Poštnina plačana v gotovini
Cena 2 tlin
DRUŽINSKI TEDNIK
Postave so kakor pajčevine; muhe drže, čmrlje izpuste.
Slovenski pregovor.
Le<® IX.
Ljubljana, 12. avgusta 1957
Štev. 52.
»DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja vsak Četrtek. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gregorčičeva ul. 27/111. Tri. it. 33-32. Poštni predal št. 345. Račun Poštne hranilnice v Ljubljani št. 15.393. — NAROČNINA: */* leta 20 din, */s leta 40 din, >'t leta 80 din. V Italiji na leto 40 liri v Franciji 50 frankov, v Ameriki 21 /j dolarja. Naročnino Je treba plačati vnaprej. — ROKOPISOV ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo, za odgovore Je priložiti za 3 din znamk. - CENA OGLASOV: med besedilom stane vsaka enostolpčna petitna vrstica ali njen prostor (višina 3 milimetre in širina 55 mm) din 7*—. Med oglasi stane vsaka petitna vrstica din 4*50. Notice: vsaka beseda din 2.—. Mali oglasi: vsaka beseda din 0.50. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu primeren popust.
Danes:
Kako si sam napravil čoln za 300 din
(Gl. str. 8)
Bela Kun, vodja sovjetske vstaje na Madžarskem tik po svetovni vojni in do nedavnega načelnik tajnega oddelka komunistične internacionale v Moskvi, je prišel v nemilost pri Stalinu. Po najnovejših poročilih ga je dal sovjetski diktator aretirati.
K bojem na Kitajskem: japonska, pehota potruljira po tientsinskih ulicah, Pod pretvezo d* Je Umkajšnj« japonska kolonij* potrebn* njenega varstva.
mnogo globlje zasidrana kakor socialno še tako utemeljen socializem. Pokazalo se je — in tega tudi noben pošten svobodomislec ne more zapisati brez občudovanja — da so nemški duhovniki, 1 katoliški i protestantski, imeli mnogo večji pogum, tvegati svobodo v boju za svojo idejo, kakor voditelji nemškega socializma in skrajnega marksizma. Resda življenja samega niso tvegali — čeprav je zadnja štiri leta krvniška sekira v Nemčiji zelo v časteh, so se pri duhovniških obsodbah tajna sodišča s strahom ustavila zgolj pri zapornih kaznih — toda tvegali so vendarle; in kdor tvega, mu gre čast.
Najsenzacionalnejši duhovniški proces zadnjih mesecev je nacistična Nemčija naperila proti pruskemu protestantskemu pastorju dr. Dibeliusu. Obtožila ga je, da se je predrznil napisati odprto pismo hitlerjevskemu cerkvenemu ministru Kerrlu,
Neustrašni pastor je res napisal
Po bojih za Brune to (pred Madridom) : pogled na brunetsko pokopališče zavzetju vsega razbitega mesta po nacionalističnih oddelkih.
Ce i/am dnevi pceluaUti
‘Razgledi po svefu
Neustrašni duhovniki
ROMUNSKI KRALJ V JUGOSLAVIJI
Pretekle dni se je pripeljal v Jugo-slavijo romanski kralj Karol. Najprej se je ustavil na Brdu pri Nj. Vis. namestniku Pavlu in kneginji Olgi. Ljudstvo ga je navdušeno sprejelo. le Slovenije je kralj Karol odnesel kar uajlepše vtise.
Nato se je romunski vladar odpeljal k svoji sestri Nj. Vel. kraljici Mariji v gradič Mi Loče r pri Cetinju in je nekaj dni ostal pri njej v gosteh. Vračajoč se iz Miločera se je te dni ustavil v Splitu. Mesto je bilo za njegov sprejem okrašeno z jugoslovanskimi zastavami. Ob obali ga je sprejela častna čela vojaštva z godbo in zastavo. Kralj je nato odšel peš po mestu in si je ogledal razne zanimivosti. Po ogledu Splita se je kralj odpeljal z motornim čolnom v Trogir in si ogledal tamkajšnje znamenitosti, potem je pa odšel dalje v Divulje in oid ondod v Kaštel Stari. Povsod so ga navdušeno sprejeli, on sam se je pa o lepotah naše Dalmacije izrazil zelo |h>-hvalno. S kaštelanske j>ostaje se je romunski kralj potem odpeljal z dvornim vlakom proti Zagrebu.
NAŠ TELEFONSKI PROMET S TUJINO
Te dui se je v poštnem ministrstvu končala konferenca o tranzitnem telefonskem prometu. Po soglasnem dogovoru pojde v bodoče novi romunski telefonski promet z Italijo, Švico in Grčijo čez Jugoslavijo. V ta namen bodo zgradili med Bukarešto in Beogradom nove telefonske proge na visokofrekvenčne telefonske naprave. S to instalacijo bo dobil Beograd direktno progo z Bukarešto.
Pristojbine za telefonski promet med Jugoslavijo in omenjenimi državami bodo ostale iste, za tranzitna pogovore med Rumunijo, Italijo in švioo in obratno Ih> pa dobila Jugoslavija 3‘40 zlatega franka za triminutni govor, za govore med Romunijo in Grčijo in obratno pa 3 40 zlatega franka.
Naprave za novt telefonski promet bodo dograjene najkasneje v šestih mesecih.
V	DOBROVNIKU JE LETOS ZELO VELIKO TUJCEV
Tujski promet se je letos v Dubrovniku znatno popravil. Letoviščarjev je v mestu mnogo več kakor Ia.rii. V zadnjem času je skoraj mak teden pripeljal parnik po več »to tujcev. Med drugimi je priplul tudi iz New-yorka parnik s 050 izletniki, po večini Američani. Go3ti 90 si ogledali mestne zanimivosti, potem so pa nekateri izmed njih odšli na izlet v bližnjo okolico. Agencija Detoni jim je dala posebne vodnike. Kmalu nato se je zasidral pred Dubrovnikom še en parnik iz Amerike z več sto tujcem. Prihodnji teden pa pričakujejo v Dubrovniku neki izletniški parnik iz Italije; z njim 6e bo pripeljalo iz Na-polija 150 tujcev.
žrtvovati. Spričo žalostne vloge, ki jo je minister igral pri procesu, bi bil tak razplet afere — pravijo v istih krogih — edini pravilen.
Observer
Na Dunaju je te dni izšla v nemškem prevodu na moč zanimiva knjiga ameriške pisateljice D. Brandove »Selz Dicli durch!« ali prosto po naše: »Kako uspeš v življenju«. V tej knjigi si lahko vsakdo poišče koš dobrih nasvetov za odpravo svojih »slabosti«. Ljudje smo pač tako ustvarjeni, da svoje dobre sklepe le prehitro pozabimo., ker nam manjka trdne volje. Prav za krepitev volje je nanizala pisateljica v svojem delu nešteto koristnih nasvetov. Naj se tudi mi nekoliko ustavimo pri njih!
Mnogi ljudje bi v življenju dosti dosegli, če ne bi toliko — govorili. Da, nič se ne čudite, prav nepomembno govoričenje marsikomu neverjetno škoduje, saj zapravi z njim dragocene minute, ki bi jih lahko s pridom vporabil za pouk ali pa zabavo. Tako imenovanim »klepetuljam«, ki jih tudi pri »krepkem spolu« ne manjka, svetuje pisateljica, naj se lepega dne odločijo, da bodo vsak dan govorili eno uro le tedaj, če jih bo kdo kaj vprašal. Pri tern naj se izogibajo raznih osebnih opomb, ki zavedejo vpraševalca v nova vprašanja.
Svoje misli mqraš obvladati, le tako se v vsakem, tudi nepričakovanem trenutku takoj znajdeš. Torej se lahko priučiš tudi prisebnosti, in sicer takole: vsak dan skušaj vsaj pol ure misliti samo na eno stvar, ne da bi ti misli uhajale drugam. Seveda bo to sprva težko, zatorej prični po-malem, s petimi ali desetimi minutami. Najprej delaj te miselne vaje doma, kjer si docela sam, pozneje jih pa vadi tudi v družbi, na primer na poti v službo, v vlaku itd.
Ali si že opazil, kako radi ljudje
o	sebi govore, o svojih doživljajih, o svojih težavah in o svojem veselju? Prav to šibko stran lahko spretno izrabiš pri sklepanju novih znanj. In tako je pisateljica vpletla med neštete drobne nasvete tudi prebrisano in koristno navodilo nekega Francoza iz XVII. stoletja: kadar se spoznaš s tujim človekom, počakaj, da on prvi spregovori. Pusti ga govoriti, dokler ti nehote ne pove o sebi vsega, kar je potrebno, da navežeš prijeten in zabaven pogovor — pogovor, ki ne bo ugajal samo tebi, temveč tudi njemu. Tako si boš kaj lahko pridobil zaupanje in naklonjenost docela tujih ljudi.
Morda poznaš lepo, staro resnico, ki pa velja tudi za sodobne ljudi: •»Red je človekova prva dolžnost.« Red, nekak gibek, smotrn red ugladi pametnemu človeku marsikatero trdo pot. Zato se zmerom in ob vsaki priložnosti spomni tega pregovora. Uredi si življenje po načrtu in nič več ne boš tožil nad prekratkimi dnevi. Ni treba, da bi zato vse svoje delo na glavo postavil, gotovo boš novi načrt lahko prilagodil svojemu navadnemu življenju.
Vsakdanji načrt rednega in preudarnega izobraženca naj poteka nekako takole:
V.7.—Y,8. zajtrk in časopisi,
y,8.—8. pošta,
yj9.—12. služba itd.
Prav na zabaven, a na dokaj strog način si lahko odpraviš razne ukoreninjene razvade s posebnimi lističi, na katere napišeš razne zapovedi. Na primer: napiši si deset, lističev z vsemi mogočimi zapovedmi:
Po Iztrebitvi marksizma in židovstva je Hitler napovedal boj nemškima cerkvama. — Pogumno odprto pismo pastorja dr. Dibeliusa
Revizija nemške cerkvene politike?
V	Ljubljani, 11. avg.
Ko je prišel pred štirimi leti n& Nemškem narodni socializem na krmilo, je bilo njegovo prvo geslo vdu-šitev socialne demokracije in komunizma in iztrebitev židovskega elementa iz nemškega naroda. I eno i drugo se je Hitlerju na videz posrečilo; kajti čeprav je danes nemški marksizem na tleh, si niti še tako zaslepljen hitlerjevec ne bi upal trditi, da je sedanji režim spreobrnil toliko milijonov zmernih in skrajnih levičarjev v pravoverne naciste in da ne bi socialisti in komunisti spet prišli do velike besede tisti mah, ko bi narodnemu socializmu odklenkalo. Ista je z židovstvom.
Seveda ta trenutek ni važno, ali je Hitler oba svojo najhujša nasprotnika zares ugnal ali samo na videz; važno je le to, da se nemški »fuhrer« čuti že leto dni tako močnega, kakor ni bil pred njim ne Viljem II. ne železni kancler Bismarck. In v zavesti te svoje neizmerne moči je sklenil (po Bismarckovem zgledu) napovedati boj še tretjemu nasprotniku — cerkvi.
Tedaj se je pa prvič v zgodovini tretjega rajha pokazalo, da sedanji nemški oblastniki niso dobro izmerili sil.! 1 katoliška i protestantska cerkev sta se Hitlerju postavili po robu — nezaslišan dogodek v deželi, kjer nismo vsa ta leta diktature brali niti o enem uporu marksizma, niti o enem samem
Za »požeruhe«, ki bi radi shujšali: »Dvanajst ur ne bom jedel.*.
Za »klepetulje*, ki nikoli ne vedo, kdaj naj nehajo pogovor: »Fes dan ne bom načenjal pogovora, temveč bom samo odgovarjal, kadar me bo kdo kaj vprašal.«
Za »zaspance«, ki se jim kupici delo, ker prepozno vstajajo: »Vso noč bom bedel in delal.«
Te lističe vtakni v deset enakih ovitkov, vsak teden pa enega odpri in tisti dan izpolni zapoved, ki je napisana na njem. (Čeprav morda ne spadaš med »požeruhe«, se ne boj, da bi ti takle 12umi post škodil, ako ga že izžrebaš; tudi ena sama neprespana noč te ne bo spravila v grob, če si količkaj zdrav.)
Seveda. sestavi zapovedi tako, da bodo res popravljale in kresale tvoj značaj, prav tam, kjer mu manjka ostrosti. Vsak človek ima svoje napake, torej bodo imeli tudi lističi pri vsakem človeku druge zapovedi.
Gotovo vam bodo ti nasveti všeč, saj so tako ljubki in lahki. Seveda pa ne smete ostati le pri »dobrih sklepih«; če hočete res imeti v življenju uspeh, morate kar brž stisniti zobe in resno prijeti za »delo«!
*n*
I takšno odprto, pismo na naslov svojega ministra; in vsemu preganjanju nemške tajne policije na kljub so to pismo skrivaj razdelili vsem protestantskim cerkvam.
V tem pismu pobija dr. Dibelius nič več in nič manj kakor ideologijo hitler-jevstva s Hitlerjevo knjigo »Mein Kampf« vred. Minister Kerrl je namreč nekoč izjavil, da ne gre, da bi bili Nemci kristjani, saj je bil Kristus Žid. Res, je, pravi dr. Dibelius, Kristus je bil Zid, to nas nedvoumno uči sv. pismo nove zaveze. In če hočete nam pastorjem prepovedati, da bi to učili, vam odgovorimo, da si da evangelski pastor samo od božje besede predpisovati, kaj bo pridigal; in če bo že moral izbirati, komu naj se pokori, bo bolj poslušal Boga kakor ljudi.
V normalnih razmerah bi bila v vseh kulturnih državah takšna izjava tako vsakdanja, da bi bilo škoda prostora zanjo; če jo danes navajamo kot primer duhovniškega junaštva, samo zgovorno pokažemo, kako zelo so se spremenile razmere v povojnem svetu sploh in v tretjem rajhu še posebej.
če učimo otroke zjutraj — pravi dr. Dibelius dalje — da je sv. pismo božja beseda, in če jim popoldne vte-pajo v glavo, da je njihovo sv. pismo Hitlerjev »Mein Kampf«, mora pač nekdo spremeniti svoj nauk. Kdo? Gospod minister zahteva, da evangelska oerkev ne sme biti država v državi. Prav! Toda kakor hitro hoče država postati cerkev in imeti oblast nad človeško dušo, smo se po Luthrovem nauku dolžni temu upreti. In tako bomo tudi štorih!
*
In zdaj pride senzacija; sodišče je dr. Dibeliusa oprostilo! Državni pravd-nik sam ni bil zahteval več kakor samo šest mesecev zapora.
Pri razpravi je obtoženi pastor izjavil, da ne prekliče v inkriminiranem odprtem pismu niti besedice. Pripomnil je, da je prepis pisma najprej poslal državni pisarni in ministroma v. Neurathu in Schwerin-Krosigku. Sele ko je zaman čakal na odgovor, je dal pismo razdeliti po cerkvah.
Poročevalci angleških listov so pisali, da je minister Kerrl igral pri razpravi dokaj klavrno vlogo. Izjavil je, da je »v tretjem rajhu nedopustno pisati ministrom odprta pisma t. Druge navedbe obtoženega pastorja je pa kratko in malo utajil.
Iz oprostilne razsodbe sklepajo v poučenih krogih, da misli Hitler revidirati svojo politiko nasproti obema krščanskima cerkvama in da je pripravljen v ta namen tudi Kerrla
General Miaja, dosedanji vrhovni poveljnik, madridske fronte (na sUki) je moral zaradi neuspeha ofenzivne podrejenega mu generala Listra pri Braneti prepustiti svoje mesto polkovniku Or-tegi, sam je pa prevzel poveljstvo republikanskih čet v ogroženem odseku pri Teruelu.
še tako nedolžnem poskusu atentata na voditelje današnje Nemčije. Pokazalo se je, da je cerkev tudi med versko tako mlačnim nemškim ljudstvom
iz
natih
Za prispevek v tej rubriki
plačamo 20 din
»Luksus«
Že dulj vosa kupujem kruh v neki 'Špecerijski trgovini. Sama ne vem, ‘kdaj in kako sevi opazila, da so žemlje v tej trgovini nekam majhne. tNajprej sem si mislila, da so bolj vpečene, toda večkratni nakup me je lprepričal, da se motim.
I Nisem dlakocepska, toda lepega dne sem položila eno teh znamenitih žemelj na tehtnico; kazalec se je Ustavil pri šestih dekah.
Pri nekem peku sem kakor slučajno vprašala, koliko tehta navadna žemlja.	!
j »7 dkg,< mi je vljudno povedala prodajalka.
Seveda sem se brž pritožila v trgo-\ vini, kjer kupujem kruh. Trgovka mi; je obljubila, da bo vprašala peka, zakaj ima tako slabo mero. j Drugi dan sem že zgodaj hitela v', trgovino po kruh in po pojasnilo. Že', na vratih me je sprejela trgovka s', ko-renitim poukom:	!
>Pek je rekel, da so dandanes žem-\ Ije luks us, če hočete biti siti, pa kruh' I jejte!*	;
Torej žemlja je luksus! Zato grej menda ljubeznivemu peku pri njih še', posebna, »luksusna« doklada na nor-', malni dobiček. Ena deka pri sedmih,', to da vrh rednega zaslužka dobrih', 34% luksusnega dobička •— pa pr a-', ivimo, da je kriza!	K. N. J
»Klanjam se, gospa!«
šla sem v manufaktur no trgovino.; (Vstopim in pozdravim: »Dober dan!«; Stopim k prodajalcu, izberem, kar želim; medtem pa pride neka mestna' gospa in z vseh strani se sliši: »Klanjam se, gospa!« V trgovini je bila samo par minut in že je odšla. Medtem sem pa tudi jaz že izbrala in plačala 104 din. Gospa, ki so se ji vsi klanjali, ni niti za dinar naku-! ipila, a jaz, revno kmečko dekle, sem; brez »klanjam se« kupila za 104 din.;
Mislim, da spada tudi to v zrcalo; >»aših dni.	i.
Moderna kupčija
Doživela sem zanimivo srečanje z; današnjim .rojenim trgovcem*:
Prodajala sem v neki ljubljanski; starinarni dobro ohranjen otroški; voziček.
I	»Tri sto dinarjev dam zanj,« je; odločila gospa.	;
! Voziček me je stal 1300 din. Odklo-; nila sem ponudbo in odšla iz trgovine. Na pragu pa srečam zajetnega gospoda.
»Vi morda prodajate voziček, mlada gospa? Jaz ga pa kupujem. Kakšna sreča! Koliko pa zahtevate zanj?«
V	poplavi njegovih besed se nisem takoj spomnila primerne cene.
»Štiri sto dinarjev, ne več ne manj,« je priganjal kupec med vra-; ti, »menda bova vendar sklenila kup-; lije!«
Pomislila sem: v trgovini ne dobim zanj več kakor tri sto dinarjev, tako bom vsaj sto dinarjev prislužila. In privolila sem.
Naključje me je nekaj mesecev pozneje zaneslo v isto trgovino, to pot k nakupovanju športnega otroškega vozička. In kaj zagledajo moje začudene oči? Tam v kotu stoji moj voziček s ceno 700 din, ob njem pa gospodar — nihče drugi, kakor moj tedanji vsiljivi kupec med vrati.
Pa recite, da ni to svojevrstna kupčija, ko nastopa gospodar trgovine v vlogi prodajalca in kupca!
Majhna pikantnost: v vlogi kupca je takrat rekel gospodar o svoji trgovini: »Kaj boste tem oderuhom prodajali!«	P.	S.
