PoStnlna pintam v oubiulul
Ste«. 252
U liubllanl, petek 5. novembra 193?
leto II.
Japonska ne prizna sestanka v Bruselju
in vztraja pri zahtevi o direktnih pogajanjih s Kitajsko
Bruselj, 5. nov. o. Po dveh dneh zasedanja konference v Bruselju je jasno, da ni mogoče računati s kakim uspehom tega sestanka. Po govorih kitajskega, italijanskega in drugih zastopnikov in po sestankih, ki so jih imeli voditelji posameznih delegacij, se je položaj docela pojasnil, zato bodo vsi glavni zastopniki že danes odpotovali iz Bru-selja in bo konferenca preložena. Tako predvsem angleški zunanji minister Eden in francoski zun. minister Delbos. Sklenili so sicer, da bodo skušali doseči, da se Japonska in Nemčija udeležita konference, toda sodeč po japonskih vesteh, do tega ne bo prišlo.
Čeprav v tokijskih uradnih krogih ni mogoče dobiti nobenih razlag o namenu, ki ga pripisujejo bruseljski konferenci, da pošlje Japonski vabilo, izjavljajo v političnih krogih, da bo Japonska tudi vsako novo vabilo odbila, tudi če bi bilo naslovljeno neposredno na njo. V teh krogih izjavljajo, da ni po japonski noti Belgiji z dne 27. oktobra in po izjavi japonske vlade o tej stvari nastopila nobena sprememba v japonskem vedepju.
Japonski listi pišejo hladno in zapeto o bruseljski konferenci. List Nici Nici pravi, da ni pričakovati posebnih uspehov in da so to konferenco sklicali, ne da bi se bili poprej potrudili in podrobneje in nepristransko proučili japonske zahteve in njihovo upravičenost. Države, ki so dale pobudo za sklicanje te konference, pravi list, ne upoštevajo osnovnih smernic japonske politike, ki so ostale iste. Japonska si želi neposredno pogajati se z Nankingom. Toda države, ki so sklicale bruseljsko konferenco, si ne žele miru na Daljnem vzhodu, temveč bi rade samo
utrdile svoj vpliv na Kitajskem. Politika teh držav očitno nasprotuje načelom, ki jih te države javno razglašajo o Daljnem vzhodu; neupo-števajoč teh načel, te države trdovratno hujskajo Kitajsko na čedalje hujši odpor proti Japonski.
Spet pododbor za poravnavanje
Bruselj, 5. novembra. AA. (Havae) Včeraj ob 11. je v kabinetu belgijskega zunanjega ministra Spaaka bila ožja konferenca med zastopniki Sovjetske Rusije in držav, ki so podpisale washingtonsko pogodbo, izvzemši kitajskega zastopnika. Sestanek
se je končal ob 12.30. Govore, da je zastopnik USA predlagal ustanovitev pododbora, ki bi vanj vstopili samo zastopniki držav podpisnic, izvzemši Kitajsko. Ta pododbor bi imel nalogo, poslati v imenu konference Japonski spravljiv poziv, ki so nanj mislili že prvi dan. Če ne bi bil japonski odgovor popolnoma odklonilen, bi pododbor morda lahko prevzel posredovalno vlogo med Tokiom in Nankingom. Sovjetska Rusija v tem pododboru ne bi sodelovala. Litvinov in Potemkin, ki eta bila na tej konferenci, nista nasprotovala takšni rešitvi. Sovjetska Rusija bi s svojo odsotnostjo vzela Japonski vsak izgovor za odklonitev vabila, ki bi ga jim konferenca poslala.
Predsednik angleške vlade izjavlfa
O priznanju Francove Španije
London, 5. nov. AA. DNB. »Dai>ly Maik piše, da bo angleška vlada prav kmalu dejansko priznala generala Franca, ker so angleški ministri prepričani, da bodo nacionalisti v Španiji kmalu zmagali. Počakati moramo, da vidimo, kakšen bo vtis odhoda diplomatskega zastopnika angleške vlade v Burgoa. Težko bo zanikati značaj vojskujoče se države stranki, ki bo na ta način priznana. To bo samo še obremenilo rešitev vprašanja odhoda prostovoljcev. Sele tedaj, ko bi ti odšli, bi se lahko govorilo o priznanju.
Predsednik vlade je dal v spodnji zbornici
Romunska vlada bo odstopila
takoj po vrnitvi kral|a Karola iz ČSR
Bukarešta, 5. nov. m. Včeraj je imela romunska vlada svojo običajno sejo, po kateri je več ministrov izjavilo, da jih jo na seji predsednik vlade Tatarescu obvestil o tem, da bo 10. novembra, t. j. takoj po povratku kralja Karola iz Češkoslovaške, podal ostavko svojega kabineta. Politična javnost misli, da bo postal Tatarescov naslednik nekdanji predsednik vlade in sedanji šef romunske fronte Vajda Vojevod. Poudarjajo tudi, da je Vojda Vojevod, ki je doma z Erdeljskega, zelo vdan vladarski hiši, kar je večkrat tudi že dokazal. Tudi zatrjujejo, da bo Vojevodovo vlado podpirala tudi sedanja vladna liberalna stranka, ki ji je ljubši Vajda Vojevod, kakor pa earanisti.
Itali|a - Romunija
Rim, 5. novembra, m. Romunski zrakoplovni fet mornariški minister Irinescu je snoči prispel s svojim spremstvom v Rim. Za časa svojega tamkajšnjega bivanja bo gost italijanske vlade ter si bo ogledal vsa italijanska vojaška letališča in pomorska oporišča. Romunskega ministra Irinesca bo danes sprejel italijanski zunanji minister grof Ciano.
Naš novi poslanik v Bukarešti
Bukarešta, 5. novembra, m. Na novo službeno mesto je prispel v Bukarešto novi jugoslovanski
poslanik na romunskem dvoru Jovan Dučič, prej poslanik v Rimu. Njegov prihod je pozdravilo vse romunsko časopisje. Novi poslanik bo izročil svoja poverilna pisma kralju takoj po njegovem povratku iz Češkoslovaške.
izjavo o bodočem razmerju med Veliko Britanijo in nacionalistično Španijo. V tej izjavi pravi predsednik vlade:
»Britanska vlada nima namena prav nič spremeniti stališča, ki ga je zmerom zavzemala nasproti obema španskima strankama, stališča, ki ga ji je narekoval dogovor o nevmešavanju. Toda vlada ima dolžnost zavedati se svoje odgovornosti glede varstva britanskih državljanov in britanskih trgovinskih interesov v vsej Španiji, vštevši tudi velikanska področja na severozahodu in jugozahodu in v španskem Maroku, ki so pod oblastjo generala Franca. Na dlani je bilo, da se mnoga vprašanja, nanašajoča se na britanske interese v teh krajih, niso mogla urediti na zadovoljiv način z dosedanjimi nestalnimi stiki. Zato se je britanska vlada začela pogajati zastran imenovanja svojih zastopnikov in zastopnikov generala Franca, ki naj urede vprašanja, tičoča se britanskih in španskih državljanov in trgovinskih koristi obeh držav. Ti agenti ne bodo imeli nobenega diplomatskega statuta. To vprašanje ne spada med tista vprašanja, ki so odvisna od posvetovanja z drugimi državami, vzlie temu je britanska vlada e tem sproti obveščala francosko vlado.
Francoski socialisti in Ljudska fronta
Pariz, 5. novembra. AA. (Havas): Glavni odbor socialistične stranke bo zasedal v Parizu 6. in 7. t. m. V glavnem bo razpravljal o sodelovanju 6ociali6tov v vladi ljudske fronte. Blum in Paul Faure si bosta prizadevala, da prepričata odbor o nujnosti ohranitve ljudske fronte kot politični koaliciji z največjo življenjsko močjo. Paul Faure bo 6 podporo večine uprav, odbora 6tranke in velikih federacij dal na glasovanje izjavo o nadaljevanju sodelovanja v vladi ljudske fronte pod vodstvom radikalov, vendar naj socialistična stranka stopi v zvezo z ostalimi strankami ljudske fronte, zaradi morebitnih razgovorov o razširitvi njenega začetnega programa. Žiromski 6e bo zavzemal za sestavo »prave vlade ljudske fronte«, pod čimer razume vlado, v kateri bi sodelovali tudi komunisti in splošna delovna zveza. G. Piverf bo pa zahteval izvršitev skrajnega socialističnega programa; socialisti naj stopijo iz vlade, če radikali ne bi na to
pristali. Splošno mislijo, da prav tako kakor radikalni kongres tudi socialistični glavni odbor ne bo stremil za tem, da se razdre sodelovanje med dvema strankama, ki nosita danes odgovornost za vodstvo države.
Izza kulis naprednih politikov
Državni udar" v Knafljevi ulici
ff
Ljubljana, 5. novembra.
Vsem našim bralcem in prijateljem je še v spominu spor med lastniki »Jutrovega« koncerna, o katerem smo mi prvi obvestili slovensko in jugoslovansko javnost. Spor je izbruhnil zaradi različnih političnih stališč tned glavnimi lastniki delnic tega koncerna. Glavni delničarji so direktor Adolf Ribnikar, dr. Kramer, dr. Brezigar in dediči pokojnega liberalnega voditelja dr. Žerjava. Odkar so »Jutro« in njegovi v opoziciji, so se med glavnimi delničarji začela kazati precejšnja nasprot-stva glede smeri lista. Kramerjeva skupina je za-htevala, naj se »Jutro« kot edini dnevnik v državi z vso silo zavzema za nestvarno jugoslovenarsko, po diktaturi kličočo politiko JNS, ki je pa v Sloveniji že od vsega začetka nepriljubljena zaradi svojih batinaških in centralističnih metod.
Proti temu nestvarnemu in nepriljubljenemu centralističnemu nedemokratičnemu jugoslovenar-stvu je začel v stiski novega časa in ob grenkobi opozicijskega kruha nastopati stvarni g. Dolfe Ribnikar, 'ki je imel pred očmi predvsem gospodarske koristi, katere so delničarji imeli od svojega podjetja. Stvarni g. Dolfe je zahteval, naj se »Jutro« prelevi v politično neborben, zgolj informativen list, kakor je n. pr. belgrajska »Politika« itd. Predvsem naj bi >Jutr<K zapustilo osovraženo cen-tralistično, jugofašistično smer, se polagoma preusmerilo na slovenstvo ter se, kakor to zahteva danes popularnost, rahlo levičarsko obarvalo. To zadnje mu gotovo ne bi bilo težko...
Spričo teh razlik je razumljivo, da je prišlo med skupino dr. Kramerja in med g. Ribnikarjem do velikih nesoglasij, zlasti še, ker je stališče g. Ribnikarja in njegove nazore o bodoči smeri »jutra« podprl tudi sin pokojnega dr. Žerjava, Borut, kot solastnik tistega dela delnic tega podjetja, brez katerega nihče ne more imeti v upravnem’ svetu trajno večine. Za te delnice se je začel
hud in marsikdaj zelo čuden boj med dr. Kramerjem ter stvarnim g. Ribnikarjem. G. Borut Žerjav postane 1. decembra letos polnoleten. Da bi pa pospešil preusmeritev pri »Jutru« je že lani prosil, da bi mu priznali polnoletnost, česar pa, baje zaradi mogočnih, nasprotnih mu vplivov ni mogel in ni mogel doseči. Njegov varuh je bil pokojni polkovnik Žerjav, ki je držal s skupino dr. Kramerja. G. Borut Žerjav kljub vsem naporom in prigovarjanjem ni hotel odnehati glede svojega stališča.
Dr. Kramer je zaradi moralnega pritiska ustanovil zadrugo »Napredni tisk«, da bi lažje vzdrževal svoje zahteve pri »Jutru«. Dokler g. Borut Žerjav ni bil polnoleten, je imel dr. Kramer s svojimi prijatelji še večino v upravnem svetu »Jutrovega« koncerna. »Napredni tisk» je med tem časom kupil od ge. Ehrlichove, hčerke pokojnega dr. Žerjava njen paket delnic, da bi tako dr. Krainerju zagotovil večino tudi po polnoletnosti g. Boruta Žerjava. Toda ta kupčija po določilu dr. Žerjavovega testamenta ni veljavna, ker delnic ni mogoče razdeliti; testament pravi, da predstavljajo te delnice v celoti veliko večjo moralno vrednost, kakor pa je njena trgovska cena.
