BS. številka.
1! Ljubljani, i tank, IS. aprila 1913.
XLVi. leto
.Slovenski Narod" velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto. •••••• K 24 —
pol leta ••••••• . 12—
četrt leta .   6 —
na mesec   • ••••• - 2'—
v upravništvu prejeman:
celo leto.   • •  . f  • •  K 22 —
pol leta .«••!••   . 11*—
četrt leta . 5*50
na mesce   ••••••   . 1'90
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo •. &iaIlova nI! ca it. S (v pritličju levo,) telefon it 34.
!zha)a vsak dan zvečer Izvzemal nedelje In praznike.
Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercljah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati Ltd., to je administrativne stvari.
——— Posameina številka velia 10 vlnarfev. ——
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, „narodna tiskarna" telefon it 85.
.Slovenski Narod
za Avstro-Ogrsko:
celo leto ..•••»«  K 25* -
pol leta •••«••«   • 13 —
četrt leta....... 650
...... 230
na mesec
velja po pošti:
za Nemčijo: celo leto ...         .  .  K 30* za Ameriko in vse druge dežele: celo Jeto.......K 35.—
Vprašanjem glede Inseratov se naj pnlcži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravnistvo (spodaj, dvorišče levo). Kuaflova ulica it 5, telefon it 89*
Likvidacijo se pripravlja.
Dunaj, 14. aprila.
Evropa pupravlja likvil?ciio balkanske vojske. Po daljšem odlašanju so sporočile snočt velesile bolgarskemu kabinetu, ozir. Balkanski zvezi svoj odgovor na mirovne propozicije zaveznikov. Ta odgovor se precej razlikuje od onega predloga na katerega podlagi ;o hotele velesile prvotno posredo ati zaključenje miru.
£\ ropejski diplomati so takrat predlagali mejo Midia-Enos, izjavljali, da \ praŠanje albanskih meja in Egejskih otokov zaveznike prav nič ne briga, ker spada v kompetenco velesil ter so končno odklanjali zali revo po vojni odškodnini. Porta je seveda ta posredovalni predlog rada akceptirala, balkanski zavezniki pa so ga sprejeli kakor se pravi v principu, dejansko pa ga s konkretnimi protipredlogi odklonili. Zahtevali so korekturo od velesil predlagane meje v tem smislu, da naj poteče od Enosa v ravni črti do Muradlija in od tam zopet v ravni črti do Midije.
Glede albanskih meja so zahtevali zavezniki, da jim velesile naznanijo svoje sklepe in odločitve ter so zaeno izrazili upanje, da bedo vele-s;(e določile meje bodoče Albanije v smislu memorand, ki so jih predložili svoj čas lo-donski konferenci. t Jede Egejskih otokov so smatrali zavezniki za potrebno, da jih Turčiji: naravnost odstopi Balkanski zvezi, ki je ostala tudi glede vojne odškodnine na svojem znanem stališču.
Morda bi se bile velesile napram noti Balkanske zveze držale druga-če. Kakor so se, če bi se ne bilo tako silno mudiio. Po zavzetju Odrina pa .so Bclpari z neprijetno nagljco ojačali svoje postojanke pred Čataldžo ter očitno kazali, da se pripravljajo prisiliti Turčijo k miru na lastno pest.
Nevarnost«, da udarijo na Carigrad je postajala zopet aktualna. Pridružilo se je skrulrsko vprašanje. Na tem mestu smo že izvajali, kako so se evropski diplomati trudili prido-i"ti balkanske državnike za svoje s\ iišče glede Skadra, ter izposio-vati pritisk Balkanske zveze na kra-
LISTEK.
Preslepljeni in oteti.
Napisal Janez Z 1 o m s h e k.
Vlak je drdral po dolgočasni jesenski krajini, razsvetljeni s poslednjimi žarki umirajočega solnca. Nestrpno so že pričakovali vsi potniki konca dolgočasne vožnje, ki je morala utruditi vsakega duševno in telesno. V tem oziru so pač vse lokalne železnice enake: počasno premikanje, ropotanje koles, samotne vasi z enoličnimi hišicami in postaje, druga drugi podobne na las. Še ljudje, ki vstopajo in izstopajo, se ti zde popolnoma enaki, kot bi jih bil že videl na vseh prejšnjih postajah. Človeka utrudi ta enoličnost in dušo objame čudna melanholija.
To je občutil tudi Ivan Bregar, ko se je vozil v najbolj oddaljen kot dežele, po dolgočasni jesenski krajini. Naslonil se je v kot in se zagledal v ta brezkončni mrak, ki je polagoma zagrinjal vso okolico. V vozu Še ni bilo luči, dasiravno bi je bilo treba; lokalne železnice namreč tudi s tem varčujejo. Skoro sam je ostal v vozu, vsi drugi potniki so izstopili že na prejšnjih postajah. Ostal je še on in v nasprotnem kotu starejši gospod, čigar obraz je Bregar komaj še razločeval v poltemi.
Ija Nikolaja. Cela vrsta drugih okolnosti je vrhutega silila velekabinete, da opuste vse, kar bi moglo mirovno vprašanje še nadalje zavlačevat:.
Zato pomenja odgovor Evrope balkanskim zaveznikom nov diplo-matiČni uspeh sofijskih in belgrajskih državnikov. Velesile akceptirajo od Bolgarije zahtevano mejo, izjavljajo, da so pripravljene sporočiti zaveznikom severne in severnovzhod-ne meje Albanije čim preje, južne in južnovzhodne pa kakor hitro se bodo o njih zedinile. Važne so koncesije v zadevi egejskih otokov. Velesile sicer poudarjajo, da so si pridržale odločitev glede bodočnosti egejskih otokov, vendar pa vstrajajo pri tem pridržku le glede nekaterih otokov, o katerih hočejo še sklepati. Zahteve po vojni odškodnini velesile ne odklanjajo več v tako odločnem tonu, kakor so to deiale preje. Skušajo se marveč izognili direktnemu odgovoru, izjavljajoč, da zaenkrat ni povoda razpravljati o principu vojne odškodnine, ker pride itak cela zadeva pred pariško finančno komisijo.
Ta točka v odgovoru velesil je edina, ki ovira naglo zaključenje miru. Balkanski zavezniki nikakor niso pripravljeni se odreči vojni odškodnini, ter pripustiti, da se to vprašanje spravi nekako v ozadje in pokoplje v akte finančne komisije, ne da bi bila Evropa že naprej izjavila, da smatra vojno odškodnino za upravičeno. Politični krogi sicer trde, da so se morale velesile ozirati tudi na Turčijo, ki ood nobenim pogojem ne mara priznati odškodninskih zahtev Balkanske zveze, in da je bilo v interesu skorajšne zakliu-čitve miru, ako puščajo evropejski velekabineti to vprašanje odprto. Že to dejstvo samo na sebi pomenja odličen uspeh balkanskih zaveznikov ter pripušča možnost zaupnih obljub, ki jih lahko dajo velesile balkanskim kabinetom z ozirom na svoje poznejše stališče pri razpravah v finančni komisiji.
Evropejski kabineti pa navzlic temu računajo z eventualitefo. da bo smatrala Balkanska zveza bas radi te točke njih posredovalno akcijo za nesprejemljivo ter se vendarle odločila k novim žrtvam, da sama prisili Turčijo podpisati mir.
Ko so se prižgale svetilke, se dvigne starejši gospod s svojega sedeža, se parkrat pretegne in se vsede nasproti Bregarju.
»Gotovo greste grav do našega mesteca, mladi gospod,« začne starejši razgovor.
»Da, v mesto grem,« odgovori Bregar. »Pa ni že konca te vožnje. Prvič se peljem po tej strani, a zdi se mi dolga pot kot večnost.«
»O, vsemu temu se človek privadi. Če boste ostali dalje časa v naših krajih, se vam bo pa zdela vožnja po ravno tej železnici proti glavnemu mestu, nekaj posebnega in morda boste vselej težko pričakovali takih hipov «
Bregaria je to malo dirnilo. Zdelo se mu je, da ta stari gospod ve, kakšna pot je njemu usojena. Zato ga je kar naravnost vprašal: »Prosim gospod, ali vam je znano, če dobim šolskega nadzornika za ta okraj jutri doma?«
Gospod ga je pogledal naravnost v oči. »Da, ravno včeraj je prišel z dopusta. A, oprostite, gotovo ste moj tovariš — učitelj.«
Bregar se je predstavil, istotako njegov tovariš Jožef Strnad, naduči-telj v pokoju.
»In kaj vas je zaneslo tako daleč v naše hribe? Rajši bi prosili v bližino glavnega mesta, saj je bilo letos dosti mest razpisanih tudi za moške prosilce. Hribi vas takoj v kali uničijo duševno in telesno.«
Londonska konferenca se je s to možnostjo izrecno bavila ter baje sklenila sporočiti v Sofiji, da bi velesile event. zavzetje Carigrada nikakor ne pripustile.
Balkanski državniki in diplomati velesil so si v enem popolnoma edini: da je treba storiti vse, kar bi pospešilo skerajšno zaključenje miru. Zato se danes splošno izraža mnenje, da bo nota veiekabinetov vendarle priznana za podlago definitivnih mirovnih pogajanj.
mM od hišne Rojniiie.
(Konec.)
Mladočeški klub je vložil dva taka predloga na reformo davka od hišne najemnine. Prvi se oprijemlje misli Koryto\vskcga načrta: Kon-tingentiranje, to je zneske, ki jih naj vdobi država iz davka od hišne najemnine je omejiti z določitvijo glavne vsote tega davka; prebitki pridejo v prid občinam, kjer se pobira davek. Glavno vsoto je določiti na podlagi dejanskega davčnega donosa ter jo je le polagoma zvišavati za naslednja davčna leta.
Drugi predlog smo vložili ob predložitvi vladne predloge glede davčnih olajšav za nove zgradbe. S protestom proti tej predlogi, ki na-pravlja povsem neosnovano razloček med novimi in starimi hišami, smo zahtevali popolno reformo prav tudi s stališča draginje stanovanj. Sedanji davek od hišne najemnine, čigar postavki večkratno presegajo postavke ostalih direktnih davkov, je v vsakem oziru zastarel. Zahteva po reformi je utrjena v naukih finančne vede, v potrebščinah ali države in avtonomnih korporacij in v potrebni skrbi za socijalni prospeh prebivalstva.
Reforma naj se ravna po teh načelih:
1. davek naj se predpiše od čistega donosa ali od čiste porabne vrednosti hiš, in ne od kosmatega donosa ali od vrednosti kosmate najemnine:
2. mala stanovanja naj bodo ali prosta davka, ali pa naj bodo davčni postavki od njih nižji kakor pri velikih stanovanjih;
Bregar je z začudenjem poslušal in odgovoril: »Prosil bi bil, a povedali so mi vnaprej, da so že vsa mesta oddana. Zasedle so jih večina učiteljice, ki so bile protežirane.«
»Tako, tako ... No, potem pa ni pomoči, tudi če ste z najboljšim uspehom dovršili študije.«
»Imel sem vedno odliko,« odgovori Bregar resignirano.
»Da, da ... 2e vedo, zakaj vas pošiljajo v samoto, v puščavo, kamor ne zasveti žarek resnice in kulture. Oprostite, da govorim naravnost, dasiravno vas poznam komaj po imenu. Ker nimate v današnjih časih protekcije, ne pridete nikamor, a Če stopite v čredo ponižnih ovac, vas bodo protežirali povsodi. Seveda morate potem misliti kot vam drugi ukažejo. delati kar voditelji reko in kreniti na ono stran, kamor so vas pritisnile vajeti. Tedaj prava vpre-žna živinica, brez svoje volje. Mislim, da me razumete. In ker niste dosegli še milosti protel^ije, sklepam, da niste še klečeplazili in molili malikov, ampak hodili svoja pota. In svetujem vam, delajte po svoji vesti in poštenju, brez ozira na desno aii levo, in našli boste priznanje pri onih, ki čutijo Še kaj človeškega v sebi.«
1 Vlak je zapiskal in bili so na j zadnji postaji v mestecu. Noč je že bila in komaj so se razločevale v bli-I zini ob slabi razsvetljavi prve mest-i ne hiše.
3. davčni postavki naj se polagoma znižajo po V 2 % na leto, dokler ne pridemo do 5 % postavka;
4. nove zgradbe, prezidave in prizidki naj bodo kakor doslej 12 let proste davka;
5. amortizacijsko kvoto je določiti v vseh mestih brez izjeme na 30 %;
6. davka je oprostiti hišne melioracije, ki so bile potrebne s hi-giječninega ali splošno koristnega stališča, ali pa, ki jih je naročila pristojna avtonomna ali državna oblast;
7. iz osebne dohodnine dani odbitek 12*5 % je zvišati na 15 % kakor pri zemljiškem davku ter je ta odbitek določiti v zakonu samem. (Tej zahtevi se bo ustreglo pri »malem finančnem načrtu«, v zakonu o ureditvi preodkazov deželam in glede odpusta pri realnih davkih; le predlog češkega kluba, naj se odbitek zviša na 15 %, dokler ne bo davek od hišne najemnine na novo urejen, ni našel milosti v očeh večine fin. odseka);
8. davkoplačevalcu naj se v zakonu zajamči polno pravno varstvo.
Predlog nemškega Nationalver-banda namerava za sedaj le izpre-membo postopanja ob izmeri davka, določa objekt in subjekt hišnega davka, pričetek in prenehanje davčne obveznosti, odbitke, ki jih je upoštevati itd.
Drug predlog nemških poslancev predlaga znižanje davka pri starih hišah. Tarif davčnih postavkov se polagoma do 1. 1927. znižuj n. pr. v Ljubljani od 22*5 % do 19 %, pavšalni odstotek za amortizacijo in vzdrževanje pa polagoma zvišaj od 15 % na 30 %.
Predlogi socijalističnih poslancev gredo deloma z drugega stališča. Današnji davek od hišne najemnine je predvsem deliti na davek od hišnega donosa in na davek od stanovanja. (N. pr. od 100 K davka pride 10 % kot davek od hišnega donosa, 90 % kot davek od stanovanja v poštev, od tega zopet gotov odstotek kot provizija za inkaso hišnemu posestniku, ki namesto države vrši inkaso najemniku). Čisto drugo funkcijo ima hišni davek od tovarn, delavnic in drugih obratnih prostorov. Ta davek je smatrati za del pridob-
Strnad in Bregar sta šla skupaj po ozkih ulicah proti sredini mesta. Strnad je svojemu tovarišu pokazal gostilno, kjer so bila tudi prenočišča za tujce na razpolago, opravičujoč se, da mu on ne more odstopiti sobe, ker ima samo eno, zase, za ženo in dva otročička. Povabil ga je pa na obisk, kadar bo imel priliko.
