NaroCnina Dnevna izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din zo tnozemsrvc mesečno 3S Din nedejika Izdajo celote no v Jugo-slavili 120 Din, za Inozemstvo 140 D S tedensko prilogo »Ilustriran! Slovenec« Cene oglasov i sioip. peUl-vrsta mali oglasi po I SO ln 2 D, veCf l oglasi nad 45 mm viftlne po Din 2-ao, veliki po 3 in 4 Din, v uredm&Uemdelu vršilca po 10 Din ci Pr. vaciem o naročilu popust (zid«, ob 4 z|ulre0 razen pondellKe ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopltarievl ulici Si. 6 III Rokopisi se ne vračalo, nelranhtrana pisma se ne sprejemajo ->■ Uredništva telefon St. 2050, upravnIStva St. 2329 Političen lisi xa slovenski narodi Uprava /e vKopltarlevi ui.Si.b * Čekovni račun: Cfubi/ana štev. 10.650 In tO.349 ~a Inaciate, SaralevoSt.7SG3, Zagreb 61. 39.OH. Praga ln tiuna! St. 24.797 Ali - ali Z izjavo voditeljev KDK, da se solidari-zfrajo z zagrebškimi demonstranti, je zmagalo v Zagrebu stališče ekstremistov, ki je čisto identično z mišljenjem od nacionalistične mrž-nje prepojene Vlaške ulice. Naravna posledica te zagrebške ekstremistične zmage jc morala biti, da so pridobili na moči tudi bel-graijski ekstremisti. Ko so ti videli skrajno ne-popustljivost Zagreba, so mislili, da so na višini dolžnosti le, če odgovore tudi oni z istim orožjem — s skrajno nepopustljivostjo. In ko na eni strani izjavljajo voditelji KDK, da nc priznavajo nobene stvari, ki je le v rahli vezi z imenom Belgrad, odgovarjajo belgrajski ekstremisti, da jc treba KDK k priznavanju prisiliti. Zato se vedno bolj množc klici po trdi roki, zato belgraijski listi vedno bolj napadajo vlado dr. Korošca, zato vedno bolj zahtevajo njen odstop, da bi potem prišla vlada trde roke, ki bi pokazala silo in napravila v kratkem času red. Proti stališču ekstremistov na eni in drugi strani pa brani vlada dr. Korošca zdravo srednje stališče. Pripravljena je ustreči vsem upravičenim zahtevam zagrebških ekstremistov, toda ne smejo biti s tem zadeti državni interesi. Mogoče je izvesti do zadnje konsc-kvence stališče enakopravnosti, mogoče je izvesti tudi drugačno ureditev države, toda Ie pod pogojem, da od reform sila države naraste. A ravno tako je v smislu srednje linije, da se sprejmejo vse zahteve belgrajskih ekstremistov, če so te v skladu z državnimi interesi. Ne moreijo pa biti sprejete vse zahteve enih ali drugih ekstremistov, ker to bi privedlo v katastrofo, ker vsi ti glasni ekstremisti nc pomislil,o na konec.. Če bi zmagali zagrebški ekstremisti v vseh točkah, potem bi bile zrahljane vse vezi skupnosti in državna samostojnost nas vseh bi bila v skrajni nevarnosti. Če bi pa obveljale zahteve belgrajskih ekstremistov, potem bi zašli v situacijo, ki bi bila neprimerno nevarnejša od današnje in iz katere bi bil prehod na normalno še težavncjši. Zato je srednja linija edina rešitev in zato mora obveljati politika sedanje vlade tako dolgo, dokler ne zavlada v enem ali drugem taboru iztreznjenje in dokler eni ko drugi ekstremisti ne bodo zahtevali samo to, kar je izvedljivo in kar more sprejeti vsak patriot, pa naj pripada temu ali onemu taboru. Naravno je, da ni politika srednje linije popularna, ker je brez glasnih gesel in brez ble-stečih besed. Ali zato je realna in koristna, ker je edina možnost, da brez splošne nesreče reši spor in da obvaruje ves naš narod pred nepotrebnim trpljenjem. Danes je še vlada dovolj močna, da ohrani svojo politično linijo in da vzdrži atake prestolniških ekstremistov, vprašanje pa je, če bo imela to moč še nadalje, ker o tem soodločajo tudi voditelji KDK. Če se ti nikakor ne bodo mogli povzpeli do tega, da se upro pretiranim željam ekstremistov, če ne bodo imeli poguma, da nastopijo proti demagoškim zahtevam, potem je jasno, da bodo pridobili na moči tudi belgrajski ekstremisti in s svojimi zahtevami prodrli. Če pa bo zmagala pri voditeljih KDK prevdarnost, če bodo spoznali, kaj vse lahko dobe le z malo volje in če bodo povdarili, da pod vsakim pogojem ostanejo na pozitivnem državnem stališču, potem je jasno, da bo v sedanjem sporu srednja linija zmagala in da bo zdrava evolucija po-lagoma izpolnila vse njih važnejše zahteve. Ali uvidevnost v vrstah KDK in obznana jc nemogoča, ali pa te uvidevnosti ni in obznana pride neizogibno. Ali — ali, na to usodno alternativo so spravili situacijo eni in drugi ekstremisti. Zato pa naj eni ko drugi ekstremisti ne iščerjo krivcev za napeto situacijo samo drugod, temveč naj predvsem pogledajo v lastne vrste, kjer je cela gora grehov in napak. Zato pa si naj tudi posledicc pripišejo sebi in svoji nepremišljenosti. In odgovore si naij na vprašanje, kakšno korist bo imel hrvatski kmet od obznane in kako bo obznana odpravila neenakopravnost. Naj pomislijo vendar na posledicc in potem bodo spoznali, da bo obznana neenakopravnost še povečala! Ali je to njih namen, ali so res samo hujskači in niti od daleč ne voditelji naroda? Nič ugodnejša bilanca pa tudi nc čaka ekstremiste na drugi strani. Naj tudi dosežejo z obznano trenuten in navidezen mir, toda pod tem mirom bo še bolj vroče tlelo in požar bo izbruhnil potem le z večjo silo. Ni dokaz prav nobene sile, če sc kdo postavlja z ekstremizmom, ker ni znal ohraniti mirne krvi, temveč dokaz sile je, če kdo ne podleže strastem in premaga poželenja korajžnežev. Izpremembe o Zagrebu Belgrad, 5. dec. (Tel. »Slov.«) Zagrebški veliki župan dr. Peter Zrelec je vpokojen. Za izvrševalca dolžnosti velikega župana , v Zagrebu jo imenovan Vojin Maksimovič, artiljc-rijski polkovnik in profesor vojno akademije. Dlvizijski general v Zagrebu Dragoljub Uaun-Mirkovič je premeščen v Skoplje. Združeni napadi na dr. Korošca Belgrad, 5. dec. (Tel. »Slov.«) Opozicija, tako v Zagrebu, kakor v Belgradu te dni skuša obstoječe stanje rešiti z vso intenzivnostjo. Drugega programa nima. Vstvarjajo-čega vsa opozicionalna akcija ne more pokazati ničesar. Le v enem so si opozicionalci. Belgradu in Zagrebu edini: v rušenju sedanje vlade. Kaj naj bi potem sledilo, za to se ne zmenijo. V razdiranju pa je te dni opozicija izredno složna. Čeprav se skozi okno, ko govorita zagrebška iu belgrajska opozicija na ulico, medsebojno napadala, vendar so vsi napadi skupen boj proti Koroščevi osebi. Na eni strani je Zagreb še pred 1. decembrom dolžil dr. Korošca, da jc nasilen, da je vpeljal krvoločen režim, kakršnega naša država še ni doživela. Po 1. decembru je to natolcevanje podesetcril. Belgrajska opozicija je na drugi strani že po 20. juniju, po 1. decembru pa še posebno, tolkla g. dr. Korošca, češ, da ni dovolj odločen, ker ne posnema Pašiča in Pribičevi-ča ter vodstva KDK enostavno ne zapre. G. dr. Korošec je, tako kritizirajo, kakor Kerenskij. Kakor so Kerensl ega prehitele razmere, mu vzele preko noči državne vajeli iz rok, državo pa so prevzeli ljoljševiki, tako da vodi dr. Korošec dr/avo v nevarnost Dr. Korošec je neodločen. Dr. Korošec je kunktator. Dr. Korošec je Kerenskij! Vsa ta opozicija in vsi njeni voditelji dobro vedo, da je hrvatsko vprašanje vprašanje, v katerega so zapleteni vsi člani in funkcionarji našega javnega življenja. Dobro vedo, da vlada dela z vsemi silami, da pride do sporazuma. Zagrebška in belgrajska opozicija prav tako dobro vesla, da Pašič z obznano in ječami ni rešil hrvatskega vprašanja. Obojni opoziciji nadalje dobro vesta, da so posledice vsakega izrednega koraka nezaželje-ne. Na drugi strani dobro vedo, da se odgovorni politik ne sme ozirali na čuslvo, da ga ne sme voditi sentimentalnost, da odgovarja za skupnost. Javna tajnost je nadalje, da so razmere v Pribičevičevi in Radičevi stranki povsem drugačne, kot jih skuša naslikati strankino vodstvo in da so prišli v Belgrad protegti od hrvatskih strank, ko je hotel dr. Maček solida-rizirati hrvatski narod z zagrebškimi demonstracijami. Kljub vsem leni dejstvom se vrši koncentriran napad na dr. Korošca in se zahleva njegov odstop. Pri vsem tem jo značilno, da igra glavno vlogo dr. Korošfeva osebnost. Pribičevič in dr. Maček sta na zadnjem shodu predvsem napadala predsednika vlade kot popa dr. Korošca in Jugoslovanski klub pa kot klub sedmerih popov. Današnja »Politika.: prinaša uvodnik z naslovom »V samostan, duhovnik!« Članek je eno samo grdo zmerjanje dr- Koroščeve osebnosti. List namiguje na težko ustavno vprašanje, ki naj bi se čez noč uredilo in celo pred posameznimi zakoni kot je proračun. Čuditi se je drznosti tislih, ki bočejo ravno pod Koroščevo vlado rešiti ustavno vprašanje, ki naj bi se lažje rešilo, kot se sporazumevajo vladne stranke o posameznih zakonskih načrtih. Pri vsem tem ne bereš niti besedice o tem, kako se naj v očeli državniškega inenlorja »Politike« uredijo uslavna vprašanja, še manj, kakšen konkreten program imajo tiste osebnosli, »avtoritete«, ki naj po >Politikk izpodrinejo dr. Korošca. Vemo, da se marsikaj govori skozi okno radi ulice. Vemo, da ulica še nikdar ni vodila državne politike, niti pri nas niti drugod. Sedanja vlada ne gleda na ulico, ampak na državo. Radi tega uživa zaupanje tistih, ki poznajo državno življenje. Lastovke in politiki iz Zagreba ter demagogi pa ravno sedaj niso znanilci pomladi, ki naj bi odnesla dr. Korošca. Besedo imajo tisti, ki ustvarjajo, in med temi je širom Jugoslavije znan ravno dr. Korošec. f« ifisiiEi odredb Belgrad, o. dec. (Tel. »Slov.«) Znova so vrgli na belgrajsko ulico govorice o spremembah v vladi, da, celo o vojaški diktaturi. Napovedovali so ministrske seje, ki se niso vršile in ki jih vlada ni sklicala niti jih ni nameravala sklicati. Na teh ministrskih sejah, ki se niso vršile, naj bi bila vlada sprejela neko obznano nad opozicijo, prizadeto po zagrebških demonstracijah. Nasproti tem trditvam smo dobili vtis, da gre vlada povsem normalno pot. Nolranje ministrstvo je zbralo ves materijal, zaslišalo vse v poštev prihajajoče funkcionarje, zlasti višje državne uradnike iz Zagreba, in kot se čuje iz radii alnih vrst, logično izdala nekaj odredb oblastem v Zagre- bu. Te odredbe po zatrdilu teh poučenih krogov nimajo nobenega izjemnega značaja. Gredo za tem, da se zakoniti predpisi v Zagrebu strogo vpoštevajo. Dalje se zdi, da se bo šele potem, ko se pol.ažejo prvi učinki teh uredb, moglo ugotoviti, koliko so za ravnanje odgovorni posamezniki, koliko organizirane skupine. Četudi se napoveduje za jutri seja ministrskega sveta, kalere dnevni red bi bili edino zagrebški dogodki, oziroma ukrepi, ki naj se store proti opoziciji, vendar vaš dopisnik o teh vesteh na meredajnem mestu ni mogel dobiti potrdila. Najbrže bo seja ministrskega svela sklicana pozneje. na siaoka Na zagrebški univerzi itavka o Madari, frankovci in komuni Belgrad, 5. dec. (Tel. »Slov.«) Iz Zagreba poročajo, da so stavko na vseučilišču preglasili Madjari (akademski klub »Vojvodina«), radičevci in frankovci. Vse ostale skupine pa .-o se izjavile proti štrajku. Na zborovanje niso bili niti pozvani. Ta društva so »Malinič«, »Domagoj«, »Danica«, »Davidovičev demokratski klub«, »Jugoslavija«, »Slovenski jug« in marksisti. Kakor smo zvedeli, bodo imela ta društva svoje zborovanje, na katerem bodo podala izjavo proti stavki. Zagreb, 5. dec. (Tel. »Slov.«) Splošna stavka zagrebških akademikov, ki so jo proglasili radi tega, ker policija ni izpustila aretiranih akademikov, je izzvala v vseh treznih krogih splošno začudenje, ker je motiv s',avke In tako se glasi sedanja alternativa tudi takole: ali zmaga prevdarnost ali pa ekstre-mizem, ali bomo šli po zdravi poti, po nekrvavi poti evolucije, ali pa bomo pretrpeli vse posicdicc Icatastrofne politike ekstremistov. Ali — ali, besedo imajo voditelji KDK [ nerazumljiv. Zlasti še, če se upošteva, da so bili akademiki aretirani radi deliktov. To dejstvo je spoznala tudi »Riječ«. V uvodniku pravi, da je slavka iluzorna, ker sc je postavil kot cilj nekaj, kar se ne more doseči. Razen tega je samostojnodemokratski vseučiliški klub »Jugoslavija« izdal komunike, v katerem pravi, da se je stavka proglasila brez njegove vednosti. »Jugoslavija« sicer obsoja nastop policije, a prav tako obsoja govor, ki ga je imel na sestanku zastopnik Madjarov. Vidi se, da med samimi akademiki ni soglasja glede stavke. Zagreb, 5. dec. (Tel. sSIov.