Posamezne itevBko« Navadna Din 1*'—> ob nede^ab Din 1*50l UREDNIŠTVO bora, JurciSon nL t*. 4, I. nad* •tropie. TaUoa Intntfk Ib 2K, UPRAVA M nahaja * JW8Še*i ■Ud H. < pritličja dim N» u. n m L cuc _ »i- >-t-----1 Posamezne Številke« Navadne Din 1'—* ob nedeljah Din 1‘SO. •TABOR* nhaj* vsak dan, rarrea “Melj« in praznilcor, ob 13. nrt-« •rounom naslednjega dne tar etan OttriSoo po poSti D 12*50, n U *«?»Wo D 20-50. dostovli^n na m Maribor, sreda 29. avgusta 1923, Številka: 194, SMMAH6ER1 M Med plapolanjem’ zastav! in živijo klici na ulicah zbranega občinstva 'je kraljev avtomobil zapuščal Maribor. Se je vofcil škod.' Celje potom si je ogledal ke->rka V Libojah. V Iii^ Aleksander I. v Mariboru. Drugič jo doletela Maribor izredna' da poizdravi na svojih tleli, v 'svoji edi svojega vladarja in kralja. Že ko “*_je razširila vest, da je kralj pre- Pokroviteljstvo mariborske indxi- , ijfiiko-obrtno vzorčne izložbe, je zavla- lo po vsem! mestu veliko veselje, ki pa 36 Spremenilo v nepopisno radost, ko ^ dognalo, da pride naš kralj sami v anbor in bo ogledal plod de- . truda naših obrtnikov, industrij cov, . avcev in vajenocv. Ves čas od otvo- razstave je govorilo vse mesto o a*-^V€m prihodu ter e® pripravljalo, Sj dostojno sprejme is pozdravi svojega *raba St, t ^^"PnoStjo pričakovani trenutek °ačno napočil. Prod• napovedaMim ča&oM Se Savs pred glavnim vhodom k razijo ‘. Prešernovi ulici, ki je okinčan 'fOjem! in državnimi zastavami, o-^ 1113)33 naroda iz mosta in okoli “i dež, Irt je začel padati krog pol-frjr) Vf’ j® ni motil. Vsakdo je hotel, da feg L*??*- Po vseb.ulicah kjer Se je vo>-Jp, au, se je zbralo ogromtoo občinstva. JLr. vh°d om vt Prešernovi ulici so So-^ Špalir. Po sredini je bila »pa 'Preproga, tik pred vhodom io&raš BaroldWo žemstvo držalo 8 cvetjem feiv J!? > °^virje in! talko tvorilo nekak ^lod. Maribor, -rA. Križnič id ga"pozdravil V, imenu prirediteljev ifi odbora. V pozdravu je omenjal, kako počaščene se čutijo nasi industrija Lei, obrtniki in druge pri razstavi udeležene stroke, da je kralj sprejel pokroviteljstvo naše izložbe. Tem večja čast pa je zanje, da si je prišel visoki pokrovitelj osebno ogledat, kaj mtorejo in premorejo obmejni gospodarici krogi. Omenil je tudi, da 'bodo tukajšnji industrijalci in obrtniki v bodoče združili svojo razstavo z ljubljanskim velesejmom. Nato je povabil vladarja in njegovo spremstvo, da1 si ogleda razstavo. Kralj ge je g. Križniču zahvalil pa pozdravi in! Si dal predstaviti čkine razstavnega odbora. Vsakemu je prijazno .podal roko. Tik odbora je stal tudi poslanik na razp. dr. Bogumil Vošnjak, ki ga jo kralj poznali in mtu stisnil roko, enako tudi g. Džamtonji. Nato je kralj.s Suito iri vi spremstvu odbora krenil v Gotzovo dvorano. Kralj si je nato ogledal vise stojnice v, Gotzovi dvorani ter so zanimal za vse izdelke. Bil je presenečen nad velikopo-teizntoetjo razstave ter se je ponovno pohvalno izrazil. Najdalj© se je mudit pri stojnici Mariborske tiskarne, koje krasni izdelki so ga očividmo najbolj zanimali. Od navzočega zastopnika tiskamo si je dal poročati o'podjetju saimeml, o njego-venii oblaegu in olbratu. Ponovno je pohvalil posamezna dela, zlasti litografi-čne izdelke. ZaninSaJiga tttdl Vozovi in kovinarski' izdelki. Iz Gotzove dvorane je odšel Ha vrt, kjer si je Ogledal vrtnarsko izložbo, o kateri1 se je' jako ta&kavo' izrazit Pri: kavami je pokusil" vino ter odšel na to-s spremstvom mimo paviljonov, katere Si je ogledal, V dvo-občilmstVa je izstopil kralj 8] rišče šole si s(ke Svetnike, foidi <^„1.° Predštavtlii in poklonili ®taJl zaatfcopniki oblasti. P, 'Ojj v'2klikailia navdušene j cidcan, ki so bili v njegovem spremstvu; fetor«. Predi11 kra1^ ^ razstavne pto-j razgovarjal se je par minut s komandan-^astavnit v,llodoim se je ves j tom mesta in z g. polkov. Dražkovidem ’!Rr<)8o razstavil okoli s pre- j nazaidnje pa »e je poslovil od njega ~ °8*'av raratavHega odbora. izrabili fotografi, je trajal kakih 10 minut. Nato si je kralj ogledal paviljon tvrdke dr. Kasal, kjer so ga zanimali Stovboni načrti. Medtem1 SO bili avtomobili pred plesiščem pripravljeni in kralj se je začel poslavljati. Stisnil je roko vsem članom uprave irfi drugim hotoora- ______ Ia »« kralWn je utiKni- >jele zhrt®Ie ¥jfraVe h,!dustrij'S)ko - obrtne - ravg^tPlj Godba »Dra- župan Grčar. Navzoče občinatvO, k-i se je ‘‘ —l-'- -' gnetlo okoli avtomobilov, je z burnimi živijo-klici pozdravljalo odhajajočega kralja. Ob 16^5 je kralj zapustil razstavne prostore, Vozeč se med špalirjem občinstva, ki je čakalo do zadnjega treinut* ka, da Se eokrai ,.pozidrav-i ljubljenega •; ■""" ^ praVa o uradniškem zakonu, ki ge bo daljevala na jutrišnji sej L Radičeva samohvala. »Veliki« uspehi v Londonu. — Hrvatska d^ava »zasigurana«. Zagreb,^8. aivgusta. (Izv.) Glavni organ HREtK objavlja dvoje Radičevih pisem iz Londona, v katerih opisuje u-speh« svojega dosedanjega bivanja na Angleškem, V prvem1 pismu, datiranem dne 2L tm. pravi med dnugim: Niti' v Budimpešti, hiti na Dunaju se nisem Sestal z macedonskimi generali, niti sem’ bil .z aeroplaiiomi v Bi mu. Tudi tfcozi Pariz nisem potovaL Nadalje poroča, da je 'bil takoj prvi' dan povabljen pri neki ugledi angleški pisateljici na čaj. Tami je bil tudi bivši glavni urednik »Timesa«, ki ga je naprosil, naj mu V iranco-skem! jeziku opiše politične razmero na Hrvatskemi, V nedeljo, dne 19. tm. je bil povabljen1 pri nekem angleškem politi-cu, ki je živel dve leti na Hrvatskem. V: tej družbi je bil tudi nek publicist, ki ima zvezo z urednikom! »Obšerverjos, ter nek sotrudnik »Manchester Quardia-nia«. Pri tej priliki se je mlnogo govorilo o lirvafcaki. Drugo pasmo, datirano z diie 22. tm. sklepa s sledečimi besedami: V neki ugledni politični družbi, ki je govorila o mojem prihoda v London, je izjavil nek diplomat: Radič je » Svojim' prihodom v! London prvič dosegel to, da Bašič ne bo mogel nasilno nastopati proti Hrvatom, drugič pa, da'bo niorala Hrvaifcska še tekom tega leta dobiti svoj homicml, t. j. svoj državni zbor in-svojo vlado, približno tako, kakor danes Irsko. Novi angleški ministri. £i Loiidon, 27. avgusta. {Izv.)' Nefvila Chamberlain je imenovan! za zakladrfega' ministra, Johnlson! Kioks pa zakmini»ura‘ narodnega zdravja. —Tl—\ Proceis Maura — obsodba. ,, . M onak>ovo, 27. avgusta. (Izv.