je stah ie kili'« VELia neK0 druSe. Karel V6 [ KC1 nanio in velmožje so se zickiiUj
naokrog. Vino, ki so ga bili popili, jim je .azgrevalo kri in omamljalo možgane. Ker jim ni Slo spanje v glavo, so se začoii štro-koustiti po šegi in navadi francoskih vitezov in kakor za stavo so delali stave, v katerih se je zrcalila njih velika srčnost. Cesar je napravil prvo bahaštvo. Rekel je: »Pripeljite ml na konju in popolnoma oboroženega najboljšega viteza, kar jih ima kralj Hugon. Vzdignil botn meč in ga zamahnil nadeni s tako silo, da prekolje ilen, ogrljak, sedlo in konja in da se bo rezilo za Čevelj globoko zasajblo ; v zetnijo.«
Viljem OranSki je govoril za cesarjem in izustil drugo hvastavščino
»Vzel bom,« je dejal, »zelezno obio, ki jo šestedeset mož iztežka nosi, pa jo tako krepko vrgel ob palačo, da bo porušila šestdeset sežnjev zidu.
Oger Danski je izpregovoril potem: »Vsi vidite ta ponosni steber, ki podpira obok. Jutri ga bom izdrl in ztomtl kakor slamnat pezdir.«
Nato je vzkliknil Renaud Montauban-,
sk.i *
»Bogme! grof Oger, medtem ko boš ti preobračal steber, bom jaz vzel kupolo na pleča in jo odnesel ua morski breg.«
K#t peti razust^ik se je e^latil (iirtri
vi	RoussilloBa.
Prevzttevsl jc, čei, da bo sam v en; wri populil vse drevje na kraljevem vrtu.
Aimer je poprijel za besedo za Gžrar-doin.
»čudovit klobuk imam,«-, je del, »narejen iz tjulenjeve kože, ta te dela nevidnega. Poveznem si 2» na glavo in pojdem jutri, ko bo kralj Hugon pri obedu, pa mu pojem ribo, popijem vino, ga vščipnem za nos, mu dam nekaj zaušnic, in ker ne bo vedel, koga naj se loti, bo dal vreči v ječo in bičati vse svoje sluge, mi se bomo pa smejali.«
»Jaz. pa,« je dejal potlej liuon iz Boi-deauxa, »jaz sem tako spreten in okreten, da se bom približal kralju in mu odstrigel brado, pa da niti zapazil ne bo. To zabavo vam bom privoščil kar jutri. Meni pa še klobuka iz tjulenjeve kost ne bo treba.«
Doolšn iz Moguncije se je tudi razkoračil. Obljubi! je, da požre v eni uri vse smokve, vse pomaranče in vse citrone s kraljevega sadovnjaka.	•
Tedaj pa je vojvoda Naisme sprožil takole:
»Mož beseda, jaz pojdem v slavnostno obednico, poberem zlate vrče in čaše, pa jih pomečem tako visoko, da bodo samo še na mesec popadali.«
Bernard Brabantski je tačas povzdignil svoj gromki glas, rekoč:
»Jaž pa napravim še bolje. Poslušajte me, velmožje. Veste, kako ie široka reka, ki teče skozi Carigrad, kajti tekla je skozi Egipet, Babilon in zemeljski raj in se tu bliža svojemu izlivu. Jaz pa jo odvedem iz struge, tako da se bo razlila po glavnem trgu.«
Gerard iz Viane je dejal:
»Postavite v red dvanajst vitezov. Tako zamahnem s svojim mečem, da bodo vsi hkrati od samega vetra popadali na nos.«
Grof Roland je povedal dvanajsto ba-harijo in sicer na tale način:
»Vzei bom svoj rog, odšel iz mesta in tolikanj zatrobil, da bodo vsa mestna vrata, odskočila s tečajev.«
Sam Olivier še ni bil ničesar zinil. Bil je mlad in udvorljiv. In cesar ga je prisrčno ljubil.
»Sinko,« mu je prigovarjal, »ali se ne marate tudi vi malo pohrustiti?«
»Prav rad, cesarost,« se je odrezal Olivier. »Ali poznate grškega Herkula?«
»Nekaj sem že čul o njem,« je odvrnil Karel Včliki. »To je bil malik pri nevernikih, n-’: ko tako kakor krivi bog Mahom.«
/kor ne, veličanstvo,« je dejal Olivi?” Grški Herkules je bil vitez med po-ganl in kralj neke kraljevine. Bil je dober mož in povsem lepega stasa. Ko se je bil odpravil na dvor nekega carja, ki je imel petdese* hčer devic, je vzel vse v eni sami noči, tako da^o bile drugo jutro žene prav zadovoljne in poučene. Kajti nobeni ni napravil sratpote. No, če vam je prav. Veličanstvo, se5'hočem postaviti po zgledu grškega Herkula.«
»Čuvajte se, sinko Olivier,« je kliknil cesar. »Greh bi bilo. Saj se mi je precej zdelo, da je bil ta kralj Herkules Saracen.«
»Veličanstvo,« je povzel Olivier, »vedite, da nameravam narediti v istem času z eno samo devico, kar je storil grški Herka-les s petdesetimi. In ta devica bo kraljična Helena, hči kralja Hugona.«
»To pa to,« je del Karel Veliki, »to se bo reklo, ravnati pošteno in po krščansko. Ampak čemu neki ste. sinko, vštulili onih petdeset devic kralja Herkula v lastno zadevo, kjer pri svoji najboljši vofci, pa naj se pes obesi, ne morem videti več kot eno?«
»Veličanstvo,« je skromno odvrnil Olivier. »pa saj je v resnici ena sama. Ali dobila bo od mene takšno zadoščenje, da se bo drugo jutro, če zabeležim dokaze svoje ljubezni, videlo petdeset križev na zidu. Tako se znam junačiti jaz.«
Grof Olivier je še govoril, ko se je steber, ki je podpiral obok, napol odpri. Ta steber je bil votel in tako prirejen, d;- se je. mogel človek udobno v n:em skriti, vs» videti in slišati. Tega pa Karel Včliki in dvanajst grofov niso vedeli. Zatorej so se jako začudili, ko je stopil carigrajski kralj na piano. Bil je bled od jeze, oči so se mu kre-sale.
Rekel je s strahovitim glasom:
»Torčj tako priznavate gostoljubnost, ki vam jo nudim, nevljudni gostje. Že celo uro me žalite s svojimi nesramnimi ba-kaštvi. Vedife pa, cesarost in vitezi, ako jutri ne izvršite vseh svojih junaštev, vam bom dal porezati glave.«
Po teli besedah je stopil nazaj v slop, ki se je natanko za njim zatvoril. Osupli grofie so nekaj časa molčali. Cesar Karel Veliki ie prvi prerušil tišino.
»Tovariši,« ie rekel, »sicer smo se res na široko hrustih in ustili. Morda smo povedali reči, ki bi jih bilo bolje zamolčati. Preveč smo se napili vina, pa nismo bili zadosti pametni. Največ sem kriv jaz, ki sem vaš cesar in sem vam dal slab zgled. Jutri bom z vami premislil, kako bi se oteli iz te nevarne zagate:	medtem pa se naspijmo.
Želim vam lahko noč. Bog nas čuvaj!«
Čez trenutek so cesar in dvanajsterica velmož smrčali pod svojimi svilnimi in zlatimi odejami
Ko so se v jutro predramili, jim ie bila glava še vsa zmedena in z^elo se jim jc, da se iirn je sanjalo. Ali skoraj so prišli ponje vojaki, da bi jih odvedli v palačo pred carigrajskega kralja, kjer naj bi izvedli svoja bahaštva.
»Pojdimo,« se jev oglasil cesar, »hajdimo in prosimo Boga pa njegovo sveto mater. Z Marijino pomočjo bodemo zlahka opravili svoja junaštva.*
Korakal je prvi z nadčloveško veli-častjo. Dospevši v kraljev dvor, so Karel Veliki, Naisme. Aimer, Huon, Doolm, Vi-ljem Ogier, Bernard, Renaud, oba uerarda in Roland pokleknili in s sklenjenimi rokami molili k sveti devici:
»Prečastita gospa, ki si v raju, ozii se na nas v tej skrajni stiski; iz ljubezni do
kraljestva	ki je čiste tv*i», lsr&rj
francoskega c*«arj& i» dv&rs*iet njescvih veljakov ter jim daj moč, da izvrše ?sa svoja junaitva.«
Nato so pokrepčani vstali, vsi žareči od hrabrosti in drznosti; kajti vedsli_so, da jim bo Prebiažena Deva uslišala prošnjo.
Kralj Hugon, sedeč na zlatem prestolu, jim je rekel:
»Prišla je ura, da izvršite svoja bahaštva. Ako pa prelomite besedo, vam dam odsekati glave. Pojdite torej nemudoma v spremstvu mojih vojakov vsak na pripraven kraj, da opravite tiste lepe stvari, ki ste se tako smelo širokoustili z njimi.«
Na ta ukaz so se razkropili, za njimi pa so jo mahnile četice oboroženih mož. JSni so krenili v sobano, kjer so prebili prejšnjo noč, drugi pa na vrtove in ovočnjake. Bernard Brabantski se je nameril proti reki, Roland se je odpravil proti okopom, in vsi so samozavestno korakali. Zgolj Olivier in Karel Veliki sta ostala v palači: ta je čakal viteza, ki ga je obljubil razcepiti, oni pa device, ki naj bi jo bil vzel.
Čez malo časa je zadonel tak hrušč in trušč, kakor bo ljudem oznanil konec sveta, čul se je noter v dvorane kraljevega dvorca, da so zadrhtele rubinaste ptice na smaragdnih grozdih in se je zamajal kraij Hugon na svojem zla,tem prestolu. Bil je hrum porušenih zidov in bobnečih valov, vmes pa se slišal rezki zvok iz roga. Medtem pa so prisopihali od vseh strani mesta sli, se trepetaje vrgli kralju pred noge, noseč čudne novice.
»Veličanstvo,« je zajeknil eden, - »šestdeset sežnjev okopa se je sesulo na mah.«
»Veličanstvo,« je pravil drugi, »steber, ki je podpiral vašo obokano dvorano, je prelomljen in kupolo so videli, kako je stopala kakor želva proti morju.«
»Veličanstvo,« je govoril tretji, »reka je s svojimi ladjami ni ribaini_ zalila ulice in pljuska ob zidove vaše palače.«
Bled od groze je kralj Hugon zamrmral :
»Tako mi vere, ti ljudje so čarovniki.«
»No, cesarost,« mu je velel Karel Včliki z nasmehom, »vašega viteza noče biti od nikoder.«
Hugon je poslal ponj. Prišel je. Bil je vitez visoke postave in dobro oborožen. Vrli cesar ga je razklal na dvoje, kakor je bil napovedal.
In dočim so se te stvari godile, je Oli vicr premišljal:
»Priprošnja presvete Device je vidna v teh čudežih; in veselim se očitnih znamenj, ki jih daje za svojo ljubezen do francoske kraljevine. Cesar in njegovi sodrugi niso zaman klicali na pomoč'*svete Poma-galke, Matere božje. Johl jaz b m pa plačal za druge in ob glavo bom. Zakaj jaz ne smem prositi Device Marije, naj mi pomore izvršiti moje junaštvo. To junaštvo je takšno, da se ne bi spodobilo, če bi kdo hotel mešati vanje. Njo, ki je lilija čistosti, Stolp slonokoščeni, Zatvorjena vrata in Vrt ograjen 7. živo sečjo. In brez nebeške pomoči se bojim, da pač ne bom napravil toliko, kolikor sem rekel.«
Tako je razglabal Oliver, kar ga iznenada ogovori kralj Hugon:
»Na vas je, grof, da izpolnite svojo obljubo.«
»Veličanstvo,« odvrne Olivier, »nestrpno čakam kraljične, vaše hčere. Pač ni drugače mogoče, kakor da mi izkažete dragoceno milost in mi jo daste.«
»Prav je tako,« je dejal Hugon. »Pošljem vam jo torej s kapelanom, da se na-, pravi' poroka.«
V	cerkvi ie med obredom Olivier mislil :
»Ta devica je ljubka in do mile volje krasna, in tako zelo me mika, objeti jo, da mi ni kar nič žal, ker sem se širolcoustil na ta način.«
Dvanajst dvorjank in dvanajst vitezov je po večerii odvedlo kraljično Heleno in grofa Oliviera v čumnato, kjer sta ostala sama.
Tu sta prebila noč, in drugo jutro so stražniki odvedli obadva pred kralja Hugona. Bil je na svojem prestolu, okoH njega pa njegovi vitezi. V bližini so stali Karel Včliki in njegovi velikaši.
»No, grof Olivier, ali je junaštvo dopolnjeno?«
Olivier je molčal, kralj Hugon pa se je že radostil, da bo dal zetu odsekati glavo.
Kajti od vseh šal ga je Oliverova najbolj togetila.
»Odgovorite,« ie kriknil. »Ali si upate reči, da ste držali besedo?«
Vsa rdeča in smehljajoča je tedaj princesa Helena povesila oči in dejala po-tihern ali razločno:
»Da.«
»No,« je rekel Hugon, »ti Francozje imajo Boga in vraga za seboj. Usojeno je, da ne bom odrezal nobenemu teh vitezov glave. . Stopite bliže, zet.«
In pomolil je roko Olivieru, ki jo je poljubil
Cesar Karel Včliki je objel kraljično, rekoč:
»Helena, štejem vas za svojo hčer ln svojo snaho. Z nami pojdete na Francosko in živtli boste na našem dvoru.«
Ko je potem držal svoje ustne prince-zinji na licu, ji je zašepetal na uho:
»Govorili ste, kakor je bilo treba, kakor ženska, ki ima srce. Ampak povejte mi kot veliko tajnost: Ali ste povedali resnico?«
Odgovorila je:
»Cesarost, Olivier je hraber in vljuden mož. Zabaval me je tako ljubko in prisrčno, da sem pozabila šteti. Tudi on ni mislil na to. Torej sem morala smatrati, da ie bot.«
Kralj Hugon je priredil veliko veselico za svatbo svoje hčere. Potlej so Karel Včliki in dvanajst njegovih parov odrinili na Francosko ter odvedli s seboj kraljično Heleno.
(Iz knjige Les Contes de Jaques Tourne-broclie, poslovenil dr. A. D.)
Z «3* imeu#, naš pohlcs po trakovih, v«»h. ploSsoaii, pljunkih (kakor se po ^lomeče imsuuje odznak višje stopnje viteške-s:a rada) j* msrsia najbolj zadolžen in naj« manj vsiljiv.«	’nk»
A. France in Rotin.
Kakor vsakdo tako tudi France visoke ceni Rodina, ki pa mu premalo gleda na celoto in prevečkrat odreže, kar ga pri kakem umotvoru moti.
»Dobri predsednik Failieres. M ie nekoč oficielno poselil Salon, se je ustavil pred soha, ki ni imela se glave, ne rok. ne nog, ln je modroval: G. Rodin je gotovo velik mož, ampak njegovi prevozniki so nerode. —«
Nato je France razložil, zakai je marmorni kip Viktorja Hugoja na vrta Paiais-Roya! v napol ležečem položaju.
»Rodin je bil pravkar dokončal v ilovici veličastno pesnikovo podobo. Viktor Hugc je stal na vrhu skale. Vsakovrstne Modrice in Pomorkinje so se vrtile, vorčale in vor-dale pod njim.