'Reklama za nase razmere
Gotovo vam je znano, da se je vr-; kil dne 1. avgusta kolesarski izlet v; Postojno, pridružili so se mu pa tudi potniki z avtobusi.
Ni vam pa najbrže znano, kakšni; avtobusi so bili potnikom na razpolago. Omenim naj samo tole: Ko smo; ae vračali iz Postojne čez Planino V; Ljubljano, je deževalo, in potniki,; sedeči v avtobusih, smo imeli vsak; nad sabo razprostrt dežnik. Kaj so; ai morali misliti v Italiji, če so nas; videli sedeče v avtobusih z razpro-; strtimi dežniki! Ne mislite, da smo; jih imeli razprostrte zato, ker je zu-; naj deževalo; ne, ampak zato, ker jc; imel vsakdo izmed potnikov nad sabo; eurek deževnice, ki jo je puščala; streha.	;
Kdo je bil kriv, da smo imeli tako! slabe avtobuse, ne vem, zdi sc mi pa,! da vodstvo izleta nikakor ne, saj je! uživalo v dnevnih časopisih toliko po-! hvale. Morda sino bili pa potniki sa-1 mi krivi? 1! 1	A.	T. ‘
Pol moški pol ženska
Briie se, po	noiu kvariš...
...in za fante ne mara: tako se je izprevrgla v moškega še nedavna vaška lepotica V er v n a
(rž-č) Mionica, avgusta.
Med svetovno vojno je bilo v ujetništvu mnogo naših fantov in mož. Nekateri so svojim ženam in dekletom
ostali zvesti, drugi so nanje pozabili. Spoznavali so se s tujkami, zaljubili so se vanje in se poročili z njimi. In ko so se po svetovni vojni vračali domov, je marsikdo pripeljal s seboj že celo družino.
Tudi Zivorad Vukičevlč iz Gornjega Lajkovca pri Mionici (Srbija) je bil dolgo časa v ujetništvu. Tu se je kmalu zaljubil v lepo vdovo Justino in se je z njo tudi poročil. Plavolasa Čehinja je prinesla v zakon ljubko malo deklico Veruno.
Ko se je pred devetnajstimi leti Zivorad vrnil z ženo iz ujetništva, je imela mala Veruna komaj sedem let. Takrat pač nihče ni slutil, da bo življenje tega plavolasega dekletca tako čudno potekalo.
S časom se je deklica razvila v lepo vitko mladenko in je s svojo izredno
lepoto zbujala veliko pozornost pri moških. Poleg mnogih drugih se je vanjo zagledal tudi njen očim Zivorad. Priznal ji je svojo ljubezen in jo je začel siliti k intimnemu razmerju. Veruna je vselej odločno zavrnila take zahteve, zato je med njima često prišlo do 06trih prepirov. Ljubosumni očim ni mogel mirno gledati, kako so mladi vaški fantje snubili njegovo pastorko. In nekega dne, ko je njegova ljubosumnost prikipela do vrhunca, je ubil svojega soseda Milenka Mušteriča. Zato so ga obsodili na nekaj let ječe. Preden je pa odšel v zapor, se je hotel Veruni maščevati. Meni nič tebi nič jo je zvezal in ji postrigel njene lepe plave lase.
Kmalu potem se je Veruna poročila. Teda njen zakon ni trajal dolgo. Po poroki je namreč postajala čedalje bolj čudna. Žensko delo ji ni dišalo in zakonske dolžnosti so ji bile španska vas. Posledica je bila, da jo je mož zapustil.
Po nesrečnem zakonu so se na njej začele javljati vidne fiziološke spre-
membe. V nekdanji nežni plavolaski so začele prevladovati moške lastnosti. Preoblekla se je v moškega, ostrigla si je lase, kadila je, popivala in celo kvartala. Izraz njenega obraza je postajal čedalje bolj moški in bivše nežno; dekle se je kmalu moralo tudi briti.; Spolno življenje je ne mika, čeprav je: po njeni izjavi še vedno samo ženska! — vzlic temu da -je ženskost docela! izgubila. Ljubi samo veselo in razpo-! sajeno življenje.
Zdaj je Veruna natakar v neki vaški! gostilni v Breždju blizu Mijonice. S! poševno poveznjeno šajkačo na glavi,! s tesnimi hlačami in s cigareto v ustih! živi med moškimi v vzdušnem gostil-! niškem zraku. Ženske družbe se iz-! ogiblje. Na plesih vodi kolo in kadar! pogleda malo globlje v kozarec, po-! stane dobre volje in tedaj poje in! razbija kozarce...	!
Gostje, ki slučajno zaidejo v vaško! gostilnico v Breždju, kjer jim postreže; vitki mladenič s cigareto v ustih, niti; ne slutijo, da je ta zali fant — nekda-; nja lepotica Veruna.
Prebivalstvu dravske banovine!
Banska uprava dravske banovine je
4.	avgusta t. 1. izdala tale proglas:
»Letošnje poletje so toča in druge ujme uničile v mnogih krajih dravske banovine skoraj vse poljske pridelke. Do sedaj je prizadetih 10 srezov. V nekaterih krajih je bilo neurje tako silovito, da so uničeni vsi posevki. Sadno drevje je popolnoma okleščeno. ; Uničena je zlasti koruza, krompir, pro-; so in ajda, ponekod tudi pšenica, rž,
•	ječmen in oves.
Poleg razdejanja na poljskih sadežih, v sadonosnikih in vinogradih je ! povzročila toča ponekod tudi na stav-!bah ogromno škodo. Pobila je mnogo šip in razbila na strehah opeko. Vihar ! je razkrival strehe in podiral kozolce. Nalivi so uničili in razrili ceste in pota, tako da je promet po teh krajih otežkočen.
Skoda je ogromna. Do zdaj jc uradno ocenjena na približno 60 milijonov dinarjev. To je tako občuten udarec za naše kmetsko gospodarstvo, da se bodo posledice še dolgo občutile.
Naše kmetsko prebivalstvo je obupano. H kraljevski banski upravi prihaja čim dalje več prošenj, iz katerih je razvidna silna beda prebivalstva poškodovanih krajev. Pii zadeti so najbolj ravno oni predeli banovine, v katerih živi najrevnejše prebivalstvo.
Kraljevska banska uprava bo iz svojih sredstev, kolikor so ji na razpolago, skušala vsaj malo olajšati gorje. Naprošena je tudi kraljevska vlada, da podpre poškodovane kraje.
Ta sredstva pa ne bodo zadostovala za pokritje najnujnejših potreb. Zato je dolžnost vsakogar, da priskoči v tej veliki stiski na pomoč našemu kmetu, ki sicer ne prosi nikoli podpor.
Zaradi čim uspešnejše izvedbe pomožne akcije sem odredil poslovanje posebnega osrednjega pomožnega odbora, ki bo posloval pri tukajšnji kraljevski banski upravi. Ta odbor bo zbiral sredstva in jih nato razdeljeval med poškodovance v prizadetih krajih.
Pozivam zato vso našo Javnost, zlasti pa gospodarske kroge, da priskočijo na pomoč našemn kmeta. Pntrrb-na Je izdatna in hitra pomoč. Poleg denarnih podpor so dobro došle todi podpore v živilih, obleki in todi v živinski krmi.
Vsa sre.ska načelstva imajo navodila glede načina zbiranja podpor. Zato naj »lasti tisti, ki nameravajo prispevati v naravi, prijavijo svoie podpore pristojnemu sreskemu načelstvu. Denarne podpore naj se pa nakazujejo Hranilnici dravske banovine v Ljubljani za račun osrednjega pomožnega odbora za kraje, oškodovane po toči.
Ban: dr. Natlačen 1. r.«
■ Najsiarejši jugoslovanski časnikar Jovan Hubert je uinrl te dni v Subotici. Pokojnik je veljal za zelo dobrega in veetnega novinarja in je med meščanstvom užival velik ugled.
■ Ministrstvo »a gradite je banski upravi v Splitu odobrilo kredit 0 milijonov dinarjev. Denar bodo v glavnem porabili za izsuševanje i molskega, sinjekega, vrgorekega in mostarskega |ari ja, nekaj ga pa pojde tudi za gradim ceat, vodnjakov itd.
■ V židovski bolnišnici v Subotici so bo dozdaj smeli zdraviti samo židovski bolniki. Te dni je pa minietr-■slvo socialne politike izdalo odlok, da se cine v njej zdraviti vsak bolnik ne glede na vero.
■ Kakor v Sloveniji in v drugih krajih naše države, tako so tudi v Dalmaciji napravile vremenske neprllike ogromno škodo. V nekalei ,h krajih »o vinogradi popolnoma uničeni. Škodo cenijo na pet milijonov dinarjev.
■ Beograjski induslrijci so si ustanovili nabavljalno zadrugo, ki bo postala menda največji činitelj v naši industriji. Namen te zadruge je, nabavljali s skupnimi nakupi potrebno blago za člane. Dozdaj šteje zadruga 93 članov. Ustanovni občni zbor je izvolil v načelstvo 1*2 članov iz Beograda, 3 mesta so pa pridržana indu-strijcem iz drugih krajev.
■ Zlatnnoscn pesek so začeli kopati na peščenih nasipih reke Lašve blizu tovarne vžigalic v Dolcu pri Sarajevu.
■ Skladatelj Stevan sijalki je dobil iz Amerike pismo brez imena. Na njem je bila samo njegova karikatura, spodaj je bilo pa napisano: »Skoplje, Vardareka banovina, Jugoslavija.-Pismonoša je po karikaturi takoj vedel, komu mora pismo izročiti.
■ Novosadska polieija je prijela šoferja Josipa Fisterja, ki je pred štirimi leti ukradel v Beogradu avtomobil nemškega društva za montiranje mostov. Že takrat so Fisterja dolgo časa iskali, potem se je pa za njim izgubila vsaka sled. Navsezadnje ie tiček vendarle padel v roke pravice.
■ V samomorilnem namenu je popila večjo količino žveplene kisline Agneza Rupčičeva iz Kneževih Vinogradov blizu Osijeka. Nesrečno ženo so še o pravem čaeu rešili in jo prepeljali v bolnišnico. Tu ri je z razbitim steklom prerezala Irebtih, lako da ji je drob skoraj izpadel. Kmalu nato je kljub skrbni zdravniški pomoči v strašnih bolečinah izdihnila.
■ Ker mu je »eno ubila strela, se je obesil Andjel Mitrovič iz Slragova prr Kavadarju (Srbija). Mož bridke izgube zveste zakonske družice ni mogel preboleti.
■ Z dvema streloma je hotel ubiti svojo žen« Jože Vukčič, pesnik in stavbni podjetnik v Srednjaku bliz.H Karlovca (Hrvateka). Njegova žena je slovela za najlepšo žensko v vasi. V zakon je prinesla lepo dote, toda mož se je še nadalje sestajal s svojo prvo ljubico Ljubo Knllovioičevo. To je med zakoncema rodilo pogoste prepire. Te dni se je mož pozno ponoči vrnil ml ljubice in je na spečo ženo sprožil dva strela. Na srečo je Pavica še o pravem času ušla iz sobe, sicer bi bila gotovo pod odejo izdihnila.
KO BI MOŠKI VRDELI...
tedaj bi pravočasno začeti negovati svoje zobe. Zobni kmen se ne vidi. ker tiči za zobmi! Zato čistite Vaše zobe vedno z zobno kremo Sargov KALODONT, ki ima v sebi učinkoviti dodatek sulloricin oleat dr. Briiunlicha. S lem odpravite polagoma vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi drug. Za Izpiranje in razkuževanje ustna voda Kalodont.
M Z uažem sta se obklala zaradi dekleta dva bližnja sorodnika. Dušim in Nikola Krstič iz Kunovice blizu!
Banka Baracb
11 Rue Auber. PARIŠ (9e)
Odpretnlja denar v Jugoslaviji najhitreje in po najboljšem dnev nem kurzu. — Vrši vse bančne posle najkulantneje. — PoMni uradi v Belgiji. Franciji, Bolan diji in Luksemburgu sprejemajr plačila na naše čekovne račune Belgija:	št.	8064-64.	Bruxelles
Holandija: §!. 1458 66. Ded. Dienst Francija ŠL 1117-94, Pariš; l.usem burg: št. 5967. Luxetnburg.
Na zahtevo pošljemo brezplačne naše čekovne nakaznice
Niša (Srbija). Dušan s« je namreč poročil z dekletom, ki jo je ljubil tudi Nikola, in ondan sta si oba tekmeca zato skočila pred cerkvijo v lase. Nenadoma sta zgrabila za nož in sta tako dolgo udrihala drug po drugem, dokler se nista okrvavljena zgrudila na tla.
■ Za 40 dinarjev je splezal na visoko skalo lRletni pleskar Aleksander Dimi j iz Skopi ia. Med prepevanjem mu je spodrsnilo in fant je strmoglavil 200 metrov globoko v prepad! ter se na mestu ubil.
■ Na sestanku je dobila srčni napad
sarajevska natakarica Anita šeftikova. Pri pregledu so ugotovili, da je mla-! členka vso noč prebila z nekim mo-! škim iz Reljeva. Od prevelikega raz-! kurjenja je dobila srčni napad in nato! jo je zadela kap.	!
•	Od strahu pred grmenjem je sre-; di ceste umrla med silno nevihto bo-; jazljiva kmetica Cveta Nikoličema iz; Botnna pri Ohridu. Ko je nevihta mi-; nila, so jo kmetje našli mrtvo na; cevsti.	;
M Utonil je v 20 cm globokem jarku! tlOletni kmet Kamber Sinaaiovič iz vasi! Rečane pri Gostivarju (Srbija). Vrača-! jočega se s polja ga je vrgla Imžjast.; da je padel v .jarek, odkoder so ga« p« treh urah potegnili mrtvega.
■ Avto je povozil na poti iz Sara-! jeva proti kopališču llidži delavko! 2užo Gojo in ji zlomil roke, noge in! nekaj reber. Preiskava je ugotovila,! da je nesreče kriv popolnoma pijani! šofer, ker je z divjo hitrostjo drvel< pe cesti. Nesrečnico so takoj odpeljali* v bolnišnico, vendar ni upanj«, da bi; ostala pri življenju.	<
zultat negativen. Za pregled zastran izparivajočih strupov se je vzelo 10 kub. cm tekočine. Po destilaciji se je ugotovil s splošnimi reakcijami formalin.
Z detrakcijo se je ugotovila navzočnost 2'7% formaldehida, kar ustreza 615% formalina. Ker je |pa formalin sredstvo za konservi-jranje in bkratu strup, je laboratorij zahteval preko prof. Ignja-;tovskega tele podatke: ali se ga je ; kaj dodalo za konserviranje tekočine. Prof. Ignjatovski je izjavil, da je dodal formalin in da ga zmerom v praksi uporablja za ohranitev materiala.
Zaradi biološke preiskave zastran zastrupljenosti izbljuvka so v kem,-bakteriološkem oddelku centralnega higienskega zavoda napravili na živalih poskuse, in sicer s tekočino izbljuvka, ki ga je prof. Ignjatovski dal kemijskemu oddelku. Napravili so tri različne poskuse z izbljuvkom in eno kontrolno preizkušnjo samo z raztopino formalina iste koncentracije, ki je bila dodana izbljuvku po poročilu gosp. Ignjatovskega za ohranitev materiala.
Na podlagi teh proučevanj Je bakteriološko-epidemiološki oddelek centralnega higienskega zavoda dal tole izjavo:
Na temelju gori navedenih izsledkov mislimo, da poslana tekočina Pov. kem. št. 9 z dne 23. julija v stanju, v katerem se je ta dan in pozneje nahajala, ne vsebuje nika-kih strupenih elementov, ki bi se mogli dokazati na živalih, v gori navedenih dozah. Dokazan je samo formalin, ki se je pred preizkušnjo nalašč dodal tekočini v svrho kon-serviranja.
To so rezultati, do katerih je prišla s svojim dosedanjim proučevanjem uprava mesta Beograda in ki jih daje javnosti na znanje.
Ir, uprave mesta Beograda II. št. 39C7.	(Agencija	Avala)
Uradno poročilo
o vzrokih smrti
patriarha Varaave
Beograd, 5. avgusta. Ker so se ob smrti patriarha Var-nave razširili glasovi, da je patriarhova smrt posledica zastrupljenja, je upravnik mesta Beograda odredil, da se zbero zdravniške izjave vseh zdravnikov, ki so zdravili Njegovo Svetost in da se na podlagi teh zdravniških sodb ugotovi dejansko stanje in uvede zakoniti postopek.
Z nalogom upravnika mesta Beograda Pov. št. 198 z dne 2. avgusta 1937 se je odredilo, da se zdravniki dr. Aleksander Ignjatovski, dr. Lazar Stanojevič, dr. Dimitrije Antič, vseučiliški profesorji, in dr. Andra Nikolič, šef živčnega oddelka, doktor Nikolajevič, dr. Rudolf Kobal, sanitetni brig. general, dr. Zdravko Nižetič, šef očesnega oddelka, doktor Aleksander Vukovala, primarij sploš. drž. bolnišnice in dr. Simeon Popov, ki jih je sam sveti sinod naprosil, da so zdravili pokojnega patriarha Varnavo, takoj pokličejo na upravo mesta in da tu pred oblastjo pismeno izjavijo:
1. Za kakšno boleznijo je bolehal pokojni patriarh Varnava.
2. Kaj je bil vzrok njegove smrti.
!	3. Ali so ugotovili, da je pokojni
! patriarh Varnava kdaj imel isto !ali podobno bolezen, in ali je zad-!nja bolezen bila v vzročni zvezi z ! boleznimi prejšnjih let.
4. Ali je šlo za kakšno zastrupljen je in kakšne vrste, in posebej
a) prehranitvenega značaja zaradi pokvarjene hrane, ali
b) avtointoksikacija kot posledica strupov v organizmu zaradi obolelosti raznih organov, ali
c) je bilo pa namernega značaja.
5. Ako je bilo namerno zastrup-ljenje, na podlagi česa se to sklepa in s čim in kako se je izvršilo.
6. Ako je obstajal sum kakšnega namernega zastrupljenja, da izjavijo, zakaj niso stvari prijavili pristojni oblasti.
7. Da izjavijo na osnovi poteka in značaja bolezni, ali je pokojni patriarh Varnava umrl naravne smrti, ali je pa smrt nastopila kot posledica namernega zastrupljenja.
Gori navedeni zdravniki so dolžni takoj po obvestilu o tem nalogu dati zahtevano izjavo.
Ta nalog upravnika mesta Beograda so Sporočili v podpis vsem gori navedenim zdravnikom iz-vzemši Nižetiča in Popova, ki se mudita zunaj Beograda.
Dne 2. avgusta dopoldne so se sestali podpisani zdravniki in so dali upravniku mesta Beograda tole pismeno izjavo:
Glede na nalog upravnika mesta Beograda Pov. štev. 198 z dne 2. avgusta 1937, si usojamo tole odgovoriti na zadana vprašanja: ad 1. Nj. Sv. blagopokojni patriarh Varnava je bolehal za ali-zastrupitvijo prebavnih organov z reperkusijo na centralni in periferni živčni sistem.
ad 2. Neposredni vzrok smrti j« bilo obojestransko vnetje pljuč in slabo srce.
ad 3. Ta obolelost ni v neposredni vzročni zvezi z njegovimi prejšnjimi boleznimi, toda glede na to, da je Nj. svetost prej večkrat bolehal na obolenju organov za pr«' bavo, se more domnevati, da j® obstajalo splošno nagnjenje za trebušna in črevesna obolenja.
ad 4. Zastrupitev je nastopila po prehranitveni poti, iz anamnestičnih podatkov se pa ni moglo sklepati na kakšno namerno zastrupitev in tudi ni bilo suma za to.
ad 5. Odgovor na točko 5. je že v točki 4.
ad 6. Kakor se vidi iz točke 4., ni bilo suma za namerno zastrupitev in zato nismo stvari prijavili* ad 7. Odgovor na točko 7. je ie vsebovan v prejšnjih točkah. Beograd, 2. avgusta 1937.