«) V zvezi s stavko je vseučiliški profesorski zbor sklenil, da se predavanja odgodijo do 9. deccmbra. Na vseučilišču vlada popolen mir. Zdi se, da ta mir ni po godu gotovim akademikom-liujska-čem, ki so danes izdali proglas, ki je poln napadov na državo. V proglasu se 1. december naziva lažnivi in potvorj^ni dan zedinjenja. Od tega dno so padale hrvaiske žrlve druga za drugo. Hrvatska je dala svoje najboljšo sinove. Hrvatska kri vpije po maščeva- nju. V tem nenaravnem stanju sla 1. december in izzivanje generalov z golimi sabljami izbila dno čaši potrpljenja. Belgradu se ne ukloniti. Tisti, ki se za kri padlih ne bodo maščevali, niso vredni svobode. Država Srbov, Hrvatov in Slovencev se je ustvarila proti volji Hrvatov. Hrvati se bodo znali braniti, če ne drugače, s krvjo. Proglas dalje pravi, da se je razširil glas, da se bodo Srbijanci postavljali kot uradniki na Hrvatskem. Proglas nadaljuje, da hrvatski Zagreb te sramote nikdar ne 1)0 prenesel. Naj jih le pošljejo, ako hočejo iti za Ristovičem. Proglas poziva prebivalstvo, da vztraja do ustvaritve neodvisne in samostojne hrvatske države. Izlava bivšega velikega župana Zagreb, 5. dec. (Tel, »Slov.«) Danes je veliki župan dr. Zrelec sprejel časnikarje in jim dal to-lc izjavo: »Bil sem pozvan v Belgrad, da poročam o različnih upravnih vprašanjih, posebno o dogodkih 1. decembra v Zagrebu. Po poročilu nisem dobil nobenih posebnih navodil, razen listih, ki jih imam od prej. To je, da postopam strogo po zakonu.« Na vprašanje, ali je resnična izjava, ki je izšla v »Vremenu«, je odgovoril dr. Zrelec: »Ta izjava nikakor ni resnična. Danes bom poslal popravek »Vremenu«, ker ga nisem radi prezaposlenosti mogel poslati preje. »Vre-inenov« dopisnik me je srečal v predsobi mojega urada. Rekel je. da je pravkar dobil vesti od nekega častnika o dogodkih. Prosil me je, da mu tudi jaz povem svoje vesti. Odgovoril sem mu, da sem smatral za potrebno, da se uradno določeni program svečanosti tudi 1. decembra tudi izvrši brez ozira na demonstracije dopoldne. Ni res, da sem dopisniku dal izjavo o nekem speru s katerim od generalov, niti nisem rekel o tem, da sem telefonično obvestil ministra in podal ostavko, katere minister ni sprejel. Z ministrom nisem telefonično govoril Na nadaljnja vprašanja »Vre-inenovega« dopisnika nisem odgovarjal.« De avsko zaščitne konvencije z Nemči o Belgrad, 5. dec. (Tel. :Slov.«) Že ob odhodu naše delegacije v Berlin se je trdilo, da je šla s polnim zaupanjem, da se bodo delavske konvencije sklenile, da se zavaruje jugoslovansko delavstvo v Nemčiji, in sicer radi tega, ker je še nemška vlada v zadnjem času spremenila stališče nasproti nam. Naša delegacija je dosegla zelo lepe uspehe. Kot se poroča iz Berlina, so se pogajanja končala. Med obema delegacijama je dogovor sklenjen in bo te dni parafiran. Za nas so pogoji ugodni. Gotovo je, da med obema delegacijama sklenjenemu dogovoru ne bo na potu nobena težava s strani vlade ali parlamenta. Te konvencije bodo prišle v prid slovenskim rudarjem v zapadni Nemčiji, ki so težiko pogrešali ugodnosti socialnopolitične zakonodaje te države. Finančni odsek Belgrad, 5. dec. (Tel. »Slov.«) Danes ob 4 je imel finančni odbor pod predsedstvom dr. Milana Stojadinoviča sejo, na kateri je razpravljal o pravilniku o zamenjavi s peskom posutega zemljišča na področju apatinsko-so-čanske vodne zadruge za državno zemljišče na ozemlju gozdarskega ravnateljstva v Apatinu. Pri tej priliki je poslanec Vesenjak pojasnil, da v Sloveniji Mura, Drava in Sava tisočem in stotinam malih posestnikov ob povodnji trgajo plodno zemljo, dobili pa niso nobene odškodnine. Minister naj vsaj to odredi, da pripadejo nastali otoki oškodovancem? Minister Pera Markovič je obljubil, da bo storil potrebne korake. Pred popoldansko sejo se jc vršil sestanek radikalnih poslancev, ki so člani finančnega odbora. Seji so prisostvovali Velja Vukičevič, Ilija Mihajlovič, dr. Niko Subotič. Predsednik odbora Slojadinovič je pojasnil, da je bilo na konferenci govora o razpravi o proračunu 1929/30. Sklenilo se je, da pride proračun v obravnavo na prvi seji 12. decembra. Istočasno so sklenili, da bo z odborom vred delala tudi vladna večina. Dopoldne bo delal plenum, popoldne pa se bo posvetovala vladna večina ob prisotnosti resornih ministrov in bo obravnavala proračun kakor prejšnja leta. Obljubilo se jc, da se bo So pred 12. decembrom končala razprava o uredbi gozdar-sko-rudarske^a ministrstva. Ker so bili nekateri radikali zoper to uredbo in so se Izjavili, naj to uredbo najprvo prouči gozdarski minister, so je ta njihov predlog sprejel. Za verski pouk »Posvetna oblast ima očetno krepkoet in modrost; duhovska pa materino ljubezen in prisrčnost.« (Iz članka »O MerLkalizmu« v Slovencu 1893, št. 157. Clamkar je brezdvonmo Krek.) Ob teh besedah sem se spomnil na gorostasno trditev UJIJ, da naj poučuje verouk učitelj, ker ga duhovnik — po domače povedano — no zna učili! Tistemu, ki je zagrešil to utemeljitev, je res čestitati na nebotični domišljavosti. Ko smo hodili kot otroci v ljudsko šclo, smo imeli za najlepša dneva v tednu — če izvzamemo šole prosti četrtek — torek in petek: takrat je bil namreč veronauk in v razred je prišel kaleliet. Prihajal je med nas z vedno enako mirnostjo; nikdar ni bil ne-razpoložen, da bi se mu ue bilo ljubilo prijazno se ukvarjati z nami; vsemu, kar je povedal, se je poznalo, da tega ne govori radi kake uradne dolžnosti, ampak radi tega, ker iivi z nami in pozna naše potrebe in težave. V njem smo gledali ideal lepega življenja, kakršnega sicer nismo v taki meri videli nikjer. So sicer izjeme — kje jih pa ni! — ven- nastopanje za da- tem, da Nemčija nima nobenega pravnega naslova za zahtevo po izpraznitvi Porenja. Velika večina, ki jo je dobil včeraj Briand pri glasovanju o proračunu za zunnnje stvari, je bistveno utrdila Poincarejevo vlado. Pokaralo se je tudi, da ravno tako, kakor za Nemčijo, tudi za Francijo ni mogcSa nobena druga zunanja politika, kakor lokarcska politika. Milan, 5. dec. (Tel. »Slov.«) V Italiji zelo skeptično presojajo osebne izjave Brianda o francosko1-Hrvojanskih odnošajih. Najprej hočejo v Italiji -rfieti dejanja, ali se bodo francoski »krepi, ki ji* je sklenila vlada proti delovanju italijanskih beguncev, tudi res izvršili. Danes sc talijani zopet vrnili 12 francoskih vojaških odlikovanj. Zb©$šsn!e stanja angfeškega I krat?? | London, 5. dec. (Tel. >Slov.«) Dan&žnje I zdravniško poročilo o bolezni kralja, ki je bilo izdano ob 11. dopoldne, ugotavlja nekako zboljšanje. Noč je bila precej mirna ter je upanje, c'a bodo mogli zdravniki uspešno zdraviti ponovne pojave vnetja pljuč in reberne mrene, ki so včeraj povzročili vznemirjenje. O stanju srca, ki je za potek bolezni odločilno, ne pove poročilo nič. Včeraj je položaj postal že tako kritičen, da se je ob enajstih ponoči brezžično razširjala vest, da leži kralj v težkem boju med življenjem in smrtjo. Poročila o bolezni se bodo do danes dalje objavljala v vseh poštnih uradih. »Exchange TelegraplK poroča, da zboljšanje traja tudi še danes. Atentat na PHsudske«?a ? Varšava, 5. dec. (Tel. »Slov.«) Na vrtni terasi v belvederski palači, v kateri stanuje maršal Pilsudski, je bil danes zavratno ustreljen grajski paznik. Govorilo se je o političnem atentatu na Pilsudskega. Zločina pa sumijo bivšega agenta poročevalskega oddelka v vojnem ministrstvu, ki je bil v zadnjem času zaposlen v obmejni straži. Svoje tamošnje meslo je baje zgubil po krivdi ubitega grajskega paznika, tako da bi bil umor nepolitično osebno maščevanje. Reforma sod:tž v Franciji Paril, 5. dec. (Tel. »Slov.«) V poslanski zbornici je danes prišlo do obširne debato o reformi porotnih sodišč in v splošnem o sodnem redu. Povod za to so dali odmevi iz proces« proti Modugnu in opetovane demonstracije pariških porotnih sodišč. Ravno včeraj je pariško porotno sodišče zopet izreklo oprostilno razsodbo, ker so se porotniki bali previsoke kazni, če bi potrdili obtoženčevo krivdo. Pravosodni minister Barthou je zagotovil, da bo vlada v najkrajšem času predložila nov zakoniki načrt. V zvezi s 1em je zahteval lota-rinški komunist Doeble, da naj se v Alzaciji in Lotaringiji pri vseh sodiščih uvede nemški jezik kot uradni jezik, ker večina prebivalstva ne razume francoskega jezika. Poincare je pristal na govornikova izvajanja in pravosodni minister Barthou je izjavil, da je vlada že storila potrebne korake, da se nemški jezik uvede pri sodiščih v Alzaciji in Lotaringiji. Proti nadvo^odš Albrechtu Budimpešta, 5. dec. (Tel. »Slov.«) Pol-nr&dno se kot tendencijozna izmišljotina de-mantira izjava nadvojvode Albrehta, da bo v dveh letih madžarski kralj, o čemer je včeraj govoril v parlamentu socijalnodemokratski poslanec Gyorki. Bivši ministrski predsednik Friedrich je napovedal, da bo poslanski zbornici direktno vprašal nadvojvodo Albrehta o njegovi kandidaturi za prestol. V boju proti nazadovanju porode, v:.njo italijanske oblasti v zadnjem času strog nadzor nad zdravniki in babicami, ki pomagajo pri splavih. Za take prestopke se je poostrila kazen. V Genovi je bil v procesu radi splava, pri čemur je porodnica umrla, odgovorni irvojo historično nalogo «imo to, da mečejo r zdravnik obsojen na sedem let težke ječe, po-polena pod noge »klerikalcem« in naj ti vrfe tem na irgivbo izvrševanja zdravniškega po-tndi tiajbojj w.KJjJuUft*> in najbolj koristno , klica za sedem let, dočim so mu dosmrtno delo. odvzeli meščanske pravico. Iz fasooisov Ker je dr. Korošec n-«wujji minister. Mostarska »Narodna Sloboda« zaključuje svoje poročilo o splitskih županskih volitvah tako-le: »Tako dobi Split po 10 letih v lastni državi hrvatsko večino in pri tej priliki morejo zastopniki delavcev prvič po desetih letih nas'.opiti svobodno in odkrito, kakor še nikdar. Leta 1926. je vlada, v kateri je bil tudi pokojni Radii, uničila delavske mandate. Današnja vlada pa tega ne dela, temveč jim daje polno svobodo govora, ko vsakemu drugemu državljanu te države. Iz tega se jasno vidi, koliko je resnice o »krvavem režimu« dr. Korošca!« — Na drugem mestu pa piše ista »Narodna Sloboda«; »Neki poslanci demokratske stranke so zahtevali od dr. Korošca, kot notranjega ministra, da premesti nekega policijskega uradnika iz Biiolja. Dr. Korošec ni našel nobene krivde pri tem uradniku in ga zato ni hotel premestiti.« Be!«?rajske vesti OdKkovan je z redom Sv. Save III. razr. podpreds. viš. dež. sodišča v Ljubljani dr. VL Golia. Na pošti v Ivanjeih je imenovan Vogrinc. Danes so bili pri g. dr. Korošcu češkoslovaški poslanik g. Š e b a , pomočnik ministra g. Lazič in namestnik zunanjega ministra g. Šumenkovič. Danes je končal svoje delo takozvani gospodarski odbor za javna dela. Ministrstvo za agrarno reformo je skupščini predložilo zakonski načrt o likvidaciji veleposestev. Danes je prišel v narodno skupščino tajnik radičevskega kluba dr. B a r e š i č. Njegovo potovanje ima strogo političen značaj. V skupščini sta danes imela dolg razgovor samostojni demokrat P o p o v i č in Davido-vičev demokrat Slavko D u k a n e c. Nato je Dukanec poročal Davidoviču o svojem razgovoru s Popovičem. Brat v Pragi umorjenega Cena bega je podal obširno izjavo, v kateri zanika, da bi bila njegova družina v kakršnikoli zvezi s sedanjim umorom v Pragi. Dve težki nesreči K avtomobilski nesreči v Št. Vidu nad Ljubljano, o kateri poročamo na drugem mestu, nam še poročajo: Povoženega dečka so takoj z rešilnim avtom prepeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer pa je že po nekaterih minutah umrl. Nesrečni deček je 13 letni Ivan Krušič, posestnikov sin iz Št. Vida št. 13. Rešilna postaja je snoči s kolodvora pripeljala v bolnišnico 23 let starega Ivana Re-povža, premogbvnega delavca iz Zagorja. Naj-brže se je hotel v Liliji z osebnim vlakom odpeljati domov. Ko je osebni vlak odpeljal, so ga našli na litijski postaji razmesarjenega na progi. Odrezani ima obe nogi, poleg tega pa ima zlomljeno roko. Težko da bi preživel noč. Ko so ga prepeljali v bolnico, je bil še pri zr<-vesti, kmalu pa se mu je začelo blestL Doma jo iz Renke 26 pri Zagorju. Novosadska vremenska napoved. Oblačno. Vetrovi menjajoče se smeri. Zmerno hladno. V hribih bo najbrž snežilo. Dunajska vremenska napove«: V gorah razjasnitev, ponoči mraz. V nižinan oblačno 4. <*li mogla, tu in tam razjasnitev ponoči mraz. Zlobni napadi na soriškega nadškofa Glavni organ fašistovske stranke na Primorskem priobčuje pod naslovom: »Obtožbe proti goriškemu semenišču« oster napad proti temu cerkvenemu zavodu, proti goriškemu nadškofu in proti vsej slovenski duhovščini. »Popolo di Trieste« se ne ustavi niti pred cerkvenimi vratmi in gre »radi svetosti sv. vere!