64. MIRO. a UuMlaffl, o ne&ljo 18. mnrca 19Z3. Leta lui. Iz&afa vsak dan popoldne, izvzemal nedelje la praznike. Inseratl s do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst A 1 D 50 p, večji inseratl petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 o. Popust le pri naročili) od 11 objav naprej. — InseritrtI davek posebej. Vprašanjem glede inseratov nai se prilogi znamka za odgovor. tfpraTBlstva ,TSIov. Naroda in „Narodna tiskarne" Knaflovs ulica 4L S, pritlično. — Telefon tU 304« Srea&Utvo uSlor. Naredi" Kneftova vlita it 5. L nadatroele Telo?on stav. 34. Dopise spreloaia te pedsieaa« la zadostno irsakovano* *tV Rokopisov so no vraia. "«j— 9GT PosiiiMJia Številka: v Jugoslaviii vsa dni po Oln 1"— v inozamsUii navadita dni Oln 1, nadalja Din 1*25 Poštnina plačana v gotovini. »Slovenski Narod** velja: V Jz£o»lavij: V Inozemstvo v L;uM'jinl | po po iti 12 mesecev ...... 1 • •••••• Din 120 — 60 — 30-— . 10-— Din 144 — • 72— 9 36'— . 12— Din 216 — . 10» — . 54-. is-- Pri morcbltn«« peviSsnjn »e ima daljša naročnina doplačati-Novi naročniki naj pošljejo v prvič naroCni10 v^Jno .y-2?~ po nakaznici Na «amo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Somišljeniki! V zadnji uri Vas poživljamo, somišljenike Narodno - napredne stranke, da storite pri jutrišnji volitvi v Ljubljani svojo dolžnost. Narekuje Vam jo strankarska disciplina, narekuje pa tudi Vaša narodna in napredna zavest. Nihče se sme ostati doma. Treba je, da spravimo poslednjega moža na volišče. Delujte od volilca do volilca. Ne podcenjujte nasprotnika. Višji oziri so nam velevali sporazum in ustvaritev Naprednega bloka. Ljubljana mora pri tej volitvi afirmi- rati vsem vernim državljanom skupno državno misel: ujedinjenega naroda jedinstvo drža\elSomišljen;ki, nikogar izmed Vas ne sme doletiti očitek, da je s svojo obstinenco demonstriral proti državni misli ter s tem posredno in neposredno pomagal do zmage njenim nasprotnikom. Ljubljana mora ostati narodna m napredna, neomadeževana prestolica naše jedinstvene države. Načelstvo Narodno-napredne stranke. • *4 Jutri na volišče! ZAUPANJE IN PRIJATELJSTVO. Dne 11. januarja 1921 je priobčil naš list na prvem mestu dr. Tavčarjevo odpoved mandatu za narodno skupščino. V oklicu na volilce se je dr. Tavčar zahvalil za zauparje, s katerim so ga počastili volilci, in tudi za prijateljstvo, ki so mu je mnogi izkazali s svojim glasovanjem. »Izkazujte oboje mojemu nasledniku g. prof. Jos. Reisnerju!« Tako je vzkliknil pokojnik in stopil s poslanskega torišča. Zaupanje in prijateljstvo do svojega naslednika je priporočil dr. Tavčar. Dve besedi, polni tehtne vsebine. Dr. Tavčar je bil mož globokega vpogleda v vrednost osebe in ako je on izrekel, da naj se komu zaupa in da naj se ga obda s prijateljstvom, je bilo to Poverjeno s premislekom, ki ga je naša napredna javnost potem upoštevala. Prof. Reisner Je vršil svoje poslansko delo dobro In pošteno, zato pa danes lahko nastopa kot kandidat v Ljubljani. Napredni volile! hočejo ž njim še posebej vstrečl našemu trpečemu uradnlštvu. Uradniško vprašanje se mora rešiti. Rešitev mora biti r^rodna in zadovoljiva. Ne trpimo več tega, da bi naše uradništvo stradalo. Socialno čustvo nam to zabranjuje in oziri na dobrino brezhibno posLijočega uradniškega aparata nam velevajo, da se zavzamemo z vso silo za to, da bodo naši državni uradi k občni blaginji prispevajoč faktor, zavzemajoč s častjo in veljavo pristojno mu mesto v našem javnem življenju. Na*i uradniki so trezno misleči ljudje, ki se napram službeni pragmatiki ne motijo z nikakim pretiravanjem, marveč Iz njihovih ust se čuje dosledno: Živeti hočemo dostojno življenje, plačani hoče- mo biti, kakor gre uradniškemu poslu, in naši dohodki morajo zmagovati boj s kvišku kipečimi tržnimi cenami! Tako, kakor je sedaj, je obupno, zato pa ne sme več dalje trajati. Prof. Reisner pozna uradniško vprašanje z vseh strani; zato pa bo on najboljši zastopnik uradništ-va v bod°či narodni skupščini. Zaupanje in prijateljstvo naj mu izkažejo ljubljanski državni uradnik?, vsi, od prvega do zadnjega, ki naj gredo zanj na volišče. V narodno skupščino naj stopi kot poslanec Ljubljane napreden mož, ki ima toplo srce za potrto naše uradništvo. Nekak« na prvo mesto so postavili ljubljanski napredni volilci uradniško vprašanje. Naši volilcl-ne-uradniki vidijo nujno potrebo njegove rešitve. To je prvo, temu pa sledi cela kopica naših zahtev in želja, vse polno vprašanj, ker Ljubljana hoče živeti In se razviiati, Slovenija stremi po razmahu, ki jej da moč in ugled, glava Slovenije pa je Ljubljana, ki nwa biti ponosna naša prestolica in eno najdragocenejših središč Jugoslavije. Prof. Reisner in dr. Ravnihar sta postavljena v ospredje za opravljanje ljubljanskega poslanskega mandata. Tako se je v vodstvu bloka dobro mislilo na vse volilce. Ako se uradniki v prvi vrsti ozirajo na svojega kolego prof. Reis-nerja, se pa drugi volilci lahko oklepajo toliko bolj dr. Favn'harfa, katerega poznalo kot prevdarnega in za lavno delo preizkušenega moža. Zato pa so mu pred vsem naši trgovci, obrtniki in posestniki pri zadnjih občinskih volitvah izkazovali v obilni meri zaupanje in prijateljstvo. S takim zaupanjem in prijateljstvom naj stopijo tudi jutri na volišče, kamor jih kliče napredni blok. Oba kandidata dobita nalogo, da zastopata vse interese ljubljanskega mesta. Zato pa se ne sme misliti, da bi morda ljubljanski napredni poslanec radi uradniškega vprašanja odlagal druge ljubljanske zadeve, ko stopijo v ospredje, marveč