Neko jutro je kipar privedel v svojo delavnico roj novinarjev, ki so želeli videti novi osnutek. Na nesrečo pa je bil pustil prejšnji večer linico in vigled odprta. Ker pa je po noči razsajal strašen piš in naliv, je bila povodenj izpremenila velikansko skupino v brezlično kašo. Pečina se ie bila pogreznila na plešoče vile in rusalke. Viktor Hugo pa se je bil zavalil v Blatno jezero.
Roden je odpahnil duri in spustil goste v sobo; mahoma pa je uzrl nezgodo. Tolike da si ni izpulil brade iz obupa.
Ali že je zadonel koncert pohvale:
»Nečuveno! Čudovito! Sijaino! Imenitno! To jezero, iz katčrega moli Hugo, kak simbol! Mojster, to je duhovit zami-slek! Hoteli ste upodobiti nizkotnost dobe, v kateri je edino navdih vznositega barda čist in plemenit duh plul nad kalnimi valovi Prekrasno!
»Ali se vam zdi?« ie plaho vprašal Rodin.
»Kakopa! To je mojstrovina vseh mojstrovin. Oh, mojster, ničesar ne izpremi-njajte!«	nk.
A« Fs^snce 'm mladi pisatelji-
France jih ljubi in čita, vendar jih sodi brez prikrivanja:
»Sodobno slovstvo ni brez lepote, ni brez talentov, vendar diši preveč no trgovskem naporu in po napuhu. Ošabneži smo; hočemo, da bi se o nas govorilo, in ta želja po splošni priljubljenosti kvari našo umetniško vest. Ako bi imeli več one nesebične in predivne ljubezni do lepote, kakor so jo Imeli stari Heleni, bi privrelo morda iz naših del več resnice in ubranosti.«
Tako je dejal g. Bergeret (==! A. France) med vojno. Književne šege so se pa v zadnjih letih v omenjenem pogledu še po*
slabšale.
Dogodek iz šole*
Obiskoval je pariško srednjo šolo Col-lege Stanislas. kjer so se vzgajali svetovno znani možje Voltaire, Diderot, Renan. Pri višjem tečajnem izpitu je padel iz zemljepisa. Izpraševal ga je Nemec, učeni hellonist Hase, kl ga je cesar Imenoval profesorjem College de France, ljudsko vseučilišč«. (Francoski dijaki delajo izpit pred tujo komisijo, sestavljeno iz visokošolskih in srednješolskih učiteljev.)
»Regli so mi, ta ste preprisan, mlati piijatelj,« je začel Hase. »No, tatl vam hočem samo lahka vprašanja. Seina se izliva v Rokav, kajne?«
»Da, gospod,« se je nasmejal Franc«™
»Dobro, prav dobro!... Loira pa se izliva v Atlanski Ocean, ni res?«
»Da, gospod.«
»Imenitno!... Gisonda se izteika tud) v Atlantik, kajne?«
»Gotovo, gospod.«
»Sijajno odgovarjate ... Rhone se izteka v Michigansko jezero, kajne?«
»Da, gosixxi,« je somogibno ln še vedno z nasmeškom pritrjeval France.
»Ha, ha! Rhone se izteka v Michigansko jezero,« je momljal očka Hase. »Prija-teij, vi nič ne znate! VI ste osel! Ničlo vam primažem.«	^
A. France in kritik.
Neki kritik je pestil Francea, naj mu pove. kje se je naučil toliko stvari. V premnogih delih, osobito v »Epikusovem vitu«, je videti sledove globokih znanstvenih študij.
»V avstronomiji sto dobro podkovani. Ali mi morete naznačiti, v katerih delih ste jo proučevali?«
»Gotovo. Listal sem Flammariouovc delo, ki se menda zove »Astronomija za deeo.-. Ne, zmotil sem se, natančni naslov je: »Ljudsko zvezdoslovje.«
Kritik je mislil, da se bo zg rud# od osuplosti. France: »S svojo temeljito izo-obrazbo črpam tudi v Larousseovem Slovarju. Da, gospod, Dictionnaire Labrousse je prav koristna publikacija.«
Kritik se ni mogel načuditi.
»Dragi gospod,« je povzel slavni roman-cier, »glavno morda ni moja znanstvena prtljaga, ki je lahka, marveč odmev modemih odkritij na čutnost, ki ,o je oblikovalo dolgotrajno občevanje z ljubeznivimi, ostroumnimi in človekoljubnimi pisatelji naše dežele.«
In kažoč na mnogobrojne snopiče pc policah svoje knjižnice:
»Evo vam mojih virov. Tu najdete samo velike in dražestne avtorje, ki so govorili čisto francoščino, t. j., ki so dobro mislili. Kajti enega ni brez drugega.
»Skušal sein čimbolje povedati, kar sem doživel in česar sem se naučil v svojem času, po>vedati tako, kakor bi bili ti nekdanji lepi duhovi povedali, če bi bili vkleli in izvedeli iste reči.«
Anekdote ©
A.. France in odlikovanja.
Nikdar jih ne nosi, dasi je oficir Častne legije. Često je povedal, da so mu odlikovanja deveta skrb. Rozeto pa je za vselej odložil Dreyfusovi zadevi, ko Je bil E. Zola črtan iz Legije.
»Odkod imajo moji rojaki tako veselje z dekoracijami? Vem sicer, da sme odlikovanec nositi mehak klobuk, ne da bi se Izpostavil zaničevanju hišnikov. To le že nekaj. Ni mu treba tako paziti na obleko, ljudje ne opažajo madežev rja njegovem suknjiču. Skratka, trak Častne legije služi kot bencin.
Takšno odličilo utegne koristiti, če za-* lotijo nositelja na samem dejanju, pri nravstvenem poRreiku, Kako n*l bi taitti redar
France-u.
popadel gospoda, čigar gumbnica rdeče cvete?
Ampak, ni res? Ta podmena je brezpredmetna. Kajti odlikovanec nikoli ne greši zoper čast in poštenje.
Potemtakem pa ne uvidim, zakai Francozje toli pohlepno koprne po križcu. So H ničemrnejši ko drugi smrtniki?
Ne, ne verujem. Človek ie povsod isti; samo znaki njegove puhlosti se izpreminia-jo od naroda do naroda.
Italijanski ponos se oprllemlie blagodo-nečih naslovov: cavsllere, commenoatore.
Nemški napuh gre za oslovskimi kožami: ilerr Doktor, Herr Professor. Pri Yan-keejih se Izraža v številkah imetia: ta je toliko težak, oni pa še enkrat toliko.
OBLEKE
NA3CENE3ŠE, NA3BOUSE,
V	NAJVEČ3I IZBERI IMA
IHaček, Ljubljana
8. Zjs
Velika nol.
prce jo občuti, prihaja na svilenih krilih Si trosi radosti, misli poživlja spehane ti nove polaga v dušo želje izbrane pojoč nam akordov tisoče milh.
Rešitelj sam božji se šeta po mladi dobravi (n njivo in travnik in gozd blagoslavlja, ir srcu človeku vstajenje pripravija,
»znanja mun čednost, ki se ljubezen ji
pravi
w O bratje, čez Golgato šel sem v vstajenje,
trpel sem nedolžen, brez krivde sem umrl, icer Vašo rešite v_ v moji smrti sem zrl, iamo, da vas rešim za novo življenje.
Viubezen, trpljenje vodi v vstajenje, Sovraštvo in zloba v gotovo propast, fr ljubezni sern vaš, a vi moje ste last, t ljubezni naj vodi vaše stremljenje. —
£akaj niso Zidfe Zezmzz pripozsialg.
L. 1916 je izdal Egon FriedeH, du-pajski modroslovni pisec: Življenje Jezusovo. V tej svoji knjigi razpravlja o tarokih na zelo zanimiv način. Temeljila poteza, pravi, židovstva je globoko
Ekoreninjeni organski materializem. — elo tam, kjer se židovski duh izgublja Ir najbolj spiritualistične višine, obdrži Vendar še vedno značaj materializma in t>stane vedno racionalistčen. Domneva, la je resničnost samo v tistih stvareh, ti se jih lahko dokažev ali če le možno ibtiplje: ta vnebovpijoči nesmisel je Mava židovska iznajdba — in če sme-no pridjati — tudi praznoverje roman-Skh narodov, predvsem pa Francozov, židovsko' ljudstvo je pokazalo v brezštevilnih vojnah najskrajnejši heroizem ih slepo zaničevanje smrti — toda vendar le vedno iz racionalističnih vzrokov, vsi veliki židovski reformatorji so bili leaini politiki, židovski ritual obstoji v bistvu iz sanitarno-policijskih predpisov h najvišja ideja židovstva — ideja o mesiji — je nekako zgrešila svojo smer, Ji pa mu tuja, ampak nekaka konkretna možganska pajčevina. Zato tudi ogrom-40 ogorčenje vsega židovstva proti Je-£usu,ne kot prekucuhu (takih je bilo iredno dosti med lahko gibljivim židov-5tvom\ ne kot bojevniku proti hierarhiji (to je večina ljudstva odobravala), jie kot zagovorniku nižjih ljudskih mas (tudi zato je bilo mnenje ljudstva ta-tim pojavom ugodno), ampak je bilo proti Jezusu zato, ker ga je smatralo za nevarnega fronderja, ki si upa oznanjevati nauk: »Moje kraljestvo ni od tega sveta.* To je moralo temeljni patos ži-Hovstva, njih najnižji instinkt, njih naj-tiotranje jedro življenja smrtno zadeti; iajti v resnici je pomenilo to: popolno imičenje in preobrat specifično židovskega svetovnega pojmovanja in čustva. Da je Jezus transcendentalnost upeljai v religijo in etiko, da je človeštvo pripravil do zavesti, da je samo prekogrobno življenje resnično, ’ iem ie obstojala neizmerna revolucija, ki si to je židovstvo tudi takoj pravilno tolmačila Zidovsko mesijansko idejo je lahko samo tisti ovrgel,ki jedo skrajnih korenin ruval njih dosedanje mišljenje. Da se svet ne da z mečem in s silo iz-vojevati, niti se ne sme, ampak samo z duhom, to je bilo naravnost nekaj novega in nezaslišanega — mlsel-ideja — na katero ni prišel noben Zid in ki ni trastla v nobeni židovski glavi.
—pl—
Vinko Villon:
W@llk@it©frfca zgodba.
Sestra umetnika Zyonka Grebenca je prišla začetkom velikega tedna v mesto. Pred leti je bilo že to, kmalu po vojni. Opravke je imela na glavarstvu in marsikaj je bilo treba nakupiti za praznike. Ko je že vse opravila, je obiskala brata, s katerim se že dolgo, dolgo ni videla, našla ga je v gostilni za mestom, kamor se le redko izgubi kak član solidne mestne družbe in zelo je bila vesela, ko mu je segla v močnoi, a vendar fino gorenjsko roko. Razložila je prigrizek, ki ga je vzela za pot s seboj, po mizi in pripovedovala mu je dogodke in življenje domače vasi zadnjih par let nazaj.
»Težko je doma, Tone,« je pravila, »veliko sem trpela, pa hvala Bogu, sem vse vzdržala pokonci. Takrat, ko mi je umrl mož, je bilo najhuje. Otroci še majhni, težko za življenje in pa dolg.«
Prenehala je in se oddahnila, nato pa nadaljevala novice, zdaj pomembne, zdaj zopet vaško malenkostne.
»In na cvetno nedeljo, ve§, je bilo karseda lepo. Najlepšo butaro pa je imel Matjažkov France. Tako je bila velika in težka, da mu jo je moral pomagati nesti hlapec, saj poznaš, kako dolga in nerodna je pot z Brda do cerkve.«
Spomnil se je Zvonko gorenjske vasi in njenih mogočnih butar na cvetno nedeljo. Posredi močna drenova palica, okrog nje po tri leskove in hudobitnove šibe, ki so zrastle v enem letu, dolge in ravne, okrašene z bršljinom in vres-jem, pomešanim z živo-rumenim drenovim cvetom, vse skupaj pa je povito z zvito vrbovo trto in preobloženo z gr-muŠlji jabolk in pomaranč. In potem bela vas, vsa praznična in pomlajena, prešerni fantje in vesela, zdrava, dekleta, vse kot na svatbi.
»In kakšno močno dekle ie že naša Helenca. Matjažkov nekaj gleda za njo, pa ne vem, če bo kaj. Stari ne bo pustil, ker je tako bahat svoje bogatije. Bojim se, da ne bi fant jemal vsega samo za kratek čas, premlad in prelahko-miseln se mi zdi. Prav trebalo bi se mi še kaj grešnega.., kaj nezakonskega v hišo.«
Umolknila je in težko zavzdihnila, Zvonko pa je razmišljeno bobnal s prsti po mizi.
»Bo že kako,« je dejal čez čas, »saj je mlada, skoraj otrok, in čas je še. Se bo že našel kdo, da jo boš oddala. Sicer pa pridem letos malo domov pogledat.«
»Saj res, že preje sem ti hotela reči. Pridi no, pridi, za praznike, kar z menoj pojdi nocoj. Dolgo te že ni bilo doma, še vojska je bila. Le kar z menoj pojdi, Tone!«
Proseče so zrle njene poštene, drobne oči, in njena izdelana, žilava roka je krepko objela njegovo. Odprla so se vrata, in v sobo je stopil sloki, bledi študent Vojteh in prisedel za mizo.
»Letos ne morem,« se je izgovarjal Zvonko, »res ne morem. Saj veš, da bi rad, pa sem že drugam obljubil. O Božiču pridem, čisto gotovo.«
Neverno je pogledala v njegov obraz, potem pa zaprosila s tilurn, pridušenim glasom:
»Če že misliš ostati v mestu, pa vsaj k vstajenju pojdi. Od nekdaj je bila ta navada pri naši hiši. in tudi ti se je drži. 2e radi spomina na očeta in mater.«
»Saj pojdem,« je hitro zatrdil Zvonko.
»Pojde, popolnoma gotovo pojde,« se je živahno vmešal v pogovor Vojteh. »Z menoj bo šel in z mojimi domačini, v nedeljo zjutraj ob štirih, ko je vstajenje v naši cerkvi. Ce ne bo hotel zlepa, pa s silo.«
Potolažena je bila sestra ob navdušenih besedah, prepričevalnih besedah študentovih. Sedeli so še dolgo in kramljali, zvečer pa se je ona odpeljala domov.
*
Zvonko je pričel koncem posta ljubezen s polno in lepo vdovo Filomeno. Denar je imela, vesela ženska je bila in podjetna. Zahotelo se ji je krepkega in zdravega Zvonka in njegove umetniške slave, in hitro ga je navezala nase. On se je pa tudi ni branil, in na skrivaj si je obetal in želel vrsto veselih, brez-skrbnih dni.
Že ves teden gosti gospa Filomena Zvonka in študenta na svojem stanovanju, zjutraj se snidejo, pozno ponoči odhajata. Čudno se zdi Vojtehu, da ga že ves ta teden Zvonko ne spremlja v kavarno nego samo do vogala ulice, kjer stoji vdovin dom. Tam mu stisne vedno desetak v roko z izgovorom, da je preveč truden in zaspan, da bi hodil še v kavarno. Večer za večerom se ponavlja to, in on, siromak, mlad in neveden, si tega ne zna nikakor razlagati. Čudne misli in slutnje se mu mešajo v od vina razgreti glavi, toda nikjer nič jasnega in gotovega.
