___Visus. Is®@ys41«Si©a is računajo po ©d Srednepeg&š večkratnih ozium! «*• pOpttSi «Siraiaa fefe^a deljek in petek pa Rokopisi se m Ip&rélstSasa Statist • -glifo feto . , K521- j Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. | Vesel Bežič vsem našm prijatelje®, poročevalcem in drugim satrudnikom, naročnikom, prav posebej pa vsem junaškim Četam naše jugoslovanske armade! Uredništvo „Straže.“ K pr?®mu Božiču w sto- C' bosimi Jugoslaviji. Praznujemo porod Božjega Sina, praznujemo porod naše Jugoslavije, ki vstaja iz groto? suženj stva, kamor jo je pahnilo nasilje našega dednega sovraga, ki je menil, da bode mogoče zatreti živ ljenje krepkoga v prostosti In k svobodi rojenega naroda jugoslovanskega. Ta dsojni naš praznik obhajamo in stojimo ob zibelki našega Rešitelja in našega najdražjega otroka —- prelepe, svobodne bodočnosti — k* ga hočemo gojiti ia negovati s svojimi najboljšimi močmi, z ljubeznijo in uđa »ostjo, da se utrdi, da bodo krepko zrastel in ss razvil v veliko, mogočno našo domovino. Mnogo imamo še dela, mnogo naporov bede še treba, da se za vedno otresemo nesreče in suženjske pre teklosti, toda poglejmo na naše dosedanje uspehe, in ne bodemo omagali, kajti videli bodemo, da storjeno delo ni bilo zaman. Za te naše vspehe izražamo svojo hvaležnost v prvi vrsti celemu našemu prebivalstvu,- ki nas je podpiralo pri vsaki stvari, v vsakem oziru, da smo rešili mil jonske vrednosti narodnega premo ženja, da smo zaprli pot nemškemu vojaštvu, ki bi sedaj-gospodarilo n& naši zemlji. V »ajkritič nejtem času prvega začetka, takrat, ko se je valilo nebrzdano vojaštvo brez vsake discipline po naših krajih, nam je bilo samo 156 vojakov na razpolago. In ž njimi smo 'se.....vždrftttp «branili amo našo zemljo ropajočih tujih čet, ki so ropale po kolodvorih, prehranili smo 1 milijon 200.000 mož regularnega vojaštva, ki se je izstradano valilo izi&ške fronte, iz etap© in iz zaledja domov. Posledica tega je bila, da smo Maribor obvarovali ropa in drugih nasi Iste v, ki bi. jim mesto feres dvoma zapadlo ob okolnosti, da je bila večina transportov že tri dni brez hrane n» potu, Če ne bi napeli vseh moči in če ne bi z energičnim nastopom prepodili re galamo nemško posadko iz Maribora, če ne bi razorožili mariborske Scfeutzwehr, bi danes naše čete ne stale v Mariboru, trmveč morda kje v Celju. Zgubili bi ves v Maribora zaplenjeni živež, celo velikansko vojno skladišče in oskrbovalnico, dva velika mlina z njihovimi zalogami, velike zaloga vojaške obleke in drugih vojaških potrebščin za mnogo, mnoge milijonov. Vse je delalo, neumorno delalo samo za blagor in dobrobit mlade Jugoslavije, zato imame danes Špilje, kjer so ge bili že vgnezdili Nemci, prepodili smo jih, «»stražili smo vso ljutomersko železnico, zasedli Lučane, Sv. Kungote, Marenberg št. Pavel in sploh vse ceste, po katerih M se prevažalo slovensko premoženje v Nemčijo. ¥ Ve likoven je okrajno glavarstvo naše, cel velkovski okraj smo zasedli Železnice so trdno v naših rokah, kljub temu, da se nam je bilo boriti z resnimi težkočami, da smo se štirikrat borili z železničarskimi stavkami, ki so nam pretile uničiti promet, trdno je v naših rokah tudi pošta, brzo fav in telefon v Mariboru in po vsem našem zemlju, kar je za vojaško premikanje neobhodao potrebno, in stem za naš gospodarski in politični razvoj neprecenljive važnosti. Lahko rečemo, da je vse ozemlje, ki bo po mirovni konferenci pripadlo nam, že v naši oblasti, j da smo ga do malega že zdaj nekako zabsrikadi- i W rali s svojimi četami ter s tem obranili kolikor mogoče narodnega premoženja za naš nadaljni razvoj. Tem našim vspehom bodo sledili dragi, še večji in lepši, ako vzdržimo svojo disciplino, kakor smo jo vzdržali do sedaj. In potem bodemo smeli mirno čakati konca vojne in prihajajočega miru, ki upamo, da nam ga prinese pomladno in Kristovo vstajenje. V Mariboru, o Božiču 1918. General Maister. ------- ------—-------j——-~ Krfza odpravljena Beograd, 20. dec, Ker je bil PaiiČ gi&vaa zapreka za mirno in skupno delovanje nòve vlade, je Aleksander poveril sestavo nove vlade podn&čelniku staroradikalne stranke Stojanu Protič. Danes so se ves dan vršila živahna pogajanja med zastopniki vseh strank. V Imeno Narodnega Veča so se udeležili seje d?, Korošec dr. Pavelič, Svetozar Pribi Cev ič in dr. Smodiate, Na srbski strani so se udeleževali teh posvetovanj načelniki vseh srbskih strank. Dosegel se je popolen sporazum. stopa pred protivnika z geslom »pojdi mi s pota, ali pa se mi ukloni«. Pašiča nimajo radi, Protiča pa se boje. — Stojan Protič je siten govornik, a še večjo silo ima v peresu. Duhovit ia žgoč polemik, s katerim se redko kdo spušča v borbo, gko ne žeii iziti iz boja s polomljenimi rebri. Protič je mož obsežnega znanja. Ni ga ministr skega resorta, ki bi se njemu ne mogel zaupati in katerega bi on ne znal izvrstno voditi s po polnim srtokovnjaškim umevanjem. Protič je eden najspretnejših časnikarjev na slovanskem jugu in zajedno tudi najboljši poznavalec jugoslovanskega vprašanja. Protič je v sedanji zapletenosti jeden najodročnejših mož na slovanskim jugu. Zlasti bo Protič v sedanji dobi velikih fiaaucijalnih vprašanj na svojem mestu kot izvrsten poznavalec finančnih problemov. Jugoslovani na mirovni konferenci. Belgrad, 21. dec. Jugoslavijo bodo na mirovni konferenci zastopali Pašič, Trumbič in dr. Žolger, Drage člane ge bo določilo glede na število, ki ga predpiše estasia. Novo ministrstvo. Belgrad, 20. dec. zvečer. Novo ministrstvo je takole sestavljeno: Predsednik ministrstva Stojan Protič, podpredsednik dr. Anton Korošec, zunanje zadeve dr. Trumbič, vojna general Rašič, notranje