ftev. 183. Velja po poŠti: H celo leto naprej K261— za pol leta „ ,, 13"— za četrt leta „ „ 650 ja en mesec „ „ 2'20 V upravništvu: ti telo leto naprej K 20-—-%i pol leta „ „ 10'— H tetrt leta .. »» 5'— z« n cn mesec n n » li i> 170 H Ljubljani, u petek, tfnž11. avgusta 1905. Za poSUj. na dom 20 h mM mesec. Posamezne štev. 10 h. f IrerlništVO Je v Kopitarjevih ulicah št. 2 (vhod i!ez urganibivu 'dvorIs^ nad t)skarno)i _ Rokopisi se ne vraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Leto xxxin. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vei ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta a 26 h. Pri ve?kratnem ob-JavljenJu primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne. Političen list za slovenski narod Upravništvo i* * Kopitarjevih ulicah Stev. 2. - _J__ Vsprejema narožnlno, inserate in reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188. Katoliški sestanek u Zagrebu. (Konec.) Zagreb, 9. avgusta. Gospod Meštrovic priporoča snovanje produktivnih zadrug in ustanovitev hrvaške gospodarske zveze. Na ugovore nasprotnikov odgovarja, da je dolžnost duhovnikov, organizirati ljudske gospodarske sile. Že doslej je na Hrvaškem za ljudstvo največ storil duhovnik, a odslej bo treba to delo še pomnožiti. Kritike se ne bojimo, ampak je želimo. G. To m. Rožnik priporoča, da se naj dela polagoma po načrtu: Prve naj bodo posojilnice, ker je treba najprej urediti denarni promet, posebno koder še cvete ode-ruštvo. Za zadruge je treba denarja, in ta se dobi šele tedaj, ko že poslujejo denarni zavodi. Za blago, za stroje itd. rabijo zadruge vedno denarno moč posojilnic, ki si naj ustvarjajo svoje rezervne zaklade. G. Štefanec (Medjimurje) kaže na mažarska konsumna društva, ki imajo po svoji centralni zvezi toliko moči, da ni mo goče konkurirati proti njim hrvaškemu trgovcu, zlasti ker dobivajo še podporo iz Budimpešte. Tudi Hrvatje morajo misliti na močno, dobro urejeno centralo. Delavska organizacija. Dr. A 1 f i r e v i c poroča o delavskem vprašanju na Hrvaškem. Socialna demokra cija sega že zelc v Hrvaško, in treba je delovati negativno, da se delavstvo odvrne od socialne demokracije, in pozitivno da se organizira v krščanskem smislu. Potrebna so tudi društva rokodelskih pomočnikov. G. Ferenčina nujno priporoča krščansko delavsko organizacijo, ker nasprotniki delujejo že silovito zoper vero in domovino. Svečeništvo naj bi se bolj zanimalo za to važno gibanje. Nasprotniki puste na miru rabince in vlaške pope, a se z vso silo zaganjajo v katoliške svečenike, a ti se, žal, premalo zmenijo za to. Priporoča krščansko-socialno glasilo „Glas Naroda". G. Sirovatka: Socialna demokracija se druži z vsemi našimi nasprotniki, tudi z vsenemštvom. V njihovi organizaciji se pa ljudje poživinijo. O delavskem vprašanju se misli, da na Hrvaškem ni važno, ker je dežela agrarna. A to je zmota: V resnici imamo že tu vse mogoče stranke, socialiste, realiste in framasone. Katoličani se naj dvigajo iz mrtvila in naj pomagajo krščansko-socialnemu delavstvu. Dr. Krek očrta naloge delavske organizacije. Treba socialnih kurzov za voditelje in predavanj za navadne delavce. Skrbeti treba za materialno zboljšanje delavskega stanu, in kdor se posveti temu, mora stati popolnoma in nepremakljivo na strani delavca. Praktično je treba dokazati, da je socialna demokracija napačna v svojih ciljih in v metodi. Strokovna društva naj bodo nevtralna in se naj postavijo na stališče, da so pravi zastopniki delavca v delavski pogodbi. Seveda si je pa za to treba izvoje-vati koalicijsko svobodo, ki žal še ni na Hrvaškem. Občine naj posvetijo vso skrb delavskim stanovanjem in življenjskim po trebščinam. Uredi naj se delavni čas in plače. V Avstriji se bo izvedlo zavarovanje za sta rost. Ta ugodnost bo najboljše delavske sile potegnila iz Hrvaškega k nam; zato se naj tudi na Hrvaškem začne delati takoj za starostno zavarovanje delavstva. G. Mrakužic z drastičnimi zgledi popisuje podivjanost socialnih demokratov. Njemu so že grozili, da ga ubijejo in mu hišo zapalijo. G. P 1 i v e r i č priporoča dobrodelna društva za olajšanje bede (kruh sv. Antona). Dr. Kvaternik priporoča snovanje Vincencijevih družb. G. Seigerschmied opomni, da se zdaj naše delavstvo cepi po dveh listih : „Glas Naroda" in .Hrvatski radnik". Treba je, da se vsi združimo okoli „Glasa Naroda", ki bodi naše krščansko-demokratično glasilo. Za katoliški obrtni naraščaj naj bi se pa skrbelo že v obrtnonadaljevalnih šolah. G. Sirovatka popisuje zgodovino razdora med hrvaškim delavstvom, ki sega nazaj do 1. 1895. Krščansko socialno delavstvo je storilo vse, da združi delavstvo, a zato so ga le zasmehovali. Velik del se je oklenil le osebe dr. Frankove. Mi stojimo na stališču, da se združimo vsi na krščanskem temelju. G. T o m a c zagovarja »Hrvatski radnik" in Frankovce, češ, da niso tako nasprotni. (Ugovori.) Katoliška izobrazba. G. S 1 a v i k govori o prosvetnih potrebah hrvaških. Potreben je prosvetni preporod v katoliškem duhu. To se vidi že iz časopisja, ki zdaj tako podlo piše. Vzrok propadu je bil ta, da so se vedno zanašali, da veri ne preti nobena nevarnost. A če se zdaj ne zganemo, bomo kmalu tam, kakor Francija. Za preporod katoliške kulture je treba delati po trojni organizaciji: znanstveni, meščanski in selski. Dobrih 90% vsega denarja, ki se žrtvuje na Hrvaškem v pro svetne namene, je duhovski denar. A koliko se ga uporablja v takem smislu? Duhovniki so dali držaj za sekiro, ki seka deblo kato liške vere. Hrvatje imajo vseučilišče in akademijo, a tudi tam ni vse v redu. Katoličani morajo skrbeti za znanstveno kritiko, ki bodi vsikdar strokovna, in naj prirejajo znanstvena predavanja. Dolžnost njihova je, da si osvoje zopet „Matico" in književna društva. Bolj kot doslej morajo podpirati svoje časopisje, ne le denarno, ampak tudi duševno Priporoča, da se izda katoliška enciklopedija hrvaška in celotna filozofija. Med prostim narodom se naj snujejo izobraževalna društva in dobre ljudske knjižnice. Dr. Lampe priporoča pred vsem prosvetno izobraževalno delo med ljudstvom. Narod postane kulturen narod šele tedaj, če so izobraženi vsi sloji, tudi najnižji. Majhen krog akademičeih izobražencev, ločen od ljudstva, še ne dela naroda kulturnega. Izobraževalna društva se naj snujejo po vsej deželi in naj imajo vsako nedeljo sestanke s predavanji. Tu se naj uči ljudstvo čitati in pisati. Po teh društvih mora katoliško časopisje prodirati v najširše sloje in zbujati talente, ki spe v njem. Zrnje se mora vneti mladina, ki se odvrne potem od škodljivih ?abav in od pijančevanja ter postane omikana in željna vedno višje izobrazbe V podrobnostih popisuje potem govornik de lovanje »Slovenske kršč.