« tako daleč, da očita slovenskim duhovnikom, da uganjajo protiitalijansko propagando celo v spovednici. Najprej se zgraža »Popolo« nad »Slovencem«, ker je posvetil »štiri strani 70-letnici Andreja Kalana, nekega slovenskega duhovnika ljubljanske škofije, pod katero spada tudi postonjski okraj, to je italijansko ozemlje«. Nato pričenja svoj »j'accuse« proti goriškemu semenišču V odgovor na pismo mons. Brumata, ravnatelja tega zavoda, direktorju lista »Giornale dTtalia«. »S tem ne nameravajo fašisti zadeti najvišjih cerkvenih hierarhij. Sveta stolica je izven vsakega suma, toda radi svetosti sv. vere je potrebno, da nekateri višji pastirji ne izrabljajo svojih funkcij v druge namene kakor versko V teku celega tega leta in še prej smo stalno ovajali vztrajno protiitalijansko propagando, ki jo izvajajo slovenski duhovniki s poučevanjem verstva v slovenskem jeziku in s še bolj zavratnim orožjem, s spovednico. Poročali smo že, da je goriško semenišče gnezdo, v katerem se vzgajajo protiita-lijanski duhovniki, in kako sc cerkvene oblasti dopustile — od leta 1918. dc danes — da od primorskih škofij odvisi ozemlje onkraj meje in da je ob istem času ozemlje, ki je postalo za vedno italijansko, podrejeno jugoslovanskim škofijam. Cerkvena oblastva morda ne vedo za italijansko zmago; toda mi dobro vemo za nekatere podrobnosti, ki so v polnem nasprotju s sladkim besedami mons. Brumata. Da je eksc. Borgia Sedej po svoji duši in po svojih delih Slovenec, je dobro znano; ni pa morda tako dobro znano, da so klerikalni krogi podvojili svoje protidržavno delo prav v času, ko fašizem deluje z vso silo za poitalijančenje obmejnega ozemlja, za kar mu je dala pravico italijanska zmaga. Goriško semenišče je podrejeno nadškofu Sedeju, vodi ga mons. Brumat in v njem poučujejo monsignori Zigon, Pavlica, Ličan, Tuli, dr. Toroš in Del Fabro. Mons. Brumat je sicer Italijan, a je tesno vezan na mons. Sedeja in je prišel na mesto mons. Castelliza, ki je imel to napako, da je bil italijanskega čustvovanja. Edini Italijan med tolikimi Slovenci in Hrvati je mons. Del Fabro, kateremu so se prav radi tega metala polena pod noge in mu je pred kratkim naložil težko kazen »a divinis« Slovenec, goriški nadškof. Don. Toroš je nekoč javno protestiral pfb-ti odstranitvi slovenskih kapucinov iz Gorice. Prav ta don Toroš je dobil stolico zgodovine proti volji goriške prefekture in pravosodnega ministra. Don Toroš dobiva plačo od semeniš-kega ravnateljstva, ker je jasno, da mu italijanska oblastva niso nakazala plače; za to mesto nima nikakega naslova. Edini naslov: njegovi prejšnji in sedanji nastopi fanatičnega Slovenca. Drugi profesor Don Tuli je bil med vojno vojaški kurat v avstrijski armadi in je spremljal v smrt italijanskega iredentista Nazario Sauro. Ekonom v semenišu je Don Rutar, zagrizen nasprotnik Italijanov, ki je dvignil ves denar iz Zadružne zveze in nasvetoval vsem svojim znancem, naj storijo prav tako, ko je bil Zadružni zvezi postavljen fašistovski komisar; razburjal je ob tej priliki javnost s širjenjem neresničnih vesti. »Umevno je, da v takem zavodu, v katerem so vsa mesta cd ravnatelja do zadnjega služabnika v slovenskih rekah, popolnoma enako ozračje kakor onkraj meje. Nedavno smo poročali, kako so nekateri Vsesrbi narisali zemljevid Velike Jugoslavije, ki gre od Carigrada do Soče. Danes moramo povedati nekaj več; podobne in še hujše norosti se prepovedujejo na italijanskem ozemlju. Neki gojenec v goriškem semenišču je v svojem predavanju o »Beneški Sloveniji« trdil, da so naravne meje Slovenije ob Ta-gliaroentu! In iz tega semenišča prihajajo duhovniki za obmejne pokrajine, kjer fašizem utrjuje mejo med Italijo in Balkanom; v tem semenišču se vzgajajo najbolj zavratni hujskači, ki pridigujejo o začasnosti italijanskega režima, hvalijo bandite v Presiranktt in gredo na roko požigalcem in tolovajem. V tem semenišču se pripravljajo propovedniki slovenske besede, ki ščuvajo ženske, naj ne dajejo otrok v fašistovske organizacije, pozivajo mladino, naj sledi zgledu zločinskih orjunašev in vzgajajo v dušah pomilovanje »žrtev« fašistovskega režima.« List trdi nadalje, da bi lahko navedel še hujše obtožbe proti duhovnikom, ki bi jih oblastva lahko uporabila. Poleg »teh večjih ognjišč balkanskega okuževanja« je še preostali slovanski tisk, to je »Pučki Prijatelj« »Mali list« in »Istarska Riječ«. »Popclo d'Trieste« zahteva, da se ustavijo vsi ti listi. Fašizem bi šel prav lahko mimo goriškega semenišča in slovenskih lističev, ako bi ti ne zastrupljali ozračja, ki mera biti popolnoma italijansko. '•Radi tega ovajamo še enkrat umazane pastirje slovanstva, ki se plazijo ob naši meji; Mi hočemo očistiti zrak od ckužujcčega mrčeca, mi hočemo da italijansko solnce ozdravi močvirje in zašije v duše in jih približa latinski civilizaciji.« Tudi »Piccolo^ od nedelje napada goriškega nadškofa, ker je v svojem škofijskem listu za : mcsec november za povedal duhovnikom, da uve-j dejo verske šole. Učni jezik v teh šolah bo ma-I terinski. »Piccolo« podtika škofu, da je uvedel ' čisto navadne politične šole. Najprej je vdaril proti škofu »Giornale d'U»lia«, zdaj še dva primorska diKcvuiita. 3\ci / / aj/e novega Koledar Četrtek, 6. novembra: Miklavž. Osebne vesti ic Odlikovanja. Na predlog pravosodnega ministra so bili odlikovani: z redom sv. Save 2. razreda Ivan 0 k r e t i č , podpredsednik stola sedmorice v Zagrebu; dr. Anton Ro-gina, predsednik vitega deželnega sodišča v Ljubljani; dr. Viktor Aleksander, višji drž. pravdnik v Zagrebu; z redom sv. Save 3. razreda: Srečko T r o h a r, Henrik L a -s i č, Franc Pernuš, dr. Anton Furlan, Tomaž Silvester, svetniki stola sedmorice v Zagrebu; Franc R e k a r, predsednik dež. sodišča v Ljubljani, dr. Franc 2iher, predsednik okrožnega sodišča v Mariboru, dr. Mirko Graselli, višji drž. pravdnik v Ljubljani •k Cerkveno odlikovanje. Gospod Matija Š k e r b c c , mestni župnik v Kranju, je bil ob priliki nastopa nove župnije imenovan za škofijskega duhovnega svetnika. ■k Šolske vesti. Za ravnateljico dekliške mešč. šole v Mariboru je imenovana ga. Irma Scheligo, bivša ravnateljica dekl. mešč. v Ptuju. Za učitelja v Šoštanju je imenovan Jurij Vreže. Na deško meščansko šolo v Maribor je premeščen Iv. Matelič, kontr. šolski upravitelj pii Sv. Barbari v Slov. goricah. Na meščansko šolo v Slov. Bistrico prideta učitelj I Velnar in učiteljica V. Vodenik. •k Poroka. V cerkvi sv. Petra v Ljubljani sta se poročila 5. decembra g. Janez G r u m . učitelj v Leskovcu, in gdč. Andreja S k u 1 j e -va, učiteljica v Velikem Podlogu. *k V naše državljanstvo so sprejeti Ivana Minuž, roj. Vesel, posestnica iz Sodražice; Vaclav Mah, narednik iz Maribora, in Josip Vidrih, gosp. pomočnik iz Vrtič, marib. okraj. — Izstop iz državljanstva kraljevine SHS jc dovoljen Antonu Dvoršaku, pristojnemu v Šikole, ptujski okraj; Hermini Fale, pristojni v Slovenjgradec, slovenjgraški okraj; trgovskemu potniku Ivanu Sakoviču, pristojnemu v Vadaroi, murskosobotni okraj; vdovi Alojziji Gril, pristopi v Kapljo, slovenjgraški okr., in posestnici Rozi Marhold, pristojni v Gor-njejakobski Dol, mariborski okraj. Ostale vesti •k Odprava knjig Družbe sv. Mohorja. Na razna vprašanja poroča ravnateljstvo Mohorjeve družbe, da se odprava knjig vrši in da so bile za inozemstvo že v novembru odposlane vse knjige. (Inozemstvo, ker je najdlje, je pač upravičeno, da je prvo na vrsti.) Za ljubljansko škofijo se odpravljajo knjige sedaj in sicer po abecednem redu dekanij. Doslej so bile odposlane desetim dekanijam (do črke N). Gospode poverjenike prosimo, naj se nikar ne trudijo z reklamacijami za knjige, ker morajo pošiljke itak v najkrajšem času dospeti na vse postaje. -fr Zbor zaupnikov SLS za novomeški okraj bo prihodnji ponedeljek 10. t. m. ob 9 dopoldne v Rokodelskem domu v Novem mestu. Na dnevnem redu je poročilo poslanca dr. Kulovca in oblastnega poslanca dr. Česnika. Zaupniki, pridite polnošievilno! •k Glavna skupščina JNU. V nedeljo, dne 30. decembra, se bo vršila v Ljubljani letošnja glavna skupščina Jugoslovanskega novinarskega združenja s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev skupščine in poročilo veri-fikacijskega odbora. 2. Poročilo osrednje uprave in sekcij. 3. Poročilo o imovini združenja in poročilo nadzornega odbora. 4. Ab-solutorij staremu odboru. 5. Predlog o izpre-membi pravil. 6. Volitev nove uprave in nadzornega odbora. 7. Predlogi. k Prijave dohodkov za odmero zgrada-rine (najmarine) za 1. 1929. je vložiti najkes-neje do 15. januarja 1929. Kdor ne bo pravočasno vložil, bo moral plačati višji davek in bo vsak odpis tega poviška nedopusten. Tiskovine za te in vse druge davčne prijave se dobe v pisarni Prvega društva hišnih posestnikov v Ljubljani, Salendrova6, in v trgovini Ivana Bahovca, Stari trg št. 20, v Gospodarski pisarni Josipa Tribuča na Glincah, v trgovini Janka Rahneta na Selu in v prodajalni I. Krajca nasledniki, Novo mesto. Povsod drugod pa pri društvih hišnih posestnikov oziroma od njega določeni prodajalni. k Življenje v Belgradu se jako razvija. Dvigajo se krasne stavbe, ceste gradijo, ulice asfaltirajo, vse se modernizira. Belgrad, prestolnica, ima krasno bodočnost Na ulici slišiš različne jezike. Tu vidiš Albanca, ki išče službe, tam Dalmatinca nosača. Slišiš Nemca in Italijana, ki hitita po svojih opravkih. Tudi Slovenec je zastopan Tu so slovenski uradniki in slovenska dekleta, ki si služijo v mestu svoj kruh. Imaš v Belgradu različne klube. Hrvati imajo lep svoj klub, isto imajo Čehi in Francozi. Ako vprašal, ko slučajno prideš v Belgrad, kje je slovenski krožek, — ga ni. Skrajen čas bi bil, ko je v Belgradu na tisoče Slovencev, da se zganejo in ustanove svjj krožek. J. S. k Mesto pisarniškega uradnika II. ali III. kategorije jc razpisano pri okrajnem sodišču v Kranju. Prošnje je vložiti do 31. decembra. Pover enikoir. M hor eve družbe in vsem Mchcranrm Slovenska Straža vas vse prav iskreno prosi, da pri pobiranju naročnine za knjige družbe sv. Mohorja ne pozabite naših obmejnih bratov! Dajte, prispevajte vsak po svoji moči, da bomo odločno posegli v boj za pravice naše slovenske krvi, naše slovenske kulture, našega jezika! O pravem času bomo poslali vsem gg. poverjenikom poštnohranilnič-ne položnice za nabrane darove. Brat, ki k bratov robstvu molči, vreden j ni, da živi. (Pregelj.) Po 8 letih Doi?sn en umor 2. januarja 1921 so našli lovci na polju blizu vasi Lipa, okraj Dolnja Lendava, neko mrtvo žensko, ki jc bila s kooste našli mrtvega od gladu ali pa bo zmrznil! Zakaj noče priti k nam?« »Ne vem — — — morda se drži svoje podrtije radi — — —« Prednica pomisli in zaključi: »Poslala bom k njemu našo sestrico Frančiško, ki je tako uljudna. Ona ga bo pregovorila.« Živahno je šla redovnica proti predmestju in iskala kočo očeta Parrotja. Resnost se ji je brala na licu in skrbela jo je naloga, katero je morala izvršiti; njeno mlado lice je kazalo toliko resnične dobrotljivosti, da je po nalogu matere prednice morala opraviti vse težavnejše pos e: taka je bila sestra Frančiška. In kakor je bilo videti, je bila to edina sestra, ki bi mogla pripraviti onega revnega starca do tega, da bi se ločil od svoje revščine in tudi od svoje bajte ter sprejel mirno življenje v samostanu. Možiček je sedel na klopi, ki je stala na ozkem dvorišču pred hišico. Toplo solnce je zlatilo mah, ki je rastel nad z gobami poraslim pročeljem in s svojo toplino oblivalo lo revno človeško podrtijo. Ves nebogljen in skrušen od dela je sedel starček in se grel na solncu, staro čepico si je potlačil globoko na bele lase in človek bi rekel, da bnisač ni ničesar premišljeval. Ali raztrgana obleka in suh obraz sta razodevala tako pomanjkanje, da je redovnica pospešila korak. »Dober dan, oče Julij!« ga je pozdravila z malerinskim glasom, čeravno bi jI bil starček lahko že stari oče; »kako kaj živite?« Marec je okrenil glavo, ki mu je štrlela na suhem vratu. Zgubane obrvi so so mu dvignile in z raskavim glasom je poječijal: »Živim kot starec, ki bo preminil v svoji luknji.« »Oh, ne govorite tako!« odvrne mala sestra globoko ganjena. Sprejele vas bomo v zavetišče in z vso ljubeznjo bomo skrbele za vas...« V očeh je možičku zasijal žarek, ki pa je takoj ugasnil. »Nikakor ne!« je odločil. »V sirotišnico pa ne grem . ..« »Ali mislite, da pri nas ne boste srečni?« »Ne pravim, da ne bi bil srečen--- toda imam nekoga, ki ga nočem zapustiti.« V trgu ni bilo človeka, ki ne bi bil vedel, da je oče Parrot popolnoma sam na svetu in sestra Frančiška se je začudila: »Vi imate koga, oče Parrot, vi?« »Da, da---in dobro ga poznate!« Možiček je vzdihnil, sestra pa se je vznemirila: Kaj pa, ko bi taki revni starci, ki nimajo hrane in nihče zanje ne skrbi, kaj, ko bi v svoji glavi---Tedaj je brusač, ki se je le težko brzdal na klopi, poklical: »Skok!« Tedaj se je prikazal skozi napol odprta blevna vrata osel, ki je toliko let prepeija-val po okraju tnal voziček, na katerem je bil gospodarjev brus; osel so je čvrsto postavil na svoje suhe nogo in je ljubeznivo gledal predse, medtem ko mu je bila dlaka vsn skuštrana. 