} Ljud^fo sodišče je včeraj. objavilo (Sod-IbO o umoru Panra. August Svengauer je radi umora obsojent na smrt. OStaJi obtoženci so objsojeni na ječo od 6 do 12 metetecev. Ernst Berger je bil oproščojS. —O—■ ■ Demonstracije na Bavarskem. Pariz, 26. avgusta. (Izv.) »Agence Havas« i>oroea iz Koblenca: Bavarska Separatistična stranka je priredila v Miiph olien-Gladibaiclui, ki apadai vi belgijjslko oo-iSo zasedenega ozemlja, veliko zborovanje. Ko So zborovalci prisjpeli z vlakom: na tamošnji kolodvor, so jšh napadli na-ci jonalisti in’ kamjunisti. Prišlo je do krvavih izgredov, pri katerih je bilo vež oseb težko ranjenih. Proti Jiem&kim oblastem, ki niso podvaele niklakih varnostnih ukrepov, je uvedeno kazensko pasto? .panje s strani okupacijskih oblasti. A ' —D- ;:.s V. * .. i ; if-j, BORZA. ^ Cu-ri K, 28. avgusta (Ev1.) Predbbrrt. Pariz 31.70, Beograd 5.75, Loridon 25.19; •Berlin! 0.0015, Praga 16.225, Milan 22^7, Newyork 554, Dunaj 0.0077, žig. krone 0.0078, Budimpešta 0.035, Sofija 5.25. Rezultat obč. volitev v Srbiji. Poročilo glavnega odbora demokratske stranke. B oograd, 28. avgusta. (lav.) Do Včeraj zvečer je Sprejel glavni odbotr domoteatslke str anke poročalo o .izidu ob čiriskih1 volitev iz 975 občin. Po teh! poročilih odpada od teh občin na demokrate 365 in 24 mei&anih, vi katerih imsjo de mk>kratje župaaia ih večino v odboru, meščanski blok 20, zemljioradmki 54, re paMikanci 6, dSžemijet 28, radikalci in džemijet imajo večino v 15 občinah’ in federalisti v 2. Glavni odbor je tokom! današnjega ditfe zahteval poročila iavšeh onih ohSLjs, od koder že mlanjkajo poročila. Ko bo dobil vsa poročila, bo glavni odbor izdal komunike, v katerih bodo jruenoma navedene vso občine, v katerih so zmagah demokratje in radikalci. a*-- . *—n—■ Predsednik Har. skupščine pri kralju. Beograd, 28. avgusta. Glasiou^ i>o-ročil iz Bleda je bil včeraj prifflsednik narodne skupščine ves dami na dvoru v avdijenci pri kralju, ki-ga.j® Povabil tu di na obed. -o-; Madžarska ratificiral* aoaveacijo J. o južni želznici. L '•* B tt d -ftoi pe š t a, 27. avgusta. '(Izv.' Niarodna SkupŠčmat je daries ratificirala SVoijSas v Rimta Sklenjeno pogodbo glede iužae ž^eamse, Nata ae.ia ijožela, ]&%- Strašne posledice ljubosumnosti. Dunajski krojač M. Tboma8''j0 imel mlado, lepo ženo, ki jo je zelo ljubil. Nekega dne pa jo je videl v družbi mladega rnioža, ki je bil njen bližnji sorodnik. Krojač je postal silnJo ljubosumen’. Zaman ga je žena prcpričevaiLa, da ji dela krivico, če ima o nji tako slabo mnenja, Krojača je ljubosumnost tako grizla, da si ni mogel najti miru. Cele noči je prebedel in’ še čez dam ga je 'motila pri delta ta grozna strast. Žene ni pustil indti za trenutek same, neprestano ji je bil' za petami' ini če so je podala isa trg, jo je sledil rta aikrivaj kakor detektiv ztočines. Ljubosumnost je njegovo itak slabotno pamet tako izgrizla, da je postal blaženi. V navalu blaznosti je storil strašen' zločin: ustrolil je z revolverjemf Svojo mlado hčerko. Ko je videl lastnega otroka ležati v krvi, mni jo obup prikipel do vrha: nahieril si je revolver v glavo ia se ustrelil. Streljanje V krojačevem stanovanju je privabilo SOsede, ki pa feo nai-šli na jx>du — dVa mrliča. Kmalu ffa to je prišla tudi Thomasova žena Opazivši dva mrliča, se je tako prestrašila, da je padla nezavestna na tla. Ko $o jo vzbudili iz nezavesti, je govorila zmedeno iif se vedla kakor blazna Zdravnik je ugotovil, da se je tudi nji zmešala pamet ifi so jo morali prepel jati v blaznica Tako je zaradi IjubosumHosti končal« "e nedavtoo srečna dražila Podpirajte Jim. Matico 1 BErtfflC Maribor; 29, Avgusta ! 923^ Politične vesti. * Kralj in katoliško ljudstvo. Kato lifikega ehioda se j® v neddjo udeležilo tudi Nj. Vel. kralj Aleksander v sprem-isitvu Nlj. Vis. princa Arzena. Ljudske množi oe je ta kraljeva pozornost prijetno presenetila in vzradostila. Zlasti je Mia osupnjena katoliška duhovščina, ki ve, da se doslej še noben kralj ni udeležil katoliškega shoda v Ljubljani. Ta lepa gesta poljubljenega vladarja bo gotovo utrdila monarhistično mfeel, ki je [našemu ljudstvu vcepljena globoko V dušo in ld jo hočejo zastrupiti razni fcverulanti. Množice so bile vzhičene 'nad prihodom svojega Vladarja fn so mn prirejate 'burne ovacije, dasi so še včeraj odložile katoliške liste, ki zlorado tipajo celo okoli dvora in1 ki so ob Radijevem! napadu nia dinastijo zagovarjali Radiča, ne dinastijo. Vsekakor je udeležba kral ja in predsltaviteljev vlade u-trdila misel, da tudi boj za avtonomijo ■ iie sme in no more izključevati dinastije in državfftega jedinstva. Konstatirati moramo. da se je klerikalno ljudstvo te ga vsekdar zavedalo, niso se pa zavedali oni, ki so pripravljali Sloveniji zaroko s »oovjecansiko, nevtralno republiko«. * Katoliški shod v Ljubljani je imel izrazito klerikalni značaj. Deželani so prihajali v mesto 'S prottliBeralnim razpoloženjem, misleč, da bodo lahko po- i hrufctali vse liberalce, fci! za dušno zveličanje vnetim duhovnikom^ ne dajo m tirno sipati. Po ulicah so vpili: »Živela ka-; toliška Ljulbljana!«. To je ro«, .kajti v Ljubljani je * ogromna Večina prebivalstva katoliške konfesije. Toda ljudje so tmtfelili, da je vočina Ljubljančanov tako vneta m papeža kot na pr. kak vaški župnik. To Seveda ni res. Ljubljanski župani je prvi tiščal' figo v žepu, za njim pa vtsl1 ostali. stodrugi socialisti in komu-IfiftiSti, M so 'klerikalcem omogočili to goljufivo tolažbo. — Shod je potekel SrilimO Iffl dokaj dostojno. Sprejetih je Mo m'nogo resolucij, med njimi tudi take, » katerimi bo S katoliške Slovenije atoSSani madež, da ima največ pijanCev Si* fnaijvežjie število nezakonskih otrok. Botg daj, da bi resolucije res kaj pomagate. — Opaziti je bilo, da so na zboro-WSn$!h prevladovali klerikalci konzer-vati Vrte smeri, ki jih poznamo po helo-žaltfih marogaK. »Komtanisltična« skupina dr. Goslarja je bila posunjena v ozad-je. Množice so se čudile, da so njihovi mianifeStaefiji prisostvovali predstavite-Ulji »batinaške« vlade, dočim je federaffi-Stični patrijarK iz Strahu pred evharisti-CnSml Sni katoliškim Shodom pobegnil čez mejo, da blil ne moral ponoviti svojih besed izza leta 1902: »Hrvati ne če biti tako dogo Breimi, 'dok ih ne prokune papa«. Ch. Seigtfobos: Katoliška cerkev v 19. stoletju. fKionsc^ praktični politiki 'je Leon’ XIII. n |firšt^drugiačno taktiko kot njegov predhodnik: namesto da bji se bil boril z vla-idlami, še> je skušal ž njimi sporazumeti. 