Bulič, presveta Ljuba Davidovič, finance Monodie Nin Čič, pravosodje drr'MäfkbTriTSovIč,.verstvo 'dr. Alaupovič,- želez- nice Btilevič, poljedelstvo dr. Petričič, prebrana in obnova Miloje Jovanovič, javna dela M lan Kape tanovič, rudarsto in gozdarstvo dr. Mekmed Spaho, socijalna politika Vitomir Korač, pošta in brzojav dr. Edo Lukinič, priprava za konstituanto in izenačenje zakonov dr, Albert Kramer Mesto za trgovino in industrijo je določeno srbski narodni stranki, ki imenuje jutri svojega zaupnika. Zaprisega ministrov« Belgrad, 21. dec, Danes je bil slovesno zaprisežen kabinet SHS, Ministri so položili prisego v roke prestolonaslednika regenta Aleksandra, Pri svečanosti je fungiral za katoliške ministre dr. Ivan B&rac. Spremembe v sostavi ministrstva. Nova ministrska lista se, kakor je bilo ie napovedano, v bistvu strinja 's prvotno razglašeno. Sprememb» obstoja le v tem, da je namesto Nik. Pašiča postal ministrski predsednik podnačelaik staroradikalne stranke Stojan Protič, namesto dr. Jose Sanariča pa katoliški duhovnik dr. Tugomir Alaupovič. kot minister za verstvo. Srbska staro-radikalna stranka je poslala v kabinet nanovo dr. Momčilo Ninčiča. Nov član kabineta je tudi bosanski musliman d?. Spaho, Preporoa točka pri pogajanjih za sestavo kabineta j® bilo tudi vprašanje bosanskih Srbov. To vprašanje bode še le naknadno rešeno, ker je zdaj srbska opozicija zahtevala, da naj ostane prvotna lista kolikor mogoče nespremenjena. Stojan Protič Listi pofočajo, da je prvi ministrski pred sednik kraljevstva SRS zelo odločen mož in zvest prijatelj Pašičev. Pašič je zapet diplomat, Protič odkrit politik, borit olj, organizator in agitator. Pašič je gladek kakor jegulja, Protič stalen, krut in nepremagljiv steber. Kljubovalen je. brezobziren, energičen, vitez, ki ne daje pardona, pa ga tudi ne zahteva. Pašič se bori v salonskih, a Protič v boksarskih rokavicah. Napada vsikdar z odprtim vizirjem, ako treba tudi na deeetorico. Vsikdar Na Štefanov© v Radgono ! Ob iö. ari predpoldne velik shod radgonskih, prete murskih ia muropoljskih Slovencev. — Prideta govornika iz Maribora. Srednja Sola. v Jugoslaviji« (Dr. K. Ozvald ) Neskončna ljubezen naših najboljših mož dograjuje brod, ki ga čakajo silne naloge, »Jugoslavija« bo mu ponosno ime in Bog daj, da kmalu zaplove po valovju samostojnega življenja jugoslovanskega: političnega, kulturnega, gospodarskega, socijalnega . . . Dejanja lačna mladina hlastno in skoraj bi rekel zavidajoč sledi kretojam izkušenih mojstrov ter s! poji dušo ob dogajanja polnem, velikem momenta, »Zdaj zvezde ugodne vladajo«, pa upajmo, da bo semena naše bodočnosti kmalu sledil bujen cvet in bogat plod. Piovnje svojega broda v sedanji generaciji nimamo kdovekaj v oblasti. Kako bo zmagoval tetkoče razburkanega valovja in spel proti svojim ciljem, to v prvi vrsti zavisi od zmožnosti tistih, ki bodo štali na poveljniškem mostu in pri krmila pa od njihovih pomagačev. Ti možje, to se tukaj pravi: njihov način hotenja ciljev, presojanja danih položajev in ocenjevanja stvari pa — so to, kaj so. Ž njihovim »danes« je tudi določen naš »jutri« v bližnji bodočnosti. Vse drugačna dinamika sli pa kuje usodo Jugoslavije v dragem, tretjem . . . pokoljenju. In odgovor na vprašanje, sli bo Jugoslavija tekom generacij procvitala in se razmaknila ali pa hirala in propadla, ta odgovor slove: kakor hočete! Hotenje teh in teh ciljev iz daljše in daljnje bodočnosti bodi vam ukaz za tako in tako ravnanje danes, tako uči Nietzsche. Vam, to je tistim, ki ; jim jg tako ali tako izročena vzgoja mladine: kulturnemu politiku, domu, šoli, cerkvi, dražbi . . . Kaj bodo nsmreč zanamci v prihodnjem kolenu in dalje smatrali za hotenja vredno in pa ali bodo imeli za dosego svojih ciljev neizprosno po-j trebnih telesnih, duševnih, moralnih sil, to je zavisno od vzgoje, kakršne sta danes deležna ne samo dečko in dekle na šolski klopi in pozneje, ko stopita v »službo« življenja, ampak tudi otrok doma, predDO je prestopil Selski prag, da i — »rod, ii Se rojen mie! Kdo vsebuje več vzgojnih sil: dom, Sola, cer« kev, javno življenje . . .? To je brez dvema zanimivo vpreganje. Toda Dad teoretično zanimivostjo stoji v življenju praktična istinitost. In če nočemo izgubiti trdnih tal izpod nog, moramo priznati dejstvo, ki ga je us!varil socjslni razvoj, — da je pripravljanje mladega Človeka na življenje, v glavnem daces poverjeno Soli v raznih oblikah, In tudi to dejstvo je treba kratkomalo vzeti na znanje, da pot do vodilnih poklicev v današnjem življesju, kjer jo »delovni materija!« skoraj izključno le človek, odpira — srednja šola, v prvi vrati gimaazija. Vprašanje s kakim pravom, bi kajpada zopet bilo zanimivo vprašanje zase! Tukaj jemljem le srednjo šolo v pretres, vpra-šajoč, ali tisto kulturno sredstvo, ki se imenuje srednja šola, v sedanji obliki ustreza bodočim kulturnim namenom, ki so nans pač vsem kot vzor pred očmi, to je : večji kulturi, rasti kulture (intelektualne in morsine, socijalne, gospodarske, politične , . ,) ali pa bo večje življenje tudi od sedanjega ustroja srednje šole zahtevalo prerojeuja? Kdor hoče tukaj jasnosti, ta ne more mirno vprašanja: kaj bodi glavna naloga srednji šoli? Ali ji je res le namen, učencu prisvajati to in ono znanje, kar se danes smatra za nekaj samo po sebi umljivega? Poglejmo! Znanje v službi življenja ni nič drugega, nego orodje, ki na tem ali enem poprišču dejstvojoči človek seže v takih položajih po njem, kjer sama moč telesnih organov in pa zgolj življenjski instinkt ni v stanu, premagati tež-koč, ko hočeš doseči ta ali oni smoter. Namesto orodje bi se dalo še celo reči orožje, saj mora znanje