ČETRTEK,11.FEBRUAR 2021/ ŠTEVILKA 1385, leto XXVII / poštnina plačana pri pošti 6310 Izola - isola / cena: 1,50 EUR malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM Tel 05 6416 333 /mobi041 684 333 Spoštovani, Tekstila in obutve se ne sme I pomirjati. Hvala za razumevanje Občinam je država cenzuro uzakonila Slovenska medijska scena je na nogah. Direktor Urada vlade za komuniciranje sije vzel pravico odločanja o tem, kateri minister, sekretar ali strokovnjak za karkoli lahko kdaj nastopa v medijih, Na lokalni ravni je takšna cenzura uzakonjena že desetletje. (Mef) Seveda bi težko rekli, da gre v primerih imenovanja uradnikov, ki so zadolženi za odnose z javnostmi, za klasično cenzuro, toda, če s tem obkladajo omenjenega direktorja, potem si tudi mi lahko vzamemo pravico in potarnamo, da nam lokalna oblast omejuje dostop do informacij, ki bi po našem mnenju zanimale javnost. Pa to niti ne bi bilo čisto res, saj ravno brez informacij nismo, pa tudi dekleta, ki so bile na Občini Izola doslej zadolžene za obveščanje oziroma komuniciranje z novinarji, so svoje delo dobro opravljale in skušale odgovarjati na številna vprašanja, ki jih prejemajo od lokalnih in regionalnih medijev. Če bi ocenjevali zgolj njihovo delo, bi jih morali pohvaliti, saj so odgovore pošiljale tudi izven delovnega časa. Toda hudič je skrit nekje drugje. Namreč, če želimo novinarji odgovor na določeno vprašanje v zvezi z delovanjem občinske uprave, moramo vprašanje nasloviti pristojni uradnici za komuniciranje, ta vprašanje posreduje pristojnemu funkcionarju ali vodji urada, ta zadolži nekoga za pisanje odgovora, ki ga potem pošlje uradnici za komuniciranje, ta pa ga pošlje novinarju. Ker grejo vprašanja vsem v verigi (z izjemo novinarja) na živce, saj jim kradejo čas, so odgovori navadno kratki in suhoparni. Toliko da so in da je javnosti zadoščeno. To na nek način kaže na pomanjkanje zaupanja do lastnih funkcionarjev in uradnikov, saj bi novinarji zagotovo več izvedeli, če bi se lahko pogovorili z odgovornimi v prvi osebi in ne preko posrednikov. Zakonodaja je namreč lokalne skupnosti izenačila z gospodarskimi družbami, kjer zelo pazijo na to, kdo bo kaj govoril o nekem podjetju. Toda, Občina menda še ni podjetje in tudi njeni zaposleni so javni delavci, s pristojnostmi in odgovornostmi. To, kar jim je bilo zaukazano je neke vrste cenzura, pa naj se sliši še tako pregrešno ali pa se celo imenuje katalog informacij javnega značaja. Prav neverjetno, kako se je strah pred obveščenostjo javnosti zavlekel med naše oblastnike. Zamislili so si celo funkcijo, oziroma zadolženega strokovnjaka, ki občini pove, katero informacijo lahko posreduje javnosti in katero ne. Mislim, da nek pravnik s Štajerske odloča o tem ali izolski občinski svetniki lahko dobijo na vpogled magnetogram seje izolskega OS. Globalna mreža urednikov, voditeljev medijev in vodilnih novinarjev za svobodo tiska IPI je v sporočilu za javnost že pozvala Urad vlade za komuniciranje, naj zagotovi, da bodo novinarji iz vseh medijev dobili primerno priložnost za postavljanje vprašanj ministrom na spletnih vladnih tiskovnih konferencah. Neglobalna mreža novinarjev, ki spremljamo delovanje lokalnih skupnosti pa kaj takega nimamo komu sporočiti. Mi smo se tovrstne cenzure že navadili. Rednih tiskovnih konferenc na katerih bi lahko koga od pristojnih uradnikov kaj vprašali pa že dolgo ni več. Zakaj pa bi bile? Lokalna oblast jih ne potrebuje, razen, ko se mora kaj pohvaliti, vse več urednikom pa ustreza, da namesto člankov objavljajo piarovska sporočila. Hitreje je in brez napak. 0INTES4 SANE40IO BANK m/mitoii/m: NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si Praga v Ljubljani, žaba je kuhana Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, daje vsak vikend "doma" v Izoli, a vendarle. Zoran Odičje upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico, Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja. Metelkova ob Kulturnem praznku Gl & f*8 Vhodi v stavbe so zaklenjeni, da nihče z ulice ne more nikamor. Mora biti in ostati na odprtem. Na vsakem vogalu so patrulje, štirje, od zob do nohtov na nogah. oboroženi uniformiranci in oficir. Zamaskirani. Ustavljajo, popisujejo, pretepajo, nadirajo. Na ulicah in trgih tanki in vozila za odvoz prijetih sprehajalcev, ki so sprehajali hišne ljubljenčke. To sem videl in doživel, pa tudi preživel v Pragi, takrat Češkoslovaški sovjetski socialistični republiki, v letu vojaške intervencije stalinistično brežnjevske koalicije držav Varšavskega pakta. Ker sem se skrival in družil s študenti praške univerze, me niso nikoli vprašali po imenu, ampak sem bil »pan Jugoslavc«. Kazali so mi svoje študentske skripte in učbenike, v katerih je, petnajst let po Stalinovi smrti, bila na prvi strani natisnjena zahvala tovarišu Stalinu, od katerega se pridno učijo, za njegov znanstveni prispevek anatomiji, ekonomiji, ali vsem drugem, do tega kako preživeti brez toaletnega papirja in uporabljati časopise, v katerih pišejo drugače od zapovedanega. Zaradi jugoslovenske herezije in zahtev Čehov, ki so želeli, da bi Češka postala druga Jugoslavija, je bil odgovor vojaško policijska podreditev cele države. Zaradi »rušenja socializma in enotnosti mednarodnega delavskega gibanja«. To je bil argument za ubijanja, teror in diktaturo. Podobno je bilo tudi v ZDA v obdobju od začetka hladne vojne do leta 1962, ko je deloval Komite za pro-tiameriško dejavnost senatorja Josepha McCarthyija. Pred katerim so (brez sojenja in obrambe) na zaporne kazni, ali na prepoved objavljanja svojih del, bili obsojeni največji igralci, scenaristi, bodite pozorni, samo umetniki, pisatelji, zaradi, citiram dobesedno, kar je povedal J.Parnell Thomas, prvi predsednik Komiteja za protiameriško dejavnost: »Komunizem ni oddaljena grožnja. Njegovi najnevarnejši predstavniki so tukaj in nadzirajo filmska platna. Moramo jih spoznati za sovražnike.« Brez novinarjev, seveda, ni šlo. V Moskvi je to bila Pravda, v Pragi Rude pravo, ki so podprli in zahtevali intervencijo, v ZDA je bila najbolj glasna Hed-da Hopper, domoljubna novinarka (ki je pred tem vodila trač rubrike) in je dobila lastni TV studio. Citiram njeno kolumno, ki jo je napisala ob stavki filmskih delavcev: »Pozdrav iz prestolnice filma, kjer vedno sije sonce. Ali pač? Vidite te slavne obraze? Dan-ny Kaye, Humphrey Bogart, njegova lepa žena Lauren Bacall. Vsi podpirajo tehnične ekipe, ki zahtevajo višje plače. Stavke so hitro postale nasilne. Bile so namreč načrt nevarnih skrajnežev. To je Edvvard G. Robinson, to je scenarist Dalton Trumbo. Mnogi stavkajoči in podporniki so vpisani v komunistično stranko. Kdo se skriva za protesti? To bodo ugotovili naši vodje. J.Parnell Thomas in njegov odbor za protiameriško dejavnost. Cilj komunistov je svetovna prevlada. To je zarota za uničenje demokratskih vrednot in rušenje te države.« Pa sem bil prepričan, da kaj takega ni možno v moji državi. Pa je možno. Možno je, da zakrinkani in od zob do nohtov na nogah oboroženi policisti popisujejo sprehajalce, da brez potrebe razbijajo po vhodih, da pretepajo in zapirajo in kaznujejo ne, da bi kdorkoli naredil nekaj nezakonitega ali z zakonom in ustavo prepovedanega, kot se je zgodilo pred nekaj dnevi na Metelkovi in kar se ponavlja vsakič, ko peš, s kolesom ali v avtu prideš pred hram demokracije. Temu pravimo policijska država. Država v kateri se domoljubni novinarji za-lagajo in igrajo z resnico svojih gospodarjev ali gospodarja, ki je istočasno predsednik vlade, minister za zdravstvo, za visoko šolstvo, za pravosodje in epidemiologijo. Za nabavo zaščitnih sredstev za pandemijo in orožja za denar. Tako kot je bil tovariš Koba strokovanjak za anatomijo in vse ostalo. Ki ima svojo strankarsko policijo, vojsko, statistiko, kulturo. Medicino in znanost nasploh. Nacionalistično in rasistično. Stalinistično in trumpovsko-ameriško. Fevda-listično, ko pogledaš in poslušaš kako so govorili na proslavi kulturnega praznika. Podaniško in poslušniško. Žaba je skuhana in servirana v taverni. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Prihaja oranžna revolucija Sedemdnevno povprečje novih primerov na državnem nivoju nasje .pahnilo" v oranžno fazo, v kateri nismo bili od oktobra lani. Kaj to v resnici pomeni pa bomo izvedeli v naslednjih dneh. Ugotovitev tedna Bo tudi za poletno kopanje v morju potreben hiter antigen-ski test, kot je to za smučarijo? In kaj to pomeni za plažo na Svetilniku, ki uradno sploh plaža ni? V torek je bilo v državi ob 5061 PCR testih potrjenih 880 okužb. Odstotek pozitivnih na PCR test je torej 17%, kar je. glede na zadnje obdobje, spodbudna številka. Opravljenih je bilo tudi 39.443 hitrih antigenskih testov. med katerimi je bilo 559 pozitivnih. Skupno je torej potrjenih 1439 okužb. V državi je po uradnih podatkih 14.000 aktivnih primerov, število hospitaliziranih pa je prvič po treh mesecih padlo pod 900, natančneje 864. Intenzivno zdravljenje potrebuje 159 ljudi. Če gledamo sedemdnevno povprečje, smo na nivoju države prvič od oktobra, ko so v večini regij zaprli gostilne, spet v oranžni fazi. V času, ko smo uredništvo že zaključili, je Vlada še vedno zasedala, tako da lahko o sprejetih ukrepih samo ugibamo, a če je verjetni korenskemu semaforju, bi se morali z naslednjim tednom sprostiti še preostali razredi osnovnih šol, kot tudi zadnji letniki srednjih. Odprle naj bi se tudi nekatere druge servisne storitve in trgovine, čeprav nam ni dano vedeti katere, omogočilo pa /Tl Slovenija Korenski semafor TBili smo črni, nato rdečil I potem spet črni in zdaj oran-' [ žni. Kdaj se bomo o tem lahko j kpogovarjali ob kavi? Če je/ verjeti semaforju, niti ta-1 krat, ko bomo že zeleni... Slovenija Rdeča sprostijo se vrtci in Sole 1. triada po programu C. nujne laboratorijske vaje za Študente, muzeji, knjižnice, galerije, brezkontaktne Športne aktivnosti na prostem, individualna vadba in vadba družin, avtomehanične in podobne servisne dejavnosti, smučiSča. nekatere trgovine -ob upoštevanju navodil NI3Z (sproičanje po regijah) Oranžna sprostijo se preostali razredi osnovne Sole In zaključni letniki srednje Sole po programu C. na fakultetah izpiti in seminarji do 10 ljudi, odprtje nekaterih ostalih servisnih dejavnosti, trgovin, zbiranje do 10 oseb. -ob upoštevanju navodil N DZ, odprava prepovedi prehoda občinskih meja (sproičanje po regijah) sprostijo sc ostali razredi srednjih Sol. odprava omejitev pouk na fakultetah, odprtje dijaSklh v celi državi. in študentskih domov za vse, veljajo splošni higienski ukrepi odprtje preostalih servisnih dejavnosti. ter prepoved barov odprava prepovedi gibanja In diskotek- v nočnem času v celi državi (opcijsko: možno tudi po regijah) •število okužb predstavlja 7-dnevno povprečje bi se ponovno prosto prehajanje občinskih meja. Tako v teoriji. Kako je v Izoli? Stanje se tudi v regiji naglo izboljšuje in nas z 38 novimi primeri na 100.000 prebivalcev (glede na 7 dnevno povprečje) spet postavlja med regije, ki kažejo boljšo epidemiološko sliko sliko. Tudi v Izoli se število aktivnih primerov vztrajno niža in čeprav je bilo v torek kar 10 novih primerov, je skupno število le teh v naglem vpadu. Trenutno je aktivnih primerov v občini 117, kar predstavlja 0,7% prebivalcev. AM Zahvala Doma upokojencev Izola Neuradno se bomo spet lahko testirali Neuradno smo izvedeli, da naj bi se lahko v Izoli ob četrtkih začela redna testiranja s hitrimi antigenskimi testi. To je ob tistih, ki jih vsakodnevno opravljajo v Zdravstvenem domu. O tem, če to drži in še kakšno informacijo več, pa bomo izvedeli v prihodnjih dneh. Obvestilo članom Društva invalidov Izola Obveščamo vas, da je naš teden zdravja v Zrečah še vedno aktualen in se ga bomo udeležili takoj, ko bodo odprli naravna zdravilišča. O datumu odhoda bomo vse prijavljene obvestili. Naše društvo je spet odprto in vas vabimo, da poravnate članarino za leto 2021. Delovni čas je v ponedeljek in petek od 8:00 do 10:00, v sredo pa od 15:00 do 17:00. Obveščamo vas tudi, da bodo paketi za socialno šibkejše razdeljeni naslednji teden. V upanju, da se kmalu vidimo Predsednik Dl Izola Franc Poropat Vsem, ki v tem težkem času mislite na nas, se vam lepo zahvaljujemo za vse donacije, darila, voščila, pozitivne lepe misli in dejanja! Zahvalo pošiljamo: Študentom Fakultete za zdravje, OŠ Koper za voščilnice našim stanovalcem, OŠ Livade za pisma stanovalcem, Centru za korekcijo govora in sluha- Portorož, Katarini Sokolovski, Maji Ferme in poslovnim partnerjem ((Vina Koper, la popsi, Dar Koper, Konfeterija Danev, Slaščičarna Klasika, Gostilna Caprese, Čokohram- Bohinj.Svet dišav, Spletična.si, Frizerski salon Gaga, Ekološka kmetija Bern, Samantha Bordeaux, Barboleto Slovenija) za podarjene pakete našim delavcem v Pacugu (rdeča cona). Pa še: Izolskim harmonikašem za popestritev težkih in sivih dni, prostovoljcem Rdečega križa za nesebično pomoč pri izvedbi dela v našem domu, vsem domskim prostovoljcem za hrabro podporo in pomoč, vsem svojcem za spodbudo in razumevanje v tej težki situaciji, učencem OŠ Diego de Castro za elekronske voščilnice stanovalcem, OŠ Vojke Šmuc Izola, Komunali Izola in Petrolu za donacije, radiu Capris za predobre obroke za delavce. Rdečemu križu Izola za različne pozornosti in pomoči. Občini Piran, Marjetki Popovski za podarjen cd, Leonu in Hermanu Bučar za prisrčen nastop. Zahvala gre tudi vsem posameznikom, ki ste s trdno voljo in z lepimi mislimi spomnili na nas. Vsem pošiljamo en velik objem in en velik hvala! Želimo vam mirno in zdravo leto 2021! 3 Agraria skozi KM 0 Akronim projekta: A-KMO Namen projekta je vzpostavitev In izvedba sodelovanja proizvajalcev sadja in zelenjave in posrednika KZ Agraria Koper, ki izvaja odkup in prodajo na lokalnem trgu. Projekt bo pripomogel k medsebojnemu horizontalnemu In vertikalnemu povezovanju kmetijskih pridelovalcev In sodelovanju z ostalimi členi kratkih živilskih verig. Projekt bo zagotavljal, da se bosta lokalno pridelano sadje in zelenjava prodajala in porabila na lokalnem nivoju, kar proizvodom omogoča ohranitev nekaterih bistvenih značilnosti, kot je na primer svežina. Doseženi cilji projekta v letih 2019, 2020, 2021: - zaposlitev ene nove osebe, - izvedba usposabljanj za kmete, ki so partnerji v projektu, - vrednost odkupa pri posameznem članu projekta je znašala več kot 5.000 Eur, - promocija projekta na 40-ih javnih dogodkih v upravičenem območju projekta, - vodilni partnerje dosegel več kot 600.000 Eur prodaje proizvodov partnerjev projekta na lokalnem trgu, v času trajanja projekta. ^PROGRAM RAZVOJA PODEŽELJA Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja-- Evropa investira v podeželje Veliko pomislekov na skupno upravo Občinski svetniki in svetnice so se v četrtek sestali na seji občinskega sveta, na kateri so poslušali poslovni načrt javnega podjetja Komunala, odločali pa so tudi o ustanovitvi skupne, medobčinske uprave, Izjava tedna - ki ni naša Zdravko, marsikaj smo ti oprostili, marsikaj smo ti odpustili. A to, da si šel brez nas v gostilno, ti pač ne moremo. Miha Šalehar - Val 202 13. redna seja Občine Izola seje začela s strategijo razvoja Mestne knjižnice Izola 2021-2025. Strateški načrt javnega zavoda obsega programske usmeritve in predviden obseg programa, opredelitev investicij ter podlage za kadrovski načrt. Nato so svetniki in svetnice podali soglasje k porabi presežka prihodkov nad odhodki preteklih let Javnega zavoda Glasbena šola Koper. Ravnatelj GŠ Koper je občinam ustanoviteljicam podal vlogo za odobritev izrabe 55.791 evrov sredstev za pokrivanje izplačila stroškov, nastalih v povezavi s pet let staro sodbo Višjega delovnega sodišča v Ljubljani. Sledilo je obravnavanje Poslovnega načrta javnega podjetja Komunala Izola za leto 2021, ki predvideva 9,35 milijona evrov prihodkov in 9,3 milijona evrov odhodkov. V načrtu je, med drugim, direktor Denis Bele povedal, da načrtujejo nadaljnji dvig deleža ločeno zbranih odpadkov na 60 odstotkov. V načrtih je tudi ureditev štirih novih ekoloških zabojnikov, projektno pa bodo pristopili k izvedbi zaklepanja ekoloških otokov v Livadah in k ureditvi dostopa z identifikacijsko kartico za uporabnike. Neprofitna stanovanja bodo nekoliko bolj profitna V dolgi razpravi, ki je sledila, so se svetniki dotaknili več tem. Dušan Ambrož (Izolani) je pouda- ril, da vsako sodobno mesto mora imeti javne sanitarije, ki so skozi skoraj celotno obdobje omejitvenih ukrepov zaprte. “Pa naj stane kolikor stane”, je še dodal Dušan Ambrož. Nataša Čerin (Izola prihodnosti) je povedala, da si turistično mesto zasluži, da so table napisane tudi v angleškem, in ne samo v slovenskem in italijanskem jeziku. Dario Madžarevič (Izola 2030) je poudaril, da bi Komunala morala izkoristiti tržno nišo upravniških storitev v večstanovanjskih objektih, povedal pa je tudi, da se ne strinja z dvigom najemnin neprofitnih stanovanj: “V poročilu ste navedli da bi v letošnjem letu dvignili najemnine neprofitnih stanovanj za 30 odstotkov. S tem se ne bi strinjal. Koprska regija ima največjo porast brezposelnosti in to so hudi časi, za katere upamo le, da se bodo kmalu končali. Poleg tega je naša regija odvisna od turizma in to bi predstavljal