-soc. zveze", ki si je pridobila tudi katoliško narodno dijaštvo, da z veseljem sodeluje pri prosvetnem delu za ljudstvo. Z odobravanjem so bili sprejeti vsi predlogi in zborovavci so se razšli s trdno voljo, da skrbe tudi za njihovo izvršitev. Obrtni red. Dunaj, 3. avgusta VII. Pravila. § 126 določa, kaj naj obsegajo za-družaa pravila. Poleg že znanih določeb ima vsaka zadruga v pravilih določiti šte vilo delegatov za zadružne zbure, število in delokrog zaupnikov v posameznih okrajih, strokovne sekcije, pristojbine vajencev, šte vilo vajencev v razmerju s številom pomočnikov, učne izpite itd. Sprejeti so bili nadalje: Predlog Hueberjev, da sme za druga določiti v pravilih, ali sme načelni-štvo vabiti »goste" na zadružni zbor ; pred log Hauckov, da se denarne kazni stekajo v zadružno blagajno, in tretji predlog, da I zadruga doioči poslovni jezik. Nadzorovanje. § 127 vladnega načrta določa, da obrt. oblast nadzoruje zadruge in zadružne zavode ter naprave. Obrtna oblast razsoja v pritožbah proti sklepom zbora in predstoj-ništva, imenuje zadružne komisarje, ima pravico pregledati zadružno blagajno in knjige ; kaznuj« načelnike ali njihove namestnike z globo do 100 kron, ako na večkratni poziv ne izvršujejo oblastvenih ukazov; obrtna oblast sme ustaviti poslovanje zadružnega načelništva, ako zasledi nepravilnosti pri blagajni, ter razpisati nove volitve. Dotične pritožbe nimajo odlagajočega učinka. Pri tem paragrafu so člani odseka na-svetovali razne premembe. Poročevavec Foerg je nasvetoval, da mora oblast preje zaslišati zadružno zvezo, preden odstavi načelnika, oz. namestnika. Ta predlog ni obveljal, pač pa dostavek, da mora oblast naznaniti svoj ukrep zadružni zvezi. Posl. P a c h e r je nasvetoval, naj se denarna kazen opusti in oblastvo naj izreče le grajo. Tudi ta predlog ni obveljal, pač pa predlog Hauckov: Oblast naj načelni-štvu izreče grajo, ako ta ne pomaga, naj kaznuje z globo do 50 kron, ki pripadejo zadružni blagajni. Zadružni inštruktorji. Zadružne inštruktorje je vpeljal bivši trg. minister baron Dipauli 1. 1899. Teh je sedaj v Avstriji 22, in sicer so poleg 18 uradnikov 4 obrtniki. Ti inštruktorji imajo nalogo, da pospešujejo obrtniško organizacijo in razne obrtniške naprave, poučujejo zadrugo in zveze ter so strokovni organi obrtnih oblastev. Podrejeni so neposredno trg ministru. Vlada pa sedaj zahteva, naj so ti inštruktorji podrejeni deželni vladi, vrhovno vodstvo pa imej trg. minister. Vladni načrt so zagovarjali sek. načelnik dr. Hasenohrl in sek. svetnika dr. Muller ter dr. vitez F r i e s , izmed poslancev pa dr. Mala-hovskiinSajfert. Predlog poročevalcev pa so zagovarjali Pacher, K i t s c h e 11, Bendel, Hauck, Hueber, Schneider in Žitnik. Ako so inštruktorji podrejeni le trg. ministru, imajo prostejše roke glede želj, pritožeb in nasvetov pri dež. vladi. Inštruktorji so v vrsti okr. komisarjev, dočim so obrtni referenti pri dež. vladah višji uradniki, ki morejo pristriči ali prekrižati poročila in nasvete obrtnih inštruktorjev. Ako je inštruktor podrejen dež. vladi in trg. mi- j nistru, godi se mu kakor onemu Turku, ki j je imel dve ženi, staro in mlado. Stara je hotela imeti moža starejšega ter mu pulila 1 črne lase ; mlajša žena pa je hotela imeti mladega moža ter mu ruvala sive lase. De- ! dec je bil končno plešast Tako se godi inštruktorju, ako ima več nadzornikov. — Obveljal je predlog : Inštruktorji so podre- | jeni samo trg. ministru. Poljski poslanec dr. Malachev-s k i je odločno zahteval, naj so inštruktorji podrejeni deželni vladi. Z veliko ne-voljo je grajal tudi slovanske člane odseka, ki po njegovi trditvi podpirajo nem ki centralizem. Toda Malachovski utegne imeti pravo s poljskega stališča, ker v Galiciji je ces. namestnik nekak podkralj. S slovenskega in hrvaškega stališča je stvar drugačna in jo zagovarja tudi izkušnja. Sicer pa bode odsek ustregel Poljakom in določil v zakonu izjemo za Ga'icijo. Premoženje. §12 8. določa, da premr ž;nje obrtne korporacije ostnne njena last, ako se pre osnuje v zadrugo. Ako pa se združi z drugo zadrugo, sama upravlja svoje premoženje. Ako pa se morda korporacija razdruži, od-kaže deželna vlada premoženje dotični občini. P a r a g r a f a 1 3 0 a) in 1 3 0 b) sta nova in določata : Ako je nesoglasje med zadrugami zaradi skupnega premoženja, raz- sodi dež. vlada, ko zasliši zadružno zvezo in trg. zbornico. Zadruge morajo svoje premoženje po odbitih stroških za zadružne namene varno naložiti Zadružne zveze. Nadaljni paragrafi določajo zadružne zveze, poslovanja zadružnih zvez in zveznih načelništev. O teh paragrafih sje je odsek posvetoval najmanj 16 'uf. .Glavna preporna točka je bila, ali naj so zadružne zveze le fakultativne, kakor predlaga vlada, ali obligatorne. Skoraj vsi člani odseka so zahtevali obligatorne ali prisilne zadružne zveze. Ako so prisilne zadruge po okrajih, morajo biti prisilne tudi zveze zadrug za okraje in za cele dežele. Deželne zadružne zveze naj vsaj deloma nadomeščajo samostojne rokodelske zbornice, dokler jih ne dobimo, kar je splošna želja. Poslanec Pacher je zahteval, naj se v okviru zakona določijo tudi zveze v področju posameznih trgovskih in obrtnih zbornic. Obveljal je naslednji načrt: 1. Zadruge v političnih okrajih, ki obsegajo večino obrtnikov, se morajo združiti v okrajne zveze. 2. Te zadružne zveze pa se morejo po razmerah raztezati tudi na več okrajev, kar določi deželna vlada, ko zasliši zadruge. Te okrajne zveze naj se snujejo posebno p o poslovnem jeziku. 3 Deželna vlada mora okrajne zveze združiti tudi za širše ozemlje (trgovskih in obrtnih zbornic) ter za cele dežele, toda z ozirom na poslovni jezik. 4 Zadruge pa se smejo prostovoljno družiti tudi v strokovne zveze 5 Trgovci pa se morejo združiti v strokovne zveze za širše ozemlje. Okrajne zadružne zveze nadzorujejo posamezne zveze in so posvetovalni organi obrtnih oblastev prve instance; dež. zveze nadzorujejo okrajne in so posvetovalni organi deželne vlade. Važna je tudi določba, da p o 1 i t i fina oblast ne sme prepovedati shoda zadružne zveze, kakor vlada zahteva, ako so na dnevnem redu točke, ki niso v zvezi z zadružnimi nameni. Odsek je sklenil, da more vladni zastopnik le one točke črtati z dnevnega reda, sicer pa dovoliti zborovanje. Rusko-japonska vojska. Mirovno vprašanje. Pariz, 10. avg. „Matin" poroča, da je izjavil japonski odposlanec Matsumoto, da bo Komura zahteval dve in pol milijardi vojne odškodnine. Komura ima tako in tako težko stališče, ker javno mnenje na Japonskem zahteva še enkrat toliko Ce Rusija ne bo hotela plačati te odškodnine in brezpogojno odstopiti Sahalma, se Japonci ne bodo več pregovarjali in Ojama bo takoj zopet začel z ofenzivo. Japonski odposlanci včeraj niso dopustili, da bi se pogajanj udeležil ruski pravnik M a r t e n s , ker se je že preje določilo, da smeta imeti oba pooblaščenca pri sejah vsak le po dva tajnika. Portsmouth, 10. avg. W i t t e je v vseh zasebnih razgovorih izjavil, da se bo plačanju vojne odškodnine odločno ustavljal. Japonci pa razglašajo, da Japonska tudi naj-milejših pogojev ne bo stavila brez zahteve kake vojne odškodnine. Najmanjša mera bi bila 800 milijonov dolarjev. Peterburg, 10. avg. „Nov. Vrem." poroča, da so zahteve Japoncev take, da jih Witte ne more sprejeti brez večje polno-moči. Pogajanja se bodo prekinila, ker se morata oba odposlanca obrniti do svojih vlad. London, 10 avg. Dopisnik .Ddily Telegr." izjavlja, da Rusija Sahalina za nobeno ceno ne odstopi. Sahalin bi za Japonco pomenil neomejeno gospodstvo na morju. Pariz, 10. avg. „Matin* poroča, da bodo Japonci brezpogojno zahtevali Sahalin in vojno odškodnino. Witte je izjavil: .Ce bodo Japonci zahtevali Sahalin in vojno od- škodnino, je upanje, da se bo sklenil mir, slabo, toda doslej še nisem izvedel za te pogoje, ker so japonski pooblaščenci zelo molčeči." Witte je pokazal pismo, ki so mu ga poslali ruski revolucijonarji v Ameriki. Tudi ti so proti temu, da se Japoncem odstopi kaj ruske zemlje. Berolin, 