čestokrat priskočiti na pomoč, kadar nam je do tega, da »premagamo«, protivnika, »sovraS nika»: mislečega človeka ali upirajočo se prirodo. Z orodjem in kaj še le z orožjem pa se ima stvar takole. Prav tako važen, če ne važnejši zahtevek, nego koma iati nei, razstreliva® snov, ta ali oni strej ... za porabo v roke, je zahtevek, da si js ta človek prej pridobil zanesljive razsodnosti, kako in zlasti še, kdaj naj rabi te reči. Kdo bi e tem dvomil! In nič drugače ni to z znanjem, ki vedno glasneje in že hreščeče slišimo o njem, da je — »meč«. Koma stlačiti v glavo bore nekaj tega ali onega znanja, ni kdovekak uspeh. Nekoliko večji, pa tudi težje dosegljiv je cilj, da bi tvoj učenec znanje, ki si mu ga prisvojil, tudi v istini rabil in pa tako rabil, kakor treba, kadar to zahteva ta ali oni življenjski položaj. Velik umetnik pa se mi zdi on, kdor je znal v duševnosti učenca ustvariti brzdo, ki bo avtomatično in zanesljivo preprečevala, da ta ne bo nikoli pridobljenega znanja rabil v zgolj samopašne namene, morda celo »um tierischer als jedes Tier zu sein.« Ameriški pedagog Parker g obokoumno pravi, da j@ učitelj, ki samo znanje viepa, le rokodelec, učitelj, ki tudi vzgaja značaj, pa da je — umetnik. Značaj! V prelepi svoji knjigi »Erziehung und Selbsterziehung« opozarja Foerster na to, da je značaj v ožjem smislu besede sestavje iz dveh komponent: možke in ženske. Ž3 stari kitajski modrijan Laotse da uči, da je vir življenja človeštva v tem, se zavedati svoje možatosti in si ohraniti to, kar vsak človek vsebuje ženskega. Možki element značaja se očituje v tem, da v svojem dejanje in nehanja vselej in povsod ohraniš svojo nedotakljivo samostojnost pa nepod kupljivo stanovitnost in doslednost proti sveta in ljudem, proti vnanjim vtiskom življenja in »usode in prav tako preti samemu sebi to je: temu ali onemu stanju svojega telesa pa potrebam lastnega organizma. »Dokler nas vodijo vnanje stvari, nimamo moči, jim dati to ali ono obliko « Ta tvorni element značaja pa da le tistemu ves register svo jih čudodelnih — nravnih —- sil na razpolago, ki je šel pošteno väse, to je v kraljestvo našega duha, ter na tej poti promknil do duhovnih temeljev življenja, do tjekaj, kjer raste možko, neomajno prepričanje, ki bodi zadDji nagib našemu hotenju, dejanju in nehanju, In tvornega elementa te vrste bo nam kmalu treba kakor ribi vode. »Čim trdnejša naj pr®j ali slej postane zajednica, tem bolj moramo posameznika obča vali, da ne postane zgolj orodje svojih tovarišev, brez lastne volje in samo refleks družabne soseščine, tsmveč da bo kot samostojna moč posesal v socijalno življenje.« Samo možka energija, ki ji je vselej lastni jaz volek njenega bitja in žitja, pa ni kos nalogam družabne kulture na višji stopnji; vzamžme katerokoli višjo vrsto fivljenske ali delovne zajednice, nobeni ni obstanka brez ljubezni, »ki je edino njej moč zlomiti okostenelo osamelost posameznika ter spojiti jas to ti.« Saergičen »nastop« še ni univerzalen vzvod za postopanje z ljudmi. Z njim imaš le v toliko koga v oblasti, v kolikor je človek pač žival ali st oj; tam pa, kjer se začenjajo nravne, plemenite, božanske plasti njegovega bitka, je treba vse drugačnega sredstva, če hočeš doseči svoj namen. Kdor hoče zares biti kulturonosec, v njem se morata medsebojno izpolnjevati možki in ženski element duše: možko energijo naj spremlja tisto »večno ženskega« (dobrota, vest, postrežiji vost, ljubeznivost, požrtvovalnost . . ,), ki si zna s finim taktom najt pot do tuje duše in zlasti še doumeti, kaj je tuja pravica iu tuja bol »Kajti ni ga trajnega uspeha v človeškem življenju, v ko liker se doseza na račun dobrote in vesti,« Samo »možat« ali samo »dober« človek je enostranski ter nima v sebi izpolnjenih pogojev za večje življenje. Treba je enega in dragega. Inseparabiiiter! Zato pa čujte in uvažajte vsi, kar nas je vzgojiteljev mladine: »Ostati neodvisen od Ijaii in vendar bHi trdno spojen ž njimi, to je prava naloga notranje izobrazba; samo ta izobrazba je kos zahtevkom življenja, samo ta razvija duševne sila v zdravem ravnotežju ter nas prav tako občuva pred težave povzročajoča osamelostjo, kako? pred družabno sužoostjo!« Tako Foerster, eden izmed naj znamenitejših glasnikov sodobne »moralne pedagogike«. Meni se zdi, da bi Foersterjev© misli o značaju zaslužile, da postanejo vodilo in merilo za slehernega posameznika, ki se pripravlja na vodilno mesto, v kultarnera življenja, torej — i za naše srednješolce. »Kajti kultura mora biti osebno »izvršena«^ predno je mogoče, da zadobi življenje v družabnem razvoju.« Ssmo ko bi hotelo vsem poklicanim postati jasno, da so te misli — »resnica za delavnik in ne samo za nedeljo«! In s tega vidika skušajmo odgovoriti na eno izmed naših življenskih vprašanj! Je li srednja šola (humanistična in realna) s sedanjim ustrojem v stanu, vzgajati značaj v zgoraj očrtanem pom® nu besede? Ali sedaj vpeljani «fini predmeti pa odmerjeni jim čas, učna metoda in način, kako se vzdržaje disciplina, vsebujejo dovolj moči, za razvoj prirojenih sil v svitu življenje oplajajočega vzora: moč in plemenitost? Ali pa bi v H namen trebalo reforme in kakšne? To življensko vprašanje bodi stavljen® vsem, ki jim je v duhu in resnici na srca kulturni razvoj Jugoslavije im kot velik kos poti do njega — notranji ustroj naše srednje iole! Kajpada še po sebe trka to vprašanje na vrata naših šolnikov ! Proslava narodnega praznika v Ptuju* Na dan 14. in 15. grudna t. 1. nudili so se celokupni javnosti ptujskega občinstva slovesni prizori, ki brezdvonmo ostanejo v neizbrisnem spomina vsem tukajšnjim Slovencem. Že v sobsto 14. decembra predpoldne j* dobilo