tt itnilta. I ijMlHt f vp tt Hnh U«. im. liti. ^^>av-^-v~r-^M«nWi^M^iaawHaiaBBB4nwaHMVM^iaMMM»vvM^FBw^ll|VIHiainiaaBHaasav^^ Isaafa vaak aaa popoldne isvseauV — dalja ta araaulke. las srati t Prostor 1 m/jm X 54 /*//* za navadne In male oglase 80 vin^ xa wadne razglase 1*20 K. za poslano ra reklame 2 K. — Pri naročilu nad 10 objav popust Vprašanjem glede Inseratov nai se prilofl znamka za odgovor. trpr'vnlirro „llor. Naroda« la „Narodna Tlskaraa" Knaflota ulica st 9, oritllćno. — Telefon at 90. „Slovenski narod1 vet}« v Uaallaal la ptaaltti a #Bi9Blavl|l: celoletno naprej plaćan . K 120 - polletno.....• • » 60*— 3 mesečno. ...... 30-— 1 - ........ 10- ¥ laoaeaaslroi celoletno......K140— polletno ....... n 70-— 3 mesečno • •••*.„ 35*— ....... i?- Novi laročniki na; pošljejo v prvič naročnino vedno HF f*o nakaznici. Na samo pismen* naročil* brez noslatve denarje se ne moremo ozirati. OraaaUtvo »Slav. Ilarade« Saaflora aUea it. S, U aaaatroala,: Teltfaa *tev. 34. - ' •opis« aarofaaaa la aodaUaaa ta sadoetao fraakovaa*. aaa- Rokopisov na vrate. *WH Posamezna številka velia 60 vinarjev« Poitn^na pavSallrana. Dr. Dinko Puc: O zamenjavi kronskih bankoceso Boj za valuto še ni končan. Nasprotno stopil je v odločilni stadij, v katerem moramo napeti vse sile, da vzdržimo gospodarsko ravnotežje ter ustvarimo s pametno finančno in izvozno politiko solidno podlago, na kateri bode mogoča pravična rešitev valutnega vprašanja. Zamenjava kron za kronsko-di-narske novčanice je p r o v i z o r i č-n a rešitev tega vprašanja. Dasi je treba priznati, da se je s tem načinom zamenjave izdatno ugladila pot d e f i n i t iv n i devalvaciji krone v relaciji 1:4, vendar treba le vnošte-vatl, da je možna še vedno tudi nasprotna rešitev, to se pravi, rešitev v »našeim zmislu; možna je še vedno definitivna zamenjava 1:1, kakor je tudi odprta pot vsakemu drugemu načinu izmenjave, kot n. pr. v razmerju 1:2. Začasno sta res vkovana krona In dinar v razmerje 1:4. Ali to zlo Se vsaj deloma popravljeno s tem, da je odstranjeno interesno nasprotstvo kronskega in dinarskega posestnika, ker bosta imela oba isto novčanico. Nasprotno pa je zopet ena najslabših strani te začasne valutne reforme ta. da stari bančni dinar ostane v prometu. Boriti se bomo morali tedaj v bodoče proti temu, da bi nameravana definitivna zamenjava kron v razmerju 1*4 ne postala resnica. Zato se nam zdi primerno, da baš v tem ?renutkit pregledamo še enkrat razloge onih, k! tako odločno zagovarjajo ta — za nas najbolj pogubonos-ni — način rešitve naše valute. Za podlago svoji razpravi vzeli bomo brošuro Mvšeea generalnega mšpektorja Nedeljkoviča v finančnem ministrstvu »Pred rešenjem valutnog pfran*^«. To radi tega, ker je spis g. Nedeljkoviča tipični izraz mišljenja beogr^dsikh strokovnjakov o tem vprašanju in ker je ideologija, ki jo je razvil dr. N. v navedeni brošuri, privedla malone vso srbsko javnost brez razlike strank do tega. da je zagovornica relacije t :4. Radi tega je bilo napačno, da se že takrat, ko je brošurica izšla, ni slovenska žurnalistika bavila ž njo temeljitejše. Predvsem morarrfo ugotoviti, da nas ie frapiral ton. v katerem je pisana razprava g. Nedeljkoviča, Može, ki se drznejo imeti v valutnem vprašanju drugačno naziranje kot a^esa9aBa^aeBS£^sssKS9BBasasa on. imenuje »roparsko družbo«, očita jim »šarlatanstvo« in »brezmisel- nost«. Takega tona nismo vajeni, zlasti ne v gospodarskih vprašanjih. Hoteli smo vedno ravno v tem pogledu raznravijati stvarno, in nikdar ni nam bila prav umljiva nervoz-nost, ki se je pojavljala na gotovi strani takoj, č^'rn se je pojavilo na naši strani količkaj odprra proti »velikim načrtotu« — bodi«*' g. Nedeljkoviča, bodisi NinČiča ali njegovih r"^sledn:Vov! Ton g. Nedeljkoviča nam da pravo, da njegovo strokovnjaštvo takoj od začetka označimo z njegovimi izreki. Kratko po prvem žigosanju avstro - ogrskih kron potoval je ta gospod v Zagreb in Ljubljano. Takrat je imela javnost priliko čuti iz njegovih ust sledeče sentence: > Kdor ima vojno posojilo, je s tem prikazal, da ima prihranjen denar, ki ^a ne rabi: zato nič ne de\ ako ga izgubi.^ * Naša žigosana krona imponira že tudi inozemstvu. !mi že sedal (februar 1919) agio od 5% v B-*f*hnpe-šti, lo se bode seveda še zvi?al.« Človek s takimi nazori pač nima prava metati okoli sebe s psovkami kot pinree na cesti! Sedaj ad rem! Količina kron, ki ?o v prometu pri nas. V početku govori dr. N. o množini kron v prometu v naši državi. Kljub temu, da je imel na razpolago vse uradne podatke, ki nam mso dosegljivi, se mu je primeril takoj v vsem začetku grd lansus. On šteje namreč m^d množino kron, ki cirku-lirajo v Sloveniji, tudi one inozemske terjatve, ki so še danes pod zaporo v Nemški Avstriii. to je terjatve denarnih zavodov. Kljub temu, d? je bil pisec brošure samo ravnateli neke male banke v Bosni, bi moral vendar vedeti, da teh terjatev nI šteti v količino kron v prometu. Le na ta način je prišel za Slovenijo na svoto okroglih 603 milijonov, dočim je bila faktiona cirkulacija ob času žigosanja v Sloveniji skoro za polovico manjša. Za celo državo izračuna cirkulacijo 5322 milijonov kron. A takoj pravi, da ta številka ni točna, »ker mnoge civilne m vojne oblasti, ki so žigosale, še do danes (jeseni 1919!) n»so poslale ooročHa o množini nov- čanic svojega področja«. S tem si je pač sam izrekel najslabše spričevalo. Kajti če je g. generalni inšpektor to ko vodil svoje posle, da po preteku osmih mesecev še ni vedel točno, kakšno Število kron se Je žigosalo, potem pač ni umestno, da v javnosti graja njemu podrejene malomarne oblasti. Tak način pisarenja je našemu mentalitetu tuj. V nadaljnih izvajanjih ceni množino kron v naši državi na 9 mili-iard. Na kaki znanstveni podlagi, nI jasno. Bržkotne. je štel pod vtisom nosledic od niega rredlaganega žigo-snija in je tako vsaj deloma se uve-ril o upravičenosti naše kritike te nrve »valutne reforme«, ko Je videl, st^ji oči vidno n« na-n^č^^rt* stališču. *a je samo količina novčanic m*«*od**.fna za njegovo vrednost In nič dragega. Zanj velja ^amo strogo matematični princip: fim manj denarja, tem več je vreden. Pa veh'a to načelo v mfm samo v omejenem pogledu in da danes, ko vladajo povsem abnormalne gospodarske razmere, to načelo pride le v najmanjši meri v poštev, o tem se g. gen. inšpektorju niti ne sanja, Da pa njegovo nevzdržno stališče še bolj osvetlimo, dovoljujemo si njegove navedbe nekoliko Dopolniti ter si ogledati cirkulacijo dinarja. Pred balkansko vojno je bilo v Srbiji v prometu leta 1902. — 36 mi- lijonov dinarjev, leta 1908. — 40 milijonov, leta 1910. >—- 51 milijonov, leta 1911. — 52 milijonov. Povprečno je prišlo tedaj pred balkansko vojno 17 dinarjev na glavo, če primerjamo te številke z zgornjimi in vpoštevarno zakonito pariteto 1 K== 1 dinar 5 para, moramo reči, da Je bila že pred vojno potrebščina za gotovino v prečansklh pokrajinah skoro tri* rat toliko ket v Srbiji. To se da razlagati iz dejstva, da v velikem delu Srbije mmaio oziroma niso imeli še razvitega denarnega prometa, temveč naturalno gospodarstvo. Pri tem pa treba uvaževati še važen faktor pri presojanju novčne potrebe: da smo imeli Prečani moderno razvito obračunsko organizacijo čekovnega in claring - denarnega nrometa. ki je bil v trenutku prevrata — pravzaprav — po nepotrebnem prekinjen ne le napram novemu inozemstvu, temveč tudi v notranjosti, tako da niso mogli funkci-ionirati ne avstro - ogreka banka, ne druge posamezne banke v žirovnem prometu na našem ozemlju. Da moremo prav presojati potrebo kronskih novčanic v prometu, oglejmo si še sedanjo množino dinarja v prometu. Po dr. N. bilo je dinarja jeseni 1919 v premetu 500 milijonov. No po naših informacijah se je to Število takrat bližalo zelo sumljivo številki 600, a je danes doseglo glasom izjav izvedencev 800 milijonov. Ako sedai upoštevamo razmerje pred balkansko vojno — in to pride v poštev, ker je bila Srbija od takrat neprestano v vojni — in sedanje, vidimo, da se je tudi cirkulacija dinarja, novršala skoro 12—15 krat. Da, če le istina, da se fe Dri markiranju naštelo le 6 milijard kron, je to razmerje še ugodnejše za krono, kot