udarec po žepu, ki ga ljudje čutijo. ” Na to je direktor Komunale Denis Bele povedal, da so na področju nepremičnin oblikovali projektno skupino, s katero želijo razvijati storitev, in ki bi bila bolj prijazna do občanov in bolj učinkovita. Zaveda se, pravi, da takšen predlog „na papirju deluje brutalen", a da Komunala mesečno za nekaj več kot 200 stanovanj pridobi vsega 30.000 eur najemnin, ta teoretični dvig pa bi pomenil 2.000 do 3.000 eur na mesec več. “Gre za modernizacijo stanovanjskega fonda, ki je dokaj star in zaradi tega podcenjen. Povprečna najemnina neprofitnega stanovanja je nekaj čez dva evra na kvadratni meter, kar je pod slovenskim povprečjem. Lahko vztrajamo z nizkimi najemninami, ki vodijo v postopno propadanje, ali pa dejansko ta fond začnemo obnavljati in ga ustrezno vrednotiti. ” V razmišljanju je direktorja podprl tudi svetnik Levice Leonid Danilovič, ki se sicer zaveda, da to morda ni pravo leto za dvig najemnin, a da je tudi sam pred petnajstimi leti živel v neprofitnem stanovanju in te cene se od takrat niso dvignile. “Seveda z občutkom, a nekaj bo treba narediti, za to, da bi tudi kaj obnavljali, ne pa samo prodajali. ” Kanalizacijo čakajo petnajst let Dario Madžarevič je še povedal, da se ne strinja s postavitvijo prostora za druženje ob avtomatu na parkirišču na Tomažičevi, saj s tem ustvarjajo, predvsem v tem času, nelojalno konkurenco do najemnikov okoliških lokalov, ki so sicer v lasti Občine Izola. Marko Treskavica (Izola 2030) je vprašal, glede na to, da bodo omogočili projekt priklopa nekaterih objektov v Polju na kanalizacijsko omrežje, še vedno niso zgradili kanalizacijskega sistema na Belvederju in Dobravi, saj je bilo tem stanovalcev to obljubljeno še v času županovanja Brede Pečan. Direktor Denis Bele na to odgovarja, da so za obširnejšo obnovo kanalizacijskega omrežja v občini potrebna sredstva, ki so omejena. Župan Danilo Markočič pa je povedal, da pri primopredaji ni dobil informacije o tem, kaj je bilo stanovalcem v Dobravi obljubljeno. Kako preprečiti prometni kaos? Valdi Morato (SD) je vprašal, kaj bi lahko naredili, da bi preprečili obiskovalcem, da s pomočjo GPS-ov iščejo krajšnice in parkirne prostore po starem mestnem jedru. Rešitev ni dvig parkirnine, saj je velik pritisk na ostala parkirišča po mestu. Pozivam vas, da pravočasno pripravite načrt, kako bi se tej situaciji izognili, da se ne bi ponovil prometni kaos v Izoli iz leta 2020. ” Na to je župan repliciral, da o tem tečejo že resne aktivnosti, od razpisa za dodatne redarje, ki je že objavljen na spletni strani občine, do sistema označevanja parkirnih mest. “Ob tem bi poudaril, da sem se srečal s predsednikom Turistične zveze Slovenije in sem mu zelo jasno povedal, da je Izola je prijazno in gostoljublno mesto, ampak s sprejetjem strategije razvoja turizma, smo si turizem zastavili nekoliko drugače od množičnega turizma. ” Svetniki in svetnice so poslovni načrt Komunale sprejeli z 19 glasovi za in dvema proti. Korak k podzemnim zabojnikom Občinski svet je odobril tudi predlog soglasja k zadolževanju podjetja, s katerim je v načrtu najem finančnega leasinga za nakup delovnih vozil v skupni vrednosti 320.000 evrov brez DDV, in sicer tovornega vozila s prekucnikom ter dvigalom in tovornega vozila za zbiranje ter odvoz odpadkov z dvigalom, ki bo omogočalo praznjenje podzemnih zabojnikov. Občinski svet je po skrajšanem postopku sprejel spremenjen in dopolnjen Odlok o koncesiji za opravljanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave odpadkov v občini Izola. Javno podjetje Komunala Izola je namreč predlagalo spremembo odloka o koncesiji in koncesijske pogodbe tako, da bosta v njej zajeta tudi obdelava in odlaganje kosovnih odpadkov. Kot je razložil vodja urada za gospodarske javne službe in promet Tomaž Umek, predvideni koncesionar razpolaga s kapacitetami za sprejem odpadkov, cena pa je že določena in se za občino ter posledično občane ne spreminja. Na ta način bo poleg obdelave in odlaganja mešanih komunalnih odpadkov zagotovljena tudi dolgoročna, cenovno ustrezna in vzdržna storitev obdelave in odlaganja kosovnih odpadkov. Občinski svet tudi uradno v 21. stoletju V drugi obravnavi je bil sprejet spremenjen in dopolnjen Poslovnik Občinskega sveta Občine Izola, v katerega so vnesene spremembe, ki se nanašajo na obliko in način izvedbe seje občinskega sveta, še posebej v izrednih razmerah. Gre za možnost, da se seje občinskega sveta izvajajo tudi preko video konference, in ne le dopisno, kot je to bilo do sedaj. Povod za spremembo je bila izredna dopisna seja pred skoraj enim letom, ki je bila kljub težki situaciji z epidemijo „težka“ kar 13 točk dnevnega reda, med katerimi so bile tudi prodaje in zamenjave zemljišč. Sprememba poslovnika pa se nanaša tudi na pojmovanje predstavnikov italijanske narodne skupnosti. Nadaljevalo se je z ukinitvami in dodelitvami javnega dobra, ter zdaj že tradicionalne prodaje nepremičnin oziroma delov nepremičnin v lasti Občine Izola. Teh točk je bilo na tokratni seji osem. Kot so sporočili iz kabineta župana, so na pobudo uporabnikov zemljišč potrdili prodajo posameznih parcel na območju starega mestnega jedra, katerih ocenjena vrednost ne presega 20.000 evrov brez davka. Veliko pomislekov o skupni občinski upravi Svetniki in svetnice so poslušali razlago Predloga o ustanovitvi skupne občinske uprave , ki bi se imenovala Medobčinska uprava Istre. Gašper Čehovin (Izolani) je sicer pozdravil ukrep, vseeno pa svetoval več previdnosti. „Skrbi nas, da se predstavitev začne s stroškovno optimizacijo, zanima pa nas tudi, če pričakujejo ob tem tudi dvig kakovosti storitev. Še pomembnejše pa se mi zdi vprašanje, komu bo skupna občinska uprava odgovarjala?" Kot je povedal Čehovin, je namreč v predlogu zapisano, da skupna občinska uprava odgovarja le županu in ne občinskemu svetu, ki določa le višino proračuna, kar pa se mu zdi premalo. „1)idi v primeru lekarn nam direktorica predstavi poslovni načrt in srčno upam, da bo tudi v tem primeru tako, da se odpre na občinskem svetu debata in da smo seznanjeni s podrobnostmi, sicer ne bi imeli več nobenega pregleda nad pomembnim dogajanjem v naši občini. “ Gašper Čehovin je povedal tudi, da listo Izolani skrbijo lokacijske preveritve, saj so pravno zavezujoče. Zanimalo ga je tudi, če je v izračunu že všteta državna pomoč. Jmate kakšno informacijo, koliko časa bo država s subvencijami podpirala takšno organizacijo? Ali izračunan prihranek že vključuje državno pomoč in kaj se zgodi, ko te državne pomoči ne bo več. Bi to pomenilo, da bomo plačali bistveno več, kot teh 550.000 eur? Ker je povsem realno pričakovati, da bo v določenem trenutku državna pomoč poniknila in bomo na koncu s stroški na istem, če ne celo na slabšem. “ V.d. direktorja občinske uprave Vesna Rebec odgovarja, da z „out-sourcanjem" lokacijskih preverb ne bo nič drugače, kot je bilo do sedaj, saj bodo imeli vsi, ki bodo to izvajali, licence. „Rada pa bi povedala, da smo v poročilu predvsem poudarili, da si želimo večje strokovnosti, z izmenjavo izkušenj in izobraževanji. Ne more pa povedati, koliko časa bo država podpirala financiranje skupne občinske uprave. Romina Kralj (SD) je opozorila na to, da bo imela medobčinska uprava več nalog, kot jih ima sedanja, lokalna, zato je težko primerjati stroške ene in druge, medtem ko je njen strankarski kolega Aleksej Skok povedal, da še ni povsem prepričan o zamisli združevanja. „Sam koncept in sama zasnova skupnih občinskih uprav je bila zamišljena že pred desetletji v primeru zelo majhnih občin, ki si ne morejo privoščiti ali organizacijsko ne zmorejo imeti niti enega redarja. V našem primeru pa gre za velike občine, ki imajo že zelo močno razvito uradniško strukturo, in če morda kdo razmišlja, da bomo na ta način šli nasproti regijam in na ta način pokazali, da smo močnejši in združeni mislim, da bi to lahko počeli tudi brez skupne občinske uprave." Aleksej Skok je še povedal, da se sam ne bi preveč zanašal, da bi financiranje države še dolgo trajalo. ..Povedali ste, samo še 11 občin v Sloveniji nima skupne občinske uprave, med temi so tudi štiri obalne. In ko bo država čez nekaj let ugotovila, da smo že vsi združeni, bodo to financiranje vsaj zmanjšali, če že ne odpovedali. “ Dušan Ambrož, z liste Izolani, pa je opozoril, da se z ustanovitvijo skupne občinske uprave odpovedujemo delu naše suverenosti. Predlog je šel v 30 dnevno obravnavo. Občinski svet je potrdil še predlog sklepa o imenovanju treh predstavnikov Občine Izola v Svet Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola, ki so: Dario