mora posvečati vso pazn^st in vso skrb splošnim našim potrebam in zal: te vam. Dobri stiki med poslancem in volilci pospešujejo tako delo. Reči pa moramo tu. da je poslansko delo v današnjih časih silno težko, da zahteva napora in vztrajnosti, premišljen°sti in dalekovidnosti — celega moža vpreže bodoče poslansko delo. Prof. Resiner je v poslanstvu naslednik dr. Tavčarja. Zaupal mu je on, zaupajmo mu tudi mi! Bodimo možje v težavni dobi, ko šele gradimo državo. Se za njene temelje ni končalo prerekanje. Se mnogo bo bojev in zdvomljivih trenuikov, v katerih mora stati zastopnik Ljubljane odločno v vrstah onih, ki delajo za prospeh naše d°movinc, da se utrdi in mogočno razvije. V Beogradu se mora izpremeniti marsikaj. Predvsem ne sme biti več tako, kakor je bilo, ko je bila »partija« prvo, ko je vsakdo mislil le na svojo stranko in ko je vse, kar se nahaja izven nje, proglašal za vredno, da pogine. Nepozabni naš dr. Tavčar je to pribil v svojem prekrasnem članku »Odprite srca!« za novo leto 1921, kjer čitamo še nadalje: »Moralo dolžuješ v prvi vrsti svoji »partiji« — država kot taka, ki nam je vendar življenie in bodočnost, pa je dosti nižje pod partijami. To je največja rana na Živeta naše držive. Sedaj je zadnji čas, da stopi stran-karstvo v ozdćje in kak«*»r je plaval Stvarnik nad vodami prej kot jt pričel svoje deio. tako *G mora dvigati nad razburkanimi valovi naše skupščine duh države. To je prva in plovna stvar; vse drugo Jtj se potice kolikor mogoče v stran*. S takimi vodilnicami naj odide naš ljubljanski poslanec t Beograd potem, ko store nasi napredni volil ci v Ljubljani svojo dol/ \r,sz — vsi, prav vsi! — hiteč na volišče z mislijo na boljšo prihodnost raSc bele Ljubljane in na uspešno konsolidacijo cele naše ljubljene države. Pred Gdlocilvljo, VolHna skrinjica NAPREDNEGA BLOKA v Ljubliani je - četrta! Jutri be slovenski narod zapisal v knjigo svoio zgodovine sodbo o lastni politični zrelosti ::i smislu za življenje v svobodni državi ali pa obsodbo, ki bo ležala Kakor siamotni madež na njegovem čelu. Sedanje volitve v narodno skupščino se vrše v času važnih svetovnih dogodkov, ki zahtevajo popolno notranjo slo^o in gibčno odporno sposobnost na zunaj in za to izid teh volitev ne bo odločil samo o zrnati te aii one stranke, marveč bo tudi dokazal drugim, posebno sovražmm državam, ali smo Jugosloveni sposobni vladati na svoji zemlji ali pa — kar r.i jilo bržkone po volji notranjim in zunanjim sovražnikom naše politične neodvisnosti — sni i med vsemi Slrvani cd> no pleme, M se zna samo prepih! i ker mu je robstvo zasenčilo oči In omračilo um. Ni čudno, da Inozemski listi teik« živahno zasledujejo naše volilno gibanje, da pripisujejo tem volivani izredno važnost in trdijo, da bodo odločilne za bodoči razvoj celokupne države. Kar se tiče nas Slovencev, ki seveda ne bomo odločili jutrišnje bitke, ker je nas premalo, moramo pač priznati, da smo sicer marljivo, kulturno visoko stoječe, vendar pa v političnem in državotvornem ozira dokaj nezrelo pleme, ki mora, če si hoče zasigurati svoj obstanek, še dolga leta hoditi v šolo k drugim narodom. To trditev najlepše utemeljuje volilna borba, ki se je vršila pri nas večinoma pod geslom demagogije, protidržavne «g:tacije in različnih absurdnih in nefzvršljivih obljub, ki nekam čudno dlše p<% boljsevi-škem zlorabljanju ljudskega zaupanja in politične naivnosti v Rusiji. Žalostne posledice tega stanja so znane vsemu svetu. Države ne rastejo od danes do jutri in časi, ko bo lahko vsaka gorska vas imela svojega vladarja in svoje zakone, so še daleč za gorami ali pa jih sploh ne ho in so le plod prenapete fantazije brezvestnih politikov. Volilno ozračje je pri nas sedaj več ali manj razčiščeno. Dve diametralno nasprotujoči si ideji, dva najmočnejša tabora si stojita nasproti. Prvi — napredna slovenska javnost je nosilec one narodne misli, ki je bila vedno čista in so jo gojili že naši predniki in oznanjali najplemenitejši možje našega naroda, za katero s« umirali številni Slovenci v avstrijskih ječah in na bojnem polju. Ena drža- va, enotni zakoni, plemenska enakopravnost in tako krvavo potrebna politična obzirnost napram Srbom, ki imajo za seboj popolnoma drugačen zgodovinski razvoj in so žrtvovali za naš skupni blagor neprimerno več kakor mL Socijalna pravičnost brez pogubnega hujskanja enega dela prebivalstva proti drugemu, miroljubna zunanja politika ,tođa odločna, zaščita vsakega, tudi najmanjšega koščka naše zemlje, ureditev notranjih razmer na principih medsebojne slosre in čim prejšnje ublažitve plemenskih in verskih protislovij, ki nam jo diktira mednarodni položaj, pametna gospodarska in finančna politika in iz nje izvirajoče zboljšanje gmotnega položaja vseli slojev naroda pod geslom: za pošieno delo pošteno plačilo. Vse to v mejah možnosti, ki jih ne more prekoračiti nobena politična utopija, ker jih jc postavilo realno povojno življenje. Trezni, hladnokrvno in globoko premišljeno je treba presojati današnje razmere in z vso opreznostjo celiti rane, ki nam jih je prizadela svetovna vojna. To je stališče slehernega poštenega Jugoslovena, ki zna politično misb'ti. Napredni blok, o katerem lahko brez pretiravanja trdimo, da je zbral pod svoj prapor najbolj značajne sinove našega naroda in najbolj zavedne Jugoslovene v Ljubljani, ni izvlekel iz stare šare nobenih osebnih obrekovanj in demagoških fraz, ni pošiljal po Sloveniji cele armade agita-* torjev s pisanimi letaki in gromovitih mi gesli, ni kričal, da je v nevarnosti čast