10. avg. „Lokalanzeiger" poroča: V Tokiu so zelo nejevoljni nad Wittovimi izjavami. Tu povdarjajo, naj Rusija ne pozabi, da je premagana. Rusija se bo mogla prej ali sej udati v svojo usodo. Japonska mornarica. Tokio, 9 avgusta. Japonski mornariški cddelek poroča, da so vzdignili in uvrstili v japonsko mornarico rusko kri-žarko „Varjag", ki se je 18. februarja 1904 pred Čemulpom potopila. Z bojišča. Klinkov, dopisnik ^Ruskega Slova", poroča iz Harbina, da čim bolj se bliža trenutek mirovnih pogajanj, tim bolj se Japonci pripravljajo na odločilen boj. Vsled nalivov in povodni pri mandžurski armadi na fronti ni izprememb. Japonci so dobili v Mukden zopet novih pojačenj od doma, posebno mlade in pa že bolj postarne ljudi. — Iz Vladivostoka se poroča, da imajo Japonci v Kivu-Sionu (Cunčanu) pripravljeno skladišče za izkrcavanje vojske in provi-janta. — V Port At turju šteje japonska posadka sedaj 5000 mož Podrobnosti o nameravani baltiški ekspediciji Japoncev. Rim, 10. avgusta. „Italia Unitare" poroča, da so na japonskem poslaništvu v Rimu izjavili, da vsi japonski častniki dobro poznajo Baltiško morje in da dobro ved6, da je libko Peterhof bombardirati. Japonska osvajanja. Tokio, 10. avgusta. Viceadmiral Kataoka poroča, da je poslal eno brodovje proti K a m č a t k i , drugo pa proti Oh o t -s k u Saharija. Peterburg, 9. avgusta. Vojni dopisnik »Novega Vremena" pravi, da je položaj ruske armade v Mandžuriji sedaj tak, kakršen je bil v zadnji vojski proti Turkom, ko velevlasti ruskim vojakom niso dopustile, da bi zasedli Carigrad. (Rusi se, kakor se vidi, še niso spametovali.) Stalni obrtni odsek. Včeraj so razpravljali o § 14d obrtnega reda, ki obsega določila o usposobljenost-nem izpričevalu za ženske. Govorniki, ki so se udeležili razprave, so naglašali, da se mora dovoliti ženskam več olajšav. Obrtne oblasti bodo imele pravico določiti, pod kakimi pogoji dobč ženske usposobljenostno izpričevalo, a bodo morale prej zaslišali zadrugo. Odobrili so tretji odstavek § 14., ki določa, da bodo dobile šivilje usposobljenostno izpričevalo le v slučaju, ako so se redno učile ©brti. Trgovinsko ministrstvo bo imelo pravico določiti, če to izpričevalo lahko nadomesti uspešen obisk obrtnih šol. Odsek je nato sklepal o § 14c, ki govori o usposobljenostnem izpričevalu v javnih trgovinskih družbah. Sklenili so, da se bo moral izkazati z usposobljenostim izpriče-valom vsaj en član odprte trgovske družbe. Vsako i premembo osebe, ki ima usposobljenostno izpričevalo, se mora naznaniti obrtni oblasti. Odsek je nadalje odobril paragrafe 14f, 105 in 108 § 108 obsega določila o pristopu tovarn k obrtnim zadrugam. Prihodnja odsekova seja se vrši 22. avgusta. Razpravljali bodo o usposobljenostnem izpričevalu v trgovini, o podpornem zakladu, o podpori pomočnikov in o mojstrski izkušnji. Sestanek cesarja Franca Jožefa s kraljem Edvardom. rEvening Standard-4 poroča z Dunaja, da se snideta avstrijski cesar > angleški kralj v prvem tednu meseca septembra v Plznu. Kriza na Ogrskem. V seji načelništva budimpeštanske sto-lice so sklenili, da se ne nameravajo ozirati na odlok ministrstva za notranje stvari, ki je razveljavil sklep, da se ne izplačajo državnim blagajnam prostovoljno vplačani davki in se ne sodeluje pri novačenju, ker je ministerialni odlok nezakonit. Izvrševalni odbor združene opozicije je zboroval včeraj zvečer. Načeloval je Košut. Seje se nista udeležila grof Andrassy in Banffy. Sklepali so o odporu proti vladi. Sklenili so naročiti municipijem, naj se izplačujejo plače še nadalje takim uradnikom, ki bi jih morebiti vlada odstavila. Občine ne smejo iz ročiti vladnim blagajnam direktnih in indi-rektnih davkov in tudi ne vžitninskega davka. Civilne oblasti ne smejo podpirati v nikakem oziru vojaških oblastij in ne smejo sodelovati pri vpoklicanju nadomestnih re-servistov pod orožje ne k orožnim vajam in tudi ne k izobrazbi. Izvrševala; odbor ie iz;Hvil. da sma'ra zi svojo delžnost poini- rati vse one uradnike, ki bi morebiti zaradi svojega sedanjega postopanja izgubili službo. Municipiji naj še nadalje izvršujejo svoje posle, dasi jih razveljavi ministrstvo za notranje zadeve. Predsednik zbornice, Justh, je izjavil, da niso resnična poročila nekaterih listov, ki so trdila, da ne namerava vzeti na znanje kraljevega pisma, če bi se po 15. septembru zopet odgodilo zasedanje zbornice. Mladočehi. Mladočeški izvrševalni odbor se je izjavil o napadu poslanca dr. Stranskega na poslanca Hrubega: Izvrševalni odbor se čudi, da hoče dr. Stransky zaradi stališča, ki ga je zavzel Hruby v zedevi češkega učiteljišča v Sleziji, razbiti mladočeški klub, ne da bi bili moravski poslanci zahtevali, naj sklepa stranka o tem vprašanju. Pismo papeža Pija X. „Osservatore Cattolico" objavlja pismo sv očeta na voditelje katoliškega gibanja, barona Medolago Albani, profesorja Toniolo in komendatorja Pericoli. Sv. oče opozarja, da zahteva katoliško gibanje na L-iškem dolgega in vestnega pripravljalnega dela. Zato ni modro neprevidno iti v boj, ker treba preje zelo obširne organizacije. Bolgari in Srbi v Makedoniji. (Izvirno poročilo „Slovencua.) B e 1 g r a d , 9. avgusta. Iz cele Makedonije in Stare Srbije prihajajo pretresljivi glasovi o tem, kakšnim mukam in trpljenju so Srbi izročeni tam. Premalo muk jim pri zadevajo Turki in Arnavti, sedaj so jih pričeli ubijati tudi bratje — Bolgari. Sem je dospel glas, da so bolgarski razbojniki pre-stregli na poti med Resno in Ohrido srbskega metropolitskega namestnika v Debri, proto Atanosa Božinovica in ga ubili, spremljevalca pa težko ranili. Druga bolgarska razbojniška četa je iste dni ubila srbskega metropolitskega namestnika v Malešu, proto Djordja Dreka 1 o v i c a , ki so mu Bolgari živemu iztrgali jezik iz ust. Isti razbojniki so ubili tudi enega najuglednejših Srbov svojega kraja, Antonija Avramovica, načelnika sela Dovezenca Kakor se iz tega razvidi, so Bolgari pričeli, da dokončajo ono, kar Turki in Arnavti niso mogli dovršiti v 500 letih. No, kar kdo išče, najde, in kakor kdo seje, tudi žanje. Srbi jim bodo to povrnili po reku: S kakršno mero merite, s tako se vam bo odmerilo . .. Francosko brodovje na Angleškem. Angleška admiraliteta je priredila dne 9. avgusta na čast francoskim častnikom slavnostno pojedino, ki ji je sledil ples. Splošno presenečenje je obudila predvčerajšnjim neka nemška torpedovka, ki so jo opazili, ko je ogledoval angleški kralj brodovje Razširjene so razne govorice in nekateri trde, da je bil na torpedovki nemški cesar. Edvard in Viljem. Zasebni tajnik angleškega kralja Edvarda, lord Knollys, je izjavil poročevalcu „Daily Maila": Nikakor ni gotovo, da se snideta kralj Edvard in cesar Viljem. Kakor je položaj sedaj, je obisk nemogoč in si ga kralj Edvard niti ne želi. — ,,Zeit" pa poroča iz Londona, da so angleški vladni krogi nezadovoljni z Nemčijo. Sodijo, da je nemško ministrstvo za zunanje stvari povzročilo časnikarske vesti • sestanku angleškega kralja z nemškim cesarjem. Na Angleže je tudi jako neprijetno vplivalo, da je opazovala nemška torpedovka v Ports-mouthu francosko in angleško brodovje. Nemški cesar — uči Poljake. Nemšl' i cesar Viljem je govoril 9 t. m. v Gneznu. V svojem govoru je naglašal, da ga veseli, da napreduje delo nemške kulture, dasi počasi. Vsak katoliški Poljak naj bo prepričan, da sme nemoteno pripadati