Univ. prof. A. Ignjatovski -1. r-> dr. Nikolajevič 1. r., prof. Antič 1. r > sanitetni brigadni general dr. R’J' dolf Kobal 1. r., dr. Laza Stanojevič 1. r., univ. prof., dr. Andra N1' količ 1. r., šef živčnega oddelka, dr. Aleksander Vukovala, šef notranjega oddelka 1. r.	.
Razen tega je na zahtevo Prfl(' Ignjatovskega, ki je zdravil p nega patriarha Varnavo, da » prouči in dožene možnost namen’ zastrupitve, centralni higienski zavod, ki mu Je prof. Ignjatovs osebno izročil 17. julija izWJ®*vh NJ. Svetosti v količini 50 kubtčn cm, izvršil vse strokovne pregi^* in analize in navaja v svojem P1 ročilu glede kemijske proučitve stran kovinskih strupov, da je D preiskava kovinskih strupov, ki n* stanejo v obliki oborin žveplovodi ; • negativna. Poročilo izključuje n* prisotnost arzena. V filtratu so tj izločitvi žveplovodika preiskan 1 vse ostale kovinske strupe in j® Nadaljevanje v 4. stolpcu pod čit0
Tragedija ljubezni
Ker se nl$ta mogla vzeti,
sta 2i<z &ii/tie-ft$a
Njuno truplo so oglodale ptice in gozdne živali
r(-č) Solun, avgusta.
»jva mlada človeka, lepa telovadna Učiteljica Keti Ververijeva in Jurij Fisteris, študent filozofije in pesnik, j»l& se bila spoznala v nekem kolegiju itt sta se na prvi pogled zaljubila drug v drugega. Ni minil dan, da se mlada 'zaljubljenca ne bi sestala. To je med njima ustvarilo tako tesno vez, da sta sklenila svojo ljubezen kronati z zakonom.
Toda Ketini starši niso imeli o Ju-'nju najboljšega mnenja. Zato niso tlovolili, da bi se njihova hči poročila ■x njim. In to je bil poznejši vzrok tragedije, ki je tako zgoraj pokosila dve mladi življenji.
Ko sta mlada zaljubljenca sprevidela, da jima ni namenjeno srečno zakonsko življenje, sta se odločila za skupno smrt. Na nekem izletu sta se hotela utopiti. Toda opazili ao ju in ju še pravočasno rešili. Koj po neuspelem samomoru je pa za zaljubljenim parom izginila vsaka sled. Vse iskanje je bilo zaman in njuni starši so se že sprijaznili z mislijo, da živita poročena v kakem dragem kraju.
Toda resničnost je bila za starše veliko bolj kruta. Po daljšem iskanju se je policiji vendarle posrečilo ugotoviti, da je mladi par pobegnil v vasico
Azvestohori blizu Soluna. Tu sta ostala štiri dni, potem sta pa zapečatila svojo usodo.
Odšla sta skupaj v gosto zaraščen in neobljuden gozd. Jurij je z žepnim nožem najprej zabodel nesrečno Keti, nato se je pa sam obesil na prvem drevesu.
Cel mesec ni šel noben vaščan tam mimo. Nedavno je pa neki kmet nabiral po gozdu drva in naletel na človeške kosti. Seveda je takoj prijavil najdbo policiji. In policijska komisija je ugotovila, da so to kosti pogrešanih mladih zaljubljencev. Medtem so bile ptice in gozdne živali njuna trupla popolnoma oglodale. Veja. na kateri se je obesil, se je odlomila in njegovo truplo se je zakotalilo nekoliko vstran od Ketinega.
Poleg okostnjakov so našli ves okrvavljen žepni nož, vrv in zapisnico, polno nečitljivih beležk, na nekem listu se je pa bralo: »Preklet bodi. VerveriJ«
Starši mladih zaljubljencev so strašno potrti. Ketin oče je na policiji izjavil, da je dal svoji hčeri blagoslov takoj, ko je zvedel, da je izginila. Dejal je, da ni niti v sanjah nikdar pomislil na to, da se bo njuna ljubezenska idila tako tragično končala.
<Po »Vremenu«.)
Telefonist kina osveta
(nc-k) Budimpešta, avgusta. V času ko v Pešti še niso imeli avtomatskega telefona, je neki trgovec na grd način •ozmerjal in užalil neko telefonsko gospodično. Telefonistka, ne bodi lena, je predrzneža tožila in sodniki so ga res obsodili.
Kmalu potem je njegova trgovina propadla in trgovec ni več potreboval telefona, zato ga je odpovedal, ne vedoč, kakšne sitnosti si bo s tem nakopal. Ko si je namreč čez nekaj časa toliko opomogel, da je spet odprl trgovino, je zaprosil glavno poštno ravnateljstvo za telefon. Ravnateljstvo pa ni pozabilo njegove neotesanosti in mu je sporočilo, da je zaradi razžaljenia telefonske gospodične prišel v »črno knjigo« in da torej ne more dobiti telefona.
Ne prošnje ne grožnje niso zalegle; trgovec je tekal od urada do urada, poiskal si je priporočil, toda zaman: poštno ravnateljstvo se ni dalo omehčati. Dve leti nevljudni trgovec ni imel telefona v svoji pisarni. Po dveh letih jeze se je pa lepega dne spomnil, kako bo prelisičil poštno ravnateljstvo: naročil je telefon na ime svoje žene in ga je res takoj dobil.
Roksači izgube spomin
(nž-D) London, avgusta. Na letošnjem zdravniškem kongresu v Belfastu je imel neki angleški zdravnik zanimivo predavanje o — boksaških možganih.
V svojem predavanju je navedel nad vse zanimive ugotovitve o izgubi spomina pri raznih boksarskih prvakih. Tako je neki boksač prišel v obla-čilnico ves utrujen in zbit; spominjal se je borbe, a le do petega kroga, toda nikakor se ni mogel spomniti konca. Ker se ni maral osmešiti, ni nikogar vprašal, ali je zmagal ali ne, in je moral čakati na drugi dan, da je v časopisih bral o svojem porazu.
Prav tako je tudi neki drugi boksač prišel ob spomin, samo še za dalje časa. Po hudem udarcu je za nekaj trenutkov izgubil zavest, pa tudi spomin za štiri tedne. Nikakor se ni mogel več spomniti svojega imena ne poklica. povrh vsega je pa postal še nasilen in pretepaškL Naposled so ga odpeljali na policijo, kjer je namlatil nekega uradnika, pozneje se je pa v bolnišnici lotil tudi nekega bolničarja. Sele po štirih tednih skrbne nege je toliko okreval, da se mu je počasi pričel vračati spomin. Ko je docela ozdravel, se je pa zaklel, da se ne bo nikoli več boksal.
Najdebelejši otrok umrl
(nč-D) London, avgusta. Te dni je
umrl najdebelejši otrok na svetu; nič kaj odpornega debeluška je pobrala navadna angina.
Ta nenavadni otrok Je imel komaj tri leta, pa je tehtal že 35 kg in meril l m 25 cm. Bil je tako močan, da je lahko z eno roko dvignil 25 kg.
Njegov oče in njegov ded sta bila l*rav takšna korenjaka kakor on. Pravijo, da njegov oče z lahkoto pretrga debel telefonski imenik in da z rokami krivi železo, kakor da bi se igral...
Jones je torej svojo težo in svojo Oiero gotovo podedoval. A prav to, da S« bil za svoja leta tako nenavadno • azvit, je vzelo njegovemu telesu po-t^ebno odpornost, tako da je moral Podleči prvi resnejši bolezni.
(»Paris-Soir«)
40letna starost
(nz-O) London, avgusta. Človek je star pri štiridesetih letih, tako vsaj trdi angleški zdravnik Thomas Wright, ki je zaupal enemu svojih rojakov tole doslej neznano zanimivost:
»Človeška nadarjenost narašča do štirinajstega leta in prične padati po pet in tridesetem letu; štiridesetletnik ni torej nič bolj pameten, kakor štirinajstletnik.«
V tolažbo vsem, ki so že prekoračili štirideseto leto, naj pa povemo, da ima tudi bistri iznajditelj te drzne trditve že pet križev in da zato... saj ste že sami uganili, kajne?
V 24 urah okrog sveta
(nz-O) Kdo bi si mislil: vse dosedanje letalske rekorde pušča daleč za seboj mala, hitra muha, Cephonemya po imenu. Na to muho je v svojem znanstvenem poročilu opozorila gra-dilce letal posebna letalska komisija na Rochestrski univerzi.
To najhitrejše malo, živo letalo je dolgo 2 cm in preleti 400 m v sekundi, to je torej 1440 km na uro. Ako bi muha brez počitka letela 24 ur, bi v tem času do malega obletela našo zemljo okoli ravnika.
(»Az Esi«, Pešta)
Prepoved psevdonimov
chusetts gledali na platnu znane, slavne obraze z docela . neznanimi, včasih nič umetniško ne zvenečimi imeni.
Ker je pa slava filmskih umetnikov zmerom vezana na doneče umetniško ime, najbrž ne bodo hoHywoodski prebivalci zadovoljni z novo določbo. Le Greta Garbo, katere pravo ime Greta Gustavson je znano skoraj vsem njenim oboževalcem, je izjavila, da ji je pač vseeno, ali jo bodo prebivalci države Massachusetts spoznali ali ne. Kaj pravi o novi uredbi lepa Mar-lena Dietrichova, s pravim imenom skromna, meščanska Marija Magdalena von Loscheva, še ni znano, pač so pa vse druge filmske veličine ogorčene nad novim zakonom. Filmske družbe, ki imajo nalog skrbeti za slavo svojih igralcev, so se seveda že obrnile do oblasti v državi Massachusets; ali bo kaj zaleglo, še ne vemo.
Najmanjša križanka
(n) Najmanjšo in najkrajšo križanko na svetu je sestavil neki nemški ljubitelj te igre. Križanka ima samo en kvadrat in se glasi:
(nff-j) Newyork, avgusta. Parlament v državi Massachusetts je te dni sprejel nov zakon, ki prepoveduje rabo. eden izmed njih je pa celo zblaznel
Pokončno: 1. ena črka, Vodoravno: X. kakor 1 pokončno, 1 pokončno in 1 vodoravno dasta skupaj ime neke švicarske reke. Rešitev: a, a, Aa.
Zadnja želja bogate milijonarke
<ny-I) Parii, avgusta. Kje je grob Ruth Curtisova in kdo je bila ta skrivnostna ženska?
Ruth Curtisova je bila bogata Američanka, ki je svoje milijone najbrže podedovala. Živela je v Parizu; tam je kaj kmalu presenetila odlično družbo z razkošnimi plesi, ki jih je prirejala v svoji prekrasni palači. Zdaj pa njeni znanci in prijatelji niti ne vedo, kje je njen grob... Kako to?
Nekoč je Ruth Curtisova zaupala v trenutku slabosti neki prijateljici skrivnost svojega neugnanega življenja: njen najhujši strah je strah pred osamljenostjo, pred samoto. Ta misel ji je zmerom za petami, zato jo mora preganjati, kakor najbolje ve in zna: s plesi, z družabnostjo. Ta njen strah je bil tolikšen, da milijonarka ni marala niti sama spati, temveč je moralo spati z njo v spalnici več njenih dru-žabnic in spletičen...
Lepega dne se je bogata dedična do ušes zagledala v nekega mladega Angleža. Videti je bilo, da je Ruth tudi njemu všeč, in tako sta se zaročila. Toda ženin je moral tik pred poroko na kupčijsko potovanje na Angleško, od koder se ni nikoli več vrnil... To je milijonarko tako potrlo, da je dobila hud živčni napad, kmalu nato je pa umrla. Menda je slutila smrt, saj je sestavila kaj nenavadno oporoko. Določila je bila namreč, da naj jo pokopljejo na pariškem pokopališču Pere-Lachaisu v stekleni krsti. Njeno grobnico naj pa tri leta straži mlad mož; za nagrado mu je določila 25 000 funtov (6 milijonov din).
Tega denarja se je polakomnilo več mladeničev, toda vsi so po eni noči nenavadne službe z grozo odstopili
psevdonimov in tujih, umetniških priimkov. Ta nenavadna prepoved velja za vse ljudi, tudi za filmske zvezde, in tako bodo prebivalci države Massa-
Zda.i so pariške oblasti Ruthin grob zazidale in tako bo morala milijonarka le sama spati svoj poslednji .sen...
Pri 4 letih tehta 65 kil
(nz-O) Carigrad, avgusta. Na Turškem imajo debeluščka, ki tehta pri pičlih štirih letih toliko kakor kak normalen dvajsetleten mladenič.
Ramazan — tako je ime štiriletnemu debeluhu — se je rodil v južni Turčiji. Njegov oče je zelo reven in ni nič kaj vesel nenavadne sinkove buj-nosti.
Otrok je namreč precej ješč in ubogi oče zasluži komaj dovolj za njegovo prehrano. Vzlic svojemu imenu — ramazan je veliki mohamedanski post — je mladi mož za štiri in pije za dva...	(»Cumhuriyet«)
Ljudje so vendarle pošteni
(iig-j) Los Angeles, avgusta. Pred petimi leti je iznajdljivi lastnik buf-feta Clifton v Los Angelesu napisal nad glavni vhod: »Vsakdo plača za jedi, ki jih tukaj poje, toliko, kolikor misli, da so vredne. Ako ne marate ničesar plačati, vas pri odhodu ne ba nihče nadlegoval.«
Lastnik buffeta 'je zdaj povedal, da so prve mesece res prihajale v buffet trume ljudi, ki so se najedli, ne da bi bili plačali. Toda ti ljudje so jedli le poceni jedi, da bi si potolažili glad, ali so pa prihajali sama iz radovednosti, da bi videli, ako napis nad vrati res drži.
Toda že čez nekaj mesecev so pričeli prihajati boljši gostje in ti so plačali vselej več, kakor so zajedli. Pomalem je »zastonjkarjev* docela zmanjkalo in počasi je celo prišlo v navado, da ljudje plačujejo zaradi gospodarjeve velikodušnosti več, kakor so jedi vredne.
Doslej je prišlo v buffet že dvajset milijonov gostov in ysakdo od njih je zapravil povprek centa ali 25 par. Ves izkupiček znaša torej 100.000 dolarjev, ali v našem denarju pet milijonov dinarjev. Lastnik buffeta Clif-tona se torej ob računanju na človeško plemenitost in poštenost ni uštel!
Ni maral dočakati ...
(nč-k) Budimpešta, avgusta. Te dni sta se v Pešti obesila 771etni trgovec Mihael Taubner in njegova 60letna žena. Zakonca sta šla v smrt sporazumno; v sobi, kjer sta se obesila, so našli poslovilno pismo in v njem piše nesrečni trgovec:
»Vselej in zmerom sem bil pošten in nikdar nisem nikomur ostal dolžan niti vinarja. Toda vem, če bom še živel, se bodo moji dolgovi pomnožili, moje skrbi bodo še narasle in bojim se, da bi povrh vsega še izgubil zaupanje in spoštovanje ljudi, s katerimi sem v kupčijskih zvezah. Tega pa nisem maral dočakati...«
35 jezikov govori
fn) Pariz, avgusta. V Parizu živi že več let naš rojak, 401etni profesor Milar. Bogdanovič. Te dni je njegovo ime posebno zaslovelo v francoski prestolnici: naredil je namreč skušnjo za tolmača indijskega jezika urudu.
Pri tej priložnosti so ugotovili, da je dosegel profesor Bogdanovič nov, zavidanja vreden rekord:	urudu je
namreč pet in trideseti jezik, v katerem je profesor sodno zaprisežen tolmač.
Samo v Newyorku živi še nekdo, ki se lahko meri z njim. To je Bolgar Georgie v, torej takisto južni Slovan; mož govori štiri in trideset jezikov, toda tolmač je »samo« za trideset med njimi.
Čokoladna
torta
Jlav, di/a, Ui...
Malo o tu/skem prometu, o počitnicah v Baški in še o čem
V začetku je bila kritika...
V vlaku, ko sem se peljal od Zagreba proti Sušakti, sem imel to prijetno dolžnost, da se zabavam in pogovarjam s starejšo damo, Nemko. Že na zagrebški postaji se ni mogla dovolj načudili, ko smo imeli najprej petnajst, potem dvajset in na koncu pet in štirideset minut zamude. Ni se mogla načuditi, kljub temu da so nam priključili vedno nove in vedno več. vagonov.
»So elwas kann bei uns nicht pas-sieren...<
Pripovedovala mi je, da so pri nas vagoni izredno visoki, da bi si v Ljubljani skoraj raztrgala krilo, ko je stopila na vagonsko stopnico in da so železniške zveze pri nas redke, neprijetne itd.
Mene je veselilo, da sem slišal tako odkritosrčno kritiko našega tujskega prometa, čeprav me je bilo zraven sram — žal mi je pa. od srca žal, da iste dame nisem srečal tudi na njenem povratku; kajti kakor boste kmalu slišali, je bila zelo, zelo zabavna in >prijetna«.
Ko mi je tako povedala svojo kritiko, me je začela izpraševati: oh, ti ljubi Bog, pa kako izpraševati 1 Kako se imenuje hrib, mimo katerega se pravkar peljemo, kako se imenuje oni mali potok, po čem je v Jugoslaviji meso, kaj je vredno, da si ogledaš v Splitu, kateri hotel ji priporočam itd. Mimogrede smo govorili o tečaju msr-
(Dopis iz Baške)
ke in denarja, mimogrede mi je še ona postregla s koristnimi informacijami. Seveda je čisto natanko vedela, koliko napitnine se daje nosačem v Zagrebu na postaji in koliko za prenašanje potne prtljage od sušaške postaje do pristanišča ali do ladje.
Ko je z menoj končala — ta najin pogovor je trajal dobri dve uri — se je z istim ognjem vrgla na neko sopotnico, simpatično damo, potem na njenega moža in naposled na mojega prijatelja.
Na Sušaku smo se vsi oddahnili. Prepričali smo se, temeljito prepričali, kaj je to nemška »GrundlichkeiU — natančnost.
Parnik, ki nas je popeljal na Baško, nas je zelo, zelo presenetil. Pravijo sicer, da je lo eden najmanjših in najstarejših parnikov »Jadranske Plo-vidbet, toda glede na tujski promet je to kaj slab izgovor. Žalostno je le, da človek ko sam potuje, lahko opazuje, kako ta tujski promet »funkcionirat, in jMJtem gleda vse to z drugačnimi očmi in nič več »lakooooooc navdušeno kakor doma v kavarni.
V Baški nas je komaj deset Ljubljančanov, prav toliko je menda tudi Srbov, Hrvatov, Avstrijcev in Nemcev.
V Baški govore samo češki in če Čehov ne bi bilo, tudi Baške ne bi bilo. Ko pridete s parnika, vas nagovore češki, v gostilni, na poti. povsod, celo kmetice vam prvo grozdje j >01111 ja jo v češčini.
Gostov je letos pol manj, kakor jih je bilo lani. Baška je zato letos bolj tiha, toda zelo, zelo prijetna.