2ival se je približala gospodarju -- spotoma je še Savsnila šop majhne trave — ln mu prijateljski položila na ramo svoj siv ža- metast gobec. Stari Parrot ga je pobožal s svojo žuljavo roko in razlagal: »Dobil sem ga še čisto majhnega, častita sestra. Dvajset let sva delala skupaj — — — včasih se še kaj zasuče, da se pozabavava! Toda ni več posebno vesel. 2e dolgo imam samo njega na svetu — — — kajne, Skok?« Osel je zarigal, da se je sestra kar stresla: tako je izrazil Skok svoje odobravanje. In nazadnje je pritisnil še svojo glavo ob starčkovo lice. Sestra je poizvedovala: »S čim ga pa hranite, oče Parrot, ker ne morete več delati?« »Na dvorišču se pase, včasih mu tudi odprem vrata, da lahko malo zagrizne ob cesti ---« »S čim se pa vi živite?« Starec se je zasmejal na vsa usta: »Mislim, da bom za 4 sousje že dobil skorjico kruha, dokler me dobri Bog no pokliče k sebi. Da se le ne ločim od svojega tovariša, drugo me vse malo briga!« Tak pogum in taka jasnost! Sestri Frančiški je poskočilo srce in takoj se je odločila: »Poslušajte, oče Parrot, ta stvar je zelo enostavna. Boste videli, da vas samostan ne bo zapustil: vi boste prišli v zavetišče — — in ravno tako vaš osel. »Da bi to bilo mogoče?« je jecljal starček in glas so mu je trgal vsled iznenadenja in veselja. »Seveda je mogoče!« je potrdila sestra. Na svidenje! Zaupajte in zanesite se: vse bom uredila.« Ko je sestra Frančiška potrkala pri pred- Rokcmavharsko življenje Ciril: Bregaria Včeralj smo na kratko poročali o senzacionalni aretaciji zelo nevarnega tatu in vlomilca, ki so ga prepeljali v Ljubljano. Gre za aretacijo bivšega lesnega manipulanta in sedanjega poklicnega tatu Cirila Bregarja. 2c pred dnevi so detektivi ljubljanske policije odpotovali v Medvode, ker so izvedeli, da sc ta nevarni zločinec klati in da rad zahaja v neko tamkajšnjo gostilno. Ni bilo treba dolgo čakati na preži, kajti že v ponedeljek zvečer se je ptiček vjel v past. Detektivi so pa imeli z Breganjem že od nekdaj slabe skušnje m so dobro vedeli, da rad pobegne, če se mu le ponudi prilika. Dali so mu trdno železje na roke, toda kljub temu jc skušal Bregar med vožnjo v Ljubljano pobegniti, kar pa je bilo ob skrbni pažmji detektiva Vrečarja nemogoče. Bregar je na ta način že pred meseci enkrat pobegnil. Aretirali so ga namreč nekje na Gorenjskem, toda med vožnjo v Ljubljano se je z želez/jem na roki pognal z drvečega vlaka in pobegnil. Toda policija gre le enkrat na led in v drugič se Breganju to ni posrečilo. Bregar je bil rojen 1. 1899. v Robu pri Koče tju. Po svetovni vojni je fant nekaj časa delal kot lesni manipulant, od 1. 1922. pa se ie preživljal samo in izključno le s tatvinami in vlomi. Kradel je največ na veliko, če pa ie bil v sili se tudi malih reči ni sramoval in ie že nešteto piščet, kokoši in mladih pujskov izginilo iz kmetskih hlevov skozi njegov gol-tanec. Tudi kako kolo je tako rekoč mimogrede »sunil« kjerkoli. Radi večjih vlomov pa ga zasledujejo orožniške postaje v Kranju, Cerknici, Celju, na Rakeku ter deželno sodišče v Ljubljani. Ob aretaciji so našli pri njem nahrbtnik, poln žepnih ur, zlatnine, zlate zlitine za zobotehnike in dragocenega zobotehniškega orodja. Zadnje dr, se je namreč klatil na Bledu in okrog Gorij, kjer je kradel vsevprek. Vlomil je tudi v delavnico nekega zo-botehnika na Bledu ter jo popolnoma izropal. Bregar je dalje nujno sumljiv nekega večjega vloma, ki se je izvršil pred dvema letoma v Ljubljani. Sedaj je še v policijskih zaporih v justiči palači, kier ga zaslišujejo. Neka, tatvin c Bregar že priznal, nekaj jih bo pa pod silo dokazov še moral. Za pomladansko poroto pa je Bregar sedaj eden najprimernejših »kandidatov«. • * Avtomobilska nesreča. Snooi ob pol šestih je pred lurškim znamenjem v Š+. Vidu nad Ljubljano povozil avtomobil nekega dečka in tfa hudo poškodoval. Prenesli so ga v bližnjo hišo in takoj poklicati zdravnika, ki cu je nudil prvo pomoč. . * Ni se dolgo veselil prostosti. Dne 27 novembra je, kakor smo že poročali, po-bcgriS iz jetnišnice ljubljanskega sodišča kaznjenec Jože Bradeško. Mahnil jo je proti Zi-rem Pa je imel smolo. V Žireh so ga prišli orožniki in včeraj prepeljali_ nazaj v zapore deželnega sodišča v Ljubljani. * Gladovni štrnjk študentk. Gojenke internata za učiieljišnice v Somboru so radi slabe oskrbe in radi žalitev«, ki so Jih doletele strani učiteljev, stopile v gladovni š!ra]k. Izjavile so, da tako dolgo ne bodo uživale no- bene hrane, dokler se ta ne bo poboljšala in dokler ne dobe radi žalitev polnega zadoščenja. ★ Huda nevihta v Boki Kotorski. Zadnje tri dni in noči jo divjala nad Boko Kotorsko silna nevihta. Nekateri kraji so zelo trpeli in so zlasti poškodovane hiše v Muhu in Pričanju. Promet med posameznimi kraji je zelo otežkočen. * Nova letalska nesreča v Mostarju. V torek bi se kmalu pripetila v Mostarju zopet velika letalska nesreča in se je le pilotovi duševni prisotnosti zahvaliti, da ni prišlo do človeških žrtev in do večje materijalne škode. Zjutraj se je dvignilo v zrak letalo >Breguet XIX« s pilotom podnarednikom Rakičem in navigatorjem narednikom Karnerjeni. Morala bi leteti v krožnem letu Mostar—-Slolac—Čap-ljina—MetkoviC—Ljubuška—Mostar. Nad Lju-biLško je letalo zašlo v silno burjo, tako da je postalo naravnost igračka vetra, ki ga je premetaval sem in tja. Le trdi volji in fizičnemu naporu pilota Rakiča se je posrečilo, da je letalo obdržalo smer, toda blizu Moslarja se je pripetila nova nesreča. V višini tisoč metrov je naenkrat odpovedal motor. Vendar se je pilotu posrečilo, da je obdržal letalo v zraku, toda ne dolgo, ker se je moralo kmalu nato spustiti na neko športno igrišče. Pri tej priliki se je letalo zadelo v drevo in prevrnilo. Letalca sla ostala pod letalom. Delavci iz bližnje tobačne tovarne so potegnili letalca izpod letala. Oba sta bila nepoškodovana in tudi letalo ni bogve kaj poškodovano. -k Velika avtomobilska nesreča. Blizu Splita se je prevrnil avtobus, last avtopod-jetnika Ivana Buzančiča. Od potnikov, ki so bili na avtobusu, jih je bilo deset lažje ranjenih, eden pa si je zlomil obe nogi. •k Poneverbe mostnih uradnikov v Srein-ski Mitrovici. V Sremski Mitrovici sta bila aretirana načelnik mestnega dohodarstvenega urada Aleksa Petrovič in dnevričar Štefan Ponsi. Pivi je poneveril okrog 40.000 Din, drugi pa je s spisov potrgal za več tisoč dinarjev kolekev in jih prodal. Odpuščena sta iz službe še dva mestna uradnika. Nekateri uradniki na magisjratu v Sremski Mitrovici so že dalj časa sistematično poneverjali uradni denar ter je uvedena natančna preiskava, ki bo spravila vse uerednosti na dan. ■k Roparski napad pri bolem dnevu. Ključavničarja Jurija Nagyhevesija iz Sente je na cesti v bližini tega mesta napadlo pet neznanih moških, ga dvignili na voz in ga hudo pretepli. Pri tem so mu odvzeli vso gotovino. Šele, ko se }3 voz ustavil pred neko gostilno, se mu je posrečilo pobegniti. ★ Carlieru znižana kazen. Nj. Vel. kralj je pomilostil francoskega poročnika Raymou-da Carliera, ki je, kakor znano, umoril leta 1923 v belgrajskem hotelu »Palače« švicarskega trgovca Jeana Iselija in bil obsojen na 20 let ječe. Kazen mu je bila pozneje znižana na deset let ječe, od katero je odsegel pet let, sedaj pa je bil izpuščen iz ječe. •A* Senzacionalen samoumor v Novem Sadu. V Novem Sadu so v torek zjutraj našli mrtvega v svojem stanovanju hišnika novosod-ske uprave fondov Aleksandra Bernarda. Zdravniška obdukcija je ugotovila, da se je bernard zastrupil s karbidom. V isti hiši je tudi stanovanje aretiranega in vohunstva osumljenega vojnega liferanta Dragotina Di-ciča. Bernard bi moral nastopiti proti Diniču kot priča in bi moral izpovedati razne podrobnosti, kako so obto-žilni dokumenti prišli na podstrešje hiše, kjer so jih našle oblasti. Ta samoumor je povzročil v Novem Sadu seveda mnogo različnih komentarjev. * ★ >KOVAČEV ŠTUDENT*. Komična spevoigra s klavirjem v treh dejanjih, zloiil Vinko Vodopivee. Založila Jugoslovanska knjigama v Ljubljani. Cena 32 Din. — Vrrri-zoritev te nad vse šaljive spevoigre bo nudila poslušalcem obilo neprisiljene zabave in smeha; pregnala bo vsako imernosl in oiožnost. ★ IZ REMSCHEIDSKE ŽAGE: jarmeni-ce, mlinske, krožne in druge, v vsaki dimenziji, zajamčene, dobite najugodneje pri »JEKLO*, Stari trg, Ljubljana. -k OB PRIČENJAJ OČE M SE POAPNENJU KRVNIH CEVI navaja raba naravne »Franz-Joscf« grenčice k rednemu odvajanju, zmanjša visoki pritisk krvi in poveča odpornost. Mojstri v zdravilstvu hvalijo staropreiz-kušeno »FRANZ-JOSEF« vodo, ker zanesljivo in milo odstranjuje zastajanja v kanalu želodčnega čreva in lenivo prebavo. Dobiva te v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ★ VSAKOMUR, KI POTUJE V ZAGREB priporoča se novootvorjena »Restavracija Valja kt (Štajerska vinara), Marovska ul. 10 (Proiaz), Samostanska ul. 3. — Prvorazredna kuhinja in največja izbira štajerskih vin, ter zmerne cene. Na mučite svojih otrok z ribjim oljom, ker Chlc 1'artžanke rabijo Cevs&re de rose ali Kose CoraiB B o u r J o i s — Pa ris Osmi december v Ljubljani :,_RfvtAN J PROTI NAHODU #. iu,ruh fe ct^o-oiMv V Ljubljani, sedežu predsedstva Sloven-i ske dijaške zveze, matice organiziranega slo-: venskega katoliškega dijaštva, se proslavi dijaški praznik — osmi december kar najsve-' čaneje. Ob sedmih se vrši v frančiškanski cer-! kvi sveto masa s petjem akademskega cerkvenega pevskega zbora. Med sveto mašo skupno sve(o obhajilo. Ob pol enajstih bo v beli dvori, ni Uniona slavnostno zborovanje s pestrim sporedom, ki so nanj vabljeni vsi prijatelji dijaštva. Popoldne ob štirih pa se vrši v veli-k dvorani Uniona predstava srednjeveškega misterija »Theophilus«, ki se bo naio ob šestih oddajal tudi po radiu. Na to predstavo še posebej opozarjamo, ker je to prva predstava kakega misterija (duhovne igre iz srednjega veka) na Slovenskem. Drugod prireja katol. mladina slične predstave že delj časa, naj bo zato našemu dijaštvu polna dvorana zadoščenje za pogum in podjetnost. V soboto popoldne vsi v Union! niči, da ji poroča o svojem poslu, ji je po- ! stalo tesno ob misli na obljubo, katero ji je narekovalo usmiljenje, ln res, čeravno so pri- j Lajali v samostan najrazličnejši nesrečneži in čeravno je lajšal razne bolečine, še nikoU ni imel gojenca s štirimi nogami. »No, drago dete, ali ste kaj dosegla? Ali ste privedla tega trdovratneža?« >Da, mati. prišel bo. Toda — toda...« Sestra Frančiška se je vznemirila. In ko jo je prednica začudena pogledala, je naglo končala: Revček se ni maral ločiti od svojega oila. Pa sem---sem mu obljubila, spoštovana rnati, da bomo vzele tudi njegovo ži- vinče !< Prednica se je čudila, čemu je bila mala sestra v zadregi. Takoj se je domislila sestre Filomene in Bernardke, ki sta zbirali milo-tlare in ki sta se vsak dan vračali s tako težkimi vrečami! Blaga mati je vzkliknila: »Osla ima? Sama Previdnost nam ga pošilja! V samostanu so ga nekdaj že imeli; uboga žival je poginila od starosti in nismo si mogle kupiti drugega. Voziček je še prav dobro ohranjen.« Sestra Frančiška je sklenila roke: -Ali je mogoče, častita mati?« Osel bo prevažal, kar bosta nabrali naši pestri in oče Parrot ga bo vodil in gonil. Hvalimo Boga, draga sestra!« Tako sta Skok in njegov gospodar prišla v zavod usmiljenih sester. Ko očetu Par-rotju ni bilo več treba skrbeti za vsakdanji kruh, je zopet dobil prejšnjo moč in veselost in še dolgo let smo ga videli, kako je vozaril po trikih ulicah živež, ki je bil namenjen onim. ki so našli zavetišče v samostanu. (Ia francoščine: J. 0.) /Sočna služba leHtarn Drevi imata nočno službo Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu. O Prosvetni večer, ki bo v petek 7. decembra v beli dvorani Uniona. bo posvečen Mariji v slikarski umetnosti. Msgr Viktor j Steska bo s pomočjo lepih skiopiičnih slik | pokazal, da je bila Marija v vseh časih naj-' lepši predmet upodabljajoče umetnosti. Za-i četek ob osmih zvečer. © Akademija Dijaškega Orla. Predpro-: daja vstopnic se vrši v Ljudskem domu, II. nadstropje levo, vsak dan od 4. do 6. pop. O Radijska razstava v Akademskem domu ! se na splošno željo interesentov podaljša čez , nedeljo. © Nov konzulat v Ljubljani, španska vlada je ustanovila v Ljubljani vicekonzulat in | imenovala za svojega častnega vicekonzula g. j Ernesta Hienga. ki uraduje na Dunajski cesti I št 15, II. O Knjige Mohorjevo družbe so prispele. Oni, ki so jih naročili pri Prosvetni zvezi, jih dobijo vsak dan od 9 do 12 in od 2 do 7. I Poštnina 3 Din. O Knjige družbe sv. Mohorja, naročene v stolni župniji, se dobe v stolnem župnišču, pritličje, levo. Stroški 3 Din. O Najnovejše umetnostne najdbe na Slovenskem je naslov predavanju dr. Fr. Sleleta, | ki se kot četrto predavanje v ciklu umetnostno j zgodovirr-kega društva vrši danes 6. decembra < ob šeetih zvečer v zbornici na univerzi. © Angleška razstava. Danes, v četrtek od 2 do 3 popoldne priredi vodstvo po angleški razstavi v Narodnem muzeju g. lektorica F. Copeland. — Jutri, v petek, bo g. lektorica od 6 do 7 predavala v muzeju: »Pregled angleške literature do svetovne vojne.