Letollll.
Maribor, petek 23. januarja 1920.’
St. 18,
Političen list.
Naročnina znaša:
Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 6‘50 mesečno. .	četrtletno	K	19-50.
Ce pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 6’—. — lnserati po dogovoru.
List izhaja vsak delavnik opoldne.
Posamezna številka stane 40 vin.
Nitti zahteva izvedbo londonskega pakta.
LDU Berlin, 22. januarja. »Abend« poroča iz Lugana •' »Corriere della Sera« javlja iz Pariza: Ker vrhovni svet do 20. t. m. dopoldne iz Beograda ni dobil odgovora, je Nitti danes na zapisnik izjavil, da umakne vse koncesije v korist Jugoslavije in da zahteva enostavno izvedbo londonske pogodbe. Popoludne so sporočili Nittiju odgovor beograjske vlade, ki v vseh točkah, izvzemši eno nebistveno točko, odklanja angleške, francoske in italijanske pogoje. Nato je Nitti v Popoldanski seji vrhovnega sveta potrdil svojo predpoldansko izjavo.
Zopet redno delo v naših premogovnikih.
LDU. Ljubljana, 22. januarja. Nocoj f° se oglasili pri deželni vladi zaupniki 12 Hrastnika in Trbovelj s prošnjo, naj se premogovniki zopet odpro. Obljubili so, da se takoj prične zopet z nadaljnjim delom, vendar Pa so izrazili željo, naj se zaradi gibanja nihče ne odpusti. Deželna vlada je zvečer dala dojenje, da se jame še ponoči odpro, ako se delavstvo zaveže, da pojde še nocoj redno delo ln al<0 se bo tudi v nedeljo delajo, ter ako se zadovolji s tem^ za tj0b0 pasjvne resistence ne prejema minimalne mezde. Delavstvo je ponudbo sprejelo in vlada bo poslala, kakor hitro
0 pr°dukcija zopet normalna, v revir komisijo,
1 tJ° Proučila aprovizacijske in zdravstvene razmere. Komisija pojde najprej v revirje, kjer se m delala pasivna resistenca.
Zlobni nameni opozicijonalr neka bloka.
LDU. Beograd, 22. januarja. Včeraj dopoldne se je vršila seja ministrskega sveta, v kateri se je razpravljalo predvsem o vstopu opo-zicijonalnega bloka v ustavotvorni odbor. De-• ^'tlV.no se n5 sklenilo ničesar. Kakor znano, je b°na poziv vMe 8ied» smeni odgovor T*^vornem odboru> P°dala pi-
izročen predsedniku SnT prcf2craj8n“
stavništva, ki ga je predT? J**
•»nova .	. s 1 Preaal vladi. Kakor se do-
znava, ,e odgovor opozicijo precej obBlm ln
zahteva skl,canj« narodne,., pre(lstmišt ki
bi v^'” ,IV. ' ‘a"e “s*»™«°rnega od-bora Vlada m „lad„e stranke pa ^
ikču, da se mora ustavotvorni odbor ustvariti
V	soglasju posameznih strank in da je sklicanie narodnega predstaviva v ST[ho
Sc«e r“ “a—ie ta aabteva opo-1 vaden trik, ki ima namen ovirati delo
in vreči vlado, dočim zahtevajo vladne stranke, naj se čimpreje razpišejo volitve v narodno predstavništvo.
Splošna mobilizacija poljske vojske.
LDU Varšava, 22. januarja. V pričakovanju velikopoteznega boljševiškega napada na Poljsko, je poljski ministrski svet odredil splošno mobilizacijo poljske vojske.
Nasilne odredbe za izročitev Viljema.
LDU Berlin, 22. januarja. Po »Tagliche Rundschau« poročajo »Times« iz Pariza, da so se zastopniki zavezniških vlad na pon-deljkovi seji zedinili glede nasilnih odredb za izročitev Viljema.
LDU Haag, 22. januarja. »Hollandsch Nieuvvs Bureau« poroča: Kakor se javlja iz zanesljivega vira, bo Nizozemska jutri, v petek, ob 12. uri izročila odgovor na prošnjo antante po izročitvi bivšega nemškega cesarja.
LDU Berlin, 22. januarja. Po »Acht-uhr Abendblatt-u« poroča »Daily Mail« iz Haaga: Pravosodni minister je bival pet dni v Amerongenu. Bivši nemški cesar je vložil pri pravosodnem ministru pismen protest proti svoji izročitvi.
Za Odeso.