slovenskega naroda, kakor je kričala »edinozveličavna« klerikalna stranka, ker se dobro zaveda, da je fraz in demagogije v našem javnem življenju že itak preveč. Napredni blok in napredne stranke so stopile v volilno borbo s čistim orožjem in svetlim Ščitom. Na tem ščitu slovenski narod ne vfdi krilatih obljub o državi v državi, o lastn!h slovenskih zakonih, ki so v ustih klerikalnih demagogov prav teko smešni kakor bi bili smešni nad hišnimi vrati zasebnika, k? bi napisal z debelim! črkam:: avtonomen sem in ne priznavam nobenih zakonov. S popolno zavestjo, da smo Slovenci v skupni svobod«? naclfonahri državi oni politični in kulturni faktor, ki lahko ublažimo in končno odstranimo obstoječa nasprotja med Srbi in Hrvati, da je naša dolžnost in kategorični imperativ naših interesov tesno zbOžanje A. E. W. Mason: 39 Ki in LIU na rerce 0< Roman. »Ali mi hočete razložiti eno stvar?« Je vprašal. »Ko smo čuli krik iz vrta, niste bili začudeni. Zares, rekli ste, ko ste videli odprta vrata In morfljevo Iglo na mizi male sobe v pritličju, da mislite, da sta Adela in Hipollt skrita v vrtu.« »Da. tako sem mislil.« »Zakaj? fn zakaj vas je tako vznemirila časopisna vest, da so se našli dragulji?« »A.« je rekel Hanaud. »Ali niste tega razume'5? To fe popolnoma jasno, če smatrate, da ie bilo dekle nedolžno, da je bila priča zločinu in da je bila sedaj v rokah zločincev. Ce smatrate to za gotovo, gospod Ricardo, morate reči, da smo imel! srečo, ko smo našli dekle v Ženevi še pri življenju. Morda so jo ohranili pri ?:vljenju samo za to, da bi jo prisilili, da Izpove, k*e so skriti draeuljf gospe Dauvray. Sedaj pa pomislite na to-le: Mi. policija, najdemo dragulje In jih spravimo. Tu pa pride vest o tem v ženevsko hi*o in v Isti noči Izgubi — pa ne na prijeten načfn — gospodična Celija svoje živ-Herie. Saj je več ne rabijo. Ona je samo nevinost zanje. Tako sem za vse poskrbel — ne el^de na čas. pomislil sem. če je morilec v Alxu in če izve. da smo draemlle našli, da mu ne bo moffoče stvari Javiti v 2enova« »Razumem,« je dejal Ricardo. »Na pošti bi ustavili pisma ali telegrame.« »Nasprotno,« mu je odgovoril Hanaud. »Ne, jaz sem poskrbel čisto za druge stvari, predno sem poznal hišo v Ženevi ali ime Ros-slgnol. Toda na en način zveze pa nisem mislil, namreč na možnost, da bo novica poslana časopisu, ki jo bo morda objavil in ki jo bodo raz-krlčall po ženevskih cestah. V trenutku, ko sem čul novico, sem vedel, da moramo hiteti. Vrt hiše se le raztezal dol do jezera. Kaj bi storili z gospodično Celijo, je Jasno. In noč se je bližala. Ravno o pravem času smo prišli in ne prej kot o pravem času. Novine so se že prodajale, novica je dosegla hišo. gospodične Ćelije niso več rabili in vsaka ura, katero je delj preživela v tej hiši, je bila ura nevarnosti za njene stražnike. »Kaj pa b! naj bili storili?« je vprašal Ricardo. HanaurJ je zrn!gnil z ramami. »To ni bilo lepo, kar so mislili sforlfl. Dospeli smo do vrta v ladji. V tem trenutku sta bila HipoUt in Adela, ki Je menda Hlpolltova žena, v razsvetljeni govorilnici v pritličju. Adela je pripravljala svojo morfijevo iglo. Hipollt pa Je Sel, da pripravi čoln, W je bil nri-vezan na koncu pristajaHSCa. Ko smo stopali na desko, nas je videl aH slfSal. Hitela sta ven iz hi*e in se skrila v vrtu. nista pa utegnila zakleniti vrat ali m si nista uoala tega storiti, kar Ista mislila, da bomo zaklepanje čuli. Vstopili smo in našli vrata sobe odprta; na mizi je ležala morfijeva igla. Zgoraj pa je ležala made-moiselle Celija; ni si mogla pomagati in ni mogla vedeti, kaj hočejo storiti z njo.« »Toda vpila bi bila lahko,« je zaklical Ricardo. »Pa še tega ni storila!« »Ne, dragi prijatelj, ni mogla vpiti,« je odvrnil Hanaud zelo resno. »Jaz vem zakaj. Ni mogla. 2iv krst ne bi bil mogel. Verujte ml to!« Ricardo je bil slabe volje. Ker pa kapetan ladje ni hotel povedati svojih opazovanj, je vedel, da je zaman siliti vanj . »Dobro, med tem. ko je Adela pripravljala morfljevo iglo in Hlpolit šel pripravljat čoln, se je tudi starka zgoraj pripravljala. Šivala je vrečo. Ali ste videli Celijin obraz in oči, ko je prvič zagledala vrečo? A razumela je! Mislili so jI dati dozo morfija In ko bi se onesvestila, so menda hoteli napraviti nekaj strašnega z njo.« Hanaud Je za trenotek prenehal »Gotovo so jo hoteli zašiti v vrečo, jo peljati ven na jezero, obtežlt! njene noge in jo počasi spustiti čez krov. Morala bi nositi vse, kar je bila prinesla s seboj v hišo. Gospodična Celija bi bila izginila za vedno In bf ne pustila za seboj niti valovanja Jezera, ki bi kazalo njeno poti« Ricardo je sklenil svoje roke. »Toda to je strašno!« Je zaklfcal m fo je izrekel te beseda, ae je avta ustavil pred hotelom MaJestic. Ricardo je skočil dol. Čutil je, da ima malo slabo vest Ves večer ni mislil na Harrvja We-thermilla, tako zelo so ga bili razni doživljaji razburili. »Ta bo vesel, če bo zvedel!« je zavpil Ricardo. »Danes zvečer bo po vseh teh dogodkih dobro spal. Škoda, da mu nisem telegrafiral iz 2eneve, da se vračamo z gospodično Celijo.« Hitel je po stopnjicah v hotel. »Jaz sem poskrbel, da že ve,« je dejal Hanaud, ki je sledil Picardu tik za petami. »Torej ga poročilo ni doseglo, sicer bi nas bil čakal,« je odgovoril Ricardo, ko je hitel v pisarno, kjer je sedel uradnik pri svojih knjigah, j »Je - H gospod \VethermIll doma?« je vprašal. Uradnik ga je debelo pogledal. »Gospod VVethermill je bil včeraj aretiran,« je dejal. Ricardo Je kar zazijal. »Aretiran! Kdaj?« »Petindvajset minut po desetih,« je dejal uradnik kratko. »A.