za dinar, zlasti ako se upošteva tromie momente. Tz teg?, pa b? sledilo baš obratno, kar trd? dr. N.. — da namreč število kronskih novca* nic d**nes nI baš preveliko. To se vidi tudi jasno Iz dejstva« tovega novca, da bi mogli v redu izplačevati delavce v premogokopih! Koliko bi bilo treba papirnatega novca v prometu. V svojih ne povseh javnih fc-vajanjih prihaja dr. N. do zaključka, da bi zadostovalo k večjemu 2 milijardi novčanih jedinic. Ker v Srbiji cirkulira danes pri 3 in pol milijonih prebivalstva vsaj 600 milijonov dinarjev poleg kron, b! po tem računu estalo za zmaganje vsega prometa v novih pokrajinah z 10 In pol milijoni prebivalstva samo okoli 1400 milijonov dinarjev! Kako bi se danes vršil v naši državi denarni promet samo z 2 milijardama, nam absolutno ni umljivo, zlasti ko vidimo način, kako posluje pri nas finančna uprava. Saj vidimo še vedno, da se prevažajo milijoni kron iz Zagreba, Sarajevega in Ljubljane v Beograd, mej tem ko se prihodnji teden pošiljajo nazaj! \ Varamo se, ako rmslimo, da bo čez neč izginil pojav, ki ga opažajo s skrbjo vse ententne in nevtralne dr*-' zave: da se namreč danes ne da ob« vtedati potrebe nrometa v gotovini kljub vsej inflaciji. Za primer treba vzeti samo Francijo, ki ima danes okoli 40 milijard frankov v pro>] metu, dočim je imela 1. 1911 samo 5 milijard 243 milijonov. V Franclff je tedaj danes — seveda vsled vq}-! nih dogodkov — 8krat večja potreba! denarja in to kljub temu, da je osta-i la netaknjena. oziroma neskvarjenaj v žirovnem in čekovnem prometu, j Nafbolj naivno pa je mnenje, (ki ga izrecno zastopa tudi dr. N.), da bol e redukcijo cirkulacije na 2 milijardi, novec dosegel svojo kupovno moč kot io je ime! pred vojno, da bo-; do cene žfvljenskm potrebščin padlo na normalno višino, in da bo s temj t?ospoda^ko ravnotežje doseženof Predno bomo to dosegli, bodo pre-' tekla še leta in leta in veliko vprašanje je. ali je pot hipne redukcije cirkff!ae»*e r^rajša in najvernejša pot k temu cilju! Pismo iz Prage. Verske reforme in novosti. Kakor smo že posamezno poročali, poiavliajo se v čehoslovašk! državi glede cerkve mnogobrojna znamenja, ki prorokujeio važne in globlje izpremembe v teh vpraša- njih. Cerkev je neenotna, od vseh možnih smeri zrahljana in ne da s$ še presoditi, kako se reformacija konča in je li sploh pride do obšfr-i nejše reformacije v pravem pomenu besede. Aktuelnosti prejšnjih stoletij Fran Govekar: 2 Svitanje. (Dalje.) Sirota Je bil Lovrenček; oče in mali, revna kajžarja na Ubeljskem, sta mu umrla pred leti, ko je imel jedva pet let. Stric Gašper Celedin, takrat šele sedemnajstleten fant, je bil hlapec pri >cesarju na Ubeljskem«. Matija Premrov, najbogatejši in obenem najučenejši posestnik pod Nanosom* je imel med ljudstvom tako imeniten pridevek. Pisati in brati je znal Premrov, v Trst in Gorico se je vozil, ljubljanske slovenske bukve je naročal, se shajal s postojnskim poštarjem Hueberjem in zadnje čase Še z župnikom Wenigarjem, ki je bil po vsem Krasu slaven pismouk ter je imel polno omaro najrazličnejših bukev v vseh jezikih drŽave, s Prašnikarjem pa sta bila neločljiva prijatelja in somišljenika. »Cesarjev« hlapec Gašper je prevzel po bratu kajžo ta siroto Lovrenčka. NI se utegnil dosti brigati zanj; pa tega niti ni bilo treba: Lovrenčku je dajal »cesar« jelo in odelo, stari Blaž Prašnikar pa ga je jemal preko dneva k sebi ter mu je bil učitelj in vzgojitelj. Vsak dan še pred šesto zjutraj je prihajaj Lovrenček v kapianijo. BO je ministrant, sluga in spremljevalec svojemu starčku dobrotniku; likal mu je škornje, snažil obleko, pometal, brisal prah, stregel pri maši ter spremljal svojega gospoda po vseh njegovih potih. Skupaj sta hodila tešč v cerkev in po maši sta skupaj zajtrkovala: kaplan skledico mleka iz »cesarjevega« hleva, deček pa kos kruha iz »cesarjeve« shrambe. Ko je Lovrenček opravil po sobi svoj posel, sta šla skupaj v »šolo«. V prazni sobici v pritličju kaplanije se je zbiralo po zimi — a poleti in v jeseni le ob deževnih dneh ter ob nedeljah in praznikih popoldne — po deset dvanajst dečkov in deklic. Prostovoljno jih je učil Prašnikar moliti, brati, pisati ter nekoliko celo šte-viliti. Bukve in tablice, papir, črnilo in gosja peresa pa je plačeval »cesar«. Samo poldrugo uro je trajal Prašnikar-jev pouk, a Marka Pohlina »Abezedika« in »Bukuvze sa rajtenge« sta rodila vsaj pri večini ubeljskih šolarjev in šolaric lepe sadove. Včasih seveda so morali otroci oditi domov tudi brez pouka ali sredi »prestavnosti«, »pre-kladnosti« ali »dobropisnostf«, če je bil njih učitelj nepričakovano poklican k bolniku ali umirajočemu. In takrat ga je spremljal zopet Lovrenček, ki je svetil, molil in zvončkljal pred njim. Daleč sta morala včasih. Počasi in dolgo sta hodila, in če nista srečala voznika tja ali nazaj grede, sta se vračala šele pozno ponoči, fn tedaj je bil Lovrenček staremu kaplanu posebno potreben: kakor maček je tudi v najhujši temi opazil vsako deblo, vsako globe!, vsak itor in vsako skalo ter je vodil svojega tospoda, držeč se ga pod pazduho, preko vseh nevaoKtftL Včasih je bilo treba maševat k podružnicam, bodisi visoko zgoraj na kakem holmcu -\\\ daleč tam kje v dolini ob Pivki ali Unci. Takrat je prišel Lovrenček v kapianijo že zvečer ter je ondi prenočil. Naslednjega jutra pa sta jo še pred solnčnim vzhodom mahnila nreko travnikov, polja in rogov ter preko ! raznih pokrajinah države. Tako jih •pride-tudi precejšnje število v Ljubljano in ostalo Slovenijo. Nepotrebno je naglašatf, da jih sprejmemo [kot dobrodošle goste, kot zastopni-jke bratskega naroda, ki so brez do-rna in strehe. Ne vprašamo, koliko !od njih je mogoče zasluzilo to uso-rcfo. ne briga nas, če ni kdo med nji-itni. ki Je pod carskim režimom preganjal nedolžne z doma in tiral cele ^rodbine v sibirske stepe. Če bi se Irazmere v Rusiji soremenile in bi !nas prosil! gostoljubja begunci iz [krogov boljševiške Rusije, bi ravnali Iravno tako. kakor ravnamo danes. [Nismo pozabili, da se je dvienila cela Rusija. j*>čenšl od najvišjih krogov do najnižjih, ko je hotela leta 1914. Avstrija streti Srbijo, in smo si svesti, da takrat ni posegla Rusija ivmes, bi jugoslovanski problem ča-:kal še danes rešitve in mi bi bili za- sužnjeni bolj kot kdaj preje, z nami pa mogoče tudi Srbija pod avstrijskim žezlom. Prav tako snro prepričani, da niso mogle zatreti boljševiške Ideje v Rusiji onih mogočnih bratskih čustev za ostalo Slovanstvo, ki so bila nam, posebno avstrijskim Slovencem najjačja moralna opora, zadnjih 50 let. Prav tako smo globoko prepričani, da zadnja beseda o svetovni vojni in s tem o usodi nas Slovanov ni izpregovorjena, predno ne rA>lofi Rusija pred antanto svojega računa. Takrat pa se bo pokazalo, da bratska kri ni voda in da ni izumrla ideja vseslovenske vzajemnosti. Ne pozabimo: zastopniki Rusije, ki fih vidimo med nami, niso on! carski mogotci, ki jih je ločil družabni prepad od ruskega naroda, Zadnja leta s*> jim odprla oči, spoznali so grehe starega režima In z globoko ljubeznijo govore o moči in žilavosti ruskega naroda in z globokim čustvom govore o bv*dočnostl svoje domovine. In naposled vendar ljubijo ti in oni, knezi in boljševik!, svojo majko Rusijo, na tem polju se bodo prej ali slej naš!!! Do tedaj pa dobrodošli med nami! Politične vesti. ~ Javen »bod priredi JDS v j nedeljo, dne 29. t. m, ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela ^Union«, namesto shoda zaupnikov; jkakor smo javili v nedeljski številki >Slov. Naroda«. Na tem shodu bodo podali člani naše stranke, ki so bili do sedaj v beograjski In ljubljanski vladi, poročilo o svojem delovanju. Minister na razpoloženju Svetozar P r I b i č e v i ć, kl je imel velikanski (uspeh na nedeljskem shodu v Zagrebu, pride prvikrat na slovenska tla kot aktiven politik. Imeli bomo priliko slišati iz njegovih ust, kako je prišlo do krize, še bolj pa nas žalnima njegovo mnenje o tem. kar je treba sedaj storiti In kako stališče naj bi zavzemali napram novi vladi. Za našo stranko se začne sedaj nova doba, nova orientacija, zato je Jako umestno, da smo sklicali javen shod, na katerega naj pridejo vsi naši somišljeniki, ki