LDU Haag, 21. januarja. Zavezniške vojske so začele obstreljevati Odeso. Boljše-viki so držali mesto zasedeno le štiri ure, potem so se pa morali umakniti. Nova bolj-ševiška armada se je pojavila pri Kersonu.
Nemški vojni zločinci.
LDU Bazel, 21. januarja. Ententne vlade so sklenile, obtožnico proti onim Nemcem, ki imajo biti izročeni ententnemu sodišču, i v Nemčiji razširiti in krivce tako ožigosati pred ljudstvom kot zločince.
Španska bolezen na Madžarskem.
LDU Budimpešta, 22. januarja. »Az Ujsag« poroča, da se zadnje dni zopet širi španska bolezen. Umrljivost je velika in znaša 10'/». Pri zadnjem pojavu je znašala poprečna umrljivost Ie 1%°/..
Za to bi jim bili dobri! -
LDU. Berlin, 22. januarja. Frankfurtski listi poročajo iz Pariza, da je antanta povabila Romunijo k oboroženi intervenciji na Ruskem. Pravtako bosta povabljeni Čehoslovaška in Jugoslavija.
Uredništvo in uprava:
Mariborska tiskarna (Edm. Schmidova ulica št. 4.)
Telefon uredništva St. 276, uprave št. 24.
Tragedija Nemške
strije.
Austria erit in orbe ultima — mogočne besede mogočnega vladarja imajo lahko dvojen pomen. Toda on, pred čigar dušo se je pojavila iz vladarske mogočnosti izvirajoča vizija, pač ni slutil, da se bo kedaj uresničil drugi pomen navedenih besed, da ne bo Avstrija zadnja na svetu, ampak da bo Avstrija zadnja v bedi, od najbed-nejših najbednejša. Med vsemi brezštevilnimi državami in državicami, ki pokrivajo pet kontinentov naše zemlje, je ni države, katere gospodarski in deloma tudi politični položaj bi bil tako beden, kakor je položaj Avstrije. Človeku, ki gleda na vso to bedo, se nehote zasmili to uborno ljudstvo, ne glede na to, da nas še tako sveže skelijo rane, ki so nam jih zadali še čisto neposredno pred svojim globokim padcem njegovi voditelji in tudi ne glede na to, da še danes nekateri njegovi deli rujejo proti nam, kajti to ruvanje jim narekujeta Ie še obup in boj za golo eksistenco, katere pa ne obvarujejo vsi čarodeji starega in novega sveta. Iz mogočnega tirana, kateremu se je v pasji ponižnosti pokorilo celih deset narodov, celih 50 milijonov duš, je postal danes berač, ki je prisiljen hoditi od hiše do hiše, da si izprosi vsakdanji kruh in ki nikoli ne more leči k počitku, ne da bi ga mučila grozna skrb, kaj bo jutri.
Da, kaj bo jutri? To se vprašujemo tudi mi. Avstrijske gospodarske bede se ne da za stalno odstraniti. Avstriji se da pač pomagati za nekaj dni, toda s to pomočjo, ki pomenja le izstavitev nove menice, katere vnovčenje bodo izstavljalci prejalislej zahtevali, je beda le še povečana. Avstrijska republika bi zamogla živeti edino in samo tedaj, če bi jo vzele ostale države v oskrbo, tako nekako, kakor vzame občina, v oskrbo svojega občinskega re-
Maribor, dne 23. januarja. 1920.
—........ ... —,. M    —
veža. Avstrijskih financ ne reši noben finančnik, ostale bodo za vedno pasivne. Tudi če se Avstrija posveti samo in izključno industriji, kar bi edino še zamoglo zboljšati njene izglede na bodočnost, bi vsled dejstva, da ji ne manjkajo le surovine, ampak tudi, in to pred vsem, gonilne snovi, ne mogla postati aktivna. V tem slučaju obstoja za njo uničujoča okoliščina, da z drugimi vilikimi industrijami, že radi dražje nabave surovin in gonilnih sredstev, ne bi mogla konkurirati. Na drugi strani pa ji jemlje dejstvo, da bodo sosednje države, Čehoslovaška, Madžarska, Jugoslavija itd., ki se nahajajo v neprimerno boljšem financijelnem položaju, že v najbližji bodočnosti povzdignile svojo industrijelno produkcijo tako, da bo skoro popolnoma krila njih domače potrebščine, skoro vsako upanje na znaten uvoz v te države. Prekomorske in dalje ležeče pokrajine pa ji bodo, kot kontinentalni državi, ostale za vedno zaprte, ker bi svojih izdelkov vsled dragega transporta ne mogla nikoli postaviti na trg po taki ceni kot druge države, ki razpolagajo s kratkimi in cenejšimi morskimi poti.