'Nenadoma je navezal-stike z nemško vla-doi« je dosegei razveljavljenj« skoraj SflMteh^odredb proti' duhovščini. — Podpiral ‘ j* angleško vlado in ukazal inskim ško da ilaj obsodijo politiko irskih na tekma® stov. Navezal je stike z Rusi jo in jupoasvtol poljsko duhovščino k pokorščini. jSetol j«, da bi katoliki politično podpi-,nSS vlade, če dobe za svojo pomoč een-ioffeSie IkloiiMJefeije. . Ko &o IbfiliiL 1869 poraženi francoski konzervativci, je Leon XIII. ukazal katolikom, da naj republiko priznajo iin ufetanove ustavno Stranko, ki bo zastavila (ViBsf vOj vpliv za odstranitev šolskih zakonov, Voditelji katoliških krogov so iz-pirva protestirali, razlikujoč med verizmi vprašanji, v katerih je katolik dolžan posluSati* papeža, in med posvetnimi (Vprašanji, ki mu dajejo povsem prosto roko. Leon XIIL je to razlikovanje za-Vrgel v pdSmihldn ancyklikah (1892). 6ko-ifu v) (Jrenoble je pisal sledeče: >Ker je papež kot cerkveni poglavar edin’ sodnik glede 'cerkvenih interesov, mu gre odločitev zlasti tedaj, če politika škoduje ver^oJ ijiteirieacanl * Vladni fcfftmnike o reškem vprašanju. Vlada je Izdala komunike, ,v katerem zanikuje, da bi nam Italija stavila ultimat. Nato navaja vzroke, zakaj paritetna komisija redno we deluje, s čemer pa ne pove ničesar novega. Vlada izreka tudi zaupanje predsedniku naše "delegacije g. dr. Rybafu. * Neverjetno a resnično. »Jugoslaveffl-ski Lloyd«, naš najboljši dnevnik za gospodarska vprašanja, poroča v četrtkovi številki, da ministrstvo trgovine in industrije v Beogradu vrača ta list, ker ga nihče ne čita. V ministrstvu trgovine ino-rajo sedeti čudni strokovnjaki, da jih nič ne zanima, kaj piše o trgovini ln industriji glasilo JiaŠih gospodarskih strokovnjakov! Značilno je — pravi uredništvo »J. Lloyda« v uvodniku — da so na list naročena ministrstva trgovine na Češkoslovaškem, Poljskem; Franciji, Italiji, Nemčiji, Avstriji in1 celo v — Zedinjenih državah, le domače ministrstvo ga vrača z opazko: »ne primia se«, ker ga rie intere-sira to, kar interesira inozemstvo. Ta je pa debela! * Radič Se še v LondoHu boji atentata. Iz Londona poročajo, da je Radič v Lotndonu dobro skrit. Mož ima baje hud strah pred atentatom. Tudi angleški ofieijelni krogi ne vedo za njegovo bivališče. Martin1 v Zagrebu, Martin iiz Zagreba... * Kongres makendonstvujuščih. V Sofiji se vrSe velikanske priprave za kongres makedonstvujuščih, ki se bo vršil pričetkom septembra. Kongresa se bodo udeležili člani centralnega odbora, vseh oblastnih odi K) rov i.n delegati krajevnih organizacij. Na tem kongresu se bo razpravljalo o Halogah in ciljih makedonstvujuščih in bo ugotovljen tudi podroben načrt glede nove velike akcije proti naši državi. Cankova vlada odkrito podpira priprave za ta kongres, kar najbolj jasno dokazuje, da so vse njene izjave, da ne stoji v zvezi z makedonstvujniščimi in da hoče. živeti z nami v prijateljskih razmerah — prazne besede. Zadnje dni pred kongresom razvijajo makedonstvu jušči silno agitacijo za sfvoj pokret po vseh krajih Bolgarije, koder nabirajo do-brovoljce in organizirajo tako veliko o-bonoženo armado, ki naj zamenja redno vojsko, katere Bolgarija po mirovni pogodbi ne sme imeti. * Albanski presto!. Glede zasedbe al banskega prestola kroži po časopisju zopet nova verzija, po kateri naj bi albanski kralj postal nek angleški princ. Tiranska vlada si baje obeta od tega velike koristi, ker bi potem Anglija ščitila Albanijo pred Vsemi tujimi vplivi, bi pa tudi pomagala vzpostaviti promet, trgovino, industrijo in rudarstvo. Ne pozabste naročnine! loči pot, ki je tem interesom najprimernejša.« Leon XIII. se je pečal tudi s socialnimi vprašanji. V Nemčiji, nato pa tudi v Franciji eo katoliško orientirane skupine snovale društva, M naj sfcrbe za izboljšanje delavskega položaja; s tem so hoteli delavstvo obvarovati pred socializmom. V Švici so »katoliški demokrati« predlagali družabne reforme. Iz naukov sv. Tomaža, bogoslovca XIIL stoletja, so navajali nauk o organizaciji dela; tega so izdelali in modernizirali dominikanski profesorji na fredburskem katoliškem vseučilišču in ga predložili papežu. Leon1 XIII. je posvetil temu vprašanju enjcykliko: »0 razmerah delavcev« (1891). Tu obisoja socializem, fci »hujska revne k mržnji proti bogatimi« in hoče »odstraniti zasebno lastnino«, dasi je »zasebno lastništvo naravna človeška pravica«. Obsoja pa tudi »nove oblike odiranja«, izkoriščanja delavcev in trdi, da more le cerkev uspešno rešiti spor med delavci in gospodo. »Najprej se mora človek pomiriti s svojim položajem, kajti v urejeni državi1 ne more biti nižji enak visokemu; priroda je ustvarila ljudi neenake. Zmotno pa je misliti, da sta si oba razreda že po svoji naravi sovražna; drug potrebuje drugega, ker kapital He more biti brez dela, a delo ne brez kapitala«. Oba razreda imata skupne dolžnosti: »proletarec mora pravično in1 zvesto izvrševati delo, h' kateremu se je bil zavezal 8 svobodno in1 pravično pogodbo In se ne stote družiti z revoliucijonarno -fci ffliu, vgiliujeio Dnevna kronika. — Kralj v Ljubljani. V nedeljo, dne 26. tm. je prispel kralj v spremstvu kneza Arzena ob 7. uri V Ljubljano, kjer si je z balkona ju stične palače ogledal de-file udeležencev katoliškega shoda. Občinstvo mu je prirejalo viharne ovacije. V razpravni dvorani se je kralj dalje časa razgovarjal z raznimi zastopniki in dostojanstveniki, ki so ga prišli pozdravljat in se mu poklonit. Ob pol 12. uri se je kralj vrnil na Bled. — f Danica Hrističeva. V pondeljek o polnoči je umrla V Beogradu prva dvorna dama kraljice Marije, ga. Danica Hristiderva. Ga. Hrističeva je bila tudi predsednica jugoslovenskega ženskega saveza ter povsod znana odlična rodo-ljubkinja. Blag ji Spomin! — Na naslov predsedstva okrajflega šolskega sveta v Slovenjgradcu. V naših obmejnih krajih je več enoraarednih osnovnih šol, ki nimajo pravega vodstva. Pri Sv. Antonu na Pohorju na primer pa od Velike noči naprej sploh ni nobenega šolskega pouka. Pred durmi je pričetek novega šolskega leta, he da bd se bila potrebna imenovanja Izvršila pravočasno. K Sv. Antonu se namerava v skrajni sili poslati učitelja, ki Spada k večjemu na kako večrazredno šolo in pod stnogo nadzorstvo. Premožno prebivalstvo v tej občini, ki redno plačuje odmerjene visoke davke, je »krajno razburjeno, ker kompetentna šolska oblast tako basratelizira izobrazbo njihove mladine. Saj bo sedaj po redukciji V. šol. sveta vendarle dovolj nezaposlenega u-čiteljstva na razpolago. — Spored skupščine CMD dne 8. Bept. v Ptuju. 