« je rekel mirno Hanaud. »To je bilo moje telefonsko sporočilo.« Ricardo je ves odrevenel pogledal svojega tovariša. »Aretiran !« je zaklical. »Aretiran ! A zakaj?« »Kot morilec Marte Oohin In *rospe Dau-yr*v.« W dalal Hanaud. »Lahko noč!« a onim plemenom, ki le bil In bo Se dolga leta temelj naše države, stopa napredni blok pred volilce in jim ponuja v svojem programu samo to, kar le mogoče doseči in kar je v prid ne samo enega plemena ali ene* lahko pribijemo in to je, da je vsa klerikalna volilna kampanja zgrajena na instinktu In političnih strasteh, da so ti odreSenl-kl ljudstva, ki bi pa morali z dejanji 'dokazati to, kar oznanjalo In propo-veduielo v besedah. Izrabili splošno gospodarsko krizo in povojno ner-voznost v svoje strankarske namene. Slovenski klerikalizem bije sedaj odločilno bitko. Biti ali ne biti, ta alternativa stoji danes pred njim. Jutri se jnorda še reši, prihodnjič mu že za- poje mrtvaški zvonec Ni več Avstrije! Vse druge stranke so proti njemu« nekdanje njegove zaščitnice, Avstrije, ni več. Hrvatski stoji na zelo slabih nogah, srbsko pleme je za te vrste politično kramarijo nedostopno, v lastnem organizmu je dobil v zadnjem času občutne poškodbe in zato je razumljivo, da je zbral vse svoje sile in da v strahu pred bodočnostjo vihti okrog sebe zastrupljeno orožje: obljublja slovenskemu narodu mogočno samostojno državo, kriči o nevarnosti, ki preti baje slovenskemu jeziku, vtači iz arhiva In meče med mase to, kar v današnjih razburjenih časih najbolj učinkuje, samo da reši svojo kožo. Ljudski blagor in skrb za siromašne sloje je le zavesa, za katero se skrivajo popolnoma drugačni interesL Preteklost in sedanjost klerikalizma govori do« volj jasno, da mu je skrb za javni blagor deveta briga. Ce Je naš narod politično kratkoviden, če verjame demagogom in ne loči pozitiv, dela od politične pustolovščine, bo pomagal jutri klerikalizmu do zmage. Da bo s tem zagrešil usodepolno zmoto in da zlatih gradov, ki mu jih obetajo klerikalci in drugi demagogi sedaj, ne bo nikoli videl, to bo dokazala bodočnost. Ako pa se zaveda svoje dolžnosti napram skupni državi in visoke kulturne misije, ki jo ima v naši državi, bo volil tiste stranke, ki so narodne in napredne ter visoko dvigajo prapor naše narodne države. Zdrava pamet in trezen razsodek naj zmagata nad nizkotnimi instinkti jn političniini strastmi Zapravljena avtonomija. »Naj vse hudič vzame, na] gre vse v kose, dežela, narod, slovenstvo, ako nimamo gospodstva mi!« Tako so se pridušali klerikalni voditelji ob vsaki priliki, kadar jim je šinila v glavo misel, da vendar le utegne napočiti trenutek, y katerem se poruši njihova oblast nad slovenskim ljudstvom. Enako preklinjajo tudi sedaj v volilni borbi, ko vidijo, da ne bo takega uspeha, kakršnega bi bilo pričakovati po neizmernem njihovem agitacijskem trudu. Seveda bodo »triumfirali«, ali danes že dobro jVedo, da se bliža čas, ko odzvoni prešerni sijajnosti klerikalizma v Sloveniji (Vriskali bodo še enkrat, vmes pa pošiljali Susteršiča. liberalce in demokrate k samemu poglavarju vragov, da bi jih porazdelil med nje in bi žive požrli »Naj vse hudič vzamef« Nekega lepega dne pograbi res hudič s svojimi kremplji klerikalno gospodstvo, katero 3i hočejo voditelji stranke, ki nosi po pemarnem ime »Slovenske ljudske«, obdržati sedaj z — avtonomijo. Ali avtonomijo je že vzel hudič v podobi klerikalnih mogotcev, ki so hoteli po pre-jvratu predstavljati narodovo vlado. Tako so že izpodbita tla za klerikalno gospodstvo In tako se zgodi da nekega res lepega dne hudič klerikalcem vzame vse. Avtonomija! To je krik in vik po slovensk vaseh, trgih in mestih in mogočno ropotajo z njo klerikalci tudi po Ljubljani. Avtonomija! Ta prinese Slovencem paradiž. Voditelji teh kričačev pa so bili Že najhujši centralisti Sam dr. Krek jih je učil centralizma. Dr. Krek le bil izrazit centralist On jc razlagal, da mora biti jugoslovenska država urejena strogo centralistično. »Cim bolj centralistična, tem bolje!« Tako se je glasila njegova parola. Ko se mu je ugovarjalo in reklo, kaj pa bo z deželnim premoženjem In deželno kulturo« je zavrnil taka očitanja kot malenkostna. Dr. Krek je bil načelen centralist Ta njegov nauk je prevzel razne klerikalne večje in manjše prvake, ki so se v nevarnih časih že grdo igrali z deželno avtonomijo, katero so hoteli, tičoč pod perutmi avstrijskega orla, predati celo v roke c. kr. vladnega komisarja. Takrat jih je narodnonapredna stranka krepko zavrnila. Ko so napočili dnevi svobode in so dobili pri nas klerikalci upravo v svoje roke, so se takoj zagnali v avtonomijo« hiteli so odpraviti deželni zbor in odbor ter so se v imenu države polastili deželnega premoženja. Ravnali so pač po Krekovih mislih, da je v Jugoslaviji na svojem mestu edino le centralizem. Ako bi bili ti ljudje res pristaši avtonomije, potem bi bili gradili dalje in izgradili iz kranjske deželne avtonomije slovensko avtonomijo, obsegajočo vse naše osvobojene pokrajine. Po občinah so postavljali poljubno gerente, ako jim kje kak Eupan ni bil všeč. Tako so se zaletavati v občinsko avtonomijo, brez katere d ni mogoče misliti prave velike ljudske avtonomije. Hitro so se postavili proti ljudski volji in svobodi Temelje avtonomije je razdiral v nzurpatorični narodni vladi predvsem dr. Brejc, človek, ki ni Imel nobenega ljudskega mandata pa je igral v vladi prvo vlogo. V treh ministrstvih je bila castopana SLS. V prvem ministrstvu le bil načelnik klerikalne stranke podpredsednik