svoji veri, a spoštuje naj i druga veroizpovedanja. Nemci ne bodo odnehali pri svojem „kul-turnem delu". Vsak Nemec, ki proda brez vzroka svoje posestvo na Vzhodu, se pregreši proti dolžnostim, ki jih ima do svoje rodbine. Svoj bojeviti govor je končal cesar: Nemštvo pomenja kulturo in svobodo v veri, smislu in dejanju. — Kronani agent za vse-nemštvo naj pridiga rajši svojim nemškim soc. demokratom in brezverskim protestan-tovskim pastorjem. Ti so bolj potrebni po uka, nego pa Poljaki, ki dobro poznajo blagoslove korporalske pruske kulture. Rusija. Ruski minister za notranje stvari postane, kakor se govori v Pe-| terburgu, generalni guverner Trepov, peter-' burški generalni guverner pa dosedanji ' mestni glavar Dedjulin N o v o r u s k o n o t r a n j e posojilo 200000 000 rutljev je najela ruska v!;da. Hran'!nire to r^sodile 100, javai za- vodi 50 in 50 milijonov rubljev ruske banke. Izgnani državni svetnik, Iz Odese v oloneško gubernijo so izgnali državnega svetnika, bivšega odeškega župana in sedanjega rektorja na odeškem vseučilišču Jarošenka. Izgnali so ga skrivaj, da bi ne nastali izgredi. Pri njegovem odhodu so bili navzoči le nekateri mestni zastopniki in profesorji. Rektorja, ki se je udeležil tudi shoda zemstev v Moskvi, so izgnali, ker je resolucije zemstev predložil v Odesi. Nasilen častnik. V Kovnem je ustrelil na cesti neki pijani dragonski častnik dve osebi. Policisti so iztrgali pijanemu častniku revolver. Vstaši ustrelili generala. aLokalanzeiger" poroča: V Bjalostoku sta ustrelili na cesti dve osebi v delavski obleki generala Teničlova General je pri zadnjih nemirih v Varšavi prvi ukazal stre ljati na ljudstvo. atavkujoči zažgali kolodvor. Iz Varšave poročajo: Stavkujoči delavci so napadli in zažgali skladišča na pe-terburškem prometnem kolodvoru. Kazaki in vojaki so prepodili delavce, nakar so pogasili ogenj. Umori in napadi v Varšavi. Včeraj popoldne je bil ustreljen načelnik mehaničnega oddelka Viseljske železnice Meier. Napadalec je ušel. V Varšavi so bili s streli iz revolverjev ranjeni trije policisti in neki natakar. Neznani napadtdec je ušel Iz Brazilije. V Braziliji so ■ edne vstaje pripeljale državo na rob propada. Vstaja od 14 novembra lanskega leta je zadala Braziliji hude udarce. Voditelj vstaje dr. Lauro Sr*drč je v ječi. Sodr6 je framason; vse lože v Braziliji delajo na to, da se ga pomilesti. Za prihodnjo predsedniško volitev nastopijo kot kandidatje dr. Bernardino de Campos in dr. Campos Salles. Dr. Penna in dr. Barbosa najbrže ne bosta prodrla. Med kandidati je tudi Sodrč, ki je pa še sedaj zaprt. Upajo, da revolucionarci ne zmagajo. Napad na sultana. Inozemske pošte so izročile preiskovalni komisiji pisma, naslovljena na zaprtega Belgijca Jaurisa. Pisma so jako obte-žiina in je Jauris priznal med drugim, da že 11 let sovraži trinoško sultanovo vladanje. Poravnava »družbe sv. Cirila in Metoda" z gosp. Ivanom JeMinom. Družba sv. Cirila in Metoda je že koncem minulega leta naznanila g. I. Jebačinu, tovjrnarju in trgovcu v Ljubljani, da ga ne smatra več zalagateljem družbine kave zaradi dogodkov, ki so slovenski javnosti znani. Ker se v teku časa razmere med gosp. I. Jebačinom in družbinim vodstvom niso oblažile, pač pa izdatno poslabšale, izreklo je vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda po večkratnem posvetovanju v svoji seji dne 25 svečana 1905, da obnovitev pogodbe ali kaka nova pogodba med g. I. Jebačinom in družbinim vodstvom ni več mogoča. Da bi mogla skleniti novo p®godbo s kakim drugim zalagateljem, zahtevala je družba sv. Cirila in Metoda sodnim potom od g. 1. Jebačina, naj isti prizna z njim sklenjeno pogodbo o zalaganju in prodajanju kavinih surogatov in sladne kave v korist družbe sv. Cirila in Metoda za razveljavljeno in naj izbriše varstvene znamke z znaki naše družbe. Popisano energično postopanje družbinega vodstva je privedlo slednjič g, I. Jebačina do spoznanja. Med sodno obravnavo dne 28. rožnika 1905 je prosil toženec za preložitev obravnave v to svrho, da se morda vendar le poravna z družbo. Sodišče je v to privolilo in obravnava se je preložila na 10. dan mal. lega srpana. V razgovoru z družbinim vodstvom je ta dan priznal g. I. Jebačin, da je postopal do družba nepravilno, ko je začel prodajati na svojo roko poleg „Družbine kave" tu i „Zvezdno kavo" ter taKo delal škod jivo konkurenco „Družbini kavi". Od .Zvezdne kave" ni dajal namreč družbi ni-kakih prispevkov. Tudi je priznal ta dan, da je vsled tega njegova pogodba z družbo sv. Cirila in Metoda res razveljavljena. Svoje postopanje napram družbi je določno obžaloval ter zagotovil, da hoče povrniti vso škode, ki jo je zaradi tega imela družba sv. Cirila in Metoda. Tako je prejela družba sv. Cirila in Metoda zadoščenje. Ker je g. I. Jebačin radovoljno priznal to, kar je družba sv Cirila in Metoda sodnim potom zahtevala od njega, odpadlo je na 10. dan malega srpana napovedano nadaljevanje obravnave in sodnikom ni bilo treba izreči nad g. I. Jebačinom razsodbe. Podpisala se je ta dan vpričo delegiranega sodnika, g. dež. sod. svetnika Ivana Kavč-nika nova pogodba med družbo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani in g Jebačinom za dobo pet let, tem načinom, da se po pri1, teklih št:iih !e'ih obojestransko iahko od- pove, družba pa tudi pred, ko bi g. Jebačin ne izpolnoval pogodbe. V tej na sodišču iz-delani in vpričo njega podpisani pogodbi se g. Jebačin zavezuje dajati družbi v pogojenih obrokih natančno določenih prispevkov od vseh vrst kavinih izdelkov, naj jih prodaja pod kakoršno koli znamko ali pod kakorš-nem koli imenom, torej tudi od „Zvezdne kave". Izvzeta je samo kava ki jo prodaja v korist družbe sv. Cirila in Metoda za Istro, in od katere g. I. Jebačin plačuje pri-spevke naši tamošnji družbi-posestrimi. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani prosi torej slavno slovensko občinstvo, da vse tozadevne neprijetnosti pozabi, kakor jih je ono pozabilo; drug drugemu odpustiti je itak velikrat potrebno v življenju. Zato naj vam bodo, Slovenci, izdelki „Prve jugoslovanske tovarne kavinih surogatov in sladne kave" s to našo izjavo priporočeni. Dohodki od njih so nam vsled novega pogodbinega pisma izdatno izboljšani — kdor kupuje izdelke te tovarne, podpira družbo sv. Cirila in Metoda. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda, v Ljubljani, dne 10. avgusta 1905. Štajerske novice. š Slovenska zmaga. Pri občinskih volitvah v g a I u š k i občini so zmagali po hudem boju v 2. in 3. razredu Slovenci. Nemci in Stajercijani so sicer napeli vse sile, pa jim je vsled možatosti naših vo-lilcev vse izpodleteio. Slava zavednim vnli lcera ! š Teharske volitve razveljavljene. Kakor poroča „Tagespost" so bile volitve v Teharjih od februarja letošnjega leta, pri kojih so zmagali Slovenci — razveljavljene. Graško namestništvo je tekom zadnjih let razveljavilo volitve v Ptujski gori dvakrat, v Oplotnici dvakrat, v Smarji pri Jelšah dvakrat, v St. Iiju, v Šoštanju in v Teharjih, povsod volitve pri kojih so zmagali Slovenci. — V Teharjih, St. Ilju in v Oplotnici imeli so Nemci volilno komisijo in vendar so se godile take nerednosti, da se je namestništvo čutilo prisiljenim z mogočno roko hiteti tlačenim Nemčurjem na pomoč. V Smarji so bile volitve zaradi takih malenkosti razveljavljene, da je naravnost smešno, isto tako v St. Ilju in Šoštanju. Vidi se iz postopanja vlade, zlasti če se isto primerja s postopanjem pri volitvah v takozvanih nemških občinah, kakor Vojnik — da vlada dela na pridobitev vseh sloven skih obmejnih občin v nemške roke. Pozo-vemo tem potom naše poslance, naj varujejo naše interese! š Iz Vidma. (Staj.) Zadnja leta sem je bila udeležba pri tukajšnjih občinskih volitvah jako močna; a do zdaj so v 3. razredu večinoma zmagovali .