Mi bomo 
nadaljevali njegovo pot...
Uredništvo »Naše komu-ne« je med številnimi izredni-mi publikacijami šol, KS in OZD prejelo posebno izdajo šolskega lista osnovne šole Bičevje z naslovom »Pionirji in mladinci osnovne šole Bi-čevje o Titu«. V njej pionirji in mladind z ljubeznijo, to-plino in spoštovanjem izraža-jo svoje misli in čustva ob smrti velikega človeka in naj-večjega ljubitelja vseh otrok in mladine, človeka, ki je bil, je in bo za vedno ostal med nami. Tople, polne ljubezni in spoštovanja so te njihove zapisane besede. Iz njih veje-jo otroške bolečine ob kru-tem spoznanju, da našega lju-bega Tita ni več in hkrati tudi ponos, da smo živeli z njim in On z nami.
Naj navedemo samo nekaj teh misli, saj vseh ne moremo kolikor jih vsebuje dokaj za-jetno glasilo.
BOJKA piše: »Izgubili smo najdražjega človeka in čeprav je umrl, njegove misli in delo bo ostalo. Ostali bo-mo mi, ki bomo nadaljevali njegovo pot...«
PRIMOŽ: »Tito, zelo te imam rad. Tito, veš, kako sem bil žalosten, ko sem zve-del, da si umrl...«
ROK: »Tito, vse ulice in ceste so prazne in spokojne, umrl si nam. Vse je tiho. Za-pustil si nas, najdražji oče. Ti si še vednoživ...«
MATEJA: »Bil si heroj do zadnjega dne...«
JANEZ: »Vem, kaj pome-ni smrt takega revolucionar-ja, komunista, največjega dr-žavnika. Zato se nisem sra-
moval solza...«    -
DARINKA: »Tito mi po-meni vse. Imam ga rada kot svojo mamo. Nikoli ga ne bom pozabila. Za vedno bo ostal v mojem srcu...«
ŽARKO: »V globini srca čutim, kako me boli...«
TAMARA: »TovartS-Ttto se je bojeval, da bi vsi živeli v miru in svobodno...«
ALENKA: »Šli bomo po tvoji poti, po poti neuvršče-nosti, kjer narodi sami odlo-čajo o svojih pravicah...«
DARIN: »Tito ne more umreti. Njegov duh je ostal med nami. Tito smo mi vsi -vsa Jugoslavija...«
ARIJANA: »Tega, kar je Tito ustvaril, ne damo...«
TJAŠA: »Zaupal je v nas mlade. Na nas je zdaj, da se izkažemo...«
BOŠTJAN: »Tita ne bo pogrešala samo Jugoslavija, pogrešal ga bo ves svet. Na Tita sem bil ponosen, s^n in bom...«
LIDIJA: »Ne, Titovo srce ni nehalo biti. Bil je kot dre-vo, ki je kljubovalo vsemu, sedaj pa se je zrušilo, a kore-nine bodo ostale za vedno, za tisoče drugih dreves...«
MOJCA: »Z nami bo na vsaki delovni akciji, pri vsa-kem tekmovanju in pri novih dosežkih.«
Še in še bi lahko navedli besede ljubezni in spoštova-nja do našega ljubega Tita. Iz vseh mladih src ena sama bo-lečina, kruto spoznanje, da človeka, ki je neizmemo lju-bil otroke ni več živega med nami. Ostal pa bo v srtih vseh - večno naš Tito.