Zaradi tega dejstva se je razčiščevanje pri »Jutrovem« koncernu še bolj zapletlo. Zunanji izraz tega nasprotja je bil, da g. Ribnikar ni več prihajal k »Jutru«. Bilo je veliko debat, veliko razpravljanja, rotenja in posredovanja in zadnjo čase so se začele širiti vesti, da so vsi spori poravnani in da bosta stvarni gospodarstvenik g. Ribnikar ter utopistični politik dr. Kramer spet krmarila ladjo po starih vodah.
Pred dvema dnevoma pa je prišlo do nenadnega in nerazložljivega preobrata. G. Ribnikar je namreč prišel v »Jutrovo« uredništvo ter vsakemu uredniku stisnil roko in povedal, da prevzema on yod8tvo podjetja. Izdal je tudi ua vse uredniško
Dvoboj za svetovno prvenstvo v šahu
Amsterdam. 5. nov. o. Trinajsto partijo za svetovno prvenstvo v šahu sta velemojstra Aljehin in Euwe začela v sredo zvečer. Začetne poteze so bile prav takšne kot že v nekaterih prejšnjih igrah. V središnici pa 6i je Euwe izmislil 6pet neko novost in 6icer je navidez či6to nerazumljivo žrtvoval kmeta. Ta žrtev pa je bila menda res dobra, kajti Aljehin ni mogel kljub svoji žilavi obrambi napraviti dovolj močnega zidu pred Euwejevim napadom. Do štiridesete jaoteze, ko je bila igra prekinjena. je 6icer padlo na obeh straneh enako vojakov, toda Euwe je 06talo vojsko boljše postavil. Igro 6ta velemojstra nadaljevala sinoči in tudi končala. Zmagal je enkrat 6piet Euwe, in je sedaj Aljehin samo še dve točki pred njim. šahovska javnost ne izključuje možnosti, da 6e bo odslej naprej Euwe spet dobro držal, prav tako, kakor pred dvema letoma, ko si je priboril svetovno šahovsko prvenstvo, ter zatrdo mislijo, da 60 spet začeli igrati mesto genialnega Aljehina, le njegovi razburkani živci. Bomo videli. Sicer pa je v trinajsti igri Euwe igral z belimi figurami. — Stanje po trinajstem 6popadu je 7.5 proti 5.5 za Aljehina.
Dve veliki bombni letali sta se predvčerajšnjim zaleteli nad Washingtonom in treščili na tla, pri čemer je pet letalcev našlo težko smrt.
osebje okrožnico, v kateri pravi, da z žalostjo opaža, da je gospodarski položaj podjetja zelo oslabel zaradi velikega padca naročnikov pri »Jutru« in zaradi vsebolj zmanjšujočega se števila oglasov. Zato je treba odločnih in naglih ukrepov, pri katerih g. Ribnikar računa predvsem s požrtvovalno pomočjo uredniškega osebja, ki mora storiti vse, da se bo uredniški del lista tako izpopolnil, da bo to pripomoglo h gospodarskemu napredku podjetja. ’
Nihče ne ve, ali je g. Ribnikar ta državni udar izvedel po sporazumu z dr. Kramerjem in njegovo skupino, dejstvo je, da so Ribnikarjevo okrožnico dobili vsi »Jutrovi« uredniki in številni direktorji, razen glavnega direktorja dr. Kramerja in g. Puca, brata petomajskega bana, najnovejšega borilca za ■ demokracijo in slovensko besedo, dr. Dinka Puca, čuvarja Kramerjevega piskerčka pri združeni opoziciji ob potrebi kake morebitne prelevitve. Neka nemerodajna razlaga pravi, da se bliža 1. december in z njim polnoletnost Ribni-karjevega zaveznika g. Žerjava mlajšega, s čimer je položaj za stvarnega g. Ribnikarja jasen, tako jasen, da je lahko že začel z odločujočimi koraki in zasedel pri »Jutru« sobo uredniškega direktorja.
O razčiščenju te zanimive zadeve bomo ob priliki še poročali,	s.
Vesti 5. novembra
Pogajanja o vojaškem sodelovanju med
Portugalsko in Anglijo so se začela pretekli teden v Lizboni, kamor je dospelo posebno angleško vojaško odfioslanstvo.
Zaradi palestinskega velikega muftija pravijo v Londonu, da angleška vlada ne bo zahtevala, naj ji ga Francija izroči. Francija bi ji ga najbrž tudi ne dala sama od sebe, ker bi to izzvalo silovito ogorčenje po vsem arabskem svetu.
Uradna zastava v Gdansku bo odslej zastava s kljukastim križem’, kakor je odredil predsednik senata.
Novo belgijsko vlado bo poskusil sestaviti
po kraljevem naročilu zunanji minister Spaak, ki pripada liberalni stranki.
Z 12 m dolgo jadrnico je preplul Atlantsko morje Francoz Jean Goy. Ko je prišel do Gibraltarja, ga je pa morje vrglo na skale.
Tajno organizacijo, ki dela za španske nacionaliste, je baje odkrila francoska |»olicija ter izgnala večino njenih članov. Ni pa policija smela odkriti številnih javnih ■organizacij, ki delajo po naročilu Kominterne za rdečo Španijo, ki ubijajo in ugrabljajo politične nasprotnike komunizma.
Vrhovni poveljnik sovjetske vojske maršal Vorošilov je v zadnjih štirinajstih dneh pregledal sovjetske obrambne postojanke na Daljnem vzhodu in imel važen sestanek s poveljnikom sibirske armade maršalom Bliicherjem.
Del okostja najstarejše vrste človeka na svetu so odkrili blizu Pekinga, kjer so pred leti dobili že lobanjo tega najstarejšega prebivalca zemlje. Po teh delih okostja bodo lahko obnovili zunanjo podobo tega človeka.
Velike ognje so morali zažigati v Londona zadnja dva dneva po vseh prometnih križiščih, ker je padla tako gosta megla, da so morali ves promet na kopnem in na vodi ustaviti. Ognje so zažigali, da so se vsaj pešci lahko orientirali.
Hitlerjev namestnik Hess je iz Rima odpotoval v Trijjolis, od tam pa z letalom v Libijo. V Tripolisu je gost maršala Balba, ki ga tudi sam vozi z letalom.
Nemški vojni minister maršal Blomberg jo sprejel včeraj kitajskega generala čang-Po-Lija, ki se že dalj časa mudi v Nemčiji zaradi nakujKivanja orožja.
Obisk vrindsorskega vojvode v Ameriki bo trajal 37 dni.
19 letnico zlom« avstrijske fronte pri Vitto-riu Venetu so praznovali včeraj po vsej Italiji. Pri tem kraju so se namreč Avstrijci po zmagi pri Kobaridu ustavili in držali fronto celo leto, dokler ni avstrijska država razpadla in se je vojska, izmučena po štiriletnem klanju, začela razhajati, tako da je bilo Italijanom delo olajšano.
Francoski kapital se vrača iz Združenih držav, kakor opažajo na newyorški borzi in v ameriških bankah. Domnevajo, da je prišlo zadnje tedne več kakor tri milijarde frankov iz Amerike v Francijo.
Grški kralj Jurij II. se je včeraj pripeljal iz Rima v Pariz, odkoder bo jutri odpotoval v London, kamor ga je povabila angleška vlada.
Zaradi ustanavljanja nezakonitih organizacij v Nemčiji so včeraj v Berlinu s sekiro obglavili tri bivše komunistične voditelje, med njimi dva zaupnika Kominterne.
Vojni dolg bo spet začela vračati angleška vlada Ameriki, ker je ameriška vlada baje le pod tem pogojem pripravljena skleniti novo trgovsko pogodbo.
Pri ameriških občinskih volitvah se je pokazalo precejšnje nazadovanje Rooseveltove demokratske stranke, vsaj kakor kažejo zdaj znani izidi.
Nov invalidski dom je včeraj odprl v Firenci italijanski kralj. Danes pa se bo udeležil odkritja spomenika v vojni padlih vojakov.
Angleško-nemški in angleško-sovjetski pomorski dogovor je včeraj stopil v veljavo.
Obisk italijanskega zunanjega ministra Cia-na v Ankari, ki je bil določen za prihodnji teden, so zaradi potovanja grškega kralja Jurija v’ London, odložili za konec novembra.
594 ljudi so postrelili oktobra v sovjetski Rusiji zaradi sabotaže, vohunstva in kar je še podobnih grehov za spravljanje političnih nasprotnikov s sveta.
Novemu voditelju ruskih emigrantov generalu Avramovu, ki je po umoru generala Milerja dobil nalogo, da nadaljuje z organizacijo emigrantov, je francoska vlada prepovedala priti v Pariz in sicer na zahtevo sovjetskega poslaništva. To je vsekakor ganljiva poslušnost francoske ljudske fronte do Moskve.
Najmanjša plača delavcev v sovjetski Rusiji znaša po zadnji odredbi Stalina 115 papirnatih rubljev. Ta zakon so izdali v proslavo 20 letnice oktobrske revolucije. Za to plačo si ruski delavec lahko kupi 5 kg mesa ali pa 1 čevelj.
Na mednarodni konferenci za zatiranje političnega terorizma so zavzemale čndno stališče prav tiste države, ki dajejo zavetišče vsem političnim atentatorjem in ki eo moralno odgovorne za večino nasilnih dejanj v zadnjih letih. Iz tega je razvidno, da te države ne mislijo resno.
Bela Kun pred rdečim sodiščem
Varšava, 5. novembra, m. Po poročilih, ki so prispela semkaj iz Moskve, se bo tam prihodnje leto začela razprava proti voditelju madžarskih komunistov Beli Kunu, ki je bil na zahtevo Stalina aretiran že meseca avgusta. Tedaj so mislili, da je ta aretacija v zvezi z njegovim delovanjem v Španiji, sedaj pa moskovski oblastniki izjavljajo, da bo Bela Kun obtožen z bivšim šefom GPU Jagodo. Pri tej razpravi bodo precej natanko govorili tudi o tem, kaj je Bela Kun do leta 1919 delal na Madžarskem, posebno pa O" okoliščinah, pod katerimi je tedaj zapustil M&dž&t&koi ^——— —
Življenje gorenjskega delavstva
Kranj, 3. novembra.
Ko me je prvi{ privedla pot v prestolnico Gorenjske, v lepo mesto Kranj, še nisem slutil, d« me bo življenje za dalje časa vrglo v to mesto, kljub temu sem se s posebno pozornostjo oziral po mestu in iskal zanimivosti, užival lepoto okolice, opazoval obraze bledih mladih ljudi, ki sem jih srečaval na belih cestah med skrbno obdelanimi polji in zelenimi gozdovi. Ti obrazi so bili obrazi delavcev in delavk, ki so se pripeljali iz daljnjih krajev v kranjske tovarne, ob poznih večernih urah pa se bodo vračali spet domov.
Povest tisočev ...
Srečal sem dekleta, ki so do 16. leta živela srečno življenje ob domačem zapečku. Toda želja po lepih oblekah, po denarju jih je gnala v svet, v tovarne, ki so dale poleg zaslužka razočaranja, zasramovanja ljudi, ki so jim jemali iz duše počasi vse lepo, kar so pridobile v svoji mladosti. Tovarniško delo je v začetku povzročalo težave, toda pozneje postane to delo mehanično, enolično, da se človek zdi sam sebi stroj, ki se enakomerno vrti iz dneva v dan.
Naš voz je hitel naprej. Dohiteli smo pogrebce, ki so nosili skromno krsto k pogrebu. Voz je obstal, zanimali smo se, koga neso k pogrebu. Zvedeli smo, da dekleta, tovarniško delavko, ki ja hodila leta in leta v tovarno. Zahrepenela je po družinski sreči, vzljubila fanta-sodelavca, hodila z njim vsak dan na delo in sanjala o lepi bodočnosti, o topli izbi, snažni kuhinji, zdravih otrocih, ki bodo prinašali sonca tja, kamor bo padla senca vsakdanjih skrbi in težav. V lepem pomladnem jutru, ko je bila pesem o sreči najglasnejša, je padla slana in zamorila vse njene nade. Utihnila je vsaka pesem, oči so ugasnile, utihnilo je vse v njeni notranjosti, niti enega klica po sreči ni bilo več slišati, le roke so še delale iz dneva v dan enako. Tu pa tam so za trenutek obstale in otrpnile, dokler je ni kdo opozoril na delo. Lica so bledela čedalje bolj, zjutraj jo je mučil kašelj. Menila je, da je močno prehlajena. Na kolesu je komaj dohajala tovarišice, ko pa je prišla domov ali v tovarno, jo je silil silen kašelj in v prsih jo je tiščalo. Končno je legla in čakala dneva, ko bo iztisnila iz pljuč vse tisto, kar je ležalo v ftjib, 'da bo lažje dihala in da bo spet zdrava. Dnevi so potekali, v lepem pomladnem jutru je našlo dekle odrešenje, našlo dom med štirimi stenami, našlo mir v hladni gomili...