štajerčejanci", t. j. stara videmska nemčurska garda. Letos je bilo drugače Pri volitvi 9. t. mes. so dobili kandidati slovenske katoliške stranke v 3. razredu p o 1 0 5—1 1 0 g 1 a s o v ; Stajerčijanci le po 52 glasov. Ko so pri volitvi za 3 razred že oddali nekateri volilci svoje glase, pride v volilno dvorano g. okr. glavar ter ustavi nadaljno volitev, češ: zapisnik volilcev ni prav sestavljen. Zupan je glavarju nasprotoval in mu v lice trdil, da je zapisnik takšen, kakršnega je hotel imeti glavar sam. Razburjenost velikanska. Volitev se bo zopet vršila čez nekaj mesecev. š Vojak utonil. V četrtek, 10 t. m. zvečer je utonil v Savinji pri Celju četevodja 26. domobranskega pešpolka, I. M a r k s , doma iz Ptuja. — Kopal se je v bližini slovenskega kopališča „Diana" pod Celjem, pri tem ga je prijel močan krč. Kopala sta se z njim dva druga četovodja, ki se mu nista upala pomagati, ker nista znala plavati. Iz vode so ga potegnili pri „Diani". Cele tri četrt ure so ga poizkušali oživiti, pa se ni več dalo. Prenesli so ga v mrtvašnico. š Poročil se je dne 2. t. meseca v Gradcu okrajni komisar dr. Rudolf B r e š a r v Celju z gdč. Ivanko B a 1 -t i n e s t e r , hčerko graškega notarja. š Zaradi konkurza je bil obsojen trgovec Franc Lebitsch iz Marn-b e r g a na šest tednov ostrega zapora. š V Dravo je padel ko je lovil ribe pri Ptuju deček Ivanuša. Iz vode ga je rešil brivec Nekola. š V Slovenski Bistrici prirede tamošnji Slovenci v »Narodnem domu" dne 2 7. avgusta veliko slavnost na korist družbi sv. Cirila in Metoda. š 4000 kron razpisuje kot nagrado g. župnik Cadramski tistemu, ki mu dokaže to, kar so štajercijanci očitali njemu pri agitaciji za občinske volitve v Oplotnici. Narodne izdaj ice na noge, s tem denarjem lahko pomagate Sentiljčanem, da ne bo prodan bankeroten „Siiimarkhof"! š Rajhenburg. V nedeljo so napravili člani srbskega pevskega društva iz Zagreba izlet v naš prijazen trg. Prišli sc s posebnim vlakom. Po trjru so plapolale slovanske troboj^.ica, velikanski slavolok je pozdravljal naše brate s slovanskega juga. Vseh cenjenih gostov je bilo okoli 250. Pa prihiteli so slovanske brate pozdravljat tudi vrli Slovenci iz okolice. Tako smo zapazili med gosti tudi naše dične narodnjake iz Sevnice, iz Krškega, iz Brežic, posebno pa še jnoram omeniti mlado pa kaj čvrsto pevsko društvo iz Vidma. Ko je znana nevihta malo flhladila zrak, začelo se je na slavnostnem prostoru kaj pestro življenje. Domači vlč. g. iupnik je pozdravil slavne goste v vznesenih besedah, na katere besede je predsednik srbskega pevskega društva odgovoril z navdušenim govorom. Mogočen moški zbor bratov Srbov je pel tako krasno, da še kaj takega menda nismo slišali v Rajhenburgu. Peli so tudi slovenske pesmi, kakor .Ljubezen in pomlad", za katero so želi burno odobravanje. — Topiči so gromeli po bližnjih hribih, umetalni ogenj je razsvetljeval noč, mile pesmice so bile porok, da vlada med zbrano množico pravo slovansko, ne kaljeno veselje Naši brati Srbi so bili tudi kar presenečeni nad prisrčnim sprejemom, ter so obljubili, da še pogosto poletijo v slovenski Rajhenburg. Ivi prehitro se je pomaknil kazalec ure na enajst, ko so se Srbi odpeljali nazaj v Zagreb Mogočen „živijo" je donel za njimi, topiči so jih pozdravljali tja dol do Vidma, vse jim je klicalo: Na skorajšno svidenje! Črtomir. š Čitalnica v Brežicah priredi dne 13. avgusta t. l.v prid družbe sv. Cirila in Metoda na vrtu „Na-rodnega doma" velik koncert. Sodeluje polnoštevilna vojaška godba c. in kr. pešpolka št. 15 in čitalniški moški in mešani zbor. — Čitalnica v Brežicah dela neumorno, da probuja in zaveda narod s prireditvijo raznovrstnih veselic Ne štedi velikanskih stroškov, ki so spojeni s prireditvijo takih veselic in je vselej imela primanjkljaja, katerega so dosedaj vselej domači rodoljubi pokrili. Pa narodni davek za tako malo število rodoljubov je velikanski in bati se je, da nastane nevolja in tako tudi poneha pogum odboru Čitalnice. Ker je pri-hodnjenedeljska veselica namenjena v prid družbe sv. Cirila in Metoda je pričakovati obilnega obiska. Rodoljubi iz Sevnice, Raj-henburga, Vidma, Krškega in brežiške okolice prihitite ta dan vsi v Brežice, da poka-žete dobro voljo položiti mal dar — domu na altar. Dnevne novice. Bolgarski književnik na Slovenskem. Poroča se nam, da v kratkem obišče Ljubljano ugledni bolgarski književ- ! nik, Nikola Nočov. Nočov se pripravlja, da spiše zgodovinski roman izza časa propada bolgarskega carstva. Da pa prouči zgodovino istega časa tudi pri ostalih Jugoslovanih, obišče Zagreb in Ljubljano. — Iz Kranja se nam piše: Zadnji „Gorenjec" izkuša svojega večletnega urednika in defravdanta Gašperja Eržena podtakniti katoliško-n rodni stranki, češ, da je poslal neki dopis za „Slovenca". Zakaj pa ne pove Pirčevo glasilo, da je bil Gašper Eržen do svojega bega iz Kranja faktotum liberalnega bralnega društva, da je bil podpredsednik liberalne požarne brambe, katero ima Ciril Pire popolnoma v svoji oblasti, ter da je kot tak še nedavno zastopal isto v Beljaku? Ali se ne vč Ciril več spominjati, kako je za njegovo stranko agitiral med kmeti za časa raznih volitev? Eržen | Gašper je bil do zadnjega najzvestejši pristaš Ciril Pirčeve garde. — Stenice v tržaški knjižnici. »Sole" poroča sledečo zgodbico o tržaški ljudski knjižnici, ki jo seveda upravlja slavni magistrat: Ni ga človeka, ki bi mogel v ljudski knjižnici v ulici Parini brati eno uro, da ne bi se izpostavil grozovitim mukam; kajti stenice, ki jih kar mrgoli po knjigah, napadajo tudi čitatelje in jih spremljajo noč in dan, po vseh potih, v gledišče in posteljo. Vsaka stran knjig po-geščuje več stenic kot ima črk in čitatelji ne morejo prečitati dveh vrstic, ne da bi se morali stokrat prijemati za različne dele telesa in se praskati. Toda to pa ni še vse. Razun z zmaščenimi stenicami so knjige tudi onesnažene z ?apisi: »Doli z Avstrijo", „Živela Italija", „Živel Garibaldi" in drugimi enakimi prismojenostmi. — Pomiloščenje kaznjencev ob cesarjevi 75letnici. Z Dunaja poročajo, da je obvestilo pravosodno ministrstvo pravosodne oblasti, da namerava cesar pomilostiti veliko število političnih in drugih kaznjencev. — Ogenj pri Novem mestu. Dne 9. t m. ob 2. uri je začelo na neznan način goreti v vasi Dobovo, občina St. Peter. Pogorelo je dvema gospodarjema namreč M. Medvedu in J. Gregorčiču vse do tal. Pogoreli so tudi vsi poljski pridelki in nekaj prašičev. Rešili so le golo življenje. Zavarovana sta bila le za 1920 K. Le obilnemu ljudstvu sc jc zahvaliti, da se ni ogenj razširL — Tržni dan v Radovljici. Iz Radovljice se nam piše: Z veseljem smo po zdravili razglas mestnega županstva v Radovljici, s katerim se je meščanom, kakor tudi prebivalcem okolice mesta Radovljice naznanilo, da se tržni dnevi ob sobotah ob nove. Z obnovitvijo tržnih dni izpolnilo je županstvo vročo željo občanov. Že dolgo časa, posebno pa odkar