Poslovila sta se. Sirnad je krenil po temni stranski ulici na svoj dom. Bregar pa je šel naravnost počivat. Denarja je imel še tako malo. da se je bal večerjati. Mati mu je dala zadnje vinarje, ki jih je imela pri hiši, a skoro vse mu je vzela dolga vožnja.
Spavajoč prvič pod tujim krovom, je obšlo Bregarja posebne vrste razpoloženje. Dasiravno je bila postelja prav udobna, kakršne Ivan še ni imel, vendar se mu ni dalo spati. Mislil je na svoj dom, če je mogel tako imenovati skromno predmestno hišico, v kateri sta imela on in njegova mati stanovanje, obstoječe iz majhne sobe in kuhinje. Tu sta stanovala odkar je pomnil Ivan. Mati njegova je bila vdova po tovarniškem delavcu. Hodila je h gospodi delat kot postrežnica. S tem bornim zaslužkom je morala vzdrževati njega, ki je študiral, plačevati najemnino za stanovanje in skrbeti za obilico drugih potrebščin, ki jih neobhodno rabi tudi najmanjša družina.
Ivanu se tedaj ni najboljše godilo za časa študij. Dostikrat je moral zjutraj brez zajtrka v šolo — slučajno
ninskega davka. Stoprav potem, ko smo delili davek na to trojno njegovo funkcijo, bo upravičena daljna delitev davka od stanovanja na davek od luksurijoznih, velikih in od malih stanovanj.
To stališče se nekam približuje zahtevam »Splošnega avstr. društva najemnikov«, ki so podane v posebni, nam poslancem ter vladi priposla-ni, spomenici. Spomenica navaja dve možnosti, kavo bi se z znižanjem davka hkratu vstreglo stališče najemnikov. Ena, ki pa nanjo sedaj ni misliti, bi bila, da preide sedanji davek v splošni dohodninski davek; druga pa, da bi bilo davek deliti na davek od najemnine, ki naj ga nosi najemnik sam, in na davek od hišne vrednosti (Haus\vert-, Hausvermo-gens-Steuer), ki zadeva hišnega posestnika.
Za vse te predloge ima vlada gluha ušesa. Glavni argument jej je pač ta ta, da vsled znižanja nastalega izpadka — vlada računa ob danih predlogih na izpadek 30 milijonov — ob sedanjem finančnem položaju vlada ne more pogrešati. Davek od hišne najemnine je za 1. 1913 preračunan na 101,580.000 K, 5 % davek na 9,610.000 K.
Kakor omenjam uvodoma tega referata so meščanski poslanci posvetovanje davčnega odseka o znižanju hišnorazrednega davka nameravali porabiti za delno reformo davka od hišne najemnine glede starih hiš. Nadejali so se, da bo agrarna večina odseka pritrdila tudi predlogom mestnih poslancev, videvša, da mestni poslanci kar nič ne ugovarjajo reformi in znižanju hišnorazrednega davka. Zmota. Večina je dosledno odklanjala pozivajoč se na stališče vlade vse v tej smeri stavljene predloge.
Milost je našel le predlog posl. Friedmana, ki hoče oprostiti drž. davka oni del od hišnega gospodarja povišane najemnine, ki je bil potreben za pokritje zvišanih deželnih aii občinskih doklad. Ako se danes zvišajo doklade in hoče hišni gospodar ta povišek prenesti na najemnika, tedaj gospodar ne pride na svoj račun, ako zviša najemnino samo za znesek zvišanih doklad. Kajti zvišana najemnina ima takoj zopet za po-
ni bilo ne mleka, ne denarja: Če ni bilo matere opoludne zaradi preobilega dela domov, si je moral tudi kosilo pripraviti sam. Tako sta v bedi in trpljenju oba komaj pričakovala, da bi on dobil službo. In sedaj je prost teh skrbi. 2e je na potu v svet, v rokah ima dekret imenovanja v zadnji kot dežele, kajti vsa lepša mesta so bila že vnaprej zasedena s tovariši in tovarišicami, ki stoje vladajočim krogom bliže kot on — sin ubogega delavca in še ubožnejše matere. V užaljeni spomin so mu prišle tudi besede sošolca, sina premožnega meščana, ki se mu je izrazil takoj po maturi: »Kaj ti pomaga, če si se trudil za odliko? Vidiš, jaz sem komaj zlezel, a imam že zagotovljeno službo, kakršne ti gotovo ne dobiš. Moj papa je šel k nadzorniku, glavarju in še k nekim gospodom in obljubili so mu, da dobim gotovo jaz to in to mesto. Tako je treba delati: pripogibati se moraš, potem se pa pobirajo darovi...«
Ivanu se je studilo to govorjenje in od takrat je preziral'tovariša, o katerem že od nekdaj ni imel dobrega menja.
Taki spomini so prihajali v Bre-garjevo dušo, ko je prvič spal pod tujim krovom. Šele pozna noč mu je prinesla blagodejno spanje, ki človeka objame po trudapolnem potovanju.
(Dalje prihodnjič.)
sledico višji državni davek, s tem pa posredno zopet višje doklade. Načrt zakona, ki je pasiral davčni odsek, namerava torej doseči, da država ne bodi deležna na povišku onega dela najemnine, ki ga hišni gospodar navali na najemnika v svrho kritja zvi-šanih doklad.
Pač pa je davčni odsek izvolil odsek referentov (stadtisehe Referent enkomitee), ki imajo nalogo pregledati in urediti vse samostojne predloge glede reforme davka od hišne najemnine ter eventualno izdelati enoten načrt. Takoj v prvi seji tega komiteja — 1. aprila (!) — je vladni zastopnik zopet označil svoje odklanjajoče stališče. Poročevalci so vzlic temu nadaljevali svoje delo, stopili v stik z organizacijami hišnih posestnikov kakor tudi z zastopniki trdovratne finančne uprave in upati je, da bo izdelan načrt še pred koncem tega meseca. Komite se sestane zopet na sejo 15. t. m.
Namen tega mojega poročila je torej tudi ta, da opozorim prizadete udeležence — in to so poleg hišnih posestnikov tudi najemniki stanovanj — na posvetovanja omenjenega odseka in na delo, ki ga vrši ta odsek. Delo je velikega pomena tako z gospodarskega, kakor socijalnega vidika. Ne prikrivam si pa, da bo stalo mnogo bojev, zlasti s finančno upravo, predno pridemo do zaželjenega cilja. Zakaj nad socijalno, gospodarsko, davčno in stanovanjsko politiko stoji — fiskus.
Vojna na Balkanu.
Skadersko vprašanje.
Glede odpoklica srbskih čet izpred Skadra poroča pariški »Matin«: V petek so obiskali srbskega ministrskega predsednika francoski, ruski in angleški poslanik. Prva dva sta prijateljsko nasvetevala, da naj srbska v'ada odredi, da zapuste srbske čete svoje pozicije pred Skadrom. Angleški poslanik pa je baje kategorično izjavil, da zahteva Angleška, da se Srbska ukloni zahtevam velesil. Če bi Srbija še nadalje kljubovala, bi ji odtegnila Angleška svojo pomoč. V ministrskem svetu, ki se je takoi nato sestal, se je kralj Peter rritožil proti postopanju Angleške, Pasić* pa naglašal, da je za Srbijo potrebno, da si pridobi blagohotnost Avstro-Ogrske in da živi s svojo sosedo v dobrih odnošajih. Končno sta glasovala vojni minister in notranji minister za to, da naj se srbske čete izpred Skadra vrnejo v domovino. V Prizrenu se širi sedaj vest, da so Črnogorci tudi pripravljeni odnehati od oblegovanja Skadra, zahtevajo pa, da se Skader vda velesilam, ker je si-cer vsako prekinjenje obleganja nemogoče in bi imelo tudi značaj, kakor da bi bila oblegovalna vojska poražena.
Zaradi odpoklica srbskih čet izpred Skadra vlada v črni gori veliko razburjenje proti Srbiji, pa tudi proti Rusiji vlada nezadovoljnost. Nezadovoljnost srbskih vladnih krogov z rusko oiicijalno izjavo se čita iz ofici-jeznega »Glasa ČrLOgorca<-, ki pravi: Obžalujemo, da moramo naglasiti nekaj točk, ki samo dokazujejo mnenje, da ruska diplomacija ni natančno informirana. Spominjamo n. pr. na točko, glasom katere je dobil kralj nasvet, da naj ne zasleduje osebnih namenov in da naj ne prisili Črnogorcev, da prinašajo za te namene žrtve. Gotovo kralj ne bo hotel videti v teh besedah hujskanja ljudstva pro*i kralju, ker bi bilo to v nasprotstvu z vsemi zakoni morale. Zato tudi pripisujemo to točko popolni neinforml-ranosii v ruskem zunanjem ministrstvu. V Črni gori je narodova volja ir.dentična s kraljevo voljo. Stremljenja obeh imajo samo Čast in blagor domovine pred očmi. Kar se tiče trditve, da hoče kralj zaplesti Rusijo v evropsko vojno, izjavljamo temu nasproti, da kralj ni prenehal prositi Rusijo, da naj se ne spušča v vojno edino zato, da bi prišla Črni gori na pomoč. Uradni dokumenti, kakor oni z dne 14. februarja in 12. marca to dovolj dokazujejo. Bili bi cesarski vladi tudi hvaležni, če bi imenovala svoje dokumente. Crna gora je s carsko vlado ene misli, če izjavlja, da se ne sme preliti niti kaplja ruske krvi, če tega ne zahtevajo interesi ruske domovine. Tudi Črna gora ni nikdar prelivala dragocene krvi svojih sinov, razen če je to zahtevala čast in blagor domovine, njene narodne svetinje in njena slavna preteklost. Blagohotnost, ki jo je izkazoval car Črni gori s tem, da jo je podpiral s poši-ljatvami žita v vojnih potrebah, je črnogorski narod globoko ganila, ravno tako pa so narod ganile tudi vroče simpatije ruskega naroda vseh slojev, ki jih še sedaj izkazuje Črni gori.
Blokada črnogorske obali se med tem nadaljuje. »Pall-Mall-Gazette« pa piše, da so dobili poveljniki blo-kadnega brodovja nove Instrukcije In da Je pričakovai bolj praktičnih sred-
stev. Ravno besede »bolj praktična sredstva« dajo dosti misliti. Najbližje je domnevati, da se je blokada izkazala za nepraktično, ker ni imela onega učinka, ki so ga pričakovali. Blokada morda ni bila popolna, ali pa zato ni učinkovala, ker Črna gora ni navezana na aprovizacijo z morske strani. Ali se bo blokada sedaj raztegnila do Drača, ali pa bodo izkrcale vojne ladje moštvo ob črnogorski obali, to je še zavito v meglo. Zdi se pa, da bodo velesile raztegnile blokado tja doli do Drača, ker izkrcavajo sedaj vse ladje, ki vozijo za oblego valno vojsko pred Skadrom živila, tam svoj tovor.
Tudi parnik »Vila« Ungaro-Cro-ate je izkrcal v Draču kakih 1000 sto-tov slanine in že se pripravlja Črna gora, da dobiva vsa svoja živila preko Drača.
Blokada pa je imela Še drugo posledico. Črnogorske oblasti so odredile, da morajo plačati avstrijski kmetje iz Sutomora in Spice vse blago, ki je kupujejo v Baru, dvakrat tako drago kolikor je blago vredno.
Vsi prebivalci Bara in okolice se zalagajo z živili za delj časa, ker pričakujejo, da bo blokada še dolgo trajala.
*
Solun.
Iz Soluna prihajajo poročila,* ki bi utegnila vzbuditi dvome o zavezniški zavednosti Grkov. Tako poročajo, da je odšlo več grških bataljonov na progi Solun-Dedeagač do Sal-manla, da preprečijo, da bi prišlo 20 tisoč Bolgarov, ki se bližajo izpred Odrina, v Solun. Baje se je že začel boj med Bolgari in Grki.
Glede bodočnosti Soluna je govoril v Sofiji ravnatelj statističnega urada Popov ter izvajal: V bolgarskih rokah bo Solun edino veliko pristanišče Bolgarske. S tem, da se zgradi most čez Donavo in da vpelje Bolgarska specijalno tarifno politiko, bo Solun potegnil na sebe, vso trgovino srednje in vzhodne Evrope. Z rednimi paroplovnimi zvezami bo pristanišče centrum bolgarskega trgovskega ladjevja in bo štelo v svoj rajon Albanijo, Srbijo in Romunsko zlasti zaradi ugodnih pogojev, ki jih bo mogla ustvariti Bolgarska za trgovino s temi deželami. Če pa Solun ne bo pripadel Bolgarski, bo postalo pristanišče samo lokalne vrednosti. Kot mednarodno pristanišče izgubi Solun popolnoma svoj sedanji značaj. Vse balkanske države bi ne mogle trpeti takega tujega pristanišča, ki bi bilo največji sovražnik njih narodnih interesov, njih narodne industrije, in vsi balkanski narodi bi samo skušali škodovati temu pristanišču. Velesile pa bi se odpovedale, da ščitijo interese svoje trgovine in industrije, ideji internacionalizacije.
Popov je končal svoja izvajanja z izjavo, da bi bilo otročje sklicevati se na dejstvo, da so Grki prvi zasedli mesto. Zavzetje tega ali onega mesta med vojno še ni naslov za posest. Tudi Solun je padel tako, kakor druga mesta pri Lile Burgasu. Solun je glavno mesto Makedonije, tedaj bolgarskega ozemlja. Solun je za Bolgarsko neobhodno potreben. Če Bolgarska Soluna ne dobi, si bo vedela ustvariti konkurenčno pristanišče, čegar procvit bo uničil Solun.
Izpred S&adFfl.
(Črtice.)
Busati, 4. aprila.
Grške ladje, ki so pripeljale semkaj srbska pojačenja, so že zopet od-plule iz Sindžina (Sv. Ivana Medo-vanskega).
Dnevi so vedri, jasni in topli, ali vendar — dovolite, da vam to povem: Tu je pritisnila sedaj gosta megla, in ničesar ni mogoče videti, kar se sedaj godi tu med nami..»
Več ne morem povedati.
Oblegovalna vojna je dovolj dolgočasna, toda zame, ki sem šele nekoliko dni tukaj, ima mnogo zanimivosti. Zlasti so zanimivi večeri. Turki obsevajo položaje z reflektorji, semtertja zagrmi kak top, na Tara-bošu pa zagrohočejo mitraljeze.
Toda to niti malo ne vznemirja vojakov.
Povsodi se čuje godba in petje in pleše se kolo.
Razume se samo ob sebi, da si je srbski vojak spesnil svoje posebne pesmi.