Vozili smo se dalje in brati tisoče in tisoče povesti resničnih, žalostnih in veselih. Mnogo delavcev bi si rado ustanovilo svoje domače ognjišče, ko bi bile plače tako velike, da bi se lepo preživela družinica. O plačah, ki bi bile take, da bi omogočile življenje takšno, kakor se spodobi človeku, sanjajo vsake oči iz dneva v dan, iz leta v leto, toda uresničenje se umika v nedogled... Preveč je na cesti onih, ki bi bili zadovoljni s to plačo, ki so lačni, da pozabljajo na vse drugo, samo da bi dobili košček kruha. Ti reveži stojijo vsak dan pred vrati tovarn in čakajo, kdaj bo prišla za nje ura odrešenja...
Vendar niso delavci prepuščeni sami sebi. Posebno na Gorenjskem je mnogo zavodov, ki lajšajo delavčevo življenje, in tudi nekateri tovarnarji sami gledajo na zdravje delavcev. Ustanovili so menze, kjer lahko dobi delavec poceni hrano. V Tržiču imamo zavod »Naš dom«, ki oskrbuje delavske otroke, medtem ko so starši v tovarnah pri delu. Ta zavod vodijo 6. šol. sestre, ki najskrbneje čuvajo, da bi vzgojile poverjene jim otroke člo-,veSki družbi kot koristno zemljane.
»Delavski dom" v Kranju
V Kranju se je leta 1928 ustanovila stavbna zadruga, ki je kupila staro poslopje ob savskem mostu in ga adaptirala, tako da je ^Delavski dom« že leta 1980 sprejemal delavce na hrano in stanovanje. V Domu je bilo takoj nameščenih iOO postelj in urejena ljudska kuhinja, ki daje sedaj okrog 300 delavcem zdravo, tečno in snažno hrano, razen tega pa po zelo nizki ceni. Zaradi velikih ugodnosti, ki jih ta dom dajo delavcem, je pritisk vanj velik, toda vsem se ne more ustreči. Vsak 'dan pridejo tudi brezposelni prosit za hrano; tudi tem se ne da ustreči tako, kakor bi vodstvo zavoda želelo. Dekleta si spalnice samo urejujejo in tudi vse same perejo v veliki pralnici ter zašijejo in zlikajo v družinski sobi, kjer se zbirajo po končanem delu, In se urejuje vse potrebno v zakurjeni sobi. Včasih so vesele in si prepevajo, včasih pa se skregajo med seboj. Tudi moški imajo 'družinsko sobo, kjer opravljajo opravila, pospravlja pa jim hlfinik. Sestra, ki kuha vsem tem lačnim
želodcem, že dobro ve, kaj imajo delavci rajši in se na vse načine trudi, da bi z malimi stroški pripravila vsak dan Jim boljšo hrano.
Tu in tam se zbere vsa družina v prijazno dvorano, kjer prirejajo delavci tudi igre. Dvorana je sicer majhna, kljub temu je v izobrazbo, obenem pa tudi v razvedrilo delavstvu. — V tej hiši je tudi kopalnica.
Prav zgoraj tega koristnega doma je prijazna kapela, v katero pride vsak dan mnogo članov delavske družine, da potoži svoje težave. Večkrat na teden je tukaj sv. maša, katere se delavci prav radi udeležujejo, ako niso isti čas zaposleni.
>Delavski dom« se je ustanovil na pobudo kranjskega dekana g. Škrbca, ki še sedaj budno čuva,, da »Delavski dom« vrši svojo socialno, človekoljubno in prosvetno ualogo ter da varuje de-lastvo demoralizacije. Težka je ta naloga, toda velika in sveta. Le žal, da primanjkuje denarnih sredstev, ki bi omogočila povečanje te stavbe, da bi zamogel »Delavski doni« sprejeti še več članov v svoje varstvo. Zavod oskrbujejo č. šol. sestre, ki so prave matere in vzorne gospodinje svoji številni družini. Razumljivo pa je, da je njihova naloga posebno težka, ker so v domu zaenkrat samo tri sestre, delavci pa odhajajo zjutraj od pol 5 in pridejo nekateri šele ob pol 11 domov z dela. Zajutrek mora biti pripravljen od jutra do opoldne, kosilo od poldneva do četrte ure, večerja pa zopet do pol enajste.
Ker ne morejo dobiti vsi delavci stanovanja v zavodih, si vssamejo nekatere delavke skupno sobico, mnogi pa se vozijo s kolesi ure in ure daleč na kmete, k sorodnikom ali znancem. Za te bo pozimi težko, ker bodo morali hoditi peš ure in ure daleč v poznih nočeh in zgodnjih jutrih.
Torda je borba za obstanek, predvsem je trda za delavstvo. Ves teden delajo po tovarnah, največje veselje jim je Gospodov dan, ko po opravljeni nedeljski dolžnosti poromajo v lepo naravo in si pridobijo moči in zdravja za tedensko delo.
Celjske novice
c Zvečer v Mestno gledališče! Ljubljanska drama uprizori drevi ob 8 v Mestnem gledališču znamenito Nušičevo komedijo »DR.« v režiji g. Bratka Krefta. Vstopnice se dobe še danes popoldne v Slomškovi knjigarni in zvečer pri blagajni v gledališčul Ne zamudite ugodne prilike!
c Gozdni čuvaj ga je obstrelil. Gozdni čuvaj Fedran iz Sv. Miklavža pri Vojniku je zasledil v gozdu 16 letnega posestnikovega sina Vengusta Rudolfa iz Ljubečne. Ko je fant zapazil gozdnega čuvaja, se je zelo prestrašil in hotel zbežati. Fe-dran je zavpil, da naj stoji, ta pa je bežal kar naprej. Zato je čuvaj streljal in zadel fanta v levo nogo. Poškodba ni težka. Pripeljali so ga v celjsko bolnišnico.
c 1 leto in 6 mesecev, ker je morila nerojena deteta. Pred okrožnim sodiščem v Celju je bila včeraj razprava proti 8 obtožencem, ki so bili obtoženi, da so na nedovoljen način morili še nerojena deteta. Na zatožni klopi je sedela že znana 35 letna Filipič Josipiua, ki je bila že 29. januarja t. 1. obsojena radi treh zločinstev zoper življenje in telo po § 172-11. k. z. na 1 leto in 3 mesece zapora. Včeraj je bilo zaslišanih še S obtoženk oz. obtožencev, ker se je ugotovilo, da je Filipič že na znani svojstveni način odpravila plod s telohovimi koreninicami. Filipič Josipina je bila obsojena na 1 leto 6 mesecev zapora, Štern Alojzija in Arnšek na dva meseca pogojno na 3 leta. Prav tako sta bila radi nagovarjanja in ker sta naklepoma pomagala z denarjem obsojena Štern Maks na tri mesece in Javornik Ignac na 2 meseca zapora pogojno na tri leta. Obdolženci so dolžni plačati vse sodne stroške nerazdelno. Državni tožilec je naredil priziv radi premajhne kazni.
Nova obrt. V Celju se je ustanovil prvi celjski zavod za čiščenje sob in splošno snaženje lokalov. Lastnik tega zavoda je g. Josip Zapletal, Gosposka ulica 25, ki je bil dolgo easa^ v inozemstvu, kjer se je bavil z modernim čiščenjem trgovskih izložb. Tudi v Celju je dobil več trgovcev, pri katerih bo tedensko ali mesečno čistil izložbe.
Življenje, kakor ga riie ljubezen: od slavne pevke do kaznjenke in novih obal
v krasnem glasbenem velefilmu
Premiera danes ob 21.15 url V ELITNEM NINU MATICI
K novim obalam
Žarah Leander, Willy Birgel. Glasba: Benatzky
Rezervirajte vstopnice v predprodaji!
Stara Smoletova hiša prodana
Ljubljana, 5. novembra.
V skromni in ozki sobi št. 16 ljubljanskega okrajnega sodišča se mnogokrat razvijajo in kon-čavajo materialne, gospodarske in finančne tragedije, ki prav zgovorno osvetljujejo 6edanje gospodarske težave in stiske. Tam poslujeta in javno obravnavata dva sodnika razne izvršilne 6pore in vodita tudi javne dražbe raznih posestev v mestu in okolici. Mesec november ima v pogledu dražb prav pester program. Včeraj od 9. naprej je bil prav velilc naval raznih odličnih oseb iz finančnih, pridobitnih in špekulantskih krogov. Sodnik g. dr. Svet je vodil dražbe.
Najprej je bila na dražbi prodana neka vila št. 6 v Štrekljevi ulici. Spada pod vi. št. 292 k. o. Gradiško predmestje. Sodno je bila vila z vrtom cenjena na 527.274 din, najnižji ponudek je bil določen na 400.000 din- Vilo je izdražila Kati Jamnikova, zasebnica iz Kranja za 439.000 Din.
Ob 10.15 je bila določena javna dražba trgovcu g. Bogdanu Ziliču, lastniku nepremičnin v k. o. Kapucinsko predmestje in k. o. Gradiško predmestje. Dražba se je vršila na predlog zahtevajoče upnice Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico, ki jo je na dražbi zastopal g. Fran Škrbec, član nadzorstva. Sodnik je dražbo oklical točno po predpisih. Čez pol ure ob .10.45 pa so prišli v sobo št. 16 najodličnejši ljubljanski denarniki, pridobitniki, trgovci in tudi skromni špekulanti.
Borba za Smoletovo hišo
Zgodovinsko znana hiša št. 11 na Tyrševi cesti je prišla najprej kot celota na dražbo. Sodno je bila cenjena na 2,439.950 din. Ta hiša hrani mnogo lepih in tudi žalostnih zanimivosti. V tej hiši je bil rojen Prešernov prijatelj Andrej Smole. O hiši je napisal dr. Ivan Tavčar v svojem romanu »Izza kongresa« nekaj dogodkov. Tu se je baje
Maribor dobi novo palačo
Pokojninskega zavoda
Maribor, 4. novembra. Pokojninski zavod v Ljubljani je do sedaj v •Mariboru zelo malo Investiral, dasi predstavlja zanj Maribor s svojim zaledjem eno najvažnejših področij. Zgradil je do sedaj samo veliko stavbo na Kralja Petra trgu. Zaradi tega se je Maribor i>e dolgo časa upravičeno potegoval za to, da Po-
50 let obrtnega iolstva v Ljubljani
Današnja državna tehniška srednja šola z de-lovodsko, moško in žensko obrtno šolo v Ljubljani sc jc razvila iz dveh državnih obrtnih strokovnih šol, na katerih se je začel pouk leta 1888. Zavod je stopil v 50. šolsko leto. Meseca junija 1938 bo zavod proslavil svojo 50-letnico z veliko šolsko razstavo in izdunjem obširnega spominskega izvestja. Poleg vseh domačih šolskih oddelkov m banovin ske šole za glasbila se bodo razstave udeležile s svojimi izdelki tudi vse <lriige obrtne in industrijske šole v dravski banovini (osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani, tekstilna šola v Kranju, rudarska šola v Celju, pletarska šola v Ptuju, ženska obrtna šola v Mariboru) in morebiti tudi obrtne nadaljevalne šole. Spominsko Izvestje bo vsebovalo zgodovino, delovanje in vse osebne in statične podatke vseh obstoječih in bivših (Kočevje, Idrija, Gorica, Tret itd.) obrtnih in industrijskih šol in vseh raznih strokovnih izobraževalnih tečajev na slovenskem ozemlju. Dodani bodo pregled in statistika vseh tehniških srednjih, obrtnih in industrijskih iol v kraljevini Jugoslaviji in tudi sploAni spisi o pomenu in nalogah takih Šol-Šolska uprava vabi absolvente in absolventke vseh bivših in dana&njih šolskih oddelkov zavoda vseh let od 1891 do 1037, da ji čimprej javijo svoje naslove z navedbo zadnje?« Šeškega leta in današnjega poklica.
kojnlnski zavod zopet izvrši v mestu večjo investicijo. Lani se je potem Pokojninski zavod pogajal za nakup večjih stavbišč v Mariboru in 6icer za banovinska posestva na Pristavi v Koroškem predmestju in za Rosenbergovo drevesnico v Ma-gdalenskem predmestju. Iz teh pogajanj pa ni bilo nič, Rosenbergovo posestvo je kupila mestna občina ter ga sedaj parcelira po zelo nizki ceni, banovina pa jc začela saina 6vojo Pristavo razprodajati. Nato se je Pokojninski zavod odločil, da bo zgradil v Mariboru večjo stanovanjsko in trgovsko zgradbo, ki bi 6tala 5 do 0 milijonov dinarjev. Sklep je že perfekten, samo vprašanje primernega stavbišča še ni rešeno. Poslopje naj bi stalo na prometnem prostoru, kjer bi se dali trgovski lokali rentabilno oddajati. Zavod se je najprej pogajal z restavraterjem Spatzekom za odkup njegovih zgradb in stavbišč na Aleksandrovi cesti. Ta prostor bi bil /elo primeren, vendar dela nekatere preglavice visoka cena. V vidu je bil tudi načrt za postavitev zgradbe na Glavnem trgu, vendar si je tisti prostor rezervirala že ppprej za sebe Vzajemna zavarovalnica. Za mariborsko mesto bi bila velika pridobitev, če bi Pokojninski zavod gradil na Aleksandrovi cesti na prostoru med Sodno ulico in poslopjem Zadružne gospodarske banke, kjer so sedaj nizki objekti g. Spatzeka. Vsekakor bo treba v doglednem času vprašanje stavbišča rešiti, da se lahko začne na pomlad z zgradbo.