bodo Imeli priliko po* ;vedati svoje mnenje. — Istočasno s Fribičevičem so povabljeni na ta shod še drugi gospodje Iz Zagreba« jiadalje Mllorad Draškovič, bivši minister železnic iz Beograda. Na ta jnačin bosta v LJubljani zastopana Eeograd in Zagreb, s čimur se doku-entira ujedlnenje našega naroda. ■b Shod demokratske stranka ▼ Zagrebu* Zagreb, 23. februarja. V (nedeljo se Je vršil v prostorih »Glasbenega zavoda sestanek demokratske Stranke. Dvorana In galerije so bile nabito nelne. Sestanek se le pretvoril v veličastno skupščino tn odločno m* pffestacjo narodnega In državnega edlnstva Jagoslovenov. Shodu Je prisostvovalo nad 2000 ljudi, otvoril na ga fe znani zagrebški melcan *. Mo-dec. Po kratkem tovoru dr. Jurile. H ee le dotaknil zaroti komunalnih vpra-lani. Je nastopil v eno In ool urnem tovora »ose. Svetozar Pribčevll ki fe Pročal o politični situaciji. Poudarjal važnost demokratske državotvorne misli In pozitivni značaj demokratsko* aocunstičoega bloke In nJega vlade ter mesatianse, ki je v zvezi $ srbskimi ra-dikalci, hrvatskim separatisti tn slovenskimi klerikalc prevzela sedanjo vlado v svoje roke. Maj burne je so zborovala odobravali one točke govora bivšega notranjega ministra, v katerih je naglasa!, da bodo demokratski elementi, socUaHstlčni in meščanski ostal! tudi v opoziciji kompaktni in predstavljali oni konsolidira joči element v kraljevin! Srbov, Hrvatov bi Slovencev, ki ga od slovenskih Alp do Bitolia veže edinstvo Jueoslovenskesra naroda v Želji, da se ta. narod združi v eno neraz-rušljivo celino. Istotako je vzbudila veliko navdušenje Izjava Priblčevfća, da so vsa pred dela in priprave za organizacijo edinstvene demokratske stranke že končana in edinstveni program že v tisku. — S svojim lenim govorom, v katerem se le dotakni! tudi gospodarskega nrozrama demokratske stranke, fe izzval Svetozar Pribičevtć med slušatelje tako navduSenje. da so ga dvignili zborovale! na rame ter ponesli iz »Glasbenega zavoda« preko Oundu-ličeve ulice. Ilice, Jelačićeveca trga bi Strossmayerjeve ulice do njegovega stanovanja .Ta manifestacija fe Izzvala v Zagrebu spomin na proslavo nrve zmage hrvatsko - srbske koalicije nad madžarskim režimom leta 1906., ker je dokaz, da zagrebško meščanstvo tn mladina strastno ljubita novo državo, njeno junaško dinastijo In svobodo lu-goslovenskiga naroda. — Z balkona svojega stanovania se le zahvalil Pribi-cevič zbrani večtisočglavl množici, nakar se Je masa, prepevajoč neradne himne, mirno razšla. — Mobilizirana policija na konjih In pel nI Imela povoda za nastop, ker nf prišlo pri tel resni In dostojni manifestacij! za pravično stvar in demonstracijo proti novi vfodl. nikomur na misel, da b se morda noefa-«1 sredstev. U M zamotla stranki sto* davati "fftva* Beograd, 23. februarja. Kakor se trdi v dobro Informiranih kro» eih, bo sklicano Narodno predstavništvo na prvo seio dne 1. marca, ^ Predse dati ffarodveeje predstavništva. Predsednik Narodnega v^wS2 HHBV*^ai an» srsvaavs* ww ^v ■■•■_ ■•vam aa pravega Mana iihaJanale znanost! ta umefooctL = Sedtata! rtemairatl m aredo v parlaaaaat. Kakor dotaeva zatrebakl Novinski odsek, le sklenil klub socijalno - dcaaokratsktn poslancev, da ne bo prisostvoval sejam začasnega Narodnega predstavništva. == Dviganje katauv aanifiiaaklli valut ta deviz. Beograd. 23. februarja. Nesigurnost v valutnem vprašanja Je povzročila na beogradski borzi, da so se pričeH kurzi inozemskih valut In deviz brao dvigati. Tako je poskočil kurz franka od 216 dinarjev na 253, Italijanske lire od 181 na 1°1*25, dolarjev od 31H na 32D5, grške drahme od 340 na 350 .romunskih lejev od 44 na 50. mark od 42*4 na 43%, bolgarskih levov od 43 na 45, avstrijskih kron od U na 12*50: samo čeho - slovaške krone so obstale na svoiem kurzu 38. — »Pravda« pripominja k temu. da se le obrnila na bančne kroge po informacije In tam izvedela, da temu niso morda krive Spekulacije, marveč nastop nove vlade, ki donuSča. da se sedanja zamenjava kron tolmači kot začasna in da se bo novi dinar izenači! s krono. =s Iz hrvatske vlade. Zagreb, 23. februarja. Hrvatski ban dr. Matko Laginja je danes prevzel svoje agen-de. V Imenu »hrvatske zajednice« mu je čestital dr. Lorković. Ministri Narodnega kluba: dr. Drinković, Kovače-vič in dr. Šurmin so danes dospeli v Zagreb, kjer se bodo vršila pogajanja in posvetovanja z banom glede sestave hrvatske vlade. = Vojaška razdelitev našega kraljestva. General Stevan HadŽič je pred svoiim odhodom iz vojnega ministrstva izdelal novo osnovo o vojaški porazdelitvi našega kraljestva, ki jo ie podpisa! regent Aleksander. S to naredbo ie rešeno vprašanje teritorijalne razdelitve naše države in brez dvoma bo služila ta razdelitev kakor osnova za civilno upravno razdelitev. asa Jnsostovenska Francija Tn francoska Jngos!avWa. Oraska »Tagespo-Ita« priobčuie doniš Iz Rima pod naslovom »Izdana Italija«. V dopisu se razpravi*a o vesteh glede iugosloven-ske vojaške konvencije, ki so povzročile zlasti v italiianskih listih toliko prahu. Dopis se končuje takole: »Ne da sta Pašič in dr. Trumbič ponudila Franciji uroti Italiji naoerjeno vojaško konvencijo, marveč, da je Francija sploh stopila glede tega vprašanja v pogajanja, prav v tem tiči porazen vttsk razkritij. V Italijanskih diplomatskih krogih vedo že dolgo, da si hoče Francija Iznoslovati neke vrste vrhovno gospodstvo nad Boko Kotorsko in da bi nai bila Jugoslavija v Jadranu samo slamorezec za Franciio. Italija toref sicer nima več za hrbtom stare Avstro-Ogrske monarhije, marveč trajni pritisk iugoslovenske Francije in francoske Jugoslavije.« m Nemci o WHsonovem nastopu v reškem vprašan!«. Dunajski »Der Mor-gen« piše o Wilsonovem nastopu v re-Sftem vprašanju: »Ta čudni mož, s katerim so postopali oni, ki se mu imajo za vse zahvilitl. že kot z mrtvim bogatim stričkom. na katerega se že lahko pozabi, tolče sedaj s pestio ob mizo In hoče v razpravah, ki so jih hoteli uvesti že za njegovo zapuščino, odločevati in govoriti ne samo kot živa, marveč kot glavna oseba. Odslovil ie kratkim potom mogočnega državnega tajnika Lansinga, on ne trpi, da bi se za njegovim hrbtom ali preko nJega delala politika te, kar le za Antanto najbolj mučna on sproža relko vpra*anie In se postavlja na stran Jusoslovenov oroti Rimu In uroti aneksijski politiki. Trudapolno kompromisno delo, za katerega deluje že več tedno antantna diolomaciia v Beogradu in Rimu. ie jelo zopet razpadati. Zakaj se kaže VVilson, ki je svoje lepe teorije v tolikih točkah spremeni!, prav glede reškega vpraSania tako nepopustljivega, bi se lahko politično smatralo nepojm-Hlvo, ako b! se stvar psihologlčno ne dala poiasniti s tem, da se ba3 ljudje, ki so bili često razočarani In ozlovolje-nl, prav radi zagrizeio v kako ^postransko stvar, da b! vsaj na ta način prišli do pravice In si izvojevali utefljiv navidezen triurni. Doba Wilsonovega pred-sednlStva se nagiba k svojemu koncu. On neče zapustiti pozorišča brez uspeha in brez aplavza« VVilson grozi, tako se naglasa, da bo evropskim zadevam popolnoma odtegnil svojo pomoč in podporo: to Je grožnja, Id temveč odtehta, ako se uvažuje. da se je Amerika v splošnem že naveličala se baviti z evropskimi razmerami. Politična odsotnost Amerike, ki bi bila obenem tudi financijama, bi pa pod današnjimi odnosa!! pomenjala za Antanto ne samo hudo politično blamaža marveč tudi težko gospodarsko nevarnost.« ac= Novinarska zbornica v Avstriji V avstrijski narodni skupščini so vlo-žili poslanci Fischer. Kunschak in tova* rili predlog, naj vlada v sporazumu In s sodelovanjem stanovskih novinarskih organizacij predloži zbornici zakonski načrt o ustanovitvi avstrijske novinarske zbornice. 