Madžarevič, Katja Flego in Julijan Peruzin. Na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so svetnice in svetniki imenovali tudi predstavnico lokalne skupnosti v Svet Javnega zavoda Dom upokojencev Izola. To je Katico Gužič, sicer svetnica v vrstah stranke DeSus. Imenovali pa so tudi predstavnika lokalne skupnosti s Svet srednje šole Izola, Leonida Daniloviča, predstavnika Občine Izola v Svet javnega zavoda Krajinski park Strunjan, mag. Roberta Turka, ter nadomestnega člana Statutarno-prav-ne komisije Občinskega sveta Občine Izola, Miha Vičiča. ur Boj proti morju bo še dolg (in drag) Tudi v teh dneh ARSO opozarja na plimovanje in poplavljanje nižjih delov naše obale. Boj s plimovanjem morja bo še dolg, in verjetno tudi zelo drag, a z gradnjo zadrževalnikov si Občina nadeja, da vsaj hudourniki ne bodo več poplavljali, kot je to bilo pred štirimi leti, Na seji Občinskega sveta je direktor Komunale Denis Bele predstavil težave s poplavljanjem v starem mestnem jedru. Nedolgo nazaj smo se o tej temi pogovarjali z vodjo Urada za gospodarske dejavnosti, investicije in komunalni razvoj Občine Izola, Tomažem Ume-kom. kije po izobrazbi hidrolog. Morje še nikoli ni toliko poplavljalo, kot se to dogaja zadnja leta. Vsaj enkrat mesečno se zlije na pločnik pred Bariero in okoli mandrača, prav tako pogosto pa nas ARSO obarva v oranžno ali rdeče. Še najbolj pa se spominjamo tako imenovanih stoletnih voda 22. oktobra 2017, ko se je nad izolskim amfiteatrom odtrgal oblak in se z vso silo odkotalil po pobočju do morja, vmes pa poplavil del Jagodja, Livade in staro mestno jedro. Kaj nam je storiti? Več je načinov, kako bi se težave lotili in subvencioniranje Občine Izola pri nabavi protipoplavnih pregrad za najbolj ogrožena stanovanja je le en (prepotreben) korak v to smer. O tem, kakšne možnosti sploh imamo kot mesto, da se borimo z morjem in vodo, smo se pogovarjali s Tomažem Umekom, z Občine Izola. - Je sploh mogoče razmišljati o rešitvi proti poplavam v bližnji prihodnosti? - Projektne rešitve se bomo morali kmalu lotiti, je pa res, da prave rešitve verjetno ne bodo poceni. Ne predstavljam si, da bi jih lahko rešili brez pomoči države, ki pa se zaveda, da je zaradi klimatskih sprememb treba nekaj ukreniti. Težave se sicer lahko lotimo po sistemu gašenja požara, postopno, kar pa se navadno ne izkaže kot dobra rešitev, saj ne rešujemo celovite situacije. Ob tem pa imamo v Izoli še dodaten izziv zaradi starega mestnega jedra. Namreč, pri še nepozidanih območjih lahko zahtevamo, da uredijo sistem zadrževanja voda, netlakovane površine, torej brez asfaltiranja zaradi manjšega odtoka, ponikanje in podobno. A v starem mestnem jedru, kjer imamo že zdaj strnjeno pozidavo, ne moremo veliko ukreniti. - Je ureditev nekaterih ulic starega mestnega jedra pred tridesetimi leti kaj pomagala? - Kjer je kanalizacija ločena ne bo treba posegati, bo pa treba posegati tam, od koder ta ista kanalizacija priteka, saj od tam naprej nimamo ločenega odvajanja in v tem trenutku ta kanalizacija konča v istem kanalu. Ko pa se bo ta zadeva kontinuirano nadaljevala, bo problem delno rešen. A na žalost, kar se tiče dvigovanja morske gladine zaradi plimovanja, kot posledica podnebnih sprememb, brez nekih črpališč ne bomo uspešni. Na sončnem nabrežju smo že naredili preizkus v to smer, ampak imamo problem zaradi vdora morske vode iz podtalnice. Tukaj bo potreben razmislek, kako preprečiti podtalno delovanje morja. - Izola je zelo porozna - Točno tako. Rešitve zagotovo so, ampak kako jih z razpoložljivimi sredstvi in razpoložljivimi pogoji izvesti, je drugo. Ne smemo namreč pozabiti na to, da imamo tukaj tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine, pa Zavod za varstvo narave in pogoje, ki jih postavlja Direkcija za vode. V vsakem primeru govorimo o znatnih stroških. Parcialno rešujemo z dvigom nabrežja v sklopu gradnje drugega dela Rribiške infrastrukture. Sončno nabrežje smo dvignili pred desetimi leti, zdaj bomo pa še njegovo nadaljevanje . Seveda ne gre za popolno rešitev, saj če bi želeli preprečiti poplavljanje z morja, bi morali postavljati visoke zidne bariere ob obali. Voda bo še vedno občasno poplavljala pri mandraču, se pa ta fronta, ta prva bojna črta bojevanja z morjem, znatno skrajša in si lahko veliko več pomagamo z vodnimi baražami. Potrebno pa bo delati na ozaveščanju ljudi in na samozaščiti. Imamo primer Benetk, kjer vsako leto plavajo, a so ljudje na to pripravljeni s tesnili na vratih in verjetno so morali tudi hiše zatesniti, javne površine pa so opremljene s pontoni - Imate analizo stanje v starem mestnem jedru? - V sklopu gradnje ribiške infra-strutkture je bila narejena analiza, ki ugotavlja, da posegi, ki bodo izvedeni, ne bodo poslabšali stanja. A tako temeljite študije, kot je bila narejena za območje Livad in amfiteatra zaradi predvidene gradnje zadrževalnikov, še nimamo. In ta analiza je pokazala, da je gradnja zadrževalnikov nujno potrebna, kot tudi kažejo dogodki v zadnjih štirih letih. Pretočna sposobnost strug hudournikov Rikorvo, Morer in Meha-notehnika ni dovolj velika, in zaradi tega pride ob intenzivnih padavinah do poplav, kot se je pokazalo leta 2017 v Livadah. Analiza je tudi ugotovila, da tam nimamo ustreznega sistema odvodnje meteornih voda, ampak le mešan kanalizacijski sistem. Pri taki intenziteti padavin, kot se pojavlja v zadnjih letih, to pač ni dovolj. Morali bomo resno razmisliti kaj narediti. Tukaj se kažejo morda nekatere necelovite rešitve iz preteklosti, ki pa jih nerad kritiziram, saj so se takrat spopadali s takratno situacijo. V osemdesetih letih so takoimenovani hudournik Vodovodne ulice, ki je tekel skozi Livade do območja marine, preusmerili v strugo Ri-korva. Zdaj mu pravimo Rikorvo 2 in se priključuje na Rikorvo pri Južni cesti, med Livadami in Jagodjem. Leta 2017 sta bili strugi obeh hudournikov prepolni in na točki, kjer se združujeta, preprosto ni zdržalo in se je vsa voda razlila po Livadah, tako da je na Kajuhovi in Bazoviški nastal pravi vodotok. - Lahko pri tem pomagajo zadrževalniki? - Seveda. Zadrževalniki delujejo tako, da skozi spustijo le takšen pretok, kot ga struga v nadaljevanju prenese. To pomeni, da se ob velikih padavinah zadrževalniki počasi polnijo, v naslednjih 12 do 18 ur pa praznijo toliko, kolikor jim struga dovoli. - Kdaj predvidevate zaključek gradnje? - Projekt smo prijavili in računamo na sredstva iz programa za razvoj regij. Načelno odobritev Ministrstva za okolje in prostor imamo, moramo pa še finalizi-rati prijavo in naša želja je, da bi do konca drugega leta zaključili z gradnjo vseh zadrževalnikov. AM Kaj sploh so stoletne vode? Zadnja leta vsi govorijo o stoletnih vodah, petdesetletnih poplavah in tako naprej. A kaj to pravzaprav pomeni? In kako imamo lahko stoletne poplave vsakih nekaj let? V resnici gre za matematičen, oziroma statističen izraz. Stoletne poplave niso največje poplave v zadnjih stotih letih, ampak možnost, kako pogosto se te lahko pojavijo. In možnost, da imamo stoletne poplave v določenem letu je 1 %. V nekdanji italijanski priljubljeni satirični oddaji Mai dire gol, so nekoč povedali, da je profesor statistike človek, ki ko gre na letalo vzame s sabo bombo, saj je statistično dokazano, da več kot ene na letalu ne more biti. In tako nekako delujejo tudi naše stoletne vode. Statistično se lahko zgodijo enkrat na sto let, v praksi pa jih imamo lahko tudi večkrat na leto. Klimatske spremembe so se očitno lotile, med drugim, tudi statistike hidrologov. Bomo še hodili spat s kurami? Občina Izola že vrsto let nima veljavnega odloka o redu in miru, saj smo se ravnali po zakonu, kar pa je povzročalo tudi nekatere težave, saj določena področja niso bila dovolj jasno opredeljena, druga pa preveč rigorozna za turistični kraj kot je Izola poleti. Predvsem zaradi nekaterih pripomb povezanih z ohranjanjem reda in miru v času turistične sezone, so na Občini Izola pripravili osnutek Odloka o javnem redu in miru, ki naj bi uredil nekatere specifike turističnega kraja, vendar pa se ni dotaknil zelo pomembnega področja, to je določanje nočnega in dnevnega časa. Zakon o varstvu javnega reda in miru, ki je nad občinskim odlokom namreč v 8. členu določa, da se kaznuje tisti, ki na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom in pri tem ne gre za nujne vzdrževalne posege. Ko je noč še vedno dan Povsem jasno je, da je takšno določilo v času poletne turistične sezone za turistični kraj kot je Izola, povsem neživljenjsko. Dejstvo je namreč, da se takrat šele začenja nočiti in so zahteve po popolnem miru in tišini v tistem