Cehi drže skupaj. Skupaj kosijo, skupaj se kopljejo, med seboj igrajo >volley-baIl«, sami hodijo na sprehode, «0 zelo družabni in složni; sicer nam pa menda ni Ireba hoditi v Baško, da spoznamo, kako velik narod so. •
Vprašali boste, kaj tako ob morju prav za prav delamo. Mislim, da vam naš vsakdanji program lahko kaj hitro popišem. Najprej zajtrkujemo, poleni gremo na kopanje, nato >pa[jamo:, [»opoldne se spet kopljemo, zvečer gremo pa čakat parnik. Vsak dan čakamo nove ■ jogurte« (bel kakor »jogurt«), drug dan jih spoznamo rdeče ko Indijance, po dveh ali treh dneh izdatnega mazanja z vsemi mogočimi olji in tinkturami jih pa že prištevamo k »svojimi. Mlajši rod pleše, sklepa nova znanja in se šoniri na prav lahko priborjenih lovorikah.
Kaj delamo še? Šlejerno dneve do našega odhoda...
... raz, dva, tri, itd. Kmalu bomo doma, do tedaj pa na svidenje!
Kaka.
Tako, zdaj .pa previdno jejte in pazite na svoje obleke /
/3{0h, Bog se usmili/)
----------------
bo reklih	QdZ se
ine upam
Čemu toliko skrbi in strahu* ko pa je vse trt matere že davno poučita modra teta
da
SCHKHTCM) MILO
DELEN!
pere vse bleSčeče be!o^
Papirnata poplava
(nd-k) Budimpešta, avgusta. V pe-štanskem umetniškem pavilijonu so fce dni odprli tiskarsko razstavo; na njej je posebno zanimiv .časopisni človek1, to je iz samih časopisov in pisanj sestavljen možak. Ta .časopisni človek* naj pokaže, kako tesno je človekova življenje zvezano s tiskano črko, s časopisi, knjigami in raznimi drugimi tiskarijami.
Ako bi človek shranjeval vse papirje, račune, knjige in časopise, ki so mu v življenju prišli pod roko, bi imel pa, šestdesetih letih vseh 481 knjig, ki jih je potreboval od prvega razreda ljudske šole do zadnjega semestra na univerzi, in 3000 knjig in 30.000 časopisov, ki jih je prečita! v šestih desetletjih. Papirja bi imel torej dovolj, posebna če še prištejemo 53.000 tramvajskih voznih listkov in 144.000 računov, potrdil in davčnih in drugih terjatev, ki jih Je moral v teh letih plačati.
(»Prager Tagblatt«)
Plesalka postala grofica
<ny-I) l.oudon, avgusta. V Kensing-
tonu so te dni praznovali aelo zanimivo poroko: slavna angleška plesalka Alanova se je poročila % beneškim grofom Andrejem Nikolajem de R»-bilantom.
Alanovino pravo ime je Alioe Allen; nadarjena umetnica je hči nekega Američana in neke Rusinje. 2e kat otrok je kazala veliko nadarjenost u mimiko in ples.
Alanova je pred nekaj leti nastopila tudi na Dunaju in je vse očarala s svojo krasno pojavo, z dragocenim nakitom, izbranimi oblekami in svojevrstnim nastopom. Pozneje Je gostovala v Parizu In Newyorku, nato «e Ja pa vrnila v London, kjer se je spoznala s svojim bodočim možem.
Grof de Robilant je iz imenitne beneške plemiške rodbine. Njegova družina ima slavno palačo Mocenigo, kjer je svoje dni živel lord Byron.
Pri poroki je grof okrasil svoji ljubljenki poročno sobo s samimi vrtnicami. Nevesta je imela pri poroki apartno temnomodro obleko in rjav klobuk.
Mladoporočenca sta se odpeljala na
medene tedne v Benetke.
pasta
A ZOBfc
Deseti brat
Ljubezenska povest v verzih :: po Jurčičevem romanu
V	sedanji čas postavil in v stihe prelil Ivan Rob
III.
Da pa dolžil ne boš me greha, da sem ozmerjal te grdo, da kakor kritika slovenska »vse zbil« in »strgal« znam samo, zato te bom lepo poučil, napake bom ti razodel, ki z njimi spev si moj oskrunil, kje si na sklizko gaz zašel.
Zdaj, Lovre, pazno me poslušaj, poboljšati se vsaj poskušaj!
IV.
Značaj si Benjaminov dobro zadel, vsa čast ti, škoda le, da tvoje ga pripombe športne tako zelo, zelo kaze.
Orisal Balčka si pravilno Si v dveh potezah ga podal, zato pa svoj obraz duševni si imenitno spakedral: z učencem svojim šport uganjaš, k učenju pa ga ne priganjaš.
V.
A z Dolefom, s to korenino, kako krivično z njim ravnaš!
Ker ni še vrnil ti »kovača«, ga za goljufa že imaš.
Mogoče se je zadolžiti in biti hkratu poštenjak, posebno danes, ko človeku v življenje težek je korak.
Moj modri nauk, Lovre, čuj: pijancem več ne posojuj!
VI.
Zakaj o Marjanu tak z viška, tak zasmehljivo gobezdaš?
Neumen ni, če z duhom športnim njegovih misli ne spoznaš.
Poglej, kako si mu krivičen: ker ljubosumje te drži, zato s sovraštvom si nasičen, da ga ozmerjal z »glisto« si.
No veš, prav res da me je sram, da te od mladih nog poznam.
VII.
če bogu se je kdaj zameril na grških tleh še tak junak, ker v žgalni dar mu je odmeril samo uboren kozji krak; če je z zabelo tak’ skoparil, kot kuhinje študentovske, ga je ambrozijec udaril, da videl je narobe vse.
Tako je tudi tebe butnil,
E slepoto te je preloputnil.
VIII.
Kako predrzneš se Heleno v primeri z »njo« podrejati: je Troja radi nje zgorela, zaradi »nje« boš komaj — ti. Modeme ženske — mislim take, ki šminka jim kazi obraz — podobne so modernim slikam, ki ustvaril jih meglen je čas: iz dalje čeden je obrazek, če stopiš bliže, vidiš — zmazek,
IX.
Sramota za moža, če vname ga vsako krilo, vsak parfum, če mu frizura čedna vzame najvišje kar ima — razum.
Res, da prazakonom upreti ne more se, ne sme zemljan, zato še treba ni živeti kot Casanova in don Juan!
Pustiti s krajem i dekleta, to zate ni, je za — poeta.
Doživljaji za zeleno mizo
Rešila ga je nesreče in ga pahnila v pogubo
Skrivnostna življenjska pota holandskega veletrgovca
Ena najbolj znanih monlecarlskih igralskih afer je nedvomno čudna ;; zgodba o življenju in smrti holand-;; skega veletrgovca Henryja de Bruyer-;: ja- Njegovo bivanje v ,mestu sreče* se razvija^ pred nami kakor napet film, poln čudovitih prizorov iz najvišjih in najtemnejših plasti človeške družbe. Smrt nekdanjega trgovca je pa ostala še zmerom nepojasnjena, kakor toliko čudnih dogodkov v njegovem pestrem in skrivnostnem življe-;: nju. Ljudje še zdaj niso nehali ugi-I: bati, kakšen je prav za prav razplet \; uganke, ki je zasenčila četo njegov !: grob...
Srečo prinašam!
Henry de Bruyer je iniel šest in štirideset let, ko je zapustil svojo ženo in štiri otroke, da ni k njim nikoli ! ■ vee našel poti... Malo prej je doživela <1 njegova, dotlej ugledna tvrdka katastrofalen polom in Henry je komaj ušel ječi. Razumljivo je, da so zato j | postala nekdanjemu trgovcu tla v Amsterdamu prevroča. Upniki so ga terjali z vseh strani in da bi poplačal dolgove, se je Henry zapletel v razne, _ nič kaj čiste kupčije. Toda smola ga j; je povsod zasledovala in tako tudi tu-;; kaj ni imel sreče.
De Bruyer se je naposled oprijel najbolj negotovega zaslužka — kvar-tanja. A v domovini mu ni bila sreča mila. njegove sanje o bogastvu so se čedalje bolj razblinjale ob ogromnih vsakodnevnih izgubah. Dolgovi so rasli z bliskovito naglico..
Naposled se je Henry odločil, da pojde v Monte Carlo, toda s seboj ni maral vzeti drugega kakor večerno obleko in nekaj nakita; tega je namreč v igralnici nameraval spremenili v kapital — za igranje.
Nekega dne je de Bruyer prišel v Pariz. V tem velemestu ni bil še nikoli in tako je zvečer zašel v precej dvomljiv lokal. K njegovi mizi je kmalu prisedlo kričeče našminkano
• 'dekle, brez zadrege se je naslonila na •; Henryjeve rame in ga prosila za pi-;; jačo. De Bruyer njene prošnje ni mogel odkloniti, čeprav ga je nekaj instinktivno odbijalo od nelepe Zenske.
;; Obenem je pa začutil neko čudno moč. ki ga je nenehoma slekla k njej. ;; Morda je dekle to opazilo, morda tudi ne, toda njeno vedenje je postajalo čedalje bolj neprisiljeno.
Nazadnje se je z de Bruyerom pogovarjala kakor s starim, dobrim prijateljem. Med smehom in poljubi je zaupala novopečenemu znancu svojo
11	življenjsko zgodbo. Očeta so ji zaradi umora obsodili na smrt, ko je bila Se zelo mlada. Matere sploh ni poznala.
V	otroških letih je po ulicah prodajala melone in časopise, naposled je ::pa zašla v ta lokal, kjer ,služi* že
• • nekaj let.
»Ali vidiš te črte?« je zvedavo vprašala in {»kazala de Bruyerju dlan leve roke. »Ciganka mi je prerokovala, da bom prinesla srečo nekemu igralcu, ki me bo dvignil iz tega umazanega življenja!«
De Bruyer je kakor omamljen poslušal dekletove besede. Njegovi možgani so mrzlično delovali: morda je prav ta grda, prostaška in neizobražena ženska njegova sreča? Ali ni križala njegove poli v najbolj kočljivem trenutku njegovega izgubljenega življenja? Migljaj usode, ali samo navadna. nepomembna dogodivščina?
Toda vino je holandskemu trgovcu zmešalo glavo in lako ni mogel več ločili pravo od nepravega. Nič več ni znal pravilno sklepali, utrujen tudi ni maral več dosti misliti...
Tisto noč je postala nekdanja pro-
dajalka melon Holandčeva ljubica. Drugo jutro sta se zaljubljenca odpeljala na jug, v Monte Carlo, v solnce in novo življenje...
Škandal v kazinu
Prvi večer, ko je de Bruyer v kazinu igral, je nastal pri njegovi mizi dokaj nenavaden škandal. Eden izmed krupjejev je po nesreči z rokavom pometel nekaj vložkov z nekaterih številk. Seveda so se igralci takoj pričeli razburjati, saj v krupjeju niso videli zmotljivega človeka, temveč samo orodje ali dobro sestavljen stroj za svojo pohlepnost. Trenutek pozneje je drugi krupje zaklical: »18!«.
Dekle ob de Bruyerju je pričelo na ves glas kričati, da je njen prijatelj slavil na to številko. Vmešali so se ludi drugi igralci, ki so prav tako trdili, da je dobitek njihov. Nastala je slrašna zmešnjava; lepo oblečeni gospodje in okrašene dame so se obkladali z vsemi mogočimi, vse prej ko laskavimi priimki. Naposled je posegla v prepir posebna kazinska komisija, ki je odločila, da naj izplača igralnica dobitek vsem. ki so stavili na to številko. Med temi je bil tudi de Bruyer. Krupje mu je odštel 10.000 frankov, ki jih seveda v resnici ni zadel. Toda ta ,krivični vinar* se mu je tisti večer potrojil in de Bruyer je že koj prvi večer zapustil igralnico kot bogataš.
Ta slučaj je Henryja docela navezal na Yvonno; zdaj je strastni igralec
Po
priporočilu naših zobozdravnikov
res pričel verjeti, da mu dekle pri-
naša srečo. To misel mu niso mogle
spOdbiti niti poznejše velike izgube.
De Bruyer je torej vsak večer zahajal
v kazino s svojo živo .maskoto* nosilko svoje sreče, in vsak večer je dobival ogromne vsote. Seveda ni manjkalo izgub, a te je hitro kril s svojimi velikanskimi dobitki.
Toda ves ta denar de Bruyerju ni dosli liasnil, saj ga je potreboval za razkošne želje svoje ljubice. Holandcu še na misel ni prišlo, da bi odšel domov, čeprav bi s tolikšnim kapitalom spet lahko začel pošteno živeti. Igralska strast in vagabundsko tvegano življenje sla nekdanjega trgovca ujela v svoj opojni čar. Pisma, ki jih je prejemala njegova družina vsak nie-sec. so postajala redkejša, naposled so pa docela skopnela...
Sleparska igra
Škandali, ki so se vsak večer pletli okrog Yvonne in njenega prijatelja, so naposled pričeli ravnateljstvu igralnice presedati in zato je de Brnyer|u prepovedalo vstop v kazino. Holandec
se pa ni maral ločili od svoje maskote in se je rajši odpovedal igranju. Hotel je poskusiti srečo pri kvartali, pozabljajoč, da so ga prav kvarte spravile doma na beraško palico.
Vsem mogočim škandalom se je pa naposled pridružit poslednji in najhujši: tiste dni so ukradli nekemu ameriškemu milijonarju dragoceno zlato uro, okrašeno s pravimi briljanti in demanti. Američanov spremljevalec je obdolžil tatvine de Bruyerja, a ta je bil to pot slučajno docela nedolžen. De Bruyer se je zelo prevzetno zagovarjal in se venomer skliceval na svoje pošteno ime, ne vedoč, da seže slab glas tudi iz Amsterdama do Mon-te-Carla. Pri soočenju je Američan res preklical svoje obdolžitve. Zadeva z uro je naposled zaspala.
Lepega dne so pa uro odkrili pri nekem zakotnem draguljarju. De Bru-yer pač ni slutil, da jo je tja nesla njegova prijateljica, pač je pa opazil, da je Yvonna kar čez ncč obogatela. Henryjeva ljubosumnost ni poznala meja in tako je nekoč sredi ceste dokaj nevljudno ozmerjal svojo spremljevalko Toda tudi Yvonua mu ni ostala ničesar dolžna; ko ji je bilo prepira dovolj, je pa primazala svojemu ljubimcu nekaj gorkih in od-šumela z bliskajočimi očmi v hotel De Bruyer je tekel za njo, v hotelski sobi jo je prosil odpuščanja in ji obljubil v spravili dar dragocen prstan, ki ga ji je nekaj dni pozneje res kupil za zadnji priigrani denar.
Plaz se je pa že sprožil in se ni hotel več ustaviti. V Holandčevi glavi je tedaj dozorela nesrečna misel: denarja mora imeti, mnogo denarja, le tako bo njegova živa sreča ostala pri njeni. Odšel je torej h kvartačem in pričel strastno igrali. Teden pozneje je imel de Bruyer že lepo premoženje, toda ni mu bilo dovolj, saj je njegova ljubica hotela imeti še več. De Bruyer je torej igral in dobival, venomer dobival. Njegovi soigralci se niso mogli načuditi tej nenavadni sreči, saj niso niti slutili, da igra de Bruver s krivimi kvartarni...
Konec
Neko jutro je Vvonna vsa razburjena pritekla h hotelskemu ravnatelju in mu med solzami povedala, da je našla de Bruyerja v svoji sobi brez zavesti ležečega na tleh. Takoj so poklicali zdravnika. Le-*a je nesrečnega moža preiskal in ugotovi’, da se je zastrupil z uspavalnim praškom. Opoldne je de Bruyer umrl. Yvonna je jadikovala in jokala in se sploh tako čudno vedla, da se preiskovalni komisiji nekaj ni zdelo v redu; tako je morala de Bruverjeva prijateljica romati v zapor.
Ali je imela te demonska ženska res čiste roke ob de Bruyerjevi smrti? Še danes nihče ne ve, koliko je kriva in koliko ne. Pri zasliševanju ni vsekakor ničesar priznala, padala je iz omedlevice v omedlevico, pri zavesti je pa vila roke in histerično jokala. Ali je bila njena žalost resnična ali hlinjena, sodniki niso mogli dognati.
Mnoge priče so pa slabo izpovedale zanjo. Obremenjevalo jo je tudi njeno skrivnostno življenje, njen pohlep po denarju, razkošnih oblekah in dragem nakitu. Toda dokazov, trdilih dokazov sodniki niso imeli in naposled so jo morali izpustiti.
V	senzacionalnem procesu sodniki Yvonni niso mogli do živega; demonska ženska je znala spretno ovreči sleherno sumničenje. Odšla je svobodna iz sodne dvorane in tako je skrivnostna smrt nesrečnega de Bruyerja oslala za zmerom nepojasnjena.
Uspeh v življenju
Njej je bilo sedemnajst, njemu osemnajst let. Ona je imela polne,' zaokrožene ustne, topla, sveža lica kakor zrela breskev, blesteče zobe kakor drobno biserje in lahno, angelsko hojo. On je imel pa ravno, stasito postavo, rjave, kodrasto valovite lase, mišičaste roke in neutešljiv tek.
Drugega nista imela. Toda ona ga je ljubila in on je ljubil njo. Ko sta nekoč tako sedela, privita drug k drugemu, ga je ona nežno poljubila in on ji je dejal: »Vse lahko dosežeš, samo če trdno, trdno hočeš!«
»Kaj pa hočeš doseči?« ga je vprašala začudeno.
»Ah, mnogo, mnogo, vse — zate!«
»Za naju,« je popravila vsa srečna.
»In videla boš, da bom — da bova vse dosegla,« je nadaljeval. »V čudovitem vrtu bo stala prekrasna vila; pred njo se bo ustavil razkošen avtomobil, šofer bo odprl vrata in midva bova izstopila; najprej ti v elegantnem kožuhovinastem plašču, potem jaz. V salonu bova sedla za mizo, služkinja bo pa prinašala jedi, drugo za drugo, vsako boljšo, kakor je bila prejšnja; midva bova pa jedla, jedla, jedla in nato — nato bova šla spat...«
Poljubil jo je in nežno mu je zašepetala v uho: »Le trdno verujva v to, potem se bo gotovo res izpolnilo...!«
še enkrat ga je poljubila, nato sta pa oba zasanjano zaprla oči...
Zaprimo oči tudi mi.
*
Odprimo jih spet.
V	prekrasnem vrtu stoji velika, lepa vila. Pravkar se ustavlja pred njo razkošen avto. šofer odpre vratca; najprej izstopi gospa v čudovito lepem kožuhu — toda njeni lasje so beli. Nato zagledamo bledo, trepetajočo roko, kmalu za njo pa sključeno postavo vdrtega starca.
Pod roko, opiraje se drug na drugega, oddrsata zakonca v salon. Služkinja prinese večerjo: za gospo jabolčni sok, za gospoda špinačo in prepečenec. Po večerji vzame milostna prašek, gospod pa dve kroglici.
On ima od starosti in skrbi sključen hrbet, zelo slab želodec, sladkorno bolezen in zavest, da ga bodo srčni napadi spravili v grob. Ona ima nagubana lica, umetne zobe in žolčne kamne.
Drugega nimata? Pač: velikanske vloge v bankah, delnice, hiše, nakit — toda zdaj gresta spat.
On takoj zaspi. Njo pa mučijo zoprne bolečine, z vso močjo pritisne nase gorak ogrevalec — in tedaj se spomni sedemnajstletne deklice in njenega mladca, kako sta hotela doseči mnogo, mnogo, vse, kar sta dosegla sedeminšestdesetletna žena in starec ob njej.