Veliko soboto so odšli vsi trije na kratek izprehod skozi gozd izven mesta. Jasno, solnčno popoldne je bilo, in prijeten hlad je vladal med drevjem. Pod hribom so sedli v gostilno z namenom. da se do vstajenja vrnejo v mesto, vsaj Vojteh je bil teh misli. Sedeli so | in sedeli, pili in se razgovarjali, pozabil je Vojteh na mesto in na ves svet, in ko so se vrnili domov, je ležala nad pokrajino že trda noč. Razvnel se je pijani študent in pričel razgrajati, da sta ga gospa Filomena in Zvonko le s težavo umirila in z obljubo, da Zvonko gotovo pride drugo jutro k njemu na dom, da gresta potem skupaj k vstajenju.
*
Z zvonenjem in skrivnostjo je vstajalo Veliko jutro. Goste gruče ljudi so sc zgrinjale k cerkvi, s pobožno mislijo v srcu in z otroškim veseljem na obrazu. Visoko pod jasno, s svetlimi zvezdami posejano nebo je štrlel ozki zvoniki, okinčan z iskrečo se svetlobo električnih žarnic.
Sprevod se razvija v dolgo, živo kačo, ki se izgublja z glasno molitvijo in z monotonim,, svečanim petjem v ozkih, razsvetljenih mestnih ulicah. Na trotearju pred cerkvijo stoji Vojteh, vedno huje mu je v duši in venomer se ozira po ljudeh; išče in išče, bega med množico sem in tja, da je ves prašen, in so mu čevlji vsi zamajani in pohojeni. Nad njim plava in mu bije na uho jasna, zvočna pesem:
»Gospod je vstal, Aleluja!«
Tudi v njem se je vzbudila nežna pobožnost otroških dni, misli težko, in trepetaje molijo njegove ozke. razpokane ustnice. Čudne slike in slutnje so vstajale v njegovi razboljeni duši, nekaj hudega* morečega ga je obhajalo in
bilo mu je, da bi zajokal. Stal je in cukal, pa Zvonka od nikoder ni bilo. Od daleč so se -začuli zvoki godbe, ki je spremljala procesijo, na vzhodu pa sc je zazlatila mlada, žareča zarja. Velikega jutra.
Vojteha je obšlo težko in
spoznanje.
Zvonko pa ni mislil ne na ne na vstajenje, zakaj preveč j« topla in prijetna ljubka Spalnica
vdovp,
gospe Filomene.
I.	A.:
Velikonočne segala*
Ko je potihnil po hiši hrup in ropot, kakršen nastane pri nas vselej, kadar zahrepeni po njem hišna gospodinja, sem legel in zaspal. Kakor sem bil preje nekam slabe volje, so me potem v spanju le objele prijetne sanje.
Takole je bilo:
Veliki petek je bil, popoldne, že bolj proti večeri!,, ko sem šel po ulici proti stanovanju. Nenadoma srečam hišno gospodinjo, žensko, ki ji še nikdar nisem storil nič žalega v življenju, ona pa meni mnogo, dasi jo poznam šele nekaj mesecev. Bilo mi je zoprno to’ srečanja, pa sem ga hotel preprečiti. Hitro sem krenil v stransko ulico in jo kar na slepo mahnil dalje. Toda kmalu zaslišim za seboj urne korake in klic:
»Gospod, gospod, počakajte no v božjem imenu!«
»Kdo neki kliče in koga na tak krščanski način?« sem pomislil ter sem se ozrl. Za menoj je dirjala ženska... Kaj smem verjeti lastnim očem? Moja hišna gospodinja, z dušo in telesom, s krvjo in z mesom in z jezikom, kakršnega ni kmalu na svetu. Čudil sem se temu pojavu že od daleč, še večje pa je bilo začudenje, ko je prišla gospa v mojo bližino. Kajti bila je tako silno spremenjena, da je ne bi bil spoznal, ako mi ne bi bila dobro znana njena obleka. Preje taka — (toda pst, da ne bo kakšne zamene i) — zdaj pa sama dobrohotnost, prijaznost in ljudomilost. Ali jo je prevzela velika noč?
Stopila je k meni in se prijazno nasmehnila:
»Se čudite, gospod, kajne?«
»Da, resnično), to se pravi —«
»Nič, nič, saj vem, kako je bilo —« »Hudirja,« sem pomislil, »kakšno zanjko mi neki nastavlja.«
»Veste, gospod,« je rekla medtem, »danes sem tako zadovoljna. Čisto prenovljena sem.«
»Me jako veseli,« sem dejal, ker nisem vedel drugače.
»Pomislite gospod, kaj smo vse prestali v naši hiši!«
»Res je bilo mnogo.«
»Tudi vi ste delali pokoro —«
»Da, gospa, obilo in pošteno, temeljito: za grehe preteklosti, sedanjosti. Prav gotovo pričakujem mučeniške slave, ko pridem do nebeških dvorov.«
Gospodinja si je otrla soizoi, debelo kakor dobršen lešnik.
»Veste, gospod, to mora biti vse pozabljeno. Jaz sem zdaj, kakor sem rekla, čisto spremenjena. Operirali so me*, pa je dobro.«
veselo ^
ti saflj ie M
! Dasi nisem verjel lastnini ušes*® sem se le veselo začudil:
»Tako?«	,	gl
»Da, da! Pomislite! Pri srčni K nini sem imela žvepleno kislino, H pravijo sicer tudi hudičevo olja« »Joj —?«
»Res! To je bilo krivo vseh na®^ da sem nosila ljudem smeti na Pr ■ da sem zapirala vodovod v hiši trosila saje na perilo, ki so ga sp*3 sušile na dvorišču, da sem tisto mizo. — Saj veste, ko smo imeli direndaj! Da sem tolkla ljudem P° Iojih, da sera vohala povsod, bi me nič ne brigalo. — Sploh, d® počela vedno in povsod tako, k3*0, bi bila smela — vsega tega je hilf ? va samo žveplena kisiina pri ni korenini1 —«
»Pa je rekel vaš gospod sopro®* je to socijalni položaj?«
»In ste mu verjeli?« se je veselo smejala gospa. «Saj revež niti verjel svojim besedami, le mene j® tel kriti s tako modrostjo.«
»A, tako —?«
»Da, tako.«	^
Bil sem presenečen in nisettt '* ,°s govoriti, gospa pa je uljudno priS“ »Zdaj sem	tako vesela, da H 'Tjj
je zavriskala.	Pomislite, koliko	g,
bom živela. In	vi drugi, vsi. —	i
ca bo vesela.«	J
»Vsa ulica in njena okolica,« s novil, dasi še vedno v dvomih 8 ] resničnosti te premembe.
»In nič več ne bo krika —<
»Nič krika —«	!	^
Kakor odmev sem ponavljal 2*, vsa njena vesela oznanila, ji v0; prav srečne, zdrave, vesele in ^ ne velikonočne praznike*, nakar r tako zavriskala, da sem odskoči*
—	prebudil.	^
»Joj,« sem pomislil — »sai ^ ^ žal, le sanje. Gospodinja je ostali kršna je bila!«
To bridko domnevo mi je vpitje in zmerjanje po hiši kričale in klicale stražnika na ^lja Eni je namreč oblila likalnik polo* drjtgi je razbila dragoceno vaZ° j?. jenit mila lepo palmo, tretji itd. -- zZx si sem vrata in si zamašil ušesa- ^ človek še zaplete vmes — in če_llfl ^ hudičevo olje pri srčni koreniiA mi je pravila v sanjah — Bog ne ^ . -1 Kaj takega bi si pa res ne voščil 2* selo veliko noč.
ilro TlŽl * JiA
Vrabli.
:	Dan Kristove smrti. Po sporočilu
treh evangelistov (Matije, Marka in Luke) ie umrl Jezus Kristus križan na Golgoti, na dan petka, petnajsti dan meseca nizana (nl-zan je po "judovskem koledarju prvi mesec v letu). Vsled sličnosti judovskega in gregorijanskega koledarja, ki jo je dognal koncem prejšnjega stoletja francoski astronom Levy, je moral biti za časa vlade Pouciia Pilata istoveten petek s 15. dnem v mesecu samo dne 7. aprila 30. leta po Kristusovem rojstvu. Kristus je torej umrl v 30. letu
svoie starosti in ne v 33., kakor se i® daj učilo.	e]ei
: Izkoplne v MezopotamlH-	$e
ameriški arheologi so imeli v Uru v <jei ni Mezopotamiji precei uspehov. * ^jti nem bregu Evfrata so našli učenja*1 jeti pališče iz 5 tisočletja pred Kr. in	^
pel, na katerem je, bila vzidana nj.. p*« nata plošča, ki pravi, da ga je zgr^.ater' t Aannipada, iz prve dinastije Ur, °
dosedaj pripovedovale samo bajkf'
elii
Pine so najstarejši umotvori sprednie
templa je pokrito z bakrenimi re;
»žS
Hnie &
n. P. Cehov.
Copernlca.
Bližala se ]e noč. Djaček1 Savelij Gikin ft ležal v cerkveni stražnici na ogromni postelji, ne da bi spal, dasi je sicer bil vajen zasnuti obetnem s kurami. Iz enega krala mastnega, iz raznobarvnih koščkov sešitega odejala so štrleli njegovi rdeči šče-tinastr lasje, iz drugega so molele velike, že davno ne umite noge... Njegova hišica je bila vzidana v ogrado in njeno edino okno je gleda!o na polje. Na polju pa se je vršila prava bitka. Težko Je bilo razbrati, Komu je bila namenjena poguba, toda, sodeč po neutihajočem zlohotnem tuljenju, se Je nekomu zelo slabo godilo. Neka zmagovita sila se }e podila za nekom po polju, vila po lesu, udarjala po cerkveni strehi, zbolno bvla s pestmi po oknih, metala in trgala, a nekdo je premagan stokal in pla-,kal.,. Zalohmi jok se je slišai zdal za oknom, zdaj na strehi, zdaj v pečL Iz njega se ni razbiral klic 'po pomoči, a tuga, zavest, da je že prepozno, da ni več rešitve. Snežni zameti so se bili pokrili s tenko ledeno skorjo; na njih in po drevesih so bli-
1	Djaček spada med najničje stopnje -jskega pravoslavnega duhovništva. Je pod diakonom, kateri predstavlja pomočnika
svečeniku (župniku). Djaček navadno poje,
opravlja pa tudi manj važne posle. V pri-
čujoči mojstrski skici slovečega slikarja tožnega ruskpga ■življenja je djaček cerkveni stražar. Cerkvica, ki se tu opisuje, je nekaka podružnica, obdana z ogrado (leseno),
v katero je vzidan leseni dom. Djačica se imenuje vedno &o moževem zvanju, kakor se svečenikova žena nazivlja popodja, diakonova pa dlakonica. Žene duhovskih oseb spadajo v Rusiji nekako k duhovnemu stanu samemu, ker se ljudje duhovnega zva-nja navadno poženijo med seboj. Ker pri pravoslavnih navadno duhovno zvanje preide od očeta na sina, je duhovski poklic skoro istoveten z duhovsko rodovino. Vsled tega ima ta stan nekaj posebnega, podedovanega na sebi. rabi tudi v navadnem živ-Uenju mnogo izrazov iz sv. pisma in bogoslužja, sicer pa stoji vseskozi na isti stop-njiteomike kakor navadni mužikl ter je, zlasti v nižiih čitjih, sila r«ven ia ponižen.
ščale solze, po potih in stezah se je razlivala temna plodra blata in odiajajočega snega. Z eno besedo, vreme je tajalo, toda nebo tega skozi temno noč ni videlo in je na vso moč meta’0 na tajajočo zemljo kosmiče novega snega. A veter je rjul kakor pijan... Ni pustil snegu, da bi se vlegel na zemljo in ga je v temi podil po zraku, kakor je hotel.
Gikin je poslušal to muziko in mrko gledal. Stvar je bila ta, da je on znal ali vsaj domneval, kai pomeni ta peklenska gonja za oknom in čigave roke so tu vmes.
»Jaz vem!« je mrmral, grozeč nekomu pod odejo s palcem. »Jaz vse vem!«
Pri oknu je sedela na prulci djačica Rajsa Niovna. Kositerna svetilka, stoječa na drugi pruki, je, kakor da se boji in ne zaupa vase, lila tenko, zamirajočo svetlobo na njena široka pleča, lepe tečne obrise telesa in goste lase, ki so se dotikali zemlje. Djačica je šivala vrečice iz grobe žaklje-vine. Njeni roki sta se bistro premikali, telo, pogled oči, obrvi, debeli ustnici, beli tilnik, so pa zamrli, poglobljeni v enolično mehanično delo, in, kakor se je zdelo, spali. Samo redkokdaj je dvignila glavo, da bi odpočila trudni vrat, in hipno pogledavala na okno, z}\. katerim je divjal metež, in se zopet skljueila nad žakljevino. Ne hrepenenja, ne tuge, ne radosti — ničesar ni izražal njen lepi obraz z nekoliko vzvihatiim nosom in jamicami na licih. Ravno tako ne izraža ničesar vodomet, kadar počiva.
No — zdaj je končala vrečico, jo vrgia vstran in, sladko preleknivšl se, ustavila svoj mehko-medli in nepomiikajoči se pogled na oknu ... Na šipah so plavale solze in belele hitro tajajoče snežinke. Snežinka pade na steklo, pogleda na djačico in se raztaja...
»Pojdi in se vlezil« ie zagodrnjal djaček.
Djačica ie molčala. Naenkrat pa njene trepalnice zatrepeče/o in v očeh se zasveti pozornost. Savelij, ki ie ves čas izpod odeje opazoval izraz njenega lica. je dvignil glavo in vprašal:
»Kogi je?«
»Nič... Kakor da nekdo prihaja...« ie tiho odgovorila djačica.
Djaček je vrgel z rokami m nogami odejalo raz sebe, se dvignil na postelji na kolesna in topo glodal na ženo. Slaba svet-
lob a lampice je osvetljevala njegov kocinasti, kozavi obraz in sklizala po kuštrasti glavi.
»Slišiš?« ie vprašala žena.
Skozi enolično zavijanje meteža je slišal komai slišni, tenki, zveneči glas, podoben na brenčanje komarja, kadar hoče sesti na obraz iu se srdi. ker mu ne pustijo.
»To je pošta...«, je zagodel Savelij in se vsedei n*a pete.
Tri vrste stran od cerkve je tekla poštna cesta. Kadar je vel veter z velike ccste proti cerkvi, so stanovalci v cerkveni hišici lahko slišali zvončke pošte.’
»Bože! kaj iim pade v glavo vozit v takem viharju!« je vzdihnila djačica.
»Službena reč. Hočeš, nočeš, Iti je treba...«
Brnelo ie nekaj časa in zamrlo.
»5'a je mimo!« je dejal Savelij rn se zopet vlegel.
Toda komai se Je pokril, ko se le zvončkanje zopet razločno slišalo. Pjaček je s strahom pogledal na ženo, skočil s postelje in majajoč se z boka na bok korakal okoli peči. Zvonček je nekaj časa brnel in zopet zamrf kakor bi trenil.
»Se ne sliši več.,« ie zamrmral dja-ček, se ustavil in mežikal z očmi na ženo.
V	istem hipu ie veter 'oputnil po oknu in privel tenki, zveneči zvon... Savelij je pobiedel. zastokal in zopet zacepetal po podu z bosimi nogami.