To-le pesem pojo sedaj vojaki: »Oj, Draču, ti varoši lepa, Zbog tebe se sva Evropa cepa, Dunave,  Dunave, tiha vodo hladna, što stojiš, što misliš, što se ne raz-
Ievaš?«
Sredi te hrabre in junaške vojske mora vživeti tudi tak dolgočasnež, kakoršen sem jaz ...
Z največjim užitkom poslušam, kako se razgovarjajo srbski in črnogorski vojaki. Popolnoma Je izginila ona megla, ki je nekoč padla s/edi med nje. V tej vojni so se našli, naučili so se ceniti drug drugega in vzljubili so se.
Srbski vojaki govore: »E pa so
Črnogorci junaki in dobri ljudje. Samo so veliki siromaki. Zaslužili bi, da jim da Bog zemljo, ne kakršna je ta, kjer dvakrat rodi, marveč tako, ki rodi celo trikrat vsako leto.«
Črnogorci pa pravijo: »Bože moj, kako silni in mogočni so ti Srbi! Pa vsega imajo dovolj! In pravi Srbi so to s Kosovega. Pa hvala Bogu, da smo se tako lepo sporazumeli!«
Tako govore srbski in črnogorski vojaki drug o drugem...
Izmed bojev, ki so bili pred par dnevi na vseh položajih okrog Skadra, je bila najstrašnejša borba na Ta-rabošu.
Črnogorci so osvojili več zelo važnih utrdb na samem vrhu Tara-boša. Imeli so bataljon, sestavljen iz vseh drugih bataljonov, sami izbrani junaki.
Skoraj ves ta bataljon je padel, ker je prodiral na čelu vseh drugih.
V črnogorskem taboru je polno starcev.
Ti starci so sfestavili p1 c_t no četo, ki si je nadela nalogo, da bo v turške rove metala bombe.
Ta Četa starcev je z bombami rušila tudi bodeče žice pred rovi in okopi. Starcem se je stvar lepo posrečila: razbili so z bombami žice v dolžini 10 do 12 metrov.
Skozi to odprtino je navalila vojska in osvojila okope, dasi so jo Turki obsipali z mitraljeskim ognjem.
Naravnost čudno je to, da je pri tem skoraj vsa četa starcev ostala živa.
Oni mladi vojaki, ki so na Bar-danjolu opravljali ta posel, so malo-dane vsi popadali. Starci so pač bolj hladnokrvno in bolj vešče opravljali svoj strahovit posel z bombami.
Sedaj se spominjam starega Črnogorca, s katerim sem govoril v Liubani celo uro in ki mi je rekel: »Ako morem vreči med turške žice in rove bombo, to je vse, kar mi je še mogoče storiti.«
A ta starček je imel na hrbtu najmanj 75 let.
Če je res opravil svoj posel z bombo in ostal živ?
Kako bi bil vesel, ako bi ga še enkrat videl!
Jasa Tomič.
Splošna stavka v Belgiji.
V ponedeljek se začne v Belgiji generalna stavka. V tako skozinskoz industrijalni deželi, kakor je Belgija, je generalna stavka velikanskega gospodarskega in političnega pomena. Namen generalne stavke je, iz-vojevati enako volilno pravico. Belgija ima pač splošno volilno pravico, nima pa enake. Delavec na primer ima samo en glas, frančiškan pa tri glasove. Leta 1893. so belgijski delavci s stavko dosegli, da je bil odpravljen prejšnji volilni red, ki je slonel na podlagi cenzusa, sedaj gredo v boj zoper klerikalno volilno pravico, ki daje ogromni večini prebivalstva le en glas, drugim pa po dva, tri in celo Štiri glasove. Ta krivični volilni red so uveljavili klerikalci in klerikalci ga tudi branijo do skrajnosti. Vsa pogajanja, ki so se vršila sedaj več mesecev, so se razbila ob trmi klerikalne stranke in tako je prišlo do generalne stavke. Klerikalci upajo, da se bo delavstvo v dnevih pomanjkanja in trpljenja vsled odpadlega zaslužka spozabilo in vprizorilo izgrede, ki bi jih klerikalna vlada s krvjo zadušila in v krvi potopila socijalistično gibanje vsaj za mnogo let, toda soc. demokratje so se dobro organizirali in upati je, da se klerikalna upanja izjalove. Vse-kako bodo prihodnji tedni velikanskega pomena za Belgijo.
H atentatu na španskega kralja.
O atentatorju Allegreju se izve, da je bil od leta 1908. oženjen z neko delavko. Potoval je tudi večkrat na Francosko. Iz Barcelone, kjer je stanoval s svojo ženo, je nekoč izginil in se je mudil tri mesece v Cerbere. Tam je začel bolehati na živcih, vsled česar ni bil potrjen k vojakom. Bil je tudi večkrat brez dela, zlasti ker je bil zelo hude jeze in se ni mogel z nikomur razumeti. Tudi svojo ženo je zelo pogosto pretepal. Kakor poročajo iz Madrida, pa njegova žena ni samo vedela, da namerava izvršiti atentat najdalja, marveč ga je celo spodbujala. Preiskovalni sodnik je dobil prepričanje, da je atentator popolnoma nesamostojen človek, na katerega je prav lahko vplivati. Na videz je Allegre popolnoma ravnodušen, jć s slastjo, kadi in se pogovarja s stražami.
Francoz Pac taji vsako udeležbo na atentatu ter pravi, da je konservativni monarhist V njegovem stanovanju so našli veliko sliko Lacierva.
Povodom ponesrečenega atentata je dobil kralj Alfonz z vseh strani
čestitke.   Čestitali   so   mu grof [ Stiirgkh, tudi Lukacs in Berchtold in bolgarski    ministrski predsednik Gešov.
Štajersko.
Iz   Zidanega   mosta.   (»S u d -
m a r k o v c i«.) Ko se je ustanovila tu podružnica C. M. D., h kateri je pristopilo osobito mnogo železničarjev, ni dala žilica nekaterim zidan-moškim heilovcem poprej miru, dokler niso ustanovili »Sudmarkine« podružnice. Slišimo, da silijo nekateri nemškutarski službodajalci celo svoje posle v to društvo, da bi se izkazalo na Zidanem mostu čim več »narodno zavednih« Nemcev. Pa za heilarijo so tod slaba tla in svarimo nekatere, naj se nikar preveč ne eru-dijo s hujskarijo proti Slovencem, od katerih živijo.
Iz Celja. Celo Spodnje Štajersko je zadela že napovedana ujma: ponoči od nedelje na ponedeljek se je res zjasnilo in pozeblo je vse po sadovnjakih in vinogradih. V Celju ie padla temperatura do 3° pod ničlo in je vse pomrznilo kakor v najhujši zimi. O nastali škodi še nimarrlb cenitev, mora pa biti vsled bujno razvite narave zelo velika. Ljudje so obupani, povsod se slišijo tožbe. Slaba letina bi nas zadela v tej vse-obči gospodarski krizi tem težje.
Iz Celja. (Javno predava-n j e.) Na prošnjo »Zveze narodnih društev« je predaval profesor dr. Leopold P o 1 j a n e c iz Maribora v soboto zvečer v čitalničnih prostorih »o biserih«. Dasi je bilo predavanje znanstveno, si je vendar znal ohraniti predavatelj napeto zanimanje poslušalcev do konca. Slišali smo ta večer, kako lepo in naravno se da porabiti našo materinščino tudi za znanstvena predavanja. Predavatelju prisrčno hvalo in zasluženo priznanje !
Iz Celja. (Sneg.) V petek ponoči je pričelo snežiti; zjutraj so bile vse gore okoli Celja pobeljene. Čez dan in pa zvečer je padel sneg tudi v dolini in sicer nekaj centimetrov visoko. Temperatura je padla danes, v nedeljo zjutraj, na 2° R. Sneg je napravil že sedaj po sadonosnikih veliko škode, ker se je drevje pod težkim snegom lomilo. Ako se zjasni, pa se je bati slane in vinska ter večina sadne letine bo proč.
Iz Št. Petra na M. s. nam poročajo, da se je ustanovila na inicijativo naprednega političnega društva za šmarski okraj ljudska knjižnica, katera prične prihodnjo nedeljo dne 20. aprila poslovati.
Iz Šmarja pri Jelšah. Društvo za otroško varstvo in mladinsko oskrbo za šmarski sodni okraj ima v četrtek dne 24. aprila ob 3. popoldne svoj občni zbor v poslopju šmarske okrajne sodnije soba št. 16.
Drobne novice. V Brežicah se sprejme do konca maja pri c. kr. okr. sodniji pomožnega pisarja. Plače je 2 K 50 v na dan. — IzDobr-n e nam poročajo, da se prične letos vsled sklepa štajerskega deželnega odbora kopališka sezona dne 26. maja in trajajo znižane cene do 26. junija. Nekatera potrebna popravila še namreč niso gotova. — I z M a r i-b o r a poročajo, da je izdalo okrajno glavarstvo na občine odlok, v katerem so potrebne instrukcije za omejitev poslovanja neizprašanih babic, ki so s svojo nevednostjo zakrivile že marsikatero   bolezen in nesrečo.
— Iz Brežic. Ob hrvaško-štajer-ski meji se klati neka družba hrvaških tatov, ki je izvršila že več drznih vlomov. Tako je vlomila pri nekem trgovcu v Dobovi in ukradla raznega blaga za 4200 K. Blago so tatje odpeljali z vozom. — I z V r a n-s k e g a poročajo, da so neznani hudobneži poškodovali ob državni cesti kakih 30 triletnih sadnih drevesc. Nekatera so odžagali, druga odlomili.  Erar ima več sto kron škode.
— Iz Gradca. Cesar je podelil poštnemu nadsvetniku pri poštnem ravnateljstvu Aleksandru Sedigu ob upokojitvi naslov dvornega svetnika.
Iz Celja. V nedeljo zvečer je priredila Narodna godba v gostilniških prostorih Narodnega doma pod vodstvom novega kapelnika g. Vaclava E n g e r e r j a koncert. Igrali so večinoma slovenske komade, katerim je občinstvo burno aplavdiralo. Pomnoženi orkester Narodne godbe se je pa tudi odlikoval z izbornim izvajanjem posameznih komadov. Vsi trije gostilniški prostori so bili natlačeno polni. Občna želja je, da bi se taki večerni koncerti Narodne godbe v Narodnem domu večkrat ponovili.
Koroško.
Celovec. Kakor se je to že zgodilo je zahteval župan dr. Metnitz tudi tokrat od Čitalnice, ki je prosila v slov. Jeziku za dovoljenje, da pri-
redijo mariborski igralci pod Čitalnično firmo neko igro, da se vloži prošnja v nemškem jeziku, čitalnica se je obrnila takoj na dež. predsednika s pritožbo in ta je igro dovolil, kakor se je tc tudi že zgodilo. Zupan se postavlja na stališče, da ga v prenesenem delokrogu nihče ne more siliti, da reši slovenske prošnje, če je tudi upravno sodišče že enkrat razsodilo, da mora celovški magistrat slovenske vloge sprejemati, kar navadno tudi stori. Toda za županom so volilci in dr. Metnitz želi se prostovoljno posloviti od županskega stolca. Pri deželnem predsedniku je interveniral najprej dr. Rožič, ki je dobil zagotovilo, da se igra sme vprizoriti. Pozneje se je radi županovega postopanja oglasil pri predsedniku tudi dr. Brejc. Vse to je precej umevno, toda naravnost čudno se nam zdi, da je imel g. predsednik s pismeno rešitvijo take težkoče. Očividno mu je bila zamera pri županu in indirektno pri nemškem občinskem svetu neprijetna. Ali si je razne posledice samo domišljeval, ali mu je župan grozil — se ne ve. Pač pa so v vladni palači jako intenzivno študirali pravo formulo pismene rešitve, napravili več konceptov, se obrnili celo na nekega gospoda iz deželnega odbora in končno celo — na ministrstvo! Zaradi nale popoldanske predstave v slovenskem jeziku — take zmešnjave — to je pristno avstrijsko. Srečni Albanci!
Odlikovanje. Vojaški zaslužni križec sta dobila v Celovcu stotnik 17. pešpolka Ivan F i d e m u ž in praeses upravne komisije lovskega bataljona 19. stotnik Gustav Bro-š e r.
Požar. Na Hajdini pri Celovcu je pogorelo posestvo M. Jančiča. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje. Živino so rešili. Škoda znaša 6000 K. Ogenj je zaretil 41etni deček, ki se je igral z vžigalicami.
Tatinsko družbo, obstoječo iz 6 mladih fantov v starosti od 18 do 27 let, so aretirali v Celovcu. V zadnjem času so bile tatvine v mestu in okolici na dnevnem redu. Tatovi so bili zelo predrzni, obenem pa tudi zelo previdni, tako da jim policija dolgo ni prišla na sied. Še le včeraj se je posrečilo žendarmeriji pri Šempetru blizo Celovca, da je zasačila celo družbo ;n jo zajela na nekem kozolcu.
Ustrelil se je v Volšperku krojaški mojster H. Mitterdorfer. Našli so ga mrtvega, vzrok samomora ni znan.
Ponarejeni groš je prinesel mlinarski učenec Ludvik Črepec v to-bakarno v Volšperku.Groš je bil sl^-bo ponarejen iz svinca. Fanta so aretirali in je priznal, da je naredil za poskušnjo dva groša. Enega slabšega je vrgel v vodo, z drugim pa je poskusil svojo srečo v tobakarni.
Tat na koledvoru. Na celovškem kolodvoru so ukradli neznani tatovi 13 žakljev briketov. Škoda znaša 32 kron 50 vin.
Primorsko.
Iz finančne službe. Oficijal užit-ninskega davčnega urada Kari M i o n i je imenovan za oskrbnika, finančni komisar II. razr. Mirko Breberina za komisarja I, razr. in Ivan Binder za kanclista.
Osebne premembe pri Južni železnici. Prestavljen je asistent G. B i a n c h i n i iz Tridenta v Trst, kot uradniški aspirant pa je sprejet Štefan J a r c in sicer v Sežani.
Požar v Podbrdu na Goriškem. Dne 12. t. m. ob 1. zjutraj je izbruhnil v hiši Jurja Muhnika velik požar, ki je pretil vpepeliti tudi še dve drugi hiši in šolsko poslopje. A zahvaliti se je treba hrabri podbrški požarni brambi, katera je vse svoje junaške moči zastavila, da je lokalizirala ogenj, prizadetemu rešila kar je bilo v pritličju in v I. nadstropju, banki pa mnogo denarja. Požarna bramba je s svojim prvim nastopom pokarala, da se nahajajo v njej Čile, neustrašene moči, ki razumejo, izpostavljale lastno življenje, rešiti svojo nalogo vestno in častno. Le tako naprej po začrtani poti!Sosednimvasempasve-tujemo, da si ustanove gasilna društva. Pomen in korist spozna in uvi-deva človek še le v siii in stiski.