centralne vlade. Takrat se to. utrjeval centralizem in Utrikaini vo- ditelji so krepko pomagan. Dr. Korošec je podpisal proklamacijo z dne 7. januarja 1919., v kateri se proglaša ujedinjenje in se podajajo smernice za bodočo ureditev državnega življenja. Te smernice odgovarjajo duhu sledeče vidov-danske ustave. V proklamaciji je govora le o enem narodu, o enem parlamentu o kaki avtonomni zakonodaji pa ni nobene besede. Takoj na drugem mestu za kraljem je na proklamaciji podpisan dr. Korošec »podpredsednik ministrskega sveta«. Tak centralist je bil dr. Korošec oni Korošec, ki se sedaj po shodih davi za avtonomijo. SLS pomeni Stranko Ljudskih Sleparjev, in grdi, nesramni sleparji slovenskega ljudstva so oni ljudje, ki begajo danes svoje pristaše po naši domovini z avtonomijo, obljubljajoč, da pričarajo ž njo raj iz nebes v Slovenijo. Vsled tega si nesrečni zapeljani in nahujskani klerikalni del našega naroda predstavlja, da se bosta cedila med in mleko po Sloveniji, ako prisije Korošceva avtonomija: davkov bo zelo malo ali nič, sicer pa vsega v izobilju, v udobnosti in razkošju bodo živeli Slovenci, ločeni čisto zase. To bo lepo. Tako nekako je razpoloženje v nezavedni klerikalni masi kakor v Radičevi. Tudi Radičev prevarani kmet misli, da bo v »republiki« malo delal davkov soleh ne bo treba plačevati v nedeljo pa bo plesal kolo. Škandal za Slovence in Hrvate, da imamo še toliko neukega ljudstva. »Za sto let smo naprej!« MI ne sovražimo po klerikalcih na kriva pota zavedenega kmeta, ampak žal nam je zanj. Zato pa si morajo vsi po resničnem napredku med nami stremeči življi postaviti nalogo neizprosnega boja proti klerikalizmu in ta boj se mora izvajati brez vsakega obzira. Klerikalizem mora propasti v našem ljudstvu. Po volitvah na vstrajno delo proti SLS! Z avtonomijo teče vsporedno hujskanje proti Srbom. NajpredrznejSe je to hujskanje podlo je to zabavljanje, vrši pa se sistematično po raznih »prosvetnih« in orlovskih društvih, katerim pomaga po svoje klerikalno časopisje. Klerikalec v mestu in na deželi kaže ob vsaki priliki svoje skrajno sovraštvo proti Srbom, zaničljivo govori o njih In zametuje jih z »opankarii«, ako že ne govori o »svinjah«. Tako je! Tako pa ne sme več biti Avtonomaškl sleparji in hujskači morajo dobiti za svoje zločine zasluženo plačilo. Naša doba zahteva dela za utrditev države in zadovoljitev prebivalstva. Toliko pri nas, kakor pri Hrvatih in Srbih. Vsi oni ki so za tako pošteno delo, se morajo strniti In stopiti skupno na plan proti klerikalcem In sličnim razdiračem, da preneha bega-nje ljudstva s strani onih, ki se ravnajo dosledno po geslu »Kakor kaže!«. Včeraj centralist danes avtonomist Ako pričakujejo svoje gospodstvo od centralizma — žlvio centralizem In dol z avtonomijo! Ako pričakujejo svoje gospodstvo od avtonomije — živela avtonomija in dol $ centralizmom! Da ni zavel v Beogradu drug veter, ki je odrinil klerikalce v stran, Se danes bi bil Korošec centralist in preklinjal bi avtonomijo, ako bi se kdo oglasil za njo. Tako pa se dere za avtonomijo — »sicer pa naj vse hudič vzame, centralizem in avtonomijo, ako ne bomo ml joiditejj} SLSummšmašLm siovcauiu Zadnji klerikalni poskusi. NAS ODGOVOR. ^ " Klerikalci besne v divji jezi proti županu dr. Periču. »On je razbil enotno fronto, on je kriv, da ni enotnega nastopa delovnega ljudstva v Ljubljani on povzroči blamažo dr. Oosarju!« — Pred kratkim še so trdili na debelo, da je dr. Peric »fejst fante, mož, da malo takih da takega župana se ni imela Ljubljana — danes pa isti tako hvali-sani Peric ne velja pri klerikalcih nič več. — »Ali je to mož? Ali se tako drži beseda? Kdo ga je spravil na županski stol? Ces leto dni ne bo več Župan. Sramota!« »Fejst fanta« kar odstavljajo in mečejo v stran. Voditelji pa iščejo njega in »proletarijat«. Danes zvečer bo shod, na katerem hočejo klerikalci doseči »enotno fronto« proti naprednemu bloku. Dr. Periču in komunistom prigovarjajo, da bo izid na deželi za SLS sijajen — naj se torej temu sijaju pridruži tudi Ljubljana. Dr. Gosar je moderen mož, za klerikalce klerikalec, za komuniste komunist, zato naj bi na današnji shod pridrveli vsi prolerarcl, nameščenci uradniki »delovno ljudstvo«, da zmaga misel avtonomije, pravica nad krivico in delo nad kapitalom. Trije govorniki so naznanjeni: dr. Gosar, Pire in Kremžar. Prvi je kandidat, drugi njegov namestnik, tretji pa v Ljubljani občinski mož, o katerem misli SLS, da Ima največ talenta, da bi pridobil za Gosarja komunistične in socialistične glasove. Tako bo danes velika vaba proletarijata pod črno zastavo SLS, na dr. Perica pa so že sprožili velijo ofenzivo. Ako se ne uda, ne bo županil v LjubUanL Klerikalci groze z odporom, ki mora Perica strmoglaviti Tu se vidi, koliko je tem ljudem v resnici za blagor ljubljanske občine! V tem trenutku se ne da Še presoditi, kak uspeh bo imel klerikalni trud s Peričem in komunisti, toda klerikalni voditelji že upajo, da pritegnejo nase mnogo »pro-letarskih glasove Morda zvečer že naznanijo prikrito ali očito, kakor bo kazalo — enotno fronto. Klerikalci računajo s tem. da najbrže ostane mnogo naprednih volilcev doma. Kar roke si manejo pri takem pripovedovanju in ša dalje vohunijo okoli naprednjakov, da bi izvedeli za končno razpoloženje v naprednem bloku, katero si žele tako, da bi triurnfl-rali v Ljubljani oni radi abstinence naprednih volilcev! Našim naprednim volHcem sporočamo radi tega. da se pehajo klerikalci z vso svojo močjo, da bi dosegli »enotno fronto« uroti naprednemu bloku. Morda jo celo dosežejo!? AVo |o dosežejo aH pa ne — sveta dofžrost vse!i p»ftpred«!!i voHTcev je, da gredo na volišče vsi do zadnjega, ter 'glasujejo za kandidata Naprednega b!oka. Dne 18. marca m^ra biti LlubHana oprana vel&»ga madeža, ki ga je zadnjič vrgla nanjo »eno**ia fronta«. Proč z vsetn! pomisleki! Proč z vsa' »m obotavljanje«*! Napredni votflel n*?e Mnbfjane. vs! na voftšče! Do! s kferi-k*!cl hi nffnov!?