»Pošto kroži!« ie zahrtpel in zlobno poškilil na ženo. »Ali slišiš? Pošto krožil... Jaz... Jaz vem! Mar Jaz ne razumem? Jaz vse vem, da bi te...!«
»Ka| ti veš?« jc tiho vprašala djačica, ne da bi obrnila očes od okna.
»To vem, da je vse to tvoje delo, škra-tinja! Ti si jo zagovorila; da bi te...! I metež i pošta... vse s! storila ti! Tf!«
»Noriš, tepec,..« ie mirno opomnila djačica.
-	»Jaz sem to že davnei na tebi opazil! ze prvi dan ko sem se oženil, sem spoznal, da je v tebi pasja kri!«
»FeU...« se Je ogorčila Rajsa, sko-
’ Pošta na saneh ]e dvo- ali trovprežna (trojka). Konji se vpregajo namesto v komat vsak v takozva.no »dugoc, visok leseni lok nad vratom, na katere« visi jcvooček.
mizgala z plečmi in se prekrižala. »Rajši se še ti prekrižaj, norec!«
»Coprnica si ta osianeš,« ie nadaljeval Savelij z gluhim jokavnim glasom, usmr-kajoč se brižno y rob sraice. »Četudi si mi_ žena in duhovnega stanu, se ne pomišljam ti povedati, kaj si v resnici... A'i mar ni res? Varuj nas, Bože, in usmilil Lansko leto na dan preroka Daniela in treh mladeničev je bil metež in — kaj? Prišel se je gret mojster. Potem — na god Alekseja, božjega človeka, ko'je razgna"o led, je prineslo k nam uriadnika.. ? Vso noč js, prekleti, tukaj s teboj čvekal, in ko ie zjutraj odšel, pogledam nanj — pod očmi ima črne lise im lica so mu upadla! A? Na Spa-sov post4 je bil dvakrat vihar, a obakrat ie prišel lovec nočevat. Jaz sem vse videl, da bi ga strela! Vse! A, pordečila si kakor rak! Aha!
»Nič nisi videl...«
»Seveda! A to zimo preti božičem, na praznik desetih mučenikov na Kreti, ko Je medlo dan in noč... pomniš?... je zašel s poti predvoditeljevs pisar in naravnost k nam, pes!... In česa se ti jo zahotelo! Fej, pisarja! Ali se je izplačalo zanj storiti tako vreme? Hudič smrkavi, komaj palec nad zemljo, ves gobec mozolast, krivega vratu... Če bi bil vsaj lep, pa tak gnoj — fej!
—	satana!«
Djaček se je oddehnil, ubrisal ustni iti posluhnil. Zvončka ni bilo slišati, a ko ie
J
nad streho zaropotal veter, ie v oknom zopet zazvenelo.	i«,
»Vnovič!« je nadaljeval Sa	^
kroži pošte zastonj! Pljuni mi y —•* 6
pošta ne išče tebe! O, hudič se
o*®
svoj posel, — dobri pomočnik! Kfyein| •kroži, in potem semkaj pripelje. s'™ dian! Ne moreš, zlodejeva lajdra, slc^gi a*®' pohoti poganske! Kakor hitro i® tež, sem takoj uganM tVoje misli-* ia dF »Glej ga norca!« se je usmei' eIuef čica. »Torej jaz po tvojem copran* ^ ja »Hm... Le smej se! Ti, a ^ tebi samo to vem: kakor hitro zaigra v..[lfa, *• takoj je vihra, a kakor hitro ie r;(iipr3'v | gotovo zanese sem kakšnega nePr Zmerom je tako. Torej si til« _i0žil P*5j Djaček je zaradi večje vere ^goV0 lec na čelo. zaprl levo oko in SI^ i(< s pevajočim glasom:
3 Urjadnik je bil pod carstvom nižji policijski čin: po večjih vaseh, ki so središče okraja (volosti), je predstavljal oko pristava, policijskega poglavarja nad celim velikim okolišem. Dasi navaden prostak, je imel ogromno moč. Ker duhovske osebe med narodom ne uživajo posebnega spoštovania, djaček pa ceilo ne, si je lahko predstavljati' zlobni rešpekt s katerim djaček govori o vseh teh uradnih osebah, čeprav so na sebi vse ni-žje kategorije. Sploh je uniforma v carski Rusiji pomenila silno veliko.
* Od 1.—16. avgusta.
* Pred voditelj — predvoditelj plemstva, to je izvoljeni predsednik plemiške zbornice okraja, ki ie bil v carski Ruslii zelo viioka oseba. Odsvit njegovega dostanj-stva ie padal v očeh naroda tudi na njegovega pisarja.
■	  mojster	^
ali pisar, ampak sam hudič v w w| dobi? A? Ti bi pomislila! , ;e
»Kako sl ti neumen, Savem-^.gjala “j niJa djačica in pomilovalno P°* je tuKJj-moža. Ko so moj rajni papace^ ,jio le^ živeli, je k niim innogo naroda .^v, * i, se od bolezni: i n sela, i iz P°* & armenskih pristav. Dan za dnf11}*- na ^..l in nihče jih ni zmerjal s hudiči-_
enkrat na leto v slabem vrern^11^ y roi'^
nam se pogret, si že ves iz seb®
po glavi neumne misli.« kitala-
Saveliia	w (g,
tofl
. -
djačice pa ga je do kraja	P0'0^
Logika žene ie »avenja — m r-., nogi, nagnil gl prePj1^
ni bil pop<>lnon>‘ dtl5tii »
o svojih domnevah, iskreni, ra'„.,3al.
koračil je bosi mišljeval. On še
temu je po nedolgem razm z glavo in dejal:
krrj1-
;va čud
če bi bili starčki ali kaki »	k^2^
—	to pa se namerijo k nam n xadno( d nalašč sami mladi... Ali m J? « sVOi®1", naj bi se greli, toda oni stre - j jokav J
poželenju. Ne,1 baba! na syCprave šega stvora kot Je baba.	ko*lK~i
nimate - Bože	mo] - nitiJ£ti	-	U'U
vrabec, no zato	hudičeve zvn
0	Baba se	v preproStein	..”fega	pom«
splošno za ženo	in nima zam
ua kakor naša beseda.
Šport.
C.tOSS COUtttry.	I	eoaniry-u. Štolfa.	Gia vaški,	Kovačevič,
Moštvo S. K. Primorje, ki si fc pribo- Ravnikar: v sredini načelnik in trener !ah-tUo prvenstvo Slovenije za k 1924 v cross 1 koatL sefce. Primorja 19. Sancin.
maaBP
Wm
%v4#
g*tt
sW 3^4 4--' 1 i§pSK^
im&M
. Cross country je pri nas še malo znana S ?tPc*pu'ania lahkoatletska disciplina. To tek v prostem terenu in na progi z naravnani zaprekami Tekmovalci si morajo ki ie znana samo juriji iskati sami s ^«io napravljene markacije. Tekmujejo toostva (4 tekmovalci), od katerih se klasi-
ficirajo samo prvi trije. Klasifikacija se vrši na ta način, da zmaga moštvo, ki šteje najmanj slabih točk, t. j. zmaga ono moštvo, od kojega pride trojica prva na cilj, ne glede na to, če pridejo v presledkih na cilj tudi poedinci drugih moštev.
Olimpijada.
Vsi narodi se pripravljajo na velik 'Portno-kulturen boj. ki se bo bil v Parizu, im r6 * Veli^imi materijalnimi in moralni-kj žrtvami trudi, da bo na prostoru, telTfSe nellaio vse sovražnosti in neprija-“istva, kar najdostojnejše in najštevilnejše Diiam an*" Prvotno se i® odrekalo tej olim-clim !.-0mj vel*k° mirovno idejo, ki je bistvo “nilskega programa, ker se baje ni pova-k sodelovanju tudi Nemčije. In vendar je
Oho
da
jo
nj to »Olimpiada je hotelo predočitl
zmago-
netnško
Vn ‘
pw,tadi Nemčija povabljena. Mnogo se je aitirpi80aw'k) iir debatiralo o tem, dokler ie K, slednjič i/. Nemčije kratka vest, da Mfed? her Fussball-Bund na svoji seji v oijjjG^u soglasno odbH vabi'o Francije na voli ’ nogometni turnir. Iz tega je do-vabVaSno razv>dno, da je bila tudi Nemčija
^opisje.
ali ,^'mPijskiii iger se udeleži "bodisi v tej športni panogi preleo 30 narodov, ozi-AvJr. držav in to:	Jugoslavija, Amerika,
IjJi | ja’ Francija, Anglija, Belg-ia, Ho-.®m>ka. Danska, Finska. Švedska, Avstrija, [iTfdn.burg, Poljska, Egipt, indija, Italija, nuf°6 .*•	Letska, Estonska, Romu-
,Yica- Češkoslovaška, Monako, Kanada j, tentmija. Nova Zelandija. Madžarska, "taganja, Turčija in celo Kina. i ...p rogram obsega nastopne točke:	1.
<T«u atletika od 5. do 13. julija; 2. bicifcli-Jf? °d 23. do 27. julija: 3. sabljanje od 28.
8- hdija; 4. veslanje 10.. 12. in 14. Su?’ Ptavunje od 13. do 20. julija; 6. kla-«ciu pentatlon od 12. do 17. julija; 8. lawn-‘«*is od 13. do 20. julija; 9. nogomet od maja do 9. junija.
. Dasi se olimpijske igre v Parizu pričuo gansko že 15. maja ko se prične nogometni turnir, se oticijelno otvoiri olimpijada *eie 5. julija, s pričetkom lahkoatletskih ^kttiovauj. Tega dne se zbero v stadljonu ”, Colom besu zastopniki vseh narodov. Za-T*vt*)oše s svojo državno zastavo se razstavijo v polkrogu pred francosko zasta-taT,** k> nosi francoski narednik. Tii polože le^i^tedsedriikom francoske republike Mil-kratko olimpijsko prisego, nakar
Stev^L?ednfl tned gromenjem topov otvo-n iranu*^ i h iger. Konec slavnosti tvori nem “»rodov razvrščenih po abeced-Pred olimpijskim odborom ta ofi-StaH^^eitiki držav.
Pain<wtari*?n v CoOombesu je že skoraj po-dovršen. Prostora ima za 100.000
zvon^}“ nasv Carica Nebeška! Cuj, zopet nga-.,, bošta! še ni začelo mesti, ko sem že tvoje misli! Si načaTala! Pajkla! r»?u>,ir Ye MRanjaš vame, prokleti?« se le 1*?* djačica. »Kaj si se me prijel, snuo-
kat	Povem,	ako se nocoj, ne daj Bog.
l	owT,',‘' Poslušali!... grem v Djakovo
.	Mlkodimn I« mn vtp nnia&nim. Tjikn
k	Pokušaj!... grem v Djakovo
,jn »r? Nlkodimu in mu vse pojasnim. Tako Je bito, otec NlkodAm, oprostite veli-Htn	ona je čarovnica. Kako to?
tako. i Tadi vedeli? Izvolite TaW' in
— «UIK> ie
tako ‘ i Tadi sedeli? Izvolite ... Tako in aloinM SOri® tebi, baba! Ne samo na po-sodbi, ampak ie v tem življenju
*	s«iJovan«I Niso zastonj na vas v treb-
M«1; lnolitve!	,	,
m n25^crat Potrka na okno, tako gromko “enolčaino, da je Savel« pobledel in se Diailca je vskočila ta tudi
<j^»Radi Bosa, pustite naju v hišo!« se je zveneči bas. Kdo tu stanuje? srno!«
>_.*A «*> *te vi?« Je vprašala djavica, okno.
J® odRovoril drugi glas.
3e žamahni! z
■si^Vi^r ”kel “
Pertan^^i*	poskočil	se	zvalil	na
»tenL V nU- i^1 sopeč, obrnil z licem k
so zaškrtaa^ta ie pahni3 mraz- Dve,ri visoka	"'“.P*3««	se je pokazala
Posuta ^ Pitava, od glave do nog
*	•ne®om. Za njo je zabliščala druga
Vre5e W>“esem notri?« je
»Ne m8? S?st.ava * kriplkn basom. pusti Bh tam!«
Puco In^to	prvt začel razvezovat ka-
skupai s	4* J4 *> docela razvezal.
Ref za JčP P°.StrKai z glav« srdito vr-
vrgel za pokrlvSn16«^,1 ^ Sllkpi°- f »topil bliže.	ta	no da bi pozdrava,
aniformi^in^im^l11^ bJ°ndin, v obnošeni
Ko se je hodeč SS“ff	»
taivskim^iom^n«1^0 nazval»ie vnem du-
gledalcev, kar bo popolnoma zadostovalo. Komite računa s povprečnim dnevnim obiskom 30.000 gledalcev. Naj večji obisk se pričakuje na dan, ko se vrši maratonski tek ter za finalne nogometne in tud! rugby-tekme, ki je v Franciji enakovreden konkurent pogometu. Mnogo pozornosti vzbuja tekališče, ki je naravnost prvovrstno. Dolgo je preko 500 m in omogoča tek na 200 m brez kurve, kar je za tako krati«) progo brezprimeme važnosti. V poševni liniji se vrši lahko staTt skupno in ne v etapah.
V stadijenu bodo plapolale zastave vseh tekmujočih narodov. Na častnem drogu bo pa visela ves čas VIII. Olimpijade oficijelna olimpijska zastava. Na belem polju zastave se nahaja 5 vpletenih krogov različnih barv. Ti krogi simbolizirajo športno edinost vseh 5 delov sveta, oziroma v širšem pomenu edinost vseh šport goječih narodov. Evropa je sinvbolizirana z modno barvo, Amerika z zeleno, Afrika s črno, Avstralija s črno in Azija z rumeno. Sredi zastave se nahaja latinski napis: »citius« altius, fortius,« (hitreje, višje, drzneje).
Nogometnega turnirja se udeleži preko 20 držav. Francoski olimpijski komite je podaljšal prijavni rok od 3. do 13. aprila. Žrebanje se je vršilo 17. aprila. Lista udeležencev, ki je naibrže že dopolniena, je do sedaj sledeča: Belgija, Bolgarija. Španija. Egipt, Francija, Holandska, Ogrska, Irska. Italija, Litva, Poljska, Portugalska, Romunija, Švica, Češkoslovaška, Turčija, Uruguai, Jugoslavija in Švedska. Pričakujejo se še prijave Amerike, Luksenburga in Estonske.. Precej časopisnih razprav povzroča vprašanje udeležbe Švedske na turnirju. Določila švedskega oiimp. kom. strogo zabranjujejo tekmovalcem vsako denarno podporo in celo povrnitev zamujenega zaslužka vsled nastopa na tekmovanjih. Švedi so pa preveč iskreni športniki, da bi se posluževali kakih stranskih vratič, ampak se drže predpisov, kljub temu, da se zavedajo, da mnogo, mnogo drugih ne bo tega napravilo. Tudi olimpijska prisega jim je zelo sveta in vsled tega nočejo odposlati team, v katerem bi igral en sam dvomljiv amater. Zato tudi nočejoi postaviti svojega čisto amaterskega teama nasproti več ali manj profesionalnim teamom drugih kontinentalnih držav. Kljub prijavi se bo Švedska kot edina zastopnica nordijskih dTžav najbrže absentirala od nogometnega turnirja. Iz slednjega razloga se ne udeleži turnirja tudi
Anglija. Vendar krožijo v zadnjem času vesti, da se udeleži tudi Anglija, in sicer z amaterskim moštvom ki bi ga sestavil angl. olimp. ko n: j tet. Zanimivo je tudi zakaj se Argentinija ne udeleži turnirja. Tam se nahajata namreč dva nog. saveza. od katerih je pa samo eden učlanjen v FIFA, ker se pa saveza ne moreta sporazumeti za sestavo moštva, odpade udeležba na olimpijadi. Za nadomestitev pa se udeleže v zelo velikem številu konjskih tekem. Nič manje nego 120 konj pošljejo v Evropo. Turčija se hoče na Olimpijadi, posebno na tem turnirju, kar najbolje odrezati. Turška vlada podpre svojo ekspedicijo z nič manj nego 2 milijoni francoskih frankov. Kot favorita veljata pa Češkoslovaška in Madžarska. ,V Budimpešti živijo že v veri, da imajo po zadnji zmagi 7 : 1 nad Italijani tudi zmago na Olimpijadi ie v žepu.