1. Ob 10. uri dopoldne sprejem gostov na kolodvoru. S. Ob 10.30 zboro vanje CMD v zg. dvorani Narodnega doma. 3. Ob 12.30 skupen obed v Narodnem domu. 4. Od 3. ure naprej ljudska slavnost v mesitnem parku. Šotori, v katerih strežejo narodne dame, narodna godba, vedeževalke, ki prorokujejo srečo, poročne posredovalnice itd. Vsakdo bo nažel za se dobro zabavo. Pijača in jed izborna, cene zelo zmerne. Vstopnina za odrasle 3 D, za deco 1 D. Kdor želi prenočišča v noči od 7. na 8. septembra, ali v noči od 8. na 9. septembra, ali skupni obed, naj to javi odboru CMD v Ptuju. — Udeležencem velike! skupščine »Dr. sv. Cirila iit Metoda« v Ptuju dne 8. septembra je Južna železnica dovolila polovično vožnjo v II. in III. razredu o-sebnih vlakov. Izkazati ste mora vsakdo z alakaznico«, ki se dobiva v družbeni pisarni v Ljubljani (Narodni dom). Radi poštnine prosimo cenj. podružnice, da »Izkaznice« skupno naročajo. nepravične zahteve. Bogataši in delodajalci ne smejo postopati z delavci ka kor s sužnji, temveč morajo čutiti v njih človeško dostojanstvo, ki je tem večje, ker so kristjani.« Ne smejo zahtevati od delavcev, da delajo čez svojo moč, ali pa delo, »ki ni v skladu z njih starostjo ali poklicem«; dati jim -morajo »pravično mezdo«. Papež priporoča ustanovitev katoliških društev za vzajemno podporo, društev za zaščito mladine obojega .spola, zlasti pa delavskih društev, najsi jih potem tvorijo sami delavci ali pa delavci skupno z delodajalci. Toda ta društva mora prevevati verski duh. Papež dopušča, da se sme v delavske odnošaje vmešavati država, »ki lahko izboljša delavski položaj in ki je k temu upravičena, ker^ mora po svojem' poslanstvu skrbeti zb, interese splošnosti.« Stranka krščanskih socialcev je bila mnenja, da lahko na podlagi te encyklike organizira delavska društva in je zahtevala od vlade zakon o delavski zaščiti. Leon XIII. j« gtoril poskus zediniti z rimsko cerkvijo .grške katolike in anglikansko cerkev. Encyklika iz 1. 1894 je pozivala vzhodne narode k zedinjenju, a poslanica angleškemu narodu (1895) je vabila tudi Angleže v katoliško cerkev. Gladstone se jo res trudil, da bi prišlo k zedinjenju, ali navsezadnje so se pogajanja razbila, ker so anglikanski škofje. Smatrali svojo posvetitev za veljavno, katoliki pa za ReveljavnO. Tako ni bilo zedinjenja, toda število katoličanov je na Angleškem' narastlo, zlasti po zaslugi Iroe^. -CH — Težka avtomobilska nesreča P Rogaški Slatini. V nedeljo P°P°l”ae je odpeljal tovarnar Salomon iz anC0J va s svojo ženo in ženo svaka v av 1 bilu proti Radečam. Kake tri kilome ^ od kopališča je močan ovinek, šofer 3 vozil, z vso naglico, radi česar se je tomobil na ovinku prevrnil in z vso siW zletel v cestni jarek. Žena tovarnarja * lamona je bila na mestu mrtva, ker jo J avtomobil popolnoma zmečkal. Soi^off tovarnarjevega svaka in tovarnar ba jnOn sta dobila smrtno nevarne . be, dočim je šofer odnesel le nekaj D znatnih prask. Kakor Se/ je pozneje gotovilo, je pri avtomobilu odpoveda zavora, vsled česar šofer ni mogel V7^ vočasno zmanjšati brzine. Šoferja J6 rožništvo izročilo sodišču. — Wrigley-jev žvečilni gumi (C® wing gum) je bil dosedaj pri naš ta^ rekoč n ep omam, medtem' ko ga v A*® ki uporablja sikoro Vsak človek, o80' pa delavci, športniki in turisti. Ta se izdeluje iz raznih zdravilnih in °®V žujočih rastlini, ter je njegova P°Pt1’’. nost samo radi tega tako velika, ker spešuje prebavo, odstrani žejo, suhot® neprijeten duh v ustih, varuje zobe PJ®, gnilobo in pospešuj© slino. V Jt kjer ni dovoljeno kaditi, na izletih id J-v športu je najboljši nadomestek za ljivi alkohol in' tobak samo Wrigley'J\j žvečilni gumi, zato ga zahtevajte vi drogerijah. Generalno zastopstvo dr rija »Adrija«, Ljubljana, ŠcleHburt*’” ulica. . — Če hrvatske cure plešejo za . Poljanci je mala vas pri Stubici. ^ živi priprosto kmečko dekle, Bara, ki < vse na svetu rada pleše. Po dne?11 služi z delom pri kmetih Svoj kruh, čer pa v gostilno, kjer pleše pozno v ob zvokih ciganske godbe. Tako je "L tudi nedavno. Plesala je, fantje in’ tf10^ so dolgo občudovali njonO gibčnosti kler je ni končno resnejši možak nil, češ, naj preneha, saj mora biti ^ utrujena. Bara, ponosna na svoj pl®^ tega ni pustila očitati. Predlagala j® ^ vo, da plača .25 l vitfa, če ne zdrži S® £ uro bTez odmora. Našel se je tefcmeftJ, ^ Roko Špoljar, ki je stavo 'sprejel. G®” svira, Bara in Roko pltešeta, ;g končno pa Roku zmanjka sape. ^ zdržala celo uro in’ je stavo dobila. jo teklo od mize. Nek vaški fant ^ ponorčeval z Rokom1, češ, čemu stavit He znai plesati. To je bilo užaljene^ ^ že vin jenemu tekmecu preveč. S® ^ pred gostilno ter tam s kolom čak®;. zasmehovalca. Ko je ta stopil iz goS^ ^ ga je udaril tako močno po glavi, d&t nezavesten obležal ter čez par ur ^ ^ Tako je prišel Barin ples tudi pred 80^ nika, ki je prisodil ubijalcu 2 leti z«** «, — Profesorskega kongresa v ki Se vrši dno 30. avgusta pod teljstvom' ,predsednika ČSR dr. ka, »e udeleži 16 delegatov iz Jug^afjj je. Značilno je, da se nemški prof®00 na Češlcoslovaškem ne udeleže kooj! ^ sa, dočim1 pridejo na kongres delež®* Nemčije in Avstrije. ^ — Odredbe proti jnžnosrbekim ^ kom. Vlada se že nekaj dni peča z ^ di Turkov in Arnavtov na Srbe v ^ nu, Prištini, Kosovski Mitroviči itf ^ kor poročajo beograjski listi, bo iz ^ stroge odredbe proti tem nemirni^ ^ mentom. Nekateri glavni turški haivtski hujskači bodo preseljeni v kraje, kjer bodo stalno pod nadzor®"^* varnostnih oblasti. V Kosovski ^ ci in' v drugih krajih, kjer je pri®*0. jed nje dni do izgredov, vzdržuje jav®1 vSa in mir vojaštvo. Mi smo mnenja, ®\\et te odredbe ne bodo nič pomagale. “ ^ se bodo radikali družili s-Turki & "aVtL - _ — Obnova nemških reparacij* ški poslanik v Beogradu je te dni ^ra, pomočnika našega zunanjega Panto Gavrilovica in’ mu sporočil stilo nemške vlade, da bo Nem<3^ ^ pet pričela z dopo.