mesto Ptuj svečano lice. Dolge slovenske zastave so vihrale ob pročelju vseh uradnih poslopij. Najobilnejše nakitje pa je dičilo veliko mestno bišo. Tudi okna vseh zasebnih hiš, v kojih je doma pristni narodni ponos slovenskih prebivalcev, so bila bogato okrašena s številnimi zastavicami, ki so dajale zunanjosti izredao sijajen značaj. Zgodaj popoldne istega dne je gosta množica pred mestno hišo nestrpno čakala sprevod s, ki se je ob 5. uri med navdušenim sviranjem godbe pomikal od velike vojašnice do mestne hiše. Tu je štacijski poveljnik g. podpolkovnik Kercfeelich slovesno nagovoril trojake, jim pojasnil velik pomen vojaške službe in jih bodril k vzajemnosti v trojedini jugoslovanski domovini. Nato je zadonela pesem »Slovenec, Srb, Hrvat« Bakljada, godba, pevci, trobojnice, srbski vojaški oddelek, sapere ka stotnija ter nepregledna vrsta civilnega ljudstva je tvorila sprevod, ki ja krenil proti okrajnemu glavarstvu, kjer je vodja istega g, dr. Pirkmaier z visokega balkona, spremljan od burnega odobravanja, predoči! zbrani množici važnost zgodovinskega dogodka jugoslovanske ujedinjenosti. Za njim je povzel govor predsednik ptujskega okrajnega Narodnega sveta g. dr. Fer-raevc in ob živahnih živio-klicih ter ponovnem petju in sviranju narodne himne »Lepa naša domovina« povdarjal hvaležnost in nevenljive zasluge trdne žilavosti discipliniranih in zmagovitih Srbov za slovenski rod. Odtod se je vršil obhod mimo mestne cerkve k dominikanski vojašnici, kjer se je zaigrala pesem »Kje dom je moj«. Vsa »kup ščina se je nato vrnila zopet k mestni hiši in navdušeno zapela pesem »Onam, «mamo« in »Hifj Jugoslaviji, ki so Iz skupnih grl ogromne množice silno hrumele v živo razsvetljeno noč, se je dostojanstveno končala sobotna slavnost. Dan 15. decembra je izpolnil slikovitost te svečane prireditve Ob 9. uri dopoldne se je na Florjanskem trgu trumoma sešlo občinstvo in po* zdravljalo iz okolice prihajajoče, z zelenjem in narodnimi barvami okinčane vozove. Korporacije in draštva, uredništvo, šolska, mladina, godba, vojaštvo, jahači v narodni noši, Sokol na konjih ter okrašeni vozovi so se vrstiii po Gosposki ulici do dominikanske vojašnice, da se skupno udeleže službe božje, ki jo je na prostem opravil gosp. p. Žirovnik P@ končanem cerkvenem opravila so ptujske narodne dame poklonile na oltar dragocene darove, na Kar je vojni karat g AnžiČ prečital adreso zagrebškega Narodnega Veča regenta Aleksandra in njegov odgovor Narodnemu Veča. Fo teh slovesnostih so se vsi zbrani podali k mestnemu uradu in prisastovali nagovoru gerenta ptujskega okrajnega zastopa bivšega poslanca gda. Brenčiča, vladnega komisarja ptujskega mestaege zastopa gd&. dr. Jurtele in predsednika tukajšnjega Narodnega sveta. Na predlog predsednika Narodnega sveta dr. Fermevca sprejela se je z velikanskim navdušenjem udanostaa brzojavka na kraljeve vlado v Belgradu sledeče vsebine: Mesto Ptuj in okraj kliče zbran na svečani narodni skupščini v tisoč in tisočglavi množici navdušeno: »Živel kralj Petar, živel princ regent Aleksander, živela lepa naša domovina!« Zaorili so živio klici na našega kralja, na našega regenta in na ujedinjeni narod. Bil je svečanosten trenotek! Videli smo starčke, katerim so se ginjeoja porosile oči. Pestra množica je stala ozko strnjena na prostornem trgu ter prepevala z navdušenjem našo himno. Bilo je gotovo zbranih do 10 000 Ijadi iz celega okraja ptujskega. Občudovali smo vrle Sokole, čile Orl® na konjih, kmetske jezdece v narodnih nošah i* posebno bujno ozaljšane, ljudstva nabite polne, vozov® zlasti iz Dornove in Rogoznice, kjer je cest® preprežal slavolok in je bila skoro vsaka hiša d® tal okrašena, ža slavnostni potek vzornega vspe-reda gre v prvi vrsti priznanje in zahvala gospodu stotnika Rakuši, ki je z velik® spretnost]® ukrenil predpriprave in izborno vodil prireditev. Naša skupna želja je, da bi nam s koristnimi nasveti ob »ličnih priložnostih ostal ohranjen tudi v bodoče. Ksdaj si še poprej bil Ptuj v praznični narednebarvni opremi, tako divno blesteč in krasan kakor na zgodovinski dan jugoslovanskega slavja, ko jt kipečih prs svobodni tvoj slovenski sleherni meščan in okoličan zaupno upiral oči v narodne -govornike in se divil nad vznesenostjo slavenske mile materinščine. Ljudje z dežele so s® zgledovali na poslopji obrtnikov in trgovcev, katera ®o bila še brez jugoslovanskih zastav. Splošen je bil klic, naj ima zanaprej obstanek med nami le oni, kdor priznava našo jugoslovansko državo. Prepričani smo, da v prihodnje ob jednaki priliki ne bo ne jedne hiše več v Ptoju, na koji n@ bi plapolala jugoslovanska državna zastava. Ob sklepu prejemamo na svojo lidanostno brzojavko iz Belgrad» odgovor, ki se glaši : Beograd, 17. 12. 1918. Kraljevska vlada zahvaljuje na pozdrava i veruje v velika badačnost ujedinjenja naroda SHS. — Pašič. Novi&e Iz Koruške* Spremembe. Staro leto gre h kraju; tudi stara Črna jemlje slovo. Dna 7. nov. je odstopil žapan g. J. Grolluigg. V vojnem časa je imel veliko dela. Bil je nadučitelj in šolski vodja štirih šol, poštar in župan. Kot župan je vodil todi celo prehrano. Trudil se je mnogo, toda vsem ni mogel vstreßi. Je paS tadi drugod bilo med vojn® enako. Novi župan je g. Fr. Kruleč. Dne 18. nov. je prisegel prejšnji orožniški stražmojster g, Josip Tschitschnig na jugoslovansko državo. Naslednji dan je došel oddelek 87. pp. v vas z nadporočnikom g. Malgajem na čelu in takoj so' za vihral® slovenske trobojnice raz cerkve in štirih drugih poslopij. Zaprisežen je bil orožnik Riegelnik, dva pa sta bila razorožeaa. Qböinski odbor je prišel v roke Jugoslavije, priseči f*a ni hotela pošiarica g. A. Grollnigg, dala je le čaštao besedo, da ne bo škodovala novi državi. Dne 15. nov. so odšli od tukaj nemški vojaki 7. pp., ki so prišli ? Črn® mir delat. 