3BB V« M* Pariftjević avl Svoje* časni vodia takozvanih ruskih »čleroo-eoteneevc V. M. Puriškjević je. kakor poroča »Stavjanskaja Zarja«, umrl v Rostovu na Donu na pegastem tifuzu. puriškjević se Je baS pripravljal na pot v Francijo. Anglijo In Ameriko, kjer Je kotel prirediti vrsto predavanj o m* ekem vprašanju. Purilklević le iera! v ruski Javnosti stično vlogo, kakor evo-Jecasno dr. Josip frank med Hrvati, samo e to razliko, da le bil PuriSkic-vi£ sicer zagrizen ruski ekskhizjvist, obenem pa tudi naJodfocneJSl nasprotnik židovskega elementa, dočhn Je fett Itak bet «M nereda and! 2kiaa* aa* kfoajea, PurlSkJevič Je kot Samoras odločno nasprotoval slavjanski idej! m v tem nasprotstvu Je let celo tako da-let da Je Jevno strapatizinU % NemcL zlasti pa s NemOJa Bil Je carist po prepričanja, zato ie zrl tudi svoi Ideal — v ViUenra IL ss IQe maneMnus epthne. Brica-da Realna Je bila dobila nalog, da ee pripravi na povratak v Italijo. Chn Je to IT Annunzio zaznal, povzdignil Je svoj nebeški glas: »K meni beli dečki! Čete ostanejo na črti. ki so jo zasedle. Disciplino Je treba vzdržati. Dal vam bom takoj svoja nova povelja. Vsa znamenja govorijo za to, da Je blizu naSa zmaga. Živeli beli dečki! Se se spominjate prisege, ki ste Jo z menoj vred storili? Ali je kdo med vami. ki bi mogel zanikati veljavnost in svetost te prisege? S kom Je zastava s hriba Sv. Mihaela? Čigava dotžnost je varova-li?«:r In beli dečki so mu odgovorili: »Pri nas je zastava, naša ie dolžnost braniti jo« fn — vrnili so se v Italijo. Pozabili so »prisego^ in »disciplino« In se napotili na svoje domove: »Hic ma-nebimus on tirne!« — Aretacija generalove«« sina. Italijanski listi poročajo iz Plorence, da je bil tam aretiran poročnik Ve-nanzio Ceccherini, sin generala Ceccherinija, ki se nahaja na Reki. Vzrok aretacije ni znan. as Von Lersnerjev naslednik. Iz Berlina javljajo, da je vlada določila kot naslednika von Lersnerju za voditelja nemške mirovne delegacije v Parizu Otona Gopperta. Goopert je fe sodeloval pri mirovni delegaciji kot diplomatični svetovalec Svoj Čas je služi! pri poslaništvu v Carigradu in kasneje kot Sef orientalskega oddelka v nemškem zunanjem ministrstvu. bbs Dolgovi Nemčije. NemSko finančno ministrstvo je te dni razpravljalo o ureditvi nemških dolgov. V razpravi se je navajalo, da ima Nemčija vsega skupaj 204 milijarde dolga. «= Narodna čitalnica v Gorenji v PoHanskl dolini. Držeč se gesla: *Le v izobrazbi je moč naroda« so si naprednjak! v Gorenji vasi ustanovili v letu 1919 Narodno čitalnico, ki s* lepo razvija ter obeta postat! ognjišče napredka fn Izobrazbe, Ker pa manjka Čitalnici lastne strehe, se Je odbor lotil sicer težavnega načrta, agradlti v Gorenji vasi don presvete, kjer bi poleg čitalnice dobil varno zavetje tudi snujoči se SokoL S tem bi se ustvaril »Sokolski most« skozi vso Poljansko dolino. Obe društvi bi krepko delovali na to, da bo vsa Poljanska dolina res narodno! zavedna, da bo Šosteršičev duh za vedno zamrl, da prodre zgolj jugoslovanska misel. Čitalnica In Sokol bodota skrbela za duševno in telesno Izobrazbo zdravega naroda v Poljanski dolini a časopisi, knjigami, prirejanjem iger, telovadbe Itd., skrbela bodeta pa tudi za povzdigo In napredek gospodarstva z za to primernimi predavanji. Čitalnica In Sokol bodeta zbirala tudi fond, namenjen občinskim revežem, ter na ta način skušala razbremeniti občine m s tem tudi poljanske gospodarje. Da si zasigura prostor za bodoči napredni doni, je podpisani odbor tozadevno stopil v stik z g. Perescuttl-Jem, posestnikom, gv»tl!ničarjem !n mesarjem v Gorenji vasi, koji se je Čitalnici izkazal toli naklonjenega, da je odstopil za to primeren In vsestransko ustrezajoči prostor za zelo nizko ceno, za kar mu izreka odbor tem potom iskreno zahvalo. Da se bode pa prelep! in idealni načrt tudi uresničil, se obrača podpisani odbor do vse Jugoslovenske napredne Javnosti z iskreno prošnjo, za blagohotni prispevek za kamen k naši narodni zgradbi. Z ozirom na to prosi podpisani odbor vsa ona cenj. društva tn cenj. gg. naslovnike, ki so že, oziroma bodo šele prejel? tozadevno prošnjo, da se blagovolijo Čim prej odzvati in nakazati potom prošnji priložene položnice po svoji možnosti primeren prispevek. Hvaležnost vseh Poljancev vam ostane večna. Tmena vseh darovalcev se bodo objavila v vseh slov. naprednih časopisih. — Pripravljalni odbor za zcrradbo doma v Gorenji vasi nad Skofjo Loko začetkom leta 1920. Telefonska m brzojavna poročila. STOJAN PROTIC OBOLEL. | Beograd, 24. februarja. Predsednik vlade Stojan Protfc je lahko obolel ROSKAR NE BO DEMISIJON1RAL Zagreb. 24. februarja. »Jutarnji List« zaznaje iz krogov drja. Korošca, da Roškar ne bo demisljoniraL KAKOR VETER PfflA. Zaereb« 24. februarja. ZairreB-Skim »Novostim« poročajo Iz Beograda« da se govori v radikalnih krogih, da Stojan Protić za kvorum ne bo zahteval več 145 glasov, kakor se je to dosedaj storilo, marveč samo kvorum bivše srbske skupščine t J. 88 glasov. DR, BENKOVlC IZPUŠČEN. Zagreb« 24. februarja. Dr. Ben« ković, ki je bil vsled znane uradniške zadeve, aretiran, je bil v petek izpuščen na svobodo. Narodni klub zahteva, da se imenuje poverjenikom za pravosodje dr. Stožir, ki je bil sočasno z dr. Benkovičem zaprt. PODRUŽNICA JADRANSKE BANKE V ZADRU ZAPRTA. LDU. Split. 23. februarja. (D. D. U.) V Zadru so Italijani zaprli podružnico Jadranske banka VOJNI KRIVCL LDU, Amsterdam. 23. februarja. (DKU.) Pariški poročevalec lista »Times« poroča, da so zastopniki zaveznikov v Parizu v vprašanju vojnih krivcev sklenili, da bodo Anglija. Francija tn Belgija od Nemčije najprej zahtevali obsodbo 15 ne-dvomljivih vojnih krivcev. Vse do-kazilno gradivo se bo predložilo nemškim sodiščem, pred katerim se bo zaslišalo tudi veliko število prič iz zavezniških držav. Ako se Nemčija pri tej preiskušnjf svoje dobre volje ne bi izkazala, bi se zaveznik! poslužili prisilnih odredb. Z LONDONSKE KONFERENCE. LDU. London. 23. februarja. (D. kor. urad. — Brezžično.) »Mornlng Post« poroča o londonski konferenc!, da se pred povratkom Mlllerando-vim ne bodo storili nobeni tetneOn! sklepi Dosedanji sklepi se torej ne smejo smatrati za končnoveljavne. Mogoče je, da ae ugodi Ventzelosovi želji po poluotoku Gallipollju. da pa za to ozemlje Južno od Smirne ne pripade Grški. Londonska konferenca bo po mnenju strokovnjakov tn* Jala še najmanj 14 dni. LDU. Pariz. 23. februarja. (D. kor. urad. — Brezžično.) Prancoskl ministrski predsednik Millerand. Italijanski minister za zunanje stvari' Sdaloja In romunski ministrski pred-sedtfk Vaida ao doaoell x LoodA ZA MEDNARODNI MIR. LDU Washington. 23. februarja. (DKU — Brezžično.) Senator Ford je stavi! t senatu uredio« o sklicanju mednarodne konference v Wash!nsrto-nu za vzpostavitev mednarodnega miru. Vsak narod bi odposlal tri zastopnike. Za konferenco ie proračun j enih 15 milijonov dolarjev. Konferenca bi s* sestala dne 20. novembra 1920. LJUDSKO GLASOVANJE NA TEŠINSKEM. LDU. TeSn. 22. februarja. (Ć.) T. U.) En t en tn a komisija za ljudsko; glasovanje na Tešinskem ozemlju je prepovedala vsako manifestacijo In demonstracijo ter zborovanja, zlasti pa sprevode z zastavami, znaki in godbo. Kljub tej prepovedi so Poljaki danes popoldne priredil! manije-' stacijsk! sprevod po glavnih ulicah mesta. Nosili so tudi zastave !n raz^ lične znake. Ententno vojaštvo je ob-*! kolilo manifestante in francoski major De Fromont član ententne komisije, je nagovoril množico. Med govorom so demonstranti poizkuSali prodreti vojaSki kordon, pri čemer je bil ranjen francoski častnik. Vsled pritiska množice se je vojaštvo moralo končno umakniti. Okrog 16. so je množica polagoma razkropila* IZ POLJSKE USTAVE. LDU. Moravska Ostrova« 23, februarja. (CTU. — PBA.) Ustavni odsek poljskega deželnega zbora Je sklenil, da more postati predsednik poljske republike vsak poljski držav* lian. ki je dosegel 40. leto ui je katoj liške vere. SOVJETSKA MIROVNA PONUDBA. LDU. Moskva. 23. februarja. (D, kor. urad. — Brezžično.) Ljudski ko-; misar za zunanje posle Čičerln je angleškemu zunanjemu ministru lordu Curzonu poslal brezžično poročilo, v katerem mu naznanja pogoje sovjetske vlade za ustavitev sovražnost! v severnem delu RusUe; doda! je. da je enaka brzojavka poslana Litvinovemu. Po tej brzojavki se morajo ta ozemlja nemudoma preda« ti sovjetski vladi s karelsklm In mur-manskim ozemljem vred. kakor tudi obrežne pokrajine do meje. ki Je leta 1914. obstajala med Rusijo na eni stran! in Norveško !n Finsko na drugI strani. Čete morajo oddat! vse orožje In strelivo. Častnikom in moštvu prej takoimenovane ruske vlade se zagotovi življenje in prost odhod \z sovjetske Rusija SOVJETSKA RUSIJA JE PRIPRAVLJENA DEMOBILIZIRATI . LDU Berlin. 