O poljedelstvu bi bilo škoda govoriti. Odstotki, katere ji bo prinašala tranzitna trgovina, bodo tako majhni, da se ne bodo niti občutili. Lesna trgovina in industrija bi, če bi hotela zalagati državni primanjkljaj, že v nekaj letih izčrpala vse vire do zadnjega in avstrijske gore in doline, katere preraščajo danes še gozdovi, bi ostale za dolga desetletja ali pa za vedno gole in poleg tega bi zmanjkalo tudi še drv.
Če vzamemo v poštev še vse One ogromne milijarde starih in novih dolgov, nam je odgovor na vprašanje
Generalna stavka italijanskih železničarjev.
Trst, 23. januarja. (Izv.) Po vsej Italiji je izbruhnil generalni štrajk železničarjev. Vsled tega je ustavljen tudi Simplon-Orijent-Express.
Ljubljana, 22. januarja. Vsled generalne stavke italijanskih železničarjev ne vozi od danes naprej ekspresni vlak Pariz—Beograd.
Prvi kongres jugoslovenskih žen v Beogradu.
(Predavanje gospe dr. Lipoldove v »Mar. ženskem društvu« dne 18. jan. 1920).
(Dalje).
Odpusti, junaški Beograde, rane od brata zadane; negovali jih bomo z mazili ljubezni in čuvstev, da zarastejo čim preje. Prišla sem, da se poklonim Vam, materam-sokolicam, ki so Vam sinovi padli in da Vas prosim, da odpustite, če Vam je znabiti bratska pufeka ubila sina. Oprostite jim, niso hoteli — ali so moralil Naši sinovi čuvajo na mrtvi straži, kar so jim darovali Vaši sinovi . . .
In zdaj se objemimo sestre iz Zagreba, Ljubljane, Dubrovnika, Novog Sada in se za-kolnimo:
kolnemo se pri tvojih ranah beli Beograde,
kolnemo se pri kosteh, razsejanih po celem svetu,
kolnemo se z največjo prisego sloge in edinstva.:
da bomo brale cvetje s Triglava, Durmitora, Velebita — sadile ga bomo na Vaše grobove in zalivale ga bomo z vodo morja adrijanskega.
Zbirale bomo biserne školke naših morja, za katerimi sovražnik steguje reko. Polagale jih bomo na Vaše grobove . . .
kaj bo jutri, povsem jasen: Avstrija ostane za vselej pasivna!
Kaj je torej storiti Avstriji? Na razpolago sta samo dve rešitvi. Avstrija napove bankrot ter izroči deželo na milost in nemilost antanti, ali pa se združi z Nemčijo. V prvem slučaju bi postopala antanta z njo kakor postopa upnik z insolventnim posestnikom, ki mu proda hišo ter ga požene po svetu. Dasiravno zveni to za naše pojme malo čudno, vendar bi bilo še najboljše, da bi se vsaj polovica avstrijskega prebivalstva izselila, bodisi v Ameriko, ali kam drugam. V drugem slučaju pa bi potem skupna nemška država prevzela pasivne avstrijske finance ter jih skušala kriti z eventuel-nim bodočim prebitkom. Pa tudi kot industrielna dežela bi zadobila Avstrija v zvezi z Nemčijo drug pomen.
Od obeh izhodišč je torej najboljše drugo, tu pa se to vprašanje dotika najobčutnejše francoske rane. Vendar pa je skoro gotovo, da bo tudi antanta, in z njo vred Francija, uvidela prej ali slej, da drugače ne pojde ter bo to združitev dovolila. Tu pa stopijo v igro tudi interesi naše države. Seveda je vse odvisno od tega, če bo nemški narod hotel upoštevati skušnje, ki jih je zadobil v zaključku svetovne vojne ali ne. Če bo upošteval dejstvo, da nobena nadvlada ni trajna, ter da bi
Slava padlim junakom 1
Vstale smo in prisegle. In nikoli, dokler bom živa, ne pozabim, da sem prisegla.
In zdaj so sledili resni referati. Reka je poslala svoj protest proti okupaciji mesta po Italijanih, Ljubljana svojega za Istro.
Za Reko je govorila gospa Vidovič iz Su-šaka. Opisovala je: Tožno stanje reških Hrvatov pod italijanskim jarmom. S ponosom je govorila o pogumnem delu zavednih Rečank, ki jih tudi nevarnost, pasti v roke karabinerjem, ni ovirala, da so zbrale 12.000 protestnih podpisov, ki so jih na zvit način izročile antantini komisiji. Prečitala nam je dotični protest in kongres je sklenil, da ga izroči parlamentu.