« © Pevski zbor moravskih učiteljev, ki kon- certira v Ljubljani na praznik v soboto, dne 8. t m. ob 20. v Unionski dvorani je ne le najboljši češki moški zbor, temveč najboljši moški zbor cele Evrope. Moravski učitelji so se posvetili koncertnemu življenju že leta 1003, ko so začeli z rednimi pevskimi vajami že v Kromerižu in so pozaieje postavili sedež svojim vajam in sploh svojemu društvu v Brno. Vsakih 14 dni prihajajo iz vseh strani k svojemu mojstru in študirajo skladbe, katere so se preje naučili že na pamet. V prvih dvajsetih letih svojega obstanka to je od 1S03. do 19-23, so kon-oertiraii 343 krat v 142. mestih svoje domovine in izven njenih meja. V Jugoslavijo kot tako so sedaj prvokrat prišli ter koncertirajo v Belgradu, Sarajevu, Za^rehu in Ljubljani. Vstopnice za ta koncert so v preprodaji v Matični knjigarni. © Hišnim posestnikom ljubljanskim! Pozivu davčne administracije v Ljubljani in našemu apelu na hišne posestnike, da se z^lasijo v svrho popisa svojih biš se po dobljenih informacijah ni odzvalo še mnego ljubljanskih hišnih posestnikov. Kei- so ti popisi velike važnosti tudi za hišnega posestnika in ker se jim hoče delo bi zamudo časa samo olajšati, se ponovno vabijo vsi ljubljanski hišni posestniki, ki tega še niso storili, da se nemudoma zgiasc pri davčni administraciji na Bregu. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani. © Ljudsko gibanje v Ljubljani. V mesecu novembru je bilo v Ljubljani rojenih 140 otrok, med temi 10 mrtvorojenih. Rojenih je bilo 77 moških (9 mrtvorojenih) in 63 ženskih (1 mrtvorojen) otrok Umrlo je meseca novembra v Ljubljani 8« oseb, od teb -18 moških in 38 žensk. Lujbljančanov je umrlo 39, tujcev pa 47. Na 1000 prebivalcev znaša količnik rojstev 27.36, količnik smrti pa 18.10. 0 f'cškoslovenska obec v Lublam. — V patek o osni6, dne 7. t. m. intimni »Mikulašaka zabava« I ve Zvezde. Darky prijimaji se odpoledne ve Zve-w]e. — v sobotu, dne 8. t. m. v Unionu koncert »Moravskvoh učitelu«. © Usmiljenim srcem! V mestni baraki 2-10 na Ižanski ccsii biva Zalokar Avgust. Mož je izginil pred 3 leti .žena ima 3 otroke od 9 do 14 leta (dečke). Vsi so v bedi. Prosijo staro obleko in milodarov. © Porotno zasedanje pri ljubljanskem sodišču se začne v ponedeljek, 10 t. m. ter bo predvidoma trajalo cel prihodnji teden. Skupno je. razpisanih 9 slučajev ter sta po večini določeni po dve razpravi dnevno, le en slučaj bo porota obravnavala dva dni in siceT slučaj o znanem roparskem napadu na poštni voz dolenjskega vlaka. Razprave se vrše v sledečem redu: V ponedeljek, 10. dec. bo razprava proti Fraklju radi tatvine.in proti Zdrav-ku Deleja, ki je obtožen umora svojega dekleta na Jesenicah. Obe razpravi bo vodil dr. KaiseT. bra-nitelja pa sta: zn prvi slučaj dr. Oblak, za drugi slučaj dr. Egon Stare. V torek, 11. dec. se bo zagovarjal pred porotniki Gomboc Viktor radi velike tatvine (skoro cel nvto) čevljev v tovarni Peko v Tržiču in Anderle Janez, ki ga toii dri. prnvdnik radi uboja (zadavil svojo ženo). Ta dan predseduje dr. Gradnik, brani pa Gaimboca dr. B. VoduSek, Anderle-ja pn dr. Lemež. V sredo, 12. dec. bo razprava proti trg. agentu Krasniku Radlvoju, rudi goljufije kn proti Rouseku Antonu radi tatvine. Predseduje obakrat viš. s. s. Antloga. V četrtek. 13. dec. se bo zagovarjal pred poroto Dragar To- ki ima zelo prijeten okus. osvobojuje otroka in siarše raznih i eprietnosti ribjesa olja. D .biva ge v vseh lekarnah v malih zavojih po 25 Din in v velikih zn>ojih po 41 nin maž, radi težke telesne poškodbo, ki povzroči trajne posledice (v tem slučaju oslepitev) in Ko-1 želj Ivan ter Marn Franc, radi ropa. V prvem slučaju brani obtoženca dr. Tomlušek, v drugem pa j dr. Žirovnik in dr. Trampuš. Predsednik senata je ! ta dan dr. Gaber. V petek in soboto, 14. in 15. dec. pa bo kot zadnja razprava proti Janku Kle-menčifiu, ki je tožen radi znanega napada na ambu-lanco dolenjskega vlaka. Za to razpravo vlada največje zanimanje. Tej razpravi predseduje viš. s. s. Mladič, obtoženca pa bo branil dr. Sajovic iz Kočevja © Filmska aretacija vlnmilra. Malo pred polnočjo je bil v torek na prav filmski način aretiran v tivolskem parku, ravno, ko je hotel vlomiti v trafiko nasproti bivšega kinematografa »Tivoli«, 43 letni Alojzij Vresk, doma iz Št. Ruporta. V torek zvečer je imel v Trubarjevem parku službo stražnik Franc Beltram. Ob tri četrt na polnoč je opazil iti po Bleiwe.isovi cesti dva moška, od teh enega s krampom v roki. Oba moškn sta jo mahnila črez prelaz in v trenutku, ko je mimo privozil tržaški vlak, sta kramp skrila za trafiko. Pozornemu stražniku to ni ušlo. Moška sta nato odšla proti Gospo-svetski cesti, stražnik pa je šel na prežo, Vlegel se je v jarek za trafiko in čakal. Ko je privozil drugi vlak v smeri proti Trstu, se je eden od obeh moških vrnil, pograbil za kramp in zamahnil z njim proti vratom trafike. V tem hipu je skočil skriti stražnik iz jarka in položil presenečenemu vlomilcu roko na ramo. Mož, — Alojzij Vresk, — se je takoj udal Ln krotko kot ovca odšel s stražnikom. Trafik,intinja Antonija Barovičevn pa je bila obvarovana šk<-de. Vresk je vobče delomržen potepuh in je bil radi vlačugarstva že kaznovan V vlomilskem rokodelstvu pa je šele začetnik in se mu je ta prvi poskus zelo klaverno ponesrečil. Maribor □ Somišljeniki in prijatelji orlovstva! V soboto, dne 8. t. m. priredijo naši dijaki Orb in dijakinje Orlice v unionski dvorani svojo akademijo s pestrim sporedom: Mladci: Pred šotorom; Članice: Praške proste vaje; Člani: Bradlja; Mladenke: Praške proste vaje; Člani: Konj; Gojenke: Rajanje; Članice: Aida; Člani: Drog; Člaui: Praške proste vaje; Članice: Slovenke rajajo. □ Proslava 60 letnice skladatelja g. sodnega svetnika 0. Deva se vrši v soboto, dne 15. decembra t, 1. v veliki dvorani Narodnega doma. Na to se opozarjajo vsi njegovi prijatelji in znanci ter oni, kateri so prejeli tozadevna vabila. □ III. Prosvetni večer bo drevi ob 20 v dvorani Zadružne gospodarske banke. Predava vseuč. prof. dr. L. Ehrlich iz Ljubljane. □ Nočna služba lekaren. Tekoči teden vrši nočno službo lekarna Sirak na Aleksandrovi cesti. □ Vstopnice za sobotno akademijo, ki jo priredi Dijaški Orel, prodajajo te dni dijaki osebno pri naših somišljenikih. Ne odklonite jih! Dne 8. decembra se dobe vstopnice dopoldne od 9. do 12 v Zadružni gospodarski banki, popoldne od 18 do 20 pa pri blagajni v Unionu. □ Novoizvoljeni odbor Prosvetne zveze v Mariboru se je na svoji včerajšnji seji konstituiral sledeče: predsednik dr. Josip Honnjec narodni po- slflnpr* I rvvtnrpHc^vtnilr mcnfr Vrp« II j.) m1ji illivrtl Kramberger Fr. V odbor pridejo še ravnatelj bogoslovja dr. Cukala kot zastopnik škofijstva, dr. Jeraj, Fr. Hrastelj, Marko Kranjc ter dr. Somrek kot referent za treznost. □ Ljubitelje umetnosti opozarjamo na razstavo prof. J. Mežana v kazinski dvorani. Razstava traja do 16. t. m. □ Dobrodelna prireditev Krekove godbe v Studencih bo v soboto, dne 8. t. m. ob 16. pri Senici. □ Miklavžev večer priredi Jurogrami Uadio-£fuI>Išana Četrtek, 6. decembra: 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila; 18.30 Gnojenje z umetnimi gnojili. predava ing. Rado Lah; 19 Uania.i-^ina, poučuje proi. Gruden; 19.30 Zgodovina S o-Tencev, predava prof. Kranjec; 20 klavirski večer le M. Osterc-Val jalove: 1. A. Haba: 4 Bed, 2. Chopin: 2 Etudes, 3. Smelana: Slavnost čeških kmetov in Salonska polka, 4. Aleksandrov: Vizije II-, 5, 5 Chopin: Prelude, 6. Fr. Liszt: Gozdno šumenje 7 Fr Liszt: Polonais v E-duru. Vmesne speve poje gdč- Vodralova- - 21 Radio orkester. - 22 1,oro8peiek, 7. decembra: 12.30 Reproducirana glasba in borzna poročila. - 18.30 b gospodinjstvu, predava gdč. C. Krekova; - 19 Francoščina, poučuje dr. Leben; - 19.30: Varstvo snomen.kov, pre: dava dr Štele; - 20 Venec izbranih Marijinih pesmi Soje pevsko društvo »Ljubljana«. Vmesne speve poje ga. Cadeževa. Nato radio-orkester. - 22 Poročita. :"Drugi programi Četrtek, 6. decembra. ZaTcb: 17.30 Ruski pevski zbor in bnlalajko. — 19 30 Prenos iz Prage: Koncert češke filharmonije. — 21.45 Predavanje o češkem slikarstvu. — I*rara: 16.30 Popoldanski koncert. — 17.45 Poročila, nato predavanja. - 19.30 Koncert češke filharmonije. — Varšava: 12.S0 Šolski koncert. — 17.10 Pregledi in predavanja. - 20.30 Večer zimske Glasbe. — Kaiovice: 12.30 Prenos koncerta iz Kra-kova; nato plesna glasba. - Dunaj: 11 Kvartet do la Čreda. - 16. Kvartet Silving. - 17.20 Dečja glasba. — 18. Predavanja. — 20.15 Rigoletto, opera. Bndapest: 9.15 Dopoldanski koncert. — 12.S0 Klavir — 13. Cerkveni koncert. — 19.30 Svečanost povodom IIorthyjevega rojstnega dne. -.22 30 Ci-rnnski koncert. — Berlin: lo.SO Predavanje o knjigovodskih strojih. - 21. Najnovejšo pesništvo, recitacije. — 211.30 O gledališkem ustvarjanju. — O9t>o Ples nrto plesna glasba. — Miinrlicn: 17. Predavanje o mleku. - 20. Orkester - 21.40 Koncert Viktorja J611I. - Leipzig: 16.30 Operetna glasbi — f,0 Drama: Tolstoj, Luč je svetila v temi — <>1 30 Ruska glasba. - Stuttgart: 17.15 Koralno ± e -18.15 Predavanja. - 20.15 Dialekti sed-ff mest. - Milan: 12.30 Kvartet. - 16.30 Kvin-M - 17.20 Otroško petje. - 20.30 Opera _ R.m: io Trin _ 17*>0 Vokalni in instrumentalni kon-1S5(I Novosti iz filatelije. - 20.45 Italijan-a operifc - Ber^: 16. Orkester - 17*) MMav-•zevanje. - 20.15 Cerkveni koncert - 21.30 Orkester. __________________ Cjulhlfanslco gledališče DRAMA: Začetek ob 20. četrtek, 6. decembra ob 15 pop.: Modri osliček Miško. Ljudska predstava pri znižanih cenali. PetekT'7- decembra: Herman Celjski. Red. C. OPERA: Začetek ob pol 20. Četrtek, 6 decembra: »Lepa Vida«. Red P-Petek, 7. dec.: »Zaljubljen v tri oranže«. Red B. Mariborsko gledališče Četrtek, 6. decembra ob 20. uri: »ADIEU M1MI«. Ab. B. Kuponi. Petek, 7. decembra. Zaprto. Prireditve in društvene vesti Stolna prosveta ima nocoj ob 8 v Jugoslovanski tiskarni sejo. Ljubljana ima danes zvečer ob 8. skupno pevsko vajo. — Pevovodja. Naše difaštvo KO. Danes ob osmih fantovski sestanek. Plenarna sesa zbornice za TOI Včeraj dopoldne se je vršila letošnja zadnja plenarna seja Zbornice TOI v Ljubljani. Seji sta prisostvovala zastopnika vel. županov ljublj. In mariborske oblasti. Uvodoma je g. predsednik g. Ivan Jelačln ml. govoril o skupnih m deljenih zbornicah, ker sc sedaj to vprašanje ventilira tudi pri nas. Nato je podal obširno PREDSEDNIŠKO POROČIT/). Poročilo se peča z vsemi aktuelniimi gosjio-darsklml vprašanji cele države, posebej pa Slovenije. Uvodno je napravljena bilanca desetletnega dela Zbornice j>o prevratu, nato pa sledi poročilo o poslovanju Zbornice v dobi od 27. junija do 1. dec. t. 1. Poročilo izčrpno obravnava: ureditev naših gosp. odnošajev napram Inozemstvu (Avstrija, ČSR, Francija, Grčija, Italija, ostale države in mednarodne konvencije), letino, konjunkture ind. in obrtn. produkcije ter položaj trgovine; letošnji iz-vozniški kongres itd. Pozdravlja snovanje zavoda za zun. trgovino ter povdarja pomen konferenc gosp. p-edstaviteljev. Nato podaja stališče do reforme žel. tarif, do samoupravnih financ, obrt. Irre-ditov, do kreditne politike Nar. banke in izenačenje zakonodaje in v zvezi s tem vse zbornične akcijo. Izčrpno so obravnavane trg. in obrtn. monopolne, soc. pol., prometne, fin., carinske, šolske in zbornične notranje zadeve. K predsednikovemu govoru je g. Rebek v imenu svoja skup!, o izjavil, da zaenkrat še ne more podati svojega konkretnega mnenja o deljenih ali nedeljenih zbornicah. ZBORNIČNO RAZSODIŠČE. Na podlagi zakona o trg zbornicah in pooblastila v fin. zakonu za 1928 je izdelalo zbornično predsedstvo pravilnik za stalno razsodišče pri Zbornici, o čemer je poročal izčrpno tajnik dr. Pretnar. Na podlagi obsežno diskusije, v kateri so se udejstvovali zbornični člani gg. Volk, dr. Rekar, Rebek, Ogrin, ing. Vladimir Remec in R. Stermecki jc bil pravilnik sprejet z nekaterimi izprewieenziranih obrtnikih. Zato naj se bolj izvaja posebno pri dis-penziranih obrtnikih obrtni zakon. G. inž. Vladimir Remec protestira proti nameravanemu povišanju prispevkov za Suzor od 6 na 7% in zahteva decentralizacijo. Kritiziral jo sedanje razmero v socialnem zavarovanju tudi g. svetnik Lenarčič. Gospod ravnatelj TPD R. Skubec je informativno omenjal, kako cenejša je režija pri rudarskem zavarovanju, kjer znašajo stroški senio 1% zavarovane mezde. Tudi g. Ivan Ogrin se zavzema za osamosvojitev Slovenije v socialnem zavarovanju. G. inž. Remec je nadalje stavil predlog za akcijo 'bor-niee v svrho pocenitve brzojavnega prometa s kodi, ki je sedaj zelo drag. Zbornični plenum jo vse predloge soglasno sprejel. Tajna seja je tudi odpadla, nakar je predsednik g. Jelačin ob pol 1 popoldne zaključil sejo. KONKURZI IN LIKVIDACIJE Likvidacija. »Samopomoč«, gospodarska zadruga javnih nameščencev in vpokojencev v Radovljici je prešla v likvidacijo. Konknrzi. V Belgradu so bili otvorjeni trije veliki konkurzi: o tvrdki Novakovič i Periša Ste-fanovič, usnje, aktiva 4.5, pasiva 4 milj. Din, prijaviti je terjatve do 10. jan., o imovini samega Pe-riše Stetanoviča, akt. 6, pasiva 5 milj. Din; prijaviti istotako do 10. jan.; nadalje o imovini Majera Altarasa, agenture in komisije; pasiva ozir. aktiva znašajo ca. 4.5 milj. Din; prijaviti je terjatve do Y\ jan. Zanimivo je, da so vsi konkurzi objavljeni radi imobilizacije, saj aktiva presegajo pasiva. Hrvatska sveopča kreditna banka. Svoj;Easno smo poročali o tej banki, da se je dunajski Credit-anstidt dezirtercsiral na njej in da je ureditev razmer pri tej banki prepustil Splošni ogrski kreditni banki v Budimpešti. Sedaj se naše takratno poročilo potrjuje: dunajski kreditni zavod je svoj vpliv in angažman pri Hrv. sveopči kreditni banki prepustil budimpeštanski »Ungarische Allgemeine Creditbank«. V torek sa je vršila seja uprave in odobrena je bila bilanca za 1927, ki izkazuje s prenosom od 1926 (v znesku 349.310 Din) čistega dobička 27.381 Din. Občni zbor se vrši 15. t. m. V bilanci je izvedena rigorozna ocenitev aktiv, nepremičnine so bilansirnne po sedanji vrednosti. Pa-tronančni zavodi (večinoma Rotschildov koncem) so porok za sanacijo, za katero so mnogo žrtvovali, kar priča žo bilanca. Glavni ravnatelj zavoda je postal dr. Milan Vrbanič. Iz trgovinskega registra. Vpisala se je v Mariboru podružnica »Greinitz, industrija i trgovina željeza, d. d.