Za one reprezentance, ki »zmrznejo« že v prvi rundi pripravljajo v Parizu tolažila. Franc. nog. savez se je namreč sporazumel z Olimp, odborom, da aranžira v mestih, ki so najmanje 100 km oddaljena od Pariza, . tekme za narodnostne reprezentance. Te tekme s franc, provfncljalniml teami naj ab-solvirajo oni tearni, ki izpadejo iz konkurence. Na ta način hočejo tudi razbremeniti budžpt inozemskih savezov ter s tem delati v provinci vsekakor zelo učinkovito reklame za šport. One reprezentance, ki se bodo lahko poslužile te utehe, se menda ne bodo preveč trgale za te tekme, kajti razen vožnje L razreda dobe na roko samo 600 frankov. I o je pa za »profesijouaiue amaterje« bore malo.
Rugby-a se udeleži samo Amerika, Francija j n Romunija. Termini za te tekme so že izžrebani in sicer 4. maja Francija : Romunija, 11. maja Amerika : Romunija, 18. maja Francija : Amerika.
V iahkoatletiki imajo Amerikanci največ šarts. Njihovi največji konkurenti pa so Finci. V Antvverpen so poslali komaj 15 atletov, v Pariz pa 45, ki pa lahko vzamejo 114 Ame-rikancem marsikatero I. mesto. Za svoje ljubljence je Finski olimp. odbor najel v Parizu v Bois Colom bes kar 3 hiše, kjer bodo tekmovalci deležni popolnega kom-forta. Amerikansko ekspedicijo spremlja 23 trenerjev in mangerjev. V nasprotju s tem:, pa vzamejo Finci s seboj kuharje, ki bodo pripravljali svojim domačo hrano, ki obstoja predvsem iz rib Amerikansko ekspedicijo tvorijo samo dijaki, kajti v Ameriki nimajo najbrže drugi časa za treniranje. Zanimivo je tudi dejstvo, ki je razvidno iz amerikan-skih časopisov, da Amerikanci prvič precenjujejo evropske atlete. Celo na 100 in 200 metrov vidijo v Liddel-u, Haro-u (Finska), Lindquust-u in Endgal-u (Švedska) ter v Avstralcu Carr-u nevarne tekmece. — Ta strah pa je brezpredmeten, kajti v Pad-dock-u, Hussey-u, Murchisonu, Mc. Allister-ju in drugih korifejah imajo moči, ki stoje za sedaj izven konkurence. Ako bi pa bila, bi prišli v poštev edino Francozi predvsem pa Andre Mourlon.
Favorit za kratke proge je Paddock, ameriški najboljši rekordni sprta ter. Ker je lansko leto starta! v Evropi brez dovoljenja Amerike, je bil diskvalificiran. Vendar je kazen že anulirana in Paddock se prav pridno hi temeljito pripravlja za Olimpijado. Njegov največji konkurent je Frank Hussey, ki mu prisojajo najboljše šanse za zmago nad Paddoekom na 100 m. Star je 19 let in je svojo karijero pričel komaj leta 1921 in sicer kot nogometaš. Na univerzi Suyver-sant High School, kjer se vrše vsak teden lahkoatletska tekmovanja, je vzbudil pozornost ter se nato na prigovarjanje raznih trenerjev posvetil iahkoatletiki 100 yardov je že večkrat tekel pod 10 sekund. Izenačil je celo svetoven rekord s 9“/i» in sicer v finalu, ki se je vršil na koncu meetiinga, katerega se je udeležilo 8000 tekačev.
Zelo zanimiva točka bo tek 1500 m in 5000 m, ki se ga udeleži zvezda vseh tekačev Finec Nurmi. Na 1500 m startajo tudi Edwin Wide (Šved.), Amer&anec Joe Ray in Anglež Stallard. Da se pa omogoči Nur-miju tudi tek na 5000 m, ki se vrši Isti dan, v čim najboljši telesni kondiciji, se vrine med eno in drugo disciplino čim najdaljša pavza.
1 udi cross - country je na programu. Pred kratkim je franc, lahkoatl. savez revidiral in določil definitivno progo. Start se nahaja v stadljonu In tekom teka bodo tekmovalci dvakrat pasirali stadijon. Tako bo lahko občinstvo zasledovalo posamezne faze tega boja. Cilj se pa nahaja ob Seini pori Be-zonskem mostu.
Avstralija se tudi zelo pripravlja, da pobere čim največ drobtin. Na kratkih progah startata Carr in Grchahn, na 15C0 m Boyd. Dolge proge: Boyd in Bailey. Skok v dalj Honner (7.24 m), troskok Winter (1180 m), daseteboj: Dinga«, Goen, Austin. V Južni Ameriki, kjer lahkoatletika zelo razvita, se bo lahko videlo, koliko izgleda ima, po rezultatih prvenstvenih tekmovanj, ki se vrše v drugi polovici aprila. Tudi Španci se temeljito pripravljajo. Po prvenstvenih tekmah za katalonijo v Barceloni sledijo prvenstva v San Sebastijanu in izbirna tekma v Ademasu. V maju se vrši v S. Sebastijanu internac. regata. Sploh bo Španija zelo številno zastopana na Olimpijadi Njihova ekspedicija šteje 32 atletov, 18 nogometašev, 18 bokserjev, 10 tenis igralcev, 10 kolesarjev, 20 vesljačev, 25 pia-vačev, 15 sabljačev, startalo bo tudi v jezdenju, streljanju, veslanju in polo.
V plavanju pa hočejo dobiti Amerikanci sploh vsa prva mesta, V Mis tiele« Wain-wright, ki se je udeležila Antwerpske olimpijade ter na 300 m zboljšala svetoven rekord kar za cele sekunde, nadalje v Mis Srbyll Bauer za hrbtno plavanje ter v du-centih sličnih korifej imajo skoro dano garancijo, da se jim bo namera posrečila. Ahilova peta Amerika je prsno plavanje, kjer nimajo nobene dobre reprezentantke. John Weissmiiller je tudi v najboljši kondiciji. Pred kratkem je dosegel na 100 y v času 52 in */io nov svetoven rekord. Sploh pravijo v Ameriki, da drži on vse svet. rek. od 100 yardov do 500 m. Amerika se udeleži Olimpijade v neverjetno visokem številu.
Sicer pa v damskih in moških skokih ne bo odnesla vse, vendar bo dosegla veliko majoriieto točk. Amerikansko ekspedicijo bo spiemljalo veliko število krilcev, kajti fiose-daj je rezervirala Amerika že za 350.000 frankov prostorov.
Kolesarske tekme se vrše na IBS to do gi progi okoli Pariza. Angleži, ki imajo velike šance že protestiralo proti določeni ruti, češ da ie proga pretežka, strmine prevelike in slabe in da takih slabih cest niso navajeni.
V sabljanju imajo zelo lepe izgiede Holandci, ki so prijavili tudi lepo število sabljačev in sicer za degen 10, sablja 10. floret 8, ženski floTet 5. Najsiinejšo moč imajo v prvaku Evrope de Youg-u, ki je prijavljen v vseh konkurencah.
Francoska vlada seveda posveča Olimpijadi čtm največjo pažnjo in skrb. Tako je i/dala tudi Olimpijske znamke z motivi Olimpijskih iger, ki bodo v Parizu v prometu od 1. maja pa do 31. julija. Kakor je razvidno, bo prireditev res prvovrstna, svetoven dogodek, v čigar poteku bomo tudi v nadalje vedno točno poročali.
Primorje v Trstu. Ljubljansko Primorje gostuje za Velikonočne praznike v Trstu, kjer igra na Velikonočno nede lo s »Edero,, v pondeljek pa s A. S. Ponziana.
Gradjanskl v Ital!}!. Na Velikonočno nedeljo igra naš državni prvak v Turinu proti F. C. Torino, naslednji dan pa v Milanu proti Milano Cricket Club-u.
Šah.
Urejuje M. Kragelj, podpreds. »LJ. šah. ki«. Niuiorškl turnir.
Stanje po21. kolu:	1	2	3	4	5	6	7	8	9	10	11	Stanje u po21 kol
1 Aljehin	lil!	‘A	v,	1	J/,	‘A	V,	v,	0		1	n1/,
2 Bogoljubov	v,	1!!!			1	0	0	0	0	1	1	81/,
3 Capablanca	v,		lli	1	l	1	1	V,	1	1	V,	13>/s
4 Janowsky	0		0	lili		0	1	0		0	0	4V,
5 Ed. Lasker	V,	0	0		III	0	0	V,	1	1	0	6
6 Em. Lasker Dr.	1/	1	0	1	1	H	1		1	1	1	15
7 Maroczy	v,	1	0	0	1	0	III	\	V,	V,		9
8 Marshall	v,	1	V,	1	V,		v,	1111	1	0	1	U
9 Reti	1	1	0		0	0	v,	0	III	1	0	9%
10 Tartakower Dr.		0	0	1	0			1	0	111	0	Vi,
11 Yates	0	0	v,	1	1	0		0	1	1	llllll!	7
Stanje po 21 kolu. Dr. E. Lasker dobi po 40. potezah proti dr. Tartakower-ju ter si s tem zagotovi prvenstvo. Rčti mora predati igro Capablaki po 36. potezah, a Bogoljubov Maroczy-ju po 48. potezah. Mar-schall porazi po 41 potezah Yates-a. Ed.
Lasker—Janowsky retnis.
Po 21. kolu je stanje sledeče: Dr. Lasker 15, Capablanca 13‘/s, Aljehin 1114, Marschall 11, Reti 914, Maroczy 9, Bogoljubov 8‘/>, (1), Tartako\ver 7K, Yates 7, Ed. Lasker 6 (l), Janowsky 4)4 (2). —
Odborova seja »Lj. šah. kluba« bo nocoj ob 8. url zvečer v klubovem lokalu (Nar. kavarna). Udeležba obvezna. Po se-
ji se igra brzoturnir za prvenstvo v aprilu. Vstop vsakomur prost	Predsednik,
Razno.
: Napoleonove relikvije. Kmalu oi bile za javnost izgubljene nekatere Napoleonove relikvije, da jih ni kupil neki bogat Italijan iz zapuščine Tomaža Archambaulta, najzvestejšega Napoleonovega sluge, ki mu je sledil v prognanstvo na otok sv. Helene.
Med relikvijami se nahaja srajca iz nizozemskega sukna, ki jo je imei na sebi še par dni pred smrtjo. Tomaž bi jo moral oprati. Ko je cesar urnrl, jo je shranil, ka-koršna je bila, s sledovi potu umirajočega. Zbirka vsebuje tudi dva robca, ki jih ie Napoleon uporabljal tekom svoje boiezni. Poleg tega je bil v zapuščini tudi kozarec, iz katerega si je Napoleon gasil žejo. Nadalje komad prve krste, vejica vrbe žaluj-ke, ki je senčila njegov grob m velika zbirka prepisov raznih listin in zasebnih pisem. Kupec je vse te relikvije odstopil muzeju v Malmaisonu.
: Voronov se želi pomladiti Čudno bi bilo, ko bi tega ne storil, ko ne bi hotel na svojem lastnem telesu izkoristiti svojega izuma! Voronov je star danes 60 let. Bvoio željo po pomladitvi je izrazil na neki konferenci zdravnikov, katerim je razložil svoj pomlajevalni sistem.
: Nov vaten izum Marconijev. V iistr, »Le Ouotidien« čitamo, da se je po dveletnem trudu Marconiju posrečila kanalizacija radioelektričnih valov, to je, dati iim samo jed no zaželjeno smer, kot meče n. pr. reflektor svoje žarke samo v gotovem pravcu. Na ta način bo mogoče s oomočio novega Marconijevega aparata pošiljati brezžične brzojavke v sosedno državo, ne da bi mogle biti prestrežene od postaj drugih sosedov. Marconi svoj izum še izpopolnjuje v tem smeru, da bi mogla sprejeti električne valove samo ta postaja, kateri so bili namenjeni. Lahko si predstavljamo ogromni pomen te Iznajdbe, posebno za časa vojne.
za mizo, zleknil ufnazane noge k žakljom in podprl s pestmi glavo. Njegovo bledo lice je po rdečih lisah kazalo še sledi pravkar pTežitega strahu in trpljenja. Zlobno Izkrivljeno, s svežimi znaki nedavnih frzičnih in nravstvenih bolečrn, s tajajočim snegom na obrvili. brkah in okrogli bradi, je bžio lepo.
»Pasje življenje!« je zamrmral poštnik in se ogledoval po stenah, kakor da ne verjame. da je na toplem. »Skorej bi bila poginila! Da nisva videla pri vas svetlobe, ne veni, kaj bi se bilo z nama zgodilo . Vrag vedi, kdaj bo vsega tega konec! Ni kralja ne konca temu pasjemu življenju! Kam srno zavozi!:?« je prašal menj glasno in pogledava! na djačico.
»N® guljajevsko višavo, na posestvo generala Kalinovskcga’,« je odgovorila dja-čica, katero je spreletelo, da Je lahko porde-čoia.
»Slišiš, Stepan?« se je obrnil jtoštnik k vozniku,^ ki se	je	v dvereh	zatakni!	z
veliko vrečo na hrbtu. »Na guljajevsko višavo smo zašli«
»Da... daleč!«
Ko je voznik	te	besede s	hriplrin	in
pretrganim glasom izpregovortl, je vstopi!, potem privlekel drugo manjšo vrečo, se še enkrat vrnil in prinesel topot poštnikovo sabljo na širokem pasu, podobno	na oni dolgi p,oski meč, ki	ga	rišejo na	lesorezih	v
rokah Judite, ko sto»j! ob vzglavju Holofer-na. Ko je voznik zložil vreče vzdolž po
steni, ie odšel v vežo, sedel in zapahi pipo.
»Morebiti hočete sonlrvma prašala dlačica.
»Kje imamo tu časa čaj piti!« se je na-mrgodi! poštnik. »Treba se je čimpreje ogreti ta se odpeljati, če ne, zamudimo jx>štni vlak. Deset minut posediva in greva.
VI	naiu samo, prosim, na pot nabavite...«
»Kakšno vreme je D • poslal!« je vzdilinila djačica.
»M-da... A vi kdo ste pravzaprav^« »MI? Tukajšnji pri cerkvi.,.. Mi smo duliovskega zvauja... Tam leži moj mož! Savelj, vstani vendar in pozdravi! Tukaj je
*	Bili so časi veleposestniške vladavine ozir. najemništva, kakor ie trajalo v evrop ski Rusiji tik do revolucije.