Gospa Debelakova iz Ljubljane je predložila protest za Istro.
V	imenu našega društva sem poročala nato jaz o stanju naših vojnih ujetnikov v inozemstvu. Prečitala sem kongresu prošnjo na kraljevo vlado v Beogradu, da po možnosti pospi.ši vrnitev naSih ujetnikov. Kongres jo sprejme z odobravanjem in sklene, da 'jo predloži parlamentu. Gdčna. Bajtova iz Ljubljane je prečitala pismo Slovenca, ki se nahaja v angleškem ujetništvu. To pismo se priloži sklepom kongresa paši prošnji.
Tako so takoj v začetku kakor same iz sebe iznesle pred kongres zadeve, ki nam pred
tudi v slučaju, ako bi si znova podvrgel svet, moral računati, da pride dan, ko ga bo ta isti svet zopet vrgel s svojoga hrbta ter ga znova potlačil v blato, v katerem se nahaja danes ter se posvetil samo mirnemu gospodarskemu in kulturnemu napredku, potem bomo tudi mi kot pošten narod pozdravili združenje nemškega naroda v eno državo. Zdi se pa, da se Nemci ne bodo mogli nikdar otresti svoje po-željivosti po gospodstvu in v tem leži še največja tragedija celokupnega nemškega naroda.
Politični pregled.
Novo francosko ministrstvo je sestavljeno takole: Ministrski predsednik in minister za zunanje stvari: Millerand; justica: L' Hopiteau:	notranje	stvari: Honnorat;
vojna: Lefevre; mornarica:Landry;trgovina: Isaac; poljedelstvo: Henry Ricard; f finance: Francois Maršal; kolonije: Albert Sarraut; javna dela: Le Troquer; uk: Viktor Berard; delo: Jourdain ter minister za narodno zdravje in socijalno skrbstvo: Breton. Novo ministrstvo je imelo včeraj svojo prvo sejo, na kar se je predstavilo parlamentu.
Težek položaj Poljske. Sklep Vrhovnega sveta, da hoče antanta navezati s sovjetsko Rusijo trgovske zyeze, je povzročil na Poljskem silno razburjenje. Poljski vohuni, ki jih je poslala vlada v Rusijo, da nadzirajo početje boljševikov, poročajo vsi enoglasno, da nameravajo boljševiki v februarju izvesti generalen napad na Poljsko. Če se to zgodi, so Poljaki, ki so sami nameravali prihodnjo pomlad prodirati
vsemi drugimi težko leže na srcu in zahtevajo nujno rešitev.
Nato je nastopila gospa Sterletova iz Ljubljane ter zastopala interese svoje stanovske organizacije s tem, da je v imenu žen slovenskih uradnikov, zahtevala izenačenje uradniških plač po vsej Jugoslaviji. Ko je ena izmed Srbkinj, gospa Delfa Ivanič taktno izjavila, da bodo Srbkinje vedno ščitile pravo svojih sester in je kongres sklenil, da odda tudi to zadevo narod, predstavništvu, je predsednica zaključila dopoldansko sejo.
Popoldne bi se bila morala sprejeti savezna pravila. Ker pa se niso Slovenke in Hrvatice t načrtom pravil povsem strinjale, je bil ob koncu precej burne debate sprejet predlog, da se izvoli iz zastopnic Srbkinj, Hrvatic in Slovenk odbor, ki bo pravila preštudiral in sporazumno izpre-menil.
Prvo, kar je povzročilo protest, je bilo ime, ki so ga določile Srbkinje za novo osnovani savez, namreč: „Savez žena države Srba, Hrvata
i	Slovenaca". Nastopila je proti temu Zofka Kvedrova ter prosila Srbkinje, naj nam pridejo v toliko nasproti, da opustijo ime, ki nas še vedno po imenih loči in naj ga nadomeste * tistim imenom, ki izraža našo veliko narodno edinstvo; imenujemo naj se: „Savez jugislo-venskih žena". Iz tega se je razvila nad vse živahna debata. Predsednica izjavi, da je to dr-
proti Petrogrudu in Moskyi, izgubljeni, kajti boljševiki, ki so očistili Rusijo vseh belih gard, so si nakopičili pri tem tudi toliko vojnega materijala, pred ysem topov, aeroplanov in tankov, da se jim poljska vojska ne bo mogla zoperstavljati. K temu se pridružuje še dejstvo, da je letonska vlada, ki je bila doslej pripravljena podpirati Poljsko y boju zoper boljše-vike, sadaj svojo obljubo preklicala. Listi pravijo, da preti Poljski nova delitev.