Kajti vse. prav vse lahko dosežež, samo če imaš trdno, trdno voljo za to...	(n)
P*ešme.t*taHa CctiinšUna
(bC-j) London, avgusta. Neki ameriški gimnazijec se ni mogel sprijazniti z latinščino pa se ni mogel. V trdili veri, da je učenje klasičnih jezikov zgolj potrata časa, se je obrnil do 25 znamenitih Američanov z vprašanjem, ali je vredno čitati Cezarja v izvirniku ali ne — trdno prepričan, da mu bodo vsi pritrdili. Vprašane! so bili same velike glave, kakor sodniki vrhovnega državnega sodišča, ministri in ugledni finančniki.
Mladi mož — Rihard Taylor je njegovo ime — je doživel globoko razočaranje: skoraj ob vseh vpr&šancev je dobil odgovor, da je učenje starih jezikov dobro in koristno. To mu pa vseeno ni branilo, da ne bi bil obesil latinščine na klin in dal gimnazij' slovo.
»Pan-Ameriean-Clipper«, orjaško ameriško potniško letalo, ki vzdržuje promet med Severno in Južno Ameriko na progi Miami—Buenos Aires, je te dni strmoglavilo. Vseh 11 oseb v njem se je ubilo. Razbitine letala so našli
blizu mesta Colona v Panami
Na levi: Po proglasitvi polnoletnosti Faruka I. se je mladi kralj odpeUa v zlati državni kočiji v kairski parlament, kjer je prisegel na ustavo. "" Zgoraj: V VViesbaduu v Nemčiji so se sestali na svetovni kongres avtomobil ttki »vamilovci« i vsega sveta
se pol pokrij pusti
zamaši To vi
»Živeti na počitnicah s svojo najboljšo prijateljico, to mora biti krasno/« mi je ondan dejala v ognju navdušenja neka znanka.
»Ako bi poskusili, draga moja,« sem hudomušno dejala, »bi priznali, da ste se pošteno zmotili.«
»Zakaj neki?« je vneto ugovarjala znanka. »Le pomislite: iste želje, isti cilji, ista veselja in ista razočaranja!«
»Saj, saj, prav tukaj bi se pričel počitniški pekel,« sem se šalila. »Le pomislite: ves dan bi morali deliti svoje čiste, sveže vtise z vsemi mogočimi prijateljicami, ki vas morda niti ne razumejo.«
»Ali govorite iz izkušnje?« je podvomila moja znanka.
»Da in ne; nekoliko iz raznih skušenj, nekoliko pa tudi po zdravi pameti, Ne verjamete? Poslušajte torej:
Doma večkrat zahajam v prijazno hišo, k starim znancem. Zvečer včasih vržemo kvarte, prerešetamo razne zanimive novice, gospa mi večkrat postreže s kakšnim novim receptom, njen mož pa mojemu možičku z najnovejšimi političnimi teorijami. Tako kaj hitro mine čas. Letos spomladi smo se pa zmenili, da bomo poleti skupaj odšli na počitnice. Ne vem več, kdo je vrgel prvo besedo, h koncu smo se pač zedinili, da bomo odrinili nekam k morju.
Počitnice so prišle prej kakor druga leta, mož je dobil dopust junija in tako smo opomnili naše znance na pomladno obljubo. Da bi videli njih dolge obraze! Tako zgodnje počitnice? Saj je šele junij, ob morju bo ves dan brila burja! Naposled so se prijatelji velikodušno odločili, da bodo prišli k morju teden dni pozneje kakor midva z možem.
Odpeljala sva se. Vreme res ni bilo najlepše, toda oba z možem sva bila na moč razigrana in srečna. V hotelu nama je bilo všeč, dobila sva čedne sobe in prijetne sosede. Vsak dan sva se kopala, sprehajala, ležala v mivki in kramljala z gospodično iz leve sobe in z ,revmatičnim' gospodom iz desne. Mož je dopoldne lovil ■ribe, popoldne je'pa spal v senci nekega figovca, ki ga je staknil za peščino. Življenje nama je potekalo mirno in srečno in prvi teden je minil kakor lep dan.
V ponedeljek zvečer so prišli najini prijatelji. Z možem sva na tihem želela, da jih ne bi bilo, toda zdaj ni bilo več pomoči. Vendar sva oba slutila, da sva boljši del najinih počitnic že preživela. Nisva se zmotila. Kar na kratko naj povem: gospe sobe niso bile dovolj zračne, gospod ni
razumel, zakaj moj mož ribe lovi, ko jih vendar prodajajo na trgu po dinar kilo, gospa je tožila nad neprimerno družbo (,revmatičnega' gospoda), nad samoto, nad pomanjkanjem zabave, nad valovitim morjem, nad morskimi ježki in nad ,raznimi mladimi jezičnimi osebami' (mislila je gospodično, ki se je vsak dan sprehajala z drugim kavalirjem). Vsega tega midva z možem niti opazila nisva. Sva pač nemirne, vesele narave, malo nama je mar zabava in družba. Naposled smo vsi štirje spoznali, kako zgrešene so naše počitnice v štirih. Čez teden dni sta se najina prijatelja nad vse vljudno poslovila in odrinila v zabavnejše in večje kopališče. Od tistih dob nikdar ne hodim s prijatelji na počitnice.«
»A še zmerom mi niste povedali, zakaj ste se tako zmotili,« je priganjala moja znanka, »zakaj ste se pa v mestu tako dobro razumeli?«
»Nič čudnega. V mestu smo se pač videli samo vsak drugi ali tretji dan, tamkaj so oni živeli v svojem okolju, mi pa v svojem. Sprememba nas je le prijetno poživila. V tujem kraju pa ne moreš vsem ljudem ustreči, zato je pač najbolje, da si vsak sam po svojem okusu izbere primerno letovišče. Saj v vsakem kraju naletiš na prijetne in zanimive ljudi. Počitniška prijateljstva res niso trajna, zato so pa polna raznih, nepričakovanih doživetij. Napak je torej iti s svojimi prijatelji na počitnice.
Prav tako, kakor je nevarno odhajati na počitnice z raznimi znanci in prijatelji, je tvegano, vabili počitniške prijatelje domov v obiske. Kolikokrat razočaran gostitelj ne ve, kako bi navezal pogovor, saj se čar počitniškega življenja v mestu hitro razblini. In kratka počitniška prijateljstva pač redko veže kaj drugega kakor ta bežni, opojni čar popolne svobode, prostosti in brezdelja.«
»Po vašem naj bi torej človek odrinil v docela tuj kraj brez primerne družbe. Toda ali ne tvega pri tem vselej nekoliko zabave in veselja?«
»Prav nič. Ako človek ne hlasta samo za zabavami in veselicami, se sam v tujem kraju kmalu počuti prav domače. Pomalem sklene razna nova znanja in vtisi, ki jih odnese s počitnic, so bolj sveži in novi, kakor če jih doživlja s človekom iz svoje stare okolice. Sicer pa le samski ljudje sami odhajajo na počitnice, vi imate pa vendar moža, torej se vam ni treba bati dolgočasja!«
Moja znanka je zadovoljno pokimala in ni več načela tega pogovora.
Meta
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Četrtek: Praženi možgani, rezanci, glavnata solata. —' Zvečer :	Gra-
tinirana jajca.
Petek: Fižolova juha, palačinke z marelično mezgo. — Zvečer: Testenine s solato.
Sobota: Riževa juha, nadevan krompir,* govedina. — Zvečer: Zdrobove rezine s paradižnikovo omako.
Nedelja:	Goveja	juha	z	vlivanci,
obložene rezine s paradižniki,** pražen krompir, zelena solata; smetanove kepice v vanilijevi kremi. — Zvečer: Mrzli narezek: olive, gnjat, sir, presno maslo; zraven ržen kruh.
Ponedeljek: Ribana kaša na goveji juhi, kumarična solata, krompirjev pire, govedina. — Zvečer: Riž z gobicami, glavnata solata.
Torek: Juha s praženim zdrobom, bučke v omaki, krompirjev pire. — Zvečer:	Pečenjak z jabolčnim
kompotom; marelične palčke.***
Sreda: Nadevane buče, pražen krompir, pečena teletina. — Zvečer: Zdrobov kipnik, kompot, bleskov punč.
Pojasnila
* Nadevan krompir:	Olupi, spodaj
m zgoraj odreži, izdolbi in operi sedem debelih krompirjev in jih malo osoli. Zdaj spraži v dveh žlicah presnega masla, žlico čebule, nekaj zelenega peteršilja in strtega česna. V tem prepraži še ' s kg na kocke zrezanih gob. Ko so.se osušile, pridaj pol žemlje, zrezane na drobne koščke, tri Mice smetane, malo soli in eno jajce. Vse to dobro zmešaj, napolni krompir, postavi ga v kozico tesno drugega poleg drugega, pri kraju prilij malo juhe, na vrh pa položi na vsak krompir nezinico presnega masla, porini v vročo pečico m speci. Pečenega daj n kakšni prikuhi ali solati na mizo.
** Obložene rezine s paradižniki:
Nareži šestnajst po pol prsta debelih koščkov kruha ržene ali pšenične štru-ce. namaži jih s presnim maslom, iih ZJoži na pločevino in porini v pečico, da se malo opečejo. Med tem prav do-hio zreži s dkg kuhane gnjati, olupi ali štiri zrele paradižnike, odstrani beške in jih prav drobno sesekljaj. V kozico daj dve žlici presnega masla n toliko drobno sesekljane čebule: ko k* zmehča, pridaj gnjat, ščep popra m Paradižnike, vse dobro premešaj in če ''eba, še malo osoli. To zmes namaži
na opražene rezine, ki naj bodo še tople. Na mizo jih daj poleg solate ali kakšne prikuhe.
*** Marelične palčke: Mešaj, dokler dobro ne naraste: dva beljaka, žlico marelične mezge, 28 dkg sladkorja in malo vanilije. Primešaj 28 dkg drobno zrezanih, stolčenih mandljev in še malo mešaj. Daj nato testo na oslad-korjeno desko in ga zvaljaj za pol prsta debelo. Razreži ga na prst debele in prst dolge koščke, jih položi na pločevino, pomaži s posladkorje-nim beljakom in speci v malo vroči pečici. Pečene oblij z limonovim ledom in osuši v pečici.
Pridne roke mnogo narede
Vsaka je rada večkrat ,nova‘, toda le malokatera ima dovolj denarja za vse svoje želje. Tedaj si je treba pomagati z zvijačo in iz starega narediti novo. To ni tako težko, kakor morda mislite; danes na primer se boste naučile, kako je treba prenoviti star klobučevinast klobuk in enobarven volnen ali platnen kostim.
Lanski klobučevinasti ali slamnati klobuk bi še rada letos nosila,, toda njegova oblika je zastarela in barva je kar preveč obledela. Pomagaj si torej z okrasjem, ki si ga sama sešiješ. Najprej kupi četrt metra.klobučevine, biti pa mora nasprotne barve kakor je klobuk. Zdaj si na trd papir nariši srčke, ki jih lahko zložiš v lepo de-: teljico. Ti srčki so lahko večji ali manjši, kakršne cvetlice imaš pač rajši. Nato po teh oblikah izreži klobuče-vinaste srčke. Jih seštj v sredi v deteljice in jiin naredi repke iz klobu-kove klobučevine, ki jo dobiš lahko pri klobukovem robu. Klobuk moraš numreč preoblikovati, tako da se ti bo lepo prilegal h glavi in da ne bo imel krajcev. Zdaj še v sredo .deteljic' na-ši.j okrogle koščke klobučevine, prišij reclje in uredi cvetlice na oglavje klobuka. Pri tem pazi. da boš pokrila mesta, kjer je klobuk posebno poškodovan ali pa sešit. Cvetlice prišij in si 1)0 okusu še kupi tenčico, ki jo zavežeš čeznje — in tvoj novi klobuček je gotov.
Za prenovitev kostima vem dva dobra nasveta: ako imnš platnen ali volnen kostim z jopico v strogi angleški obliki, ti je treba samo poiskati ostanke in našiti na jopico štiri žepke, pri
prsih dva in niže še dva. Ako nimaš več blaga, si pomagaj s patentno zadrgo, ki jo všiješ na prsih in ki se odpira z odpiračem v isti barvi, kakor je kostim. Pripomnim pa, da je pri patentni zadrgi treba blago prerezati, a to je bolj nepraktično kakor pri našitih žepkih.
Drugi način je nekoliko težji, zato ni pa nič manj hvaležen: na zapognjene robove (reverje) kostima našij nekaj usnjenih oblik, ki si jih sama izrezala:	na	primer:	listje, okrogle
cvetlice, na platnen kostim jadrnico, sidro itd. Usnje dobiš za nekaj dinarjev v vsaki trgovini z usnjem. Namesto usnja lahko seveda uporabiš tudi blago, klobučevino ali kaj podobnega.
(n)
NAŠ NAGRADNI NATEČAJ
gl str. 8!
J&ttezelc ima
prve kopalne hlačke
Hlačke pričneš zadaj pri pasu; nasnuješ na tanjše igle 80 petelj in narediš 12 vrst v robovem vzorcu, t. j. dve desni, dve levi petlji. Zdaj pa pleti dalje z debelejšimi iglami in hlačke širi tako, da vsake štiri vrste na vsaki strani igle še eno petljo pridaš. To naredi petkrat, potem pa pleti naravnost dalje 30 vrst. Zdaj moraš narediti izreze za noge, torej moraš kroj zožiti tako, da osemkrat v vsaki vrsti brez presledkov, na obeh straneh igle, dvojno podpleteš eno petljo, nato pa prav tako, samo v vsaki drugi vrsti, dokler ti ne ostane na igli samo še 30 petelj; zdaj se hlačice spet širijo, torej moraš v vsaki drugi vrsti na obeh straneh igle pridevati še eno petljo, tako dolgo, da imaš na igli 74 petelj, potem pa še v vsaki vrsti osemkrat po eno petljo; na koncu imaš na igli 90 petelj. Zdaj pleteš naravnost 30 vrst, nato pa na deset vrst podpleti dvakrat na obeh koncih igle po eno petljo, tako da imaš po desetih vrstah na igli še 86 petelj. Zdaj spet vzemi tanjši igli in pleti dvanajst vrst dve levi, dve desni. Vzemi debelejši igli in pleti naravnost 10 vrst, nato pa zožuj na vsaki dve vrsti ob obeh koncih igle po eno petljo, tako da ti ostane naposled na igli le še 56 petelj. Zdaj razdeli delo za izrez ob
] vratu, naredi najprej eno naramnico, I nato pa še drugo. Sešij, poberi s tanjšimi iglami petlje pri izrezu ob nogah in spleti ozek rob v prožnem vzorčku dveh levih, dveh desnih. Prišij še na hrbtu dva gumba, da držita naramnici — in hlačke so gotove.
Telovnik ni nič težji od hlačk. Nasnuješ na debelejše igle 90 peteli in v vzorcu samih desnih petelj pleti tako, da na obeh koncih igle v vsaki vrsti pridaš še dve petlji, torej skupaj štiri petlje. Pleti tako dolgo, dokler ne dobiš na igli 148 petelj, potem pa še bolj širi, tako da na obeh straneh igle, v vsaki vrsti, pridaš še tri petlje in imaš naposled na igli 180 petelj, štiri vrste pleti naravnost, nič ne snemaj, pa tudi ne širi. Zdaj razdeli delo tako, da boš posebej delala prednja dela in hrbet. Za hrbet pusti 70 petelj. Pri izrezu za roke moraš kroj zožiti, torej moraš sneti 11 petelj. Zdaj delaš prednja dela naravnost do ram. Pri izrezu za roke pa v bližini ram spet nekoliko širi, kakor vidiš na kroju. Po kroju spleti še hrbet, nato sešij in obkvačkaj telovnik z živobarvno volno. Prišij še gumba, enega na koničasti del prednjika, drugega pa boli v sredo, kakor vidiš na sliki.
Upam, da sem vam dovolj izčrpno popisala ta kopalni kostim, tako da se ga bo res lahko lotila prav vsaka začetnica. Pozdravljam vas in želim srečo pri delu!	S	- - - a
rec je namreč tako preprost in kroj tako otioško lahak, da se ga lahko brez skrbi loti vsaka začetnica. Te hlačke so dovolj velike za dveletnega otroka, ako je pa droban, jih lahko nosi tudi še čez leto.
Za hlačke in telovnik potrebuješ okrog 200 gr mehke kopalne volne, ki se kmalu odteče in posuši, da se tvoj malček ne bo prehladil. Razen volne potrebuješ še dve debelejši in dve tanjši igli. Rob ob telovniku skvačkaš iz kakšne žive volne, ki ti je ostala od prejšnjega ročnega dela.
Ta kopalni kostim, ako ga lahko tako imenujemo, spleteš v navadnem vzorcu samih desnih petelj, samo ob pasu in ob nogah imaš drugače pletene robove, in sicer zato, da je tam obleka bolj prožna. Robovi in pasek so pleteni v dveh desnih, dveh levih petljah, kakor robovi pri nogavicah ali rokavicah. Te robove pa pleteš s tanjšimi iglami, seveda tudi zaradi oblike in prožnosti.
Zakaj
se je ta zob razmajal?
Popolnoma zdrav ja bil ta zob, vendar ga ni bilo mogoče rešiti. Vzrok je bil zobni kamen. Kdor pravočasno ne pazi na nevarni zobni kamen, mora računati s tem, da se bodo tudi njegovi zobje razmajali in morda prerano izpadli.
Uporabljajte redno Sargov Kalodontl V Jugoslaviji vsebuje samo Sargov Kalodont znanstveno priznani, na klinikah preizkušeni sulforicin-oleat dra Braunlicha. Odpravlja polagoma vendar zanesljivo zobni kamen, prepreči njegovo ponovno tvorjenje ter Vas obvaruje te velike nevarnosti.
SARGOV
KALODONT
PROTI ZOBNEMU KAMNU
Kumare so zrele...
Tožiš, da imaš za razna lepotilna sredstva premalo denarja. Rada ti pritrdim, da je prav tako, toda obenem ti svetujem, da si priskrbi na poceni način razna naravna lepotila. Morda še ne veš, da je kumarov sok izvrstna lepotilna voda za nežno in občutljivo kožo, ki ne prenese alkohola, olja in raznih kram. To lepotilno vodo si zdai lahko za vse leto pripraviš:
Kupi 10 rumenih, torej popolnoma kumar, jih razpolovi, poberi z žlico iz njih meso in ga daj v lončeno Ubij dve sveži jajci, vzemi be-in ju zmešaj s kozarcem rožnate vode. To tekočino vlij na meso in peške in dobro premešaj. Zdaj pridaj pol kozarca 90 odstotnega alkohola, posodo s čisto krpo platna in tekočino	tri dni. Po treh	dneh •
odkrij	ip precedi- vodo	skozi
krpo	v steklenice, jih	dobro
spravi na hladen prostor, vodo uporabljaj zvečer in zjutraj za čiščenje Kože; očistila ti jo bo bolje kakor milo ali krama. Med letom moraš	steklenice	večkrat potresti,	a te
se	voda v njih	zgosti, pridaj še	nekoliko rožne vode. ■	(n;
Afocft&en nasvet
Odtise prstov na okenskem lesu odstranimo, če jih malo podrgnemo s krpo, ki smo jo prej pomočili v špiritu.