šiljanjom bi*1?. pg račun vojnih reparacij, v prvi z dopošiljanjem vagonov in lok0”1 zjUH — Velik požar v Splitu. V to^.ieVj, traj je nastal v trinadstropni .1, ^gjei palači v Splitu požar, ki je v ^1PrU vse poslopje. Gasilno društvo 61 -jf,. no z vojaštvom prizedevalo ret>1 Jjgtvfli se da, kljub temu pa je večina P0 ^ itd. zgorela. Iz drugega in tre,tjePfl.^g{lt. stropja siploh ni bilo mogočo " ^ rešiti. Človeških žrtev pi bilo. ogromna. taribor; 29. avgusta 1928. wT A 'Sfraft Mariborske vesti. Maribor. 28. avgusta 1923. ., ^ , Konferenca zadrug mariborskega ® fožia. V nedeljo dopoldne se je vršila > restavraciji Narodnega doma konfe enca Zadružne zveze v Celju za člane ariborskega okrožja. Konferenca je bi* a zelo dobro obiskana. Predsedoval je dr. Božič, predsednik Zadružne zveze, ffvzoče je pozdravil g. dr. Pipuš kot isni gospodar, na kar je podal zadružni avtratelj g. Lesničar obširno poročilo o Katn revizij ter o povzdigi zadruž-Vi mariborski oblasti. Obširneje »rill6s^o Prihodnje dni. m Ne pačite slovenskih imeni. Kazili ^jatelji nemških spakedrank imajo po-kW° Veee^e’ ^ luo'rej° kako pristno ^^ftnsko ime ali besedo popačiti ali ji Pritisniti nemško končnico. Razne in itsohe bi človek končno še pre-^"^ toda odločno moramo obsojati, da itajdejo celo jugoSlovenske firme, ki venska imena naših ulic pačijo. Taka j ®"*a špedicijska tvrdka, koje lastnik (PalT^1^6^ ■^rvat’ nalepila po mestu le-Hli 6’ katerih ima naslov »Melling _ Bilo je pač popolnoma tiepotreb ^• Pačiti slovensko Meljsko cesto v to ^kedranJco! 6«30 krčevinsko kapelico. Iz Krčevi-Pižejo; Ko je plačal gospod ho-^1 lovsko zakupnino 2000 din’, za 2a , 0 leto, so je kakor poprej na most, kttrmf - ^ je Pridjal 5000 K sedaj ^ na krčevinsko kapelico in da-h,j« *s^° K. Občinski odbor, ka-zaisebni posestnik Kolarič se mu Rov ^toplejše zahvaljujeta. Na nje-K>b ^^ni dan, dne 7. septembra se bo talala Z-intraj v tej kaipelici brala sv. v dober namen. Ig ni/3Varrta »Promenada«. Drievtno od ioi)c6 + n6(^el5ah iti praznikih od 16. nre Vsake Prvovrstne salonske godbe ob lad . m Vremonu. Izvrstne pijača, Blado-ln domače pecivo. *g«*| kupujemo knjige IH gol-dovoMl Pod temi naslovom si je -talen ^ ‘Straža* od dne 24. trn. nesrn-■tasebo ®aPad na mojo trgovino in terjj^o' ,fako lažnjivo obrekovanje je iV w 'Pr^akovati od oseb, ki ne spadajo , ?VSki kroir. So itimi« r*a. rln. 'Ki Imp- kak ^jj^Sprejem gojencev v t krog, še manj e pa, da 'bi Ime-^ , P^jem o legitimni trgovini. Da bi 'otel a'l dol&l reklamo po časopisju ter ^^i jati konkurente« na tak podel ^ ® kakor »Straža«, to meni nikakor ta>)l**rebno. Zato prepustim vao tiadalj-. ^ločevanje cenjenim od jem a I- ^ - Weixl Vilko. konjiško pod-šolo. Komanda konjiške podofi-hI>r ®°l'e v Suboti Sporoča, da bode v to šolo 120 gojencev. Pogoji za razvidni iz »Konkurza« v vojaškem! uradu, Slomškov trs gašenje z »Expre§som ^ia je za Soboto napovedano ^edo, odpadlo ter se vrši v 1*>1uri zvečer na pniJ*®11, Opoearjlsinb1 Ha to vse Se jjg jtnike, trgovce iti obrtnike, fceitj ^ j '3stne oči prepričajo o brezhib-gasilnih aparatov »Ex-piši, jj-,' We smeli manjkati v nobehi jfefrva hign-v ^oanav‘amo> dobe člani dru-Posestnikov* pri nakupu zna- ‘^a^^010* Med- Dr* Topfak ne or‘ in g Septembra. jfeto od yi7ar”a v niestriem parku. DneV-koncerf«; d?Ml9- ™-e iti od 20. do 24. ure I m ^oled in domače pecivo. feoidne ^re.^e *n nezgode. V nedeljo po-‘to^nflnak 16 i*raJa 10-,etna Pranaka Je-ppj , P^d hišo Aleksandrova cesta jfei Padla tako nesrečno, da '^silnii *0VO ro^° P°^ fektomL Ijal v jo jc obvezal ter odpe- 'fea obgin^f0” ~~ Jožefa Knechtl, 71-let-^Wov OT1 reva* je na potu iz cerkve Ivegfna k- ^ogla ter se zgrudila neza-^il prvo a* Rešilni oddelek ji jo pro- ^am°č ter jo prepeljal na dom, •£.. Prvo m s f 1Jnnai'u aopet opomogla. i^olkiUe fce e^°ln Po^ konje. V nedeljo po-^ch-^airz J1* vračala 29-Ietna Štefica ^ W5Ker0Pja z ^ot* nSb5^ ^/!fužbo P® Tržaški cesti ST^l nmnZ- KOsl51ne ^ & H očivid^r i1/03 ^ voz; točijaž je ^a®apa6ni str^i° ker Je voziI ^*ti ^ . ®t^ni TOst© ter začel končno ^ v» Ua jk> cesti, tako d« ge mu ni bilo mogoče izogniti. Štefica Schwar-zova je bila mied prvimi in' je pri tem izogiban ju s kolesom! vred padla pod konje. Zadobila je več poškodb. Rešilni oddelek jo je obvezal ter prepeljal na dom. m Grobar je kradel iz grobov. »Jutro« poroča, da so grobarja mariborskega mestnega pokopališča ovadili, da je v nočeh po grobnicah odpiral krste in kradel umrlim zlatilino in obleko. Orožni-štvo je res našlo pri njem tu.io obleko in zlatnino in je zaprlo grobarja in njegovo ženo. Upamo, da bo sodišče z vso strogostjo kaznovalo to hijeno v človeški podobi. m Našla se je drie 27. tni. v Prešernovi ulici etamin-bluza. Dobi se v upravi »Tabora«. □□□maLoauiJD □ □ □□□□□□□oaona J® n«|bo!Jia zobna kre-»?-■- ma. Dobi se povsod. □ □ riuu k □mioaa Kuibira in umetnost Dr. Milan Ogrizovič. Nepričakovano ga je zadela smrt. Bil jo primeroma mlad — 46 let — in je še trdno računal z življenjem. Veljal je kot mož neumornega dela. Neprenehoma je snoval in ustvarjal. To, kar zapušča za sabo, je plod dvajsetletnega literarnega razvoja. Od »Daha« v >Nadi« (1902) do zadnje drame »Vučina« leži lepa vrsta karakterističnih dramatskih del, ki so mu prinesla ime in — nič več. Drugod bi si pisatelj njegovega talenta pridobil tudi denar. M. Ogrizovič je umiri kot reven profesor in književnik, oče nepreskrbljenih otrok. Kot človeku mu je manjkalo višine; literat Ogrizovič je daloko prdkosil profesorja Ogirizoviča. Rojen je bil 1. 