Dnevne vesti.
Pogreb dr. Andreja Bakarliia. Včeraj Popoldne se je zbrala velika množica Mari-borcev, domačinov in beguncev pred mrtvašnico naše mestne bolnice, da spremi k večnemu počitku jugoslovenskega bojevnika za našo Reko dr. Andr. Bakarčiča. Med pogrebci smo opazili zastopnike naših narodnih in političnih društev, odbornice »Slov. žen. društva« in mnogo beguncev. Pred krsto so bili štirje venci in sicer od mariborskih Slovencev (Bojevniku za našo Reko — mariborski Slovenci) od »Slov. žen. društva« (Prvoboritelju za naše Primorje — Mariborsko ženstvo) od jugoslovenske omladine in od Nar. sveta za Reko in Sušak. Pokojnika so položili v provizorni grob na novem pokopališču. Na grobu je govoril najprej dr, Ribarič, ki je v svojih iskrenih besedah naslikal pokojnika kot človeka in Jugoslovena, ki ie vedno izpolnil svojo dolžnost. Ni mu bilo dano dočakati odločitve v onem vprašanju, ki je bilo najvažnejše v njegovem življenju. On se je boril za jugoslovensko Reko. |n mi vsi prisegamo, da sprejemamo njegov boj za svoj in ga hočemo zmagovito — končati. — \j jmenu mariborskih Slovencev je govoril dr. Rosina. Rekel je: le malokdo je osebno poznal tega moža — še manj pa duševno. Slovenski Maribor je dal zadnje zavetišče možu, ki se je boril za naše Primorje- Tu je našel svoj počttek in Maribor bo zvesto čuval spomin temu možu. Na to ie govoril zastopnik Nar. sveta za Reko dr. R- ki je izjavil, da bo pokojnik le kratko ostal v Mariboru in da ga bodo čim preje prepeljali v njegovo ljubljeno Reko. Na to le »Glasb. Maticac zapela žalostinko. Odhajali smo s pokopališča v zavesti, da čuva naš Maribor eno najblažjih jugoslovenskih src, ki je živelo za svojo domovtno. Pravijo, da je pokojnik zapustil 200.000 K za »Jugo-slcvensko akademijo« v Zagrebu. Časten mu spomin.
Osobni promet na vseh železnicah ^stavljen. Od danes dalje je, radi pomanj-kanje premoga, do pondeljka ustavljen ves osebni promet na železnicah. Vozili bodo samo mešani vlaki, in sicer v Maribor in iz Maribora takole: Maribor—Ljubljana: Maribor, glavni
žavno službeno ime in da se tega imena po-smžuje kralj. Vrstijo se govornica za govornico, vsaka zastopa svoje mnenje. Neka gospa iz Bosne opisuje borbo bosanskih Srbov za srbsko •dejo in reče ob koncu : „Meni je 63 let. Ves život sem se borila za srbsko misel. Naj se še ki • dni.' kar iih ie dano zov®® Srb-imeJa t tareJe Srbkinje se branijo sprejeti novo Boiorari i »ker spadajo med Jugoslovene tudi z njimi’ deli«is!rbom. nakopali toliko zla; nočejo z	•	e8a	imena.	Naše Jim Ugovarjajo
Šiliak ;7 c. - u8°vori. Nato zopet nastopi gospa bil ak iz Sarajeva in reče: Vsakemu se je težko
on TAga imena- To se ne da urediti na enkrat. Se krvave rane, ki jih je zadal Bolgar. Ime bo cas ustvaril Za enkiat naj ostane službeno ime, to narekuje pamet. AJ srce _ srce
jeI zaJugoslavijo«. Nato ge nastopi mlada inteligentna m neizmerno 8.mpatična Srbkinja, profesorica na ženski gimnaziji gd5„a Zorka Ku-
fn J? k re{6: *"MVI?Jadl hočemo Jugoslavijo m mi jo bomo ustvarili 1
Sedaj zaključi predsednica debato in seje odboru0 določltev imena in P^vil ožjemu
(Daljo dedi).
kolodvor, odhod ob 9. uri, prihod ob %17. uri;J Maribor—Grabštanj: Maribor, koroški kolodvor, * odhod ob 6. uri, prihod ob %17. uri; Maribor— Ljutomer: 'Maribor, glavni kolodvor, odhod ob %11. uri, prihod ob %11. uri; Maribor—Koto-riba: na tej progi vozi dnevno en vlak, ki odhaja iz Pragerskega. Od pondeljeka naprej je zopet redni promet.