se gradi železnica od Hrušice do Boh. Bistice, naročati so morali oni, kateri nimajo svojega ali v zakup vzetega zemljišča poljske pridelke, kokoši in druge potrebščine iz Kranja in drugih oddaljenih krajev. Z vpeljanjem tržnih dni odpravljene so vsakdanje skrbi hišnih gospodinj in kuharic, kako in kje si pridobiti potrebna živila. Kako potrebna je bila ta odredba, o tem smo se prepričali v soboto, dne 5 t. m. Komaj so postavile prodajalke poljske pridelke na trg, že so prihitele gospodinje in kuharice ter nakupile živil za cel teden ter prosile prodajalke, da bi še v prihodnje donašale živila, kokoši i. dr. na trg. Veselje j? bilo videti zadovoljne obraze kupovalk, pa tudi prodajalk, katere so v teku poldruge ure prodale vse, kar so prinesle. Podžupan g. Oton Homann preskrbel je poljskih pridelkov, klobas in drugih vsakdanjih potrebščin za slučaj, da bi ne bilo dovelj prodajalk iz okolice v mesto. Ko je že zadnjim pošlo vse na trg prinešeno blago, poslal je šele on okoli 9. ure dopoldne svoje blago na trg, katero je prodajal po razmeroma jako nizkih cenah. Imenovanemu g. podžupanu, kateri je zastavil vse s*oje moči v to, da se tržni dnevi obnove in obdrže ter vnovič pokazal, da hoče na vsak način svoje rojstno mesto vzdramiti iz trdnega spanja, bodi tem potom za njegov trud in njegovo požrtvovalnost izrečena naša iskrena zahvala. — Na smrtni postelji jo je izdal. Lanskega leta meseca julija je Anton Resnik iz Vošč po cesti od Vranskega proti domu izgubil denarnico z 290 kronami. Dal je izgubo po farnih cerkvah oznaniti, a bilo je brezuspešno. Sele letos junija me seca je izvedel, da je denar našla dninarica Antonija Pistotnik iz Podzida, ne da bi ga bila vrnila ; celo svojemu lastnemu bratu ni povedala o najdbi. Edini človek, ki je o tem vedel, je bil Miklavž Vrankar, s tem sta se dogovorila, da bodeta denar delila, če se lastnik ne oglasi. Gotovo bi bila zadeva še danes tajna ostala, da ni Vrankar smrtno nevarno obolel. Ta je na smrtni postelji svoji hčeri Ivani povedal, da mu je že dala Pistotnikova 100 K ter najdeno listnico, ter zahteval, da se to lastniku vrne. Na vprašanje hčere Ivane, jeli Pistotnikova že lastniku denar vrnila, je ona vedno lažnjivo trdila, da je to storila in zato tudi prejela 10 kron najdenine. Končno se je pa le izkazalo, da je to gola laž. Obdolženka je od tega denarja 50 kron zase porabila ter le 230 kron Resniku vraila. Sedela bo za to 6 tednov v ječi. — Veselica v Kamniku. V proslavo dvajsetletnice Ciril - Metodove družbe priredi moška in ženska p o d r u ž niča v Kamniku dne 13. avgusta t. 1. veliko ljudsko slavnost na vrtu Rodetove restavracije na Šutni v Kamniku. — Narodna društva se zbero na Glavnem trgu ob tri četrt na tri in odidejo ob treh z godbo na čelu na kolodvor k sprejemu gostov. Odtod na slavnostni prostor. Začetek slavnosti ob pol štirih. Spored: Slavnostni govor. Nastop najmlajših kamniških Slovenk v narodni noši. Dekla macije. Godba: Kamniški salonski orkester. Meščanska godba. Petje: Prvo slov. pevsko društvo .Lira". Variete. (Komični prizori.) Ples. Panorama. Muzej. Bistriški zmaj. z,aži-ganje salonskega umetalnega ognja. „Ho starji". Šaljiva pošta. Koriandoli bitka. Ob 6 uri zrakoplov. Paviljoni za jestvine in pijače. Ruski paviljon za čaj. strežejo na- | rodne dame. — Vstopnina 40 h, otroci so ; vstopnine prosti. — Preplačila se hvaležno sprejemajo. — Predprodaja vstopnic v trgovini s papirjem. — Posebna vabila se ne razpošiljajo. Združena odbora. — Na Gorjance! V nedeljo, dne 13 avgusta t. 1., ob 10. uri je pri Sv. Miklavžu sv. maša Pridite! — Prošnja do usmiljenih src. Poročali smo, da je v Ameriki nenadoma umrl slovenski slikar g. Alojzij Š u b i c V Ljubljani je zapustil vdovo s tremi nepreskrbljenimi otročiči. Rodbina je sedaj v nepopisni bedi, zato se obračamo I do usmiljenih src, naj ji blagohotno pomo-rejo iz žalostnega položaja. Vsak dar se hvaležno sprejme. Darove hvaležno sprejema gospa Ženka S u b i c , Karlovska cesta štev. 15, II. nadstr. pri gospej Josipini Ruter in iz prijaznosti tudi gospa Vilma R o s t a n , Rimska cesta štev. 9, II. nadstropje. — Osmina po rajnem g. župniku č. g. Jakobu Strupiju bo v ponedeljek, dne 14. avgusta v farni cerkvi v Kranju — Brzojav brez žice na Reki. Iz Budimpešte poiočajo, da namerava poštna in brzojavna uprava meseca oktobra pričeti na Rtki s poizkusi brezžičnega brzojava. — Z rokami se je hotel zadaviti na policijski stražnici v Pulju radi cestnih demonstracij aretirani 27letni mehanik Forzo. Le s težavo so ga rešili. Ko je prišla njegova soproga, postal je miren in krotak. — Velika ljudska veselica v Gor. Logatcu. Prostovoljno gornjelo-gaško gasilno društvo priredi s pomočjo vrlih logaških dam kakor se je že poročalo, v nedeljo 13. avgusta 1905 veliko ljudsko veselico v parku svit. kneza Win-dischgiiitza v Gor. Logatcu o priliki blagoslovljena nove brizgalne. Veselica bode po svojem impozantnem obsegu velezanimiva, kakor kaže sledeči vspored : Dopoldne: 1. Sprejem gostov, 2 Ob 10. uri slovesna sv. maša, 3. P® sv. maši blagoslovljenje nove brizgalne, 4. Banket na Lenassijevem vrtu. Popoldne ob 3 uri se prične veselica v parku z najraznovrstnejšo zabavo, pri kateri svira godba slavnega c. in kr. pešpolka št. 27. Pri veselici tom' ola z lepimi dobitki, šaljiva pošta, koriandoli, muzej, zanimivo kakor po svojih historičnih zakladih, tako tudi po originalnih slikah iz narodnega življena. Ob hladu ples ob zvon-kih glasih omenjene godbe. Dalje umetalni ogenj, čarobna razsvetljava itd. K tej veselici vabimo najuljudneje vsa slavna bratska kakor tudi druga narodna društva. — Na pomoč ! — Planinski izlet. Odbor S. O. D opozarja vnovič svoje člane in prijatelje planine na tridnevni izlet dne 13., 14. in 15. t. m. v Vrata, od tod na Razor, v Trento in po novi poti čez Komar na Triglav, kjer se proslavi desetletnica, odkar kljubuje na „glavi trojni snežnikov kranjskih sivga poglavarja" Aljažev stolp vsem vremenskim nezgodam. V Vrata gre lahko vsakdo, zadostuje navadna obleka in bo v Aljaževem domu poskrbljeno za jedi in pijačo. Izlet na Razor in dalje pa je prava planinska tura, potrebna je tedaj popolna planinska oprava. Udeležniki se odpeljejo v nedeljo 13. t. m. zjutraj ob 5. s turistovskim vlakom do Dov-jega. Kdor se udeleži samo izleta v Vrata, se lahko vrne z večernim vlakom. Planinci in prijatelji planin, pohitite v obilnem številu v Triglavovo kraljestvo! — Poveljništvo nad c. kr. mornariško kaznilnico v Pulju prevzame pomorski linijski poročnik Karol Bridiga. — Zdrave trojčke je rodila Lucija Polič v malem selu Krajcarberg blizu Žminja v Istri. Mati in novorojenčki so vsi zdravi. — Ponesrečena goljufija. V torek so bili aretirani v Gorici Ivan Ga-brovic, star 40 let, mešetar iz Št. Andreža, Arčon Ivan, 44 let star, cerkovnik 'iz Bu kovice, 36letni Gorjan Anton iz Vogerskega in 501etni sodar Jožef Martelanc, stanujoč v Gorici v ulici Vogel, a doma iz Bukovice. Vsi štirje so zapleteni v grdo goljufijo, pri kateri je igral glavno vlogo mešetar Gabro-vic, ki je hotel s pomočjo ostalih treh opehariti goriški denarni zavod „Banca agri-cola8 za 1000 K. — Vojaška vest. Včeraj je odšel iz Gorice na vaje cel polk št. 47. Koroške novice. k Imenovan je za finančnega ravnatelja v Celovcu višji finančni svetnik go-renjeavstrijskega finančnega ravnateljstva, g. dr. M. C h i a