1877 Senju, sin pravoslavnega Hrvata in katp-liftk« matere. Dijaška leta je preživel pri ujeou župniku, ki ga je sprejel v katoliško cerkev. Postal je hud »pravaš« iti je že na gimnaziji izdajal »Hrvata«. Pravaš je bil vese življenje. Med vojno je kot »črnožolt« pisaJ avstrofilske pesmi. A tem proizvodom1 se je pognalo, da jili ne piše literat Ogrizovič, temveč profesor Ogrizovič. Vlada ga je poslala v okupirano Srbijo, kjer je bil kot nadporočnik srednješolski nadzornik in urednik službenega lista. Po prevratu so ga penzijo-nirali. Deloval pa je kot dramaturg in profesor na igralslki šoli v Zagrebu. Kdor je čital uvod, ki ga je napisal Stankovičevemu romanu »Nečista krv«, kjer ima o srbskem romancierju in o srbskem slovstvu samo lepe besede — bilo je to za časa okupacije, ko je Bora Stankovič živel v bedi — mora priznati, da jo bil polko j ni Ogrizovič kot literat rea nekaj drugega kakor kot politik. Kot literat je neprenehoma rastel ter se povapenjal v višino, dočim je kot politik zaostal v čaka h mejah senjskega fran-kovsitva. To nesoglasje je siploh tipično za hrvatsiki ambient. Marsikateri hrvat-slki intelektualec je mož širokega svetovnega obzorja; kakor hitro pa pride v 'krog hrvatskih vprašanj, se mu vsa duševna širina zoži v prostor ozko-separa-tistione fraze. Pokojni dr. Ogrizovič ni bogive koliko škodoval ideji osvobojenja iti jeddnstva. Sedaj je Smrt izročila pre-teiklosti im pozabljenju vse, kar je minljivega in z minljivo formo Ogrižovi-čevega telesa je šla y grob tudli njegova politična preteklost. Ogrizovidev duh je očiščen pred vsem' narodom1 (cel Ogrizovič pripada zgolj eni stranki); njegova dela so postala last vseh, ki govore in pišejo Vtikov jezik. Tu ne pomaga nobeno zavijanje, to jedinstvo obstoji! Dragutin Prohaska jo uvrstil Ogrizo-viča pod naslov: »Simbolička — pesnička — lirska drama«. S tem je označena idejna barva njegovih deL Ogrizovidev učitelj je bil Ibsen. Zlasti, so ga navduševala Ibsenova zadnja dela, v katerih se je veliki mojster realistične drame nagi-gibal k simbolizmu. Ogrizovideva prva drama »Dah« je prinesla ugodno presenečenje: pojavil se je globoko položeni talent. Tej so sledile štiri aikitovke (»Pro-•Ijetno jutro«, »Jesenje veče«, »Letno pod-rie«, »Zimska noč«), ki jih je pozneje izdal pod skupnim naslovom »Godina Iju-bavi«. Dramatiziral je (zelo široko) Ku-rtiičfdev roman »Kraljica Lepa«. Mnogo *btike ni aa Sto«, j© jtfijiesla drama »Pro- kletstvo«, ki jo je spisal skupaj z Andri-jo Milčinovidem. Drama ima močno protiklerikalno tendenco. Ker pa je bila pra-vaška stranka klerikalno razpoložena, je Ogrizovič rajše zatajil Svoje delo ter ga naprtil Milčinoviču, namesto da bi vzel nase posledice svojega prepričanja. Kako malo značaja, koliko človeške slabosti! Vlada je vprizoritev »Pro(kletstwa« prepovedala. L. 1909 je izšla »Hasanaginica«, ki mu je prinesla največ popularnosti. Istega leta so vprizorili v Zagrebli »Zla-tokosega kraljeviča*. Z Vukeličem je Izdelal šaloigro »Hrvati na Karpatima«. Manjšega pomena sta komada »Van' s tudjincima«, »Banovič Strohinja«, »Car Dukljanin«. Simbolistična drama je »Objavljenje, snovidjenje n tri slike« iz leta 1917. Tu je Ibsen skoraj zabrisan; najbližji literarni vzor mu je Maeterlinck. Pričakovati je bilo, da bo Ogrizovič nadaljeval v tej smeri, A dramatizacija Mažuranovidevega eposa »Smrt SmaiJage čengiča« priča, kalko je senjskega mskoka mikala junaška pesem, koliko nacionalne borbenosti je bilo v njegovem sicer krhkem značaju! Drama »Vučina«, ki jo letos vprizore v Zagrebu, je Ogri zovičevo poslednje delo. Iz nje odmeva 'lirično posladkani naturalizem »Pro-kletstva«. Trdne linije tedaj tudi v literatu Ogri zovidu ni. Bil je talent, ki pa sini mogel izkrčiti poti irf se razviti v globino. Pisal je tudi prigodniee iti krajše sestavke v prozi; slovel'je kot iizboren gledališki kri' tik in duhovit feljtonist. V prvem desetletju tekočega stoletja; je bil voditelj levega krila hrva.tske moderne. Ubijala ga je ambicija, ki bi bila zdrava, če bi jo kategorični inperativ boja za obstoj ne utesnil v nezdrave družabne razmere. Umrl je, preden je mogel izraziti končno »objavljenje« (razodetje) svojega duha, »Hasanaginica«, »Prekletstvo«, »Objav-Ijenje« in »Vučina* so drame, ki ostanejo bodočnosti. I-uS. Naše šole. Državna realna gimnazij« v Ptuja. Šolsko leto 1923-24 se prične dne 11. septembra 1923. Sprejemni izpit v L razred se vrši 10. sept. 1923 od 9.—11. Priglasi za ta izpit se sprejemajo isti dan od 9.—10. ali tudi prej. Razredni izpiti bodo od 8.—10. sept. Dosedanji iti novi dijaki se imajo priglasiti za vpis dne 11. siept, od 10.—11. nre. Na drž. realni gimnaziji v Celju 8e prične šolsko leto 1923-4 v torek, dne 11. septembra z vpisovanjem učencev IL do VIII. razreda od 9.—11. uto dopoldne. Sprejemni izpiti za I. razred se vrše v pondel jek, dne 10. sept. Učenci naj Se zglasijo ta dan od 8.—9. ure v spremstvu etanižev ali njiih namestnikov pri ravina-teljisfcvu in prineso s seboj šolsko izpričevalo in krstni list; ob 9. uri se prično izpiti. Učencem1, ikii so že napravili vspre-jemntt izpit za I. razred v poletnem roku, ni treba priti k vpisovanju. Dne 12. septembra ob 8. uri dop. je služba božja v Marijani oerkvu, na to čitanje disciplinarnega reda in objava urnika v posameznih razredih. Dne 13. sept. ob 8. uri se prične v polnem obsegu redni šolski po-11 k.^ Ponavljalni in naknadni izpiti se prično v pondel j ek, dne 10, sept. točno ob 8. uri dop. in »e vtrše natančno po redu, ki je objavljen na črni deski. Celjske vesti. Klerikalna perfidnost Mariborska »Straža« brez laži in1 najogabnejših o-sebnih' napadov sploh ne more napolniti svojih predal. V eni zadnjih številk se je lotila knjigovodje g, Kalana na celjskem magistratu ter se je zaletela v svoji strankarski steklosti tudi v demokratske člane obč. odbora, katerim pred-bacilva korupcijo, češ da so pustili asvart-zirati imenovanega knjigovodjo v VIII. čin. razr. Irfi mu podelili na predlog lastnega sina dr. Kalana naslov računskega svetnika. Kolikor besed, toliko laži seveda. Glede teoretične in prakttčne kvalifikacije je g. Kalan pač vzrvišeti nad raznimi klerikalnimi koritarji. V VIII. plač. razredu je že od leta 1919, torej, odkar je v magistratni službi, za katero se^ni bog ve kako sam potegoval. Naslov računskega svetnika sa je zaslužil najmanj talko kakor razne klerikalne kori-feae na razpoloženju mastne plače. V yj£jo stopjaio p^ačjutciessa fagseda gje pa bil pomaknjen’ na podlagi službene prag* matike. Tozadevna