« s centralo v Sarajevu (kap. 15 milj. Din); vpisani sta prisilni upravi tvrdk: Martinuštč in drug, izdelovanje usnja na tov. način v Ljutomeru (upravnik Franc Z\veek) in Umetniško-tiskarski zavod »Ažbest. ni mogoče dobiti. Laplatska koruza za promptno dobavo notira 295 Din Rakek tranzito jugoslov. ocarinjena, za julij, avgust in september pa 276 Din. Oves baški velja 245 Din, slavonski pa 342.50—245 Din nakl. post., ter so ga je nekoliko danes trgovalo. V ostalem ni nobeno spremembe na trgu. V Ljubljani so notacije neizpremenjene. Zaključkov ni bilo. Tendenca neizpremenjena. Nori Sad. Pšenica: bč. tr. 212.50—215, bn. par. Vršac 235—230. bč. 4.-5. 262.50—265, bn. 236 do 238, maj ladja 257.50—262.50. Oves: slav. 242.50 do 247.50. Koruza: sr. 235—240, 12.—1. 237.50-240, bč. 3.-4. 272.50—277.50, 3.-4—5. 277.50—280, 4. do 5. 280—285, sr. 12.-1. 235—245, 1, 2, 3, 4 277.50 do 282.50. Ječmen: sr. bn. 255—200, bč. pol. 285 do 290, bar. pol. 2C5—300. Moka: Og 365-375, št. 5. 317.50—327.50, št. 6. 270-280, št. 7. 255-265, št. 8. 205—215. Otrobi: bč. 177.50—182.50, sr. 177.50 do 180, bč. juta 3.-4. 190-195, bč. 1,—2. 187.50 do 192.50. Krompir: slov. 100—102.50. Promet: 117 Vagonov pšenice, 2 ovsa, 27 koruze, 20 moke, 25 otrobov, 5 krompirja in 5 sena. Skupaj 201 vagon. Budimpešta. Tendenca medla. Pšenica: marec 26.12—26.06, zaklj. 20.04—26.06, maj 26.96-26.92, zaklj. 26.C0- 26.92. Rž: marec 24.56—24-70, zaklj. 24.60—34.70, maj 25.12-25.16, zaklj. 25.14 - 25.16. Koruza: maj 28.S0-2S.18, zaklj. 28.14—28.16. julij 28.40—28.32, zaklj. 28.30—28.32. Les Na licitaciji lesa gjurgjevske imovinske občine v Belovaru so bile dosežene sledeče cene: za Širine (hrast, jesen in brest) izklicna cena 2.22 milj., prodano za 3.89 milj., Grabovae (hrast, brest, bukev, razna drva (izklična cena 0.93 milj. Din, prodano za 1.53 mili. Din. Na ljubljanski borzi jc bilo zaključenih 10 vagonov lesa in sicer: 5 vagonov hlodov, 2 vagona drv in 3 vagone de«k. Živina Na ljubljanski sejem 5. t. m. je znašal dogon (v oklepajih število prodanih glav): konji 215 (45), voli 104 (53), krave 102 (36), teleta 30 (20) in prašički za rejo 151 (119); dogon goveje živine se, je napram prejšnjim sejmom znatno povečal; sejem je bil precej živ. Cene so ostale neizpremenjene, kakor sledi: voli I. 9 Din, II. 8, III. 6.50, krave debele 5—6, klobasarice 3—3.50, teleta 10—11 Din, vse za kg žive teže; konji in prašički ia rejo po kakovosti in velikosti. V Milanu so notacije nekoliko čvrstejše: notirajo sedaj voli I. 4.60—5.30, II. 3.70—1.50, III. 2.20-3.60, krave I. 4-4.70, II. 3-3.90, III. 1.90-2.90, biki I. 8.80-4.30, II. 2.80—3.70 lir za kg žive teže. Na milanski trg se uvaža zelo mnogo madjar-skih prašičev. V Pragi je bilo na sejmu 3. dec. 724 glav goveje živine, od tega iz Jugoslavije 43 glav, ki so nottrali (biki) 6—6.30 Kč za kg žive teže; nadalje je bilo prignanih 6687 prašičev, od tega iz Jugoslavije 466 špeharjev, ki so notirali: 10.50—11 Kč ler 150 mesnatih prašičev, za katere je bila dosežena cena 9.75—10 Kč za kg žive teže. Tega dne jo bilo prodanih tudi 200 jugod. zaklanih špeharjev po 12.50—14 K«. Na dunajski goveji sejem S. t. m. je znašal dogon 2832 glav ,od tega iz Jugoslavije 231 glav. Povpraševanje jebilo nekoliko živahnejt-o: cene neizpremenjene razen za srednje in slabše kvalitete, ki so se podražile za 5 grošev pri kg. Notirali so: voli najboljši 2.06-2.20, I. 1.70-1.95, II 1.15—1.65, III. 1—1.15, biki 0.95—1.30 (izjemorn 1.40), krave 0.85—1.55 (izjemoma 1.70), klobasari 0.55—0.85 šilinga za kg žive teže. Na dunajski prašičji sejem 4. t. m. je znašal dogon 15.568 glav (11.902 mesnatih), od tec i iz Poljske 9999, iz Jugoslavije 2482, iz Romunije 2176 itd. Za špeharje je bilo povpraševanje živo, '/.a mesnate slabo. Mesnati so se pocenili za 15 groše-. razen primašpeharjev so vsi špeharji popustili za 5 grošev. Notirali so: špehnrji I. 2.35—2.40 (izjemoma 2.40), angl. križani 2—2.30, kmetski 1.90 2.35 (izjemoma 2.30), stari 2—2.10, mesnati 1.60— 2.10 (izjemoma 2.15) šilinga za kg žive teže. Bosulin svečice so edino zanesljivo zdravilo zoper sramnlSno vnetje pri govedi ter jalovost krav in tclic. Škatlja z 12 svečicami in natančnim zdravniškim navodilom 30 dinarjev. Če se poJl|e denar v pismu naprej, poštnine prosto, sicer oovzetie. Izdeluje in razpošilja ' edino: Ukana pri »Aatfelfet Vat ha« na Vrhniki. Peter Klemen: Slovenski kurir in njegova smola (Popotni spomini izza dni po prevratu.) (Daljo.) »Posebni komisar«, kakor se že zove oni policist, je izjavil, da naju brez francoske vize ne pusti naprej in da morava kratkomalo znova v — Rim. Pojasneval sem policijskemu komisarju, da nisva ničesar vedela o potrebnosti kake vize in Henrv P. Fletcher, dolgoletni poslanik Združenih držav v Rimu, ki spremlja iačas novoizvoljenega predsednika Hooverja na njegovem potovanju po Južni Ameriki. Fletcher velja kot bodoči voditelj ameriške zunanje politike. je nama popolnoma neumevno, zakaj naju ne puste naprej, ko so vendar gospodje v Rimu rekli, da popolnoma zadostuje štampilja kolodvorskega poveljstva. » A što je. £ospodine? se oglasi za menoj jugoslovanski glas. Pogledam in vidim pred seboj precej veliko moško postavo v civilni obleki in s srbsko šajkačo na glavi. Bil je gospod Bogdan Lukič, srbski tolmač na postaji Ventimiglia, ta dan pa se je bil pripeljal v Mentono po uradnih opravkih. Z Ivanom sva mu razložila svoje križe in težave, a on nama žalibog ni mogel pomagati. Rekel je, da bi se dalo vse narediti, če bi ne bilo starega komisarja, a ta je tako siten, da z njim ni mogoče govoriti. Vprašala sva ga za svet, a tudi on ni bil mogočnejši od naju dveh, tudi on je nama zagrozil z — Rimom. Odšli smo na peron. Majhen črnec v uniformi je hodil možato gorindol z bajonetom, visokim kakor strelovod. Sam sebi je ugajal, kajti pred vsakim avtomatom za čokoladne bonbone je obstal in se gledal v ogledalu. Gospod Lukič nama je predstavil dva častnika iz jugoslovanske legije, katerih imen si seveda nisem zapomnil, dasi smo ostali štiri dni skupaj. Bila sta prijetna družabnika, ki sta nam skrajšala marsikatero uro na nesrečni vrnitvi proti Rimu. Žal mi je, da si nisem zapomnil njunih imen, ker sta govorila prav pametne reči. kot nimajo navade vsi Hrvatje, pa tudi ne vsi Slovenci, a brez zamere, prosim, če sem tako kmetsko netakten. Odšli smo nazaj proti Ventimiglia, kjer nama je gospod Lukič preskrbel vozne listke do Rim2, izpili smo na čast novim znancem nekaj ča.i vina, in hajdi dalje proti Genovi po isti poti. skozi vrtove in predore, cel čas ob svetkwnodr»m rivijerskem morju. Videl ara skozi okno kozo, ki se je pasla pod palmami in oljkami. Pokazal sem jo gospodu Ivanu, tz pa se mi je začel smejati, rekoč, če jo zavidam srečno kozo ob rivijeri. »Da,« sem mu odgovori!, srečnejša je pač kot mi kozli, ki se lovimo okrog po svetu za svojimi potnimi list a ne moremo nikamor. - Eden izmed legijonašev, poročnik je bil, pa je celo pot pripovedoval zgodbe iz svojega ujetništva v Rusiji in v legiji. Izpraševal ga je neki ruski učitelj o naših razmerah nekako tako-le: »Kaj so Hrvatje?« Hrvatje so slovanski narod, ki ne žive v Rusiji.« »Zakaj pa ne žive v Rusiji, če so Slovani? »Ker imajo doma dovolj prostora.« »Ali redite pri vas konje in krave?« »Seveda jih redimo!« »Ali bikov nimate?* Kajpada, tudi bike imamo.• Kaj pa žganje, ga pri vas tudi pijete?< Pijemo tudi žganje, če je treba.-Oslov pa pri vas gotovo nimate?« Ne, je odgovoril poročnik, »oslov pa pri nas niti od daleč nimamo toliko kot pri vas v Rusiji.« Upajmo, da vsi ruski učitelji niso tako izobraženi in čudno je, da modri gospod učitelj ni vprašal tudi, če imamo pri nas Tolstoje in Dostojevske, kakor oni Idrijčan, ki je, videč Sočo na solkanskem polju, vzkliknil: »Tukaj imajo pa veliko večjo Idrijco kot pa pri nas v Idriji. ' Krog polnoči smo odšli iz Genove proti Rimu, kamor smo se torej vrnili ma'o prei kot čez tri dni, v soboto 7. decembra 191S opoldne. (Dalje.) Čudna predaja Dne 8. dec. t 1. bo 10 let, odkar jc vrhovni poveljnik angleške armade, general Allenby kot zmagovalec slovesno vkorakal v mesto Jeruzalem. Od vzvišenega do smešnega je le cn korak, pravi pregovor: pri tem dogodki: pa jc bilo narobe, Nova veletržnica v Leipzigu, ki bo največje pos'opje v obliki kupole na svetu. Kupola sloni na osmih oporah; ima 67 metrov v premeru in pokriva 60C0 kvadratnih metrov ploskve. Poslopje je zgrajeno iz železobetona. Govoril jc seveda arabsko. Angleška kuharja ga nista razumela in sta debelo gledala velike ključe, ki jima jih moli gospod župan. Nekdo jima v angleškem jeziku raztolmači, da pomeni predaja ključev in nagovor župana lojalno predajo ijeruzalemskega mesta. Sedaj sta bila kuharja še v večji zadregi: nista vedela, kaj početi. Ključe vzeti in z njimi priti pred komandanta brez kurjih jajc, po katere sta bila prav za prav poslana, sc nista rtv upala in sta sc zato branila. Toda župan jc lc tiščal v nju, naj jih vzameta in odneseta na svoje poveljstvo, drugo pa naj bo, kakor hoče. S težkimi klijuči in še težjim srcem odjezdita v Malho k svojemu komandantu, Ta ;e bil sedaj ludi v zadregi in zraven šc nevoljen, ker nista prinesla tudi kurjih jajc. Javil je celo zadevo po-lkovncmu poveljstvu: tu ;e tudi niso drznili na svojo odgovornost po . -kah kompanijskih kuharjev sprejeti pr;d.jc mesta. Obvestili so brigadno poveljstva ' ' 1 v zaledju. Od tod jc prišlo povelje, naj '.j ičc pošljejo nazaj mestnemu županu, da jih bo Vna kapitana Vale v Rottingdeanu (Susse* na Angleškem; s podzemskim hodnikom na morje. Ta stavbna obliKa dovoljuje, da se prostor kar naj-praktičneje izkoristi in so vsi prostori idealno lepi. Koksove peči na terasah kavarn in drugih lokalov ob suhem vremenu tudi pozimi Pisec teh vrstic je začasa svojega bivanja v Newyorku poslušal na radiu predavanje angleškega častnika, ki se (je udeležil okupacije mesta Jeruzalema 1. 