Pryi jubilej našega gledališča. Jutri pojde stota predstava te sezone preko odra. Uprizorila se bo: Kraljevska visokost. V teku štirih mesecev smo imeli torej sto predstav v našem mestnem gledališču. Kaj to pomeni za naš Maribor, ve samo tisti, ki se je kdaj pečal z gledališčem. Koliko truda stane priprava za eno samo dobro naštudirano igro. Posebno pri malem številu gled. osobja moramo ta uspeh res občudovati. Komu gre za to zahvala ni treba posebej omenjati. Ta mali jubilej je uspeh dela in reda. Oboje je znal ravnatelj H. Nučič uveljaviti, Pod neugodnimi razmerami je prevzel H. Nučič naše gledališče in je premagal doslej vse zapreke. On ima trdno začrtano pot. Začel je z veliko nar. dramo Tugomerjem, nadaljeval je z ljudsko igro, potem so sledile: drame, burke, šaloigre — za božič je bil »Tajfun", za pred-pust imamo razposajen repertoir — zdaj smo doživeli že malo opereto „Brez denarja", pripravlja se opera, vmes smo imeli slavnostne večere, gostovanje naših pevcev in virtuozov — te dni je bil plesni večer — torej nam nudi gledališče mnogovrstno umetnost in zabavo. Kdor je spremljal vestno celo sezono — mora priznati, da se je sezona razvijala po programu in je stota predstaya nam porok, da bomo imeli do konca sezone še mnogo lepih večerov. Od občinstva je odvisno, ali bo moglo naše gledališče uresničiti svoj umetniški načrt.
Akademski ples y kazini. Jugoslovenski akademiki so priredili v sredo pod protektoratom prim. dr. Matka in s sodelovanjem nar. dam lep akademski ples, ki je bil mnogoštevilno obiskan. Vsi prostori kazine so bili polni. Ples je trajal pozno čez polnoč, bil je zelo animiran in v resnici eliten ples. Vsled velike udeležbe bo ostal velik prebitek za akademsko menzo.
Plesni venček aktivnih podčastnikov garnizije Maribor, o kateremu se je že poročalo, se vrši gotovo dne 24. t. m. v veliki dvorani pivovarne Gotz. Gosti se vabijo v imenu pokrovitelja te prireditve, gospoda ge nerala Maister. Kdor iz pomanjkanja časa ne dobi pravočasno vabila, ali pa se drugače spregleda, naj si oskrbi vstopnico pri blagajni Gotz-ove dvorane dne 23. in 24. med 8. in 5. uro. Morebitni dobrovoljni prispevki za invalidski sklad, kateremu je namenjen čisti dobiček te prireditve, se hvaležno sprejemajo in se lahko tudi potom pošte naka žejo na podčastniški odbor: Komanda mesta Maribor. Plesni venček, ki že po svoji dobro osnovani pripravi zasluži vsako pozornost, obeta najboljše zabave in najlepši uspeh. Za izvrstno pijačo, jedila, kakor tudi za kadilce je najboljše oskrbljeno in pripravljeno.
Študentski Glasnik, organ »Ekonom skog saveza jugoslovenskih studenata« je začel izhajati z novim letom v Ljubljani. Urejuje ga pravnik Janže Novak, tiska pa tiskarna Makso Hrovatin.
Slovenski žargon je rodila Jugoslavija v našem mestu, kajti slovenščina, ki se šopiri na različnih izveskih nekaterih naših trgovcev in podjetnikov, ni slovenščina, ampak nekak slovenski žargon. Skibeti bo treba, da se ta sramotni madež enkrat za vselej zbriše z naših ulic.
Verižniki vseh narodnosti in vseh ver se šečejo po našem Mariboru, kakor Adam in Eva po raju. Posebno gotove kavarne so jih včasih vse polne. Morda bi se izplačalo enkrat poskusiti z racijo?
Poučna predavanja Marib. ženskega društva se bodo vršila med tednom v mali dvorani Narodnega doma, v nedeljo popoldan pa v telovadnici meščanske šole v Reiserjevi ulici. V nedeljo dne 25. januarja ob 16. uri bo v telovadnici mešč. šole prvo zdravniško predavanje g. dr. Toplaka o higieni naših žen in mater. Uljudno vabimo k številni udeležbi žene in odrastla dekleta.