“ Neobhodna navada pogoščevanl bilo bi vobče nezaslišano, i-osebno v! tak okoliščinah, ne dati zaveti:: komurkoli
ranjše bila fara. a pred pol letom so jo ukinili. Ko je tukaj živela gospoda, 90 bBi tudi ljudje ta se je fara izplačala, no, zdaj — sami pomislite — brez gospode, s čim bo živela duhovska, ko je v okolišu najbližja vas, Markova, pet vrst" oddaljena. Zdaj je Savelij preko števila“ in... za stražarja. Naročeno mu je, da skrbi za cerkev...«
In poštnik je od djačice pri tej priči izvedel, da bi Saveliju dali lepo mesto, ako bi šel k generalici ta se po njej priporočil Prezvišenemu: toda 011 ne gre k generalici, ker je len in se boji ljudi.
»Kljub temu smo duliovske rodovine..« je dodjala djačica.
»Od česa živite?« je vprašal poštnik.
»Pri cerkvi je senožet in vrt. Seveda je to malenkost« ... le vzdihnila djačica. Djad-kinski otec Nikodim skopuh, služi tukaj na praznik Nikolaja po leti in na praznik Nikolaja po zimi pa za to skoro vse sam pobere. Pritožiti se nimamo nobenemu!«
»Lažeš!« ie zahripel Savelij. »Otec Nikodim je sveta duša, svetiSnSk cerkve, če pa pobira, le to po postavi.«
»Kakšnega srditega moža imaš!« se je nasmehnil poštnik. »Ali si že davno omo-žena?«“
»Od velikopostne nedelje sem je prošlo četrto leto. Tukaj so preje služili za djačka moj papaček; a potem, ko je prišel čas umret, so se oni da bi mesto ostalo pri meni odpeljali v konsistorij In prosili, da bi ml kakšnega samskega djačka za ženina poslali.14 No, in sem se omožila.«
,	tako	si	dve muhi na en mah
ubil!« je rekel poštnik, gledajoč Saveliju v hrbet. »In mesto dobil in ženo vzel.«
Savelij je jezno sunil z nogo ta se še bliže pomaknil k steni. Poštnik je vstal z mize, se pretaknil ta sedel na poštno vrečo. Po kratkem razmišljanju je nekoliko pre-
“ Precej nad kilometer.
V	proračunu duhovnega resora
namreč.
] u Tikanje med preprostimi sloji je ne-■taj navadnega.
14	Ženitev, ozir. možitev vseh oseb du-h vskega stanu do najnižjih se je vršilo izbi :čno preko konsistoriju Z ženitvijo je >k) združeno predavani c Ju bovških mest.
rahljat z roko vreče, prerahljal z roko-vreče, preloži! sabljo na drugo mesto ta se zleknil — z eno nogo po podu. .
»Pasje življenje...« je mrmral, položil roko pod glavo in zaprl oči. »Niti divjemu Tataru ne privoščim takega življenja.«
Skorej je zavladala tišina. Slišalo se je saino, kako je dihal Savelij in kako je speči poštnik, mirno in počasi dihajoč, vsakikrat izpuščal gosto, zategnjeno »k-h-h-k. Časih je zaškripalo v njegovem g riti kakšno ko-esce ta niegova noga vzdrhtela po vreči.
Savelij se je pod odejo obrnil ta se počasi ogledava! po izbi. Djačica je sedela na pruki in. podprši lici z dlanmi, zrla v obraz poštnlku. Njen pogled je bil nepremičen kakor pogled človeka, ki se nad čem čudi ali se je česa ustrašil.
»No kal si se zateiebaa?« je srdito za-šepetal Savelij.
*Kal to tebi maT? Spi!« Je odgovorila dtacica in ni odvrnila očes od plavolase glave.
Savelij je jezno spusti! iz sebe vso sa-PO ui se rezko obrni! k steni. Črez par minut se je zopet nemirno obrnil, se vsedel na posteljo na kolena, in, podpršf roke ob vzglavje, nejevoljno škilil na ženo. Ta se ša vedno ni premaknila ta zrla na gosta. Njeni lici sta pobledel! ta v očeh je gorel nek čudni ogenj. Djaček je zaječal, splezal s postelje ta, sfopivši k poštnlku, zakril njegovo lice z ruto.
»Čemu to?« ga le vprašala djačica.
»Da bi mu svetloba ne sijala _v 1ice.«
»Rajši svetilko popolnoma ugasiti.«
Savelij le nezaupljivo pogledal ženo, se približal lampi, pa se naenkrat spomnil ta zaploskal z rokama.
»A, glej t! zvitost peklensko!« je vzklikne. »A. ali Je kakšna stvar lokavejša od babe?«
»Satan do3gosuknjastt!«“ je zasfknla djačica in se nejevoljno-zlobno namrgodila. »Le počakaj!«
Vsedla se je boij udobno to zopet uprla oči v poštnika.
“ Duhovne osebe vseh kategorij so nosile strogo obvezno nekaj podobnega našemu talarju s širokimi rokavi to dolge nikoli postrižene lase
Ni p bito mar, da je bilo njegovo lice zakrito. Ni ie toliko zanimal obraz kakoi vsa postava, novost tega človeka. Prsa je imel široka, mogočna; roke lepe, fine; a krepke, strojne noge so bile neprimerno bolj postavne in moške nego obe Savelijevi »prekji«. Niti primerjati se to ni dalo.
»Naj bom dolgosuknjastl nečisti duh,« je spregovoril Savelij, »toda onadva nimata tukaj spati... Da... Njuna služba je državna; mi bomo odgovorni, zakaj smo jih zadržali, če voziš pošto, vozi ne pa spat... Ej, ti!« je zakričal Savelij v vežo. »Ti, voznik... kako ti je ime? Ali vam pokažemo pot, kaj? Vstani, ne sme se spati s pošto!«
In ojunačeni Savelij ie skočil k pošt-niku ter ga potresel za rokav,
»Ej. vaše blagorodje!1* Če hočeta voziti, vozita, če ne. pa... Spati ni prav.«
Poštnik je vskočil, sedel, z motnimi očmi pogledoval po izbi in zopet legel.
»A kdaj se bomo peljali?« je nada jeval Savelij ta ga tresel za rokav. Pošta je zato, da pravočasno dospeva, siišil? Jaz te spremim do ceste.«
Poštnik je odprl oči. Segret in oslabel po sladkem prvem snu, je v dremoti kakor za meglo uvidel beli tilnik in nepremični, masleni pogled djačice, zaprl oči in se nasmehnil, kakor da bi se mu bilo kaj lepega sanjalo.
»Kako je mogoče v takem vremenu voziti!« je zaslišal mehki zenski glas. »Spali bi ki se naspali.«
»A pošta?«, ie prestrašeno odvrnil Sa-vellj. »Kdo bo pošto vozil? Mar boš ti?«
Poštnik le zopet odprl oči, uzrl dvigajoče se jamice na licih diačlce. se zavedel, kje da ie, in razumel Savclija. Misel, da bo nioral vx>ziti po h adni temi, ua je spreletela Iz glave po celem telesu. Kakor hladni mravljincu in on se je obotavljal.
»Pet minut bi še lahko podremal,« e zehnti. Zamudni smo itak «
»Morebiti pa danes dospeva,« se je Omasil voznik Iz veže. »V takem vremenu -. utegne vlak na našo srečo zakasniti.«
Poštnik se je dvignil ta sladko pretegujoč se, le lezel v suknjo.
l* Uradni prednaslov za uradnika; pre-
prosti človek pa ga je dajal tudi nižjim ose-
b-irn v erarsk! službi
PLESI Razne atrakdle
varnem
Oithodsr« postaje:
Reka: »Hotel Europa«
(avtomobilska postaja) Opatija:	Pred kavarno
»Principe Umberte« Prvi odhod ob 11.80 uri dopoldni.
Slovanski Monte Caa*lo
1'rlhod ta Rok* In Oparijo v Jugoslavijo a posebnim avtomobilskim premotom vsak* pol ure. Volnja
■raja IB mlnnt.
Ofsoritai danes
Otvoritev dvorane
vsak dan ob 11. uri dopoldne.
Prvi odhod ob 11.30 uri dopoldne.
Cena za vožnjo
tja in nazaj Ut. 5 —.
Prvovrstna ■ RE/TAVRACIJA
ZAHVALA.
Vsem, ki so nam ob prebridki izgubi našega nad vse skrbnega in nepozabnega soproga, očeta, brata, zeta in svaka, gospoda
FRANA REGALLVOA
dvornega svetnika in podpredsednika dežel, sodišča v p.
izkazali svoje tolažilno sočutje, darovali krasno cvetje in ga spremljali na zadnji poti, si usojamo tem potom izreči svojo najiskrenejšo zahvalo.
V	Ljubljani, dne 18. aprila 1924.
Globoko žalujoči rodbini:
REGALLT IN KENDA.
Specialna trgovina perila
HED. ŠARC
Ljubljana, Selenburgova 5
m—asi
Priporoča svojo zalogo:
•	Perl'a
Sifona	Solidno
Platna	blagot
Namiznih prtov brlsalk Kavnih garnitur Cene	Žepnih	rut
nizke I	Nogavic
Cefirja
Srajce za gospode po meri
Zdravilišče Rogaška Slatina.
Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče Kraljevine SHS. Svetovnoznani zdravilni vrelci:
..TEMPEL" „STYR!A“ „DONAT“.
Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca,
ledvic In jeter.
Sezona: MA3-SEPTEMBER.
Cene zmerne. — Pred in po sezoni znaten popust. — Koncertira vojaška godba. — Največja udobnost. — Prometne
zveze ugodne.
Zahtevajte prospekte!
Ravnateljstvo zdravilišča Rogaška Slatina.
Oblastveno dovoljena
1 popolna razprodaja
f natega oddelka za pletenine, trikotažo In perilo: J
f Dovoljujemo si cenjene odjemalce opozoriti, da se na- f f hajajo v zalogi še večje množine različnega blaga kakor: a
t	7a	rlsmn	perilo, bluze, predpasniki, nogavice in	f
f	63	U Ulil K	rokavice.	*
f _	j	triko perilo, sviterji, srajce, ovratniki,
4	uŠ	HOSOOdS	narainnice. nogavice, rokavice, gamaše
J	ar	|n dokolenice.
-	7n	ninnbp	in dojenčke perilo, osobito znamke „Te-
UU	Ull Unu	tra“, pat. nogavice, sviterji, čepice idr.
Brisače, različna galanterija in kosmetika.
Vze to blago prodajamo pod tržnimi cenami samo dotlej, dokler traja zaloga.
i 9 J E. Shaburne, Ljubljano
Mestni trg 10.
modemi
O površniki #
po zelo nizkih cenah
v oblačilni industriji
A. Kunc, Ljubljana
Gosposka ulica štev. 7.
Hišne
potrebščine
emajlirano težko posodo znamke „Goliath“ in lažje vrste, češkoslov. proizvoda, pločevinasto in lito posodo, porcelanasto, kemeninasto in
stekleno robo se kupi naj-
ceneje in najbolje pri tvrč
A. Vice!,
Maribor, Glavni trg it. 5
•ir
1. zelo močni
2. krasna oblika
3. lahka hoja
4. nizke cene imajo čevlji veletrgovine
H. Stermecki, Celje
s klinci podblte čevlje Iz kravine, teletine In boksa izdelajo domači čevljarji. Cenik zastonj. Trgovci engros cene.
vl/
Strokovno-tehnični atelije za črkoslikarstvo
PRISTOU & BRICELJ
LJUBLJANA
Aleksandrova cesta 1 (hiša Jadranske banke) Selenburgova ulica 6. špedjallsta v izvrševanju steklenih napisnih firm.
Slikanje grbov po predpisih.
Telefon 908.	Ustanovljeno	1903
"T
't'
■4-
Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj.
j ST0EWER ^ R E C 0 R D
Vrhunec finomehanike. Zastopstvo Lud. Baraga Ljubljana
Selenburgova ulica štev. 6|l.
Najprimernejši
velikonočni pirh za mladino so
katere so izšle v »Splošni knjižnici" zvezek 7. Cena: broš. Cin 12'—, vez Din 17’— .*
Mm Hipna.
Ljubljana, Marijin trg štev. 8.
LAVRIČ I KOVAČ
trgovina zemaljskih proizvoda, žitarica, hrane, voča
na veliko
SOMBOR-BAČKA
*
(V lastnem poslopju Radišičeva 48) dobavlja promptno in po konkurenčnih cenah v vsaki množini
prima baško: pšenico, koruzo, oves, i. t. d.
iz prvovrstnih banaških mlinov: moko, zdrob,
otrobe, 1.1. d.
Brzojavi: Lavkovač• Sombor. Ček. računi pri pošt. ček. uradu Telefon št. 187.	v Ljubljani št 13.741.
Jugoslovanska ministrstva.
Opomba: Ležeče tiskana so imena namestnikov dotičnega ministra. — Kratice pomenjajo .
R — radikal D — demokrat, JK — Jugoslovanski klub, NK — Narodni klub (Zajodnica), L — srb. nar. liberalec, Č — Črnogorec, S. d. — socijalni demokrat, M — Musil** man, S.K.S. — Samostojna Kmetijska Stranka Naslednike posamezno odstopivših ministrov glej pod črto pri rimsS h številkah, ki določajo vrstni red ministrstev.
Tepleška
tovarna pločevinastih šliatelj
J. Pleško
Ljubljana
karlovška cesta štev. 2
Ko je Saveiij videl, da gosti res mislijo »diti, je skoro zarezgetad od veselja.
»Daj pomagaj!« mu ie zakričal voznik m vzdignil s poda vrečo.
Djaček le priskočil in mu je pomagal znesti poštno prtljago na dvorišče. Poštnik je začel razvozljevati vozel na kapuci. A djačica mu je pogledovala v oči. kakor da mu hoče doslovno zlesti v dušo.
»Malo čaja bi izpili...» je rekla.
»Jaz bi že... toda onadva se že odpravljata!« je odgovoril. »Saj sva Itak zamudila.«
»Pa vi ostanite!« je zašepetala, povesila tči in se dotaknila njegovega rokava.
Poštnik je končno razvezal vozel in, obotavljajoč se, kapuco položil črez laket. Bližina djačice ga je razgrela.
»Kakšen je tvoj... tilnik...»
In on se je z dvema prstoma dotaknil njenega tilnika. Videč, da se mu ne ustavlja, je pogladil z roko tilnik, pleči...
»Kakšna.. .*
»Ostanite, čaja popijte.«
' »Kam nakladaš! Ti! Zelje s kašo. Po-prek položi!« ste je z dvorišča čul glas voznika. »Po p rek!«
»Ostanite... Glejte, kako tuli viharl«
Poštnika, ki se še ni čisto zbudil in se ni mogel otresti čara prvega sladko-utru-iajočega sna, je premagalo poželjenje, radi katerega se pozabljajo vreče, poštni vlaki ,.. vse na svetu. Prestrašen, kakor da želi zbežati ali se skriti, je pogledal na dver, objel dlačico za pas in se že nagnil nad lampico, da ugasne ogenj, ko v veži zaškripljejo škornji in se na pragu prikaže voznik... Za njegovimi plečmi je gledal Sa-veJij. Poštnik je bistro spustil žensko in se delal, kakor da razmišlja.
»Vse gotovo!« je rekel voznik.
Poštnik je jsa hip postal, potresel z glavo, kakor da se je popolnoma predramil, in stopil za voznikom. Djačica Je ostaila sama.
»Daj, vsedi se, pokaži pot!« je zaslišala.