glasovanja so se izvršila v obč. odboru soglasno, torej tudi s pomočjo SLS kluba. Najostudnejša laž pa je, da je napredovanje predlagal njegov sin, dr. Kalan, kateri je še le po seji zvedel o sklepu. Kar lopniti je treba po svojem bližnjem, saj je klerikalcu na tem in onem eVetu vse odpuščeno. Celjski magistratni uslužbenci pa lahko iz tega slučaja vtidfijo, kdo jih ščiti in kje morejo istkati svoje prijatelje. Klerikalni fanatiki jim ne privoščijo V današnjih težkih časih Siti otiega zaslužka, ki jim gre po pogodbi in službeni pragmatiki. Župna tekma celjske sokolske lope se je vršila v nedeljo, dne 26. tm. v Celju. Tekme se je udeležilo 29 članov iti 35 članic. Članstvo je bilo zastopano od sledečih društev: Celje iti Zagorje (višji in nižji oddelek), Trbovlje (nižji oddelek), članice Celje (višji in’ nižji oddelek ter 3 posameznice), Šoštanj (višji oddelek), Trbovlje iti Zagorje (nižji oddelek). Dosežeiii uspehi, posebno članic, so zelo lepi. Tekmi je prisostvovalo mnogo Sokolstvu prijaznega občinstva, ki j« sledilo izvajianjem z velikim' zanimanjem. Celtjska sokolska, župa je tl tekmo pokazala javno, kako lepe uspehe j® moči doseči s vztrajnim delom. Stavbenfo gibanje v Celju. Po skoraj enoletnem odlaganju je začela Prva Krv. štedionica vendarle zidati svojo palačo vf Razlagovi ulici poleg Uniona, nasproti kolodvora. Stavbena dela vodi inž. Jenkb iz Ljubljane. Upati je, da bo stavba prej pod streho, kakor poslopje Jadranske banke, M bo po več kot enoletnem dela še le tik pred letošnjo zirriO stranikaSn1 fi» razpolago. Stavba šolskih Sester na dvorišču sedajnega poslopja prav lepo napreduje. Obsegala bo šolske sobe za zasebno meščansko šolo iti moderno teto* vadnico. V Gaber ji h' pri Celju postati tvrdka Westem še epo ličrio 0tanortM*idW hišo. 1 Uradno ure pri celjskem afer. gUrrar* stvu so odslej od pol 8. do 14. nre, ob botah pa od; pol 8. do pol 14. um Sokolstvo. Diie 7.-9. sep. Sa Sokolske MsfQoltf «41 v Varaždin! StareširtatVo »Sokolskega društva« S i Varaždinu razpošilja sledečo okrožni do: Prije punih dvadeset Ijeta doletio Js naš Soko do ovih strana — do .vratijn i pitomog Hrvatskog Zagorja ! savio gaS-jezdo n starome, slobodnomo grgadu Varaždinu, Kroz cijelo to vi-ijeme ffijetio je brati sku ljubav, ispovijedao ideju Jugosla-' venskog Jedinstva, a propovijedao etiSea načela Sokolstva. Često miu je borba m smionome lijetu izranila krila, ali 9oia I je Vazda postojano izdržao na mezevu. Pa i kad je crnožuta aždaja krvavog Ijeta 1914. njegove sinove Sokolove ntrirnin la na front, na iJokolj, kad mu je ognjeni i mačeml spriječila lijet u slobodne Alaine, hiram' mu — n jegavn sakolana — pretvori la u kasarnu, imovinu rasteipSa a sprave dijelom ošteti la, dijelom) uništila, Soko ni je poamuo, niti se predao leao plijen grabljivcima, koji su lebdiH sad n j ego vomJ ;so d bi niomi popui cr ndhptieain«d palimi borceml... Iz te je borbe nakoti du-gog narodnog očaja iskrsnuo u vedro j radosti neslomljene svoje duše. Dantts, kad u gunčanim VidOvdafifaia može da slobodno zakroži pogledom! čita-vim Slovenskim Jugom, a braokrili da M nadvije u nebotočne višine nad čitavini Narodom, Sto oslobodjen kraljuje Jugo-slaveriskom Otadibinom, Oti Te poziva, bratsko društvo, da pohrliš do gnijezda njegova —ovamo na Sjever JugoskveS-ske Zemlje! Dodjl, zovemso Te uandiSo f bratski, dodji na čednu proslavn njegove D^adesetgodišnjice, da ba Svomi obnplje-liom brakom iz sviju krajeva proslawTgtfo ovo rijetko sokolsko slavlje. Svečanostni dani trajat <£e od 7. i3o S. septembra 1923, u koje fie se vtrijeme ©držati i slet mariborske župe, koje je St^ čar najstariji Soko. Kako je on’ datittf najs.tarije društvo u Hrvatskoj, a jedifo od potiajstarijih društava u Jugoslaviji, to se nadamo, da de bratsko društvo, bar po svome izaslanstvu, svojim' dolaskomu Varaždin' uveličati ovo sokolteko slavlje, o čemu molimo, da nas se prsvodobno, a najkašnUje dc ^ /septeonbra 198$. oba* »izvesti. . Vseh vrst vino, žganje, špirit iz ARKOVE TOVARNE raftiMraai 96.7V., naifmajši, breg vonja, sirovi, gorljivi, vedno na skladišču po najnižiih cen**1 -TOHSA” tiUlil. RINIK Tifi 'is&aai.7 %ttb oc sviatibb?, 29." avgusta 192^ 'Kako Si nami Silo 'draffo i j er nami je •rmnoKo ji iskre®) Stalo, da Sokolske brado šfco više bii do o kupljeno u to svečano sne dane n našemi staTodrovnom gradu, to Te molimo, bratsko društvo, isporuči svi® svojim, nama dragim1, članovima Sokolovima ji SokoUcama ovu našu’ po-ruku: LjiiSav* Vašcg starog varaždinskog druga, prema sivima ,Vama, uzrokom je, • da' Vas sve, braoo i sestre, želimo okupiti u svomO Domu: I Vas sa surih makedonskih stijePa, i! Vas fea pitomib ravni slavonskih; i VaS iz krajeva, gdjo troglavi Triglav Sdije na Mrtvo j Straži, i Vas, što Savistte gnijezda oko Divid-planifie, gdje V-as Marko sniva; i Vas, sinovi plemenite' ŠuMadi jo i Vas sa junaokih vrleti Herceg-Bosne i mrkih planina črnogorskih-; i Vas iz Vojvodine ravne, košto i’ Vas, što Hai zalima Jadranskog Mora savistte Gnijezdo Slobodnoga Roda. I sve Vas, znane i neznane, koji nosite Stijeg Ideje Sokolstva, a srce Vam je bratsko, slavonsko i čisto! Roli rti te Svotrio staro® dmgn, koji je kroz tih dvadeset godina, kadgod je mo-gao, doletio do mnogih Vaših1 gnijezda, da bije za jed no boj za Slohodu i Slaveti-stvof Pohrlite, brado 1 še&tre, na njegove bratske gradi, iz kojih de Vas kod do-laska Vaše g dočekati iskrena dobrodo-' šlica, odjek Hašeg Srca; pnH topline i dragostr, naš Sokolski, bratski: Zdravo! .JA, o» Vso člane, telovadeče id noteloVa--i deče, kakor tudi one, ki nimajo kroja; Se nujno poživlja k obvezni vadbi redovnih vaj, Id jse vršo v potek 31. avg. id V sredo 5. Sept. ob pol 20. uri na dvorišču drž. realke. Bratje, dokažite disciplino in točnostlsZdravo! — Prednjački zbor. Gospodarstvo. Vodne sile v Jugoslaviji. Generalna direkcija vod je izdala pro-vizorno oceno vodnih sil v Jugoslaviji. Celokupna sila naših rek iznaša v mirnem stanju 8,507.790 konj. Ako odbijemo vodno silo rek, čijih druga obala pripada kot moja našim sosedom — 524.758 konjskih sil — ostane celokupna svota naših rek 7,983.082 konjskih siL Od teh imajo: Srbija 1,256.658, Bosna in Hercegovina 621141, Slovenija 206.308, Crna gora 208.089, Hrvatska id Slavonija 336.856, Dalmacija 59.700, Vojvodina 159.280 konjakih sil. Pri srednjem stanju vode so zviša ta kapaciteta na 8,949.096 konjskih sil. Izkoriščenih je doslej: V Srbiji 7529, v Hrvatski 6240, v Bosni 11.350. v Sloveniji 70.836, v Dalmaciji 69.600 in v Vojvodini 130 konjskih siL Slovenija in Dalmacija sta torej doslej vodno isile najbolj izkoristili. Od 1. 