1918. Častnik je pripovedoval, kako so Angleži pi-išli v posest ključev jafskih vrat v Jeruzalemu. Prve dni decembra so Angleži prodrli preko Gaze do arabske vasi Malha, šest kilometrov oddaljene od Jeruzalema proti jugozapadu. Prodirajoče prednje čete so se tu utaborile malo pred poldnem. Medtem so turško-nemško-avstrij-ske čete izpraznile Jeruzalem ter odšle po cesti Naplus proti severu. Zaradi svetišč Angleži niso napadli in turški zavezniki ne branili mesta. Proviantni častnik prve angleške stotnije, ki je prišla v Malho, je naročil kuharju, naj gleda, da dobi za častniški zajutrek nekaj ja-jec za drugo jutro. Angleži za svoj »breakfast': niso zadovoljni le s kavo ali čajem, ampak mora biti poleg tudi kak drug soliden prigrizek, in če drugega nc, saj mehko kuhana jajca. Kuhar ponižno obljubi, da bo storil po povelju, pristavi pa. da ne veruje, da bi sc v izjedenem kraju sploh moglo dobiti svežih jajc. S kuhinjskim tovarišem zasedeta popoldne konja in hajdi na »zbirco« kurjih jajc. Prejezdila sta in preiskala vso okolico notri do jeruzalemskega obzidja: komiki in kurja gnezda vsa prazna, vaščanov pa tudi nikjer; razbegli so sc ob prihodu angleških čet. Nevoljna Angleža prijezdita pred jafska mestna vrata, še vedno s praznima košarama. Tu najdeta zbrano veliko množico Jeruzalem-čanov: v sredi med njimi mestnega župana, dalje poglavarje raznih verskih ločin, mestno oivibio UTadniAtvo, mestno policijo, vse v slavnostnem razpoloženju. Knj pomeni to? Pre-dno sc moreta pogovoriti, t.r. stopi pred n;u mestni župan z v»cm »lavnim »premstvom in jima po globokem poklonil v ■»loresnem nagovoru o lojalnih namenih mesta in njegovih predstavnikov — izroči ključe mestnih vrat. na Kudurstendaminu v Berlinu. Gostje morejo tako sedeti na svežem zraku. svoj čas slovesno o-ddal samemu armadnemu poveljniku, generalu Allenbyju. Kuharja sta jih morala nesti nazaj, spotoma pa sta klela kure, jajoa, ključe, župana in vse, ki so bili pri tej smešni aferi prizadeti. Tako je mesto Jeruzalem prišlo v angleške roke. Radio in film Filmska družba Paramount v Hollywoodu je zgradila 5 kw postajo, ki naj sc pozneje zviša na 50 kw. Poleg običajnih koncertnih in dramskih sporedov bo služila zlasti za predavanja o filmu. Prav tako bo dajala odgovore na številne dopise, ki dnevno dohajajo z vsega sveta v filmsko mesto. Korespondenca že tako narašča, da uradi filmskega pod- ! jetja ne morejo več pismeno odgovarjati vsa-! kemu interesentu posebej. To se pravi, da so I Američani v reklami silno iznajdljivi. Nova postaja se gradi tudi v zvezi z načrtom, da bi se prenašali govoreči filmi. V dlve£} ^ tiel> vrsta O Stavbna katastroia v Vinccnnes na Francoskem, ko se je porušila nova zgradba in je našlo smrt 18 delavcev, se je te dni obravnavala pred sodiščem. Stavbenik Provini je bil obsojen na dve leti ječe. Odškodninske zahteve reši civilno sodišče. Bivši črnogorski prestolonaslednik Danilo je vložil v Parizu tožbo zaradi filma »Vesela vdova,, ki da smeši hišo Petrovič. Princ zahteva pol milijona frankov odškodnine. 280.000 tekstilnih delavcev je ostalo brez pogodbe na Saškem in v Turingiji, ker so tako delavci kakor podjetniki odklonili rešitev draiždanskega razsodišča. Snegovi na Tirolskem. Na Tirolskem je padlo ogromno snega. Dva vlaka sta obtičala v snegu — eden v Dalaasu, dragi v Arlber-škem gozdu — in so ju oprostili še le po 48 urnem delu. Arlbetška cesta je zaradi plazov zaprta, hafelekarska žična železnica je ustavila promet, ker je na hribih zapadel nad štiri metro visok sneg. Škandal na dekliškem zavodu. V nekem dekliškem zavodu v Gotcingenu so morali izključiti 30 deklic, starih 15—16 let, ker je zdravniška preiskava dognala, da so spolno bolne in nekatere tudi nosne. Za ponovno uvedbo igralnic po švicarskih letoviščih sc jc izreklo ljudsko glasovanje v Švici, 14.5 kantona je glasovalo za, 7.5 kantona proti. Z igralnicami upajo privabiti šc večje število tujcev. Magnetopetova zdravila. V Berlinu je zadnji čas nastopal neki dr. Miiller kot ma-gnetopat in po zadnjem predavanju je prodajal poslušalcem neke praške kot zdravilo. Po teh praških je šest oseb težko obolelo z znaki zastrupljenja. Policija preiskuje zadevo; zdi se, da Miiller sploh ni zdravnik. Ob zamenjavi starih turških bankovcev z republikanskimi bi se bil moral izkazati preostanek 15—20 milijonov turških funtov; preiskava pa jc sedaj namesto prebitka odkrila primanjkljaj v višini približno 450 milijonov dinarjev. Zdi sc, da so bančni uradniki stare bankovce znova spravili v promet. V vojni oslepelega vojaka je v Berlinu v teku 14 dni na ulici nahrulilo 92 lijudi, med katerimi je bilo 80 žensk in le 12 moških; od 12 moških se jih je opravičilo 9, od 80 žensk i le ena — in še ta je bila tujka. Pač pa je večina onih 79 žensk reveža bolj ali manj oštela. Londonska statistika o nezgodah izkazuje za čas od 1 januarja do 30. sept. t. 1. 31.079 nezgod; na poškodbah je umrlo 309 oseb. * Sedela sta za mizo in se pogledovala »On« je tod in tam raztreseno založil grižljaj. >Prav veseli me« — pravi »ona« — sda vam diši. Kajti mama trdi, da znam pravilno pripraviti samo dve stvari: slanikovo solato in peščeno torto.« — »A — in kaj je to tukaj?« K Molovski plen na norveški obali. Lov na kite postaja v norveškem narodnem gospodarstvu vedno važnejša .»noga. Število kitolovskth družb stalno narašča; cclokupni investirani kapital znaša 910 milijonov, vrednost enoletnega plena pa 1300 milijonov dinarjev. L. 1026. so ujeli 14.135 kitov, ki so vrgli 754.000 tou olja. Meh iiv/ht t / VDJ91D vrvenje tnsvee Za novim teatrom k sobotni predstavi »Theophila*.)* Evropa je v krizi. Vsi stojimo v pričakovanju novega, ki se naj izoblikuje iz vsega, kar je neurejenih'teženj v sodobnem, iščočem človeštvu. Kaj čada če je v podobni latentni, morda včasih zakriti krizi tudi sodobni teater. Ta teater ima.mazilo meščanski značaj (in je, žal, kot tak prešel na mešte.vilne tudi naše kmetske odre) in sredi vsega drugega kakor brea pravih tal životari... t »7 rnaga si s senzacionalnimi domisleki in dražjimi pikanten jami, ki vlečejo. Rusija si je pač znala (in mogla) ustanov,a svoj teater, ki docela odgovarja slogu nove ruske družbe in njenim novim življenjskim oblikam. V Evropi krize še ni konec in je bržčas v doslednem času ne bo. To čuti mladina, to čutijo tudi vsi večji širokogledi duhovi. Vendar nosijo pričakovanje bodočnosti v prsih. Več: delajo ze na njej iz iskrene volje vsakdo v svojem krogu. Med najbolj aktivnimi v tem hotenju je brez dvoma katoliška mladina. Povsod išče izpod navlake sodobnosti in »civilizacije« zdrave, prvotno temelje vsemu življenju in njega pojavom. _ n. Tako vidimo, da dela isto tudi t teatra, ud drkadentnem meščanskem gledališču, oh plehkem Mtilotantakem« (ljudskem?) gledališču ustvarja ta mladina svoj novi teater. Odkriva ga pravzaprav na novo, pa ga tudi oblikuje znova. Opažamo to v Franciji to Nemčiji. Rokopise starih srednjeveških duhovnih iger, ki je v njih toliko zdrave neposrednosti in resnične ljudske umetnosti in pristnega krščanskega duha, otimajo pozabljenja v starih zaprašenih knjižnicah, jili pri-rej;ijo za igranje in jih — uprizarjajo. In glej! Nov svet se s te.m odpira njim in gledalcem, svet, poln onega zdravja in klenosti, ki po njima žejajo v hladni in mrzli sodobnosti. Take misterijo igrajo i*> Franciji novo nastalo in starim podobne »bratovščine« (Art et I'Oir, Contpagnons de Notre-Dame), igrajo jto po Nemčiji skupine mlad..stoikov. Niti malo ni muzejskega v takem uprizarjanju. Prime, kakor primejo sodobne stvari, ki nastajajo ob temi starem repertoarju in novih ljudi (Ghčon v Franciji, \Veismantel v Nem- * Ta misterij iz 15. stol. igra ljubljansko kat. toliško dijaštvo v soboto, 8. dec., na svoj praznik, ob 4. uri pop. v veliki dvorani Uniona. Ob 6. un pop. istega dne se oddaja po radiu. mmmm »Thcophilus« je poskus, in sicer prvi te vrste, na Slovenskem. Naj ne manjka pri tej prvi uprizoritvi nobenega prijatelja mladine, resničnega ljudskega teatra in nove katoliške prihodnjosti, pri katere ustvarjanju moramo biti vsi eno. N. K. Ksaver Meško: Ns poSiani V založbi tiskarne sv. Cirila v Mariboru je sedaj izšla — po dvajsetih letih — druga izd i.ja Meškove povesti >Na poljani«, poleg njegovih črtic :Ob tihih večerih«, ki je pred nekaj leti tudi že doživela drugo izdajo, nedvomno eno najboljših Meškovfli del. Ko morda po dolgem času zopet odpreš to Meškovo knjigo, ves usmerjen po toku sodobnih, najnovejših umetniških struj, te nekaj časa zadržuje razdalja, ki jo je nujno napravil čas in umetnostni razvoj. Potem se polagoma preusmeriš, odpreš, ogreješ, začutiš drugo težišče, poslu h noš daljnim, a vedno bližjim, 7nanim, domačim glasovom — Mežkove umetnosti. Pisatelj je v tem delu posvečenem »domovini, s sladkostjo to bridkostjo ljubljeni.. t razr grnil pred nami kos slovenske zemlje, odkril njeno trpljenje in slabosti, dobroto in greh, jo duhovno razširil in dvignil do nevidnega, a notranje realnega narodnega občestva, do višje duhovno celote — domovine. Tej domovini hoče biti pisntelj pravičen, a mil in prizanesljiv sodnik, etični propo-vednik in očišče valeč, proseč in roteč jo, naj čuva v sobi božjo luč. Tu vrši Meško isto prerojev.ilno dek) kot Ivan Cankar s svojimi satirami in farsami, le 7. drugimi umetniškimi sredstvi in na objektiv-nejših, konkretnejših religioznih in moralnih temeljih. Zalo je Meško svojo snov, ki mestoma izziva k naturalističnemu oblikovanju, obdelal ide: listič-no — j-tendenčno«, idejno-etično. opredeljujoč to presojajoč sleherno dejanje in nehanje po njega etičnih kvalitetah, z oftro lučjo prodirajoč v temine vesti, ki jo drami, obtožuje, tolaži in celi. To etično gibalo ni skrito kakor nevidna vzmet v umetniški obliki sami, torej v njenih stilnih elementih. marveč v osebno se uvel javljajoče m pisateljevem nazoru, ki išče strastno-intimne neposrednosti v živem, človeškem odnosu do čitatelja. Ta nazor veže in prepleta snov. prekinja dejanje, da je idejni tloris celotne zamisli viden v vsej svoji nazornosti. Dalje se v formalne značilnosti in potankosti tega Meškovega dela ne moremo spuščali. Po tej kratki poizkusni oznaki pa nam je postalo jnsno vsaj to, da je ta povest v svojem bistvu plemenito umetniško-vzgojno delo, ki naravnost sili med ljudstvo. Moj ljubi mož! Odslej si moraš kožo vedno, predrto se obriješ, utreti z NIVEA-CREME Videl boš, da olajša britje m prepreči vsako ranitev kože. Saj sam vem; NIVEA-CREMA je edina kožna krema, ki vsebuje Eucerit, in v tem temelji njen učinek. Ne pušča nobenega neprijetnega bleska za seboj in stori, da izgledaš mladostno in dobro negovan. Je nočna in dnevna krema ob enem. Se danes ti pošljem eno tubo ali škatljo. Spori USI Zgornja Šiška Volitev iupana. Na podlagi kompromisa, sklenjenega med listo odbornikov SLS ln gospodarsko listo g. Zakotnika, smo izvolili za župana obline Zg, šiška g. Ivana Zakotnika. Naša stranka jma sedaj v občinskem odboru poleg prvega svetovalca R. Izidorja Florjančiča, kmetovalca iz Drave] i, še dva svetovalca: g. Antona Babnika, knjigovodjo in g. Franc Berganta, mizarskega mojstra. Novi občinski odbor čakajo težki časi Treba bo dela to vztrajnosti. Zida se nova šola po najmodernejših načrtih, občinsko pokopališče je j>ostalo premajhno. Poleg tega bo treba napeljati vodovod, izpeljati pešpot iz Zg. Šiške v Dravlje. Tudi razsvetljava cest in potov je skrajno pomanjkljiva. V tem ozira bo v prvi vrsti treba odpomoči. V skupnem vztrajnem delu se bo lahko vse v redu izvršilo v korist in blagor občine. Dobre volje našim zastopnikom ne manjka. Laško Praznik st. Barl lejame že v nedeljo. Predj>oldne so priredili spnrvod po mestu z godbo na čelu. Udeležili so se tudi sv. maše, pri kateri je imel na rudarje primeren nagovor naš g. dekan msg. dr. Kruljc. Zvečer se ie pa vršila zabavna prireditev v prostorih laških toplic. Naša ljudska šola je v nedeljo imela tudi primerno slavnost ob priliki državnega praznika. Pri tej prireditvi so sodelovali tudi šolski otroci. Nastopi so bili prav ljubki. Mučen vtis je napravilo dejstvo, da se proslave zedinjenja, ki se je ob obilni udeležbi meščanov vršila pretekli petek zvečer v hotelu Savinja«, ni udeležil noben oficijelni zastopnik politične oblasti. Mislimo, da ima politična oblast najmanj povoda take domoljubne prireditve omalovaževati. Trbovlje y kg). Ostane torej Sch^berg 126.5 kg Firpo ni zadovoljen z dvema bojema; jih hoče več. Tunney bo šel nazaj domov; potoval bo z ladjo »Vulcania« (družba Cosulich), njegova nevesta je bila pa prišla v Evropo z ladjo ,-Salurnia (tudi Cosulich). Na Brioni se je Tunneyu prav zelo dopadlo, in pravi, da bo še prišel. Drug Amerikanec, kolesar VValthour, je sklenil z managerjem Chapmanom kontrakt za 5 let, in se v tem času ne sme poročiti. Torej nekaj podobnega kot smo zadnjič pisali o Ederlovi. i - i Cerlcsjetni vesfsiifc Duhovue vaje za može bodo v Domu ob 15. do 19. decembra. Gg. župnike vljudno prosimo, da opazore može na ta tečaj. Prostora je še. — Vodstvo. E. Hoihreiter. Maša »Crislus Ros«, katero je skladatelj lani jiosvetil Cecilijinemu društvu za 50 letni jubilej, se bo izvajala 8. dec. v frančišk. I cerkvi in 9. decembra, na Miklavževo v stolnici. 