času zelo neracionalne. Seveda bi določilo, da se nočni čas v Občini Izola v glavni turistični sezoni premakne za dve uri bil v nasprotju z zakonom, zato bi bilo treba predlagati spremembo oziroma dopolnilo zakona, toda očitno ni pripravljenosti za kaj takega. Na Ministrstvu za notranje zadeve pojasnjujejo, da lahko spremembo ali dopolnitev zakona predlagajo Vlada Republike Slovenije, vsak poslanec. Državni svet ali najmanj pet tisoč volivcev. Zakonov seveda ni mogoče enostavno spreminjati glede na vsak posamičen primer. Zato je za njihovo spremembo potreben širši družbeni konsenz, ki ga hkrati narekujejo (družbeno) stvarno utemeljeni razlogi. Podaljšanje dnevnega časa do 24.00 v času poletne turistične sezone je gotovo družbeno utemeljen razlog. Žal ni znano, da bi kateri od izolskih poslancev predlagal takšno spremembo zakona, čeprav turistični delavci in organizatorji prireditev že leta opozarjajo na nelogičnost, da imamo po zakonu noč, ko je zunaj še vedno dan. (Med ostalim) je prepovedano - Prenočevati na tržnicah, plažah, parkih, avtobusnih postajah, v zapuščenih vozilih, v prostorih objektov, ki temu niso namenjeni in drugih za to neprimernih prostorih, - Prosjačiti pred hišami, stanovanji in na javnih krajih, vznemirjati ali nadlegovati ljudi z zbiranjem podatkov, izjav ali na vsiljiv način prodajati artikle, razen, ko je to izrecno dovoljeno ali določeno, - zadrževanje na območju pokopališč z namenom družiti se, se zabavati, kaditi, počivati, uživati hrano in pijačo, - urinirati ali opravljati veliko potrebo na ulicah, cestah, pločnikih, parkiriščih, igriščih, rekreacijskih poteh ali drugih javnih površinah, namenjenih sprostitvi ter rekreaciji občanov ali igri otrok, Kopalke in burke Osnutek Odloka o javnem redu in miru prinaša tudi prepovedi: - gibati se v starem mestnem jedru v kopalkah, brez oblačil ali dela oblačil nad pasom ali pod njim, - nositi oblačila in pokrivala, ki delno ali v celoti zakrivajo obraz, v javnih poslopjih, na javnih površinah in v javnem prevozu, razen ko je to določeno z zakonom, odloki vlade ali občinskim odlokom, Pripravljalci odloka so očitno upoštevali številne pripombe občanov in občinskih svetnikov glede neprimernega sprehajanja po mestu v kopalkah, kako je določilo o zakrivanju obraza usklajeno z zakonodajo, bo treba še izvedeti. Prepovedano je tudi - hraniti živali ali jim nastavljati hrano na javnih površinah, - kopati se in ribariti na območju, kjer to ni dovoljeno oziroma se lastniku s tem povzroča škodo z uničevanjem priobalnega pasu, - postaviti ali pritrditi preproge ali predpražnike na javno površino, razen za protokolarne namene ali za prireditve, ki jih organizira občina ali če je tako določeno v predhodnem soglasju občine, - voziti vse vrste koles in motornih koles, električnih skirojev, rolk in podobnih prevoznih sredstev po površinah namenjenih pešcem. Ulični umetniki - Spontane ulične nastope se sme izvajati med 9. in 21. uro, vendar ne več kot dve uri na istem mestu. Uporaba opreme za ozvočenje in osvetljevanje, priključene na električni vir ali na generatorski vir, ni dovoljena. Dovoljeno je le ozvočenje za akustične instrumente in vokal, ki deluje s pomočjo baterijskega napajanja in ne presega 30 W glasbene moči. - Dovoljenje za izvajanje spontanih uličnih nastopov izvajalcem na podlagi podane vloge predhodno izda Občina, vendar ne več kot za tri nestrnjene dni v zaporedju sedmih dni. Ogorki in trganje cvetja - Prepovedano je metati, puščati ali odlagati cigaretne ogorke, človeške in živalske iztrebke, izbljuvke ter injekcijske igle in brizgalke na javne površine, - trgati in uničevati cvetje na zelenicah, cvetličnih koritih in gredah, uničiti ali poškodovati drevje in okrasne rastline v parkih in javnih nasadih, - puščati motorna vozila z delujočimi motorji več kot 3 minute v bližini vzgojno-varstvenih zavodov (vrtci, šole), v stanovanjskih naseljih in v njihovi bližini, - montirati hladilne, grelne, svetlobne in druge naprave na drevesa na javnih površinah, na fasade objektov in na druge objekte s statusom naravne ali kulturne dediščine, brez ustreznih dovoljenj. - Treba je - urejati in vzdrževati izložbe lokalov, ki morajo biti v nočnem času primerno osvetljene, - urediti in vzdrževati opuščene hiše in druge objekte ter njihovo okolico, - Neuporabnih in neregistriranih motornih vozil, njihovih delov in tudi drugih predmetov, ki ovirajo ali motijo okolico, ni dovoljeno puščati na javnih površinah. Živali - Prepovedano je pustiti brez ustreznega nadzorstva žival, ki utegne ogrožati varnost ljudi, premoženja in drugih živali. - Lastnik, skrbnik oziroma vodnik živali je dolžan počistiti njihove iztrebke. V ta namen je dolžan imeti s seboj ustrezni čistilni pribor za pobiranje iztrebkov in vrečko za pobiranje iztrebkov ter oboje ob pozivu pokazati pristojnemu organu. - Na vseh javnih površinah je prepovedano odlagati hrano oziroma hraniti prostoživeče ali zapuščene živali (npr. golobe, pse, mačke in podobno). Povzetek osnutka Odloka o javnem redu in miru bodo občinski svetniki obravnavali v kratkem. Dekleta izgubila fantje s Mdom KRKA - TRGO ABC Izola 23:19 [14:12] TRGO ABC Izola: Vujmilovič, (5), Hodžič, Krese (obe po 4), Treven, Čokelc (obe po 2), L. Berzelak, Na-darevič (obe po 1), Lukič, Šalkovič, Strajnar (V), Madžarevič, Stojičič, Mujanovič, Šurla-Toth, L. Štritof, A. Berzelak, Peharc, Cepič (V), Moči-bob. Trener: Borut Hren. Precej izenačen prvi del, v katerem so v 13. minuti Izolanke vodile dva gola (4:6), se je z enako razliko končal v korist domačink. Po odmoru je sledilo obdobje Krke, ki je do sredine drugega dela prednost še podvojila (18:14). Do konca so bile Novomeščanke pri zaključevanju napadov nekoliko bolj uspešnejše kot Izolanke in so zanesljivo ohranile točke doma. Izola je osma (7 točk) in je ta vikend prosta. V naslednjem krogu jo čaka gostovanje v Žalcu. Stavimo na naše Minuli vikend je v 15. krogu NLB lige našim fantom prinesel še tretjo odpoved tekme letos. Uvodno srečanje drugega dela prvenstva z Ljubljano je bilo namreč zaradi obolelosti naše ekipe odpovedano. Tako se je število zaostalih tekem Izole povišalo na tri. Za Izolo je bil v zadnjem krogu pomemben dvoboj Krke in Škofje Loke, ki je pripadel slednji. Škofjeločane je zmaga dvignila na lestvici, s čimer so pod seboj pustili Izolo (13. mesto) in Krko (14. mesto, obe po 5 točk). Sicer pa je bilo vse do petka upati, da virus, ki je fantom ponagajal že med pripravami, ne bo tako obsežno napadel moštva. Vendar je bilo število obolelih in povratnikov po Covidu 19 v ekipi tolikšno, da je bilo treba tekmo z Ljubljančani odpovedati. Velja omeniti, da se je v ekipo iz Slovana med Izolane vrnil nekdanji reprezentant Matjaž Brumen, ki se je tudi srečal z zdravstvenimi težavami. In če ob prestavitvi dvoboja pogledamo še drugo plat medalje: morda je za Izolane tak razplet z Ljubljano ugodnejši, kot če bi pomembno tekmo z neposrednimi tekmeci za obstoj odigrali z obolelo in zaradi poškodb oslabljeno ekipo. Z Ljubljano so jeseni remizirali v gosteh. Zdaj spričo pomanjkanja točk za Izolo proti igralcem iz prestolnice pride v poštev le zmaga in za to mora biti ekipa kompletna in kar-seda pri močeh. V soboto čaka naše rokometaše na Kodeljevem tekma s Slovanom. Stanje v ekipi Izole se k sreči popravlja a še ni optimalno in upati je, da bolezen fantom ni vzela preveč moči. Tenerj Fredi Radojkovič bo spet ugibal, koga poslati na parket, a verjamemo, da bo spopad z Ljubljančani dodaten izziv za naše borce, ki so že večkrat pokazali, iz kakšnega testa smo Primorci. VPIS V 1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2021/2022 ISCRIZIONE ALLA PRIMA CLASSE PER L'ANNO SCOLASTICO 2021/2022 Osnovne šole v občini Izola obveščajo vse starše otrok, rojenih od 1.1. 2015 do 31. 12. 2015, da bo vpis v 1. razred zaradi epidemioloških razmer in z namenom preprečevanja okužb, potekal na daljavo. Po pošti boste prejeli vsa navodila in dokumente za vpis v šolo. Organiziran bo tudi spletni roditeljski sestanek. Podpisane dokumente dostavite v škatlo pri šoli ali po pošti. Datumi vpisa so: Le tre scuole elementari di Isola avvisano tutti i genitori dei barabini nati dal 1/1/2015 al 31/12/2015 che le iscrizioni alla prima classe si svolgeranno a distanza data la corrente situazione epidemiologica. Per posta riceverete tutte le indicazioni e la documentazione necessaria. Le date per le iscrizioni sono le seguenti: OŠ LIVADE IZOLA cb PO/LU TO/MA 15. 2. 2021 16. 2. 2021 OŠ VOJKE ŠMUC IZOLA cb PO/LU 15. 2. 2021 in PŠ KORTE TO/MA 16. 2. 2021 SE DANTE ALIGHIERI PO/LU TO/MA 15. 2. 2021 16. 