Grozen zločin blazneža. V ulici Remota v Trstu se je izvršil strašen zločin. Mehanik Franc Šlager, 33 let star, Tržačan, zaposlen v tržaškem tehničnem zavodu, oženjen in sicer jako dober mož in skrben oče, je nenadoma zblaznel. Vrnil se je nenadoma nepričakovano domov. V kuhinji je dobil svojo ženo, svojega poldrugo leto starega otroka in 73 let staro taščo. Pograbil je kuhinjski nož in rfa zasadil ženi globoko v trebuh. Žena je padla in obležala v mlaki krvi nezavestna. Nato je skočil blaznež k otroku in mu zasadil nož v prsa. Tašča starka je skočila v tem k zeta in
85 štev.
mu hotela iztrgati nož iz roke. Toda blaznež jo je sunil v pleče in jo težko ranil. Nato je bežal na ulico. Ko je videl stražnika je stopil k njemu in mu Čisto mirno rekel, da je celo družino poklal. Stražnik ga je aretiral. Ko so prišli na mesto nesreče, je bila žena že mrtva, otrok je umrl na poti v bolnišnico, starka pa bo tudi podlegla rani. Šlagerja so aretirali in ga pftzno čuvali. Snoči je skočil nenadoma s postelje in se je zaletel z glavo v zid tako silno, da je obležal nezavesten. Odpeljali so ga v bolnišnico. Bržkotne tudi on ne bo več okreval.
Podlo maščevanje. Že večkrat smo poročali pod tem naslovom, da so neznani zlikovci napravili po istrskih vinogradih velikansko škodo na tj način, da so porezali vinske trte in izruvali mlada drevesca. Prebivalstvo je prosilo že tudi za vojaško pnmoč. Nato je bil nekaj časa mir. pred par dnevi pa so se zlikovic zo-Pred par dnevi pa so se zlikovci zo-so pri Sv. Lovrencu porezali posestnikom Matosovičem 37 vrst trt, ki so bile vredne 1200 kron. Kot osumljenca so aretirali Vita Soldatiča in brata .Martina in Šimna Matosoviča. V vinogradu Tomaža Vilana pa so : nrezali še neznani zlikovci 56 vrst !H in izruvali IS mladih orehov. Skodla znaša 1600 kron.
Dalmatinski    deželni kulturni
svet je dobil v Zadru krasno novo t radno palačo, katero so v nedeljo slovesno otvorili. Pri otvoritvi je bil navzoč namestnik grof Atterns in več zastopnikov civilnih in vojaških oblasti.
Prepovedani in dovoljeni trako-
\i. Včeraj smo priobčili pod tem na-- ovom vest, da so dijakom v Splitu epovedali   nositi   čepice   z napisi oslavija, Balkan, Skader, Kuma-r ivo in tako dalje.   Dijaki   so nato •.i Jeli napise: »Živela svobodna Al-'■ i1 ui!   katerih napisov pa ^im niso : -^povedali.     Bos. korespondenca r se, da se to ni zgodilo samo v Spli-marveč skoro po vseh dalmatin-< h mestih. Tako kakor v Splitu, so repnvedale oblasti tudi drugodi no-take čepice.   —  Poleg  tega so ^povedale   oblasti   okrasiti javno se z zastavami   in   drugim okras-m. To prepoved so oblasti v nede-za tri ure  preklicale in sicer po-Jom običajne letne Josipove probije po mestu.
Stavka na Reki. V nedeljo se je "o  veliko zborovanje, katerega 1 udeležili delavci vseh katego-. ra se posvetujejo glede simpatij-stavke   zaradi izprtih delavcev elnice  >Danubius -. Delavci so enili pričeti nova  pogajanja, ker ■ i   ni še ugoden   čas za splošno ■rvko.
dnevne vest L
Bojimo se!    Za enkrat >Pre-*odu«! Umestno je nekaj splošnih ?omb.   Naš naraščaj je dandanes ivzaprav pomilovanja vreden. Do \laj je bil raztrgan na tri kose: v .dnjem času pa se ie raztrgal na šti-Naši mladenci, katere vsi ljubimo, ■\igaziii v nekak vrtinec. Stavljajo jim vprašanja:  Ali ste Avstrijci?« .riti suflerji jim šepetajo  na uho; Odgovorite, da ste republikanski.!u-slovani!« -Ali ste Slovenci?-- Suri; : > Odgovorite, da ste Jugoslo-. ni!   »Kak namen imate? - Suflerji: se svoje moči posvetiti v to, da stane trg svetega Štefana na Du-aju slovenska last, kar je enkrat že ;1!    in tega šepetanja ni konca ne '^a.ia, tako, da ni čuda. da v mladih .'avah kipi in vre. kakor v loncu, nor so se nametale vsemogoče re-. Kak je izhod iz te čarovniške ku-;nje? Mladenič postane nekak anar-r. kateremu leži Slovanstvo in Av-rija v blatu. Ali pa zblazne ter pri-lzdajati »Preporod«. V Slovencih er malo kdo ve, ka! je ta »Prepo->d , kateremu je  glavni naročnik žavni pravdnik. Kar pa se pisari v tem lističu, je norost, tem večja no-ost, ker se pisari še v namenu, da se naša mladina spelie na steze, ki vo-dijo v ietnišnico ali blaznico. Zatorej hi bili brez vsake vesti, če bi tega zaritih vca naše mladine ne preganjali kot steklega psa, ki nima pravice do življenja. Ne ugovarjajte nam: to so otroci! Naj so otroci, ali z ognjem se igrajo pod slamnato streho. Mi pa naj mirno gledali! Nikdar! Za to nam ie naša mladina preljuba! Nekateri »ketujejo  s  to »revolucionarno« mladino, kakor na primer g. V. K. v svojih »Vedarijah*,   kjer so boji o ^Preporodu« črhniti pametno besedo, katera je edina na mestu. Mi pa e v »Preporod« zavitih »revolucijo-narskih« Jugoslovanov prav čisto nič ne bojimo ter brez ovinkov povemo, da je ta tiskana cunja v škodo stranki in narodu. Sedaj stvar sicer še ni daleč prišla, Kakor rečeno, krog naročnikov »Preporoda« ni mnogo širši od kroga njegovih pisačev! Iz zanesljivega vira pa vemo, da se vse, kar se v »Preporodu« za plen ja, v dobesed-
nih nemških prevodih pošilja v ministrstvo, kjer služijo ti prevodi v dokaz, da se pripravljajo upori na Slovenskem. Ali naj pametni ljudje na Slovenskem kaj takega mirno prenašajo? Ali naj čakamo, da nam ti politični paglavci v resnici zapalijo streho nad glavo? Čisto gotovo ne bomo več mirno gledali tega »prero-jenja«, ker danes dobro poznamo tiče, ki so nam znosili to gnezdo v I jubljano. V ozadju tiči nekaj tistih »jugoslovanskih« elementov,ki so nekdaj zanašali v Ljubljano visoko svojo gospodarsko politiko. A kako je crkala ta gospodarska politika na smetišču! Ko so tam popolni banke-rot doživeli, pa prihajalo z visoko državno politiko, s pravim nestvorom, ki ne more doživeti drugega konca, nego da bo klavrno crkal na gnojišču! Tako bo, pa prav nič drugače! Vojskovati se proti temu nestvoru, nam bo čast in veselje!
+ Bojimo se! List »Dan« se silno moti, če meni, da nas bo z očitanjem starosti in denuncijacijo na zgoraj ugnal. Da je človek star, ni nobena sramota, samo da se je starost dosegla v poštenosti in pameti. Če je pa mladost največja dobrota, morali bi slovensko politiko voditi mladiči, ki nosijo zadej preklane hlačice. In skoraj imamo včasih vtisk, da sedi nekaj takih mladičev v redakciji neodvisnega dnevnika! Denuncijacija! Ta očitek je vsikdar refugium, če ni drugega izhoda! Premalo nas poznate, ako mislite v veliki svoji na-jivnosti, da nam bodete s tako slamo usta zamašili! Sicer pa je pri javnih tiskovinah vsaka denuncijacija sama ob sebi izključena! V drugem pa smo na jasnem. Mi smo praktični Jugoslovani, zatorej nam je Jugoslovan-stvo pojem, ki se od naše države ločiti ne da. -Dan« pa je drugega mnenja, tako, da si stoji nasproti mnenje proti mnenju. Mi hočemo svoje mnenje energično zastopati, kar je za praktično politiko edino porabno, edino mogoče! In gospodje pri »Dnevu se bodo prepričali, da bode zmagalo naše mnenje, kar je tudi edino pametno!
+ Klerikalci !n »Glavna«. Ker »Slovenec« na temeljito študijo deželnega odbornika g. dr. Tr i 11 e r j a ne upa stvarno odgovarjati, mu očita, naj bi se raje pobriga! za nesrečne žrtve ■ Glavne«. Vsak otrok ve, da bi zamogla izposlovati v tem pogledu pomoč le skupna, energična akcija naše državnozborske delegacije, v kateri imajo klerikalci Vio večino, pa doslej nalašč niso hoteli ničesar storiti, akoravno »Glavna- ni bila niti včlanjena v napredni Zvezi slovenskih zadrug. Dovolj, da je večina žrtev iz naprednega tabora, — pa preneha vsak čut krščanskega usmiljenja do bližnika! Da je bila izdatna pomoč ob energični akciji klerikalnih poslancev dosegljiva, to dokazuje prav slučaj Laški trg. Tudi deželno-/borski sklep, da se dovoli za žrtve 50.000 K, je ostal doslej na papirju, in ni dvoma, da se bo izvršil svojčas strogo strankarsko. — Klerikalci naj tedaj spričo katastrofe »Glavne« pred vsem store svojo lastno človeško dolžnost, potem naj se obregajo ob druge. — Kar se tiče specijalno dr. Trillerja, bodi mimogrede omenjeno, da je bil on tisti, ki je izposlo-val v Ljubljanski kreditni banki« sklep, da banka takoj izplača v polnem obsegu vse manjše vloge do 300 kron z obrestmi vred. Na ta način je žrtvovala banka iz svojega v prid najrevnejšim vlagateljem okroglo 30.000 kron — toda plemeniti »Slo-venec" se je tudi iz tega sklepa norčeval in ni ga bilo klerikalnega zavoda, ki bi bil sledil lepemu zgledu »Ljubljanske kreditne banke«, ki je tudi na drug način že rešila gotovega poloma celo vrsto žrtev »Glavne . Hic salta. »Zadružna zveza«, ki si prejela samo iz deželnega vseuči-liškega zaklada v treh kratkih letih nad 100.000 kron darila, poleg tega nad 50.000 kron podpore. In pa ^Ljudska posojilnica« z dragoceno deželno garancijo. Saj so tudi žrtve >Glavne< kot deželni davkoplačevalci doprinašali k tem darilom.
+ Slab spomin imajo pri »Slovencu«. Poslanec dr. Ravnihar ie v pogovoru z dopisnikom češkega lista -Narodni Obzor« med drugim kon-štatiral znano resnico, da so bile simpatije našega preprostega ljudstva za balkanske Slovane tako elementarne in odločne, da se je pred njimi morala umakniti celo spekulacija S. L. S., ki se je spočetka z drugimi krščanskimi socijalci stavila na stran Turkov. »Slovenec« se je zaradi tega zelo razhudil, napadel dr. Ravnihar-ja in slovesno proglasil, da je poštenost in pravica prvi pogoj klerikalne politike. O poštenosti in pravičnosti klerikalne politike se ne bomo s »Slovencem« čisto nič prerekali, saj čuti to poštenost in pravičnost klerikalne politike vsa dežela dosti bridko. Le slabemu spominu »Slovenca* moramo priti nekoliko na pomoč. Naj pogleda »Slovenec« v svoja predala in prebere, kako je časih psoval Srbe, na pr. ob aneksijski krizi, Kako
SLOVENSKI NAROO.
je pisal o veleizdajniškem procesu in kako se je začetkom vojske zavzemal za Turke proti balkanskim Slovanom. Tako unet je bil za Turke, da so mu naročniki truraoma list nazaj pošiljali in mu pisali taka pisma, da so kar hitro presedlali.
+ Iz prisilne delavnice. Deželni odbor je imenoval za pomožne paznike krojaškega mojstra Oroslava Slaparja, čevljarskega mojstra Karla Majceta in mizarskega mojstra Avgusta Lavriča, nadalje uslužbenca Južne železnice Rudolfa Šolarja. — Naslov nadpaznika se je podelil pazniku Blažu Papežu.— Vpelje se obli-gatorična uniforma tudi za uradnike.
— Distinkcije pri pazniškem osobju se nekoliko spremene. Prvi nadpaz-nik dobi distinkcijo praporščaka, zlato vrvico na čepico in srebrn por-tepe; drugi nadpaznik distinkcijo narednika z zlatim trakom na ovratniku in srebrn portepe. Provizorični paznik bo nosil eno zvezdo, definitivni dve, starejši (od 10—20 let) distinkcijo četovodje, oz. (nad 20 let) narednika. Poleti bo nosilo vse moštvo cvilhove bluze z ležečim ovratnikom.
-r Izseljevanje   Slovencev. V
klerikalnem glasilu beremo sledeče: »Za izseljevanje se pri nas vlada silno malo briga. Zdi se, kakor bi ji bilo popolnoma vseeno, ali ostane krepko kmečko ljudstvo doma ali pa gre na tuje. Še manj se pa seveda brigajo za to slovenski liberalci, ki prvič sami sploh nič ne store in se drugič ob vsaki priliki občesnejo ob »Rafaelovo družbo«, edino slovensko izse-Ijevalno organizacijo.« — Tako-le je »Slovenec« zagodel v soboto. To je seveda zapisano za fajmoštre in kaplane, zakaj drugi ljudje se morajo temu smejati. Slovenski liberalci »ne store nič« zoper izseljevanje; žalibože je to resnica; izseljevanje je vedno posledica slabih gospodarskih razmer. Kjer ljudje doma ne morejo dovolj zaslužiti, pa beže v tujino. Preprečiti se da izseljevanje samo, če se doma preskrbi ljudem zadosti zaslužka. Liberalci pa tega niso v stanu — že ker je vsa moč v rokah klerikalcev. A kako pridejo klerikalci do tega, da se zaradi izseljevanja zaletavajo v liberalce? Zastopniki kmečkega ljudstva so vendar vsi klerikalci in to že desetletja. Vso moč, kar jo zmore slovenski narod, je v kler. rokah, vso oblast imajo — a vendar ti klerikalci niso storili absolutno ničesar, da bi le omejili, kaj šele preprečili izseljevanje. Leta in leta so klerikalci že gospodarji v deželi, pa niso prav nič storili. Ali pač! Ustanovili so Rafaelovo družbo, ki skrbi, da tudi izseljenci — ne pridejo izpod duhovskega nadzorstva, kar sicer izseljencem nič ne koristi, toliko več pa različnim patrom Stanislavom, ki te izseljence skubijo po notah. Liberalci so že pred leti v dež. zboru priznali, da izseljevanja ne morejo ustaviti in da se da utes-ni ti le polagoma s po vz d igo domačega gospodarstva; na Češkem se je to že posrečilo, na Gališkem in na Ogrskem pa ne. Iz »Slovenca« pa je videti, da klerikalci niso tega mnenja, marveč mislijo, da se izseljevanje da ustaviti. Za kaj pa potem tega ne store, ko imajo vendar vso moč v rokah?