22. febr. (Dun. kor. urj »Lokatanzefgerc javlja Is Koda« nja: Tukajšnji poročevalec lista »Mor-niiuc Post« Je dobil od angleškega zastopnika O. Oradvja tik pred nJCKOvun edaoejajni aa Aaaaaiko avauHhk a\ i aa štev. 45. .SLOVENSKI NAROD* điie 25. februarja RTO. stran 8. sovjetska vlada pripravljena. Izvesti popolno demobilizacijo sovjetske Rusije s pogojem, da nihče ne okrne ruskih mej in da ententa zajamči obstoj sedanje Rusije. MIR S SOVJETSKO RUSIJO. LDU Pariz. 23. februarja. (DKU) Aftence Havas poroča: Vest lista »New York Herald«, po kateri bi Anglija, Japonska in Italija priznale sovjetsko vlada se cementira. Japonska ie med onimi državami, ki izrecno stavlja pridržke glede posledic uvedbe trgovskih odnošajev z organizmom, ki ni dovolj E?odvisen ođ botjševiSke vlade. TURSKO VPRAŠANJE. LDU Pariz, 22. febr. (Dun. kor. or.T Listi Javljajo iz Londona, da je vrhovni svet dosegel v turškem vprašanju provizoren sklep glede Carigrada ?n Smirne. Londonska konferenca se je sporazumela, da bo ostalo turško gospodstvo^ v Carigradu in da se bodo Dardanele in Bospor stavile pod nadzorstvo zaveznikov. Smirna pripade Grški. Grške Čete pa bodo morale zapustiti del zaledja Smirne, ki ga imajo sedaj zasedenega. Vprašanje ftede vzhodne Tracij« in Dodekaneza. čigar odstopitev Grški je Itallia oblmbfla, se bode razpravljalo kasneje. Rešitev roškega vprašanja še ni napredovala. Domneva se, da bo vsaka posamezna država imela v stališču proti svoietski Rusiji drugo politiko in da ni nameravano skupno postopanje« SULTAN OSTANE V CARIGRADU. LDU Amsterdam, 23. februarja. (O. K. U.) Kakor javljajo angleški Usti. se podkralju Indije sporočili sklep zaveznikov, da ostane sultan v Carigradu. Odredilo se je vse potrebno, da se to dejstvo v Indiji splošno objavi. POVRATEK VOJNIH VJETNIKOV. LDU London, 23. februarja, (DKU) Po svojem povratku iz Kodanja je O* Gradv sporočil, da je podpisan dogovor glede vojnih in civilnih vjetnikov. Vsi vojni vjetniki se bodo vrnili tekom enega meseca. Za povratek je vse pripravljeno. Ruski vojni vjetniki se bodo spravili na mejo preko Libave, Litvan-?ke in Dvinska. Dne 28. februarja se bo O" Gradv zopet vrnil v Kodanj. Dnevne vesti. V Ljubljani, 24. februarja 1920. — Brezglavo oostooanie. Naša vlada je med drugim zahtevala tudi Izročitev 164 bivših avstro - ogrskih častnikov, ki so se med vojno pregrešili proti mednarodnemu pravu in so kot poveljniki raznih vojaških enot nasilno in barbarsko nastopali proti jugoslovenskemu prebivalstvu. Sedaj se je izkazalo, da služijo ti častniki, katerih izročitev zahteva naša vlada. — v naši jugoslovenski armadi. To je vsekakor precejšnja blamaža. Naša vojna uprava je pri sprejemanju črstnikov v našo armado postopala brez vsakega preudarka, in je sprejela v vrste naše vojske mnogo takih elementov, ki absolutno ne spadajo v našo armado, odklonila pa je take, ki so bili ne samo strokovno vsposobljeni, marveč tudi po svojem mišljenju naravnost poklicani v to, da se jih sprejme in uvrsti v ?ia§o narodno vojsko. Zanimivo bi bflo zvedeti imena teh častnikov In nadejamo se, da bo vojaška uprava tako kulantna, da bo javnosti dala na razpolago imena vseh onih častnikov, k! so bili sprejeti v našo vojsko, kamor pa očividno ne spadajo. — O kamniški smodnlšnlcl se Sirijo govorice, da jo namerava država prodati. Govori se, da zahteva država zanjo 80 milijonov in da se nogaja z državo za nakup smodniS-nice neki konsorclj. v katerem imajo baje večino židie. Ta konsorclj ponuja, kakor čujemo. 80 milijonov. Tem vestem ne moremo verjeti. Kakor fe nam simpatično, da bi se kamniška smodnišnica spremenila v tovarno recimo za vžigalice ali kal sličnega, ker bi bila s tem enkrat za vselej odstranjena vsaka nevarnost za kamniško mesto, tako se ne moremo sprijazniti z mislijo, da bi država izročila smodnišnlcV) v židovske roke za naravnost smešno nizko ceno, sai zatrjuejo strokovnjaki, da bi se takšno podjetje, kakršno predstavlja kamniška smodnišnica. danes ne dalo zgraditi niti za 200 milijonov. Tn čemu bi dala državna uprava to nV>d?et}e iz svojm rok, ko vendar obstoji tendenca, da bi si naj državna uprava izvoievala odločilen vpliv v vseh važnejših industrijskih podjetjih. In končno ako se hoče tovarno že na vsak način predati, naj se jo proda domačinom, našim ljudem, ne pa židovskim kapitalistom, Droti katerim vlada v vseh slojih našega naroda najodločnejši in najeno-dušnejši odpor. Slovenci ne moremo trpeti, da bi se morda celo z vladno pomočjo pri nas vgnezdil tuji židovski kapital, In smo brez razlike strank krepko odločeni, da z vsemi sredstvi preprečimo, da nas gospodarsko podjarmijo židovski bančni mogotci. Pri tem nas čisto nič ne moti, ako se s tem zamerimo znani organizaciji »Alliance israetite«, nasprotno nam služi samo v čast in je nam v ponos, ako smo predmet napadov s strani mednarodne židovske zveze. — Kako raso Nemcem greben? \t Brna poročajo: Na brnskem gledališču imajo Nemci rezervirana dva dni v tednn za nemške predstave. Na pustni torek so vprizorili Sal-tenovo igro »Der Gemeine«. Pri prizoru, kjer nastopajo rekruti, je zaigrala za kulisami godba znano pesem »O du mefn Oesterreich!«, pri Čemur je navzoče občinstvo jelo demonstrirati za Avstrijo in Habsbur-žane. Občinstvo je stoje pelo to pesem In vzklikalo proti CehosIovaSkl republiki. Proti tej demonstraciji nI nihče nastopil. Izvedelo se je zanjo še le drugI dan. Vest o tej vsenem-škl demonstracij! Je razburila vso Češico javnost. In češko časopisje zahteva ne samo strogo preiskavo, marveč tudi, da se Nemcem takoj prenove uporabljati Se nadalje gte- — Vsem ruskim kružkom na Slovenskem. Po naših večjih in manjih mestih so se ustanovili ruski kružki. To je bilo tem bolj potrebno, ker je danes Rusija Evropi mnogo bližje nego je bila poprej in so se mnogi naši vjetniki naučili tega krasnega največjega slovanskega jezika. Manjka pa ruskih knjig za pouk. Zato je začela »Rusko - češka jednota« v Pragi izdajati ruske knjige pod naslovom »Naša rječ«. Doslej je izšel ruski abecednik (ruskij buk-var) in prva čitanka (pervaja knjiga dlja Čtenija). Pole? tega je Izšlo par knjig z naglasom: Zbirko ureja prof. MarkoviČ, lektor ruskega jezika v Pragi, ta jo vsem toplo priporočamo, ker je najboljši pripomoček za vse ki se hočejo učiti ruščine. Naroča se v Pragi: »Naša rječ«. Praha H.. Ka-terinska ulica 40. —Odlikovanje. Na predlog ministrstva za promet je prestolonaslednik regent Aleksander odlikoval kontread-mirala Dragutina Pričo z redom sv. Save III. stopnje, — Uvoz in izvoz kronsko - dinarskih bankovcev glasom obvestila, ki ga Je prejela trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani od predsedstva delegacije ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani, n! prepovedan. — Telefonski pogovori z Nemško Avstrijo. Telefonski pogovori so dovoljeni ta čas razen med Ljubljano tudi med Mariborom, Celjem, Ptujem in Zidanim mostom na eni ter Dunajem in Gradcem na drugi strani. Trimmutni pogovor stane v vseh imenovanih primerih štiri dinarje ali 16 K. Nujni pogovor pa velja trikrat toliko. — Vojvoda Babunskl tmiit V Velesu v Makedoniji je dne 18. t. m. na pljučnici umrl vojvoda Jovan Ba-bunski. Vojvoda Bammski. rojen v Masedoniji, je stal Se pred balkansko vojno na čelu srbske revulucijonar-ne akcije v bivši Turčiji. On je bil dolga leta na Čelu srbsk. Četniške-ga gibanja v Makedoniji. Udeležil se je balkanske in svetovne vojne. Bil je junak v besede pravem pomenu. Njegove zasluge za osvoboditev našega elementa v Makedoniji bodo zapisane z zlatimi črkam!, v po-vestnico našega troimenskega naroda. Večen mu spomin! — V Zagreba fe umrl g. MI jo Ar ko, vefetržec, oče g. Vladimirja Arka. Pokojnik si je z neumornim delom in marljivostjo ustvaril v Zagrebu cvetoče podjetje, ki ga vodi sedaj njesrov sin. Spoštovani rodbini naše sožaJfe! — V Pragi fe umrla študentka medicine gdč. Vlada Jefovško-v a, hčerka ge. Zofke Demetroviče-ve. znane naše pisateljice. Iskreno sožalje! — Pri zamenjav? bankovcev sodelovali bosta poleg že objavljenih zavodov tudi češka banka »Union«, podružnica