Trgovski kongres v Uubljani
Bolgrnd, 5. novembra, m. Osrednjo predstavništvo Zveze združenih trgovcev je na enem zadnjih sestankov soglasno sprejelo predlog slovenskega Trgovskega združenja, da bo prihodnji kongres trgovcev iz vse države mesecu maja prihodujejja Irta v Ljubljani. Na tu kongres bo prišla tudi večja skupina bclgrajskih trgovcev.
sestal ruski knez Volkonski z Andrejem Smoletom ia njegovimi prijatelji.
Za hišo je bilo največje zanimanje. Vsak iz-dražitelj je dal v roke sodnika varščino do 250.000 dinarjev. Nekateri interesenti so bili neprevidni in niso takoj prinesli denarja seboj. Med odmorom od 10.15 do 10.45 so hiteli zbirat denar.
Pred sodnikom mala banka
Ko je g, sodnik pozval interesente, da ee naj javijo k dražbi in položc varščino, so se takoj prijavili tudi zavezančevi konkurenti v železainar-eki stroki. Prijavili in položili 60 varščino:
Za tvrdljo Schneider & Verovšek lastnika Jože in Žorž odnosno Jurij Verovšek, Sodniku 6ta izročila paket 250.000 din. G. Rajko Turk, podjetnik v Ljubljani, Komenskega ulica 17. Tudi paket
250.000 din. Ga. Josipina Slamičeva, trgovka na Gosposvetski cesti s paketom 250.000 din. Ga. Matilda Zalta, posestnica in trgovčega soproga s paketom 250.000 din. Kmetska posojilnica za ljubljansko okolico, kot poganjajoča upnica je bila oproščena varščine. G. Fran Kovač, trgovec na Poljanski cesti s paketom 250.000 din. Ljubljanska kreditna banka po ravnatelju dr. Pavlinu s paketom 400.000 din. In sledilo je precej napeto draž-banje.
G. Rajko Turk je dal pogum. Ponudil je za Smoletovo hišo najnižji ponudek 1,219.975 din. Takoj brata Verovšek 1,300.000 din. Nato Ljubljanska kreditna banka 1,500.000 din, Rajko Turk
1.555.000, Ljubljanska kreditna banka kontra 1 milijon 600.000, brata Verovška 1,650.000, ga. Zalta je vmes posegla z 1,700.000 din, hitro ga. Slamičeva 1,750.000, g, Rajko Turk 1,800.000, brata Ve-rovška 1,820.000 din, Ljubljanska kreditna takoj 2 milijona. Med interesenti napetosti V dražbanjc je posegla sedaj Kmetska posojilnica in g. Fran Škrbec je reagiral mirnoi 2,100.000 din, Ljubljanska kreditna 2,150.000, Kmetska 2,180.000, Ljubljanska
2.200.000. Borba se je sedaj razvijala le med tema dvema tekmecema. Drugi so umolknili. Kmetska 2,250.000, Ljubljanska 2,300.000, Kmetska 2 milijona 320.000, Ljubljanska 2,350.000 in Kmetska
2.360.000 din. Nastopila je napeta situacija.
Sodnik: »Samo še 80.000 din manjka do sodne cenitve!«
G.	Rajko Turk ironično: »Saj bo menda še toliko!« Ni se zgodilo!
Nastopil je molk. Nekdo je med polaganjem varščine od strani izdražiteljev šaljivo pripomnil:
»Saj je pred sodnikom danes mala banka!«
Med navzočimi se je razvijalo tajinstveno šepetanje. Kmetska pa se je hrabro držala v rezervi. Po predpisanem časovnem roku je 6odnik objavil, da je hiia it. 11 na Tyrševi cesti domak-njena Kmetski posojilnici kot najvišji ponudnici.
Vila na Mirju
Sledila je nato dražba Ziličevc vile na Mirju in dveh vrtnih parcel ob \{rstovškovi ulici. Za la kompleks je bil edini interesent Ljubljanska kreditna banka. Vila je bila cenjena na 849.510 din, najnižji ponudek 424.775, parcela št. 145/6 vrt k. o. Gradiško prdemestje na 215.675, ponudek 107,837.50, parcela št. 143/45 vrt k. o. Gradiško predmestje na 214.075, ponudek 107.037 din. Sodno je bil torej ta kompleks na Mirju cenjen na 1,279.260 din, skupen najnižji ponudek doiočen na 639.649.50 din. In za ta znesek je kompleks izdražila Ljubljanska kreditna banka.
Kaj bo v Smoletovi hiš??
Pred zaključkom javne dražbe je sodnik še po zakonu objavil gotova določila izvršilnega reda. Zastopnik g. Bogdana Ziliča, odvetnik dr. VI. Pegan, je oporekal dražbi iz dveh formalnih razlogov. Sodnik je njegov ugovor zavrnil s kratko utemeljitvijo, da ima »Službeni list« glede objav dražb le reklamen namen. Mnogi so 6e zanimali, kaj bo 6edaj s starodavno hišo Smoletovo. Nekateri so zatrjevali, da se bo tja preselil »Peko«, ki bo napravil tam moderno prodajalno čevljev in blagovnico.
Naročajte Slovenski dom!
Filmi,
ki jih velja videti, ali ne videti
i •
ieto	Nevsi|iivo francosko delo. za-
Ifoni f mladega, vsakdanjega, bridkega, a v' f?pega ^ienja. Štirje mladi ljudje igrajo 7ostno	ffmi Svbo: ®lado ljubezen, zdaj ža-
streml'ipni» s*remečo; v njihovo hrepenenje in stremljenje posega usoda z nakljubčjem noseča cas z vsemi svojimi žalostnimi nočmi, ustvarja srečanja m majhne, zato nič manj globoke in pretresljive zaloigre, prepletene z IjubeznUo odi^
cest°brez°vM?u’},bIehiSe5im hunM>rJ>ni. Film’je brez fehniko 7» tn °braz?v’ brez kulis in šlagerske len Čutimo l'R resn!cen’ Prepričljiv, umetniški, ’ • mo, nJR»ovl!" Problemom in nie-govemu dogajanju blizu, zato je njegov učinek človešk! ,n etičen. Take filme vidimTmalokdaj dnJ? a ’"ral<;e> kakor je mladi kvartet v »Mla-Snef	Lisetfe Lanvinovl Jein
irlfl au,lette Du,b06t m režiser Turžanskir Usoda tega lepega, globokega dela je da bo — kakor večina dobrih filmov _ tekel dva dn^ h, bpd»Qfiin°iral0- um?!'niti ainerikanski varietejski
Zimska pomožna akcija
, ?lma i?. Pred durmi in siromaki srledaro s skrbjo neprijaznemu letnemu času nasproti Tudi mefctna občina se pripravlja na to dobo in bo ra 6iroinake storila, kar bo mogla. Vendar mora oro
ii	Jlh kru,P»t »ode ni prizadela da
J# P tem delu pomagajo. To pot gre za nreskrhn
voHe ietrfth-i , .j P° meščanskih hišah, samo ki e svoiemf.’ 5a gospodinja gotovo kak koe, oa more hH ^°6edan)emu gospodarju doslužil, ki
čfnaTo v nrvi	«	siromaka. Mestna ob-
čina oo v prvi polovici prihodnjega tedna na rajnih krajih mesta nabirala ponošeno obleko in obutev, ter bo v to svrho postavila na javne S
blago."' ZaUpn‘te’ ki b0d° 6l>rei«"aK darcS
V imenu siromakov prosi občina ljubljansko prebivatetvo. da naj se te dni spomni reveži in naj daruje ono blago, ki ga 6amo ne porablja več Vse bo dobro: stare suknje, hlače, suknjiči' krih'
ohči!fa’ r*T,Ceu CTvlj-’ galoše’ Mobuki itd. Mestna občina bo o zbrala m nato delila med siromake.
Je ,ob s“hem vremenu. V tem primeru bodo nabiralne mize postavljene v ponedeljek 8 noven^ra na Vodnikovem trgu in na trgu v £ ' ,n?vembra "a Kongresnem trgu m lIv^°,l0FV Mo6,»h m v četrtek 11. novembra pred kavarno Evropo in pred cerkvijo na Viču. Nabi-
svofdad J ^ 9 d° 15’ GoePodinie. pripravite
Proti krošnjarjem v vlakih
_ ®e&ad.’ 4-. novembra, AA. Zadnje čase 6e vrši po vlakih krosnjarstvo z neupravičenim prodaia-njera »veža, alkoholnih pijač, sladoleda, limonade itd. Vse to se vrši brez vsakega upravno-zdrav-stvenega nadzorstva, zato je blago, ki ga ponujajo potnikom, kar najslabše kakovosti, nadomestki in ponaredb«. • To blago, posebno pa način, kako se prodaja, je v veliko nevarnost zdravju potnikov, ker pije.o vsi po vrsti iz istega kozarca, ki ga nosijo prodajalci v žepu umazanega plašča. Tako se na,laze prenašajo nalezljive bolezni. Prav tako ve-lika nevarnost 60 stari časopisi, ki vanje zavijajo živež.	1	1
Železniška uprava se po določilih železniške prometne uredbe bori proti tej neupravičeni prodaji in krošnjarstvu in je odločena to zlo popolnoma iztrebiti, zato bo poostrila nadzorstvo nad krošnjarstvom in naproša potnike, da ovadijo takšne prodajalce uradniku na najbližji postaji.
Pri tem je treba imeti pred očmi še drugo ze-Io važno okoliščino, to je naš ugled posebno v očeh tujcev, ki dobe zelo slabo mnenje o zdrav* stvenih in socialnih razmreah v naši državi. Zato železniška uprava apelira na potnike, da jo pod-pro pri akciji za zatiranje krošnjarstva v vlakih.
Novi zadružni zakon v veljavi
Belgrad, 5. novembra. AA. Novi zadružni zakon odreja ureditev Glavne zadružne zveze, ki naj 6C organizira v duhu novega zadružnega zakona. Ker
prav v kratkom 6topil novi zadružni zakon v veljavo, je kmetijsko ministrstvo pozvalo vse za-družne zveze v državi, ki morajo biti po novem zakonu članice Glavne zadružne zveze, da skličejo čimprej ustanovni občni zbor in sprejmejo pravila, ki bodo v skladu z določili novega zadružnega zakona.
Zadružne zveze, ki pridejo v poštev za članstvo po novem zadružnem zakonu, so tiste, ki so I>o pravilih vršile revizijo svojih zadrug jn imajo najmanj 50 zadrug v svojem članstvu. Kmetijsko "^■strstvo naglasa, da jc potrebno čimprej sestaviti Glavno zadružno zvezo, ker ima razne funkcije pri uveljavitvi novega zakona.
Pristasi reformatorske evangeljsko cerkve, kolikor jih je v nagi državi, so se zbrali v Novem Sadu na svoj kongres. Zborovanja bo vodil škoT jugoslovanskih reformatorjev Agoston, poleg njega pa je tudi iz zamejstva prišlo več dostojanstvenikov te verske ločine.	•
Nova šolska razdelitev Belgrada in učiteljska društva
Belgrad, 5 uovembra. m. Včeraj so jc tu izvršila preosnova učiteljskih društev po novi upravni razdelitvi Belgrada na šolske okraje. Po novi razdelitvi so sedaj v Belgradu štirje šolski okraji. Ker sedanja sekeijska uprava te preosuovo ni hotela izvesti, eo učitelji sami sklicali sestanek ter si izvolili nov odbor. Teda sestanka se je od 763 učiteljev udeležilo 543 ir. Belgrada, /.emuna in Pančeva. Povsod so bili izvoljeni novi odbori, ki ne odobravajo delu se~ dauje uprave Jugoslovanskega učiteljskega združenja z Ivanom Dimnikom na Čelu
¥
Holgrad, 5. novembra. AA. V soboto, 6. t. m., ob 12.55 bo kratkovalnn radijskea postaja v Belgradu oddajala predavanje o slavnem jugoslovanskem učenjaku Nikoli Teslu o priliki slavnostne promocije Nikole Tesle za častnega doktorja pariškega vseučilišča v soboto popoldne.