*? privez:?! Do! s Škodljivci In onečaščevalci naše prestonce! Karffesrska mm. Maribor, dne 15. marca 1923. Južna Šta'erska le bila pri vsakih volitvah tudi pod prešnMm režimom pokrajina najliute:še volilne borbe. Lahko pa tr-i d!rno, da slnverskl Staler Še al videl tako ogabne volilne borbe, kakor le sedanja, O tem se lahko prepriča *o vsi k! čftajo rmr!-rlborske liste. Mi v Mariboru te Čudimo ijubl'ansklm Ustom, IrvzemŠi onih gotove stranke, da fiz^tcpajo v tel volilni borbi dostojneje. kakor }e M običaj pri drugih volitvah. Da fe vofifls borba pri nas zadnie dni postala odurna, to lahko vidi vsak potnik, ko se otre po mariborskih reklamnih deskah. Vsake vrste blato diči volilne lepake tudf na natbcl] obljudenih kraf!h. Tam kier nI videti blata, vlsllo raztrssne pa-plranfe cunja volilnih reklam. Najnovejši trfk pa Je, da zorove stranke skušajo volilce nasprotnih strank premotiti s tem, da namenoma napačno označa:o skrin'ice nasprotnih strank. To prakticira zlasti SLS. SLS se posebno trudi, da preplavi vse mesto s svolimf lepak! s da!e5 vidnim slovenskim križem. To profanacijo, da te zlorablja križ v strankarsko politične svrhe, obsojalo celo vsi pošteni klerikalci Med tem, ko divja po mestih in dežel! Ogabna volina borba, se pretežna večina sredn Ih In nižjih slojev vštevši uradnlštvo vedno bolj loteva obup radi neznosnih žlv-Ijenskih razmer. In kdo ve, ako ne bo dala svojemu nezadovoljstvu izraza z abstinenco pri volitvah. Preveč strank je In do nobene ni pravega zaupanja v Širokih plasteh ljudstva. Iz početka so ti krogi kljub demantl.em od nasprotnih strani mnogo zaupali v nastop NRS kot pri nas nove stranke. Toda ko Je ta stranka pričela preradikalno izrabljati svoj sedanji vpliv s precejšnjimi nameSČe-njl In ko je začela deliti svoio milost samo onim, kf ao vnaprel prisegati na njeno zastavo. Je izginilo zaupanje tudi do te stranke v vrstah onih, ki so brez posebne prisege pričakovali odrešena od te strani Tudi nasprotniki te stranke so prepričani, da bi bila NRS kot nova stranka vsaj na štajerskem prišla ceneje do bolših uspehov kakor jih bo imela s svojo sedanjo taktiko. Da le obupen položaj zlasti lavnih nameščencev doanajei Je svoi J*M* lota* mentlra najbolj dvoje dejstev: dvignili so se celo dosedaj najbolj ponižni konceptni uradniki upravne stroke k Javnemu protestu, ter se pridružujejo vsaki tudi najskrajnejši akciji v bou za primerno eksistenco. Se bolj karakteristično Je. da so se na višku ostudne volilne borbe združili južni železničarji vseh si druzače nasprotnih organizacij v enotno fronto, ki priredi jutri zvečer v veliki Gotzovl dvorani skupni protestni shod. Zunaj na deželi Je priSlo v zadnjem času do krvavih spopadov med demokratsko in t zv. Zebotovo črno Or uno. Iz Št lija prihaia vest. da so črni OrjnnaSi težko ran!!} nekega cdvetniSkesa koncipl.enta Iz Maribora. Da drže radi Cirilove tiskarne obdolžene Orjunaše Se sedaj v zaporu, ko Je preiskava že zaključena, vzbuja splošno ne evoljo. Voditelji so dosegli disciplinarno preiskavo prvotnega preiskovalnega sodnika Kramerja, to je tavno tistega Kramer-ja. katerega so pred to afero sami glorificirali, ko je Se slovel po svoiih razsodbah kot kazenski sodnik. Za soboto večer je b:l namenjen Izreden koncert, pri katerem bi sodeloval tudi sloveči član ljubljanske opere g. Julij Be-tetto. Ta na ncprikladcn dan določeni koncert pa ie radi nesoglasja med prireditelji odpovedan. L. 1919. Je bfl 17. marca naS črni dan. O. 2ebot je prepričan, da bo letošnji 13. marec vsaj v našem okrožju črni dan zmage. To pot je Žebot na.brže uganil resnico. Zunanji minister dr. Nincic o političnem položaju države. OBŠIREN EKSPOZE ZUNANJEGA MINISTRA ZASTOPNIKOM TISKA. — PRIJATELJSKI IN DOCRI ODNOŠAJI Z ITALIJO. — ZAŠČITA NAŠIM BRATOV V ITAUJL — POLOŽAJ KOROŠKIH SLOVENCEV. — USODA BOŽIDARJA SEVERJA. — Beograd, 17. marca, (fzv.) Zu- nanji minister dr. M. Ninčsć je snoči ob 13. sprejel v svoji kabinetni pisarni zastopnike beogradskih listov in dopisnike domačih pokrajinskih dnevnikov. V daljši konferenci je zunanji minister podaJ obširno poročilo o zunanjepolitičnem položaju naše države in dal nekatera pojasnila v važnih, sedaj aktualnih vprašanjih zunanje politike. Uvodoma je zunanji minister na-glašal in ugotovil, da vlada med našim tudi priprostim narodom veliko zanimanje za zunanjepolitične dogodke in da je imel v zadnjem času priliko, kako so ga priprosti ljudje interpeliraii glede zunaniih dogodkov, in o stališču naše države. Minister porablja priliko, da sedaj poda zastoonikom javnega smenje obširna pojasnila o vseh aktu-elnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Bistveni in glavni del poročila Je bil namenjen reškemu problemu in z njim zvezanimi gospodarskimi, tehničnimi in prometnimi vprašanji. Zunanji minister pa se je tudi z iskrenostjo in odkritosrčnostjo dotaknil vprašanja dobrih in priirterjskm odnošavev napram Italiji. Prva faza za vpostavitev dobrih in prijateljskih zvez z Italijo je zaključena. Izpraznitev tretje dalmatinske cone in Sušaka je bila izvršena točno v določenem roku na prijateljski, miren