2. 2021 Starši morajo otroka primarno vpisati v svojem šolskem okolišu. Obveščamo vas, da je občinski svet občine Izola v letu 2010 sprejel spremembo 9.čl. Odloka o ustanovitvi javnega zavoda OŠ Livade Izola in OŠ Vojke Šmuc Izola, po katerem imata obe slovenski Šoli skupni šolski okoliš, ki obsega naslednje ulice: Ul. Istrskega odreda, Kajuhova ul,, Partizanska ul.. Prešernova cesta, Veluščkova ul.. Ul. OF, Ul. M. Klcvc, Ul, F. Marušiča in Jagodje od št. 11-17,23, 23a, 23b. Glede na analizo demografskih podatkov sta šoti skupaj z občino sprejeli sklep, da sc za šolsko leto 2021/2022 otroci iz skupnega okoliša vpisujejo na OŠ VOJKE ŠMUC. Starši, ki želite vpisati otroka na šolo iz drugega šolskega okoliša, na željeno šolo oddate vlogo najkasneje v 14 dneh po izteku roka za vpis. Na OŠ DANTE A LIG HI ERI sc vpisujejo učenci iz obeh šolskih okolišev. Per i seri vere i propri (igli fuori dal distretto scolastico i genitori devono iserivere il proprio figlio nclla scuola del proprio distretto c inoltrarc la riehiesta presso la scuola in cui intendono iscrivcrlo. Alla SE DANTE AL1GH1ERI vengono Iscritti barabini provenienti da entrambi i distretti. Za dodatne informacije lahko pokličete: Per informazioni aggiuntivc potete chiamare: OŠ LIVADE: 662 55 76 OŠ VOJKE ŠMUC: 662 11 52 ali 031 714 165 SE DANTE AL1GHIERI: 662 52 40 Kdo bi Podbelveder spremenil v glamping Dolina pod Belvederjem, ki na eni strani meji na Simonov zaliv, na drugi pa na krajinski park Strunjan je od nekdaj deležna poželjivih pogledov različnih investitorjev, ki bi radi zasedli to zeleno oazo slovenske obale, Tokrat namesto hotela načrtujejo glamping, Izolski župan je za danes sklical tematski sestanek s predstavniki svetniških skupin, na katerem jim bo predstavil idejne zasnove projekta imenovanega Belvederske terase. Gre za idejo, ki jo že nekaj časa spremljamo predvsem ob predstavitvah zamisli Javnega zavoda za pospeševanje podjetništva v Občini Izola. Za tem lepim imenom Belvederske terase pa se skriva zelo preprosta ideja o postavitvi glampinga na meji s krajinskim parkom Strunjan, torej v zadnji nepozidani, zeleni obmorski dolini v izolski občini pa tudi na celotni slovenski obali. Kaj je glamping? Glamping je besedna skovanka iz besed 'glamourous' (luksuzno, glamurozno, op. a.) in 'camping' (kampiranje, op. a.). Glamping je torej luksuzno kampiranje, namenjeno tistim ljudem, ki radi kampirajo, a v šotoru pogrešajo prvine sodobnega sveta, kot je mehka postelja, tuš, internet, klima ali celo jakuzi. Glamping je kampiranje v arhitekturno dodelanih hiškah, ki so nekatere narejene tudi kot hiše na drevesih, spet druge so zanimive brunarice, tretje pa spominjajo na večji leseni šotor, v katerem se skriva udobna postelja Cene glampinga v Sloveniji so različne, gibljejo pa se nekje med 35€ in 260€ na noč. Cene so seveda različne od enega glampinga do drugega, v Sloveniji pa jih imamo kar nekaj, vendar so zaenkrat vsi na kontinentu. Občutljiv poseg v prostor Območje pod Belvederjem je nekoč že bilo deležno poskusov, da bi tja umestili hotelski kompleks, izdelan je bil celo prostorski dokument, ki naj bi to omogočil, vendar je zamisel padla v vodo zaradi jasnega in glasnega odpora predvsem mladih Izolank in Izo-lanov. Ti so takrat v nekaj dneh zbrali skoraj 1000 podpisov proti načrtovani pozidavi tega zadnjega kotička dokaj neokrnjene narave ob naši obali. Ideja o glampingu seveda ni nič drugega kot pozidava z mehkejšimi sredstvi, saj je jasno, da luksuza, ki ga glamping že po definiciji omogoča, ni mogoče mešati z javno uporabo prostora. Kdo je zainteresiran za takšno turistično desti-nacijo še ni čisto jasno. Zagotovo to ni Občina niti njen javni zavod pač pa investitorji, ki si zadnje čase kar redno podajajo kljuke občinske hiše. Zaenkrat še brez velikih uspehov, toda, vprašanje je do kdaj. D.M. Stopnice iz marmorja že stojijo [Do prvega padca) Kašlerje dobil slikanico Rdeča nit mednarodnega projekta KAŠTELIR so ostanki štirih ka-štelirjev, dveh v Sloveniji in dveh na Hrvaškem. Oživljen Kaštelir pri Kortah in nova botanična pot po izolskem zaledju bosta ponudila popestritev turistične ponudbe izolskega podeželja. Glavni namen projekta je aktivno ohranjanje dediščine gradišč, in sicer z njihovim ovrednotenjem, zaščito, oživitvijo in promocijo. S projektom želijo predstaviti tudi tedanji način življenja - preko tradicionalne uporabe avtohtonih rastlin ter gojenja starih rastlinskih sort (botanika in etnobotanika). Dediščina bo predstavljena na sodoben način z usmerjevalnimi informacijskimi tablami, 3D prikazi ter mobilno aplikacijo. Partnerji projekta Kaštelir za ponedeljek pripravljajo novinarsko konferenco ki bo posvečena predstavitvi projektnega dosežka, slikanice Sveti meč pravice avtorice Tine Rožac. Bogato ilustrirana slikanica na zanimiv način predstavi življenje skupnosti na gradiščih v prazgodovinskem času. Dostopna je v štirih jezikih - slovenščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini. Novinarsko konferenco bo vodil prof. dr. Darko Darovec., Lahko pa jo boste tudi drugi zainteresirani spremljali na https://www.gotomeet .me/EusairStakeholderPlatformlO/press-conference.v ponedeljek, 15. februarja 2021, ob 11. uri. Davorin Marc, ustvarjalec brez kompromisov Večkrat nagrajevan pa doma še vedno premalo poznan izolski filmar, Davorin Marc, te dni razstavlja svoje fotograme v galeriji Plač Izolanov, Njegovo ustvarjanje je razdeljeno na dve obdobji: tisto s kamero super - 8 in novo, digitalno obdobje, Spremenila seje tehnika, vztrajanje pri eksperimentu pa ostaja, Davorin Marc je sicer oblikovalec, a seje v kulturno krajino Slovenije in Jugoslavije zapisal kot eden najpomembnejših avtorjev eksperimentalnega filma. V letih od 1976 do 1987 je ustvaril približno 150 kratkih filmov, ki jih je večinoma posnel s kultno in zelo priročno 8-milimetrsko filmsko kamero. V tisto obdobje sodi tudi nagrada Mala Pula za kratki film na filmskem festivalu v Pulju. Tudi on je začel ob Koniju Steinbacherju, spoznaval eksperiment ob nekdanjih Škucovcih, pa Tonetu Račkem, Branku Štrboji in Zorku Škvoru, bil drugačen, skupaj z OM produkcijo in Francijem Slakom, potem pa se v začetku 90-tih naenkrat ustvarjalno izblen-dal v neznano. Iz ustvarjalne teme ga je desetletji kasneje zvabil Jurij Meden, ki je kuriral slovenski del razstave v Moderni galeriji z naslovom VSE TO JE FILM! - Eksperimentalni film v Jugoslaviji 1951-1991, kjer je ta ustvarjalno izstopajoči izolski umetnik, na splošno presenečenje, dal vedeti, da ga je digitalna doba spet zvabila za kamero. Sledila so gostovanja po najpomembnejših festivalih eksperimentalnega filma po vsem svetu, od Beograda do New Torka in danes mnogi filmarji in filmofili vedo, kdo je Davorin Marc, nekoč radoveden in ustvarjalno radoživ mladenič, danes zrel in uveljavljen ustvarjalec, ki še vedno živi prav tam. Davorin Marc je še eden tistih izolskih in istrskih umetnikov, ki jih bolj poznajo v Beogradu in Ljubljani kot doma. Ampak to v Izoli itak ni nič novega. - Poznamo te kot filmarja in oblikovalca, a v teh dneh imaš fotografsko razstavo v Plaču Izolanov, ki pa je še kako povezana s filmom. Imenuje se Foto-gram-i. - Tako je. Gre za razstavo fotogra-mov iz serije 24 filmov, večinoma posnetih v zadnjem obdobju. - Kako se kot avtor filma odločiš, kateri je tisti najbolj reprezentativen fotogram, ki ga bo predstavljal? - V bistvu se ne moreš. Gre za približek, saj je fotogramov res veliko in načeloma so, oziroma morajo biti vsi dobri. Nekaj jih izbereš naključno in se odločiš za tistega, ki ti je najbolj všeč. A, kot pravim, načeloma so vsi dobri. - Naključni so morda fotogrami, ne pa njihovo število. Teh je 24, kar bi v filmskem svetu pomenilo ena sekunda. - Ja, gre za filmsko sekundo. Število fotogramov v video sekundi je lahko različno, tudi do 60, a filmska sekunda je od vedno ..dolga" 24 fotogramov. Dolgo nazaj so se odločili za ta kompromis, predvsem za to, da bi varčevali s filmskim trakom, ki je od vedno zelo drag. Zaradi tega smo mi nekoč z 8 mm kamero snemali tudi z 18 fotogrami na sekundo. Razlika je bila opazna, čeprav je danes, ko vidim slabše, morda ne bi zaznal (smeh). - Tvoj film Paura in citta' (1181 dni pozneje ali vonj po podganah), ki si ga posnel na 8 mm trak, so v Slovenski Kinoteki pred nekaj leti restavrirali in pretvorili v 35mm format. - Tako je in oba, ob mojem gostovanju na festivalu v Grčiji, na povabilo kuratorja Vassilya Bouri-casa , ko sem po dolgih letih spet posnel film na super 8 formatu in ga, prvič v življenju tudi sam razvil, predstavljata nekakšen preskok