+ Iz seje deželnega šolskega sveta v Ljubljani. Na ljudskih šolah so bih" imeovani: Metod Požar za učitelja v Matenji vasi; Frančiška Zupančič ▼a učiteljico v A^edved-jem brdu; E ^ .bea Pečar za učiteljico v Palčju; Robert H e r b e za učitelja v Logu; Leopoldina Tomšič za učiteljico na dekliški ljudski šoli v Ribnici.
+ Iz ljudskošolske službe. Namesto obolelega nadučitelja Franca Verbiča je imenovana za suplentko na ljudski šoli v Slavini Marija Koma r j e v a; za prov. učiteljico v Šmartnem pri Litiji pa bivša učiteljica v Škocijanu Terezija F u r 1 a n.
— Žrebanje umetniške loterije
— preloženo. Ker se do danes še niso razprodale vse srečke umetniške loterije in bi bil gmotni uspeh premajhen, se je loterijski odbor brzojavnim potom obrnil na finančno ministrstvo, oziroma na loterijsko do-hodarstveno ravnateljstvo, ki je dovolilo, da se žrebanje preloži. Že naznanjeno žrebanje umetniške loterije se torej danes ne bo vršilo.
— Naučno ministrstvo je iz lanske slovenske umetniške razstave nakupilo umetnin za 4000 K. Izmed nakupljenih umetnin sta dve Jakopičevi, dve Sternenovi, ena Vavpoti-čeva slika ter Zajcev kip. Razen tega je ministrstvo umetnikoma Hin-kotu Smrekarju in Petru Žmiteku v pospeševanje njunega umetniškega delovanja podelilo podporo, vsakemu po 600 K.
— Glavni nabori za mesto Ljubljano prično v četrtek, dne 7. aprila, in sicer za domače nabornike. Na vrsto pridejo najprvo najnižje žrebne številke I. razreda, za L razredom, približno ob pol 10. dopoldne II. raz-
red. Dne 18. aprila se prične ob 8. zjutraj s III. razredom domačih in za tem pride I. razred tujih nabornikov. V soboto se prične z II. razredom tujih in za II. razredom pride, približno ob 9. dopoldne, III. razred tujih nabornikov na vrsto.
Vodovodna zadruga v Spod. Šiški je sklenila zvišati vsem nečlanom vodarino za 20 vinarjev od kubičnega metra, in sicer počenši od 17. marca 1913.
Škrlatica se je pojavila na Brezjah pri Dobrovi v ljubljanski okolici. Na Brezjah je vsled škrlatice zaprta Šola.
Cesta Škofja Loka kolodvor v mesto Škofja Loka, z mostom iz že-lezobetona, gradila se bo čez »Kame-nitnik« v kratkem.
Avtomobilna vožja med Škofjo Loko — kolodvorom in Žiremi se vrši že kakih 14 dni. — V sredo, dne 16. t. m. ob 19. dopoldne vršil se bode krajevni ogled s pričetkom na kolodvoru v Škofji Loki. Pregledala se bode cesta do Žirov z czirom ni nje stan, na stanje mostov in na javno varnost, ter eventuelno izdalo naknadno dovoljenje za to vožnjo. — Prvi dan, to je v sredo se bo vršil komisijonelni ogled do Gorenje vasi nad Poljanami, naslednji dan pa od tod do Žirov.
Litijske novice. V nedeljo zjutraj vlegel se je pri litijski postaji 14-letni, malo slaboumni 2an Vladika na tir pred prihodom kurirnega vlaka, ki mu je glavo odrezal od telesa. Ko so mrtveca potegnili na kraj, so truplo prepeljali v mrtvašnico na Savi. Tukajšnji davčni oficijal g. Kramberger je prestavljen v Rudol-fovo, pred kratkem je pa odšel sodni oficijal g. Julko Marčič v Vipavo. Oba sta bila prijazna in postrežljiva uradnika, ter ju bomo pogrešali. Zlasti še g. Marčiča, ki je bil dobra moč pri dramatičnih predstavah. 1. maja baje zopet nastopi službo po daljšem dopustu okrajni glavar gosp. Parma. Pri nas imamo tudi zimo in mraz, sneg nam je napravil precej škode. V nedeljo zvečer je napravil dramatični odsek Sokola »Litija-Šmartno« predstavo »On in njegova sestra«. Sokolska dvorana se je napolnila, kar so tudi igralci zaslužili, ker so prav dobro igrali. N zdar!
Ugasla epidemija. Kakor znano, je razsajal v Tomažjivasi pri Beli cerkvi hud legar dalje časa. Zdaj je pa ta bolezen tam popolnoma prenehala in ni že od 1. aprila sem nobenega slučaja legarja več.
Od zgradbe belokranjske železnice. V soboto 12. aprila so končali zidarji, ki obokajo predor, z zadnjim pasom na severozahodnemu delu in prično v ponedeljek ali torek z zidanjem zadnjih dveh oken galerije pri vhodu v predor. V ta namen se bo odkopalo toliko državne ceste, da bo ostal le ozek kos ceste prost, po katerem bo mogel jedva en sam voz počasi voziti. Na južnem koncu predora izročijo cesto zopet prometu dne 14. aprila, ker je predor pod njo že obokan. Ob vznožju nasipa delajo vzporedno ž njim in na več krajih pravokotno v nasip jarke in »rebra«, da odvedejo iz nasipa in izpoa nasipa vodo. To delo je precej težavno, ker so delavci tukaj prav v nižini vodne gladine reke Krke. Dela za razsirjavo novomeškega kolodvora še niso oddana, ker se je ponudila naknadno tvrdka Madille v Celovcu, da izvrši dela za 50.000 K ceneje nego je najnižji ofert dosedanjih ponudnikov. Vsled tega dobi najbrže delo. Če bo imela pa izgubo, bo pa milostnim potom vlada doplačala teh 50.000 K.
Mrazovi na Dolenjskem so napravili v noči od 12. na 13. aprila velikansko škodo. Sadno drevje in vinska trta, kakor tudi druge kulture so razvile zgodno vegetacijo; najmanj za 14 dni ugodnejšo, kakor lansko leto. Nastavek na trti se je že opr.zil kot izredno bogat in upanje na dobro letino se je vzbudilo v srcih naših Dolenjcev. Pa kakor v proslavo obletnice nesrečne pozebe v aprilu lanskega leta, je prevrglo vreme zopet ter sipalo sneg in slano na nežne poganjke zgodnjih kultur na Dolenjskem. Prizadeto je v prvi vrsti sadno drevje in vinska trta. Kolikor se da v prvem hipu preceniti, je pozeblo najmanj polovica letošnjega zaroda na trti. Krški in kostanjeviški okra}, ki sta že lansko leto toliko trpela, prideta letos v grozovito pomanjkanje. Ako ne bo izdatne državne ali deželne pomoči, ne bo vedelo prebivalstvo kaj početi. Dolenjsko vinogradništvo se nahaja danes v velikanski krizi. Še tisti del kmetijskega delavstva, ki je ostal dolenjskemu kmetijstvu ohranjen, bo zapustil svoja rodna tla in se preselil v Ameriko. Pa tudi posestniki sami bodo delali načrte za izselitev tja, najbrže v Kanado, od koder se ne bodo nikoli vrnili. Nasprotniki vinarstva bodo sicer trdili, da je za našega kmeta glavno, da mu ostane hrana in živinska krma. Vendar moramo vedeti, da je
Stran S.
večina dolenjskih kmetov globoko zadolženih, iz katerega dolga jih more izkopati le izdaten in dober vinski pridelek nekaj let zaporedoma. Sedaj pa je že drugo neugodno leto na vrsti in strošek za vinograd je vedno večji. Da pelje to našega vino-rejca v direkten gospodarski pogin, je umljivo. Pri tem trpi pa tudi vinska trgovina in sorodne obrti. Tukaj naj se izkaže naš slavni deželni odbor in visoka deželna vlada v umevanju pravih ljudskih potreb. —C—
Ponesrečena metliška pošta. Iz Kandije se nam poroča: Na križišču cest pred državnim mostom se je zgodilo že dosti nezgod. V ponedeljek dopoldne, ko je bilo na tem križišču največ ljudstva, je metliški po-stiljon hitro privozil s svojim teškim poštnim vozom, v katerem je bilo 5 pasažirjev. Med Windischerjem in Kastelicem se je teški voz prevrnil, tako da je s postiljonom vred vse ležalo po tleh. Pašažirji so se le malo potolkli, v nevarnosti pa je bil posti-Ijon, ker so med dviganjem voza skočili konji s sprednjimi nogami nanj. Le s skrajnim naporom se jih je ubranil ter jih vzdržal.
Žepna tatvina v Novem mestu. Neka ženska iz Smolinje vasi je v ponedeljek dopoldne v Novem mestu prodala svinje. Ko gre potem na trg nekaj nakupit, zapazi, da ji je zmanjkalo 60 K iz žepa.
Roparski umor na Tolstem vrhu. Iz Novega mesta se nam poroča: Roparski umor na Tolstem vrhu je bil razkrit šele poldrugi dan po storjenem zločinu. Sodišče je poklicalo iz Ljubljane dva uradnika državne policije; eden njiju je gosp. Toplikar. Komisija je na licu mesta dognala edino sled, odtisek prstov na vratih hrama, v katerem je bila žrtev Doroteja Volčjak (znana pod imenom Zagorčeva Cili) umorjena. V soboto dopoldne sta omenjena policijska uradnika pri novomeškem sodišču preiskovala najdene krvave prstne odtiske. Popoldne je komisija šla še enkrat na lice mesta. Pravijo, da je tej preiskavi sledila Še ena aretacija. Umorjena starka je Časih bivala tudi pri mežnarju ondotne cerkve sv. Roka, Kakor se sliši, se je med starko in mežnarjem večkrat vnel kak prepir. V ponedeljek so orožniki prignali neko dekle, baje ljubico takoj po dognanem zločinstvu aretiranega Kosca iz Vel. Brusnice. To dekle je doma blizo bivališča umorjene starke. Značilno je, da se je v tem okraju že zgodilo več še strašnejŠih zlo-činstev. Pred kakimi 8. leti je v bližnji vrsi Suhadol sneha umorila svojo taščo. Sneha, koje mož je bil v Ameriki, je razuzdano živela. Govorilo se je, da je imela ~elo z bratom prepovedano razmerje. Neko noč pa je sneha s ključem umorila svojo taščo. V veži jo je slekla, obleko sežgala, mrtvo truplo pa s pomočjo brata zakopala v gnojnico.Čez nekaj Časa sta z bratom truplo izkopala, ga oblekla v praznično obleko in ga odnesla na Košenice na Gorjance. Pri preiskavi je skušala sestra vso krivdo zvrniti na brata. V pismu mu je svetovala, naj on prevzame krivdo nase, ona mu preskrbi v Ljubljani odvetnika, nato gre on v Ameriko, ko bo tam, bo pa priznala, da je ona morilka. Na ta način bosta oba rešena. Ker je ta ljubeznjiva sestra pri razpravi le preveč svojega brata tlačila »notri«, je brat njeno pismo izdal. Ona je bila obsojena na vešala, a pomiloščena, on pa oproščen. —» Pri Orehku so pred leti našli grobišče polno ubitih ljudi, po obleki Gorenjcev. — Vobče je ^nano, da se v teh krajih leto za letom vrše najpre-drznejše tatvine in vlomi po vinskih hramih.
Bivši hrvaški podban umri. Včeraj zjutraj je v Zagrebu umrl bivši hrvaški podban Levin pL C h a -v r a k Letovanički. Podban je postal pod vlado grofa Pejačeviča. Ko je Pejačevič sklenil pakt s hrvaško-srbsko koalicijo, jc Chavrak odstopil. Ko pa je padla narodna vlada in prišel na krmilo ban dr. Nikola pl. Tomašić, je Chavrak zopet postal podban in ostal na svejem mestu, dokler ni bil uveden na Hrvaškem ko-misarijat. Chavrak je postal znan po svoji tajni okrožnici na podrejene organe, v kateri jim je ukazal, naj zasledujejo »velikosrbsko« gibanje na Hrvaškem in izsledujejo »veleizdajnike«. Pod banom* Rauchom se je iz tega razvil znani »veleizdajniškk proces v Zagrebu.
Kinematograf »Ideal«. Krasna Jika »Jezusovo življenje« ima veliko privlačnost. Predvaja se Še do vštevši četrtka. — Drugi teden, v torek, največja vseh dosedaj pokazanih senzacij »Quo vadiš« po Sienkie-wiczevem romanu, 7 dejanj in bo trajala predstava dve uii. V tej sliki se bo videlo Neronov Rim, njegove pojedine in zabave, cirkuški prizori* igra z divjimi zverinami, boj velikana Urzusa z bikom, divje leve, ki se vržejo na kristjane. Goreči Rim, smrt Nerona in krasni prizor, kjer umre ljubljenec cesarja s svojo slu-žabkinjo v lepoti. Kakor že vsebkta
važe, bo film nekaj izredno krasnega *n bo gotovo dosegel popolen uspeh. 3osnetek tega orjaškega filma je stal lad 1 milijon lir. — Ker mora ravnateljstvo plačati, kakor se čuje, okrog 10.000 K odškodnine, se bodo cene le nekoliko zvišale. — V petek konec romana »Ljudje med ljudmi« 4. del.
»Posledice poslane razglednice«. V tej za tobačno tovarno velezani-mivi zadevi smo imeli danes že drugi obisk in slovesno smo bili napro-v;eni konstatirati za večne čase, da je bila po mnenju današnje obiskovalke sobotna notica razen zamenjave imen pravilna in da ga. Zabavnikova ne nosi lasulje. Za nadaljne obiske v tej stvari se ne priporočamo.
Mraz je bil tudi današnjo noč zelo občuten in je pokončal na zgodnjem sadju sadjerejcem Še to upanje, ki jim je ostalo. Po stoječih plitvih vodah je bil Še ob 8. zjutraj tanek led. Žalostno je videti, kako postaja bujno cvetje pri češnjah rjavo in ko je ogreje solnce, bode vse popadalo z dreves. Poleg sadnih, so močno trpeli tudi cvetlični vrtovi in so nekatere cvetke in grmičevje, posebno še vrtnice, vrtnarji obvarovali pogina s tem, da so jih pogrnili, odnosno povili s cunjami in papirjem.