in lep način od sirani Italijanov. Še pred izprazriivijo in za Časa izpraznitve so se širile vznemirljive vesti, da Italijani ne bodo izpraznili zasedenih pokrajin, vesti, ki so bile popolnoma neumestne in neutemeljene, ker so Italijani svoj« obveznosti izpolnil!. Po izpraznitvi smo pričeM razpravljati ostala vprašanja, ki se tičejo ureditve reške države. Vprsfanla* kl se sedaj raz-motrlvajo, so tež>a. Pes ie. Zameri se nam, ker Še nI v eelotl izpraznjeno v sporazumu določeno ozemlje, toda pomisliti je treba, da še niso točno določene meje reški državi, da obstoje v tem oziru sporna vprašanja, kakor so obstojala pri razmejitvi napram Madžarski, Romunski in napram Italiil. Naše meje napram Reki Še niso določene. Te meje se imalo določiti na licu mesta na terenu. Z ozi-rom na to. ker še ni izvršena razmejitev, obstojajo gotove sporne točke. Konfererca v Opstlil so ne moro zaključiti temeni enega meseca, ker Ima rcSHI važna delikatna politična vprašanja. Zunanji minister J« nato 2elo obširno polemiziral, oziroma grajal metode zagrebškega tiska. Zunanii minister deli zagrebški tisk v tri kategorie: Ena kategorija hrvatskega tiska v Zagrebu očita Beogradu, da iz'grava interese hrvatstva in izrablja vsako priliko, da dela težkoca pri rešitvi gotovih zunanjepolitičnih vprašani. Treba je rta-giašati, da m? v zunanji pc!it!kl ne poznamo n?ka!-:ih srbskih, hrvafskfti aH sfovens^tj, i^terssov, nego zasledujemo splošne interese celokupnega n^^e-sra naroda. Zanaitfe politika mora voditi račun o celotnih težnfah naroda in vpo-števatl narodove najvitalnejše interese. Zagrebški t?5k mora imeti pred očmi, da bo imel hrvatski del naše države največje koristi od sporazuma glede Reke. Naši zunanji politiki, ki odkrito stremi za vzpostavitev dobrih in prijateljskih odnošajev z Italijo, ti zagrebški politiki delajo velike težkoče. Drugi del zagrebškega tiska napada beogradsko vlado in našo zunanjo politiko radi tega, da Beograd ni Hrvatom naklonjen in da nima med Beogradom in Zagrebom nikakih solidarnih interesov. Zelo ironično je dalje govoril zunanji minister o tretji kategoriji zagrebškega tiska, ki sploh ne kaže ni-kakega razumevanja za zunanjo politiko. Ta tisk danes naglasa, kako je kvarna naša zunanja politika Hrvatski in zameri zunanjemu ministru, ker se nismo zavzeli za to, da bi bili pozvani v paritetno komisijo tudi zastopniki Reka. To smatrajo za izdajstvo hrvatskih interesov! Treba pa je pomisliti, da reška država od nas še ni bila priznana, da sploh še ne obstoja in je bilo torej nemogoče, da bi bili pozvani v kako paritetno komisijo zastopniki še ne obstoječe države, katera se ima šele dttfuvU^-n fire*UH In armrnlt1^^ i*>- ka» i i*aja. m. &U& teri se imajo Šele določiti meje. Nekateri napadajo našo zunanjo politiko radi tega. ker nismo dali rapallske pogodbe registrirati pri Društvu narodov. Tudi to smatrajo za izdajstvo hrvatskih interesov. Zunanji minister jc kratko in odločno zavrnil ta očitek s tem, da je vlada dobro in vsestransko premotrila položaj in če bi bila dala pogodbo registrirati pri Društvu narodov, bi bila sedaj onemogočena sedanja izpraznitev Sušaka. Vsestransko razmorivanje tega vprašanja je dovedlo do tega. da smo pričeli z vzpostavitvijo prijateljskih in dobrih odnošajev napram Italiji Zunanji minister jc dalje zelo obširno govoril o naših stikih z Italijo. Ml smatramo, je dejal med drugim, da se morajo tudi vsa vprašanja, ki se sedaj razpravljajo med obema državama, rešiti Čimprcje in sicer iz dveh razlogov: 1. Iz gospodarskih interesov, da nastanejo v našem hrvatskem Primorja normalne razmere in 2. iz politične potrebo, da vsa ta sporna vprašanja z Italijo uredimo na stvaren način, da pride tudi med našo državo In Italijo do popolnoma normalnega stanja. O vprašanjih, ki se sedaj razpravljajo na konferenci v Opatiji, zunanji minister Iz raznih razlogov ni mogel dati popolnoma zadovoljivih informacij. Vlada upošteva resni tisk, toda ona nosi za vsak čin in korak odgovornost Splošno pa moramo stremeti, da pride med nami in Italijo do najboljših prijateljskih stikov. Sedaj po izpraznitvi zasedenega ozemlja je nastopil moment, ćz z dobro voljo pokažemo željo skleniti z Italijo prijateljsko zvezo. Brez-dvomno je, da tudi na italijanski strani obstoja enako stremljenje. Ali smo pokazali veliko dobre volje, da vsa sporna vprašanja rešimo na miren in lep način. Zunanji minister se Je daTfe dotaknil našega razmerja do sesednjih in prijateljskih držav. Z Romunsko in Češkoslovaško nas vežo najiskrenejšs prijateljstvo. Ta zveza je v vsakem oziru koristna. Mnogo smo pripomogli, da je bila odkrita zarota proti romunskemu kralju. Zelo zanimiva so bila dalje Izvajan *a zunanjega ministra gfede Aladžar-sko. S to sosedo še r.iso vznostavljene dobre razmere sosedstva. Zunanji minister nrlp'suje glavno krivdo, da vlada med nami In Madžarsko naneto razmerje, dofovanlu in rovarjenju »Društva probujajočlh se Madžarov«, tajne organizacije, ki onemogoča vzpostavitev normalnega stanja in deluje z vsemi sredstvi proti dobremu sosedstvu. Gorje je državi, katero vodijo neodgovorni elementi! Delovanje tajne madžarske organizacije bo popreie Škodilo Madžarski sami, kakor pa nam. Dalje je zunanji minister govoril o delovanju makedonske knmltske organizacije, ki jo prispodobila madžarski organizaciji. Te makedonske organizacije podpirata v glavnem politiki in politične stranke ki so krviželjni in so že dvakrat spravili bolgarski narod v vo'no z nami. Zunanfi minister prizna, da ima ministrski predsednik Stambo?'