In kako ponosen je nanje, nič več se ne dere, če ga mamica pomoči v tolikanj osovraženo vodo. Mamica pa rajši vidi, da se njen ljubček koplje nag in da ga solnce lepo ožge po vsem telesu. Zato mu hlačice in telovnik šele proti večeru obleče, ko je zrak hladnejši, ali pa včasih opoldne, ko je solnce za nežno Janezkovo kožo premočno. Hlačke bo pa Janezek lahko nosil tudi pozneje, doma na vrtu, ko bo stikal za hrošči in cvetlicami.
Upam, da so vam Janezkove hlačice všeč. Svojemu nadobudnemu sinčku jih splete lahko tudi tista, ki nima dosti vaje v ročnem delu. Vzo-
Hu
mor
Koreni tost
Pod razstavljenim kipom »Deklica in hrepenenje«: je napihano: ,Ne dotikajte te s palicami in dežniki-.
Neki šaljivec je pa pripisal: »Temveč vzemite sekiro «
Se predobro se spominja
»Ali ne bi bilo že čas, da se Ančkin zaročenec poslovi, saj je že enajst ura!«
»Ah, dragi, ali se nič ne spominjaš na čase, ko sva bila tudi midva mlada? «
»Saj pes, takoj ga bom vrgel ven!«
Skriti talenti
»Kako je z mojim sinom med poukom, gospod profesor?«
»Križ je z njim, zmerom se mi zdi nekim zaspan.«
»Seveda, to je talent, ki spi v njem.*'
'■! \ • | -
LOGARSKE HIŠICE
•vedel Z. P
Novela «J)rnžii\skega tednika*
j Odločilni posnetek
Napisala
A. Elterjeva
Roman. — Angleški napisala EUnor Glyn. — Pri
Ubogi
»Po* deseti ti je, Pepček, takoj pospravi igračke in v posteljo!«
»Oho.« se oglasi nadobudni sinček, »pa vendar ne misliš, mamica, da govoriš e očkom!«
Po ovinkih
Pepček: »Gospod Černač, očka prosi, ako nam lahko za nekaj časa poso-'! dite vaš gramofon.«
»Pa vendar ne mislite ob tej pozni;; u« plesati?«
»Plesati ne, pač pa spati.«
Ponudi
»Milan, po pravici mi povej, ali si; tul danes v šoli tepen, ali ne?«
»Oh. mama, prav nič mi ni mar, kaj'
se godi za mojim hrbtom.«
Medeni tedni
Novopečeni zakonski mož pripenja; svojo ženko na drevo gugalno mrežo.;
»France, pasi, trhla orehova veja si?; iahko vsak čas zlomi,« ga opominja; *eaa.	v
»Nič hudega, zaradi nje ti pač ne; bom kratil veselja.«
Na pravi poti
»Ali ste pokazali račune svojemu! upniku?«	1
»Seveda «
»Kaj je pa rekel?«
»K vragu me je poslal.«
»In kaj ste naredil potem?«
»K vam sem prišel, gospod od vet-trik.«	!
Z dežja pod kap
»Ali ste s svojo drugo ženo bolj; srečni kakor s prvo?«
»Tega ravno ne morem reči, prva; je bila neizobražena in je vse narobe; razumela, druga je pa izobražena, pa' vse še preveč razume.«	;
Za oba prav
»Kaj pa delaš o počitnicah?«
»Zena se je te dni odpeljala v leto-! višče.«
»Kaj pa ti?«
»Jaz imam tudi počitnice, ker je ni doma.«
Iz otroških ust
Tonček: »Tinček, rad bi znal čarati.«
Tinček: »čarati? Kaj bi pa začaral?«
Tonček:	»Našega učitelja v ka-
narčka, potem bi pa okno odprl,«
Prijela je
»Priporočila bi vam tale klobuček, gospa, belo pero na njem vas pomladi vsaj za pet let!«
»Ali res? Potem prosim mi takoj pripnite še dve peresi!«
» , '
Poročilo
»Hlapcu, ki je vzlic |>repovedi Sel; s prižgano pipo na skedenj, sem v jezi pipo izbil iz ust, iskre ao se vsule; na seno in tako je izbruhnil požar, ki je uničil vsa moja gospodarska po-; siapja..«	;
Preveč hoče znati
»Kam pa greš, Peter?« vpraša strogi oče. ko hoče njegov nadobudni sinček zvečer ven.
»V šolo, učitelj nam bo nocoj po-; kazal lunin mrk.«
»Ne, doma boš ostal! <?e vam hoče! učitelj kaj pokaoati, |x>tem naj to stori med poukom.«
Med prijateljicami
»Mirko ml je dejal, da bo ob pamet, ako ga ne uslišim.«
»Tako, včerai je vendar mene ra-; {•rosil za roko!«	;
»No, vidiš!«
Znašel se ja
»Ali sl slišal, France, kako Je tvoj! prijatelj Janez rekel svoji ženi, naj; gre v trgovino in naj si ogleda klo-! buke za dve sto dinarjev? Takega;
moža sl lahko vzameš za vzor!«
»Ali sem ti kdaj prepovedal ogle-; dovanje klobukov za dve sto dinarjev?«
17. nadaljevanje
Ves zbegan ji je Jack naposled obljubil; ko je pa odhajal, je pri vratih trčil z Gričkom skupaj. Ker sta se že tisti dan videla, ni obstal, temveč, mu je samo prijazno pokimal, preden je zavil po stopnicah nizdol. Tamara je sedela še zmerom tako, solze so ji še zmerom polzele po licih in žalostno je strmela v plapolajoči ogenj.
Bodočnost, ki ji je plavala pred očmi, ni bila tolažilna. Poroka z moškim, ki ga od dne do dne bolj ljubi, hkratu pa zavest, da so zakonske spone samo prisiljene, da je njen ponos, da je njena samozavest poteptana... to je kaj žalostna slika bodočnosti.
Gricko je prišel tako po tihem, da ga v svoji -zatopljenosti ni slišala, dokler ni stopil tik pred njo.
Prestrašeno je kriknila in ga je ošinila s trmastim pogledom. Bila je huda, da jo je videl objokano.
Postal je bled ko zid in njegov glas je bil hripav od razburjenja, ko je dejal:	>Kaj	se je -zgodilo
med vami in med vašim prijateljem, madame? Povejte mi resnico! Nihče vas ne sme videti objokane. Povejte mi vse, sicer ga ubijem.«
Z žarečimi očmi je stal pred njo.
Tedaj se je Tamara ponosno vzravnala; njen osramočeni ponos se je zbudil in se za zrcalil na nje-vem obrazu. Nepopisno ošabno mu je pogledala v oči in odgovorila z ledenim glasom:
>To vas prosim, knez, da me nikoli več ne žalite s sumničenjem, a tildi z grožnjami zoper moje prijatelje ne. l.ord Courtray in jaz sva doraščala kakor brat in sestra. Menila sva se o najini domovini, ki je morda ne bom nikoli reč videla. Naročila sem mu pozdrave za moje sorodnike. Če sem se jokala. me je sram mojih solza, in če govorite in ravnate tako kakor zdajle, me je sram tudi občutkov, ki so mi solze zbudili.«
Stopil je korak bliže; občudoval je njen pogum.
»In kakšen je bil ta občutek? Povejte mi, vedeti hočem.«
še medtem ko je govoril, je slučajno opazil, da si je bila spet nataknila svoj poročni prstan. Pod bleščečim rubinom se je svetlikal ozek zlat obroč.
»Tega ne prenesem,« je vzkliknil. Osorno jo je prijel za zapestje in ji š silo potegnil oba prstana s prsta, nataknivši ji spet samo svojega. »Tam nočem videti spominka od nikogar drugega, nobenega zlatega obroča razen svojega — in nobenega okrasja razen svojega rubina,«
Izpustil je njeno roko, obrnil se je in z jesso zagnal prstan v ogenj. S proseče privzdignjenimi rokami je stopila Tamara korak naprej, potlej je pa kakor okamenela obstala. V njenih očeh so se kresali bliski gneva.
»Da, resnično se kesam, da sem jokala,« je kriknila s stisnjenimi zobmi.
Nemirno je stopal Gricko po sobi gor in dol In ni mogel obrzdati svojega razburjenja.
»Vedeti moram,« je začel... V tistem trenutku sta prinesla dva služabnika čaj, In medtem ko sta priilgala samovar, je stopila Tamara k vratom in je zdajci pobegnil* it sobe. Gricko je res zbegan ostal sam.
Kal ji je le neki? Ko je trezno in mirno rse premislil, je izprevidel, da nima niti najmanjšega vzroka aa ljubosumnost nasproti Jacku. Kaj se le skriva za njeni* ml besedami? Kar na lepem se mu je zdela cela večnost, teh štirinajst (tal do poroke, ko bodo šele razpršene vse sence in ji bo lahko odkritosrčno povedal vse, držeč jo v naročju. Misel, da jo bo potlej re3 lahko nosil v naročju, mu je vzela vso rasmdnoet. Skoraj bi bil
planil za njo, da jo prosi, naj mu odpusti silovitost. O, kako rad bi jo bil poljubljal in jo božal, kako rad bi ji povedal, da jo do brezumja ljubi in da je ljubosumen celo na zrak, ki ga vdihava... še rajši bi bil pa slišal od nje same odrešilno besedo, da ga ljubi, da mu vrača ljubezen. Odločil se je, da ji brž napiše par besed;
»Madame,« je začeL Odločil se je, da bo skrajno stvaren in zapet, sicer sc mu ne bo posrečilo, da bi doigral svojo vlogo do konca. Zato je pisal dalje: »Sram me je moje silovitosti; okoliščine so se mi zdele tako čudne, ko sem vstopil. Zdaj sem popolnoma sprevidel, da nisem imel vzroka ne za jezo ne za sumničenja. Prosim, odpustite mi. Odpočijte se medtem, ob tričetrt na osem pa pridem po vas. Gricko.«.
Ko je odhajal, je ukazal odnesti pismo v njeno sobo. In ko je Tamara prebrala te vrstice, se je naselil prvi žarek upanja v njeno srce; lahen odsev sreče se ji je prikazal, prvi od one strašne noči v logarski hišici. In če jo vendar ljubi, res ljubi... Ne, ne; saj ni mogoče! Njegovo vedenje ne priča o ljubezni. In kljub neprenehoma rrtajočemu občutku ponižanja in sramote je bil položaj neznansko razburljiv. Z vročičnim nemirom je čakala večera.
Zdelo se je, da so solze presekale ukletje; notranja otopelost je popustila. Vedela je, predobro je vedela samo to, da ga kljub vsemu neizrekljivo ljubi.
Vse ji je bil vzel. z njenih čistih višav jo je bil pahnil v brezdno, toda poslednje drobce samospoštovanja hoče vendar še rešiti. Nikoli
V 24 URAH
barva, plistra in kemično fiati obleke, klobuke Itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in Uka domače perilo. Parno čisti posteljno perje io puh
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
naj ne izve njenega najglobljega ponižanja, da ga ljubi. Zato ga je sprejela z ledeno hladnostjo, ko je stopil v sobo, in njeno vedenje je vplivalo tudi nanj.
Na potu v gledališče sta spregovorila komaj kakšno besedo, in ko sta sedla v loži v naslanjača, se je Tamara delala, kakor da se na moč zanima za dogodke na odru. Med odmori so pa v trumah prihajali znanci čestitat. Tamara je prosila Grička, naj jo oprosti pri večerji in pri plesu. Niti za hip se ni ganila od svoje botrice, in uredila je vse tako, da ni mogel Gricko niti besedice na samem z njo spregovoriti. To se ji je posrečilo seveda samo zato, ker je bilo tudi njemu tako po godu, sicer bi ji izmikanja prav gotovo ne dovolil.
Ta večer je dozorelo v njej prepričanje, da bo lahko vzdržala samo, ako bo le redkokdaj in še takrat zmerom vpričo drugih z njim skupaj. Minevali so dnevi, med njima je pa bilo vse zgolj hladna vljudnost. Na Tamarino srečo Je Gricko prve dni drugega tedna odpotoval x Jackom na k>y na medvede. Ni mogel več strpeti.
Toda komaj je obrnil Petrogradu hrbet, so že polzele Tamari minute tako počasi kakor ure. Bila je popolnoma izčrpana in duševno potrta, razen tega jo je pa še mučilo tarnanje njene družine, češ zakaj se je tako na hitro in nepremišljeno odločila za tolikanj važen korak ▼ življenju. Utrujale so jo šivilje In krojačice, utrujalo jo je pisanje neštetih pisem, poleg vsega jo je pa neprenehoma zasledoval
Avto je drvel po newyorškili ulicah in se ustavil v senci Riverside-Driva. »Zbogom, Gil!«
»Torej misliš resno, Evelyna?« »Cisto resno. Ne maram se poročiti in s tem zapraviti svojo kariero. Pet dolgih let sem hranila, da sem si ku-nedoločen in velik strah. Zato nit Pila elegantno obleko in vozni listek bilo nič čudnega, da jo je zlomilo} do Hollywooda. Ti sam si me toiiko-in da je za dva dni obležala resno} krat prepričeval, da sem lepa.« bolna v temni sobi,	t	»Zame si lepa, Evelyna, toda r
Potlej se je vrnil Gricko — in j Hollywoodu je na tisoče lepših žensk, manjkalo je samo še pet dni do}Ni to tako lahko. Morebiti se boš še poroke. Sleherno jutro ji je po-}kesala — in potem se boš spet k meni šiljal rože, kakor se to pač za že-}vrnila.«
nina spodobi; presenečal jo je z} »Ne, ne, nikoli se ne bom kesala,* darovi, toda mora se ni hotela} je odvrnila Evelyna odločno in udarila
umakniti. Ker se ni mogla otresti misli, da jo bo vzel samo zato, ker zanj kot možu časti ni druge poti, ji vsi bleščeči in dragoceni darovi niso bili v veselje. Gricko je igral svojo vlogo z občudovanja vrednim samozatajevanjem, toda v tej
;s svojo majhno nožico po tlaku. »In k ; tebi se tudi ne bom nikoli vrnila.«
! »Torej me ne ljubiš več?«
»O — še,« je rekla in ga bežno poljubila.
Mesec dni kasneje je bleda in shuj-
svoji hudi preskušnji se je tolažiljšana stala pred pisarniškimi vrati z upanjem na bližnjo srečo. Uboga«	~
Tamara, ki so se ji na vseh pla-! teh izmikala tla — vsaj tako si je! domišljala — je pa z dneva v dan! bolj bledela in medlela.
Njen oče je bil hudo bolan; pu-! tika mu je omrtvičila ude; brat j Tom, njena sestra lady Newbrid-j geva in Millicent Hardcastiova soj pa napovedali svoj prihod za tri; dni pred poroko.
XXI
»Sam« tvoje nožiče...«
Ob vrnitvi medvedjih lovcev naj] bi bila v palači kneginje Ardaševej intimna večerja. Kneginja je na-< meravaia povabiti majhno družbo,] in medtem ko bi gostje igrali] bridge, naj bi se zaročenca nemo-lsecu še ni videla notranjosti ateljeja, teno posvetila drug drugemu. Ubo-| je bila silno razočarana, ga stara dama je bila že vsa živč-} pogostokrat se je ogledovala v zrca na. in le Strongova resna zatrjeva-|lu eudno, nič več ni bila tako lepa nja, da se bo naposled še vse do-* kakor v Newyorku. Tu so bile rse bro končalo, so jo še za sik) dr-} lepe, od restavracijske natakarice do zala pokonci.	t	strojepiske in prodajalke, toda vsem
»Kar pustimo ju, naj gresta svo-
slavnega režiserja. V njenih žarečih očeh ni bilo nič več tistega čudovitega sijaja, namesto zlatih kodrov so ji ob obrazu viseli šopi modrih las, ljubka obleka je bila videti ponošena, konci majhnih čevljev so bili obrabljeni in nogavice je imela na mnogih mestih zakrpane. Iz želodca ji je silila k srcu divja bol. Bila je lačna, že dva dni ni ničesar zaužila in v žepu ni imela niti beliča.
Takrat, pred štirimi meseci, je bila srečna, srečna v upanju, da je prišla v Hollywood s kovčegom. polnim lepih stvari, in da se je nastanila v najboljšem hotelu. V različnih revijah je či-tala toliko čudovitih pravljic o Pe-pelkah, zato kajpada ni pričakovala, da ji bodo tako v začetku ponudili veliko vlogo, toda ko niti po enem me-
jo pot; delajmo se rajši, kakor; da ničesar ne opazimo,« je pripo-2 ročal stari mož. »Prepričan sem,; da nam ne bo žal.«
Tamara je popoldne spet prvikrat vstala; bila je zelo bleda inj medla. Oblekla si je mehko, opri-! jemajoče se oblačilo, ki jo je toli-< kanj pomladilo, da se je zdela ko J mlado dekle. Prekrasno biserno!
tem je gotovo nekaj manjkalo. Ali lep glas, ali pa smisel za film. Evelyna je zbrala ves pogum. Presedlala je it dragega hotela v poceni pension. Nekaj se bo že zgodilo.
Toda nič se ni zgodilo — prav nič. Poskušala je svojo srečo v posredovalnicah za službe, romala je od urada do urada in z mnogimi drugimi čakala pred vrati, ki je na njih brala:
ovratnico si je zapela okrog vratu,}»^Povedan vhod!« in ki se niso ni-
J koli odprla. Konec četrtega meseca ni imela česa jesti. Zadnji par svile-
ovratnico, ki ji jo je bil Gricko prav tisto jutro posial. Kljub zunanjim znakom živahnosti in mladosti so pa zrle njene oči žalostno iz vdrtih in temnoobrobljenih jamic.
Gricko je bil že v salonu, ko sta vstopili kneginja in Tamara. Oči so se mu orosile, ko je uzrl Tamarino bedno lice. Joj, koliko je morala sirota prestati! Zoper njegovo voljo je imel njegov glas sočuten prizvok, ko je dejal: »Bolni ste bili, sladka gospa? O, tetica, zakaj nisi poslala pome? Kako si jo le mogla pustiti, da toliko trpi?«
Nepopisen občutek sreče je prežel Tamaro, ko ji je poljubil roko. Tako nebogljena je bila, da bi se bila za sleherno malenkost razjokala. Toda njena sreča je bila le
!nih nogavic je bil že ves zakrpan,
! pension ni bil plačan in večina svoje •garderobe je morala pustiti na starini.
Tedaj je nenadno prišel magičen klic. Hoteli so jo videti, če bo ugajala, bo to pomenilo vse — celo delo. Pla-! čala bo hrano in najemnino. Komaj se je vzdržala joka.
Pred režiserjevimi vrati je stala ; gruča ljudi. Sivobradi, sključeni starč-;ki, suhi mladeniči v ponošenih oblekah, izžete ženice plašnega boječega ; pogleda, bleda mati z otrokom. »Petdeset statistov potrebuje,« je šlo od ;ust do ust. »Filmali bodo v revnem !newyorškem okraju.« Naposled so se ! vrata odprla. Prikazal se je pomožni ! režiser in začel izbirati. »Vi,« je dejal !in potrepljal starega moža po rami.
kratka. Gricko je postal iz bojazni,* »in vi. Vi ne, ste predebeli.« Izbral je da bi se utegnil izdati, na mah*" J' spet hladen in zapet. V srcu so mu pa radostno in ubrano pele strune sreče, zakaj vedel je, da bo kmalu tega nevzdržnega teatra konec!
Tamara ni o vsem tem seveda nič slutila in je postala še bolj
zbegana. Cez pet dni bo njegova* „	,	, , ... ...
prava žena pred Bogom in pred ! Je	.lačnih, ji je v ze
V.	  .	_	.	.	-	.	*	.1	i	lnJnn	anbftlliln
ljudmi... Gricko bo plačal svoj častni račun... Toda sam Bog ve, kako bo potlej ravnal z njo?
it t&z 14 dfti
t. j. v štev. 34,
začne izhajati v »Družinskem tedniku« mi/ velik
ljubezenski roman
Vet r prihodnji številki!