Beračenje otrok. Po naših ulicah, posebno pa po Tegetthoffovi cesti, se klati dan za dnem par še čisto majhnih fantičkov, ki beračijo mimo idoče na prav neokusen način: „Dajte mi krajcar". Če se jim ni£ ne da, tečejo nekaj časa za človekom, potem ga pa začnejo suvati in zasramovati. Želeti bi bilo, da bi pristojne oblasti poskrbele, da se ti fantiči tega odvadijo, kajti ako ne, si lahko ysak sam misli, kaj bo nekoč iz njih.
Po izložbenih oknah naših trgovin
še vedno manjkajo označbe cen. V Ljubljani se proti takemu zanemarjanju predpisov postopa jako strogo, pri nas pa se menda nobeden ne zgane. Istotako se tudi na opetovane pozive, naj napravijo poleg nemških napisov v izložbenih oknih tudi slovenske, nekateri trgovci nočejo upogniti, temveč vabijo kupovalce le še dalje samo v nemščini. V našem jugoslovenskem Mariboru si taka nesramna izzivanja ne bomo pustili dolgo dopasti.
Lična družba. Te dni se je vozil notar Stupica iz St. Lenarta v družbi sodn. ofic. Jurja Šileča in enega tukajšnjih trgovcev v Cmurek. Finančna straža je te tiče prestrigla ter jim odvzela za 6000 K blaga. Čudimo se, da sme ta nemškutarski šileč hoditi med službo na take sprehode. Glede Štupice se nič ne čudimo.
S predprodajo vstopnic za planinski ples se začne v petek, 23. januarja. Vstopnina znaša v predprodaji za člane 12 K, za nečlane 20 K; na dan plesa, dne 1. februarja, pri blagajni za člane 15 K, za nečlane 25 K. Predprodajo za člane ima g. Franček Majer, trgovec na Glavnem trgu, .za nečlane gdčna. Lenart, trafika v Gospodski ulici in g. Ellinger Armin, trgovec na Magdalenskem trgu. Vsakdo naj se potrudi, da dobi pravočasno vstopnico. Člani se legitimirajo edinole z izkaznico za 1. 1920.
Plesni venček mariborskih trgovcev bo dne 7. februarja 1920 v dvorani pivovarne Gotz, Sodeluje mariborska vojaška godba. Vabila se bodo v kratkem razposlala.
Mariborski trgovci se še enkrat opozarjajo, da se strogo ravnajo po sklepih gremi-jalnega občnega zbora z dne 7. t. m., glasom kateiega se je regulirala plača trgovskih na-stavljencev, ker bi sicer lahko prišlo do sodnij-skih tožb. Trgovski gremij v Mariboru.
Sladkorna tatvina v Frauengasse odkrita. Zadnjič smo poročali, da sp neznani tatovi 14. t. m. ponoči ukradli trgovcu Ru-prechtu v Frauengasse 40 stožcev sladkorja. Sedaj se je pa našim policijskim hgentom posrečilo odkriti storilce, kakor tudi ukradeni sladkor. Dasiravno se je izdalo javno svarilo, naj nihče ne kupi sladkorja od sumljivih elementov, ki ne morejo dokazati odkod so sladkor dobili, se je dal slaščičar Amon vendarle zapeljati ter kupil ukradeni sladkor. Sladkor bo tatovi omenjeno' noč odpeljali z iz-voščkom v Grajsko ulico ter ga skrili v podstrešju hiše v kateri se nahaja omenjena slaščičarna. Tatovi so sedaj po večini že na varnem, drugi pa jim bodo v kratkem sledili. Pri zasliševanju na policiji, je eden poskušal ubežati, kar se mu pa ni posrečilo.
Magični in telepatični večeri. Znani telepat in grafolog Ben Aroly Bey priredi s svojo ženo Nusi Molnar v Gambrinovi dvorani tri telepatične večere in sicer v pon-deljek, torek in sredo. Ben Aroly Bey je eden najstarejših telepatov in je priredil predstave že po vseh večjih mestih v Evropi, Ameriki in Afriki.
Sv. Ana na Krembergu. Tukaj je umrl kanonik dr. A. Suhač. Bil je duhovnik v pravem pomenu besede in povsod priljubljen. Naj v miru počiva 1
Razne vesti.
Javna varnost na Dunaju. Vsled ustav-Ijenja cestne železnice in razsvetljave je javna varnost na Dunaju zelo ogrožena. Različni temni elementi izrabljajo temo ter napadajo in ropajo pasante kar na cesti«
Grillparzerjevo umetniško nagrado za leto 1920. je prisodila jury Karlu Schon-herr-ju za njegovo najnovejše delo »Otroška tragedija«.