Nesreča. Ko je včeraj dopoldne na Vodnikovem trgu mesarski vajenec Fran Vrhovec snemal s stojnice meso, se je pri tem zataknil na levi roki z zapestjo na železno kljuko ter se tako poškodoval, da mu je prišlo vsled bolečin slabo. Odvedli so ga v domačo oskrbo.
Poštena najditeljica. Danes dopoldne je gostilničarica gospa Zad-mkarjeva izgubila na trgu ročno torbico, v kateri je imela čez 100 K denarja in dve hranilnični knjižici. Ko se je po trgu to doznalo, se je najditeljica neka kmetska ženska takoj javila ter izročila izgubiteljici zopet vse nar-aj, za kar je dobila primerno odškodnino.
S trga. Tržno nadzorstvo je danes na trgu zaplenilo neki mlekarici pet mlekarskih pločevinastih posod,
o bile rjave in sploh skrajno zanemarjene. — Zelenjave je bilo včeraj in danes na trgu vsled zapadlega snega zelo malo, posebno še domaČe solate, takozvane berivke. In kar je je bilo, je bila silno draga. Tudi tržaška solata je v cenah poskočila kar za 4 vin. pri glavici.
Društveno naznanila.
Dramatično društvo v Ljubljani ima svoj občni zbor v petek, dne 18. aprila ob polu 9. uri zvečer v posebni sobi restavracije »Zlatorog« (Gosposka ulica), odborovo sejo pa v ^redo, dne 16. aprila ob polu 9. uri zvečer pri »Novem svetu«. Prosi se zanesljive udeležbe.
111. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani. Nemški listi prinašajo baje iz Ljubljane bizojavko, da je notranji minister Heinold izjavil, da ni misliti, da bi se prepoved vsesokolskega zle-ta v Ljubljani preklicala. Konstatiramo na podlagi zanesljivih informacij, da je ta vest nemških listov popolnoma neresnična. Listi pravijo nadalje, da hoče Sokolska zveza zaprositi ruska sokolska društva, da prelože sokolski kongres prihodnjega leta iz Moskve v Ljubljano. Edino pravilno je, da je odbor Slovenske Sokolske Zveze sklenil soglasno: Odbor Slovenske Sokolske Zveze vztraja na tem, da se vrši III. slovenski vsesokolski zlet v Ljubljani v dneh od 15. do 17. avgusta t. 1. — Naroča predsedstvu S. S. Zveze, naj nadaljuje vse korake, da se prepoved razveljavi in rešitev rekurza pospeši. — Ako do 15. maja ne pride ugodna rešitev rekurza, mora predsedstvo takoj sklicati odborovo sejo. — Vse drugo so prazne čenče.
Akademija Gorenjske sokolske župe v Kranju, katera se je vršila v proslavo 501etnice slovenskega So-kolstva v sokolski dvorani je uspela v občo zadovoljnost. Godba prostovoljne požarne brambe v Kranju je svirala pod vodstvom svojega kapelnika na lok nekaj komadov zelo dobro. Tamburaši iz Bleda in Jesenic pokazali so, da jim tamburica ni tuja, kajti igrali so posamezno in tudi v skupnem nastopu izborno! — Komadu »šumi Marica« sledilo je zelo burno ploskanje! — Moški zbor či-talniškega pevskega društva v Kranju zapel je z znano preciznostjo pod vodstvom g. Šmigovca pesmi »Dalje in dalje«, Devovo »Belokranjska« in Foersterjevo »Podajmo si roke«. — Starosta Gorenjske sokolske župe g. notar Matija Marinček iz Tržiča vspodbuja! je v svojem izvrstnem govoru Sokole k disciplini, ter opisal razvoj Sokola! Nastopili so po trije telovadci, ter pokazali bodisi v prostih vajah, bodisi na konju ali bradlji njihovo dovršenost. V telovadbi, tudi telovadkinje ženskega oddelka kranjskega Sokola niso zaostale; Izvajate so proste vaje za ljubljanski
vsesokolski zlet z natančnostjo, koja se zamore doseči le s pridnimi vajami in vnemo za stvar! Sceni Domora-zek - Mrazove »Pomladna moči«, s katero se je občinstvu predočila epizoda iz razvoja češkega sokolstva sledila je splošna pohvala. Glavni vlogi poverjeni sta bili g. Mikužu (Fugner) in juristu g. Stanko Sajo-vicu (Tyrš). — Po akademiji razvil se je ples ob sviranju imenovane godbe, ki je trajal pozno v noo. — K predstavi prišlo je toliko občinstva, da je bila dvorana natlačeno polna! Razven kranjčanov prišlo je precej Sokolov iz Škofje Loke, Jesenic, Bleda, Radovljice in Tržiča. — Ker je slavnost trajala od 4. popoldne do 7. ure zvečer, priporočali bi, da se v bodoče ne stavi toliko točk na dnevni red, ker to utrudi občinstvo, katero ne more vsem točkam slediti z enako pozornostjo!
Prosveta.
Slovenska drama na hrvaškem odru. V soboto dne 19. t. m. vprizori hrvaško narodno gledališče v Zagrebu znano Ant. Funtkovo dramo »Tekmo« in sicer v slovenskem izvirniku. Predstavi bo prisostvoval tudi pisatelj prof. Anton F u n t e k.
Umetnost.
Na koncertu »Ljubljanskega Zvona«, ki bo v soboto, dne 19. t. m. v veliki dvorani Narodnega doma sodeluje iz prijaznosti g. Mirko Dežela, (gosli) bivši gojenec ljubljanske »Glasbene Matice« (Šola prof. Vedrala) in večletni učenec Suchvja, profesorja praškega konservatorija. Sviral bo Dvofakovo »Humoresko«, Fibichovo »Pesem« in Smetane »Iz domovine«. Dežela je skromen umetnik, eden najboljših slovenskih goslačev. Nastopal je na dijaških prireditvah v Pragi z lepim uspehom, ljubljansko občinstvo ga pozna iz x\\atičnih produkcij. Od takrat je mnogo napredoval, tako da bo na sobotnem koncertu njegovo izvajanje umetniški užitek. Na klavirju ga spremlja odlični pianist g. Anton Trost. Slovensko pevsko društvo »Ljubljanski Zvon« pričakuje mnogobrojne udeležbe!
Razne stvari.
* Odlikovanje. Pravoslavni škof in metropolit v Sarajevu Evgenij L e t i c a je imenovan za tajnega svetnika.
* Hagenbeck. V Hamburgu je umrl lastnik svetovnoznanih zveri-njakov Karel Hagenbeck.
* Pogorela je v Klatovu pri Plzni velika tovarna za bato, last podjetnikov Brummel i. dr. Škoda je velikanska, ogenj je bil podtaknjen.
* Tirolski deželni zbor je sklican na 27. t. m. za enotedensko zasedanje.V ti seziji bo sklenjena pred vsem neka formula, ki odstrani že v obravnavi se nahajajoče nujne predloge.
* Pobegli poštni oskrbnik. Iz Černovic poročajo, da je pobegnil poštni oskrbnik filijalnega postnega urada 3 Martin Unterschlitz. Ogoljufal je erar in več uradnikov za skupno vsoto 140.000 K.
* Bodoči grško - katolišf.I škof v Stanislavovu bo bržkone grof Kazimir Szeptvcki, mlajši brat metropolita v Lvovu, ki je izstopil šele pred kratkim iz rimsko - katoliške cerkve.
* Suspendiran namestniški računski svetnik. Iz Prage poročajo, da so suspendirali računskega svetnika računskega oddelka pri namest-ništvu Reichenhelma. Reichenhelm je na sumu, da je oškodoval erar za 20.000 X.
* Ženske v vojaški sanitetni službi. Višji kurator ogrskega Rdečega križa baron Schwarzer je izdelal zakonski načrt, glasom katerega se pritegnejo ženske v vojaško sanitetno službo. V službo poklicane bodo le one, katerim to pripuščajo živ-ljenske razmere in Še tem se nudi veliko ugodnosti glede oprostitve službe.
* Ponesrečen realec. V Inomo-stu se je igral realec sin finančnega svetnika Al. Gebharta z nabito flo-bert pištolo. Pištola se mu je izproži-la in krogla je prodrla fantu desno sence in obtičala v možganih. Ponesrečenec je umrl v par urah.
* Dva huzarja napadla in oropala delavko. Na Dunaju sta napadla dva huzarja neko mlado delavko, ki se je vračala s plesne veselice. Potegnila sta sablje in je zagrozila, da Jo pobijeta če zakliče. Nato sta ji iztrgala iz rok ročno torbico, v kateri je imela denarnico. Nato sta jo oklo-futala in pobegnila. Napadena deklica je izjavila, da sta bila oba napadalca huzarja in sicer oba podčastnika*
# Propad reda piarlstov. Kakor znano je bila izdana v zadnjem času reforma reda piaristov in sicer v smislu stroge observance. Piaristi, sedem po številu, se ti reformi nočejo ukloniti, češ, da se piaristi ne smejo prištevati med redovne rede zaradi česar niso primorani te reforme sprejeti. Dva piarista sta izstopila in sedaj šteje red piaristov samo še 5 pokornih članov.
* Polet čez Atlantski ocean. Dai-Iy Mail je razpisal za polet čez Atlantski ocean nagrado 240.000 K. Za polet se je priglasilo že več angleških letalcev. Priglasil pa se je tudi ameriški avijatik Law, ki namerava poleteti letos tudi s svojim tovarišem Brownom iz Nove Fundlandije na Irsko. Law si gradi za prekoatlantski polet poseben letalni stroj, s katerim namerava leteti s hitrostjo 100 km na uro. On misli preleteti Atlant v 36 urah. Med potjo pa se namerava enkrat ustaviti, da vzame na za to pripravljenem parniku bencin. Toda Law tega ne bo smel storiti, ker je vsak odmor proti zahtevam Daily Maila.
* Tepeni nemški izzivači v Nancvju. Šest Nemcev, med njimi baje več častnikov je motilo v Nancvju francosko predstavo z godrnjanjem in zabavljanjem. Naduti Nemci so nato še glasno zabavljali proti francoski armadi. Navzoči so žalilce nekaj časa opominjali, toda ko ti le niso prenehali zaliti Francozov, so jih prijeli in so jih gotovo, da ne na preljub način vrgli iz lokala. Zunaj jih je sprejela razjarjena množica, ki je tirala Nemce na kolodvor in jih zaprla v čakalnico. S prvim vlakom so jih poslali nato Francozi v Metz. Nemški listi o tem strašno veliko pišejo in se posebno zgražajo, da ne puste Francozi Nemcem v svoji deželi zabavljati. Uradni listi pravijo, da ne verujejo, da bi bili med omenjenimi izzivači tudi nemški častniki.
Telefonska in brzojavna
Vojna na Balkanu.
Orna gora ne odneha.
Cetinje, 15. aprila. Kralj je pozval k sebi zastopnike vseh večjih inozemskih listov, ter jim naznanil, da Crna gora ne privoli v noben kompromis. Crna gora bo nadaljevala obleganje Skadra in ga bo zavzela tudi v slučaju, da odidejo srbske čete. Crnogorci pripravljajo vse za obnovitev bombardiranja, ter se vrše tudi vse potrebne pripra /e za slučaj, da odidejo srbske pomožne čete.
Kotor, 15. aprila. Iz Cetinja poročajo, da je razmerje med kraljem in ruskim poslanikom Giersom zelo napeto in da sta prekinila osebne stike.
Grozna situacija v Skadru.
Dunaj, 15. aprila. »Reichspost« poroča baje iz Podgorice, da so prl-bežali pred nekaj dnevi iz Skadra trije katoliški Albanci, ki opisujejo položaj v Skadru kot neverjetno grozen in obupen. Beda med prebivalstvom je dosegla vrhunec. Zlasti katoliško prebivalstvo strahovito trpi. Katoliški prebivalci umirajo gladu. Odkar je nastopila pomlad, si je katoliško prebivalstvo nekoliko odpo-moglo, ker je travo. Kruh pečejo iz prediva in pepela. Otroci in starejši ljudje so skoraj popolnoma izumrli. Poveljnik mesta ni Essad paša, marveč Albanec AIuš Loja. Pri bojih na Tarabošu je bilo nad 2000 Albancev ubitih. Bazar v Skadru je razrušen. Zvonik katoliške katedrale na pol podrt. Kljub temu se hoče prebivalstvo braniti do skrajnosti in se vdati le oboroženi sili.
Belgrad, 15. aprila. Izpred Skadra poročajo, da se je bombardiranje mesta zopet pričelo.
Crnogorski protest. Cetinje, 15. aprila. Črnogorska vlada je vložila pri avstro - ogrskem poslaniku Giesslu oster protest proti temu, da se baje nahaja ob Črnogorski meji pri Comnici nad Budvo brezžična brzojavna postaja, s katere se dajejo znaki turški posadki v Skader.
Blokada se raztegne do Drača.
Dunaj, 15. aprila. Diplomatični krogi zatrjujejo, da se velesile zopet bavijo s prvotnim avstrijskim predlogom, da se podaljša blokada do Drača, ker se vrši aprovizacija Črnogorske oblegovalne vojske sedaj preko tega pristanišča.
Toulon, 15. aprila. Francoska Je odposlala torpedna rušilca Houssard in Mamelik pred Bar, da se pridružita blokadnemu brodovju.
Mir na obzorju.
Sofija, 15. aprila. »Mir« priobču-je oficijozen članek, v katerem poudarja, da je upati, da bo tokratni odgovor zaveznikov na noto velesil zadnji in rja bo v najbližnjem času zaključen preliminarni mir in opera-
cije končane. Odgovor velesil sicer ne ustreza vsem željam balkanskih zaveznikov, toda odgovor velesil znači voljo Evrope, katere avtoriteti se bo morala Balkanska zveza ukloniti. Ker so vzele velesile zaveznikom možnost, diktirati svoje pogoje direktno v Carigradu, se velesile ne bodo mogle ustavljati upravičenim zahtevam Balkanske zveze.
Pariz, 15. aprila. Iz Carigrada poročajo, da so turški in bolgarski generali sklenili premirje s posredovanjem ruske diplomacije. Premirje bo trajalo tako dolgo, da bo mir podpisan, najmanj pa en mesec.
Berolin, 15. aprila. Tukajšnji krogi zatrjujejo, da je tudi s finančne strani balkansko vprašanje rešeno in sporazum že dosežen, tako da bo imela pariška konferenca le formalno delo.
Dunaj, 15. aprila. Uradno se de-mentirajo vesti, da bi bile velesile sklenile, protestirati v Sofiji proti prodiranju Bolgarov v Carigrad. — Bolgarska vlada je velesilam pojasnila, da je izključeno, da bi Bolgarska nameravala tako akcijo.