Cene našim malim oglasom m zmerne času primerne! (
MORAfJA JE USAVRŠENA.ODPPAVi.PRHUAJ.EKCEME.JAČI IN HRANI LASIŠČ E. TAK03 USTAVI IZPADANJE LAS.LASJE PORASTEJO TUDI NAPLEŠA5T0M MESTU. CF NA 5TAKLE NICE PO POVZETJU DIN AO.-POŠTNINA DIN 7.-
MODERNA KOZMETIKA -SPLIT-
MCRANA DIPlOMiOANA V 10NDCNU sOF GRAND PRIX IN ZLATO KOLAJNO
tudi Evelyno. Ironija usode! Z ljubko obleko in s sladkim nasmehom ni mogla ničesar doseči. Sele obup in uboštvo sta jo pripeljala do uspeha.
»Kaj bomo delali?« so boječe spraševali.
>Nič težkega — stali boste v vrstt lačnih.«
lodcu zakrulilo.
To je bilo torej Meka njenih sanji Za dekoracijo je bila temna, umazana newyorška ulica. Siva hiša v ozadju je bila misijonska stavba. Pod slabo osvetljenim obokom je stal vitek mlad mož v samaritanskem oblačilu, mo*, ki ga je Evelyna na platnu občudovala, da ji je zastajal dih.
Režiser je dal kratka in presekana! navodila. »Počasi hodite. Vsil Poskušajte truden, drsajoč korak. Delajte tako, kakor da bi bili lačni ali pa kakor da bi od lakote umirali. če vam ponudijo kavo, jo zbijte na tla. Ugriznite v kruh, kakor da bi Se strašno dolgo ničesar ne naužili. Mislite, da ste brez službe,«
Zvezdnik pod obokom se je smeh* ljal. Oči so sc mu svetile In zobje s» se mu bleščali. »Gospoda sedite v jedilni voz za prvo vrsto,« je mladostno zaklical.
Užgal se je svetlobni znak. Mirno! Vrsta ljudi se je pomikala naprej k*" kor debela gosenica in se prerivala skozi sol, predstavljajočo pravkar napadel sneg. Tedaj je piiftel Fvelvnin veliki trenutek. Stala je pred kamero. Zvezdnik se je nagnil nadnjo in se J*
nasmehnil. »Jej 1n pij, sestra,« je re-( kel s toplim glasom.	J
To je bil Eve!ynin veliki trenutek,; Čeprav se ga ni zavedala, kajti ukle-; nila jo je resničnost. Z obupnim kri-; kom je potegnila kruh in skodelico k; sebi in oboje nesla k ustom. To je bil; kruh, to je bila kava, vroča kava, ki; je tekla po njenem suhem grlu!	;
Nenadoma se je zgrudila.	J
»Moj Bog!« je vzkliknil igralec pr e-; strašeno. »Moj Bog!«	!
Evelyna je zastrmela v njegov obraz.; Kava ji je v ganljivo majhnih kaplji-; cah curljala po bradi. »Tako sem	lač-J
na,« je zaihtela in omedlela.	!
Ko se je zavedela, je ležala na širo-J kem kanapeju v režiserjevi pisarni.; Nekdo ji je v usta kapljal	konjak.;
»Moramo jo angažirati,« je slišala ne-J ki glas. »Velika igralka je.« Govornik; se je obrnil k njej. »Prizor vas je iz-; mučil — bili ste čudoviti — toda da-3 nes vas ne potrebujem več. Jutri vas! bomo filmali od blizu za velesnetje, in! če se vse posreči, boste podpisali! majhno pogodbo.«	!
»Ali bi lahko dobila današnji ho-; norar?« je s strahom vprašala Evely-; na. Deset dolarjev. Naročila sd je bo-; gato večerjo in razkošen zajtrk. Točno; ob določenem času je z ostalimi vred; stala v ateljeju. Ljudje so jo gledali; z novimi očmi, nič več ni spadala k; njim.	!
Spet sta bila hrup in luč in rano-; žica se je pomikala proti sivemu mi-; sijonskemu poslopju. Spet je stala; Evelyna pred kamero. Zvezdnik se je; smehljal. »Jej in pij, sestra.« Segla je; po kruhu in kavi in ponesla skodelico; k ustom. Kruh je bil star-, kava ji ni; dišala in komaj je požirala. Spomnila; se je, da mora omedleti, in je padla; na tla. »Moj Bog!« je vzdihnil igra-; lec. »Moj Bog!« Ozrla se je k njemu.; Na njenem obrazu ni bilo nič žalost-; nega in v očeh ji ni igrala nobena; solza.	!
»Slabo, ze-lo slabo,« je zaklical re-! žiser. »Razburjeni ste. To moramo še! enkrat filma.ti.«
Evelyna se je zbrala. Hotela je! vzdihniti, zajokati, zaihteti, omedleti,; ni se ji posrečilo. Nič več ni mogla j zbrati čustev brezupnosti in bede se-; stradanih.	;
Bila je sita.
Režiser se ji je laskal, pro6il, kričal: in rjovel. »In vi hočete biti igralka?! Prvo dekle, ki bi jo snel na ulici, bi znalo to bolje narediti. To je predrznost, krasti mi tako dragocen čas!« Potem je prizor črtal. Pogodbo je raztrgal. Evelyna je zanj za zmerom opravila.
Zdaj živi v Newyorku. Ima očarljivo stanovanje v Spodnji Aveniji. Tri sobe, kopalnico in ljubko belo kuhinjico, ki peče v njej krhke kolačke. Njen mož Gilbert jo ima za najlepšo in najbolj nadarjeno žensko na svetu.
<rY-I)
Pretemperamenten letalec
Ini-I) Newyork, avgusta. Črnski letalec Julian, s priimkom .črni orel', je
* svojim neugnanim temperamentom uganil že marsikatero smešno. Ob izbruhu italijansko-abesinske vojne se je Julian odločil, da bo letel na pomoč Abesincem. Svojo obljubo je res držal, a le naspol. Kakor hitro je namreč priletel nad neguševo prestolnico, je pričel začudenim opazovalcem pod seboj kazati take vratolomnosti, da so kar dih zadrževali.
Toda junaškemu .črnemu orlu' je spodletelo; pri enem od najdrznejših obratov je izgubil oblast nad letalom in strmoglavil v globino. Po čudežnem naključju je ostal cel in zdrav, zato je Pa docela razbil svojega ,ptiča” in nevarno ranil več gledalcev.
Te dni je nameraval priljubljeni črn-Kki letalec pripovedovati po radiu svoje letalske doživljaje. To predavanje so Posebno željno pričakovali njegovi črni rojaki. Toda Julianovi načrti so se »pet izjalovili. Komaj je namreč stopil
v	predavalnico in povedal nekaj stavkov, so morali izključiti mikrofon. ,črni orel- je preveč vneto .predaval*, saj si ni pomagal samo z besedo, temveč tudi
* rokami, in tako je v vnemi zamahnil tudi po mikrofonu in ga razbil. Nadaljnja predavanja so zato morali odpovedati. Morda sc je radijska postaja •■Udi zbala, da ji ne bi neugnani letalec ^ hišo porušii...
Hranilne
kniizice
nakup in prodaia — nai-solidneje potom pisarne
Aioizij Planinšek
‘~THW	——M——
Ljubljana
Beethovnova ulica 4 I.
Telelon Vj-10
ARTIST B U X
VELIK ROMAN IZ CIRKUŠKE* QA ŽIVLJENJA
Napisal Hans Possendorf
Za pravilne odgovore na vprašanja, nanašajoča se na razplet tega romana, razpisuje uredništvo »Družinskega tednika" 12 denarnih nagrad v skupnem znesku 2500 din
24. nadaljevanje
In potlej je Bux tako rekoč grebel po lastnem srcu: predočeval je Cilki, kakšen dober in pošten človek je tele Pieter Hemsterhuis, da je bogat in bo lahko živela pri njem kakor kakšna princesa, da bo imela na moč prikupnega tasta in prikupno taščo. In razen tega naj misli tudi na bodočnost. Nekoč se bo tako poročila, saj menda ne mara doživeti bede starikavih artistov? Razen tega je njen poklic tolikanj nevaren, da bi morala biti kvaležna svojemu Stvarniku, če ji ponuja takšno priliko, da se lahko zateče v varno pristanišče.
Bux je dolgo govoril. Cilkin obraz je postajal čedalje resnejši, in naposled so ji privrele debele solze iz oči. Vendar ji Bux ni mogel izsiliti niti besedice. Na vsa vprašanja je trdovratno molčala. Ni povedala, ali hoče Pietra Hemster-huisa ali ga noče; še na vprašanje, zakaj tako joka, ni hotela odgovoriti.
Takrat sta pa morala prekiniti pogovor: Cilko so prišli klicat h gospe ravnateljici.
Ko je stopala proti ravnateljevemu stanovanjskemu vozu, se ji je kar vrtelo v glavi: njen stric Bux, ki mu je z vso dušo vdana, ki ga ljubi bolj kakor katerega koli človeka, ta stric Bux bi se hotel kar ločiti od nje! Še prigovarja ji, naj da cirkusu slovo in se poroči, čeprav dobro ve, da bi bilo takšno slovo ločitev za zmerom, ker bi kot žena holandskega trgovca ostala pač v Amsterdamu. Niti omenil ni, da bi mu bilo kaj hudo spričo trajne ločitve! Kar sama po sebi umevna se mu je zdela! Cilka je pa mislila, da jo ima prav tako rad kakor ona njega!
Od gospe ravnateljice je slišala Cilka skoraj do besede isto, kar ji je bil že Bux povedal. Samo s pol ušesa je poslušala, saj je že vse vedela:	imenitna	družina, dobri
ljudje, neznansko bogati! Negotovost in nevarnost artističnega življenja, in tako dalje, in tako dalje. Šamo na koncu je nekaj pridejala, kar je seglo Cilki globoko v srce:
»In s tem bi izpolnila najsrčnejšo željo svoje pokojne matere, otrok moj, svoje dobre, hrabre matere, ki je živela samo za tvojo srečo in si je samo želela, da bi ti, draga Cilka, živela nekoč vama pred nemirnim cirkuškim vrvenjem, in ki je v boju za tvojo bodočnost žrtvovala svoje življenje.«
Se nekaj hipov je Cilka molčala. Potlej je pa po tihem spregovorila: »Rada bi si... premislila. Prosim vas, rotim vas, pustite mi še malo easa, vsaj do aprila, ko mi bo osemnajst let.«
VII
Cirkus Kreno se je ustavil, predem se je vrnil v Nemčijo, še v holandskih mestih Utrechtu in Arnheimu. Predpoldne predzadnje-
Prepoano
Slavni francoski slikar Renoir je bil že star, ko je s svojimi deli >*1 prve velike uspehe. Ko je nekega dne prišel k njemu trgovec s slikami m mu ponujal lepe denaice za eno izmed slik, mu je mojster porogljivo dejal:
»Prepozno! Ponujate mi beelsteake, zdaj ko nimam več zob.«
Logika
Abbe Fiancois Boisrobert. eden največjih šaljivcev 17. stoletja, je bil nekoč v gosteh v plemiški družbi, kjer se je posebno repenčil mladi, domišlja-
vi	prosto?.!tiar, marki de Villeneuve s svojimi svobodnjaškimi nazori.
Izzivalno je dejal: »Ne verjamem v Bega, ker ga doslej nisem še nikoli videl«
Marki .je ponosen na svoje duhovičenje Čakal abbejevega odgovora. Dobil ga je in še prav poštenega:
Abbe .je namreč premeril mladega »ileiaiča jod mig do tj Jave, potem je pa f,viška dejal: »Vidite, marki, iz istega vzroki dvomim v vrfo pamet ker rio-
■sioj tudi sc nj-cm imel priloino: ti, da bi jd vidri.«	I
ga dne je odšla Feda sama v mesto, baje po nekih opravkih. Odpeljala se je pa naravnost na pošto in je vprašala, ali je morda pod značko »Orizaba« kaj poštno ležečega. Uradnik ji je izročil pismo njenega prijatelja Otona Kroidta. Hlastno je raztrgala ovitek in prebrala pičlo, vendar tehtno vsebino:
Draga Feda! Poslušaj in čudi se! Moj načrt se je posrečil: ravnateljstvo živalskega vrta v Berlinu je pripravljeno ponuditi doktorju Buchsbaumu stalno živinozdravniško službo. Plača bo tolikšna, da bosta lahko imenitno živela v Berlinu. Preden mu bo pa uprava uradno ponudila službo, naj bi jaz poizvedel, ali je voljan sprejeti ponudbo. Odločitev ni treba prenagliti. Vendar je spet preveč ne odlašaj. Stori vse, kar je v tvoji moči, da sprejme službo, potlej pa kmalu obvesti
svojega zvestega
Otona Kroidta.
Pedina lica so v radostnem razburjenju zažarela. Zatekla se je v majceno obednico na samotni ulici, previdno se je najprej razgledala okoli, ali ni morda med gosti kakšen znanec iz cirkusa. Potlej je sedla v kotiček, naročila si je črnilo, pero in papir in je s prehitevajočo se hlastnostjo napisala:
Dragi Oton! Pravkar sem dobila tvoje sporočilo. Preimenitno! Ne vem,
hitreje, kakor si misliva. Za danes še enkrat tisečera hvala in na skorajšnje svidenje!
Tvoja prijateljica Feda.
Ker so potrebovali v Berlinu en dan več za postavitev cirkusa kakor drugod, je Bux izrabil priložnost in je obiskal svojo mater v Frankfurtu, medtem se je pa Feda odpeljala s cirkusom iz Arnheima naravnost v Berlin.
Ko je Bux 20. septembra o poli osmih zjutraj prišel z nočnim vla-j kom na anhaltsko postajo v Berlinu, je stela Cilka že na peronu, že ko mu je stopala naproti, ga je obupani Cilkin izraz zbodel v srce.
»Kako se pa držiš, Cilka?« je zaskrbljeno vprašal. »Ali se je kaj zgodilo?«
Tedaj so se Cilki kar vlile solze in med ihtenjem je izdavila: »Tedi... je... mrtev.«
Bux je postal bled ko smrt. »Kje? Kdaj?« je kriknil.
»Na poti. Ko je Tom v Mindenu navsezgodaj odprl vratca za krmljenje... je ležal Tedi... mrtev v kletki.«
»In nič ne vest«, kaj mu je bilo?« je s hripavim glasom vprašal Bux.
Cilka je odkimala. »V Hannovru ga je Feda izročila konjaču.«
»Kaaj?« je vzkipel Bux.
HI VE A
CREME
ŽENA
MOŽ
V
ljubi močnega moža.
normalno ženo brez nervoznih mnh in živčnih napadov.
ŠEF pa zdravega uradnika.
Zahtevajte s kratko karto prospekte od
UPRAVE
RADENSKEGA ZDRAVILNEGA KOPALIŠČA SLATINA RADENCI
(pri Mariboru)
jaiame
kako naj se ti zahvalim! Morala bom
pa prav previdno in po malem na delo. šanse niso slabe:	najvažnejša
ovira, da d& cirkusu slovo, je že odstranjena, ker mu ni treba več skrbeti za starše. Druga ovira, se menda tudi že krha:	mislim,	da se bo Cilka
Berndtova kmalu poročila z mladim Holandcem, in bo Vili rešen svojih .varuških dolžnosti*. Ostanejo samo še živali, ki se pa od njih ne da ločiti. Toda morda bom našla tudi tukaj izhod.
Danes bi ti bila tako ali tako pisala, zakaj tudi jaz imam zate veliko novico: davi se je odločila neka zadeva, ki je že vet tednov visela v zraku. Nisem ti pa hotela prej pisati, preden ne bo v redu. čez pet dni pride cirkus Kreno za kakšne tri ali štiri tedne v Berlin na gostovanje! Kaj praviš? Imenitno, ne? Tudi za najin načrt se mi zdi to zelo ugodno. Morda se da z ustnimi pogovori rešiti zadeva mnogo i
»Da, še prosila sem jo, naj tega ne stori, da boš lahko preiskal truplo, saj je bil Tedi vendar zdrav ko dren. Feda je pa dejala, da bi bilo smešno, v osa ti crketino s seboj...«
Bux ni spregovoril niti besede več. Na vožnji do cirkusa je sedel nem in bled v taksiju. Cilka se j« tiho jokala predse. Samo enkrat je Bux kratko vprašal:	»Ali je
Feda v eirkusu?«
»Ne — v Potsdamu. Drevi, k predstavi se pa vrne.«
Še preden se je Bux vrnil v svoj stanovanjski voz, je pohitel s Cilko v hlevji šotor. S strastno nežnostjo je pozdravil svoje živali, ki so koj ob njegovem prihodu vse v en glas dale duška svojemu veselju. Samo Vranček se ni prikazal.
A*eUdotc
Cbarcot in živali
Francoski raziskovalec Charcot jc zelo ljubil živali. Nikakor m razumel, kako morejo ljudje živali ubijati. Na raziskav&njih v severnih pokrajinah je le včasih žrtvoval pingvina ali tjul-nja, toda le tedaj, kadar niso imeli nobene druge hrane več.
Nekoč mu je pa neki sopotovalec po severu dejal, da ima njegova dobrotljivost kaj slabe posledice:
»Ako mi prepoveste ustreliti severnega medveda, ste odgovorni za življenje desetih tjulnjev, saj je severni medved največji sovražnik tjulnjev!«
»Ze mogoče,« je odvrnil Charcot, »a tudi če pustim živeti vas, sem kriv smrti desetih kokoši!«
Beseda o mlados ti
Slavno Cleo de nerode so Se v pozni starosti občudovali zarod izredne svežosti in lepote Ko je pa neki gospod v j» (‘kipevajočem poklonu dejal: »Se-
demdi et let. saj to ni še nobena starost!« je lepa in duhovita Cleo odvrnila:
»Drži, gospod, za katedralo na primer ne. toda za žensko veljajo drugačna merila!«
Dolgo življenje
»čemu se morate zahvaliti za svoje dolgo življenje?« so na neki večerji vprašali radovedneži slavnega irskega pisatelja Bernarda Shawa.
»Visoki starosti!« se je brž in jedrnato odrezal porogljive«.
Rockefellerjeva nezaupnost
Bogatašu Johnu D. Rockefellerju je neki mladenič med pogovorom ponudil smotko. Starček jo je po dolgem oklevanju nezaupno sprejel, jo povr-tel med prsti, naposled je pa le odgriznil konico. Med tem Je mladenič po vseh žepih nestrpno iskal svoj vžigalnik. Smola je pa hotela, da ga ni imel pri sebi.
»Oprostite,« je plaho dejal mladi mož, »ali vas lahko poprosim za vžigalico?«
»Zelo bi se čudil,« je odvrnil zapeto
Rockefeller, »ako ne bi bilo v vaši ponudbi nobene preračunljivosti!«
»Vranček! Vranček!« je vabil Bux in zrl h kletki, viseči nad Bramom.
Nič se ni zganilo. Bux in Cilka sta se preplašeno spogledala. Trenutek nato se je dala Cilka Brami dvigniti na hrbet in teko je stoječa na slonu lahko segla prav do Vrančkove kletke. Začutila je ptičevo telo, potegnila ga je ven in glasno kriknila: veke so bile na pol priprte, tope oči so bile nepremične in glavica mu je mlahavo visela ob životu. Vranček je bil mrtev.