Zaspano je zazvoni zvonček, potem drugi, in cingljajoči glasovi so se y tenki dolgi verigi oddaljevali od hišice.
Ko so počasi utihavali, je djačica po--skočila in nervozno začeia stopati iz ogla v ogel. Iz početka je bU bleda, potem pa po-časi vsa pordečila. Njen obraz seJe topa«! od sovraštva, pretrgano le sopla.
ščale v divji smrtni zlobi in, stopajoč kakor po kletki je bila podobna na tigrovko, katero strašijo z razbeljenim železom. Za hip se je ustavila in pogledala na svoje bivališče. Skoraj pol izbe je zavzemala postelja, ki se je vlekla vzdolž po celi steni, in obstojala iz umazane perine, sivih, trdih blazin, odeje in raznih cunj. Ta postelja je predstavljala brezoblično grdo kepo, podobno tej, ki je štrlela na glavi Savelija vsegdar, kadar si je zmisll!. da si pomaže lase z maslom. Od postelje do dver, ki so šle na hladno vežo, se je razprostirala temna peč z lonci in visečimi cunjami. Vse, neizvzemši Savelija, ki je bil pravkar odšel, je bilo neizrečeno umazano, mastno, zakajeno, tako da je bilo čudno videti sredii takega okoliša beli tilnik in fino, nežno kožo ženske. Djačica je skočila k postelji in raztegnila roki, kakor da hoče vse to raztrgati, razteptatl in razcefratL Toda potem je odstopila nazaj, kakor da se boji dotakniti se te umazanije, in je zopet začela hoditi po izbi....
Ko se je črez dve uri vrnil zasneženi in upelfani Saveiij, je uže ležala razdeta v postelji. Oči je imela zakrite, toda po tem, kako je drgetavalo njeno lice, je spoznal, da ne spi. Ko se je vračal domov, je bU sklenil, da do jutri molči in se ne zmeni zanjo, no zdaj se ni mogel zdržati da je s čim ne uščipne.
»Zastonj si toliko čarala: ušel je!« je rekel In se zloradostno namuznil.
Djačica je molčala, samo podbradek se ji je stresel. Saveiij se je počasi slekel, se prekobalil in vlegel k steni.
»Jutri pa pojasnim otcu Nibodimu, kakšna žena sl!« je zamrmral In se zvil v klopček.
Djačica se je bistro obrnEa k njemu in ga ošvrknila z očmi.
»Kakšna žena! Ti sebi poišči žene v gozdu! Da bi se razpočil! Kakšno klado leno sem si nakopala! Za nič nisi goden! Bog se me usmili!«
»No, no... spi!«
Dolgo je plakala djačica. Končno je globoko vzdihnila in utihnila. Za oknom je še zavijala vihra. V peči. v dimniku, za vsemi stenami je nekaj plakalo, a Save liju *• je zdelo, da nekaj plaka tudi v njem in v ušesih. Nocojšnji večer se je bi končno prepričal o svojih domnevah glede žene. On •t ve£ nitt nalmenl dvomil da njegova žena
s pomočjo nečistega duha poveljuje vetrom in poštnim trojkam. Toda dvakrat gorje! Ta tajinstvenost, ta nadnatura, divja sila je dajala poleg njega ležeči ženi poseben nedoumljiv čar, kakor ga preje ni s toliko močjo opazil. Ker jo je on po svod gluposti. ne da bi se tega sam zavedal, na ta način nekako poduhovila], je postala zanj še bolj bela. gladka nepristopna...
»Coprnica!« se je jezi. »Fej, negodnica!«
A medtem je čakal, da utihne in začne ravnomerno dihati ter se potem s palcem dotaknil njenega zatilnika ... držal je v roki njene goste lase. Ona ga ni čutila. Nato je postal smelejši in Jo pogladil po tilniku.
»Miruj!« je zakričala in ga tako sunila z laktom v nos, da se mu je zaiskrilo pred očmi.
Bolečine v nosu 90 kmalu prešle in on
je začel zopet nadlegovati.
1886.
(Iz ruščine prevel A. S.)
Mili pii in diva
Ministrstvo:
1. Min.
2. Min. 8. Min. 4. Min. 6. Min.
6. Min.
7. Min.
8. Min.
9. Min.
10. Min.
11. Min.
12. Min.
13. Min.
14. Min
15. Min.
16. Min.
17. Min.
18. Min.
19. Min.
20. Min.
21. » 22. »
predsednik zunanji vojne inmorn. notranji financ pravde prosvete za vere trg. in ind. poljoprivrede prehrane saobražaja gradievin šume in rud soc. politike agr. reforme nar. zdravja pošte inbrzoj. za izen. zak. broz portfelja
VII.
Od 1.1.1921. -26.111.1921.
Nikola P. Pašič	R
Nikola P. Pašič	R
gen B. Jovanovič	—
Mllorad Draškovič	D
Kosta Stojanovič *) D Marko N. Tritkovlč *) R Svetozar Pribičevič D Dr. Vel. S. Jankovič R
Dr. V. Kukovec Dr. Veiizar Jankovič Dr. Mil. Jovanovič Joca P. Jovanovič Milotad Draškovič Dr. Hinko Križman Dr. Mil. Jovanovič Nikola T. Uzunovič Dr. Slavko Miletič Dr. Slavko Miletič Marko N. Trifkovič
VIII.
Od 26.IIL19Z1-Z4.XII.1921
IX.
Od 24. XI11921 -16. XI!. 1922
Nikola P. Pašič	R
Nikola P. Pašič	R
gtn. B. Jovanovič l)— Milorad Draškovič *)D Dr. Kosta Itumanudi D Marko S. Djurlčlč R Svetozar Pribičevič’) D Dr. Mil. Jovanovič D Dr. Mehmed Spaho	M
Ivan Pucelj	SKS
Dr. V. S. Jankovič4) R Joca P. Jovanovič R Dr. Hinko Križman D Dr. V. Kukovec D Nikola T. Uzunovič*) R Dr. H. KazamehmedoviC M Dr. Slavko Miletič R Marko N. Trifkovič R
Nikola P. Pašič R Nikola P. Pašič ‘) R gen. Milivoj Zečevič *) Dr. V. M. Marinkovič*) D Dr. Kosta' Kumanudi D Dr. Laza Markovič R Svetozar Pribičevič D Dr. Ivan Krstelj D Dr. Mehmed Spaho 4)M Ivan Pucelj SKS
Andra M. Stanič Velja Vukičevlč Živojin Rafajiovič Dr. Grega Žerjav Krsta Lj. Miletič Dr. KaramehmedovK 5) Dr. Ž. Miladinovič R Marko N. Trifkovič R
dobavlja
Družba Ilirija,
Ljubljana,
Kral]a Petra trg 8. Telefon 220.
Plačilo tudi na obroke.
9«MNMtaaata«aa9
I Vedno zadnje novosti ^
; samo ;
S Selenburgova ulica 3 • e Gričar & Mejač. * *»•••••••••••*•••*
o
Ministrstvo:
1. Min. predsednik
2. Min. zunanji
8. Min. vojne inmorn 4 Min. notranji
5. Min. financ
6. Min. pravde
7. Min. prosvete
8. Min. za vere
9. Min. trg. in ind.
10. Min. poljoprivrede
11. Min. prehrane
12. Min. saobračaja
13. Min. gradjevin
14. Min. šume in rud 15 Min. soc. politike
16. Min. agr. reforme
17. Min. nar. zdravja
18. Min. pošte inbrzoj.
19. Min. za konstiL
20. Min. brez portfelja
21. ►	»	»
22. »	»	>
X.
Od 16. XII. 1922 - 2. V. 1923
Nikola P. Pašič R Dr. Momčilo Ninčlč R gen. Peter Pešič — Milorad Vujičič R Dr. M. Stojadinovič R Dr. Laza Markovič R Miloš Trifunovič R Ljuba Jovanovič R Dr. L. Markovič >) R Krsta LJ. Miletič *) R
Dr. V. S. Jankovič Nikola T. Uzunovič R Dr. Milan Srškič Dr. Ninko Perič Krsta Lj. Miletič Dr. Slavko Miletič Velja Vukičevič Marko N. Trifkovič R Dr. Čiro Supilo Dr. Niko Zupanič Ahmet Šerlč *) MusL
XI.
Od 2.1.1923 - 27.11L1924
Nikola P. Pašič R Dr. Momčilo Ninčič R gen. Peter Pešič — Milorad Vujičič R Dr. M. Stojadinovič R Dr. Laza Markovič ‘) R Miloš Trifunovič R Ljuba Jovanovič *) R Dr. V. S. Jankovič *) R Marko M. Trifkovif*) R
Dr. V. S. Jankovič •) R Nikola T. Uzunovič R Dr, Milan Srškič R Dr. Ninko Perič *) R Krsta Lj. Miletič R Dr, Slavko Miletič ’) R Velja Vukičevič R Marko N. Trifkovič R
s#5
XII.
i 27. m. 1924. X
Nikola P. Pašič Dr. Momčilo Ninčič R gen. Peter Pešič -~ Dr. Milan Srškič R Dr. M. Stojadinovič R Dr. P. GrUogono D Milan Pribičevič £ Dr, Vojislav Janič R Dr. Hinko Križman D Krsta LJ. Miletič *
P
R
Dr. S. Popovič Miloš Trifunovič Dr. Dragotin Kojič R Nikola T. Uzunovič B Milan Simonovič {: Dr. Slavko Miletič B
Velja Vukičevič _ Marko N. Trifkovič R
Spremembe VII. >) Od 27. I. 21. Dr. Kosta Kumanudi D. — *) Od 5. II. 21. Marko S Djuričj^; VIII ») Od 24. V. 21. gen. Stevan Hadžič —. Od 18. VII. 21. gen. Milivoj
vič —. *) Od 18. VII. 21. Svetozar Pribičevič D.	*)	Od	18.	VIL
namestnik. 4) Od 18. VII. 21. Nikola T. Uzunovič R. *) Od 18, VII.
Lj. Miletič R	.
IX. l). Od 5. I. 22. Dr Momčilo Ninčič R. ‘) Od 8. I. 22. gen. Miloš Vas* t Od 6. XI. 22. gen. Peter Pešič (—) *) Od 14 VIII 22. Kosta L. Tirno«”*
~	-......................."I. 22. Derviš Omezovlč (M /
‘) Od 4. Ul 22. Osman Vilovlč.(MusL) •) Od 4. III. 22. Derviš X. ») Od 6. I. 23 Derviš Omerovič (Musi,) *) Od 6. 1.23. Dr. 6ro Supdo B > od 6. I. 1923.	„	od
XI. ‘) Od 31. VII. 23. Dr. Ninko Perič R. *) Od 25. V 28 Dr. Hinko Peni ^
81. VII. 23. Dr. Vojislav Janič R. *) Od 81. VII. 23. Dr. Dragotin K°1‘	&	R
4) Od 31. VII 28. Krsta LJ. Miletič R. •) Od 28. XII. 23. Dr. Drago^*!^ k *) Od 26. VUL M, Dr. Duša« Peleš R. *) Od 8J. VIL M. Mile**
NARODNI DNEVNIK, 19. apriia 1924.
Stran 1L
ANT. RUD. L E 5 A T	«
Začetek novih tečajev za strojepisje in stenografijo dne 2. junija t. 1 F i s a 1 n i s t r oj i , barvni traki, ogljen papir in pripadki 2a pisalne stroje
Telefon št. 100	MARIBOR	Slovenska	ul.	7
Prvorazredni moderni brzopisalni stroj
m privatna namescence.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje eno prosto raflto za zdravilišče Laško s popolno brezplačno preskrbo z zdravniškimi °rt&nacijami in kopelji, toda brez potnih stroškov za dobo od 1. do 30. maja odnosno dve mesti, prvo od 1. do 15. maja in drugo od 16. do 3Q|tnaja 1924.
tZa (o mesto prihajajo v poštev fe zavarovanci Pokojninskega zavoda, Jlehajo za protonskimi in revmatičnimi obolenji lažje vrste m nimajo oženja.
fr Tozadevne prošnje se sprejemajo le do dne 24. aprila 1824 opoldne.
Popinje morajo biti opremljene z ubožnim spričevalom in s potrdilom
pivnika:
€
H L o potrebi takega zdravljenja,
l|. 2. o umestnosti zdravljenja z ozirom na dobo 14 dni, odn. 1 meseca, t* 3- da prošnjik potuje brez spremstva.
Vrhunec iinomehanikel Zastopstvo
fUsd* Baraga*
Ljubljana, Islenburgova ul. 6/1
ki se vrši v pondeSJek, dne 28. aprila t. S. točno ob pol 8. uri svešer v dvorani »Kazine14 ¥ Zvezdi.
. Dnevni red:
1. Pozdrav načelnika.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo o delovanju gremija v letu 1923.
4. Računski sklep za leto 1923.
5. Proračun za leto 1924.
6. Sprememba pravil.
7. Slučajnosti.
V	slučaju nesklepčnosti vrši se eno uro pozneje ravnotam z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki pa sklepa veljavno neglede na število, navzočih članov.
Načelstvo.
Inštalacije:
Telefonske cerrtrale, hišni tefefonl, zvcnci In elektrona raisvetljava.
Ivan Bogata!, Ljubljana
Kongresni trg št. 19, poJeg nunske cerkve.
Trgovina ira saioga:
Inštalacijski materija!. motorji, Ulef. aparctl, moderni lestenci Teiefon it 3.	in	svetHke.
Promet ekspresnih pošlih potom Simpson-Orient Ekspresa
Vsa tozadevna pojasnila dale tvrdka
Cena oglasom do 20 »'“sed Din 5’—: vsaka
^ nadaljma beseda 25 para 2 davšSino vred.
Jesenice
Stavbna vodstva:
LJUBLJANA, DOMŽALE
ZAGREB.
zvršuje privatne in industrijske stavbe, proračune načrte, cenitve, posebni oddelek za arhitekturo.
Gmotno slabejšim slojem dovoljuje uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih!	|
m	carinsko posredniški in špedicijski bžro
fi	Ljubljana, Kolodvorska 41
kot zastopnik Mednarodne družbe spalnih vozov za promet ekspresnih pošiljk.
Reaiitetna pisarna, d, z o. z. Sv. Petra cesta 24, pritličje, levo, prodaja:
za Veliko nof priporoča Zvezna knjigarna, Ljubljana, iMarijin trg št. 8.	•	______
z dobro vpeljano branjarijo v mest«, na trgu se radi bolezni odda v najem, eventualno proda Ponudbe na upravo lista pod ..Branjarija".
2000 dinarjev posojila, katero bi vračal v mesečnih obrokih. Ponudbe z označbo obresti pod ..Nujno potrebno" na upravo iista.
uuatiuuijnu {iincai uu pri
Vrhniki z Inventariem, hiša 0 sob, pritikline, veranda, ledenica, preko 100 hi letnega prometa, 65.000 Din.
dobro ohranjeno, se proda po ugodni teni. — Ponudbe na upravo lista pod šifro ..Kolo".
skoro popolnoma nov se cen.' proda. Naslov ▼ upravi lista.