1 Maša je umetno delo; pojedini motivi so popolno-j ma izvirni, kar nič konvencijonalni, zatoraj ma-' lo preveč iskani; vsak hip novo presenečenje. Naravnost veličasten jo konec pri Gloriji in Čredo. >Et incarnatus-: je nežen dvogovor med sopranom in basom. Inštiumentacija je samostojna, skoraj preveč nasičena to zahteva protitežo 100 pevcev, katerih pa pri nas nihče nima. V orkestru je zastopana tudi harpa. Dinamična in agogična znamenja so tko pogosta, da ni težko zadeti skladateljeve in-tencije. Maša je precej težka, zlasti radi tega, ker skladatelj glasove rad drobi in raztrga, dočim smo vajeni v mašah bolj nepretrganega toka. Vendar se da skladba z nekolikim trudi 111 obvladati in se tr«d tembolj poplača, ker naredi maša v celoti velik vtis. Voditelj Marijinih družb je pravkar izšel z ; družbenim poročilom za preteklo in z družbenim gradivom za prihodnje leto. Voditelji, katerih druž- ba je poslala letno članarino, dobe list brezplačno. Vsel binaje prav aktualna. Kcngregacija in katoliška akcija: rr. Časi in Al. Mrhar, škofijska voditelja. Katoliška akcija in kriza v dušnem pastirstvu: P. Ciril Fischer, O. F. M. Katoliška akcija in apostolsko delo: Alojzij Merhar. Katoliška akcija v izrc-| kih: Sestavil I. S. Katoliška akcija v naših kongre-gacijab: A. Kordin, C. Potočnik, Fr. Casl. Katoliška akcija v zgledih: Zbral V. M. Književnost se pred>. sem ozira na vprašanje katoliške akcije iu praktičnega nastirstva. Sklepna beseda podaja nekaj lepih zaključkov. Letos so se založile nove družbene tiskovine in Katekizem Marijine kcngregacije, zavoljo tega je Voditelj po svojem obsegu slooninejši. Vendar bodo mogli tudi letošnji članki služiti voditeljem kot gradivo pri društvenih shodili. Prihodnji letnik prinese zopet zasnovane iu celotne govore za kongregacije. Deiakogia> treba plačati pri naročilu.(Na pismena vprašanja odgovanamo le.čejepriložena z;namka.(!ek. račun Li u b i ja na 10.3 ti9.Tel t .ES-2S Službodobe Učenko za strojno pletenje takoj sprejmem. - Naslov pove uprava Slov. štev. 11.926. Krojaškega vajenca takoj sprejmem proti primerni plači. Modni salon Josip Ježek, Šelen-burgova ulica 6. Krepkega vajenca sprejme trgovina z že-leznino. Prednost imajo mladeniči z dežele. Ponudbe na upravo tega lista pod aMočan« 11.955. Službo išče kot sluga ali kaj podobnega. mlad fant. Naslov pove uprava Slovenca ; pod št. 11.948. Soba s hrano in kopalnico sc odda boljši gospodični. -Naslov v upravi Slovenca pod št. 11.895. Godbeni avtomat orkester, koncertni, najboljši v Jugoslaviji, sposoben za vsak kino ali boljšo restavracijo, prodam. — Vprašati: Franc Gajšek. fotograf, Tivoii, Ljubljana. Gostilno in trgovino kupim ozir. vzamem tudi v najem. Prednost imajo kraji z lesno trgovino. -Cenjene ponudbe upravi Slovenca pod »Marljiv« štev. 11.899. Lep velik lokal v sredi mesta oddam takoj. Naslov pove uprava Slovenca pod št. 11.435. Posestva Prodam domačijo blizu farne cerkve v Stični, pripravno za vsako obrt. Naslov v upravi »Slovenca« štev. 11.952. Koks suh. 80 Din (100 kg) vedno na zalogi. - Mestna plinarna. Avto »Ceirano« petsedežen, dobro ohranjen, naprodaj. Zdravilišče Dobrna pri Celju. Polsladkega sena več vagonov, prešanega, franko vagon 125 Din za 100 kg je naprodaj. Naslov v upravi št. 11.889. Apnena jajca prodaja, dokler seže zaloga, po Din 1.30 komad, od zaloge v Poljčanah -Eksport, družba Matheis, Suppanz in drug, Maribor, Cvetlična ulica št. 18. — Najmanjša množina, ki se razpošilja, je en zaboj s 1440 kom. Razpošilja se blago po povzetju ali pa proti predplačilu računske vrednosti. V pretipkavanje se sprejemajo vsa pisarniška dela. Na deželo z obratno pošto. Tajnost zajamčena. — Ljubljana, Stari trg 19. Hišo s približno 750 m- velikim sadnim vrtom, v okolici Ljubljane, prodam. Naslov v upravi «Slovenca» pod št. 11.945. Hiša z vpeljanim trg. lokalom, v najlepšem kraju trga Trbovlje — vse skupaj ugodno naprodaj. Pisma Dod šifro >Rudnik'! št. 11.956. Kobilo štiriletno pinegavske pasme, krasna žival, priporočljiva za pleme, prodam. Cena 5100 Din. Lu-dovifc Koirljanec, Bučka. Jedilna soba zelo malo rabljena, krasno irr.pozantno delo, pa-lisander les, za polovično ceno naprodaj. Ogleda sc Polenovka namočena, vsak petek v gostilni pri Bobenčku«, Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmani 5 Ug Izkoristite priliko. dokler zaloga traja Imam tudi beli puh kg 300 Din L Brozovič, kecu čistio-na peria, Zagreb, Illca 82 Čevlje, klobuke čepice, dežne plašče, razno perilo itd. kupite posebno ugodno sedaj za Miklavža, Božič in Novo leto v trgovini Martin JANČIGAJA na Jesenicah, poleg kolodvora. Trgovino z mešan, blagom v ljubljanski okolici, staro, dobro vpeljano, z zalogo in inventarjem, prodam. — Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 11.949. 9» ' (šnurerco) spretno, dobro moč, takoj sprejmem stalno proti dobri plači. - Pismene ponudbe z navedbo dosedanje službe je poslati na upravo Slovenca pod štev. 11.780. Nudim garantir. pristni domači med, cvetlični in hojev. - Obenem nudim polhove koža. - Alojzij Grims, Stara cerkev pri Kočevju. Omili Koruzo uupltc najceneje pri Ivrilk A- VOI.Ni LJUBLJANA Rcsljeva cesta 24. Veletrgovina z žilo1" Iščemo it«,l ld je vešč v bakrenih rudnikih ter onih živega srebra. Nastop takoj. — Ponudbe s prepisi spričeval na rudarsko zadrugo »Mračaj«, Sarajevo, KUHANO RASLO na veliko in malo, rozine, moko in vso špecerijo za Božič kupiš najbolje pri tvrdki Iv. Kralj, Ljubljana, Stari trg 30. Odda se na rečun aH pa tudi v najem s 1. januar. 1929. Več o tem se poizve pri Posojilnici na Frankolo-vem v Društvenem domu. t. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da jc naša srčuoljubljcna soproga, gospa Taškar rog. Ramovš soproga krzearja in posestnika 5. dccembra 1928, po dolgem in mučnem trpljenju, previdena s tolažili sv. vere, mirno odšla v večnost. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v četrtek 6, decembra ob pol 3 popoldne od doma žalosti, Stara pot št. 13, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 5. decembra 1928. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Bukova drva krasna, zdrava, popolnoma suha, iz pokritega skladišča dobav, prompt-no Čebin, Wolfova nI. 1. Telefon 2056. Št. 42.992/28, ref. V. Najboljšo polenovko namočeno, dobite pri 1. Buzzoliniju - delikatesna trgovina, Ljubljana. Samo 26 do 28 Din plačate za podplatanje ženskih čevljev in 32—38 Din za podplatanje moških čevljev. Tudi vse čevlje z gumijastimi podplati in snežne čevlje sprejema v popravilo po najnižjih cenah »Brzopodplata«, Tat-tenbachova ulica 14. Namočena polenovka vsak petek. - Anton Le-v mizar, delavnici Rojina1 gat, trgovina - Ljubljana, — Kolodvorska ulica 8. Miklošičeva cesta 28. Volivcem glavnega odbora za obdelovanje Barja! Ker je potekla šestletno opravilna doba glavnega odbora za obdelovanje Barja, se ima vršiti v zmislu dež. zakona od 23. avgusta 1877 in dež. zakona od 19. decembra 1886, nova volitev. Imenik volivcev iz volivne skupine ljubljanskega okrožja, t. j. za kat. obč. Trnovo, Gradišče, Karlovsko in Krakovsko predmestje v Ljubljani in za kat. obč. Štepanjo vas, je vsem upravičencem na vpogled od 10. do 31. decembra 1928 na mestnem magistratu (v sobi št. 40) ob običajnih uradnih urah. Pritožbe proti volivnemu imeniku je vložiti pri mestnem magistratu v osmih dneh, in sicer od 14. do 22. decembra 1928. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 4. decembra 1928. Rusko-švedske galoše in snežni čevlji so nenadkriljivi SALDA-KONTE ŠTRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. nudi po izredno ugodnih cenah KNJBGOVEZNiCA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA <5 II. NADSTROPJE igončke in poljske tračnice 1000 m, nove ali stare, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Slovenca« pod »Tračnice 11.942«. (dividende) po § 26 pravil, se prične v vseh poslovalnicah dne 10. tega meseca. V-e člane prodmo. da jo dvignejo ozir. obračunajo najka neje do 20. tega meseca, ker se bodo pozneje glede i-plačila potrjeni seznami vrnili vodstvu zadruge?. I. DELAVSKO SCONZUMIVO J3SSMSTVO, repisfrovai-ae s®i«fii*iiigr£a omefeno zavezo v I,julbl]ani Sir Arthur Conan Dovle: 17 Izgubljeni svet (The lost world.) Roman. »Kaj?« je zatulil McArdle. ..Menda mi vendar nočete povedati, da verjamete njegovim bedastim pravljicam o mamutih, mastodontih in velikanskih morskih kačah?« »Ne, o tem vam ničesar ne vem povedati. Ni ml sploh znano, da bi komu hotel profesor natvezati slične stvari. Zdi pa se mi, da je res odkril nekaj novega.« »Človek božji, potem pa napišite hitro kaj o tem!« »Saj bi to tudi prav rad storil, a povedal mi je vse, kar zdaj vem, strogo zaupno in pod pogojem, da ne smem o tem pisati.« Smatral sem za umestno glavnemu uredniku kakor se da kratko sporočiti profesorjeve podatke. »Zdaj veste, za kaj gre. A McArdle je naredil jako nezaupen obraz. »Veste kaj, mister Malone,« je rekel naposled, »vsekakor se ne nanaša ta vaša obljuba na današnje znanstveno zborovanje. Mislim, da bo o njem komaj poročal kak drug list: o Waldronu so že pisali itak velikokrat, pa ne ve nihče, da bo ludi Challengei govoril. Če nam bo sreča mila, napravimo lahko sijajen posel! Pojdite torej k seji, pa prinesite nam dokaj podrobno poročilo. Rekel bom stavcem, naj pustijo do polnoči za vaš članek potreben prostor. Dan mi je torej obljuboval veliko posla. Zato sem zgodaj odšel h kosilu v Klub Divjakov. Dobil sem tam. Tarpa TIenryja in mu na kralko povedal o svojih doživljajih. Poslušal me je z nezaupnim smehljajem na svo.;em suhem obrazu in se pričel kroho-tsti, ko sem mu zaupni, da me je profesor propriča! ,-Dragi moj otrok, saj ne pozna življenje sličnili dogodkov. Ni mogoče, da bi kdo slučajno nekaj tako velikanskega odkril in izgubil potem vse dokaze. Lc pustite take zgodbe romanopiscem. Ta vaš možakar je tako poln zvijač kakor vse opice v londonskem zverinjaku. Vse, kar vam je pravil, jo na debelo zlagano.« »No, in amerikanski pesnik?" Nikoli ga ni bilo na svetu.« Saj sem vendar videl zvezek z njegovimi slikami/' 'To je bila Challengerjeva risanka. Po vašem je torej naslikal to zver profesor sam? Seveda, kdo pa drugi?. No, in fotografski posnetki? Saj na njih ničesar ni videti. Sami vendar pravite, da ste razločili le neko ptico.:: Pterodaktila/' On tako pravi. Vcepil vam jc tega pterodaktila v glavo/' »No dobro, kaj pa je potem s kostmi?« Prvo je potegnil najbrž iz kake Irish stevv,1 drugo pa je nalašč naročil, da podpre svoje trditve. Spreten človek, ki razume svoj posel, ponaredi enako lahko fotografsko sliko in tako kost.« Ob tej razlagi som so počutil res nekam nerodno. Morebiti sem se vendarle prehitro ujel? Potem pa me je nenadno razsvelila sijajna misel. Ali bi šli 7. menoj k predavanju?« Tarp Henry je zamišljeno pogledal v zrak. Ne bi rekel, da je posebno priljubiien ta vas genialni Challenger,: ie rekel. -Jo dosti ljudi, ki bi jako radi z njim obračunali. l ahko mirno trdim, da je med najbolj obsovraženimi osebami v vs^m Londonu. Če se le prikaže na plan medicinsko diJaStvo, irsna ooura. postane ta večer prav vroč. Nič me ne vleče tja, kjer se dviga preveč prahu.« Če hočete biti pravičen napram Challengerju, morali bi vendar slišati, kako se bo zagovarjal. Hm, to že. Spodobnost to res zahteva. No, pa naj bo: grem torej z vami.« Ko sva prišla k poslopju, sva takoj videla, da je naval vse večji, kakor se bi dalo pričakovati. Pred vrati je stala dolga vrsta elektromotorjev, ki so izkrcali belobrade profesorje, medtem ko se je valila skozi obokan vhcd temna množica skromnih pešcev. Gneča je kazala, da je med poslušalci razen akademskega tudi dokaj ostalega občinstva. Res sva se prepričala, čim sva se vsedla, da vlada na galeriji in v zadnjih vrstah sedežev mladostno, oziroma paglavsko razpoloženje. Zagledal sem, ko sem se ozrl, dolgo vrsto značilnih veselih medicinskih dijaških obrazov. Videti je bilo, da je poslala vsaka velika londonska bolnica skupino svojih zastopnikov. Od kraja je bilo občinstvo še dokaj dobrodušno, čeprav ponekod objestno. Prepevalo je v zboru odlomke priljubljenih ceslnih popevk, in sicer z navdušenjem, ki je tvorilo dokaj čuden uvod k znanstvenemu predavanju. Kazalo se je tudi nagnenje za osebno zbadanje. Slišati je bilo več imen; večina navzočih si ie menda noro* obetala precej zabave, čeprav so bile na ta način od navdušene mladine »počaščene« oseLno. nedvomno dokaj v zadregi. Ko se je n. pr. na odru prikazal slari dr. Meldrum v svojem dobro poznanem slarinskem cilindru z zakrivljenim krajem, iz pori katerega so štrleli sivi kodri, so se slišala od povsod vprašanja: ' Kje pa ste dobili la pokrov?« Doktor se jo moral hitro odkrili in sramežljivo zataknili klobuk pod svoj slo!. Ko ie prišonal na svoi pro°tor revmatični profesor Wadley, so je dvignilo povsod izredno živo zanimanje za njegov bolni palec na nogi, in ta pozo1 r, m mu je bila seveda mučna. =!i!EI![ 8 czng« i—j*— l. g S >5-S. C3*? w r- CC p? y naž' S' OS^&.N ~. _J c/>. O C5 - N . ~ < u> D,CoCo 3' ' a 5'= « . . . . •fc. 00 o to 3 § S I K n P to o Cap ;dn »= s gs M s o. i J & c^igf rn-u N (j 3. C 5 * -On r-w " >; "" io * S a^niS.« fžQ> to 2. 11 t k' I D —. Urednik: Miha Krek.