*
Feda je bila tisti dan opoldne z Otonom Kroidtom in Bentheimer-jevimi pri Marwitzovih na obedu. Ko so potlej sedeli kramljaje pri črni kavi, je vstopila služkinja in javila, da kličejo gospo Buchsbau-movo na telefon.
Feda je vstala, »Oprostite. Bržčas moj mož. Danes se je vrnil iz Frankfurta.«
»Ne, ženski glas je bil,« je rekla služkinja.
Feda je odšla v gospodarjevo delovno sobo, kjer je bil na pisalni mizi telefon. Samo nekaj nejasnih besed so slišali v sosedni jedilnici, toda po Fedinem glasu so čutili, da se je moralo nekaj zgoditi.
Ko je Feda čez dolgo čata spet vstopila, so vsi opazili na njenem obrazu neko zmedenost.
»Menda ni nič neprijetnega?« je vprašala Greta Marwitzeva prijateljico.
»Žal! Takoj se moram odpeljati v Berlin. Spet je poginila ena izmed moževih živali.«
»O, kako žalostno!« je vzkliknila Ria Bentheimerjeva. »Toda ti vendar ne moreš nič pomagati! Tako lahko bi še malce prijetno pokramljali.« '
»Da, prava škoda, a vzlic temu moram oditi!« Feda je skomignila z rameni. »Pri telefonu je bila mala Cilka Berndtova. Povedala mi je, da je moj mož kakor bi bil zblaznel. Že od zgodnjega jutra sedi z mrtvim Vrančkom na pručki v hlevu in strmi v malega mrliča in ne zine niti besede.«
»Moj Bog, saj to je grozno!« j« vzkliknil Oton Kroidt. »Lahko si mislim, kako zelo je nesrečen. Nikoli ne bom pozabil, kako se je pred letom dni v Buenos-Airesu ihte vrgel čez truplo mrtvega volka. Zdaj je njegova točka popolnoma razbita! Najprej volk, zdaj medved, danes pa še Vranček!«
»Da, njegova točka je popolnoma razbita,« je hladno menila Feda. »Najmanj leto dni bi moral trdo delati, preden bi našel in zdresiral nove živali za nadomestilo. Vprašanje je, ali bi se mu sploh posrečilo. Toda za svojo drugo veliko točko potrebuje vendar samo tigro. To točko bo lahko še zmerom predvajal.«
Bentheimer je stresel z glavo: »Tu pa nekaj ne bo v redu. če le ni kakšno maščevanje pq sredi?«
»Skoraj gotovo bo,« je odgovorila Feda, »Pri medvedu nismo megli ugotoviti vzroka smrti. Toda kakor Cilka pravi, je ptič poginil nasilne smrti; nekdo mu je kratko in malo vrat zavil in ga spet vrgel v kletko. Prav gotovo zelo nerodno!«
»Saj to je nesramno!« se je razburil Marwitz. »Ali ima tvoj mož nemara kakšnega hudega sovražnika pri cirkusu, ki bi mu prisodila teko grozotno maščevalnost?«
Poravnajte naročnino}
Solnce, voda, čoln...
Kako si lahko sam napraviš kanu
25a 300 din?
.Kanu' je lažji čoln, ki je navadno narejen iz tenkega lesa, ali pa iz lahkega lesenega ogrodja in močne platnene kože. Domovina kanuja je severna Amerika, kjer so ga prvi gradili in uporabljali Indijanci, čoln zelo hitro in lahko drči in je zelo okreten, ker ima podvodna ploskev kar se da lepe in pravilne oblike in ker ima čoln enaki in zaviti konici.
Kanu ima pa tudi to dobro last-
2. Orodje
Kladivo, klešče, izvijač za vijake in žaga.
3. Sestava ogrodja
Najprej je treba pritrditi konici na vsako stran gredlja, t. j. na osnovno, srednjo palico. V ta namen obžagaj oba konca gredlja tako, da sta njegovi konici 25 cm dolgi in na konceh 2 cm debeli (slika 10). Ko obe konici vstaviš in z vijaki pritrdiš, moraš paziti, da sta konici na gredlju pritrjeni v lepem loku. Nato pritrdiš rebra z zarezami (c) na gredelj.
Ogrodje se zdaj že zelo približuje končni obliki kanuja. Po okusu čoln še lepo izoblikuj.
Na rebra pritrdi z žeblji ali vijaki 18 palic, v razdalji nekaj centimetrov. Te palice tvorijo boke čolna, torej mo-
0** Vč
Slik^f
BZžgagi
JUKA 1,1, s
ril k..
nost, da ga lahko vsakdo sam hitro in za malo denarja zgradi, saj material ni drag, pa tudi ogrodje je enostavno.
KAJ VSE POTREBUJEŠ?
1. 5 metrov debelega platna v širini 1 m 20 cm . . .
2. Vijake in zakovice . . .
3. Les za ogrodje.................
200 din 30 „ 50 „
SKUPAJ....................... 280	din
1. Les
thu 1,
rajo biti na obeh straneh doceia enako in somerno napete.
V sredino čolna, med stranice glavnega rebra, vstavi samo še kos lesa, ki veže obe stranici čolna. Ogrodje je gotovo!
4. Platnena ,koža‘
Ogrodje postavi na. dva stola, tako da bo gredelj' zgoraj. Na ogrodje napni na obeh straneh somerno platno, pri-| trdi ga z žebljički na konec ene koni-| ce, potem ga pa potegni v drugo smer Leseni kosi, s katerimi sestaviš j in napni še na drugo konico, ogrodje in ki ti jih pripravi mizar, so:	Zdaj	napenjaš platno najprej na
palica na sredini, na kateri sta pri- | glavno rebro, potem na stranski rebri
Miro
B-.	A__________»y-------ir"
;!	ji
f	j;
*
—oir- -
q«clalj oaL noi^a-j
v bK-crezu
m z n m / mnimni nmrnn****
sliki 40 »ra. 44
trjeni obe konici (oglej si sliko!) iz smrekovega ali mecesnovega lesa, je dolga 4 m, široka 6 do 7 cm in debela 4 cm. Dve konici iz tršega lesa imata obliko na eni strani zaokroženega trikotnika, čigar mere so: (15 cm višina, 42 cm širina in 2 cm debelina.
Veliko rebro (A) iz smrekovine ati mecesnovine ima osem delov, katerih glavna oblika je polkrožna. Oglej si sliko št. 5.
Dve pomožni rebri (B) sta sestavljeni iz sedmih kosov v isti obliki kakor glavno rebro, toda v drugih razmerjih.
Dve mali rebri (C), sestavljeni po obliki glavnega rebra (A).
Osemnajst palic iz smrekovine, dolgih 5 m, širokih 3 cm in debelih 1 cm.
Tanke deščice za tla.
in naposled na mali rebri. Platno pripenjaš z majhnimi žebljički; platno na konicah, ki ti ostane, obstrižeš, konec pa obrneš in pritrdiš na konici.
S platnom, ki ostane na konicah, pa pokriješ na konicah gornji del čolna, torej konice odzgoraj.
Platno moraš naposled pobarvati z dobro barvo, ki ne bo na solncu pokala in ne bo propuščala vode.
Kakor vidite, je ta način gradnje zelo preprost, toda vzlic temu je čoln zelo trpežen in dober. Za vse dele smo našteli natančne mere, zato jih moraš seveda precej upoštevati. Les dobiš pri mizarju, platno v trgovini z blagom, zaradi barve se pa posvetuj s prodajalcem barv.
Knjižna založba tiskarne Merkur
v Ljubljani, Gregortileva ulica 23a
d. d.
opozarja na naslednje knjige svoje založbe:
Dr. I. Matko Dr. Vidmar Dr. Vidmar Claude Anet Conan DoyIe Gabršček A. Krefft - V Rehar R. — Rehar R. — Spicar J. — Vachek E. -
PERKUSIJA IN AVSKULTACIJA ....
M. - MOJ POGLED NA SVET....................
M. - OSLOVSKI MOST.........................
— ARIJANA, roman, vezano >•••>,,
— POZNA OSVETA, roman, vezano . , , , ,
— GORIŠKI SLOVENCI I. del..................
OKLOPNJAKU OKOLI SVETA, roman, vezano PESMI O KRALJEVIČU MARKU, broširano . . POPOTOVANJE PO ZVEZDI VEČERNICI, broS.
MARTIN NAPUHEK, igra, broš.................
■ KRI NE KLICE PO MAŠČEVANJU, broš. , .
vez. , •
Ivo Sorll — IZBRANI SPISI, obstoječi iz šestih knjig, broš.
vez. . .
Mala knjižnica - Jurčič: SOSEDOV SIN — Dr. B. Škerlj: ČLOVEK - Beecher-Stowe: KOCA STRICA TOMA —
Goethe: EGMONT — Horatiua Flaceua: PESMI — Storm: JEZDEC NA SERCU — Jan Neruda: MALOSTRANSKE POVESTI. Vsak zvezek stane broširan din 15'—, vezan
Na vse gornje cene dovolimo onim naročnikom, k! se sklicujejo na naš oglas v »Družinskem tedniku«, 20odstotni popust
20-
še nekaj o kanuju
Kakšne so dobre lastnosti kanu je ve? Kanu je lahak, trden in stabilen čoln. Lahko ga uporabljaš tudi na deročih rekah z brzicami in ne boš razočaran.
Kaj mora znati vsakdo, kdor se vozi v kanuju
Seveda plavati, posebno če vozi po deročih vodah. Tudi vešči plavači in veslači, ki v mirnih vodah dobro vodijo čoln, morajo biti v deročih vodah zelo previdni in rajši nezaupni; posebno pa še spočetka, ker je veslanje v deroči vodi docela drugačno kakor v mirni vodi.
Kanu postaviš v vodo tako, da ga primeš pri obeh konicah ali pa spustiš z enim koncem naprej. Paziti moraš, da s čolnom ne zadevaš ob kamenje in ne nasedaš na plitvino! (nj-D)
Naš nagradni natečaj '
Kako najbolje obrnem 100 din za nakup poletne obleke?
(Glej tudi prejšnje številke)
OBLEKA IZ VZORČASTEGA ETA-IUINA ZA 98 DIN
Za 100 din si lahko kupim lepo obleko iz etamina in še klobuk iz istega blaga.
Najprej blago uravnam in obleko urežem; pri rezanju in krojenju mi seveda pomaga mama. Blago je letni etamin, svetlomodre barve z belimi vzorci cvetlic. V prednji in zadnji del obleke všijem po sredi 1 cm širok rob iz temnomodrega krepa. Obleko pa se-šijern drugače docela preprosto. V pasu jo precej zožim, tako da se lepo oprime života, nato se pa spušča v gube, ki so zelo moderne in povrhu še praktične. Dolžina je letos kratka; na koncu obrobim obleko z 1 cm širokim krepastim trakom, tako da se lepo ujema z robom v sredi obleke. Ob vratnem izrezu, ki ni posebno globok, pri-šijem 5 cm širok deški ovratnik iz prav takega temnomodrega krepa. Rokave na ramah precej naberem v gube, ki jih pa nad komolci toliko zožim, da se lepo oprimejo roke in jih na koncu obrobim s krepom. Iz krepa naredim še dolgo pentljo, ki jo podložim z blagom obleke in proti koncu razširim. Pri strani si jo zavežem v velik vozel, trak pa lepo pade po obleki.
Zdaj manjka še klobuk. Iz ostalega temnomodrega krepa si dam narediti pri modistki ličen širokokrajen .floren-tinec’. Trak in majhna pentlja sta iz istega blaga kakor obleka. Tako si naredim za 98 dinarjev lično in elegantno obleko.
Obračun
Blago...............din	60	—
V«m temnomodrega krepa................ 10’—
2svili................. 3'—
Delo za klobuk pri modistki.  ...........20'—
. din 98'—
SKUPAJ..............
S spoštovanjem
Danica Pate, Ljubljana, Krekov trg 12.
MALI OGLASI
ŽELITE KUPITI DOBER CLASOVIR Že od
3.500*— dinarjev dalje. Želite Imeli vaft Rla-sovir, piano ali harmonij či»»to uglaBcn, obrnite Be na mene, pridem takoj 1 Natančno delo ter nizka cena! F. Turin, Celje., Prešernova 10.
GOSPOD S STALNO SLUŽBO želi znanja t RO-spodično ali vdovo primerne starosti. Ponudbe na upravo »Družinskega tednika« pod
šifro: »Iskrena ljubezen«.____________ ;_______
MLAD GOSPOD IŠČE RESNEGA ZNANSTVA e gospodično srednjih let is Ljubljane, možno tudi U okolice. Ponudbe na oglasni oddelek »Družinskega tednika« pod:	»Prijateljstvo«.____________________________	
GOSPOD 29 LET STAR, a pravico do samo stojnega lEvrševanJa boljše obrti, ra sedaj nameščen t Din 1000*— mesečno, želi resnega snanstva e gospodično ali vdovo od 20 do 30 let, e malo večjo doto radi samostojnega Ie vraevanja obrti. Prednost Imajo tudi dekleta % deželo. Odgovor na upravo pod šifro: »Vesta«.	______________________
LEPA EKSISTENCA. Iščem gotrudnika(co) E denarjem r.a rar.pečavanje novih breskonku-renčnlh praktičnih predmetov. Cenjene dopise pod: »Patentirano 25.000« na upravo Usta.
BURET
lister in vsa lahka letna oblatila
v elegantni Izdelavi nudi ceneno
Presker
Str. Petra cesta itev. 14
r-nmng
SOLEA" nagradni dobitniki j
Polne košare rešitev je prinesel pismonoša. Nagradno razsodišče je pregledalo 5.298 dospelih rešitev in našlo tned njimi 3.347 pravilnih. To je Solea-navdušen je!
Pravilna rešitev dne 19. junija razpisane nagradne naloge se glasi:
Aktivni lecitin v Solea milu na najidealnejši način dopolnjuje učinek kožo krepilnega kolesterina v Solea kremi. V koži delujoče hormonske snovi se z lecitinom in kolesterinom, ki sta za to najprimernejša, presenetljivo in blagodejno pozive.
Vsem se najlepše zahvaljujemo za izredno številno udeležbo in za naravnost občudovanja vreden trud in skrbnost pri sestavljanju pravilnih odgovorov. Prav posebno pa se zahvaljujemo vsem tistim, ki jih žreb to pot ni osrečil z nagrado. Za plačilo naj vam bo sveža in elastična koža, ki dobro diha in je dovoljno prekrvljena, kar vse povzroča redna Solea-kožna nega. Prvih pet nagrajencev je določilo razsodišče, kakor sledi:
I. nagrada: Dr. med. univ. Ana Gorodecki, Karlovac, Starčcvičeva 15. -* 2. do 5. nagrada: Aleksandar Buhanovič, Zagreb. Ulica Kraljice Marije 18/11., Metka Lovrič. Ljubljana. Rožna ulica 27/1., Elfrida Klar. Maribor, Delavska ul. 2«/I.. C»ta Sodin, Celje, Spodnja Hudinja 28.
Ostalih 395 nagrajencev je pismeno obveščenih.
Tvomice Zlatorog, oddelek Solea, Maribor
I 7.50
OLEA
Uilirin kmrub
brez trošarine DIN 10.-5.-3.-
io Ljubljana
od 12. do 18. avgusta 1957.
ČETRTEK, 12. AVGUSTA
^ 12.00: Plošče H 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila H 18.15: Radijski orkester ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura-B 19.50: Plošče ■20.10: Slovenščina za Slovence ■ 20.30: Koncert: sodelujejo Jože Gostič (samospevi) prof M. Lipovšek (klavir) in radijski orkester B 22.00: Čas, vreme, poroči la, spored ■ 22.15: Plošče ■ Konec ob 23. uri.
PETEK, 13. AV.GUSTA
12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Radijski orkester ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti iz izseljeniških krogov ■ 20.00: Plošča
■ 20.10: Naša podeželjska gospodinja ■in tujski promet ■ 20.30: Radijski orkester ■ 21.15: Dvospevi in samospevi — pojeta Dragica Sokova in Štefka Ko-renčanova ■ 22.00: čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Angleške plošče
■ Konec ob 23. uri.
SOBOTA. 14. AVGUSTA
12.00: Plošče ■ 12.45 Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ 18.00: Radijski orkester ■ 18.40: Freudovi učenci ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila
■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Pregled sporeda ■ 20.0: 0 zunanji politiki ■ 20.30: Muzikalen pisan večer ■ 22.00: Čas, vreme .poročila, spored ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri.
NEDELJA. 15. AVGUSTA
8.00: Radijski orkester ■ 9.00: Čas, poročita, spored ■ 9.15: Radijski orkester ■ 9.45: Verski govor ■ 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice ■ 11.00: Havajske plošče® 11.30: Otroška ura ■ 12.00: Plošče ■ 12.15: Moški zbor Zarja iz Trbovelj ■ 13.00 Čas, vreme, poročila, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče ■ (oddaja prekinjena od 14. do 17. ure ■ 17.00: Kmet. ura ■ 17.30: Prenos iz Rog. Slatine ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila
■ 19.30: Nac, ura ■ 19.50: Radijski orkester ■ 20.30: Prenos iz Rogaške Slatine ■ v odmoru: čas, vreme, poročila, spored ■ Konec ob 23. uri.
POZOR
GOSPODINJE 1
Najceneje ste postreženi 8
KURIVOM
pri tvrdki
RUDOLF VELEPlj
trgovina s kurivom LJUBLJANA VII.
Sv. Jerneja oesta 25 TELEFON 270«
Prvi poskus
stalni odjem i
PONEDELJEK, 16. AVGUSTA
^ 12.00: Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored ,obvestila ■ 13.15: Plošče H 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila B 19.30: Nac. ura ■ 19.50: Zanimivosti B 20.00: Plošče B 20.10: Zdravstvena ura ■ 20.30: Operne speve s spremljevanjem Radijskega orkestra poje ga. Zlata Gjunjenac B 22.00; čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski orkester ■ Konec ob 23. uri
TOREK, 17. AVGUSTA
12.00; Plošče ■ 12.45: Vreme, poročila B 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Radijski orkester ■ 19.00: Čas, vreme, poročila, soored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura ■ 19.50: 10 minut zabave ■ 20.00: Domače plašče ■ 20.10: Socialna zaščita žene in otrok B 20.30: Koncert pevskega zbora »Cankar« ■ 21.15: Orgle na ploščah ■ 21.30: Radijski orkester B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Radijski orkv-ster ■ Konec ob 23. uri.
SREDA, 18. AVGUSTA
12.00: Baletne plošče ■ 12.45: Vreme, poročila ■ 13.00: Čas, spored, obvestila ■ 13.15: Plošče B 19.00: Čas, Vrem,e poročila, spored, obvestila ■ 19.30: Nac. ura: Žene v naših narodnih plesih ■ 19.50: Šah B 20.00: Koroške plošče ■ 20.10: Mlad. ura ■ 20.30: Vokalni solistični koncert gosp. Marjana Rusa a spremljevanjem Radijskega orkestra B 22.00: Čas, vreme, poročila, spored ■ 22.15: Sestre Stritar — narodne pesmi ■ Konec ob 23. uri.
Kroj za Janezkove hlačke
(Gl. članek na .5. utr.)
Ulo-čU
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA - STARI TRG »
Velika Obira vsakovrstnih neotnlkov, povečevalnih s'***!-dallnonlcdov, loniomerov, barometrov, borotermometmv. brgromelrov 1.1.1. — fternovrstne ure. ilelnlM " srebrnine. - Ceniki bremlalaa!
Izdaja za konsoroij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mlhalek — vsi v LjubljanL