Celje v Celju, in Za* družna rveza v Celju. — Proces dr. M. Rostohar ca. Ufillf. Kakor doznavamo, je na 14. aprila 11. raiplsana ponovna razprava v procesu dr. M. Rostohar ca. ing. Uhli? pred tuka|šnjim okrajnim sodiščem. — Vsi oni, Id to zavarovani pri .Greshamti* se vabijo na važen razgovor v gostilno hotela »Slona41 na dan 25. februarja t. I. zvečer ob 8. uri — 100 tiso$iroftsklti bankovcev s falsifikovanimi markicaml in žigom: Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, r. z. z o z.. Kakor nam poročajo iz Banjaluke v Bosni, Je dobil Izseljenec Stemberger iz Sti-jerka pri Sežani pri menjalnici »Bo-laffio« v Trstu v zameno za 15.000 lir ter Je v dobri ver! pred tremi tedni prinesel te falsifikate v Banjo Lu- £MJ* *&*& ijft* «c*a racamo poravnal. Povodom Izmene kron za dinarje prišlo se Je II slepariji na sled ter Je bil L. StetnberEer v svoji nesreči 5e po oblasti osumničen, da je ta denar z nepoštenim namenom v Jugoslavijo vtihotapit Umevno Je razburjenje poštenega slovenskega kmetovalca« katerega Je satansko brezvestna židovska menjalnica unesrečila. Ubogi mož nima nasproti ti hajduškl tržaški bandi druzega orožja in dokaza kot svoje poštenje in svojo prisego, pa je veliko vprašanje, koliko mu bo to proti mogočnim zidom in pred italijanskimi sodniki v Trstu zalesrlo. Dolžnost bi bila vlade, ne samo moža zaščiti In event. odškodovati, ker ni pravočasno na falsifikate opozorila, negv> tudi preiskati v kaki zvezi je žig ljubljanskega denarnega zavoda s temi falsifikati in menjalnico »Bola-fio« v Trstu. I. B. Vsetn gospodom sodnikom, odvetnikom, notarjem, javnim in privatnim iu-risticnim uradnikom. Za delovanje naše pravne fakultete v Ljubljani ie velevaŽno. da si ustvarimo pravno biblioteko. Omejena sredstva, kurz denarja, težkoče pri transportih iz inozemstva ovirajo le količkaj povoljno ureditev te zadeve. Do~ sedaj nimamo skoro nobenih knjig. Radi tera si dovoljuje podoisani dekanat obrniti se na vse prijatelje naše visoke Sole, posebno pa na v jurističnih poklicih delujoče gospode s prošnjo, naj po možnosti prispevalo z darili knjig, ki jih hvaležno sprejme podpisani dekanat. Pole* znanstvenih knjig: bi bile za sedaj najbolj potrebne nove izdaje zakonov in učne knjige (v hrvatskem in nemškem ježku) za rabo študentov. Dekanat pravne fakultete v Ljubljani. Profesor dr. P i t a m i c Kultura. — »Brezdno« je uradniška predstava, ki se vrši v Četrtek dne 26. t. m. v dramskem gledališču. Vtop-nlce v predprodaji se dobe v pisarni društva zasebnega uradništva ob uradnih urah. — Repertolr Kralj. slov. gledališča v Ljubljani. Opera: torek 24.: Netopir, abon. E; sreda 25.: Mignon, abon. B/2: četrtek 26.: Rigoletto (delav. predstava), izven; petek 27.: Rusalka, abon. E/2; sobota 28.: Netopir, abon. C: nedelja 29.: Prodana nevesta, izven. — Drama: torek 24.: zaprto; sreda 25. Beneški trgovec (v prid Udruženja igralcev), abon. izven; četrtek 26.: Brezdno (uradn. predst.) abon. izven; petek 27.: Beneški trgovec, abon. izven; sobota: Kristalni grad, abon. E: nedelja 29. popoldne: Pepelka, abon. izven, zvečer Beneški trgovec, izv.; ponedeljek 1. marca: Beneški trgovec, abon. D; torek 2. marca« zaprto. Bosanske vezenine. V pritličju viSJe obrtne Šole so razstavljene bosanske vezenine, ki so jih zvezle bosanske mltjSe žene In dekleta ter moški. Razstavljeni so: brisače, stenski in namizni prti, moSki tn ženski robci ženske srajce, rokave!, moslci in ženski pasovi, ovratnice, prevlake za blazine, opasnfki, vrtini ženski jopiči in dve praznična Ženska plašča. Platno, na katerem Je Izvrleno vezenje, Je jako fino. Tkale so jra Bosanke same iz angleškega prediva. Vtkane so vanj razne, lako lepe In pisane bordnre; vtkane so pa tudi svilene niti, k! tkanino močno povzdignejo. Vezivo je povečini zlato In srebro, pa tudi svila in bombaž. Delo je Izvršeno tako, da sta obe strani enaki. !n Je pri nekaterih vezeninah stare!še dobe težko dognati, katera ie prednja in katera zadnja stran. Motivi so povzeti Iz rastlinstva, živalstva i dr. Povečini so ti motivi stoležtranl. Pri starejših motim prevladuje deloma bizantinski vpliv, deloma pa je vplivala na njih postanek in razvoj vez severnih Slovanov. Vsa dela so Izvršena Jako fino, posebno pa ae odlikujejo zfate in srebrne vezenine na vrhnlh ženskih Jopičih, na opasnlklh In na prekrasnem prazničnem plašču, ki je defo vezfficev. Ta plašč ie cenjen na 120.000 K. Razstava le vobče velezanlmiva In priporočati Je, da si Jo občinstvo obišče v čim večjem Števila. Vstopnine le 5 K. ■ ■ - " —^»^^^ Društvene vesti in prireditve. — Podružnica Slov. rdečega fcrfža v MetflM Ima svof redni občni zbor dne 26. svečana 1920 ob 2. uri popoldne v prostorih gospe Tancig, katerega na] se vsi člani udeležiti blagovolijo. Pevsko tfraitvo »Lhrolfanskt Zvoa« Ima dne 29. februarja, v nedeljo popoldne ob S. v Narodnem domu redni letni občni zbor. Vse društvene elane vabi k oblin! ndeležbf odbor. S. K. nirlfa. Redni letni občni zbor se vrH v petek .dne 37. februarja ob tt20. uri v verandi hotela »Union«. V stečaja ne* sklepčnosti se vrli v smislu klubovih pravi! eno aro hasnefe dru* občni zbor, U le sklepčen ae tfede na Itevflo aavaoem. Poizvedbe. IzjceMI ie Invalid v petek popoldne ne pota od Gosposke nllce n» knfodVor okrog! 1900 kron teJege đenarle. Po*teni mtfttef) na! najdeni denar Izroči roMli, Mer se san odMete taM aajdeasaa. nalnooelSa poročna. ULTIMATUM PONOVLJEN. LDU Beocrad, 23. februarja. Fran-eofltc! ta anjcMId poslanik sta včeraj ponovila nltltnat zavetnikov, r—dir se pot brez roka. zahtevajoč od nese vlade, da se odloči, ali spreime kompromisni predlo« Uoyd Georgea att londonski dogovor. ZAVEZNIK! SE UKLONIJO WIL-SONOVI ŽELJI? London, 22. februarja. V političnih in diplomatskih krogih v Londonu prevladuje mnenje, da se Fran« cfla In Anslila vsa] za seda] uklonita VVIlsonovi želfi glede jadranskega vprašanja. Pričakuje se, da dospe nova VVilsonova nota, nanaSajoča se na odgv>vor Francije in Anglije. Že danes ali jutri v London. Ta nota Je bolj konciljantna kot prva, vendar pa vstrala na stališča, ki ga Je zavzel Wilson v prvi svoji noti NITTI IZIGRAVA ZADNJI — ADUT. Trst. 23. februarja. Današnji »TI Piccolo della Sera« prinaša na uvodnem mestu poročilo iz Rima o vprašanju avtonomije Dalmacije In o do-mnevanem stališču, ki *a bo zavzela nova beogradska vlada v sponi z Italijo. O dalmatinski avtonomiji trdi dopisnik, da je to Nittijeva karta, ki mora dati Beogradu mnogo misliti. Dalmatinska avtonomija odgovarja željam, ki so se ponovno pojavljale celo med Hrvati, ki niso preveč navdušeni srbofilL Misel o taki avtonomiji je že stara, pravi dopisnik: porodila se je leta 1866., Vis in dalmatinski Hrvati so jo v svoji >zasleplje-nosti« pokopali. Pozneje pa se je zopet pojavila zahteva po trializmu. Tudi danes princip avtonomije ni mrtev: pristaše ima celo med onimi, ki so goreči oboževalci države SHS. »Srbskac vlada pa se odločno protivi, dovoliti Dalmaciji kako izjemno stališče, ker bi to morala dovoliti pref ali slej tudi Sloveniji in Hrvatski. Nittijeva poteza je torej zelo dobra: žal, da ni bila storjena že veliko prej. Prepričala bi bila celo najhujše nasprotnike Italije o njihovem spoštovanju tujih narodnosti. Danes kajpada še prevladuje v dalmatinskih mestih, ki so pretežno hrvatska, fanatizem, ki bi se pa jutri noleurel, ko bi se pokazal jugoslovenski režim v svoji pravi luči in ko bi bila mogoča primera tega režima s cvetočim bogastvom, s svobodo in omiko pokrajin, pripadlih Italijanskemu gospodstvu. — Kar se tiče nove vlade v Beogradu, pravi dopisnik, se je položaj poslabšal: vlada je sestavljena iz strank, ki najbolj zagovanajo nepopustljivost napram Italiji. Če je nudila včerajšnja vlada malo upanja, ga nudi današnja je manj. Sicer pa je ooložaj neizpremenien: na eni strani Ttalila s svojima zaveznicama, na drugi strani Beograd m WiIson, dvojni nredsednlk: ameriški In jugoslovenski. LEGIJA SMRTI V LJUBLJANI. Trst, 22. februarja. »II Piccolo della Sera« poroča iz Logatca, da se je v Ljubljani ustanovila »legija smrti«. To legijo tvorijo po večini dijaki in mladeniči, ki so zaprisegli, da bbdo s terorističnimi atentati