v mojem delovanju. To je bilo leta 2013. Dolga leta sem se namreč spogledoval z digitalno montažo, a preprosto nisem našel programa, ki bi se mi zdel do- volj preprost in istočasno dovolj zmogljiv, da bi me prepričal. Potem pa sem ravno v času 1000. številke Mandrača, preko programa, s katerim sem izdelal spletno stran za tednik, prišel do programa za video montažo, ki je bil ravno v akciji (smeh). Bil je dovolj logično narejen in intuitiven, da sem ga zelo na hitro začel uporabljati, saj me enoletno učenje z neko komplicirano aplikacijo ni zanimalo. Dovolil mi je narediti to, kar sem želel in to je bilo zame dovolj. - Ko začneš snemati film imaš že izdelano zamisel ali se prepustiš improvizaciji? - V osnovi že vem kaj bo prišlo ven oziroma kaj bi moralo priti ven, v montaži pa so potem samo še finese. - Pa je bolj pomemben kader ali montaža oziroma kaj ti vzame največ časa? - Rad bi rekel, da montaža, a v resnici je to renderiranje končnega izdelka, ko iz programa za video montažo posnameš končno video datoteko. Ta postopek mi je pred časom, dokler nisem posodobil računalnika, vzel tudi po 35 ur. In ko se zaključi, si film ogledaš in ugotoviš, da bi neko malenkost spremenil (smeh). Danes mi ta postopek vzame kakšne pol ure, kar je še vedno veliko, a če primerjam, kako je bilo prej, ni omembe vredno. - Od vedno si blizu eksperimentiranju s filmom, zdaj pa pripravljaš projekt, pri katerem sta povezana platno in mobilni telefon. - Gre za projekt, ki morda niti ni izključno filmski in zaradi tega se festivali še niso odločili, da bi ga preizkusili. Deluje pa tako, da se na platnu najprej prikaže QR koda, ki jo gledalec skenira. Nato se skoraj istočasno začne projekcija skoraj istega filma na platnu in na mobilnem telefonu. V bistvu se malenkost razlikujeta tako v sliki, kot v zvoku. A ne more se zgoditi, da bi vsi gledalci istočasno zagnali film na telefonu, zato ima vsak nek minimalni zamik. Nastane kar zanimiva kombinacija slike, zvoka, tako iz telefonov, kot iz platna. - Omenil si festivale. Kako je s tem v času covida? - Festivali so, a preselili so se na splet. Nekateri imajo naprimer eno ali dve projekciji v živo za omejeno število gledalcev, ostalo pa je na spletu. A s tem, da morajo gledalci prav tako kupiti karto in število le-teh je omejeno na velikost dvorane, v kateri bi v normalnih pogojih bila projekcija. En takšen primer je festival Kas-seler Dokfest v Nemčiji, na katerem sem tudi nastopil z enim filmom. - Ko snemaš film, razmišljaš kdaj o tem, kako ga bodo gledalci sprejeli? - Ne, nikoli. Res nikoli ne iščem kompromisov in zgodilo se je že, da je bil kakšen moj film všeč le programskemu vodji festivala in nikomur drugemu v dvorani. A dejstvo je, da filmi, ki jih ustvarjam, so namenjeni, lahko bi rekli, ne ravno širokemu razponu gledalcev. - Jih imaš pa veliko. - Ja, kar veliko. Mnogi od teh tudi še niso bili nikjer prikazani, drugi so videli že več projekcij. - Kako pa se odločiš, kateri je tisti film, ki bo odpotoval, naprimer, na festival na Slovaško? - Grem po občutku. Je pa hudič pri teh festivalih, ko je film občinstvu všeč, in je tam prisoten organizator kakšnega drugega festivala, bi si ta želel doma prikazati točno ta film, ki si je ravno ogledal. Ampak tega sem že prikazal in jaz bi raje poslal kakšnega drugega. Moji filmi se mi zdijo vsi dobri in absolutno stojim za njimi, in drugače tudi ne more biti. A zaradi takšnega načina dela se hitro lahko zgodi, da film, ki je mogoče še boljši, ostane doma. Idealno bi bilo, da bi prikazali oba, a to, na žalost, pač ne gre. AM Zgodbe iz Kristinine Pravljicarije Čeprav so časi kulturi vse prej kot naklonjeni pa je treba priznati, da ustvarjalnosti ni zmanjkalo in tako smo izpod peresa domačega avtorja ali avtorice v zadnjih nekaj mesecih dobili kar nekaj zanimivih leposlovnih in strokovnih del, Dogodivščine iz Pravljičerije so izšle pred par dnevi, Povod za ta zapis je bilo sporočilo Kristine Menih: Danes mineva 6 let, odkar se je naša pitbulka Di-xie preselila v brezčasnost ... A me še vedno navdihuje pri pisanju. In ker naključij ni, me je prav danes poštar razveselil s paketom Planinske založbe. Nove dogodivščine v Pravljičariji. Moj 12. knjižni otrok! In drugi z imenitnimi ilustracijami samosvojega Jerneja Mynta doma in v tujini večkrat nagrajenega ilustratorja, ki s Kristino Menih sodeluje že več let. Dobro desetletje smo vedeli, da je dopisnica mariborskega Večera, potem pa se je odločila za poklicno literarno pot kot samostojna kulturna delavka. Danes je seznam njenih objavljenih del spoštovanja vreden, saj sega od otroških zgodb do motivacijskih in ekoloških knjig in do pravih romanov. Stalnica njenega dela pa je sodelovanje s Planinskim vestnikom v katerem že vrsto let objavlja kratke zgodbe, ki so pred leti izšle v prvi knjigi z naslovom Pravljičarija pod Triglavom, pred dnevi pa je izšla že druga knjiga z novimi dogodivščinami knjižnih junakov, ki živijo tam v zadnji dolini pod Triglavom. - Kaj ni nenavadno to, da avtorica iz Izole svoje zgodbe umešča v planinski svet? Od rojstva sem Izolanka in ljubim svoj kraj. Tu živim in ustvarjam, odkar sem živa. Obožujem neizmerno prostranost morja. A želim videti tudi z višine, zato potrebujem gore. Prav v tišini prvobitne planinske narave zadnja 4 leta nastajajo moje planinske zgodbe za otroke. To pa zato, ker so se stkale vezi ustvarjalnega sodelovanja s Planinskim vestnikom, kjer sem začela objavljati te zgodbe, ki jih imenitno ilustrira prodorni Jernej Mynt. Očitno so postale tako priljubljene med bralci, da so se pri Planinski zvezi odločili za izdajo v knjigi. Nastala je Pravljičarija pod Triglavom. Razprodana že po nekaj mesecih je doživela ponatis. Zdaj je v knjižni izdaji izšel še 2. del zgodb. Sicer pa pišem tudi obmorske in druge zgodbe. Nekaj sem jih posnela na zgoščenki Riba, Raca, Rak in Škratek Kvadratek za kar se zahvaljujem tonskemu mojstru Mitji Jazbecu. Izoli pa sem posvetila slikanico z domačo legendo, Skrivnostna bela golobica, ki je posneta tudi na zgoščenki Riba, Raca, Rak. Krasno bi bilo, če bi jo slišal vsak izolski malček, da bi vedel, kako lepo zgodbo o miru so ustvarili naši predniki že pred več stoletji! Tudi na ta način se oblikuje in ohranja pripadnost skupnosti, našemu mestu in materi Zemlji. Ne morem mimo vprašanja: Kje je ta dežela Pravljičarija? - Pravljičarija je čarna dežela v zadnji dolini pod Triglavom, v kateri prijateljujejo vile, škrati, Krivopete in gozdne živali. Z njimi se je nekaj časa družila tudi moja prijazna mestna pitbulka Dixie, ki je tjakaj zahajala skoraj vsak konec tedna. V nadaljevanju priljubljenih zgodb Pravljičarije pod Triglavom, se jim zdaj pridružuje pestra druščina novih podgorskih junakov, ki v neokrnjeni gorski naravi na svojstven način uživajo življenje pod svobodnim soncem. - Tvoje psičke, ki je bila junakinja prve knjige ni več na tem svetu in tudi v novi knjigi je ni. - „Le kaj si o vsem tem misli Dtcie na drugi strani mavricel« sem se spraševala ob zadnjem branju, preden sem gradivo predala urednici Mateji. Danes mi družbo dela palček v vrtu, nekaj radovednih škratov, kukajočih z lesenih podob, in veter, ki napoveduje burno nevihtno noč v planinah. Sledil ji bo nov dan, morebiti že s soncem obsijan, z njim pa neštete sveže možnosti in priložnosti za zajemanje življenja z veliko leseno planinsko žlico, kar od srca privoščim vsem ljubiteljem gora, planinskih prigod in pravlji- čnih dogodivščin. - Redno službo si zamenjala za ne-sigurno delo samostojnega kulturnega delavca. Ti je bilo kdaj žal? - V delovni knjižici imam vpisani le 2 leti "redne službe pri delodajalcu", vsa ostala leta sem delovala v statusu samostojne kulturne ustvarjalke. Še vedno vztrajam in bom do upokojitve. To je način življenja, ki mi je bil najbrž položen že v zibelko. Nikoli mi ni bilo žal, da sem svobodna. - -Ti nisi le pisateljica, si tudi pripovedovalka zgodb, vsega tega zdaj ni. Kako shajaš v teh korenskih časih? - Lani sem uspela izpeljati le dva nastopa. Zelo pogrešam stik s poslušalci. A se ne pritožujem. Pravzaprav sem končno lahko od srca hvaležna naši državi, da prejemam temeljni dohodek. Prvič čutim, da domovina ni pozabila na nas. Sicer pa še vedno pišem zgodbe in snujem nove projekte. - Kje lahko bralci Mandrača naročijo katero od tvojih knjig ali zgoščenk? - Lahko mi pišejo na e- naslov: kri-stina.menih@t-2.si Bibliografija Kristine Menih 1. Nove dogodivščine v Pravljičariji, 2021, Planinska založba Slovenije 2. Pravljičarija pod Triglavom, 2018, ponatis 2019, PZS 3. Lešnikova torta usodnih vezi, roman, 2016, založba