Novi oblaki.
Bukarešta, 15. aprila. »Vftorul« izve iz uradnih krogov, da se bo* sklenila med Romunsko in Bolgarsko vojaška konvencija, ki nalaga Romunski dolžnost, da priskoči Bolgarski v eventualni vojni proti ostalim balkanskim državam na pomoč.
Blokada Albanije.
Dunaj, 15. aprila. Iz diploniatič-nih krogov izvemo, da je grška vlada obvestila velesile, da je preklicala blokado albanske obali, ki jo je razglasila pred par meseci. Srbska velika narodna skupščina.
Belgrad, 15. aprila. Listi poročajo., da bo sklicala vlada veliko narodne skupščino, ki bo sklepala o uvedbi splošne in enake volilne pravice za srbsko skupščino.
Turške finance.
Frankobrod, 15. aprila. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Carigrada: Otomanska banka ni protestirala včeraj zapadlih zakladnih bonov v znesku 2,800.000 funtov. Zato je vlada izjavila, da prizna protest vsak čas. Boni se obrestujejo do izplačila z 9%. Sedaj so dobili tudi angleški zastopniki »Dette publique« nalog, da pristopijo pariški finančni komisiji. »Dette publique« je odklonila prve ponudbe anglo - ameriškega tobačnega trusta zaradi koncesije tobačni režiji kot nezadostne.
Carigrad, 15. aprila. Francoska družba za morske svetilnike je, kakor smo že poročali, dala turški vladi že 200.000 funtov predujma in bo takoj, ko se pogodba podpiše za na-daljnih 25 let izplačala še nadaljni predujm 300.000 funtov.
London, 15. nprila. Nemška ori-jentska železniška družba je posodila Turčiji 400.000 funtov ter dobila za to koncesijo za zgradbo železnice Angora - Sivas, ki jo je bila Turčija prej obljubila Rusiji.
Solun.
Sofija, 15. aprila. K izvajanjem ravnatelja Popova je izjavil še bolgarski profesor nacijonalne ekonomije Danilov: Nikdar ni bil Solun politični cilj Grške, ki je mislila samo na osvojitev Krete, med tem ko se Bolgarska ni nikdar odrekla Makedoniji in tedaj tudi ne Solunu kot glavnemu mestu Makedonije.
Pomorska bitka. Atene, 15. aprila. Admiral Kun-turiothis poroča, da je zapustila turška divizija obstoječa iz križarke Medjidije in 5 torpednih rušilcev pod zaščito obrežnih topov utrdbe pri Sedil baru Dardanele. Torpedni ru-šilci so vzeli smer proti otoku Tene-dos. Križarka je peljala za njimi. Grške torpedovke so jih takoj napadle in vnel se je na razdaljo 3500 m hud artilerijski ogenj, ki je traial delj časa. Križarka Medjidije se streljanja ni udeležila. Nato so se turške križarke umaknile zopet proti ožini, nakar je priplula oklopna križarka »Averof«. Turki so imeli precejšnje izgube, ki pa še niso znane.
Armensko vprašanje.
London, 15. aprila. Iz Petrogra-da se poroča, da namerava Rusija v kratkem spraviti na razgovor armensko vprašanje in da bo zahtevala, da se izvedejo predpisane reforme. To pot bo Rusija zahtevala tudi garancije za izvedbo teh reform In eventualno reforme tudi izsilila Zdi se, da zahteva Rusija specijalni mandat in zelo mogoče je, da se bo v Mali Aziji odigralo Isto, kakor v Makedoniji. Tudi Nemčija in Italija se baje že pripravljata na to možnost. Turški prestolonaslednik.
London, 15. aprila. »Daily Chro-nicle« poroča, da je veliki vezir opetovano pozival sultana, da naj pošlje prestolonaslednika v kaki misiji v inozemstvo. Miadoturkl dolže namreč prestolonaslednika, da se hoče polastiti prestola.       1 •
Turški ujetniki v Belgradu.
Belgrad, 15. aprila. Včeraj Je prispelo sem 600 turških ujetnikov. Med njimi je 300 zamorcev. Ujetniki izgledajo strašno slabo. Oblasti so skrbele, da so dobili ujetniki takoj hrano in stanovanje. Železniška nesreča pri čorluju.
Sofija, 15. aprila. Iz Čorluja poročajo, da je skočil tam vlak z delavci s tira in da je bilo 14 delavcev ubitih.
Avdijenca.
Dunaj, 15. aprila. Cesar Je danes ob 10. dopoldne sprejel v posebni dolgi avdijenci šefa generalnega štaba Konrada Hšlzendorfa.
Gališki deželni zbor.
Krakov, 15. aprila. V slučaju, da volilna reforma v gališkem deželnem zboru ne prodre, bo deželni zbor takoj razpuščen. Namestnik ima že pooblastilo, da razpiše v tem slučaju nove volitve in sicer že v maj-niku.
Volilna reforma v Galiciji. Lvov, 15. aprila. Odsek za volilno reformo se bo danes posvetoval o razdelitvi v volilna okrožja. V petek ali soboto se prično razprave o volilni reformi v plenumu deželnega zbora.
Avstro - ogrska armada.
Budimpešta, IS. aprila. V ogrskih uradnih krogih odločno demen-tiraio vest, da bi hoteli avstrijska in ogrska vlada predložiti parlamento-a predlogo o zvišanju prezenčnega stanja avstro - ogrske armade.
Republikanska stranka na Ogrskem.
Budimpešta, 15. aDrila. V Debre-czinu so noreli ustanoviti republikansko stranko. Mestni magistrat je dovolil ustanovitev ter navedel kot vzrok, da ta državna oblika eksistira in da je dovoljeno delati zanjo mirno propagando. Ministrstvo pa je dovolitev razveljavilo. Vsled tega je bil v nedeljo v Maku razgnan republikanski shod in ko so se umaknili udelež-niki v privatna stanovanja, so jih pregnali tudi od tam. Več voditeljev je bilo aretiranih.
Biiinski pride v Bosno. Sarajevo, 15. aprila. Skupni finančni minister Biiinski pride začetkom maja v Bosno. Ustavil se bo v Brodu, oa tam potuje v Doboj in Tuzlo in naprej v Jajce in Banjaluko. Informiral se bo o železniških in raznih drugih gospodarskih vprašanjih.
Ojačenje laške vojne mornarice. Milan, 15. aprila. »Italia« poroča, da bo mornariški minister pri otvoritvi zbornice predlagal izredne na več let plačljive dopolnilne kreditne zahteve z znesku 200 milijonov lir za zgradbo naddreadnoughtov. Rezervisti.
Praga, 15. aprila. Eksekutiva češke agrarne stranke je sklenila zaprositi vlado, da takoj odpusti rezerviste, oziroma vsaj one, ki so za poljedelska dela neobhodno potrebni.
Volitve v Curihu.
Curih, 15. aprila. Pri včerajšnjih prvih volitvah v parlament po proporcionalnem sistemu se je bil hud boj med meščanstvom in med soci-jalnimi demokrati. Končni izid je bil, da so dobili meščani 64, krščanski so-cijalci 8 in socijalni demokrati 53 mandatov.
Generalna stavka v Belgiji.
Bruselj, 15. aprila. Generalna stavka se le polagoma širi. število stavkujoČih ni doseglo one višine, ki so jo prvotno pričakovali. V pristanišču v AnUverpnu je stavka le delna. V Honvju stavkata dve tretjini delavcev. V drugih industrijskih centrih znaša število stavkujočih 25 do 75% delavcev. Zgodilo se je tudi več sabotažnih slučajev, zlasti na železnici v Liege.
Novinci na Ruskem.
Petrograd, 15. aprila. Notranje ministrstvo objavlja razglas, ki poživlja vse, katerih vojna obveznost se začne leta 1914., da se javijo že leta 1913. k naboru.
Policijski režim v Rusiji.
Petrograd, 15. aprila. Politični krogi zatrjujejo, da 'e uvedla policija preiskavo proti grofu Boorzinskem zaradi njegovega protiavstrijskega govora.
Kitajska in Mongolska.
Ur^a, 15. aprila. Mod Kitajci in Mongolci je prišlo pri Halki do krvavega boja. Kitajci so bili popolnoma poraženi. Izgubili so 400 mož, 5 brzo-strelnih pušk, cel tren, več sto pušk in mnogo municije.
Angleške sufragetke. London, 15. aprila. Angleške sufragetke so nameravale izvršiti bombni atentat na angleško bankojc* ga je pa policija pravočasno preprečila. Netilni trak pri bombi je že gorel, slučajno pa Je ugasnil, ko je policija zasledila atentat
85 itev.
SLOVENSKI NAROD.
Stran h.
Poslano.*)
Odprto pismo
£. Luki Jerina, čevljarji, in posestniku vile na Glincah (pod Rožnikom) štev. 208.
Dne 14. aprila 1912 — torej pred fetom dni — oddal sem na županstvo na Viču pismeno — nad polo obsega-
jočo ovadbo zoper konkubinat, v katerem živi moja sodnijsko ločena /ena Alojzija Gros roj. Bauer z čevljarjem Luko Jerinom v njegovi vili pod Rožnikom št. 208.
Da sem dregnil v to nemoralno gnezdo, je povod, ker ima moja sod. ločena žena v izrejo! pri sebi dve deklici, kateri nosite moje ime, in ker moram moji sod. ločeni ženi plačevati z ozirom na mojo beraško pokojnino — nezaslišano visoko alimentacijo —, dasi dobiva ta podporo od — deželnega odbora. (Mene so tozadevno kar na kratko odpravili — brez ficka —.)
Omenjeno na županstvo na Viču naslovljeno mojo ovadbo je viški občinski tajnik baje prepisal in ta prepis takoj izročil Luki Jerina. Po dolgem cincanju sem in tja, vložil je čez jobre tri mesece Luka Jerina pri c. kr. okrajnem sodišču za ljubljansko okolico v Ljubljani zoper mene tožbo /aradi razžaljenja časti pod številko l\ VI 842/12-2.
Tozadevna razprava ali obravnava imela bi se vršiti pred c. kr. okrajnim sodiščem ljubljanske okolice v Ljubljani dne 6. avgusta 1912 dopoldne ob 10. uri soba št. 2S.
K tej razpravi prišel sem točno in prinesel s sabo vse dokaze in vse potrebno za nastop dokaza resnice. Pa glej ga spaka! — Tožnika Luke Jenna k obravnavi ni bilo. Zbal se je mene in dokaza resnice — in sodnik spod Amon Nagode kontumaciral je Luko Jerina.
Moja pravda proti moji sodnijsko ločeni ženi teče seveda dalje, in m* v tej zastopa od c. kr. deželne >odnije določeni mi brezplačni za-Mopnik za revne — odvetnik gospod dr. Fran Papež v Ljubljani.
Pretečeni četrtek, dne 10. aprila bila je pred c. kr. dež. sodiščem \   Ljubljani tozadevna prva obravnava. Prilično te obravnave pove in ••ravi mi moj zastopnik g. dr. Papež: Ja vi gospod   Gros, vi ste   ja bili odnijsko kaznovani /aradi konkubi-jtne nbdolžitve."   Začudeno in ne . lalo ogorčeno   pogledam gospoda oktorja ter mu končno zadevo posnim, kakor je zgoraj zapisano. — a in taka impertinentna laž zamo->e poroditi le v   izvržku takega klerikalnega   značaja,   kakršen je Luke Jerinov —.
Na Loki pri Tržiču, dne 13. aprila 1913.
FRAN GROS.
nadučitelj v pokoju.
* Za v«^binr> t.«»?a ^pisa je uredništvo sororno 1* toliko.  koMkor določa rakoa
Damšnii list obsega 6 stran'.
Izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lastnina in tisk »Narodne tiskarne
Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. aprila: Helena Gregur-ka. bivša kramnrica. S* let. Stara pot 3. — Alojzija Zaletel, delavčev sin, 11 mesecev, Tesarska ulica 3. — Jakob Kavčič, dninar, 6(3 le, Radeckega cesta 9.
Dne 13. aprila: Marija Jajčnik, hči železniškega delavca. Trnovski pristan 32.
V deželni bolnici:
Dne 11. aprila: Janez Popit, dni-lar, 34 let. — Antonija VVernig, žena železniškega vratarja, 39 let.
Dne 12. aprila: Janez Logar, hlapec. 33 let.
3
Kaj je
Najbolj preizkušeno in od prvih avtoritet ter ti-sočev praktičnih zdravnikov tuzemstva in inozemstva priporočeno živilo za zdrave in na želodcu bolne otroke in odrastle, ima veliko živilno vrednost, pospešuje tvoritev kosti in mišic, ureja preba?o in  je v rabi ceneno.
HI
Zjutraj potrebujem celo uro
predno za silo vrat očistim, ako nimam pri roki sodenic. Ako potrebujem so-denice, poslužim se Faye vib pristnih sodenic iz občinskih zdravilnih vrel-
cev, ki se rabijo za zdravljenje, pa mi že ena sama pastilja prinese popolno olajšanje in v četrt ure je vrat prost Favevc pristne sodenice stanejo K 1*25 in se dobivajo povsod. Posebno znamenje: Ime Fay in bel kontrolni pas z uradnim povejilom županskega urada Soden na T.
Ljubljana.
SsaH dan od 9. zvečer naprej
KONCERT
nanovo došle
ho not odprto.
Sestanek tujcev!
Serravallo
vo
5>
železitato Kina-vino
Hijjijenična razstava ™ Dunajo 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni.
Povzroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je
rekonvalescentom
ln malokrvnim
zelo priporočeno od zdravniških avtoritet
Izborni okus. n
Večkrat odlikovano. :: Nad 8000 zdravniških spričeval. :;
J. SERRAVALLO, c. in kr. dvorni dobavitelj
TRST-Barkovife. 87
[M^ninojcno ngrtfnn,
-'al rad raori»m 306'*
SrednM iračni tlak 736 mm
Cas
Stanle baro-
2
£   .       metra   e 2
Vetrovi
Nebo
vanja
v mm   t_ —
sk. oblač. pol oblač.
14 2pop. 733-8' 6-0 Ip.m svzh ;s „   9. z v. 735 1       1-8 i sr. szah. Jp
15. 7. zj.   732-6     02   sr. jug  del oblač.
Srednja včerajšnja temperatura 19, norm. 9*5   Padavina v 24 urah G'0 mm.
Gostom, Hi dohajajo v Trst,
Sloma Ii Slovenke! Ile zabite Me sv. Cirila in metoda.
bogate izbire po najnižjih cenah dobite v mojem glivnem katalogu s 4000 slikami, ki se na zahtevo vsakemu pošlje zasloni in poštnine prosto. OotU brei loka K 5-80, 6*50,
7-60, 8'40 in više Violinski lok po K —90,110, 1-50, 2'— itd. Brez rizika. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja po povzetju ali če se pošlje denar naprej c in kr. dvorni dobavitelj Jan Konrad, razpoSiljalnica glasbil. Most štev. 2379. (Češko).