v zasedenem ozemlju nastopili proti italijanskemu gospodstvu. (Nam v Ljubljani o ustanovitvi te »legije smrti« ni ničesar znanega). DUBROVNIK DALMATINSKO GLAVNO MESTO. SpB, 22. februarja. Pretekli te-đen se je vršfl tu sestanek jugoslo-venskih politikov iz svobodnih In okupiranih krajev Dalmacije, na katerem se je sklenilo, naj se pokrajinska vlada premesti Iz Splita v Dubrovnik In se proglasi Oruž za glavno dalmatinsko pristanišče. INTERPELACIJA RADI FORMT- RANJA CRNOGORSKIH ČET V ITALUL Rim* 22. februarja. Poslanec Lazzari Je vložil na ministra notranjih del Interpelacijo, v kateri zahteva pojasnilo, kako more italijanska vlada trpeti, da v Italiji formiraju oborožene črnogorske vstaške čete. Te čete so nastanjeni v Oaeti m Formiji. Njih število znaša okrog 1000 mož. Poslanec vprašuje, odkod dobivajo te čete orožje, živila in uniforme v času, ko ne ekslstlra več črnogorska država. Končno protestira Lazzari proti temu, da dobivajo rodbine teh inozemskih vojakov begunske podpore Iz italijanske državne blagajne. SLAVJANSKA STOLICA NA PADOVANSKI UNIVERZL Trst, 23. februarja. Današnji »II Piccolo della Sera« poroča M Padove, da se otvori v kratkem na filozofski fakulteti padovanskega vseučilišča stolica za slavjansko filozofijo. Na vseučilišču ie obstoja nemile* francoske ki m&Uk± rtslca. MINISTRSKA KRIZA V ROMUNIJI] Test. 23. februarja. »H Piccofol della Sera« poroča iz BukareSte, d*j sta podala trgovinski in vojni min!*! ster demisijo. Kriza se pripisuje ne«! sporazumljenju v finančnih odredbah in odredbah glavnega stana. Agrarni i minrsterijalni blok se skuša izogniti t splošni krizi, vzdržujoč na krmihu sedanje ministrstvo, PROTIĆEV VOLILNI RED. LDU Beograd, 23. februarja. »Po*. Iitika« javlja: Minister za konstituanto Stojan ProtiČ pripravlja zakonski načrt za volitev narodnih poslancev. Ta njegov načrt bo gotov, kakor se trdi/ koncem tega tedna. Zdi se. da ta novi načrt temelji z malimi spremembam! na starem srbskem volilnem redu« Uvedena bo splošna volilna Dr a vica. Skupina dr. Korošca zahteva, da se da volilna pravica tudi ženskam. Na orvf seji parlamenta, ki bo sklicana za 1« marca, bo vlada kot s prvo točko svojega programa stopila pred narodne poslance z reševanjem volilnega zakona. Občinske volitve bi se vršile začetkom maja, volitve za konstituanto pa začetkom avgusta. JI ZOPET POVIŠANJE POŠTARINE. LDU Beograd, 23. februarja. V mn nistratvu za pošto in brzojav se pripravlja načrt o povišanju notranje poštarine za 100 odst. To odnedbo so de sedaj izdale skoro vse država v Ev^ ropi. ^ LDU Beograd, 23. februarja. Kefj se mednarodni obračun za brzojavno sluz*bo vrši v francoskih frankih, je tnU' nistrstvo za pošto in brzojav z ozlrord na neurejene valutne razmere v Evro*' pi sklenilo, da se od 1. marca dalje pri« stojbine za brzojavke, namenjene v Ino-; zemstvo, računajo v frankih, in sice* po tečaju dva dinarja za en frank. Izpred sodita. Amerikanca ie okradeL Anton' Lavrič, doma iz Travnika pri Ko-1 čevju, se je dne 10. decembra 1. L; zvečer pripeljal z drugimi tovariši \M Amerike na ljubljanski glavni koloni dvor. Tu je čakal vlaka v Kočevju^ Ko je pri blagajni jemal vozni listek? sta mu med tem časom bila ukrade-, na dva kovčega raznega blaga, obleke in perila, katera ceni Lavrič na 200 dolarjev. Kot osumljen tatvine Ja] bil aretiran Ivan Klebe Fillpanov vi Istri, analfabet, bivši vojak 97. pp) Klebe se danes, 24. t. rru zagovarj pred ljubljansko porotvx Predsedni dvorni svetnik Fr. Regally, obtožen cu: »Ali se čutite krivega?« — O toženec: >Ne, gospod sodnik, ne! Nisem kradel!« Zagovarja se slce: mirno, njegov glas Je nizek, In pra vi, da je obleko kupil pri JugosI vanski bolnišnici Obtoženec se j takoj preoblekel. In sicer v Loza jevem hlevu. Pustil Je tam svojo raz trgano obleko, ki je bila vsa »živa — Zahajal je v »Ljudsko kavarno« Florljanski ulici, kamor se shajaj sami sumljivi element!. V tej kavar^ ni sta ga drugi dan zalotila tudi Lav« rič In priča Tušar, ki sta takoj vprH zorila lov za tatom. Stereotipni, kratki soobtoženče vn zagovori, na vsako vprašanj odgovarja: »Nisam ukral...! N morem si drugače pomagati!« Priča« Anton Lavrič, ki je bil lest let vi Ameriki, izpove, da je obleka, katero! nosi obtoženec, njegova last, tudf razna »corpora delictl« reklamira za? svojo last. 2ivahnokomlčen je bil dogovor med pričo Tušarjem in ob^ tožencem. Priča: »Pa si bil na ko! dvoru!« Obtoženec: »Nisam.« Priča »Kaj hudiča boš tajit! V Maribo pri vojakih smo te klicali za »ciga na*. Obtoženec: »Nisam bio. Nis ukral!...« Na podlagi porotniškegaj krivdoreka je bil Ivan Klebe obsr' jen na dve in pol leta težke Je« Sodbo sprejme z izjavo: »Ne morei si kaj! Sem zadovoljen!« Druga razprava je proti Josfpti Jakupilu, Francetu Stelnerju in VlaJ du Ciceronu zaradi tatvine 20 ste4 klenlc živega srebra v kemični toJ varni v vrednosti 35.000 kron, T Aprevfeaclia. , rf »Samopomoči v LfoMiaa!. Cenefi S a m o k a na rumeno Izkaznico, ki se doli v mestnem aprovizaCnem nradu (Oaneton va hiša, pritlično levo) vsak dan dopoldnaj se bo nakazovala v * Samopomoči« za-* m a d n t k o m ie dne 71. in 28. febmarja od S. do IZ. dopoldne In od 2. do '45. Dopoldne, Obenem dobe zamudniki pri te) pffJ liki tudi usnje, ako za le niso prejeli. -f- Primerjai »Samopomoč« in »Go4 snodarsko zadrugo«. »Samopomoči«; je bila nakazana aa zadnjo razdelitev, bela moVft M. 0 ki jo to mogla nroda* Jati do 4 K 80 viru »Gospodarska za-drugac pa je dobila napol crno mok\ ter Je prodajala to moko po 5 K 50 v« Tako krivično postopanje ne bo rodile prav nobenih dobrih pbsledlo. Glavni urednik: Rasto PastosIemSelt. uuovonii aretirat: _ BaB*c.V«4«k Stran 4. ■■ " ' M&mmgmmap akwm>jjaji1W0- Stev. 45. Prodal moško kili ti sffibnit m. Kie, pove uprav. Slov. Nar._______1485 feMiran sobo iiSfiS '&: nudbe pod: .Ples 1380" na upraviništvo Slovenskega Naroda, 138o M Proda se ca. 2000 1 jesiha. Več pove Fraa Kovic, Zgo&a, p. Be-gaaje.______________________1385 Toriiina fldiiaM t: ™tfX se rroda. Več pove Fris Kout, ZfoSa. p. Begunje._______________________1386 Rbailemtb daje srednješolcem inštruk-hfiuUfciilin ctje. Ponudbe na upravništvo Slov. Nar. pod ..Srednješolec 1441" HamburSka troofska fin s podru ž. na Dunaju najbolje vpeljana c$ce zastopništva prvorazrednih, sposobnih tovarn in cKsporterjev. Cenjeni dopisi na Brobn «& Neisse, Hamburg, Ilehenstrasse BjW WL_________________________1419 Kupimo fokomobilo 20 — 30 HP Ce.ni. ponudbe pod Šifro „Ciglana 82S11 rta Blscknerfev snončnl zavod, ZatTrcb, Jnrjevaka ulica 31. 1418 Zahvala. 2'a mnogostransko nam izkazano sožalje ob smrti naše nadvse ljubljene in nenadomestljive soproge, mamice, hčerke in sestre, gospe is;. Irampuš »o^rafje crož. straž- izrekamovsem najsrčnejšo zahvalo. Posebej pa se za h valju-jemo preč. duhovščini, g. kapetanu Janku Bedenku poveljniku 1. orož. čete, poročniku Ivanu Erkerju in Franju Cvim ter vsem, ki so spremili nepozabno rajnico na nje zadnji poti. SeniČiea eri V.edrodab dne 23. februarja 1920. ŽaSutaci rodbini mm ii IrampDl. finfiind rttf tontt tnffl k Nastup odmah kot tt Jat. Dnettv I «mg Zagreb 1401 mu Bi irsMKE Hibser, Ljubljana, Valvasorjev trg st 7 nasproti K rižanske cerkve. 1208 Prelati« *to Hnfcli ni različne velikosti. Vpraša se anntoova ulica M. 3, L nadstr. 1356 iS itMrt i fii S dobro ohranjeno, se takoj kupi. Ponudbe s ceno na fotografa HIMer, Ljabljsna. ValmorjCT trg 7. 1266 Trpina z wSm blaooi 5F stanovanjem se takoj da v zakup v Slovenjgradcu. Clarni trg 3. nasproti poŠte. Naslov v upravnistvu. 1272 Mndirtinfa Drv* moč> že,i vs*0*111 v NDOllIlUju1, službo takoi. Ponuabe na upravništvo Slovenskega Naroda pod „Modna trgovina 1420". Sprejme se itareiia blagajDitsrta ter izurjena kontoristinja za neko tukajšnje večje podjetje. Reflektira se samo na dobro izvežbane moči. Na začetnice se ne bo oziralo. Ponudbe na upravništvo Slovenskega Naroda pod „VS(OP takoj 1422". 1422 »■^—«■.«»«»«■*■—i^•—"»..•.—^ RemiDitOB psalol stroj ?.£& nt° popolnoma intakten, kot nov sa radi odpotovanja proda. Naslov pove uprav. Slovenskega Naroda. 1427 Brnita rn dobro ohranjena konjska rnilld IZ oprava za enega konja, prirejena tudi za gig- Kje, pove uprav. Slovenskega Naroda. 