r i. k Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov v Celovcu praznuje dne 8. septembra 50letnico svojega obstanka. Llubllanske novice. lj Prijateljski sestanek Zadruge gostilničarjev itd." se je vtši> včeraj popoldne v gostilni .Miramar" na Sutem trgu. Predsedoval je g. Maček, zapisnikar je bil g. P o g a č n i k. Navzočih je bilo okrog 25 članov, kar je biloiz-vanredno veliko. Na dnevnem redu so bile volitve v davčno administracijo. G. T os t i povdarja važnost teh volitev posebno za gostilničarje in poživlja vse, naj se udeleže volitev. Nato so bili postavljeni sledeči kan-didatje: Za tretji razred, ki voli 16. t. m.: člana gg. Maček, namestnik Novak, za četrti razred, ki voli 17. t. m.: člana gg. Franc Remic in Ivan Dachs, namestnika Jožef Bahovec in Fr. Zabukovec. — Gosp. Dachs priporoča, naj se vse volivce o tem obvesti in vsak naj dela na to, da bo vsak te kandidate volil. G. T o s t i obljubi, da bo zadruga skrbela za to, da bo vsak obveščen o kandidatih. Nato se je sklenilo, da se prihodnji sestanek vrš> 21. avgusta „Na Per-lesovem marofu", Resljeva cesta, pri gosp V o d i š k u. Pri poroki so jo prekrstili. Kakor je že bilo poročano, je dne 28. julija poneverila neka Ivana Rome gospej Ivani Kušarjevi 84 kron denarja in neznano kam odšla. Pri gc spodinji je popustila dve poselski bukvici elaseče se na Ivano Rome in Ano TomVe. Mestna poli:i;a : je včeraj dozdevno služkinje aretovala, ki pa kljub temu, da so jo mnoge osebe spoznale kot pravo in tako tudi gospa Kušar-jeva sama, tajila, da bi bila kdaj služila pri Kušarjevi. Pripovedovala je, da se piše Ivana Čebela, da je žena železniškega delavca Ferdinanda Čebele iz Litije, da je šele 3 mesece poročena. Na vprašanje, kako se je poprej pisala, je rekla Marij a Vrhov-šek. Ker ponavadi ženske pri poroki ne izgubijo svojega imena, ampak samo priimek, so jo vprašali, kako je to da ji je bilo pred poroko ime Marija, po poroki pa naenkrat Ivana. Prefriganka se je vgriznila v ustnice in to takoj preklicala. Rekla je, da je hotela reči pri „b i r m i". Ker ji policija tudi tega ni verjela, jo je izročila sodišču, kjer je baje poneverbo že priznala, samo njenega pravega imena menda še ne vedo. lj Prefrigana ,,sirota". Ko je včeraj zjutraj imel policijski organ opravila, mu je naznanil neki gostilničar, da se v njegovi gostilni nahaja neko mlado dekle, ti je bilo že prejšnji dan pri njem. Dekle je pripovedovalo, da je prišlo v Ljubljano z .očmom", kateri jo je v neki gostilni Dopustil, vzel s seboj njene dokumente in neznano kam izginil. V to gostilno jo je pripeljal neki gospod, ki se jo je bil usmilil in zanjo plačal nekaj večerje in posteljo Policijski organ je navidezno siroto vzel s seboj v svrho natančnejšega zaslišanja. Na magistratu se je potem dognalo, da ni nobena sirota, ampak da je 15letna Marija Gindlvein, hči železniškega strojevodje iz Miirzzuschlaga, ki je že meseca maja pobegnila od svojih starišev in se vlačila z brezposelnim natakarjem Jožefom Humskijem, rojen leta 1873. v Lembachu na Štajerskem, ki jo je bil res popustil v neki gostilni in šel po mestu gledat, kje bi kaj izmaknil. Zasačen je bil, ko je ukradel Ambrožu Cirku štiri srebrne ure in moral je v zapor. Grindlveinova je seveda čakala na svojega „očma", ker ga pa le ni bilo nazaj, si je izmislila navedeno zgodbico, s katero je izkoriščevala radodar-nost dobrosrčnih ljudi. Pripovedovala je z veselim obrazom, kako sta rajžala z „očmom" in da se jima ni nikdar slabo godilo. Ogle dala sta si P u 1 j, R e k o, T r s t in tudi druga manjša mesta, hodila sta pa vedno peš. „Očem" je pod ključem, izprideno dekle bode pa potovalo .uradno" nazaj v hišo svojega pravega očeta. lj Pevskemu društvu Ljubljana' pristopila je kot ustanovnica z zneskom 50 K blagorodna gospa C e š n o -v a r j e v a, gostilničarka v Kolodvorskih ulicah Živela! lj Iz trgovskih krogov se nam piše, da bi bilo želeti sestanka trgovcev, ki bi se dogovoril glede volitev v pridobninsko komisijo. Sedaj ni v komisiji nobenega trgovca, ki bi poznavajoč položaj trgovstva zastopal trgov-stvo v tej komisiji. lj Ljubljanska društv. godba priredi jutri v soboto vrtni koncert, katerega čisti dobiček je namenjen v pokritje troškov za muzikalije in uniformo, nakar še enkrat opozarjamo. !"" lj Pod oskrbo je postavljen, kakor javlja uradni list, tukajšnji trgovec gospod Leveč, posestnik ob jubilejnem mostu.J \ lj Skandinavski cirkus Lipot prične v Ljubljani s predstavami dne 2. septembra. Podjetje ima 100 oseb, 46 konj, 5 šotorov, 16 transportnih voz in lastno godbo. Razne stvari. Najnovejše. Petdeset let stavec. Dne 20. t. m. bo črkostavec Ivan N e t a 1, stavec praške „Politike", praznoval 50 let odkar deluje kot stavec. Pač izredno slavlje ! Lakota na Španskem. VSe-villi je lakota. Na tisoče delavcev, ki nimajo kruha, se živi s koreninami in zelišči. V Utreri je napadla množica prodajalne za kruh in živila. Telefonska In brzojavna porotna. London, 11. avgusta. „Daily Tele-graph" poroča iz Portsmoutha. Pri včerajšnji mirovni konferenci so videli ruski pooblaščenci, da je v japonskih pooblastilih točka, da morajo japonski pooblaščenci predložiti predloge v odobrenje mikadu, do-čim imajo ruski pooblaščenci v svojih pooblastilih polnomočje v imenu ruskega carja predloge predlagati in tudi sprejemati in s katerimi ruski car izreka svoje odobrenje k vsemu, kar bodo odobrili njegovi mirovni pooblaščenci. Z ozirom na tako razliko v mirovnih pooblastilih je izjavil Witte, da se z ozirom na to, da se pooblastila zednačijo ruski pooblaščenci ne bodo poslužili dovoljenja sklepati samostojno brez ozira na 1 carja. Portsmouth, 11. avgusta. Japonski mirovni pooblaščenci so izročili ruskim mirovnim pooblaščencem japonske mirovne pogoje spisane. Rusi se bodo o teh mirovnih pogojih natančno posvetovali in kmalu podali odgovor. Vsled tega so seje mirovne konference od-g o d e n e. Tokio, 11. avgusta. Neki japonski list pozivlje vlado, naj ne zahteva od Rusije vojne odškodnine, ampak naj rajši zahteva Kamčatko in Komandoske otoke. Sa-halin je bil že prej enkrat japonski in Japonska ga zdaj vzame samo nazaj. London, 11. avg. Reuterjev urad trdi, da Japonci v svojih mirovnih pogojih zahtevajo vojno odškodnino, in odstop Sahalina. Pri tem rabijo besedo »povrnitev". London, 11. avgusta. (Kor. ur.) V Japonskih mirovnih pogojih mirovna odškodnina ni natančno določena. Določi se pozneje. Poleg odstopa Sahalina so še japonski mirovni pogoji: Rusija se odpovč zakupu poluotoka Liaotun, Rusija mora zapustiti Mandžurijo, vsi ruski privilegiji v Mandžuriji se odstopijo Kitajski, pripoznanje proste politike, Rusija odstopi kitajsko vzhodno železnico pod Harbinom Japonski, glavna železniška črta proti Vladivostoku ostane Rusiji. Rusija mora priznati p r o -t e k t o r a t Japonske nad Korejo, Rusija dovoli Japonski pravice ribištva ob sibirskih pomorskih krajih severno od Vla-divostoka do Berinškega morja, zaplenjene bojne ladje obdrži Japonska. Ruski vpliv na morju na Dalnjem vzhodu se naj omeji. Portsmouth, 11. avg. Dobro poučeni Rus izjavlja, da so japonski mirovni pogoji napravili na ruske mirovne pooblaščence in na ruskega carja jako neugoden vtis. Pričakovati sicer ni, da se pogajanja razbijejo, vendar bodo pogajanja sedaj jako dolgo trajala. Tokio, 11. avg. Japonska vlada razpisuje dražbo za pravice ribištva ob Sahalinu za 1. 