87ti pa so ostali tukaj pad poveljstvom poročnika Pavliča dp dne 29. nov.; ostala pa je št domala straža z enó strojnico in pomnoženim teoiništvsM. Tačasni poveljnik je praporščak g. S, Kogelnik. Dne 8, dec, nam je prinesel Miklavž Slovani«, dočim j® g. dr. dartela kot vladni k®* i novega poštarja z imenom K. Ledinek. Pr epričani minai’ mestnega zastopa med paznim zanimanjem 1 amo, da bo vestno izvrševal svojo službo in z v*o govoril pričajočemu občinstva. Ob krepkih ovacijah [ uljudnostjo postregel strankam. G. Alojzija GreB-kf*$a P®bn, prin«Hs»g#»i« Atokeaairoiu zedinjeni » nigg »topf v apstaSem pokoj, imbevala p 5L sUmAs* Ha poäti je Se isti dao zavih ral a slovenska troboj' sisa ia zablestel se je slovenski napis. Na šdski hiši je izginil napis: »Kaiser Franc Josef 1. Jubiläums-Volksschule« in se bo nadomestil s primer nim slovenskim. Odstranjeni so tudi dragi nemški napisi po celi vasi in čakajo slovenskih narednikov. V šoli v Croi je še vse pri starem, v Pod peci pa se že poučuje v slovenščini. Tako bo Čr na zadobila nazaj svoje sloveasko lice, kakor ga je imela pred BO leti in prej. Vsled stavke železničarjev in poštarjev smo bili skoraj celi teden brez pošte; dne 6. t. m. pa smo že dobili pisemsko pošlo, časnikov in dragih stvari pa še vedno ni bilo. il^fpSI Rudarski shod v Crni. Po petih letih «mo zopet obhajali praznik sv. Barbare. V cerkvi ae je zbralo zelo veliko rudarjev in rudaric. Ve selje se jim je bralo z obrazov, da so zopet smeli počastiti svojo priprošnjico. Po cerkveni slovesno ati pa se je vršil pri Drofelniku velikanski shod. Ker niso mogli priti taji govorniki, je domači g. župnik delavcem temeljito govoril o vprašanjih, ki so ravnokar v teh dneh najbolj na vrsti. Delavci in delavke so zbrali lepo svoto 401 29 K. Polovica se obrne za cerkvene sveče, polovica pa za vojne invalide domače župnije, Soci siđemo k raški shod v črni. V nedeljo, dne 8. t. m,, ae je vršil pri Krulcu delavski shod, na kat«reta je govoril sodrag Tokan iz Ljubljane. Voditeljev naše stranke niso obvestili, dasi smo dosed* j vedno skupno zborovali. Udele J iba je bila velikanska, seveda več naših kakor rdečih. Govornik je sicer zelo gladko govoril, toda napovedal je strankarski boj. Škoda da vsled drugih opravkov od naših ni mogel nihše ugovarjati! Žakaj: Ni vse zlato, kar se sveti. Boj je napovedan. Dobro! Mi ga sprejmemo. Položaj na Koroškem. Ljubljana, 21. dec. PödkloSter so zasedle jugoslovanske lete. Narodni svet je odstranil aeniurj« iz občinskega in drugih uradov. Semel se hujskali slovensko kmetske ljudstvo proti Jugoslaviji s tem, da se trdili, da pride de vojske med Jugoslavijo in Italije. Nemške tolpe ropajo, plenijo in požigajo po slovanskih selih. KV je ustanovila močno orožniško postajo v Ziljski Bistrici prati tem roparjem. Beljak dn Celovec še mata zasedena, Kazen m grabŠtajnski napad, Iz Belgrad» poročajo, da je vlada izjavila: Povzročitelje seu&ikega zahrbtnega napada pri &rabštajnu bo zadela prav kmalu hujša kazen, nego si mislijo. Srbski bataljon v Ljubljani Včeraj, dne 22. dec., je dospel v Ljubljano bataljon srbskega pešpolka, ki je bil dozdaj v Solunu. Nadalje j® istočasno prispel v Ljubljano na čelu svežih srbskih čet polkovnik Milan Pribiče-vič, ki si je pridobil nevenljivih zaslug za osvoboditev in sjedinjenje naše domovine, Sprejem v Ljubljani je bil sijajen in prisrčen. Italija labteva vojno odškodnino, Iz Cariha poročajo, da bo Italija zahtevala od bivše Avstro-Ogrske 100 milijard lir vojne odškod mina Politične vesti. Priac-regent Aleksander bo šele po rimsko-katoliških božičnih praznikih odpotoval v Pariz na mirovno konferenco. Novo ministrstvo čakajo važne naloge. Uravnati se mora pred ms m konsolidacija in centralizacija nove v@like drž« e SHS. Za sedaj še ostanejo narodne vlade v svojih službah, Vojno, prehrano iu finance pa privzamejo kot najvažnejše zadtve tozadevni skupni ministri. Hrvatski ban dobi značaj ministra in b» imel sedež v ©kopnem ministrstvu. Proslava ujedinjenja SHS se je vršila v Mo zirju 14. t. ut. z fealrijado in govoroma gg. Franca Hribernika in Lav. Keraperla ter 15. t, m. e zahvalne službe boljo, h kateri |e šla mladina a svojo zastavo iu mnogimi malimi zastavicami, Jenstvo v narodni noši, chč. odbor, odbor NS, Sokol, požarni brambovci Ib množica ljudstva. Pe be|ji službi se je ljudstvo zbrale pod trško lipo in st zanimanjem in navdušenjem poslušalo pevere gg. kaplana Iv. Lutkarja, Lav, Kemperla in Ivana Lipoids. Brzojavke regentu Aleksandra, dr. Korošca in dr. Vrstovšeka so bile sprejete z dolgotrajnim odobravanjem. Nestrpnost nemških železniških sprevodnikov. Pred dnevi js na mariborskem kolodvora vstopil na vlak odličen mariborski Slovenec, da se od pelje proti severa. Nemški železniški sprevodnik ga je l ote! z dragimi vred spraviti v bližnji že itak natlačeno polni Železniški voz. Na tozadevno opozoritev, da je dotični voz prenapoljen, sosedni istega razreda pa prazen, je nemški olikanec nabrali! Slovence: »Für die Wmdlsehea sind such Sebweiaewägea m gal«, — za Slovence so tudi vozovi zn, svinje đovjij dobri.« Pozivamo, da se nam takoj javijo imena nadutih nsmikih sprevodnikov, ki si drznejo tako nesramno žaliti Slo vence Nemški uradniki bivše avstrijske države, ki so službovali na ozemlju Narodne viadie SH o, so vsled naredbe te vlade odpuščeni. Dobijo zato poseben dekret; prejemki se jim ustavijo. Pod pogojem, da ne delu ejo proti državi SH3, dobijo proti svoje časnemu obračunu najdalje do konca februarja 1. 