Za Luthrovo predavanje >vsevprek po sniu* čarstvu«, spremljano s skiontičnimi slikami in filmi, ki bo jutri, v soboto, ob 20 v frančiškanski dvorani, je predprodaja vstopnic pri tvrdki Goreč, palača Krcaitue banke. Nabavite si vstop« Mice vnaprej, da ue bo gnečo pred blagajno,
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Po stani*’ danes ob 7 zj.
Kraj	Barometer II sko stanje I	Ternpo- ratura v C		S > > _ s *	Oblačnost 0-10 I	Veter (smer, iakost)	Pada vine		
		n i ** ■= = = s	C ‘c?»o a o				m/m 1	vrsta	
Ljubljana	762-5	6-6	11-2	85	10	SEi		.	
Maribor	763-7	4-0	to-o	90	10	N\Vs	2-0	dež	
Zagreb	762-5	8-0	10-0	60	8	NE5	0-6	dež	
Belgrad	758-9	11-0	12-0	95	10	0	4-0	dež	
Sarajevo	753-2	to-o	u-o	95	10	0	6-0	dež	
Skoplje	757-8	12-0	15-0	95	10	0	2-0	dež	
Split	755-2	15-0	17-0	60	8	NE,	1-0	dež	
Kumbor	755-5	130	—	80	8	E,	4-0	dež	
Rab	758-4	110	—	50	4	E5	1-0	dež	
Pripomba. Vremenska poročila od Belgrad a naprej se nanašajo na prejšnji dan.
Vremenska napoved: Deloma oblačno, čez dan nekoliko topleje vreme.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj do 10.25 je bilo popolnoma oblačno, nato se je počasi jasnilo. Ob 10.50 je posijalo 6once. Jasno je ostalo le do 13.40, nakar se je pričelo oblačiti. Ob 13.30 je bilo popolnoma oblačno. Popoldan se je oblačnost spreminjala, ponoči je bilo oblačno in je nekoliko rosilo. Danes zjutraj je pred 7 rosilo, a ni bilo izmerljive padavine.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, petek, 5. novembra: Caharija.
Sobota, 6. novembra: Leonard.
Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tyr-ševa c. 6, mr. Hočevar, Celovška c. 62, in mr. Gartus, Moste.
TEI.
27-30
LOGA
Premiera1!
Velefilm pretresljive vsebine in romantične linberni
Parada smrti
V slavnih vlogah: Friderik Marsch, Warner Baxter, Lionel Barrymore m lepa June Langova Preskrbite sl vstopnice v predprodaji!
HBE5ESH3BOI
Samo ob 16. In 19-15 uri veliki pustolovski tlim po romanu Jack Londona
Upor na lodfl Elsinorc
Jean Murat	vinna Wlntried
Ob 31-16 url premiera krasnega Unbsssnskega
in glasbenega veleSima
K novim obalam
Žarah Leander	Wiliy	Birgel
Glasba: Benatzky
TEI. 22 21
UNION
v Benetkah odlikovani film
Mladost
Film obravnava žlvijonje mladega pariškega dekleta, ki ga predstavlja Lisette Lan vin
— <J\ecU£a/»z ofr-	21.15,-uaZ	r-
Uprava kino Matice obvešča, da je danes ob 21.15 premiera krasnega ljubezenskega in glasbenega velefilma »K NOVIM OBALAM«.
Komemoracija za nadškofom dr. A. B. Jegličem
bo v nedeljo, 7. novembra ob 11 v veliki dvorani hotela Union. Ob priliki zadnjih praznikov je bila grobnica pokojnega nadškofa deležna največjega obiska, znamenje, kako globoko v srcih še biva veliki pokojnik. Primerno je, da se spomni Prosvetna zveza svojega pokrovitelja e primerno komemoracijo. Na sporedu jo predavanje g. ravn. .Jožeta Jagodica s ekioptičnimi slikami o delu in življenju nadškofa, nakar se prikaže film, ki nam predočuje pogrebne svečanosti. Predprodaja vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičevi cesti 7, sedeži 5, 3, 2 din.
Frančiškanska dvorana. Dramatski oder 6V. Krištof vprizori v nedeljo dne 7. t. m. ob 5 popoldne najboljšo Goldonijevo komedijo »Zdraha na vasi«. Vstopnice se dobe v predprodaji v pisarni Pax et bonum.
Današnji prosvetni vefer velja Parizu tu pariški razstavi, kamor jo pohitelo letos do 30 milijonov ljudi. Prodavatolj g. ravn. Vinko Zor bo s pomočjo skioptiS-nih slik pokazal značilne paviljone, znamenitosti Pariza obonern naravue krasoto krajev, skozi katere je vodila pot na pariško razstavo. Zgornja laška jezera, najlepši predoli Švice, Vordunshe bojne poljane, Nan-ey, Štrassbourg, Tirolska in Dolomiti so bilo svetle točko lopoga potovanja z avtobusom, ki ga je priredila sredi avgusta Prosvetna zveza. Predavanje bo ob 8 zvečer v beli dvorani hotela Union. Predprodaja vslop-liio v Prosvetni zvozi, sodeži 3 din. stojišča 3, za di-jako 1.
Dva velika Forrsterjnva koncerta. V nedeljo, dne 7. t. in. ob pol li bo v ljubljanski Stolnici cerkveni koneort, na katerem bodo 3 ljubljanski cerkveni zbori izvajali izključno le Foerstcrjove skladbe nahožuega značaja. Nastopijo nusleduji zbori: zbor ljubljansko Stolnice pod vodstvom kanonika dr. Kimovca, zbor cerkve sv. Jožefa pod vodstvom g. Lavriča in zbor cerkve sv. Oirila in Metoda pod vodstvom g. Puša. Vsak izmed teli treb zborov odpoje po 3 Foersterjevo skladbe, vsi trije zbor: skupno pa zanojo 3 dele iz Foorsterjevo slovenske maše na čast sv. Cecilije iu 3 drugo zbore med njimi Hvalnico na znani Huyduov napev. Skupno zbore vodi prof. Matija Tomo. Med nastopom posameznih zborov pa bodota izvajala koncertno skladbe na orglah naša mojstra iu skladatelja mons. Stanko I’remrl iu prof. Matija Tome. V ponedeljek, dne 8. t. m. pa bo v veliki Unionski dvorani prvi koncert Foerstorjovlh posvetnih skladb, vodi ga prof. Marko Bujuk. Najprvo nastopi zbor slovenskih pevovodij, katerega čluni so izključno naši zborovodje in organisti. Mešane zbore pa bo izvajal skupni me-šaui zbor iz Ljubljano in bližnje okolice, ki šteje nad 300 članov. To bo naJimpozantncjSi mešani zbor, ki jo v zadnjih lotih nastopil v kouoortnl dvorani. Predprodaja vstopnle zn oba koncertu v knjigarni Glasbene Matico. Hkrati pa opozarjamo, da so v nedeljo dopoldne v umil Filharmonični dvorani otvori Foerster-Jeva razstava.
Glasbenemu občinstvu! Drevi se vrši v frančiškanski dvorani koncert »Ljubljanskega godalnega kvarteta«, katerega tvorijo naši priznani virtuozi, gg. profesorji L. Pfeifer (1. violina), F. Stanič (II. violina). V. Šušteršič (viola) in G. Miiller (čelo). Skrbno izbrani spored obsega kompozicije Ilaydna, Ravela in Dvofaka, ki predstavljajo višek kvartetne literature, naši odlični izvajalci pa so nam v polni meri zanseljiv garant za dovršeno izvedbo. Vso našo kulturno glasbeno javnost, člane in abonente Društva glasbene akademije opozarjamo na ta edinstveni glasbeni večer. Začetek koncerta točno ob 20. Vstopnice so v prodaji v koncertni poslovalnici frančiškanske pasaže.
Uprava Narod, gledališča v Ljuhl|ani vljudno prosi p. n. aboueule, da poravnajo tretji obrok do 14. t. m.
Uspeh mladega slovenskega
inženirfa v Parizu
Ljubljana, 4. novembra.
Pred dobrim tednom se je vrnil iz Pariza v Ljubljano mladi inženir Dušan Avsec, da na povabilo Prirodoslovnega društva pove nekaj o svojih odkritjih in spoznanjih, ki jih je dobil na pariški Sorbonni. V torek zvečer je inž. Dušan Avsec predaval o tvorbi raznih vrst oblakov in o posebnostih neke zanimive zakonitosti atmosferskega mehanizma.
Inž. A -.vsec je rodom Ljubljančan. Rodil se je leta 1905 v Ljubljani. Po gimnaziji se je vpisal na tehniko in tu diplomiral iz elektrotehnike 1. 1930. Tri leta je bil nato asistent-volonter v institutu za tehnično mehaniko. Ker je bil brez dela in brez izgledov na službo, je zaprosil za francosko štipendijo, katero je dobil in s tem obenem tudi možnost, da je šel v Pariz. Tu se je vpisal na Sorbonni in se prijavil za pripravo. Po enoletni pripravi je bil sprejet v institutu za mehaniko tekočin pri prof.
H.	Benardu. Raziskaval je termokonvektivne vrtince, ki predstavljajo gibanje tekočin, povzročeno zaradi toplinskih razlik. Obenem pa je izsledke novih dognanj prenesel na metereologijo in na poskuse z brezmotornim letenjem. V Franciji je dobil še tri leta obnovljeno štipendijo, to pa na priporočilo meterološkega instituta, ki je dal kredite za aparate. Metereološki zavod je nalaSča zanj napravil aparate, ki so zdaj razstavljeni na pariški razstavi v palači odkritij. Tu je inž. Avsec ves čas razstave delal za široko občinstvo vsakodnevne poskuse in s tem seznanjal svet s svojim odkritjem. Pri takšnem delu je prišel inž. Avsec do zanimivih misli, in sicer, da ima elektrika enak pomen kot toplota. Poskusi so pokazali, da je bilo to mišljenje pravilno.
Z dr. Luntzem, svojim tovarišem, je naredil vrsto poskusov z elektriko, ki so podobni poskusom s toploto. Za primer je navedel tole: Če ogrevamo tanko plast tekočine ali plina od spodaj, se plast avtomatično razdeli na veliko število malih celic.
V notranjosti teh celic 6e ustanovi krožno gibanje tekočine. Da je to kroženje vidno, 6e tekočini doda aluminijev prah. Viden je tako svoje-
vrsten mehanizem organiziranega gibanja ki silno pospešuje prenos toplote. Isti pojav deljenja v celice z notranjim krožnim gibanjem opazujemo pri tekočinah, ki so izpostavljene močnemu elektrostatičnemu polju. Ta dva enostavna poizkusa zadostno pojasnjujeta mehanizem nastajanja kepastih oblakov v obliki valov in oblakov v obliki pramenov (cumulus undulatus). Ti vrtinci pa pojasnjujejo še celo vrste drugih naravnih pojavov, n. pr. tvorjenje bazaltnih šesterostaničnih prizem, celični sistem 6ončne površine in lunine cirke, ki so nekaki strjeni celični vrtinci. Pojasnjujejo pa tudi mehanizem kristalizacije nekaterih soli. Odkritje 6amo je inž. Avsec imenoval »elektrokonvekfivni tokovi v tekočinah«, ki jih povzroča elektrostatično polje in aplikacija na metereologijo.
V zvezi s svojimi poizkusi pa je inž. Avsec objavil večje število člankov v izvestjih znanstvene akademije v Parizu. Večj'i članek o tem pa je izšel v reviji »La Mčtereologie«. Ta članek posnema na kratko vse, kaj je znano o konvektivnih tokovih in njihovih aplikacijah na metereologijo. Razne poljudne revije so prinesle obširne razlage njegovih eksperimentov. Tako n. pr. revija »La Sciense et la Vie« (novemberska številka 1937), »La Nature« itd. S pomočjo narodnega tnetereološkega zavoda v Franciji sta z dr. Luntzom posnela krajši film o svojih poizkusih, ki kolikor toliko kasno ponazo-ruje ta gibanja, ki 6mo jih imeli priliko videti ob koncu njegovega predavanja.