Razpošiljanje se je pričelo.
Smreke 30—'220 cm vis. kom. 25—200 vinarjev. VVevmouthov borovec 30—300 cm vis. komad 70-^-300 vin. Beli borovec 30—300 cm visok kom. 70—250 vin. Crni borovec 30—100 cm vis. kom. 70—100. Mecesen 30—300 cm vis. kom. 70—300 vin. Bankov borovec 20—120 cm vis. kom. 50—120 vin. Eksotično (inozemsko) i^ličevje 70 najlepših vrst kom. 1—5 kron. Zbirka 100 kom. tuzemskega in inozemskega igličevja 50—300 cm vis. K 100—, 50 kom. K 55-—, 25 kom. K 30-—. 20 milijonov gozdnih rastlin: Hrasti (Stieleichen) 3—5 1. sadike 1000 kom. K 15—25, večja drevesa 150 do 250 cm vis. 1000 kom. K65—. Dalje: sadno, le-potilno, drevoredno in žalno drevje, pasmena pe-rotnina ie nje jajca za valjenje, lovni in domači fazani in njih jajca za valjenje. Glavni katalog na zahtevo gratis — Grofa Žige Battuyany'a graščinska npr. Osendlak pri Radgoni.
1351
se priporoča
Trst, ulica Carradori št 15,
5 minut oddaljen od južnega kolodvora.
Restavracija
ulica Carradori 18 (vogal ulice Ghega).
krojač prve vrste
Ljubljana, 2092
Dunajsfea cesta !Et. 20
(nasproti kavarno ,Europ i1)
s: se priporoča.
Pozor!
Pozor!
VIKTOR BAJT cvetlični salon
Ljubljana, Šelenburgova ulica 6, tik glavne pošte.
Naznanjam si. občinstvu, da sem začel izdelovati v veliki množini
krasno nagrobne
suhe vence
v vsaki  obliki  in velikosti,
pod tvornlftklmi conami.
Pri večjih odjemih primeren popust in se take pošiljatve na deželo odpravijo poitnlno prosto.
S svežimi venci, šopki, kakor sploh vsem vezanjem v mojo stroko spada-jočih predmetov se bom potrudil, v vsakem oziru kar najbolje postreči!
Mojim nizkim cenam se mora vsakdo Hoditi I
Za obilo naročanje se vljudno priporoča z odličnim spoštovanjem
1350 Viktor Bajt.
Brzolavi: Viktor Bajt, LJubljana.
1
v večjem trgu z letnim prometom od 70—80 tisoč kron, 80 takoj Odda.
Pogoji zelo ugodni — Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda«.
1353
Vsakovrstne toalete ln angleški kostumi
se izdelujejo
v domskem modnem salonu
Josipa tat. Kongresni Kg štev. 6.
(kajžo)z malo vrta, blizu farne cerkve in želez, postaje, kupnina do 2000 kron. Vzamem tudi trajno v najem. Dopisi pod: Josip Eant9 Ljubljana, poštno ležeče. 3346
71 let star, v mešani trgovini izučen, dobro izvežbana zanesljiva prva moč zmožen slovenskega, nemškega in laškega jezika želi premeniti službo s 1. junijem. Ponudbe naj se blagovolijo poslati na upravništvo »Slov. Napoda« pod „22 let/1352tf.
(Hrvaško) zdravilo protin, revmatlzem isblas.
Prospekte   in pojasnila daje zastonj ravnateljstvo.
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1. maja do 1. oktobra.
Postaja doleniske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, ki daje v?ak dan čez 30C00 litov radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgiji (trganiu), ženskim boleznim in arugim. Velika kopališča, posebne in močvirne kcpelii Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. I/borne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezi/ačno kopališka uprava« 1178
mi \\
Ravnateljstvo: Duinaj L, Aspernplatz I
se priporoča za sklepanje zavarovanj za življenje, rente, doto, za zavarovanja za čas vojaške službe po najugodnejših pogojih t°r najnižjih cenah.
Zavarovana glavnic koncem leta 1912 400 milijonov kron. — Rezerve koncem leta 1912116 milijonov kron. Gener. zastopstvo za Štajersko in Kranjsko v Gradcu I., Schmiedgasse 40, kjer strogo roelni, delavni sotrudniki vsak čas dobe dobre službe
Nadzornik za Kranjsko:
Ljubljana, Hrvatski trg štev. 4»
Specialiteta tvrtke frafelli BraaC3> P*n
je vsled svojih silno diototskib in odlično želode c :: krepečib lastnosti >:
Glavno razpečevalisče: Sig. Winter, Dunaj, III. Ungarg. 20.
Št 445.
1344
Ponudbeni razglas.
Razpisuje se oddaja zgradbe cestnih prog:
dolgih skupno 5203 m in proračunjenih na okroglo 28.950 K.
V svrho oddaje teh cestnih zgradb vršila se bo javna ponudbena obravnava
dne 3. maja 1.1. ol 11
v
i pisarni v Starem trgu pri Rakeku.
Pri c. kr. krajnem komisarju za agrarske operacije na Notranjskem vložiti se morejo do 1* maja t. 1. v pisarni aa Turjaškem trgu it. 3, II. nastr. ter 2. in 3. maja t. 1. do 11. ure dopoldne v občinski pisarni V StaTOm trgu tudi pismene, vsa dela posameznih ali vseh prog zapopa-dajoče ponudbe, izražene v odstotkih eno:n;h cen proračuna ali pa s pavšalno svoto.
Pismene ponudbe, kolekovane s kolekom za 1 K, dopo.slati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzet je gradbe ceste: Dane-Podcerkev-Nadlesle Nadlesk-Pudob, Nadlesk-Stari trg in Žerovnica-Grahovo«.
Ponudbi mora biti dodejana izrecna izjava, da pozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Vsaki ponudbi je dodati vadij 5% stavbnih stroškov v gotovini ali v pupilarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni.
Agrarska komisija si izrecno pridržuje pravico izbrati ponudnika na glede na višino ponuđene cene oziroma, če se vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno obravnavo.
Načrti, proračuni in stavbni pogoji so na ogled pri c kr. krajnem; komisarju za agrarske operacije.
Ljubljana, dne 14. aprila 1913.
Lnkan 1. r.,
c. kr, krajni komisar za agrarske operacije na Notranjskem.
sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se 12 vplačili.
■ •
mm
------------"
vzaiemno zavarovalna banka v Pragi« Bezarvni fondi E 58,461.432*0 — Izplasaae odakodaiao in kapltaUfo S 123,257.695-7? Po velikosti drugi vzajemna zavarovalnica naše države a vseskozi slovansko-narodno opravo.
■ Vm pojasnil« tirnim    ————— —
Generalne madvi 11Mi SSLfiKS^M v ussposzi eliti M ti
Zavaruje poslopja in premičnine pron požarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in najkuiantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje,
Pozor! Sprejema tudi zavarovanja proli viomskl tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte!
U1
15
RY
I1
1
42
3U
89
Katare, zaslizenje itd. z ničemer hitreje in boljše ne odpravite kakor če pridno pijete in grgrate TolstovrSko dijetetično kislo vodo.
Ponehale Hodo vse kritike o CoisMki slitini«* Kadilci!
ako jo sedaj poskusite, ko se je posrečilo vrelec moderno urediti, da nele ne uhaja ogljikova kislina, temveč se je našel in spojil nov, močno ogljikovokisli piitok. Sedaj lahko tekmuje Tolstovrška slatina z vsemi najboljšim kislimi vodami, ker čvrsto muzira in ima zelo rezek okus Naročit« in prepričajte a«. Zaboj s 25 steklenicami velja 1« 5 kron. Raz( ošiija se v »/a /, */2 / in tfj / steklenicah. Prazne steklenice vseh voda se sprejmejo po najnižji ceni v polnitev. Plakati, analize zdravniških izvedencev in ceniki zastonj in franko. — Tolstovriko naročajo odlični zdravniki ka se in svoje bolnike ter za cele bolnišnice, ker je sedaj res najboljša zdravilna in namizna ■       = osvežujoča mineralna voda. Odlikovana na dveh higieničnih razstavah. — Dal tistega dobička gre ¥ narodne uane     — Naroča se pri podjetju Tolstovrske slatine, posta OaštanJ, Sorouko. •
Modna trgovina
v Ljubljani Stritarjeva uSica št. 7.
Solidno blago. Nizke cene Vzorci poštnine prosto
Konfekcija
oo
za dame in dekli©e5
bluze, modno blago, sukno, platno, garniture, preproge, šerpe, ruto, pleS.
Učenk
se sprejme v trgovino z ms!. Magom.
Ivan Slavlnec, Šmartno pri Litiji.
I3i:
Proda se radi slabih cestnih razmer
motor 4 HP
s priklopnim vozom K 250*— i203
Josip Moli ml). Trbovlje is. 1.
troivski Uri
19. let star, zmožen slov. in nen,šk-eqa jezika s trgovsko nadaljevalno <olo, želi takoj ali pozneje v trgovino mtsane stroke ako je mogoče na Kranjskem. Ponudbe pori       M. 2411 pOŠtOO le-
tete, Sv. Jurif ob južni železnici.
DE
• Najnovejše kravate za gospode :
pentlje, samoveznice in vse druge moderne fazone od najcenejše do najfinejše vrste, naramnice, podveze, odeje za potovanje, ščetke za obleka, lase in zobe, milo, parfumenja, palice, dežniki itd., vse v največji izbiri in najboljši kakovosti
v modni in športni trgovini 1227
P. 31IG D1C, Ljubljana, nasproti glavne pošle.
obstoječe iz 4 sob. na leDem prostoru
se odda 1. ma$a. 1323
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
lastnega pridelka nudim po -6 kron hektoliter franko posta:a Roč ^Rozzo). Pošiljam po povzetju, pa ne izpod 100 1.
M\ Greblo, liugla pri Raca (lužo). Istra.
Posojilnica v Kopru (Istra) išče izvežbanega 1321
Nas'op takoj ali vsa, v kratkem. Poboji: Samopravnost (polnoletnost), zanesljivost v računih, vodstvo blagajne z jamstvom. Plača po dosedanji iavežbano-—t    •■,-,     sti prositeljev. "Ziznz^—
Za nakup solidnih m priznano dobro idočih švicarskih
1 ur, zlatnine, srobrnine
se priporoča tvrdka
Ljubljana. Prešernova ulica 1.
31ia,st2a.a, tvornica "ur Strici.
Glavni cenik z žepnim koledarjem se pošilja zastonj.
Najboljša za želodec.
Dober svet za vsakega ki trpina boleznih želodca I
Uporabljaj vsak  dan po jedi lekarnarja Schaumanna
zmožni nemščine se sprejm^io ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Odrski. Ponudbe pori „MERKUR", Crno, fteugasse Hv. 2G. 1197
PriložiflslDi iiakop.1291 Priložnostni nakup.
200 okusnih buteljk dobrega
A. £C A
v 7/10 I. steklenicah elegnni.no opremljenih s slamo in medeno žico, se proila stekl -nics. po K 1*40 ev. tudi v manjših partija>.
XL Ifller, Buuaj X2L, V/asasrcjacse 3}.
Sprejme s«
4- %
■ti
z daljšo prakso samcstojna knjigovccl-kinja in perfektna koresonndentinji. Ponudbe poštni predal žt. 7. £alec*
Spodnje Štajersko. 1349 Spretnega nemško - slovenskega
(■satan MH!))
obeh jezikov v besedi in pisavi popolnoma zmožnega išče za takojšnji nastop tvornica poljedelskih strojev Ponudniki, ki tudi popolnoma obvladajo italijanski jezik, imajo precincE* — Natančne ponudbe z navedbo zab:evane plače, referencami itd. pod šifro „"Aohtige Eraft 3631" na anončno eks-pedicifo Rurioif Mosse, Dunaj !. 7332
eventt saldokontlsta z lepo pisavo
in večletno prakso, obeh jezikov zmož-nnga, sprejme takoj pisarniško podjetje. Laščine zmožni ima;o prednost. — Ponudbe pod šifro ,Dobra moč1 na upravništvo »Slov. Naroda«.
To doma!«* sredstvo se je najboljše izkazalo že v več nego 40 letih pri vseh vrstah leiodćn h bolezni, motenja prebave, zgaganfu, breztežnosti, shujšani u in diabetes in se je 'id zdravnikov zelo Driporočalo. Ponaredbe naj se zavrača in zahteva izrecno Schaumanna želodčno sol a Z 1*50. Razpošiljanje vsaki dan po pošti oa dveh škatljic naprej po edinem udelovatelju
JULIJU
SCZAUMANNU,  lekarnarju, Stockerau  pri Drnaju.
Dobiva se tudi po vseh lekarnah in večjih diogerijah.
Neprimeren učinek.
Ljubij2na,
Marijo Ter. cesta št U : (Kolizej). :
Ljubljana,
Marije Ter. oesta št. II : (Kolizej). :
ni
Zaloga spil
:: ▼ različnih najnovejših slogih.
M Priznano solidno blago H       ter najnjžje cene. M Zajamčeno trpežni izdelki.
različne kakovosti.
3408
Velika izbira
otroških vozičkov,
mM\i\i g, ogleda! iti
moderno nakitene,
oblike, kakor vse peliMm za sncdislke
prodaja najceneje
Ljubljana, Stori trg Zl.
Popravila točna in cena.
ti adi prevelike zaloge blaga 20 °\0 popusta
na vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja. — Postrežba točna in solidna.
Angleško skladišče oblek
'0. ^Bcrnatcvič, JLjulljana, j\iestni trg 5.
Uradniško hranilno društvo v gradcu
JK« as. m mM. z.
g Osebni krediti
5
5
uradnikom, profesorjem, učiteljem, umirovljenim itd. ob najugodnejših pogojih. NiČ predstroškov. Več v razvidih.
Hranilne vloge se obrestujejo dnevno po
Al    od   zneskov  nad mm II   A     od  zneskov   nad mm f I L 1000 kron ob 60- L   L  2000 kron ob 90- 1
[O dnevni odpovedi i |4   |v  dnevni odpovedi i
Obresti se polletno majo v shrambo. —
Jamstvo jadralnih — ________
K 575.000. — Pojasnila daje brezplačno:
Joeip Kosem v Ljubljeni, Krakovski nasip štev. £2,
::   vsak ponedeljek, sredo in petek med Ihd. in 7*4». uro popoldne.
■MSsMMawiaanmm^ ililII il HIPU.....Iillllillllllllllil............lil..............l........II......
...
19
.D
FL
4