1428 Droihialiil izurjena v špecerijski in rlDUaiUiUU, manufakturni trgovini, z večletno prakso, išče radi- spremembe službe na deželi. Nastopi lahko takoj. Naslov pove uprav. Slov. Nar. 1430 m se Knjigovodja. srPBt: Zahteva se znanje dvojnega knjigovodstva. Prednost imajo oženjeni in one kateri so v industriji že delovali in si. izkažejo z dobrimi spričevali. Plača dobra. Nastop takoj. — Podudbe na upravo Slov. Nar. pod .dvojno knjigovodstvo/1388. Proda se einadstroiia la VSE Ponudbe pod »Hiša z vrtom 1398* na upravništvo Slovenskega Naroda. 3BF* Prodajam ^aa eirnM wim v originalnih zabojih po Stud jfljlu 1440 komadov po K 1 50 lom a d. — Ponudbe na En. Snpaae v Roga ten, (Slov. štajersko). 544 ummm m sobo. Ersa. zi tudi posteljno perilo. Ponudbe na uit. Slovenskega Naroda pod , Lastno perilo 1397*. 1397 Unharira P™1 moč» M sprejme v UUUaUU, trajno službo. Zmožna vrtnega dela, ima prednost. Ponudbe na j ..Hotel Triglav, Sevnica ob Savi". _____________i4oo _________\ Martin Šetinc, trgovec in Elizabeta Šetinc roj. Bnrgar naznanjata zaeno v imenu svojih otrok Mileno, Boiane in Marka vsem sorodnikom, orijateljem in znancem tužno vest! da je njiju srčnolj ubij ena, nepozabna hčerka, ozir. sestrica JaJ^^ jtzBL. JL-# .JCtL. učenka VI« razreda v starosti 11 let, po dolgi bolezni, previđena s sv. zakramenti danes preminula. Pogreb se vrši v sredo, dne 25. februarja ob 3. uri popoldne na farno pokopališče Sv. Pavla. Prosimo tihega sožalja. Na Vrhniki, dne 23. februarja 1920. 1430 Ana tatar roj. Sala naznanja v svojem, v imenu svojih otrok Karla, Ana, Karlo, IVatallie, Ada ter v imena vseh ostalih sorodnikov žalostno vest, da je Boga vsemogočnemu dopadlo odpoklicatf našega dobrega soproga, očeta, brata in strica, gospoda Josipa (uferja kavarnarja do dolgi mučni bolezni! previdenega s tolažili sv. vere v starosti 45 let v boijSe življenje. Pogreb se je vršil v soboto dne 21. februarja 1920. Zahvala. Ob enem pa se zahvaljujemo za Izraženo soialje kakor dudi za časteče spremstvo na njega zadnji poti. V Ljubljani, dne 24. februarja 1020. 1444 Imfhhri « *g* Pfekaa, teli ara-amJUPapJBi, meniti mesto. Gre le v Ljubljano ozir. Maribor. Ponudbe pod JiaHfHial tett« na tmravptstvo Slovenskega Nerada. 1434 Mmmfml Umi * nrm*° ali *»«* nje in IBM MPJ postrežbo išče soliden uradnik. Cenlene ponudbe pod Šifro: .Soba IM/iaM* na uprav. Sov. Nar Filial kinj 4*. K. Ozvvild Psihologijo BIJll lipi za 8 razred, fiziko (Rels-ner) za S razred. Logaritme. Ponudbe rod Šifro »A. B. 144ia na upravništvo Slevenskega Naroda. 1440 Ke se Nitreimla id 1. loiToip. Vprala se: ttritorfm aL 3./L 1438 mm.il rtiteijita iife n$?Z: goče s hrano v sredini mesta pri kaki boliSi rodbini. Naslov pove upravništvo Slovenskega Naroda. 1437 Re0HA4hta fT,tai*a» dobra Uharica, ki IlOaHUailjU se razume tudi na kmetijska dela se sprejme k samostojne« mu gospodu na debelo. Naslov nove osredovalnka G. Fiux, Gosposk* ul 4/L Ljubljana. 1436 Modni anion nar* Nina Pressl potrebuje takoj več Izurjenih Šivilj za dobro plačilo. Vcra«a se: Sv. Petri cesta et. 201. nadatr. 1431 UniAMAr iz bolJ5e hi5e sc VajfSflV% spreime pri A« Bortbold, fotogr« naaot zavod, Sodna ulica *L IS. 1432 SIROTA, 11 letno dekle, zdravo in inteligentno se odda v kako trgovino ali h kaki obitelji. — Kje, pove upr. Slov. Nar. 1424 Modem setaloo rentabilno pod- IBiiO s ccljm inventarjem in modernim JCIj" lokalom za skladišče v sredini mesta Belgrada se daje v najem aH pa proda. Obrniti se je na Anoncnl Sten-pedlclenl 1 Inloramaclonl biro Kr. Bogo|Mvl PUim kovno Izobražen, se sprejme takoj v službo. Spričevala In natančne zahteve predložiti št Jaafkemi aaamamaapa krni Jasli KmeU, Deleajsks 1381 Kapi aa danatarlran šnnt ia ailnijak m obliki prahu. Ponudbe na Vatilka papirnica a Vav>, ^—^»' Svarilo. S tem svarim vsakogar, da moji ženi Mariji Kovačič ne da ničesar na upanje ali v denarju, ker nisem plačnik za njene dolgove. V Ljabljani, 24. februarja !02Q Anton Kovačič tovarnar peći. --------------- 1 Bez konkurencije! JUGOSLAVENSKA INDUSTRIJA PAPIRA TeLEF. br.6-38 ClISTAV SELIGMANN telef.br. e-3a Brzojavi:Jip'Niktfičeva 3. ZAGREB Nikoličeva ul. 3. Na'cene^a dobava la bogato iklaoBla: razalh vrst oaptrja kakor: tiskovnega, pisahnaa. konce9tnega.dokument!iege.konceornegahe!eg8itd. papirnatih prtuv, papirja za police OteluSc) trgovskih in ksne, omotov, map. karet In ostalega v to stroko spada- iožeaa blaoa. Bez konkurencije t Suhe gobe (jurčki) se kupijo. Ponudbe samo v nemškem jeziku s ceno In količino na Rudolf Pelkart, Wien V.f Margarathaastrasso 96- Zaloga parketov. Dobavljam na debelo in drobno. Prevzemam tudi pokladanje ter vsa v to stroko spadajoča dela po kulantnih cenah. 1026 Jos. Puh, Ljubljana, GradaSka ul. 22. Domaća ivonica rublja t i Saajnh, Jalatteav trg br. 2 L kat nu4|a trgovcima samo na veliko ■bika rablfa kao rasne vrsti košulja, gaća, noC-nlh koSulja, orukvfca (mekanih nunv Seta. I mekanih oaniica ■obal adla preporuča svoje bogato skladište svakovrsne MaUiafaktaraa roba kao engleskih tkanina, potstava svila, Sifona, kretona, zefira, pamuCnlh i konCanlh tkanina I. t. d- ^ NarnČbc pouzećem obavljaju ae kretom pošte. farMa grafa Tbaraakaga yv Jeklarna na Ravnah.»« astiftOvijeu 1774. leta. Omitaml - Bavmo Koroško (Jugoslavija). Pomna postaja Ou-štanj, železniška postaja Preval je. Brzojavni naslov: Jeklar« na Guštanj. Protsvaiai Siaalonako in tirsaotaneko feklo v zabojih, s sidrom kot varstveno znamko. Lopirana In nalsntrana tapUnlika fnala za vsakovrstno orodje največje trajnosti. Janin aa orodje, draapprartna, za kladiva, žlebe, matrice, za dleta In nože za obdelovanje železa; za svedre za rado, premo? in kamen; za pile, rezila, vrtalna dleta i. t. d. iotjlreua kn Betonirana martlnova tekla aa vozovne In vagonske vzmeti: za konstrukcijske dele posebne trajnosti v avtomobflnl in totalni industriji; sa kolesna obroeja; sa kosa, srpe, sekire, motike, lopate 1.1 d. lamamivl|ai Vozovne oat s pusaml In nakonCnlki; transmisijske vatke (ostrugane do 4 m, sur okova ne do S m dolžine); v žlebih kovane dete za avtomobilne in vagone; krogle za cementne mlina t.Ld. i i Razpis složb. Začasen obči pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, » Šolski drevored 2, razpisuje mesto uradnika s prejemki XI., X. alt IX. plačilnega razreda drž. uradnikov za službo nabornika. Prosilci s primernim nastopom, ki so dovršili visoko ali kako 1 srednjo šolo z maturo in se izkažejo s prakso, ki bi jib vsposobila ) za razpisano mesto, se morajo osebno predstaviti v zavodu. — Istotam se sprejmejo 3 praktikaatl za mradniika almiba, ki si imenujejo po polletnem zadovoljivem službovanju za proviz. uradnike v XI. činovnem razredu drž. uradnikov. Prednost imajo i prosilci s pisarniško prakso. Istotam se sprejme madmradalk z nižjo srednješolsko naobrazbo in z najmanj 2 letno pisarn, prakso s prejemki drž. pomožnih uradnikov. Prednost imajo jugoslov. ' legijonarji, vojni invalidi, poznavalci gospodarskih razmer v Slo-i veniji. Kolka proste prošnje, opremljene s curriculum vitae, z i rojstnim listom, domovnico, nravstvenim in zdravniškim spričevalom, i z dokazili o dovršenih študijah ter o dosedanjem službovanju, oz. z navedbo referenc, naj vložijo prosilci jugoslovanske narodnosti, ki še niso prekoračili 35. leta starosti da 15. maroa 1920 naravnost pri zavodu, 1441 V Ljubljani, dne 23. februarja 1920. laiiaaaa aM! makalalmaal sava« sa aamaMaaaa __________________v MaggamL _________________ Prodaja vina lastnega pridelka 1918 iz vinogradov grajščine grofa Attemsa v 1 Brežicah. Vinske poskušnje so dne 3. marca 1920 pri upravitelj-stvu grajščine v Brežicah« Ponudbe za vino so v zaprtem pismu z označbo »Vinska ponudba« predložiti imenovanemu upravitelj-stvu v Brežicah do 10. marca 1920. Prodajalec si pridržuje pravico, da se pri slučajnih spekulativnih ponudbah ne ozira na najvišje ponudbe, ker bode o končni oddaji vina odločeval glavni poverjenik ministrstva za agrarno reformo v Ljubljani. 1423 Upf«vHteli$tvo posestev grofa Attemsa v Brežicah. LamtamMk ttafc aMmnnjmj tlimmmmn* '* nvnMal «a«|K«5K9 Vawtti Kavltja