Meander 4. Riba, raca, rak. Pravljične zgodbe na zgoščenki, 2014, samozaložba 5. Golobica in Rex - istrske zgodbe in pričevanja, 2013, založba Libris 6. Skrivnostna Bela golobica, 2013, Založba Ajda 7. Škratek Kvadratek in druge zgodbe, zgoščenka, 2013, samozaložba 8. Koprčani, 2011, založba Mediteranum V sodelovanju z Renato Srebat pa: 10. Putovanje u tišinu, 2003, založba Ostvarenje 11. Igrajmo se ekologijo, 1996, založba Domus 12. Potovanje v tišino, 1996, založba DZS 13. Sprostitve, 1994, založba Domus 14. Na krilih domišljije,1993, Zavod RS za šolstvo in šport 15. Prebujena trata,1993, Zavod RS za šolstvo in šport 16. Rekris - V deželi sprostitve (avdiokaseta), 1993 ZI IVI A V IZOLI facebook.com/kulturnicenter.izola Četrtek, 11. februar 2021, ob 18.00 Otvoritev razstave Tub3, Lik, MorjG Petek, 12. februar 2021, ob 20.00 stand-up Žan Papič Sobota, 13. februar 2021. ob 20.00 Koncert Boštjan Velkavrh & BV Acoustic Orchestra Nedelja, 14. februar 2021, ob 20.00 Nedeljske večernice ob osmih z Mefom gostja Bil bi Torek, 16. februar 2021, ob 20.00 Filmska vzgoja Gosta: Petra Gajžler in Rok Govednik Sreda, 17. februar 2021, ob 20.00 Pogovori ob sredah Gost Športajte z nami gostja Alenka Šarkanj Četrtek, 18. februar 2021, ob 20.00 Dobra zgodba Gost Souvenir Sivke, Fina Izolana, Cvetličarna Mimi Petek, 19. februar 2021, ob 20.00 In concert Kantavtorji: Mef, Kreslin, Predin, Kovačič Sobota, 20. februar 2021, ob 20.00 Koncert Elvis Jackson Nedelja, 21. februar 2021, ob 17.00 Predstava za otroke SlTietiŠČni Škrat Gledališče Ku-Kuc Četrtek, 11. Februar 2021, OB 18.30 Mestna knjižnica Izola Spletno srečanje bralnega kluba KI RA KNJIGA Goroslav Vukšič - Gogo: Norci Pomorci Naj nas v novem letu stresa in pretresa res samo v knjigah - denimo na palubi čezoceanke v družbi četverice starih mornarskih mačkov iz prvenca GOROSLAVA VUKŠIČA NORCI POMORCI (Beletrina, 2020). Pravzaprav sta stara in izkušena le dva, druga dva sta vajenca, ki se na zibajočo (življenjsko) pot pomorcev pravzaprav šele podajata ... Vzvratni ozir, pogled od znotraj, iz drobovja ladje razkriva blišč in bedo tega v domači literaturi ne posebej poznanega miljeja. Na eni strani garaško in samote prepolno življenje, na drugi pa mrgoleča in prepovedanih užitkov prepolna pristanišča, v katerih pomorci občasno poženejo (zračne) korenine. Pred nami je brutalna, sočna in tudi boleče nazorna pripoved o strasteh in slasteh plovbe, kot je ni več. Tak je namreč zakon življenja, ki se izteka, a ostaja živ spomin in izjemna knjiga, ob kateri se velja kot Odisej privezati ob drog... kajti posrka scela in tudi dodobra pretrese. Člani bralnega kluba Kira knjiga boste povezavo za prijavo na spletno srečanje prejeli na naslov vaše e-pošte. V kolikor želite postati član omenjenega bralnega kluba, nam pišite na : aleksandra.pirih@guest.arnes.si ali pokličite na telefonski številki: 05 663.12.80,041/748.569. VITRINE USTVARJALNOSTI V MESTNI KNJŽNICI IZOLA 50.LETA - POMEMBNI DOGODKI V ISTRI Razstavo sta pripravila Janez in Marija JANEŽIČ. Razstava je dostopna na : http://www.izo.sik.si/index.php/sl/eknjinica/gradiva-knjiznice, pod rubriko Študijski krožki. Program CKŠP Izola na spletu: Ta teden ne spreglejte na: Facebook/Ckšp Izola: Facebook/Občina Izola: Facebook/Studio-Parametrik Sredami r75februarlobi20.00 ~ “SKRČKI '' Gostja: jgi^ifeteliii) Facebook/Ckšp Izola; Facebook/Občina Izola; Facebook/Studio-Parametrik Pl /"•"% W I: # } „ O-Viru Cntmnrdi t.<• 4 r'l IZOLA 1SOLA REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA KULTURO * EUROPA CINEMAS cerATivt tueorc • “roi* suB.»eoGe*N*t KiiiTiira GalerijaAlga V četrtek, 11. februar 2021 ob 18.00, vas vabimo na spletni videoogled otvoriteve razstave: Tuba, Lik, Morje Andragoško društvo Morje - Univerza za tretje življenjsko obdobje Izola Slikarska skupina »Morje«:Maja Alessio, Dorica Barbarič Benčič Majda Krevs, Milivojka Cerar,Danica Vodovnik, Dorica Barbarič Benčič Grafična in ilustratorska skupina »MaBca«: Krisztina Doltar, Irena Lorget Lipovec, Meta Šmalcelj Hudales, Barbara Casserman KDLU LIK: Milenka Arse-nov, Boženka Knez, Zorko Dežjot, Goran Vuksič, Goran Vuksič, Irena Furlanič, Majda Bandelj, Karmen Rojac, Lela Jelenčič, Dada Čurin, Oskar Jogan KDLU TUBA: Danjela Bucaj Paradiž, Suzana Zorč, Alenka Vodopivec, Katja Debevec, Nana Posega, Barbara Rot, Zdenka Petek Galerija Insula V Galeriji Insula je postavljena nova razstava Vlado Bernetič Rekonstrukcija realnosti 28.01. - 20.02.2021 Galeriji Insula vabi v Strunjan Tomo Vran Abstraktni kolorizem TALASO STRUNJAN TERME KRKA 3.02. - 5.5.2021 Galerija Plač razstava Davorin Marc FotogramJ Galerija Salsaverde razstava_youtube: Galerija Salsaverde HudBrotherhood vol 1. Sončna dvorana W7m 81 Fotografska razstava snovna kulturna dediščina Sončna dvorana Izola in FB stran JSKD Izola in Koper V sklopu spletnih pogovorov ob sredah, ki jih v izolskem gledališču pripravlja ekipa Centra za kulturo, šport in prireditve, je bil včeraj gost letošnji prešernov nagrajenec, pisatelj Feri Lainšček. Lainščka ne moramo označiti le kot pisatelja, temveč tudi kot pesnika, dramatika, scenarista, soustvarjalca literarnih revij in avtorja številnih besedil slovenskih pevcev ter skupin. Lainšček je avtor, ki piše tako za odrasle, kot za mladino in otroke. Lainšček je zaslovel z romani, uveljavil pa se je tudi na področju mladinske književnosti, kratke proze, radijske in lutkovne igre, filmskih scenarijev in kot tekstopisec popevk ter šansonov. Za svoje literarno delo je prejel več nagrad: Kajuhovo za roman Raza, nagrado Prešernovega sklada za roman Ki jo je megla prinesla, kresnika za romana Namesto koga roža cveti in Muriša ter večernico za zbirko pravljic Misli-ce. Posamezni romani so prevedeni že v madžarščino, angleščino, nemščino, hrvaščino, češčino, španščino in katalonščino, pravljice pa tudi v porabščino (izšle so v zbirki Med Muro in Rabo, ki jo izdaja založba Franc-Franc). Leta 1981 je začel pisati poezijo. Zbirka Ne bodi kot drugi (2007) je postala izjemno brana. Oblikovno preproste in spevne (tudi uglasbene) pesmi, ki z ženskim in moškim glasom izpovedujejo ljubezensko čustvo v vseh možnih odtenkih in fazah - od silovite medsebojne predanosti do nesrečne osamljenosti - so (tudi na spletnih straneh) osvojile neverjetno širok krog bralcev različnih starosti. Knjigi je bila priložena še zvočnica, na kateri pesmi interpretirata dramska igralca Polona Juh in Vlado Novak (ki je igral tudi glavno vlogo v filmu Petelinji zajtrk), uvodno in zaključno pesem pa avtor sam, zadnjo celo v prekmurščini. Njegovi literarni liki so pogosto ljudje z dna socialne lestvice, skoraj praviloma pa se nahajajo v nekem eksistenčno mejnem položaju. Z Prešernovim nagrajencem se je tokrat pogovarjala Irena Urbič, ki mu je ob zaključku pogovora namenila še laureatov venec, posebno darilo Občine Izola pa mu je izročil izolski župan Danilo Markočič. Ko je Buffalo Bill osvobajal Trst Pred 114-timi leti je v Trst prišel legendarni lovec na bizone in pustolovec Buffalo Bill, ki ga povojne generacije poznajo predvsem kot junaka popularnih stripov, V začetku prejšnjega stoletja pa je s svojim cirkusom prišel skoraj v naše kraje, Generacije, ki so bile rojene v teh krajih okrog leta 1950, so imele v času odraščanja priložnost spoznati stripovskega junaka z na-dimkom Buffalo Bill. Odprtost meje proti Trstu je omogočala, da smo predvsem fantje zgodnjo ameriško indoktrinacijo nevede doživljali že v šestdesetih letih z branjem italijanskih »giornali-nov«, drobnih knjižic polnih stripovskih zgodb o njem in podobnih junakih ameriškega Divjega zahoda. Nihče od nas pa takrat še ni vedel, da je prav ta isti Buffalo Bill s pravim imenom William Frederick Cody res živel in se leta 1906 celo mudil nedaleč od tod. W.F.Cody je v na začetku osemdesetih let 19.stol. s pomočjo odličnih managerjev ustanovil svoj cirkus in v naslednjih desetletjih zabaval gledalce po ZDA in kasneje tudi na turneji po Evropi. c ■ I lir^f L«™ Le en dan! umni™ Litttreem dnmd! littomee imeti! Sreda, dne IB.imaja es htdtinfl popoiiseob pelioi 22 sao Irtu pftdsj« mta, M tlet 66 Olierl se • jt. »fl fep*le4r»» l* J w< ® H Velet««« pr«4ift«*e s« mi e 11% • je +4 po-pel4e*ete. w«••••■ ee Buffolo Bf s (0ild dJest A. Congrt« ol Rough Rldcrs ofthe World neidrsetj*! Jahati na cele a« eeetu »Irteo e »4. m OQ Col. W. P. Cody, ..Buffalo Bill" oo niti etmti mn. m MU trn#! Si prltfej« ell4«f Popobmo Ogle JI e «1 rifOtv«! KJT Trije pommbni vleki. 1 800 mo*, 500 konj. AeetHkl Zeeet, tlilleo eojsStre Z4ne* Icmik drle« Xreb’ K U — Or«*! pol Ih «•*» pteleto pelcttčjo