Komunistična republika III. okraj na Dunaju. Nedavno so sklicali dunajski kulturni delavci v III. okraju shod, na katerem so se hoteli posvetovati glede na slabo gmotno stališče, v katerem se nahajajo. Na shod pa so prišli komunistični delavci ter zborovalce razgnali. Komunistični voditelj Friedlander pa jim je naznanil med drugim, da dunajski komunisti nikoli ne bodo dovolili, da bi v III. okraju zboroval kedo drugi kot delavci.
Še ime največ ne priča o njegovi slavi. Kakor poročajo češki listi, je občinski svet občine Hindenburg pri Opelnu v Prusiji sklenil, da se ime Hindenburg, ki se je sprejelo med vojno, opusti, ter da se bo občina imenovala zopet s starim slovanskim imenopn Zabrze.
Stalna vojska Velike Britanije. »Daily Mail« poroča, da bo štela stalna mirovna vojska Velike Britanije edaj 300.000 mož, dočim je štela pred voino samo 238.000. Tako bo armada Velike Britanije samo za polovico večja nego ona Čehoslovaške, ki bo štela po nedavno sprejetem zakonu 150.000 mož.
Eksport in import Velike Britanije.
V	decembru 1. 1. se je uvozilo v Veliko Bri-
tanijo za 169,735.141 liver sterlingov blaga, za 53,459.763 1. št. več nego isti mesec 1.
1918.,	izvodilo pa se je v istem času za 90 857.720 1. št., za 32,587.885 1. št. več nego 1918 1. Uvoz je torej presegel izvoz za 78,877.421 liver sterlingov.
Argentinski kredit za antanto. Argentinska zbornica je dovolila Franciji, Angliji in Italiji 200 milijonov peset v zlatu, vsvrho nakupa argentinskega žita.
Izdaja: Tiskovna zadruga.
Odgovorni urednik: Fr. Voglar.
Tiska „Mariborska tiskarna'*, Maribor.
♦♦♦♦
VABILO
na
lice
Mala oznanila.
soba
CD cnha z dvema posteljama in soba “C auua z eno posteljo. Želi se hrana za 3 osebe. Ponudbe pod »Dijakinja« na upravo. 2—1
Proda se posestvo, lepim gospodarskim
poslopjem in 30 oralov zemlje. — Vpraša se pri Sv. Rupertu v Sl. gor. št. 21.
Elegantne moderne hlače prodajo.'
Vpraša se Tegetthoffova cesta 67 a, II. levo.
Mlekarna Sunja, Hrvatska, Lrepim5e-
rial sir, duet. K 36’- , la Iiptauer sir, kilogr. K 16’—. Salje uzorce 5 kg s pouzečem.	9—7
ustanovni občni zbor
nakupovalne, vnovčevalne in pridobitne zadruge »Združeni čevljarski mojstri v Mariboru in okolici"
kateri se vrši
v nedeljo 25. prosinca t. 1. ob 9. uri dopoldne v salonu gostilne „Pri rdečem ježu" (Halbwidl), Vetrinjska ulica.
Dnevni red.
1. Poročilo ravnatelja pripravljalnega odbora.
2. Čitanje in odobrenje pravil.
3. Volitev načelstva.
4. Volitev nadzorstva.
5 Slučajnosti.
Ivan Smrekar
ravnatelj pripravljalnega odbora.
i:JKxxxxKB3nQnc)na}acKXMXQK}KiCi
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Mariboru
CENTRALA V LJUBLJANI	R„erwIlI	londl	Bad
4,000.000 K
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Obrestuje vloge na knjižice in na tekoči račun g 3 odstotkov brez odpovedi,
»roti trimesečni odpovedi s 3 in četrt odstotkov čistih.
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje Itd., eskontlra menice, devize, vrednostne papirje itd.
D
cn
□
C=3
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive.
Daje trgovske kredite pod ugodnimi pogoji in predujme na vrednostne papirje in blago.
Izvršuje vse bančne transakcije.
»Irje
-J
Mariborska tiskarna
d. d.
(lastnica tiskarn Kralik in Rabič)
priporoča
vsakovrstne tiskovine, vizitnice, pro-
grame, lepake, letake,				vabila itc	L itd.
Kljub jako zvišanim cenam pri				delavskih mezdah,	
se	cen<	i za izdelke niso	razmeroma tako		zvišale.