Kot znanstveni sotrudnik ministrstva za zra-koplovstvo in kot slušatelj parjške Sorbonne pripravlja v zvezi s temi poizkusi doktorsko razpravo. Ker pa raziskava o elektrokonvektivnih vrtincih še ni končana, mu je Sorbonna podelila enoletno 6tipendijo Arconati-Visconti. Pred dobrim mesecem je bil imenovan za tajnika tehniške fakultete, vendar pa upa dobiti za eno leto znanstveni dopu6t, da 6voje znanje še izpopolni. Predavanje je bilo sprejeto s prav toplim odobravanjem in so vsi čestitali mlademu inženirju k njegovim izrednim uspehom.
Kranj dobi borzo dela in
popolnejšo tekstilno šolo
Kranj, 5. novembra.
Na zadnji seji je občinski odbor v Kranju sklenil, da bo ustanovil v Kranju borzo dela. Občina bo poslala v Ljubljano uradnika v prakso, zatem pa bo poslovalnico takoj odprla. Kredit za borzo dela je odbor že odobril.
Na isti seji je ravnatelj Tekstilne šole v Kranju izrazil željo kranjskega prebivalstva po popolnejši tekstilni šoli. Sedanja dvorazredna tek-
Iz športne krošnje
športni pokret na Angleškem je v resnici zajel res vse sloje in vse poklice. Zato se nc smemo prav nič čuditi, da najdemo med znanimi aktivnimi angleškimi športniki tudi — duhovnike. Tako igra pri nogometni reprezentanci univerze Cambridge reverend Keneseck, ki je pri neki tekmi zabil nasprotnemu moštvu kar štiri gole. Prav tako imajo pri marsikaterem angleškem klubu poleg menagerjev in trenerjev tudi duhovne voditelje, ki naj skušajo pomirjajoče vplivati na posamezne igralce, ki so bolj divji. Seveda se morajo ti duhovniki tudi vsaj malo spoznati na nogomet. V tej zvezi poročajo o naslednji mični zgodbici: ob neki nogometni tekmi je bil poškodovan neki igralec tako močno, da se je mora) zdraviti v bolnišnici. K bolniku je_ prišel duhovnik in mu skušal dopovedati, naj se vendar ne jezi več na onega, ki mu je prizadejal to poškodbo. Poškodovaui igralec pa o kaki spravi ni hotel slišati nič, vsaj toliko časa, dokler se 'ne bi s svojim nasprotnikom srečal pri revanžni tekmi.
Znamenita holmenkolnska skakalnica povečana. Iz Osla poročajo, da je sklenil odbor za prirejanje bolmenkolnskib tekem, ki so obenem ena največjib svetovnih smučarskih prireditev, da bo preuredil skakalnico. Sedanja bolmenkolneka skakalnica je znana po tem, da zahteva od skakača izredne tehnične dovršenosti in da dopušča skoke samo do 50 ni in še lo le pod ugodnimi okolnostmi. Rekord na tej skakalnici znaša 52 m. Ker pa z vedno večjo trdovratnostjo gradijo po vsem svetu vedno večje skakalnice, so se končno odločili tudi Norvežani, da popravijo svojo holmenkolnsko skakalnico, tako da bo dovoljevala dolžino skokov na 60 m. Preureditev skakalnice bo veljala 100.000 norveških kron. Po vsem videzu bodo še tudi Norvežani e časom začeli graditi večje skakalnice, čeprav so zaenkrat še vedno bore proti njim.
Otvoritev drsalne sezone na Dunaju, že prihodnji torek bodo na Dunaju otvorili drsalno sezono za leto 1937-38 z velikim revijskim programom. S posebno na novo naštudirano točko nastopila lise in Erik Pausin, Prvič bodo pri tej priliki nastopili tudi ostali dunajski drsalci z novim valč-kovim baletom. V tem baletu sodolujejo vsi mojstri tako državna prvakinja Putzingerjeva, Niernber-gorjeva in Musilok.
Bertoncelj in dr. Ivkovič, ki sta bila prejšnjo nedeljo radi surovega igranja izključena, zaenkrat še nista suspendirana, ker sodnikova j>rijava ni prispela pravočasno na odbor J. N. ,S. Tako bosta oba igralca lahko še prihodnjo nedeljo igrala vsak v svojem moštvu.
Uubliansko gledališče
DRAMA: Začetek ob 20. uri.
Petek, 5. novembra: Zaprto. (Gostovanje Drame v Celju: »Dr.«.)
Sobota, 6. novembra: »Vozel«. Proslava 55-letnega pisateljskega udejstvovanja g. Pecije Petroviča.
OPERA: Začetek ob 20 uri.
Petek, 5. uovembra ob 15.: >La Bohemc«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 16 dinarjev navzdol.
Sobota, 6. novembra: »Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron . Izven. Izredno znižane cene od 24 dinarjev navzdol.
Nedelja, 7. novembra: ob 15: »Navihanka«. Izven. Znižano cene od 24 dinarjev navzdol. — Ob 20: »Seviljski brivec«. Izven. Gostovanje g. Josipa Križaja. Znižane cene od 30 dinarjev navzdol.
Mariborsko gledališče
Petek, f. novembra: Zaprto.
Sobota. 6. novembra ob 20; »Pri treh mladenkah«, Premiera.
stilna šola je pokazala že mnogo lepih uspehov, toda šele kot štirirazredna bo mogla prav služiti svojemu namenu. Namen tekstilne šolo je izobraziti naš omladino, da bi zavzela tudi boljša inesta v naših tovarnah. Štirirazredna tekstilna šola v Kranju bo potem najpopolnejša šola te vrste v Sloveniji. Občinski odbor, posebej pa še g. župan Češenj, je obljubil, da bo storil vse potrebno, da Kranj dobi tako šolo.
Za spomenik dr. I. Prijatelju
Slavistično društvo v Ljubljani namerava postaviti na univerzitetnih tleh pok. univ. prof. dr. Ivanu Prijatelju spomenik po zamisli prof. Plečnika, ki naj bo pomnik pokojnikovega dela za slovensko kulturno in literarno zgodovino. V ta namen je pravkar izdalo eno najznačilnejših razprav velikega pokojnika »Borba za individualnost slovenskega književnega jezika v letih 1848—1857.« Tudi ta knjiga ima kakor njegovi »Duševni profili slovenskih preporoditeljev«, izšli o priliki prof. Prijateljeve 60-letnice, krasno, reprezentativno obliko. Razkošni tislk krasi podoba pokojnikove maske. Čeprav obravnava že odmaknjeno dobo, je vsebina razprave na moč aktualna, ker bo bralec v njej dobil prepričljive odgovore na vprašanja, ki 6i o njih nekateri še danes niso na jasnem. Prav zaradi tega bi moral delo poznati vsak slovenski izobraženec. Ker je čisti dobiček namenjen postavitvi spomenika, je upati, da bodo ljubitelji naše knjige in častilci pokojnega učenjaka tem rajši segli po njej.
V subscripciji je cena razkošno opremljeni, v celo platno vezani knjigi, če se naroči pri Slavističnem društvu v Ljubljani (Mestna ženska realna gimnazija) 60 din (j»o pošli 64 din). Pripominjamo, da bo knjigotrška cena nekoliko višja. Prav tam je na razpolago še nekaj izvodov »Duševnih profilov« po znižani ceni za 40 din.
Smrtna nesreča železniškega delavca
Kranj, 5. novembra.
V noči od četrtka n apotek je delal na kranjski železniški postaji 40 letni delavec Franc Kepic. Ko je premetaval premog, je padel nanj in dobil pri tem težje poškodbe. Kepica so oddali v domačo oskrbo, vendar ni hotel ničesar povedati, kaj mu je. Domači niso slutili, da ima smrtnonevarne notranje poškodbe. V petek zjutraj je Kepic umrl za poškodbami in zapušča žalujočo ženo in štiri nedorasle otroke.
Gradlanski: Ljubljana
Zadnja ligina tekma, ki jo bomo videli v Ljubljani, bo prihodnjo nedeljo. Z nedeljo se sicer še ne zaključi jesenski del nogometnega prvenstvo, ker je poslednja tekma še 14. novembra, toda za Ljubljano je ta tekma vendar zadnja. Prav za zaključek pa nam je usoda poslala v Ljubljano Gradjanskega. Govoriti o vrlinah Gradjanskega bi bilo odveč, igra, katero je pokazal letos poleti v Ljubljani, je bila igra, s katero si je Gradjanski po pravici zaslužil naslov državnega prvaka. V jeseni pa je Gradjanski močno padci v svoji formi. Porazi, ki jih je moral že letos pretrpeti, dokazujejo, da sedanji državni prvak ni več tako nepremagljiv. To čuti Gradjanski tudi sam Ve, da Ljubljane nikakor ni podcenjevati, in da Ljubljana pripravlja presenečenja ravno takrat, ko bi se. jih nihče ne nadejal. Prav zato tudi beremo v vseh zagrebških listih pozive na prijatelje in podžigače Gradjanskega naj pridejo in spremijo svoje nogometaše v Ljubljano, da jih bodo bodrili v tekmi 7 Ljubljano. Gradjanski je za Ljubljano pripravil posebni vlak!
Nedeljska tekma bo tekma, ki bo zadovoljila vsakega še tako ostrega kritika v vsakem pogledu. Gradjanski sam to zagotavlja. Ljubljana
da bodo zbrisali neugoden vtis, ki so ga zapustili zadnjo nedeljo in to tem bolj, da bodo do~
kazalj, da je bila igra z Baskom samo primer, ki se nripeti vsakemu klubu enkrat na leto. Vsa! klub ima svoje kritične čase in tako tudi Ljub
pripeti
ib ima 1	„	.	.	...	......_______J_____
ljana ni brez njih. Za nedeljo smo pa prepri čani, da bodo naši zaigrali tako. kot v svojih najboljših časih če se to zgodi, bo Gradjanski I zastonj iskal točk v Ljubljani,	g
Od tu in tam
Veliko svečanosti se pripravljajo za sobot«, nedeljo in ponedeljek v spomin 150 letnice, ko se
je rodil ustvaritelj srbskega književnega jezika in srbskega pravopisa ter učenec slovenskega učenjaka Jerneja Kopitarja Vuk Stefanovič Karadžič. Proslave naj pokažejo hvaležnost Srbov do žrtev, ki jih je ta veliki mož storil za svoj narod in obenem poudarijo zasluge, ki si jih je Slovenec Kopitar pridobil s tem, da je vodil in s strokovnimi nasveti Karadžiča vpeljal v znanstveno delo.
Priključitev Vojvodine k Jugoslaviji bodo vojvodinske nacionalne organizacije slavile 25. novembra z vsem pompom, ki pristoja pomembnosti največjega dogodka v zgodovini Vojvodine, kakor pripoveduje belgrajsko »Vreme.«. Svečanosti se bodo udeležili po svojih zastopnikih kraljevi namestniki, vlada, narodni predstavništvi, člani narodnega sveta iz leta 1918 in mnogo rodoljubov.
Vse grozdje, kar ga jugoslovanski trgovci pošljejo na dunajski trg, se hitro razproda. Najboljši dan za to kupčijo je bil v torek, ko je bilo v nekaj urah razprodano vse grozdje, kar so ga pripeljali na trg. Grozdje se prodaja na Dunaju po 90 do 95 grošev za kilogram.
400 vagonov svinj bodo naši izvozniki izvozili v Nemčijo še do konca tega leta. Konec preteklega meseca se je v Belgradu sestal strokovni odbor za kontrolo izvoza naše živine ter določil kontingente za posamezne države. Tako je odbor določil za izvoz v Nemčijo 400 vagonov ali 20.000 komadov svinj. V Avstrijo bodo do konca leta lahko izvozili 800 debelih 6vinj, 1016 komadov mesnatih svinj, 400 glav goved, dočim bo Češkoslovaška kupila 8000 debelih svinj. Poleg tega bo treba do konca leta poslati v Nemčijo še 200 vagonov masti in 20.000 zaklanih svinj. Zaklano živino so med izvoznike razdelili po naslednjem ključu: 55% klavna industrija, 30% zadrugo ter 15% zasebni izvozniki.
Poseben urad za licitacije namerava ustanoviti v Belgradu nekaj industrijskih podjetij iz Slovenije. fetalni urad bi imel nalogo, da v imenu vseh teh industrijskih podjetij sodeluje pri licitacijah v Belgradu, Novem Sadu, Zemunu, Skoplju in Nišu, kadar gre za državno ali pa mestne nabave. Tako poroča belgrajsko »Vreme«.