1919 je podeljenih koncesij za vodne centrale v i zn o sil 220.000 konjskih sil, ki pa še niso izgrajene. Projekti za eksploatacijo vode obstoje za nadaljnih 358.000 konjskih sil. •—l~l < g Oddaja pečenja kruha. Drie 10. sept. tl. se bo sklenila pri 'komandi vojnega o- kruga v Varaždinu, dne 12. septembra tL pri Komaridi mesta v Čakovcu, dne 13. septembra tl. pri Komandi mesta v Murski Soboti irij drte 14. septembra tl. pri Komandi mesta na Snšaku pismena pogodba za izdelovanje in pečenje kruha za garnizije Varaždin'. Čakovac, Murska Sobota in Sušak iz državne moke in soli Predmetni oglaS je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. g Dobava kruha. Pri Komandi mesta V Slov-cnski Bistrici se bo vršila dne 12. { septembra tL pri Komandi mesta v Dol-I njem’ Dravogradu pa dne 13. septembra j tl. ofertalna licitacija glede dobave kruha. Predmetni oglas je v pisarni trgovske iri obrtniške zbornice v Ljubljani iu-g Likvidacija češkoslov. državnih žit-hih zavodov. Korizulat Češkoslovaške republike v Ljubljani opozarja na naredilo vlade ČSR iz dne 14. junija 1923, katera objavlja, da se Državni žitni zavod in’ vse njegove podružnice nahajajo v likvidaciji. Kdor bi nameraval uveljavljati srvoje zakonite pravice proti uvedene-mtu zavodu, temu se vsi bližji podatki tega zakona na konzulatu ČSR v Ljubljani v pogled na razpolago. A >;i ,. ■»' ^ VoVS' 'i uri popoldne na igrišču Maribora, stavo moštev javimo prihodnje dm. _ selica pri Gotzu so vrši, kakor že Ja ljeno, v soboto dne L septembra tl. z četko® ob 20. uri!. ‘ - i , ‘ i Šport. c ISŠK Maribor : JSK Orient, Sušak. Opozarjamo cen j. občinstvo ponovno na tekme v soboto dne 1. to1 nedeljo dtfe 2. septembra tl., ki Se vršijo vsikdar ob’ 17. Obiave. § Navodilo za Praški velesejm, vrši od 2. do 9. septembra; Legitimacij stane 25 D, prištevat pristojbino za kolek Kolkovanje za L razred 2 čK, za D-red 1 čK, za III. razred —.50 čK. ZB«* Vožnja velja za vse vlake OSobne in vlake, izvzeti So samo ekspres® V Osebe pod 18 let nimajo pravice do z® ® ne vožnje. Popust je 33% jsa čehoSl® železnicah, ki' velja od 28. avgusta do Septembra ter velja BamO po hajb ruti od bivališča poSetnika. Pop°'^ progah’ juž. železnice 50%. Vožnja 60 prekiniti samo enkrat v obnloČja želznid. Na podlagi, legitimacije ČSR konzulat? izdati vizu® Ha potm B 75% popustom. Legitimacije^ 60 “P tudi pri ravnateljstvu’ Mariborske ne dd., Maribor, Jurčičeva ulioa '!> .» § Legitimacije za graški vele^ei«®' ^ Se vrši v času od! 1. do 9. Bepfeirftf® Gradcu, Sc dobe tndi pri ravha.- -Mairiborslke tiskarne 3L 'd., Miaribar. Ig čičeVa nlitea 4. S to legitimacijo iffi® ^ posetnik pravico do 50% zsaižaceg« I ma, ter lahko z vozovnico osebne®*' ka potuje tudi v! Urao-fH D-vIakih- ™ timacija velja kot prostore. Vstopnica V Klub-S ar Dnevno ob 22. uri 22. gostovanje umetniškega ansambla: MO In En] FragJMsml Slariietti lao Hib. le Cirifiii ne • m Vstop prost. 1736 \ m Lože se lahko rezervirajo. ■5 ■ ■I Ha oznanila. Sprejme se trgovska moč, prodajalec ali prodajalka kot začetnik za trgovino z mešanim blagom, vešča nekoliko knjigovodstva in korespondence ter madžarskega jezika. Ponudbe pod „it. 1852* na upravo lista. 1852 3—1 Išče se starejša ženska, ki ima veselje do gospodinjstvr. Primerno za ono, ki si želi tihega in mirnega življenja. Glavni pogoj: popolna zanesljivost. Natanftnejše se izve pri družini Jaklič, Kopališka ulica It. 19,, v potek 31. avgusta ob 9, uri. Nastop takoj. 1853 Železna postelja z vložkom, postelja za otroke, valjarna za perilo, model za Šivilje, otroški stolček, garnitura za qtroke, velik kurnik, plišasta prepro ga, sodčki za pivo in klobuki po teni na prodaj. Naslov v npravi. 1858 Prodam kompleten leksikon. Cankarjeva 2, priti 1856 Dobra kuharica ki je*ddbra gospodftija ter ima veselje tudi do šivanja se sprejme pri mali družini brez otrok na Spodnjem [Štajerskem. Plača dobra. Ponudbe na upravo »Tabora*, pod »Stalna kuharica*. 1849 3—2 Lep, velik, eleganten divan z zrcalom in perzijska prtvlaka na prodaj. Naslov v npravi »Tabora«. 1859 Angleško blago za moško obleko, sivkasto-zelene barve z rižarni, čista volna, se ceno proda Vprašati v trgovini Vertnik, Sodnijska ul. 1854 Odda se lepa, meblovana, velika in čista soba ob parku, elektr. luč, separiran vhod, solidnemu poapodu. C -ril-Metodova ul. 8, I., duri 4, vhod na dvorišč«. 1857 Enonadstropna hiša, s kras nimi kletmi, že vpelano vinsko trgovino, jako solidno delana in lepim vrtom v Ljubljani, se zamenja za istotako, če mogoče v prometni ulici v Mariboru. Več se poizve v trgovini I. Baleh, Grajski trg št. 3. 1730 10-8 Kupi se dobro shranjen gls-sovlr ali pianino. Vprašati Asksrčeva ulica 3, pritličje. 1S89 2-5 Cenjenemu občinstvu naznanjam, da som otvoril v Maribor« na Koroški cesti It 1, prvo Mariborsko hitro popravljalnl-co In izdelovalnlce vsakovrstnih čevljev po zmerni ceni, tor se najtopleje priporočam Ivan Pirc, čevljarski mojster. 1858 3—3 Trgovina z mešanim blagom v Mariboru, Magdalensko pred rnestje, se odda. Naslov v upravi »Tabora«, 1825 3—3 Ali veste, kaj je Wrlgley-]ev žvečilni gumi? Če ne. či- tajte današnjo notico. 1793 Velflco lesno industr. podjetje v Mariboru toga manipnlantajGalanterija |§a8 prejemalca. Idrobnina, trikotaža Samo na debelo I I Gaspari & Faninger Maribor 1047 Aleksandrova cesta 48. Prvovrstni brivski pomočnik išče trajno službe. Ponudbe na upravo »Tabora* ped »št. 1846*. 1846 5—2 asi Proda se avto,Ford1 v popolnoma dobrem stanju s 5 sedeži. Cena kron 150.000. — An-| ton Vrabl, ve!epo-j sestnik in trgovec, Križevci pri Ljutomeru. 1850 3-2 ZAHVALA. Za mnogo stransko ustmene in pisne»'feti** nam sočutje in sožalje povodom izgube na#e P«kij*8* Merke Gizele izrekamo vIsSas%Q4ft?£9Hi4 »Bg^iiifc; RsKtoli ftalsn. ^ MarjJtoikft dAtosn 4. 4*