1919 podporo v znesku dosedanjih prejemkov. Taki nameščenci se smejo od slučaja do sla Čaja iz važnih razlogov sprejeti v službo države SHo, in sicer po sklepu N?. Jugoslovanska demokratska stranka je imela včeraj dopoldne v mariborskem Narodnem doma doferoobiskan ljudski shod, na katerem sta med dragimi govorila poverjenika dr, Tavčar in dr. Kukovec „Moje ure so štete 1* Na zadnji učiteljski konferenci mmške krčevinske ljudske šole je rekel ob sklepu konference zcani Bnaičnik sledeče : »Meine Stunden sind gezählt«, moje ure so štete. Mei, katerega je prištevati v narodnem oziru med najstrapenejše sovražnike slovenskega naroda, je zadel svojo usodo, kajti ni se še posušilo črnilo v konferenčnem zapisnika, v katerega so bile zapisane njegove besede, je že dobil »den blauen Bogen«, da ložje odpotuje tje, kamor ga vleče src« v blažen! rajh v tevtoburške gozdove. Nasilnosti ia žalitve radi jugoslovanskega udejstvovanja. Mnogi neme! in nemčurjl se niso še vživeli v nove razmere. Cesto žalijo naše ljudi radi njihovega jugoslovanskega ponašanja in ne strašijo se, kjer jim je dana možnost, niti pred nasilnostim!, meneč, da delajočo lahko nekažnjeno. Da se temu počenjanju v okom pride, poživlja se naše ljudstvo, da prijavi v svrho morebitnega kastnskega postopanja vsakoj&ke slučaje sramotenji naše narodnosti ia ščuvanja proti naši državi, kakor tudi vsako nasilnost, ki se komu zgodi radi pripadnosti k Jugosloviji takoj policijskemu odseku pri SHS štajerskem ob m. voj. poveljstvu v Mariboru, Goethejeva ulica 18/L Slovenjebistriški nemškutarji — v kajhi. Nemškutarji v Slov. Bistrici so postali v zadnjih tednih čim dalje bolj predrzni. Izzivali so neprestano in hoj skali ljudi proti državi SH8, da se je vsem poštenim ljudem že gabilo. Najhujši podpihovalec je bil lesni trgovec Jnhirt, ki je posebno med Pohorci hujskal Preteklo nedeljo je priredil lov, h kateremu je povabil vse svoj® somišljenike in jih napajal. Glavni namen lova je bil seveda hujskanje proti Jugoslaviji, Ko bi se morala gostilna zapreti, v kateri so popivali, so se ti nemčurji uprli patrulji in dejansko napadli vojake. Pred gostilno so tudi streljali na vojake. To je bilo v nedeljo, v torek pa so glavni hujskači že romali v preiskovalni zapor v Marikoru. na čelu jim vsemogočni Juhart. Preiskava proti njim še teče. O rezultatu bomo poročali. Posnemajmo Nemce v Nemški Avstriji. Kakor znano, so Nemci v Gradcu na Dunaju in v. dra gih mestih v Nemški Avstriji odslovili in Izgnali vse nenemške uradnike in družine brez izjeme, V Mariboru živi sedaj cela vrsti odpuščenih uradnikov brez vsakega posla Zlasti odpuščeni višji uradniki so bili duševni vodje pasivne rezistence aa sodišča in pošti, bili so pa tudi povzročitelji železničarskega štrajka. Ti ljudje zbirajo okoli sebe omahljivce ia jih hujskajo proti Jugoslaviji. Naša pr ra skupna jugoslovanska vlada bi storila hvale vrcien čin, ako bi nemudoma izdala naredbo, da morejo brezposelni uradniki in uslužbenci zapustiti Maribor ia se preseliti v Nemško Avstrijo! Naj tudi v tem oziru velja geslo : Zob za zob ! Slovenci! Izogibajte se nemških in nemSnrskib trgovin! Nemški in oarnčurski trgovci »o med vojno »bogateli od k? v atih žuljev našega slovenskega ljudstva. Sedaj M se vada tufi oni radi postati Slovenci, da bi še vnapÉsf v kalnem ribarili, izkoriščali naše ljudi in m še bolj napolnili žepe. Ni daleč čas, ko se bede H zagrize ai vojni dobičkarji preselili v Nemško Avstrije. K« nosim» jim več de naia ; kajti čim več bodo odnesti se-boj, tembolj 3e bodo rogati naši nezavednosti. Y nedeljo smo spoznati svoje ljudi! »Svoji k svojim« naj sedaj bolj, nego kedaj poprej velja za vsakega Jugoslovana ! Okrajni zastap v Marbega je imel pretekli te-I den svojo sejo. Ta korporacija se nahaja namreč I še vedno izključno v zagrizenih nemških rokah I kljub „zavzetju“ Marbega. Kakšen duh vlada r ! njej in kako je vplivala Jugoslavija — kamor ; prav gotovo spadajo tudi Marbežani — naj pojasni sledeče: Pri tej seji se je predlagal in sprejel predlog za podporo Siidmarki in Schulverei-nu. — V okraju je gotovo štiri petine Slovencev; gospodarijo pa Nemci in še v teh časih tako nastopajo. Da ni srečala pamet Schobra in njegove kompanije —■ temu se nič ne čudimo. Pač pa se je čuditi — Slovencem in njihovi potrpežljivosti. Shod v Radgoni. Na Štefanovo, dne 26. dec., se vrši shod v Radgoni v Pi3torjevi vojašnici, nasproti pošti, blizu slovenske Marijine cerkva. Shod se prične ob 10. uri predpoldne. Povabljeni so v prvi vrsti Slovenci radgonske župnije, zlasti petero izključno slovenskih vasij: Poima, Dadoaci, Žetin-ci, Zenkovci ia Slovenska gofca, pa tudi Slovenci proti Apačam in Oorajni kakor tudi prekmurski Slovenci sploh. Govorili bodo gg. dr, Slavič, urednik Žebot in drugi. Agitirajte za obilno udeležbo! Pridite nas obiskat tuli sosedje iz lavantinske škofije, Orli, Sokoli, dekleta v narodni noši! Tedenske novice. »egg- ' Cenjenim naročnikom! Novo leto sa bliža; treba bo zopet plačati list. Ker ja zveza z Dunajem zdaj silno slaba iu že a. pr. od poštne hranilnice celih 14 dni nismo dobili pohanih položaje, zato letos ne bom) priložili položaie za pošiljatev naroöttiae, Položnice potrebujejo v sedaajih razmerah mnogokrat cele 3 tedne, predio pridejo v naše roke; medtem pa se naročniki hudujejo na nas, dasiravno nismo nič krivi. Letos torej si kupite denarno n&kaznieo in nam po nji pošljite naročnino. Nakaznico morate dobro izpolniti, Natančno napišite ob robu svoj naslov; to je: ime, kraj prebivanja in pošto, da m bode zmot. Denar pošljite na naslov : List Straža vMariborn» Obenem napišite tudi poleg svojega imena, ati st» Star