V Dubanovcih pri Zemunu je bil v torek zvečer izvršen krvav zločin, katerega žrtev je postala bogata vdova Kata Mladenovič. Vdova je stanovala v svoji hiši sredi vasi vedno sama, le prijateljice so jo obiskovale od časa do časa. Še v torek zvečer je bila pri^ njej ena teh prijateljic in se zadržala pozno v noč. Komaj 6e je pa poslovila od starke, je zaslišala krik iz njene hiše. Takoj so se zbrali ljudje, vdrli v hišo in našli starko že mrtvo. Slučajno so ee v bližini nahajali tudi orožniki, da so je iskanje morilca takoj začelo. Vendar je zločinca vzela noč. Izginil je takoj, ko so pred hišo pritekli prvi ljudje. Zločinec je starko nekajkrat zabodel /. nožem. Očividno se je hotel polastiti denarja. Krik, ki se je umirajoči starki izvil iz prsi, pa je preprečil zločincu tisto, zaradi česar je starko napadel.
Nekaj dni po poroki se je ubil krojač Žarko Rankovič iz Pirota. Mož je doživel najbolj pestre zgodbice v svoji ljubezni do neke vdove. Zaljubljen do ušes ni nič maral za to, če se je v dolgih letih njegove ljubezni vdova trikrat poročila in trikrat, ločila. Krojač je mirno čakal svoje ure. Nazadnje je stara vdova le uslišala njegove prošnje in privolila, da se je krojač preselil k njej. Zaradi ljubosumnosti pa sta se vsak dan prepirala. Nekoč je krojač pograbil nož in oklal svojo priletno prilež-nico. Ko 6e jo vdova vrnila iz bolnišnice, sta si drug drugemu vse odpustila in sklenila poročiti se. Vse je poteklo, vsaj na videz, v redu, dokler niso ljudje nekaj dni po poroki našli krojača obešenega. Sosedje ne vedo točno povedati, kaj je krojača tako razočaralo, da si je že po nekaj dneh zakona vzel življenje.
S prav svojevrstnim dogodkom se bavijo policijske oblasti v Brčkem. Nedavno se je v Brčkem ubil uradmk davčne uprave Juraj Došen baje zaradi nesrečne ljubezni. Zaljubil se je bil v hčerko tamkajšnjega trgovca in se sklenil poročiti. Dekle je najprej odšlo v Belgrad v gospodinjsko šolo, ko se je pa vrnilo domov, ni hotela nič več čuti o poroki z DoSenom. Nekaj dni kasneje so naši Do-šenega mrtvega. Vse je kazalo na samomor. Preobrat pa je povzročil muslimanski hodža Rima Rakic iz Djoseta ob Majeriči, ki ga je neki prijatelj prosil, naj se potopi v zamaknjenje in pove kaj o Došenu. Hodža ni poznal Došena — tako poročajo časopisi —, vendar jo njegov lik opisal točno in povedal, da je bil ubil. V zamaknjenju je oj>isal hišico, v kateri jo bil Došen tik pred smrtjo, pripovedoval o zadnjih njegovih besedah, preden je padel strel in o treh osebah, ki so bile zraven. Hodžcve besede so sedaj sporočili policiji, ki je začela nanovo preiskavati zagonetno smrt.
100 kilogramov težkega soma so pred dnevi ujeli v Savi pri Sremski Mitroviči. To pa ni edini primer velikih somov, ki žive v tamkajšnjih vodah. Malo prej, preden so vjeli soma, teži:ega 100 kilogramov, so vjeli tudi dva soma, enega težkega 76 kilogramov, drugega pa 96 kilogramov.
Konj jc skozi izložbo skočil v trgovino sredi
Smedereva. Konj, ki ga je kmet gnal mimo trgovine, se je iznenada spdaSil in v skoku predrl izložbeno okno in obležal sredi trgovine z radijskimi aparali. Konj se je ves razrezal in obležal v mlaki krvi. Kmalu nato je poginil.
Borbo proti jetiki bodo na novo oživili na Hrvaškem in v Slavoniji- Našla sc je osnova, na kateri bodo sporazumno delali Higienski zavod, Okrožni urad za zavarovanje delavcev in Društvo za pobijanje jetike. Postavili so si tudi program, katerega prva točka je, graditev novih protijetičnih dispanzerjev v Varaždinu, Sisku, Klenovniku, Novem Marofu, v Bjelovaru, Novi Gradiški, Požega, Brodu, Gospiču in Ogulinu.
Neobičajno dogodivščino sta doživela dva mostarska zaljubljenca. Jerko Prco je bil do ušes zaljubljen v Šimo Ornjac in se nameraval z njo tudi poročiti. Vse bi šlo v redu, če se dekletovi starši no bi na vse protege protivili tej ženitvi. Zaljubljenca uta sklenila pobegniti. Ponoči se je Jerko prikazal z dvema tovarišema pred hišo in nevesto odpeljal. Na bregu Neretve je bil že pripravljen čolnič, ki so se z njim hoteli prepeljati na drugo stran. Nesreča pa je hotela, da se je valovje narasle reke začelo igrati s čolničem, dokler ga ni vrglo na neko skalo. Čolnič se je razbil in vsi štirje nočni popotniki so se znašli v hladnih valovih. Vse naokrog pa nobene žive duše. ki bi r>otaplJajočim se priskočila na pomoč. Z veliko muko so so le privlekli do vrbe sredi vode in se povzpeli nanjo. Premočeni in premraženi so prebili na tej vrbi vso noč, dokler jih zjutraj ni našel neki železničar. Zaljubljeni par jo je nato popihal tja, kamor sta bila namenjena.
‘Hit -ilvHji
M. Jacoby - R. Leigh:	38
Poročnik indijske brigade
»filuveiutkJ doui« izhaja ruk d«*iavnik ^ M^ein* naroAmna 12 Din ta inozemstvo IS Din Pmdntfttvo Kopitarjeve nliea tf/lli 1'elefoo W4 la »9K iiDra,«.	^
lelefoa U9& Za Jugoalov&w*ku lukmtu t Ljubljauii K. Ce& bd&jaieij; Lv&o Bakovm. (Jndollu Jute Koiifek.	^opuarjet.	k
Kako misli angleški minister
Churchill o
Od vseh mnenj, ki so jih tuji časopisi zadnje Sase objavili glede notranjepolitičnega stanja v Jugoslaviji, je morda najbolj zanimivo to, kar je napisal angleški konservativni minister Winston Churchill pod naslovom »Jugoslavija in Evropa«. Takole se je izrazil:
»Obiski, ki jih je jugoslovanski ministrski predsednik dr. Stojadinovie napravil v Londonu in Parizu, kakor tudi sporazum, ki so ga sklenile v Jugoslaviji opozicionalne stranke, zaslužijo vso pozornost. Jugoslavija je ena tistih evropskih držav, ki tvorijo nekak ključ v Evropo, in razmere, ki vladajo v njej, so važen činitelj za ohranitev miru med velesilami. Med svetovno vojno je gojila Anglija nasproti Srbiji žive simpatije. Vroča želja po zedinjenju Južnih Slovanov se je uresničila in nastalo je kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Tu živi nad 14 milijonov ljudi, v eni najbolj romantičnih in najlepših evropskih dežel. Jugoslovanski^ vojaki vzbujajo zaradi svoje moči in velike vzdržljivosti eplošno občudovanje in zaradi tega po pravici uživajo slavo. Južni Slovani se dosegli vse, karkoli so nameravali doseči, in že je vladalo splošno prepričanje, da bodo v bodočnosti živeli v mirnem sožitju. Kako velika pa je bila prepadenost in razočaranje pri državah, ki so prinesle osvobojenje, ko so morale spoznati, da nova država Jugoslavija ni osvobojena notranjih nesoglasij. Trenja med Srbi in Hrvati so pred očmi Evrope postala vedno bolj vidna. Strastni boji, ki so nastali zaradi različnosti verskega prepričanja, so spremljali poskus, da tudi katoliški verniki, ki so v manjšini, dobe popolno enakopravnost z ostalimi, od države priznanimi veroizpovedmi. Kljub vsemu temu pa mislim, da te razlike, če jih vzamemo v osnovi, niso niti posebno globoke, pa tudi ne takšne, ki se ne bi dale odstraniti.
Pravijo, da gre tu za osnovna vprašanja. Vladajoče plasti v Jugoslaviji so označile kot svoj ideal da zlijejo tri različne narodne elemente v en sam jugoslovanski narod. Ti oznanjajo, da Jugoslavija obstoji iz treh plemen, ki so se stopila v novo nacionalno enoto Na drugi strani pa opozicija poudarja, da so v Jugoslaviji trije narodi, srbski, hrvaški in slovenski, ki da so združeni samo pod eno skupno vlado. Če pa pomislimo, da se vsi trije narodi izrekajo za eno krono, za en parlament in za eno vojsko, potem mora biti angleškemu opazovalcu zares težko umljivo, čemu ves ta spor. Noben Anglež ni nikdar želel, da bi oviral n. pr. Škote v tem, da se ne bi mogli več svobodno držati svojih šeg in navad v najširšem obsegu. Angleški narod gleda
Jugoslaviji
nanje v resnici z veseljem in ponosom. Zaradi te strpnosti smo si mi Angleži pridobili samo velike prednosti. Zdi se nam bistveno to, da se mlada in nova država, ki s tako velikimi nadami gleda v svojo bodočnost, v svojih odločilnih letih ne bo zapletala v prepire, ki imajo vendar po veliki večini bolj akademski značaj. Vsak sporazum vendar prevladuje nad nesoglasji in zato potreba po narodnem napredku zahteva mirno rešitev vseh nesoglasij. Ta rešitev pa se mora izvršiti na široki podlagi. Sedaj ni čas, da bi si mlade države lahko privoščile nevaren luksus sporov, ki so čisto odveč. Dobro vemo, da nima liberalno misleči kraljevi namestnik knez Pavle nobene druge želje, kakor to, da stori svojo dolžnost, dokler ne dobi besede mladi kralj, in da ima zelo mnogo 6misla za britanske demokratične ideale. Zato gojimo najiskrenejše želje, da pride v Jugoslaviji do častne in resnične združitve vseh praktičnih stremljenj.
To namreč ne bi ostalo brez dalekosežnih posledic za mir v Evropi. Če bi se Jugoslavija uvrstila čisto brez potrebe med diktatorske in totalitarne države, bi pomenilo to katastrofo, ki bi imela pogubne posledice. Mnogo bolje bi bilo za novo kraljevino Jugoslavijo, če ponosno in odločno položi svojo usodo na ono skodelico na tehtnici, kjer je mir, prostost in demokracija. Le po tej poti bo mogla doseči ono notranjo moč in enotnost, ki je v teh kritičnih časih njenega državnega obstoja življenjsko potrebna. Zahodne demokratične države nimajo drugega interesa, kakor da vidijo Jugoslavijo močno, cvetočo in neodvisno. Ničesar nočejo od nje. Mladi, krepki rod, ki živi v Jugoslaviji, ki koraka na 6voji življenjski poti naprej in kvišku, naj na glas oznanja svoj ideal: pravico posameznikov, zavedno udeležbo vseh državljanov pri vladanju nad lastnimi pokrajinami, spoštovanje zakona, svobodo prepričanja in pravico svobodnega razpravljanja. Potem bo nastalo v tem privlačnem delu Evrope trdno oporišče 6vobodne civilizacije in strpnosti, ki bo želo toliko več občudovanja, ker ga branijo tako hrabre čete.
Jugoslavija stoji na razpotju. Če se odloči za 6istem svobodnega vladanja, potem to ne bo pomenilo samo odetranjenje domačih razprtij, pač pa bo doprineslo tudi velik delež k temu, da se prepode temni bojni oblaki, ki zatemnujejo Evropo. Jugoslovani ne bi mogli srečno in slavno živeti v takšni Srednji ali Južni Evropi, v kateri bi vladal vojaški aparat in reakcionarni nauki nacionalnega socializma, fašizma ali boljševizma. Velika Britanija iskreno želi videti srečno kraljevino Jugoslavijo, v kateri bi vladala svoboda in v kateri bi pravica ne bila pregnana iz sodne dvorane.« —
V Angliji bodo prihodnje leto vpeljali nove telefonske zvonce. Na sliki vidimo komisijo glasbenikov, ki bo po svojem okusu ugotovila, kateri zvonci imajo najlepši glas.
Špansko glavno mesto Madrid, ki se mu general Franco vedno bolj približuje. Na levi kraljev dvorec.
Mačka prrela tatu
Nekje v bližini Wiirtemberga živi čuvaj, ki svojega veselja nad ničemer ne kaže v tolikšni meri, kakor nad svojo mačko. Ta mačka nima samo te zasluge, da mu je pregnala vse miši, ki so prej gospodarile v hiši, pač pa si je toliko slavo pridobila še zaradi večjih zaslug: Razkrinkala je vlomilca, ki je že večkrat vlomil v to hišo.