Drva iz trdega lesa (odrezki od žage in parket) in žaganje oddaja po znatno znižanj ceni dokler traja zaloga Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga Ljubljana, Metelkova ulica 4.
centru Liubljane, prenovljeno, v najboljšem stanju prosto stanovanje, Din 160.000.
v lepem kraju na Dolenjskem. Posestvo obstoji iz njiv, travnikov in gozdov, obsegajoče 35 mernikov posestva. Redi se do 10 "lav živine ter 6 — 8 prašičev. Poizve se pri Leopoldu Barle na Gor. Podborštu, p. Vel. Loka
mODNi SALON
m. SEDEJ-STRNAD
za manjše strojno podjetje na Dolenjskem s kapitalom Din 800C0 se išče. Hrana, stanovanje na razoolago. Knjigovodstvo vodi satna, Ponudbe na upravo lista pod „Novo podjetje".
itiiuurufiiuanu mau, minut od Novega ir.tsta, gospodarsko poslopje, lep vrt, gozd, dinar-jev 75.000.
dobi oni. kateri mi preskrbi stanovanje z 2 sobama in kuhinjo, ali 3.000 K onemu, ki ml preskrbi vsaj 1 bolj prostorno sobo In kuhinjo z* novo-porofenca v bližini D. M. v Poliu, papirnice ali blaznice. Naslov jo poslati do 5. maja na upravo lista pod .Nagrada".
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3
priporoča
francoske in dunajske modele
Prvovrstno domače delo! — Solidne cene!
ulfUUS Uiiliidiiu liiuuf v
Udmatu blizu tramvaja, sest sob, lep vrt, vse takoj prosto, dinarjev 180.000.
EnoMinsiio iiišn • rimi
sobami, en oral vrta, 10 minut od središča Celja, dinarjev 130.000.
Enodružinsko tiilo K
Z orala zemljišča, pri Rakeku dinarjev 40.000.
TnffinnSnit s mešanim bla-I FjPIMIO gom v večjem mestu Štajerske, Inventar, lepa trgovska hiša, gospodarska poslopja, trgovina 30 let v obratu, dinarjev 320.000.
PanreSn 360 kv*dr3tnih met-
I Ul uBlu pri Dolenjskem kolodvoru, po Din 30 za meter.
Posestna
kompleksi za sekati, trd in mehak les, velika ležišča peska, izredno rodovitna tla, s krasno, iz osmih sob in pritiklin obstoječo vilo, lepimi in velikimi gospodarskimi poslopji, sadnim in zelenjadnim vrtom, vsled ugodne lege pripravno za vsako, posebno lesno trgovino, radi družinskih razmer pod ceno. Mj[n na tri pare kamnov, ventili! lik promet, stalna 40HP močna Voda, 7 Oralov lepega posestva, 20 minut od postaje na Dolenjskem Din SvO.OuO.
Raznovrstna posestva v
Ljubljani, in okolici, m na de želi, trgovske h se, stanovanj ske hiše, manjša in večia knuč ka posestva, več graščinski! posestev, mlini, žage, razna in dusirijsliu podjetja, vodne #ile stavbene parcele, vilo v mestu predmestjih, letoviščih, itd pod ugodnimi plačilnimi pogoji
z vso opremo, en harmonij, ter en auto-voz se ugodno proda. Na ogled in cena pri go*p. MILKA ROGELJ, sodovičarstvo
Radeče pri Zid mostu.
2	moški in 1 damsko, dobro ohranjenih se proda. Naslov v upravi lista.
Prodam dva popolnoma nova preksj. stroja znamke »Wolf« in »EHitz« na električni pogon, zraven še nerabljen nov motor.
Josip Križnar, mesar in prelca-jevalec. Stražišče pri Kranju
Dvignite pisma — Uprava,
2 manjša koftja (Doppelpony) izvrstna za tevor kot za tek. Nadalje brek s 6. sedeži, za zimo kombiniran kot sani, pol-i;rita kočija, ter sedla in komati. Istotam- je naprodaj večja mno-ž na že rabljenih oken. polken, vrat, ter vsakovrstno podstrešne krame. Naslov v upravi lista.
dam na razpolago v dnevnih urah stranki, ki bi mi odstopila prazno mesečno sobicb po mo; nosti v okolici Tabora. Ponudbe pod „Mi»na“ na upravo lista
tričetrtinske, stare veS let, dobro zveneče, na prodaj. Naslov v upravi lista.	_________
.-jem ja
staro zlato, briljante ter plačam najvišje cene. — Ponudbe na upravo lista pod ..Zlato1*.
Naznanja se, da se bo od 19. i m. dalje zopet prodajalo na občinski mesnici v Udmatu pri šoli prlma goveje meso po Din 22’50 kg. Postrežba dobra 1 Se toplo priporoča Jakob Otrin.
Razpošiljam po poljubnih modelih po meri, vsakovrstne krojne vzorce za dame in gospode. Knafelj Alojzij, strokovni učitelj za krojaštvo, Ljubljana, Krlžovnlška ul. 2/L______________
z mešanim blagom na deželi so odda radi bolezni v najem ali se sprejme družabnik. Ponudbe pod »Trgovina" na upr. lista.
Najnovejši ?zde!ek:
original Goodycar Weltshos za gospode.
Za dame lahke galanterijske čevlje najboljših kvalitet v najmodernejših oblikah? Izdeluje sedaj tudi higijenične čevlje za otroke.
Prodala na malo m veliko:
UUBUANA, Breg 20, Aleksandrova c. 1, , Prešernova ulica {Seljak), Podružnica: ZAGREB, Raikosa ulica 3.
se radi pomanjkanja prostoia proda. Naslov v upravi lista
akademično naobražon pošten agilen knjigovodja, zaupna samska mlajša moč, išče mesta pri lesni tvrdki, prevzame tudi mesto potnika ul! zastopnika večje tvrdke, tudi pioti enomesečni preizkušnji. Najboljše reference na razpolago. — Ponudbe pod ..Brezposelni" na upravo lista.
iz pravega koprivčevega lesa razne vrste ima v zalogi tovarna bičevnikov A. Novak, Brezovica pri Ljubljani.
v Hrastniku ob S, se priporoča za vsa k tej obrti spadajoča dela po najnižji ceni Karol Teržan, kleparski mojster.
znamke „Adler“ skoraj novo, se ugodno proda. Na ogled In cena pri Matija Knapič, podest -Ink, Stražišče 52, pri Kranju.
Registrirna blagijna manjše vrste se ugodno proda, lstotam tudi velik okvir. Ogleda se oboje v knjigovezni oi Iv. Bonač Šelenburgova ul. 5.
na surovo olje, sistem Badhirch-Huber in tovarne St. Polten popolnoma nov proda takoj za Din 45.000. — Pokojninski zavod, Aleksandrov« c. 12.
dobro ohranjena št. 7*36 in 9.35 radi pomanjkanja prostora naprodaj, — Naslov povo uprava lista.
GRIČAR & MEJAČ, LJUBLJANA jj
samo Šelenburgova 3 j
Najnovejše obleke
sa gospode, tlaine In ©žrolie Konkurenčne ceite
* TRGOVSKA BANKA D. D., LJUBLJANA |
%
«:
«g
€
«
«
PODRUŽNICE:
Niariber £4su© mesto Rakek
Siovenjgradac Slovenska Bistrica
Dunajska cesta 4 (v lastni stavbi).
KAPITAL in REZERVE Din 18,300.000*-
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brzojavi: Trgovska.	Telefon:	139,	146,	458.
L
EKSPOZITURE
Konjice
Meža-Dravograd
i
i
&
c«
&
JELIN
84 družba za električno industrijo d. z o. z.
n
Gradi električne centrale in naprave. — Velika zaloga motorjev in električnega materijala. — Cene Izredno nizke. — Postrežba točna. — Na željo peset inženirja brezplačno.
Ljubijana, Dunajska c. 1, teief. 88. Maribor, Vetrinjska ul. 11, teief. 239.
AVTO-VOZI BREZ-BENCINA
KURI-Z-OGLJEM
ZAHTEVAJ - PROSPEKTE
JUGO-HAG
UU&UANA-BOHORIČEV A-UL° 24 TEL.-560
i *  —...i....— ■ — -—. i i ....,     —,—... n m, .i,, 
Jadranska braka.
Delniška Din. 60,
,ooo!ooo Centrala (lil) Ljubljana Dln^fzJlS.OCO
Beograd
Podružnice:
Beograd Bled	Dubrovnik	Korčula	Ljubljana
	Ercegnovi	Kotor	Maribor
Cavtat	Jelša	Kranj	Metkovic
Celje	Jesenice		Prevalje
Naslov za brzojave: JADRANSKA Amerikanski oddelek — Potni id urad
Sarajevo Split
Šibenik
Zagreb
INOZEMSKA ZASTOPSTVA: ITALIJA: Banca Adriatica, Trst, Opatija, Zadar. AVSTRIJA: Adriatische Bank, Dunaj. JUŽNA AMERIKA: Banco Tugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Porvenir,
Puerto Natales.
AFILACIJA: Frank Sakser State Bank, 82 Cortland St. New York Qty.
Utemeljeno 1870
Tovarna umetnih brusov in osi priporoča v nakup svoje, svetovni glas uživajoče izdelke:
Swaty-kamen, znamke »Alumiuc, Swa-ty-kamen >Diamond< in »Swatyn«, najboljše povlačilne kamne za britve, nadalje po-vlačilne kamne za orodje, Swaty-kamen »Rapldi v vseh zrnatih vrstah In Swaty-kamen »Grizlith«, kožne kamne za odstranitev kurjih očes in trde kože ter pile za nohte »Swatyn«, brusne kamne za kose, znamke »Swatyn«, iz izvrstne brusne tvarine.
Veliko skladišče pravih belgijskih kamnov in odlomkov, kakor tudi gladllnib in Carborundtim-plošč vseh mer in raznih zrn. Najboljše žagine brusne plošče v treh velikostih in dveh Jakostih. Vsakovrstna brusilna In likalna sredstva In končno naravni brusni kamni ter drčalnikL
CESKA INDUSTRIJALNA IN GOSPODARSKA BANKA
Teidon jt 104.	podružnica	v Uubliani, Marijin trg 5.	»n.	msi«,	indusbanka.
Delniška glavnica In rezerve cca Kč 290,000.000*—.	(	Hranilne	vloge	na	knjižice	in	tekoči	račun	Kč	2,170.000.000*—
Centrala v Pragi, na Prlkope 35, 67 podružnic v vseh večjih krajih čehoslovaSke republike. — Sprejema vloge na knjižice in račune ter provaja vse bančne in borzne
transakcije kar najkulantneje. _ _
<:
r
»••#.<*.*.»i«	•• ».J •\Kt .M«f.t»;t * •iilciUr.Cf,* *,».M,J,• MAM,
SPLOŠNA KNJIŽNICA
st.
1. I. Albreht: Ranjena grada, izvirna povest, 104 str , 2. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povest, 181 str. . . .
3. I. Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dej., 105 str.
4. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi, 184 str.
5 Fran Milčinski: Gospod Fridolin Žolna in njegova
družina, veselomodre črtice I., 72 str..............„. .
6. L. Novšk: Ljubosumnost, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 45 str............................
7. Andersenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str. ...	............................
8. E. Gaboriau: Akt štev. 113, roman, poslov. E. V., 536 str.
9. Dr. Fr. Veber: Problemi sodobne filozofije, 347 str.
10. I. Albreht: Andrej Ternouc, relijefna karikatura, 55str
11. Pavel Goiia: Peterčkove poslednje sanje, božična
Povest v 4 slikah, 84 str..............................
ran Milčinski: Mogočni prstan, narodna pravljica v
Bnri.
Din 12*-. 16-. 12*-. 20-
4 dejanjih, 91 str 13. V M. Garšin:
Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil U. Zun, 112 str ............ ..................
, 14 Dr Kar| Engliš: Denar, narodno-gospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, 236 str.............. ............
. 15. Edmond in Jules de Goncourt: Renče Mauperin, roman, prevel P. V. B., 239 str..............................
, 16. Janko Samec: Življenje, pesmi, 112 str...............
. 17. Prosper Mčrimče: Verne duše v vicah, povest, prevel
Mirko Pretnar, 80 str.................................
, 18. Jarosl. Vrhlickv: Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v 1 dejanju, poslovenil dr. Fr Bradač, 47 str. . « 19. Gerhart Hauptmann: Potopljeni zvon, dramatska bajka
v 5 dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 str........
, 20. Jul Zeyer: Gompačl in Komurasaki, japonski roman,
iz češčine prevel dr. Fr. Bradač, 154 str .	..........
» 21. Frid.Žolna: Dvanajst kratkočasnih zgodbic, II., 73str. .22. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata, roman, poslovenil
Fr. Pogačnik..........................................
. 23. Sophokles: Antigone, žalna igra, posl. C. Golar, 60 str.
Znanstvena zbirka (veliki 8* format):
Št. 1. Dr. L. Čermelj: Boškovidev nauk o materiji — prostoru — času v luči relativnostne teorije, 52 str.
8-
6—
12-
22-
24-
6-
12-
12-
10—
26-
15-
15-
9-
6-
16-
14-
8-
14 — 9-
Ve*.
Din 17-. 22-. 17-. 26-
. 13-
. 11-
. 17-. 28-. 30 -. 11-
. 17-
. 17-
. 15-
. 32 -
. 21-. 20 -
. 14-
. 11-
. 22 -
. 20-. 13-
. 20-
- 14*-
MERAKL
B03E, MASTILA, LAKOVE, ŠTUK. EMAJLE, KISTOVE I JAMAČNO CISTI FIRNIS NAJBOLJE KAICVOČE NUDI
MEDIČ-ZANSČL
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA
CENTRALA
MARIBOR NOVI SAD
PODRUŽNICA	SKLADIŠTE
TVORNICE:
LJUBLJANA-MEDVODE
rt*.:v '.■*
Zastonj Vam
blaga za obleko in perilo nikdo ne
16-
23*-
l	Za	vsak	zvezek je računati po Din —*80 poštnine in odpravnine.
:	~	- y | ^	  |	|	     |_____________~______
i j tiafočila sprejema: Zvezna knjigarna v Ljubljani, Marijin trg 8.
M	........
da.
toda po izredno nizki ceni ga dobite pri tvrdki
v,Danica“
Majzelj & RaJielJ,
Ljubljana. Turjaški trs 1 (bivša Proskrbovalnica)
Velika zaloga najrazličnejšega manufaktur-nega in galanterijskega blaga ter usnja vseh vrst. — Vsak si naj ogleda. — Krojači in preprodajalci poseben popust.
matorjeo, svetilnih teles, graiinje elehtram, instalacije
elektrotehnično podjetje
Leopold Tratnik, Ljubljana
Sv. Petra cesta št. 25.	Ha debel«!
Poljedelski
stroji
Mlini
Žage
Gatri
Lokomobile na bencin sesalni plin in paro Motorji Opekarne
Lastna livarna železa in kovin
Krožne ped
Stroji za cementne ” izdelke Vsakovrstne sušilnice Transmisije Mlinsko kamenje umetno in naravno
K. & R. Ježek, Maribor.
Centrala: Blansko (Č S. R.)*
Zahtevajte prospekte In ponudbe*
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
Delniška glavnica: Din 50,000.000-
Rezervni zakladi: Din 10,000.000--
“ i • •;-«: • v '•*. - - - - .	.	,
. '1. -	A	-	i.	'	:-1*>	■	'
CENTRALA«
LJUBLJANA - DUNAJSKA CESTA
Podruinlce;
BreZIce Črnomelj Kranj	Metkovič Ptuj	Split
Celje Gorica Maribor Novi Sad Sarajevo Trst
Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
 ^SHHHHMnMaHaHNMNHNHH
j Brzojavni naslov: iBanka Ljubljana
Tel.	st.:261, 413,
502, 503 fn 504.