ati 18911 naročnik, ker nam s tem silno olajšate delo in preprečite zmote pri pošiljanju tista. Ker se nam okoli novega leta delo silno kupiči, zato prav uljudno prosimo cenjene naročnike, da nam začnejo naročnino takoj zdaj pošiljati, da ne pride ob novem letu vse naenkrat, kar bi ne bilo mogoče gladko opraviti. Straža stane za celo leto K 12#—, za pol leta K 6*—, za četrt leta K S•—, za me3ec K 1-20, Samo pon-deljkova Straža se zanaprej ne mora več naročiti, Pondeljkova Straža sama za se se ne da veš naročiti. Vsi dosedajni njeni naročniki naj se na-roče na celo Stražo. Cela Straža stane za celo leto K 12 -—; za ppl leta K 6 —; za četrt leta K 3’—. Naročniki! Obnovite takoj naročnino, da se vam list ne bo ustavil. Denar pošljite po nakaznici na naslov: List Straža v Maribora. Položnic ne bomo priložili, ke? rabijo večinoma 3 tedne in še več, predno pridejo do nas! Somišljeniki, agitirajte za naš list, da se razširiin pride v vsako sloveasko hišo! Vse mladino!jube in /prijatelje krčevinske šole iskreno vabimo k božični predstavi, ki se bo vršila na Štefanovo, t. j. v četrtek 26. t. m. ob 3. uri popoldne v mati dvorani Narodnega doma. Predstavljala se bo izvirna otroška igra: »Pri jaslicah«, svetonočni prizor s petjem v treh slikah. Igrali bodo krčevinski otroci. — Vstopnice v predprodaji pri g. Weixìu, glavni trg. Pred igro pri blagajni. Prebitek je namenjen v prid nbogim krčevinskim šolarjem, zato se preplačila hvaležno sprejemajo, K obilni udeležbi vabi »Dramatično društvo«. Vojaška dnhovstina. Vojni superior IL razreda Hubert Rant je prideljen rezervni bolnišnici št. 1 v Mariboru; dah. profesor I. razreda Peter Štetan (»tan« nadalje »a višji vojaški realki v Maribora; šuk, prefesvr I. razreda Braest Terstoajak, prej« ▼ Inomostu, pa je prideljen višji vojaški realki v Maribora. lg§ Proslava rojstnege dne regenta Aleksandra se je obhajata dne 22. t. m. zelo slovesno v frančiškanski cerkvi v Maribora. Slovesno službo božjo in pridigo je imel g superior Rant. Udeležil se je slavnosti general Maister s časiniškim zborom, zastopniki uradov, Narodni svet, vojaštvo in velika množica občinstva. Osebna vest. Okrajni nadživinozdravnik Fr. Pirnat je prestavljen iz Slovenjgradca v Maribor k okra-nem glavarstva. Dosedanji okrajni živino-zdr&vnik Iran je odstavljen. Slovensko trgovsko društvo v Celju je prejelo naslednjo brzojav ko : »Beograd. Sporočam Vam Iskreno zahvalo in pozdrav Njegovega Veličanstva kralja Petra in Njegovega VisoČanstva prestolonaslednika regenta Aleksandra za Vašo narodnega čuta prežeto brzojavko. Po najvišjem naloga šef dvorska kancelari»: Balogdžič.« Sodnik dr. Matija Zorjan, nazadnje baterijski poveljnik v Južnih Titolata, M je prišel od dne 2 do 3. novembra v italijansko ujetništvo, brzo-javlja svoji sedaj v Središču pri svojih starših bivajoči ženi, isi» Maribor. Krompir se prodaja danes v pendei jek, dne 23. dec., za krušna okrožja 6 7, 8. 9 in 30, v torek,"dne 24, dec,, pa za okrožje tl. Na osebo pride S kg krompirja. Cena 90 v 1 kg. —• Sveče.za mestno prebivalstvo se dobijo od danes naprej na karte pri tehle trgovcih: Berdajs, Fontana, Greiner, Gusel, Harting?r, Hoher, Kaufman, Krempl, Lotz, Opelka, Reicher, Sirk, Sc eher, Tischler, Ussar, Weigert in Ziegler. Jarenina. Tu je dne 20. decembra po daljši bolezni umrla, sprevidena sv. zakramenti gospa Ana Cvilak, ret. Ferk, soproga našega somišljenika in trgovca g. Martina Cvilak. stara 57 let. Pogreb se je vršil v pondel ek, dne 23. decembra predpoldne o obilni udeležbi občinstva od blizu in da leč. Vrli slovenski gospodinji svetila nebeška luč! Maribor. Jutri, torek, bo trgovec Greiner prodajal žive ribe (krape) 1 kg po 10 40 K. Celje. Občni zbor Podpornega društva se vrši še le dne 6. januarja 1919 z istim dnevnim redom, bot je bilo objavljeno. Celje. Slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi na Štefanovo popoldan ? veliki dvo rani Nar. doma petiejansko igro »Revček Andrej-ček. Začetek cfo pol 4, Celje. Dr. M, Pregelj je dr poslal iz vesele i družbe v Maribora za dobrodelne 1 60 K i. . Kamene 87. pp, 1 1 1» "<■ - ili ! 1 ala saznà- ì fa. MW Ženska zlata ara je us prodaj, polovic® za denar, polovico za živila. Ma ribor, Grajska ulie* !8; pii hišnem «skrbnika. 394 Kmetje pozor! j li Hlače rina, pristno močno | blago za moške ia otročje ! obleke ter žensko zimsko bla- l go se po solo znižanih cenah t zopet razpoš ija. Vpraša sev j Maribora, Bismarkova ulica I 17, priti., vr. 3, Maribor, \ Martin Stadler, trg. posredo- j vaiiica. 3^0 • Lahek, pokrit koleselj | sa kupi. Ponudbe na dr. Fr. ! Čeh, pošta Gornja Sv. Knn- j gota pri Mariboru. 376 \ Za ženine in neveste! \ Iraana, elegsntoa, moderna j jedilna sob», udobna spalna j soba, otoman, dober šivalni | siroj, steklene posede, kras- j ni preddneti za božična da- j rila, okrasja, btie obleke in j perilo ter ženski klobuki. Vse I t« jo naprodaj radi preselit- | ve. Poizve se vsak dan cd j lOSh dopoldne do 4ih popol- j dne, v Frane Jožefovi alici ! st. 20, H, vr. 9. 390 j msa&ruzi MARIBORSKI BfOSKOPIj mm Mtatai® m« g® ce s» em'mm «m mm | I V sredo« dne 25. do 27. desembrs 1f18 | Utejs hier™ tvoja hier! j Veseloigra v 3 dejanjih. II. Heny I»©rtefSfilm. lid pl. Rlngvall. Drama v 4 dejanjih z umetnico Heny Porten v glavni vlogi, j mm mm «m «•••«•< m m m 00 e® Od 28, do 31. dec, 1918, Kneginja m Berauije. Predstave se vrše vsaki dan ob Va 8 ‘a 7. uri. V nedeljo ob V« 3, 4 ib, Va 6 in 7 nri. Zahvala, Un# St. bot, ja fsj ial-gotrajai maini beiessi mirno v Gospoda asspal naš piDljabi soprejt, od«, tast, afcde ia dodsk gnspoi * Janez Ic šnii, župan posestnik, gostilničar, itd, pri Sr. Jiniu na Dravskem polju, v «7. leta s oje starosti. Sl syesiSH pogreb blagega pokojnika je bil dno 1.