Gospodar je že nekajkrat opazil, da mu nekdo krade iz njegove svetiljke petrolej. Vsi poskusi, da bi izsledil tatu, so ostali brezuspešni. Sam se je večkrat žrtvoval, da je po cele ure sedel na preži, kdaj se bo neznani tat priplazil v njegovo stanovanje. Nikdar pa ni mogel prijeti neznanega uzmoviča, kajti ta je gospodarja najbrž vselej prej opazil, kakor pa gospodar njega. Kadar je gospodar stražil, mu seveda nihče ni ničesar ukradel, čim pa je to stražo samo malo opustil, že mu je spet zmanjkalo v svetiljki goriva. Končno mu je padlo v glavo, da bi bilo morda dobro, če bi postavil na stražo svojo mačko. In res, zaprl jo je v sobo, kjer je bila postavljena svetiljka. Špet se je tat priplazil, lepo počasi, se razgledal naokoli, če ga morda kdo ne vidi, nato pa korajžno stopil k svetiljki, da spet nakrade iz nje petroleja. V tem trenutku pa je skočila mačka, ki je bila zaradi dolgega zapora najbrž že res precej razjarjena, uzmoviču naravnost v obraz ter ga začela obdelovati s 6kremplji tako silno, da je tat v smrtnem strahu začel klicati na pomoč. Gospodar je hitro pritekel v sobo, kjer je komaj pomiril razjarjeno mačko, fatu pa je vsega krvavega zgrabil in ga izročil policiji.
Potemtakem bomo pa res kmalu dobili spet nov pregovor, namreč, »kar mačka rodi, tatove lovi«.
Volna iz kamenia
Ni več nobena novost, da volno pridobivajo tudi že iz različnih vrst domačega lesa. Tudi poskusi pridobivanja volne iz steklovine so se v precejšnji meri posrečili. V Združenih severnoameriških državah pa so prišli na dan še z novim tovrstnim izumom. Tam že prodajajo preproge, ki k> iz volne, napravljene naravnost iz kamna, in sicer takšnega, ki ga je «koro povsod na svetu dovolj. To je dolomit. V velikih pečeh ga topijo, za kar je potrebna toplina 1800 stopinj Celzija. Iz peči to razstopino po položnem podstavku počasi spihajo’na prosto. Pritisk sedem atmosfer pri tem raztopino razkadi v rah. Brezštevilne majhne kapljice lete po zra-u, se raztegnejo v tanke nitke. Kemično nato odstranijo tiste primesi v raztopini, ki so odveč, in zaradi katerih bi volna ne bila tako dobre kakovosti, kakor sicer. Volnene nitke nato očistijo z neko parafinovo raztopino, nakar jih
s pomočjo posebnih strojev stiskajo v uporabljive kose. Preteklo leto so v ameriških Združenih državah napravili 65.000 ton takšne »kamene« volne.
200 morskih milj v enem mesecu
Kljub ogromnim plavajočim palačam, ki tekmujejo za slavni »modri trak«, ki imajo vse, kar je mogoče videti v najrazkošnejših dvorcih, sijaj oprave, bogastvo razvedril, najizbra-nejšo hrano in pijačo; ki s svojimi 300 tisoč konjskih sil lahko kljubujejo vsem viharjem, plovejo po morju še danes uboge ribiške ladje, ki so predane popolnoma na milost in nemilost vetrov.
tednom je dospela v francosko pristanišče Saiirt-Malo neka ribiška jadrnica, ki je bila že od maja meseca neprestano na odprtem morju. Od maja do avgusta so njeni krep-mornarji lovili slanike v okolici Gronlandije, nalovili in nasolili 6000 centov rib ter se odpravili proti domu. Pihal je ugoden veter ter jih zanesel čisto v bližino domače zemlje — še 200 milj, dober dan ugodne plovbe, pa bodo doma, na trdnih tleh, v varnem zatišju. Tedaj pa se vreme nenadoma spremeni, pihati začne nasprotij1	jih zadrži dober mesec dalj na mor-
ju ^šk jim. je moka, pitna voda in drugi pri-5?/. ,1-. .	M	s?	doslej živeli ob sami
•"'bji juhi, pečenih ribah in zopet ribji juhi, z malimi zalogami kruha, krompir ja in slanine, so pri vseh svojih 6000 centih rib skoro umirati od lakote. Komu se že ne bi začel želodec obračati pri toliki enakomernosti jedil, kljub najhuiši lakoti!
Čez mesec dni brezuspešnih naporov še jih • je vendar spet usmilil veter, ugodno zapihal in jih v enem dnevu zanesel tja, kamor so že cel mesec zaman rinili. Tako so končno dospeli domov, toda tako izmučeni in naveličani, da so jim še veseliti ni ljubilo. Kakor stroji so se spravili na suho, v krčme, k pijači, katero so še po imenu komaj poznali. Kdo, ki malomarno žveči slanike in se prepira za njihovo ceno, pomisli, kakšnih nečloveških naporov je bilo treba za to, da eden obogati in se drugi naje!
Programi Radio Liubliana
Petek. 5. novembra11 Šolska nra: Denar - sveta vladar - bistvo in vloga denarja (g. Boris Ribtaršič)
— U Iz domačih gredic (plošče) — 12.45 Vreme, poročila — 18. C as, spored, obvestila — 13.15 Opoldanski koncert Hadijskega orkestra — 14 Vrjme, borza — 18 Zenska ura; Mati v družini (gdč. Iva Slaparjeva) — U.20 Balalajke igrajo (plošče) — 18.40 Francoščina (g. dr Stanko Leben) — 19 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila - 19.80 Nac. nra - 19.50 Zanimivosti - 20 Sinfonična glasba iz XVIII. stol. (prenos tz Zagreba)
— 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.30 Angl, plošče.
To je bil smeh človeka, ki mu je nekaj težko zadelo ponos, ki pa ve, da j epravica na njegovi strani in da se	mu	ne	more
nič	zgoditi, da mu	nihče ne more ugrabiti tistega,	kar je	samo
njegovo!...
»To je krasno!... Najprej mi prideš in nekaj blebetaš, kako si mi hvaležen, da mi trenutek za tem poveš, da si se zaljubil v mojo nevesto. Zelo si nagel in moram reči, da si dobro izkoristil mojo odsotnost!«
»Geoffrey!«
»A to ti še ni dovolj! Vrh vsega tega se mi še... lažeš!«
»Geoffrey! Ona ...«
»Lažeš! Lažeš	tudi, da te ima ona rada!«
»Geoffrey, saj	ne veš, kaj govoriš! Saj sam	ne	verjameš
temu, kar si mi rekel zdajle!«
»Verjamem in vem, da lažeš!«
G#offrey je zdaj tudi sam verjel, da Perry res laže in da ▼se njegovo govorjenje o tej ljubezni ni resnično. Verjel je sicer, da se je Perry zaljubil v Elizabeto, ni pa mogel verjeti, da bi tudi Elizabeta njega ljubila. Ne, to ni bilo res, in Perry se je lagal. •.
Mlajši brat tega ni pričakoval. Vedel je, da bo njegovo priznanje Geoffreyu prizadelo veliko bolesti, toda prepričan je bil, da ga bo Geoffrey razumel. Zdaj je pred njim stal docela tuj človek, hladen, okruten, užaljen, ki ga ni hotel niti poslušati, ki mu ni hotel verjeti, ki ga je žalil!
To nista bila zdaj več brata, marveč tekmeca, moška, ki imata rada isto dekle in sta pripravljena, da se zanj spopadeta.
Tudi Perry ni zdaj čutil več drugega, kakor samo grenkobo, Tudi dobro! Toda nekaj ti bom še rekel: do zdaj sem te občudoval, kakor še nisem občudoval koga. Ne, zdaj vidim, da sem se zmotil! Ti si poniglav in bojazljiv! Preziram te!«
Perry je odšel, ne da bi ga bil pogledal.
Ko je Geoffrey ostal sam v svoji sobi, je še enkrat premislil vse, kar je te zadnje ure doživel. Po razgovoru z bratom se je čisto spremenil. Ni bil več slabič, ni več pustil, da bi ga zmagovale kake slutnje, posrečilo se mu je, da je samega sebe prepričal o tem, da ga ima Elizabeta rada in da je samo mimogrede izgubila pamet, pa se bo že spet zavedala.
Ni precenjeval sebe in premalo cenil Perrya, toda moški ponos mu zdaj ni pustil, da bi se udal. Boril se bo za svojo srečo in ne bo zaročenke pustil nikomur, niti svojemu bratu. To so bile ženske muhe, trenutno razpoloženje, so mehkost, domišljija, prazne sanje, ki so Elizabeto premagale. Saj ni mogla pozabiti na njegovo ljubezen! Tega ni in ni mogel verjeti!
0 tem razgovoru z bratom ji sploh ne bo nič omenil, tako da se bo med njegovo odsotnostjo morala čutiti vezano, vezano do njega! Ko pa se bo vrnil, bo ona do tedaj zatrdno že spremenila svoje mišljenje. Morda pa je vse to bilo razes le izmišljotina, ki se je rodila v Perryjevi razgreti glavi!
Perry se je zaljubil v Elizabeto, kakor bi se bil zaljubil v vsako drugo dekle, s katerim bi bil nekaj časa skupaj. In čim dlje je trajalo to poznanstvo, tem močneje se je Perry vživljal v svoja čustva, polagoma se mu je pa posrečilo, da je zmešal še njo.
Na njo se ni mogel jeziti, toda tem večji srd je čutil do brata, ki se je tako grdo vedel. Kaj ta fantič res ni imel nič čuta za dolžnost in za poštenje?
Geoffrey se je zdaj odločil:
Čez vse to pojde brez najmanjše besede, kakor da se ni zgodilo nič. Ko se bo vrnil s poti, bo vse spet tako kakor je bilo prej in še lepše, saj bo do tedaj tudi Elizabeta utegnila o vsem premisliti in bo uvidela svojo zablodo.	'
Solnce je vse krvavo gledalo čez obzorje, ko je Geoffrey nazadnje zatisnil oči.
Warrentonovo slovo od žene.
Ko sta lady in sir Warrentonova prišla domov, sta tudi onadva prebila zelo nemirno noč.
Sir Benjamin je doma najprej pripravil prtljago. Moral je že naslednji dan kreniti v Laharo, žena pa naj bi bila čez mesec dni prišla za njim.
Lady Warrentonova mu je pomagala pri tem poslu. Nihče, kdor ju je poznal, ne bi bil v tem zakonskem paru spoznal zdaj »klepetave lady« in »Bennya pod copato«. Zdelo se je, kot da sta ta dva človeka samo pred svetom igrala smešni vlogi. Ko sta pa bila sama, se je med njima vse spremenilo. Res, lady Oktavija Warrentonova je rada govorila in se včasih tudi rada pokregala, kakor je tudi sir Benjamin rad tu pa tam zvrnil kozarček.	•
Zdaj pa, ko je bila sama in nista imela »občinstva«, sta se kar na lepem spremenila v nežna zakonca.
Warrenton je bil za kakih dvajset let starejši od žene, ki jo je imel prav iz srca rad. Morda je prav to nesorazmerje v letih bilo vzrok, za navidezno neslogo v tem zakonu. Kajti, da je ta nesloga bila zares samo navidez, se je lahko prepričal vsakdo, kdor ju je na primer videl zdaj. Zdelo se je, da se svoje ljubezni sramujeta. Morda sta prav zaradi tega v družbi igrala vlogo »ujedljive in klepetave žene« ter »moža pod copato«. Warrenton je bil eden najstarejših častnikov v kalkutski garniziji in so ga vsi spoštovali kot hrabrega vojaka, ki je tudi z deli pokazal, da je tega spoštovanja vreden. Ta Warrenton j« svoje »dekletce« imel rad kakor prvi dan, ko jo je spoznal. Tudi ona je bila v svojega moža zaljubljena prav tako kakor ▼ začetku svojega zakona, ko so se ji vse tovarišice smejale, da jemlje človeka, ki je toliko starejši od nje.
»Benny, ali bi jaz ne mogla že kar jutri s teboj?«
»Saj veš, draga, da to ni mogoče.«
»Ves mesec bom sama!«
»Jaz bom pa ves ta čas lahko svobodno pil svoj brandy!«
Lady Warrentonova se je malce nasmejala, on pa jo je po-j strani opazoval. Potem je stopila do male omare, vzela iz nje steklenico brandya in mu ga natočila kozarček.