1906. S tem takorekoč proglaša, da smatra Sahalin že za svojo posest. Pariz, 11. avgusta. „Matin" poroča iz Peterburga, da so se ministri odločili, da bo jutri s posebnim manifestom proglašena ustava na Ruskem. Ustava bo proglašena iz Petrovega dvorca. Carjevo potovanje v Moskvo torej izostane. Ustava menda ne zadovoljuje nikogar. Reakcijonarci so razjarjeni radi koncesij podeljenih naprednim strujsm, napredne struje pa izjavljajo, da te koncesije niso zadostne. Moskva, 11. avgustva. Mest. uprava v Moskvi je sklenila, da več ne bo pripuščala shodov mestnih delavcev, ker jih agitatorji zlorabljajo za hujskanje. Dva dni so zborovali v Moskvi železničarji iz vseh pokrajin Rusije in so sklenili resolucije za ustavo. Berolin, 11. avgusta. (Laffan). Iz Peterburga brzojavljajo, da bodo poslali mnogo čet na Daljni Vstok. Ves tovorni^ promet ra-zun vojaškega je ustavljen. London, 11. avg. „DaiIy Telegraph" poroča iz Tokia, da se na Kitajskem pričenjajo resni nemiri. Iz Pekina poročajo, da je velika množica lamov umorila 12 kristjanov. — V neki provinciji j e umorjenih več francoskih misijonarjev. Francoska vlada se je vsled tega pritožila pri kitajski vladi. London, 11. avgusta. „Daily Mail" poroča iz Sangaja: V Kajzenfuu, dežela Hu-nan na Kitajskem, so se uprli cesarski kitajski vojaki. Pridružili so se kristjanom sovražni sodrgi. Uporni rojaki, ki jih cenijo na 2000 mož, so zasedli Sujtšjansjan. Pekinška vlada je poslala proti upornikom vojake. Zagreb, 11. avgusta. Včeraj opoldne ob 12. uri 36 minut je bilo tu dve sekundi trajajoče potresno tresenje, San Sebastian, 11. avgusta. Potovanje kralja Alfonza v Nemčijo je nena- doma odgodeno, dasi je bil od cesarja Viljema program že odobren. To vzbuja veliko pozornost. Kralj Edvard pride v Madrid še to poletje. Peterburg, 11. avgusta. Dne 2. in 3. avgusta je rusko levo krilo potisnilo nazaj nekatere prednje straže pri Nanšan-čendzi. Armada Hasegavova v Koreji bo pomnožena na šest divizij in dobi topove z utrdb na Cušimi in v Simonoseki. Na bojišču zelo dežuje. Ker kolera v japonski armadi napreduje, so tudi Rusi ukrenili vse, da se obranijo bolezni. Turin, 11. avg. Predsednik procesa T u 1 1 i o Murri je pozval porotnike, naj se snidejo 11. t. m ob 11. uri dopoldne, da izrečejo sodbo. Obsodba se razglasi danes. Ljudstvo domneva, da bo neugodna *fea obsojence. Poslano. ) Vsem p. n. gg. hišnim posestnikom, ki so prejeli od g. Josipa Spitzerja, dimnikarja, neko okrožnico, dajem nastopno v vednost: Resnica je, da podpisana nimam dimnikarske koncesije, a imata jo moji mladoletni deklici Avrelija inDragotina Kovač po svojem umrlem očetu Francetu Kovaču. Na podlagi te koncesije smejo omenjeni otroci po svojem namestniku, sedaj gosp. Ivanu Kerncu, vsa dimnikarska dela opravljati in bodisi v Ljubljani ali izven Ljubljane, ako to zahteva hišni gospodar. Moji oiroci imeli so že preje mnogo naročnikov, ki so jih prevzeli že po svojem umrlem očetu in ie naročnike hoče sedaj g, Spitzer z neresnicami in celo grožnjami odvrniti od mojih otrok. Vimenu svojih otrok sem dolžna podati izjavo, da se na podlagi koncesije mojih otrok sme izvrševati dimnikarska obrt in da naj se cenjeni gg. gospodarji ne dajo preslepiti zvijačam gosp. Spitzerja. Ker on omenja, da sem bila jaz podpisana kaznovana pri mestnem magistratu, izjavljam, da je res toda le vsled neresnice g. Spitzerja. Razsodba pa ni pravokrepna in zadnja beseda o tem tudi še ne izpregovorjena, ker vložila sem preti njej pritožbo Kaznovana pa nisem bila, kakor omenja g. Spitzer, zaradi tega, ker jaz, oziroma moji otroci nimamo pravice izviševati dimnikarskega obrta v Ljubljani, marveč radi tega, ker baje — kar pa trdi le g. Spitzer — nisem priglasila pri okrajnem glavarstvu prave-časno namestnika. Toliko si p n. občinstvu v znanje in vednost, da se gre g. Spitzerju le za to, da bi škodoval meni in mojim otrokom. Ivana Kovač-Spitzer v imenu svojih mladoletnih otrok Avrelije in Dragotine Kovačeve. Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon. 1164 51—11 Samo 6 dni Havre - New York j vozijo zanesljivo najhitrejši hrzoparniki Francoske prekomorske družbe. Edina najkrajša črta čez Bazel, Pariz in Havre v Ameriko. Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje edino oblastveno potrjena potovalna pisarna ED. ŠMARDA v Ljubljani, Dunajska cesta 18 v novi hiši »Kmetske posojilnice«, nasproti znane gostilne pri »Figovcu«. | XX. letni tečaj | | XX. letni tečaj j Oblastveno priznano deško odsolevališče Kusimayr v Gorici 1526 sprejema učence, kameri obiskujejo srednje šole ali se za iste pripravljajo. Program na zahtevo. Važno za vsako gospodinjstvo! Če hočete žgane kave z velearomatiškim okusom, močjo in izdatnostjo, kupujte samo žgane kave Prve ljubljanske velike pražarne za kavo KARLA PLANINSKA na Dunajski cesti nasproti kavurnl ,,Evropa" ki spajajo vse te vrline. 1194 104—15 Učenca i 14—15 let starega, z dežele, sprejme v 1601 trgovino mešanega blaga 3—1 G. B (J D K O VI Č v Boh. Bistrici. izurjena prodajalka se sprejme takoj. Ponudbe pod »Prodajalka" na upravništvo tega lista. 1599 1—1 Kmetovalci! v; Or!"? mi Masti n za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, perutnino, konje. Le pod tem imenom, katero je zakonito zavarovana znamka, dobite zanesljivo pristni doktor pl. Trnk6czy-jev kranjski redilni prašičji prašek. Najboljši dodatek krmi, zdravo in dietetično sredstvo za pitanje. Ta zdravi dodatek krmi je dobil tisoče zahvalnih pisem. Na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju najvišje medajle. — 1 zavoj velja 50 vinarjev in se dobi pri vseh trgovcih; po pošti po 5 zavojev iz glavne zaloge: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. Trgovci itd. dobijo popust. 1963 26-19 D 2 Okolu 500 hI. vina dobrega, domačega iz lastnih vinogradov ima naprodaj po ceni 16— 18 kr. liter VINKO VANIC, Krapina. 1435 i4_12 Vzorce pošljem na zahtevanje. = Veliko presenečenje! = Nikdar v življenju več take prilike! < 500 komadov £ 1590 3—2 Za gld. 1'95. 1 prekrasno pozlačena precijska ura z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta jamči, 1 moderna svilena kravata za gospode, 3 komadi ff. žepnih robcev, 1 eleg. prstan za gospode s ponarejenim žlahtnim kamnom, 1 dulec (ustnik) za smotke iz jantarja, 1 elegantna damska broža, novost, 1 prekrasno žepno toaletno zrcalce, 1 usnjat mošnjiček za denar, 1 žepni nožek s pripravo, 1 par manšetnih gumbov, 3 naprsni gumbi, vsi iz 3 % duble zlata s patentiranim zaklepom, 1 par boutonov iz simili briljantov, zelo podobni, 3 šaljivi predmeti, ki vzbujajo pri mladih in starih veliko veselost, 20 predmetov, potrebnih za dopisovanje, in še črez 400 raznih predmetov, ki so v domačiji neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro vred, ki je sama tega denarja, vredna velja samo gld. 1'95. Razpošilja proti poštnemu povzetju ali če se denar naprej pošlje. Dunajska centr. rezpošiljalna tvrdka P. Lust, Krakov št. 565. NB. Za neugajajoče se vrne denar. V špecerijsko trgovino v Ljubljani se sprejmeta trgovski pomočnik vojaščine prost, z dobrimi izpričevali in čenec poštenih staršev, zdrav, ki je dovršil vsaj en razred kake srednje šole. 1597 3-2 Kje pove upravništvo. pjHSLJEDILNE GOBE (prima kakovost) kupi v vsaki množini v vrečah 20—25 kg. A. Smyra, 146020-19 Dunaj XVII./1. Elterleinplatz 7. 5prcjme $