‘ t ra. ob 3. uri popoldns. Bri-arias hvsla ?se® ndeieieo.-eern tal o roitSastsega pogreba. Posebej gn skhvali-mo čast. g ti palka Skor-j&icu sa loiistfo fogtsbs. i a lepi nagrobni go »or, <5‘ g. kaplana Sagaja i& sadnje nore astra m tolažilne obiske ob fesa pokojnikove bolesni in vsem dragim, ki so ob časa bolesni obiskovali predragega asm pokojnik», Lep» bvols l*atjenš-ksrau obč. odbora., posebao obl. ST®tevaib?ma gg. Miroslav« Selu ia Golob Jakoba sa »e» trad in skrb, nadalje peckam sa ginljivo «loro prei bilo ialiti in I eb odprtem groba ter fon- i tom, ki se pokoj ai ka ns saaajem peta oskrbeli ru-sresljMe. Pessbej sj- Se Ivški o »pomlajamo vsah tistih, Iki so prišli kljub ®iab«mis vreme».« od (Lisi k saiejema spiemtv« predragega pekojnik*. Bv„ Jaci sa Dravske» pelje, dste 8 dea, 1818. 4H Žilujoli ostali. Kontoristinja spretna strojepisca zmožna brvatskfga, ozir. slov. in nemškega jezika se , sprejme takoj ptd zelo dobrimi pogoji. Ponudbe na veletrgovino J. Kokošinek, Maribor, Tegetthoffova cesta 13. 428 Trgovsko naznanilo I Ulj e d »o naznanjam, ca sem v soboto dne 7. decembra 1918 prevzel 436 trpko z miilltumini in piante) Ustim Mag: m v Maribora, Glavni trg št, 20 (Mayerjesa hiša). Vsled svojega mnogoletnega izkušava v tej stroki mi bo omogočeno zadovoljiti v vsakem oziru cenj. odjemalce s 'točno in solidno postrežbo. Priporočam se za cenj. za-«panjd prebivalstva Martora in okolice ter prosim sa mnogobrojan obisk. Z odlite m spoštovanjem Alojzil Počivanšek. StStTSfEa K-.rei mi V Ormožu, se prav aljudno priporoča v vsa v to stroko spadajoča deia od najfinejših do nsj-bolj priprostih stavb ; kot zgradbo cerkev, šol, župnišč, društvenih domov, zasebnih, in najemninskih hiš, v J, kmetskih in gospodarskih posh pij, hlevov po asjnovejših preizkušenih načinih, prizi-dav in prezidav, popravil, nadalje stavbe v industrijske namene, mostov, žeLzobeton-skih stropov, e? st, kanaliza •ij in drenaž. Izoliranje vlažnih zidov. Priporočam se ket izvedene® za cenitve. Zaloga prvovrstnega „Prima“ - apna in portland cementa, zidne in strešne opeke Priporočam ■e za napravo načrtov in pro-račnaor. Strog® solidno in vestno ter strokovnjaško izvršitev dei po nizkih cenah. ........... 429 200 kron sagrade! Izgubila se je v noči od 4. do 5. dec na vožnji od Špilja do Maribora lovska psiha, ki je med skočila iz vlaka. Čaje na ime „Reka“, je rjavo pikasta. Komur je znano, kje se nahaja, ali sploh komur so znan» kaki podatki o tej psici, naj to sporoči načelni! n železnice v P.esnici proti nagradi 200 K. 426 Dve plemenski svinji stari 6 mesecev proda Lo-zinšek Franc, Maribor, Grenz gasse 14. 423 Gostilna b & «okaasi, velik salon, velika kuhit ja, klet, velik vrt s 4 stavbenimi prostori, hiša s 6 strankami, hlevi, se vsled rodbirskih razmer takoj proda. Pojasnila daje Meža, Stol-: na nl.ca 8. Mar bor. 440 Zimska suknja i »a moške in čevlje za moške i se zamenja ali proda za koruzo pri Pavlič, Badlgasse 12, Maribor. Lovske patrone, emajlirana kuhinjska posoda ia tobak za pipe se proda oziroma zameuja za živila. Pavlič, Badigasse 12, Maribor. 439 Karbid I. kakovosti v celih pločevinastih sodih a 110 kg Kg po £20 K, razpošilja ia prodaja Alojzij Hiy, Grajska ulica 4, Maribor. 443 “ Viničarja ali “deklo“ išče Klemenčič, Malečnik, &t. Pe*er ori Marib. 445 Zakonski" pai“””” brez otrok, išče 2 sobi in kuhinjo z celo pripravo od 15 januarja ali 1. februarja. Napisi naj m pošljejo pod „Solsenate sobe“ na «pravo lista. 444 Proda se vinograd, ki meri 32 oralov pri Sv. Jani« v Halozah, okraj Pt«j. Cena in drugi pogoji se izvedo pri gdč. Kati Lerch v Ftaju. 436 Žveplo za sode 1 zavoj 20 kosov za 7 kron pošilja po psšti Anton Krepek, Maribor. 432 Enonadstropna trgovska h ša s trgovino deželnih pride kor v sredini Strassa, veliko dvorišče, z 2 vhodoma, s hlevi za konje in svinje, velik vrt za zelenjavo, električna loč, se vsled prevzetja neke velke trgovine poceni proda. Ponudbe na „Smeri-tschaig, Strass pri Špilfel-dtt.“ 434 Rojaki, meščani in kmetovalci! Spominjajte se pri sedanji poaembni dahi pri sklepanja zavarovalnih pegedb naše edine slovenske „Vzajemne zavarovalnice v Ljubi j mi“, Dunajska cesta 17 in opustita tuje zavarovalna dražbe ! Točnost in pravilno izplačilo škod pri Vzajčmni v zavarovalnici sta vam itak znana. 401 Opravnik (safer) samec uvežban v poljedelj-stv«, vino- in živinoreji se sprejme pri Ed. Suppanz, Pristova, Štajersko 430 Svinjsko meso povoj eno po 33 in 35 K kg sreže pa po 22 is 24 K kg, ovčje meso po 10 K kg, prodaja Jožef Tratar, mesar v NovivaBi štev. 6. pri Maribor«. __ 449 Med. univ. dr. Rado Schober «Jjuduo naznanja, da se je naselil v Ptuju in da začasno ord mira v hiši gostilna Mahorič, I. ad. 448 Posestvo se proda s trgovino, približno 6 oralov zemlje ali pa s« zamenja z dragim posestvom s trgovino v mariborskem o-kr»j«. Vpraša se pri Jožef Kunst, Kaindorf, Lipnica, Štaj. 450 Oznanilo. V taborišču „Stinišče pri Ptuju se sprejmejo takoj sledeči tehnično izvežbani rokodelci : 1 atrojnlks, S ebktrrmonlerji 1 woßtsr sa voJoicdue napravi 4 kurjal! (sa lokoüsobile), 2 «»trojna kljnèavB èsrja, 2 stavbena kl iu-čatat-arja, — Interesenti se naj sglsaijo tsebno ali pienieuo pri „Stavbenem cddrlku taborièòa 5 trn išče pri Ptuju/ Izkazati aa morajo s primernizai spričevali in službeno knjižico. 408 Uradnice * 20 zmožne slovenščine, strojepisja in stenografije (eventn-elno slovenske) sprejme takoj okr, glavarstvo soba št. 20. 408 isjBtaij im ssfeisils Kmmmlt sfc«? I2a?wa«aj. HseSnlk:. Wikosàm Stap»»* ®str äsite» m* Oteö» %