!-skl brezdvomno najboljšo vofjo skleniti z nami prijateljstvo in zbližati obadva naroda. Glede konference v Nišu je kratko konstatira!, da je dovedla do povoljnih rezultatov. Posvetovanja pa še niso definitivno zaključena. V vsakem slučaju bo glavna borba proti makedonskim komitskim organizaci.am. To borbo bo častno izvedla naša vojska kot podpora Žandarmeriji in obmejnim stražam. Glede konvencije o solunskem pristanišču je dr. Ninčič navajal, da si hočemo zavarovati naš izvoz in uvoz. Nikakor nočemo kršiti grške suverenosti. V enakih slučajih bi vsaka druga država privolila v slično konvencijo, kakor jo mi zahtevamo od Grške. Napram Albaniji so naši odnošaji prijatelski in skreni. Zadnje dneve je naš tisk priobčil nekatere alarmantne vesti, ki nimajo resnega značaja. Popolnoma naivna je bila vest, da hoče črnogorski princ Mirko zasesti albanski prestol. Princ Mirko je deček, ki &e oo- T VZPOSTAVITEV DIPLOMA-TIČNIH STIKOV Z RUSIJO- Ko je zunanji minister dr. Ninčič zaključil svoja izvajanja o zunanjepolitičnem položaju, se je razvila živahna konverzacija med zastopniki tiska in in zunanjim ministrom. Nekateri novinarji so stavili zunanjemu ministru razna aktuelna vprašanja. Na vprašanje, zakaj Jugoslavija še nI stopila v diplomatične stike s sovjetsko Rusijo in zakaj nima v Moskvi svoje misije kakor ostale države, je zunanji minister odgovoril: »Točno je, da smo edina država v Evropi, ki nima diplomatičnlh stikov z sovjetsko Rusijo. Imel sem priiko na mednarodnih konferencah, da sem prišel v kontakt s Cičcrlnom In z oficijelnim! zastopniki sovjetske Rusije. Brez-dvomno je, da je koristna vpostavitev gotovih zvez med našo državo in Rusijo. V Moskvi moramo imeti svojega zastopnika v s v rh o zaščite naših interesov.« USODA BOŽIDARJA SEVERJA. Dopisnik ljubljanskega »Slovenca« Je nato zunanjega ministra interpeliral o usodi prekmurskega Slovenca Božidarja Severja. in v koliko so resnične vesti, da je bil Sever v Budimpešti ubit. Zunanji minister je odgovoril, da so vesti o umoru Severia vzbudile upravičeno vznemirjenje. Zahteval je oficijelne-ga poročila iz Budimpešte, ki do danes še ni došlo. Oficijelno do danes še ni znano, če je bil Sever umorjen. Zunanje ministrstvo pa vodi o vsem tem skrbno račun in bo varovalo pravice Božidar-a Severa, kakor vsakega ostalega državljana. POLOŽAJ PRIMORSKIH SLOVENCEV. DrugI dopisnik je vpraša! zunanje- . ga ministra, kal namerava naša vlada ' storiti glede zaščite primorskih Slovencev. Zunanji minister je izjavil, da je položaj primorskih Slovencev mnogo I odvisen od nadaljnega prijateljskega razmerja med obema državama, čim bolj se bodo med obema državama ustalili in razvili prijateljski stiki, tem boljši postane položa! primorskih Slovencev (!). Zunanji minister pa je tudi priznal, da Italije ne vežejo kot zavezniško državo nikaka določila o zaščiti mam'šln. kakor so jih podpisale nekatere države. Italija ni tangirana v teh določbah. VPRAŠANJE KOROŠKIH SLOVENCEV. Vaš dopisnik je končno stavil zunanjemu ministru vprašanje o zaščiti kul- [ turnih političnih in šolskih pravic koroških Slovencev. Vaš dopisnik je zuna-nemu ministru omenil, da celokupni slovenski tisk absolutno ni bil zadovoljen z rezultati beogradskih konferenc z avstrijskim kancelarjem dr. Seiplom. Zunanji minister je nato odgovoril: »O vprašanju koroških Slovencev je bilo mnogo govora. Pri tej priliki sem jaz naglašaf, da 70.000 Slovencev v Avstriji Ima samo eno Šoto, doČIm Ima ^C.P-OO Nemcev pri nas ne samo osnovne šole, marveč tudi srednje Šole. In da tako razmerje ne more dnlgo trajati. Mi računamo, da bodo merodaini avstrijski krogi znali rešiti to vprašanje, da se med obema državama upostavijo dobri odnošaii.« DELOVNI PROGRAM PARITETNE KOMISIJE. — Beograd, 17. marca. (Izv.) O de-L /nem programu paritene komisije je sedaj po zanesljivih informacijah vašega dopisnika gotovo, da je santmarghe-ritska konvencija ta program skicirala tako-Je: 1. izpraznitev Sušaka In tretje dalmatinske cone, 2. fdz/r.ti.ev med Reko in Jngosta- vUo, Z. upostavitev medse bo jega prometa 4. ureditev pristaniške in postajno-Sefezniške službe, 5. sistemizacija reške države. To znači, da je imela Italija najprej izprazniti vse naši državi priznano ozemlje. Da naša država ne privoii. da se popreje reši vprašanje železniškega prometa in šele pozneje Izpraznita Ba-roš in Delta, je edino uspešno sredstvo, s katerim more naša delegacia operirati proti italijanskim zahtevam in intenci-jam. — Opatija. 16. marca. (Izv.) Današnje dopoldanske seje so se odeležRl vsi člani paritetne komisije. Našemu delegatu dr Šiloviču in generalnemu tainiku senatorju Casatiju je poverjena naloga, da se sestaneta s strokovnjaki, ki so razmotri vali vprašanje prometa s Kast-vom in da predložita komisiii končno por^*?!o ter kontne predloge. Sledila je v zelo prrja*e*i?kem tonu debata o so'-^Šnern položa "ti na Reki. Ta debata ho HH~H nadaljevala. SKRINJICA NA PRIDNEGA BLOKA JE ČETRTA I IS. MARCA VSI NA VOLIŠČE! Somišljenikom širom Slovenije. Vse somišljenike nnjno prosimo, da nam o izidu volitev v narodno skupščino v nede7jo brzojavno ali telefonično spo-roče izid volitev v vsaki posamni občini. Brzojavna poročila na i naslove na uredništvo »Slovenskega Naroda«, pri telefonskih poročilih pa naj pokličejo in-terurban št. 34. Za telefonska poročila ni treba plačati nobenih pristojbin, ker se lahko razgovor vrši na naš račun, brzojavni stroški pa sc nam naj sporoCe po dopisnici, na kar jih takoj poravnamo. Vse noše somišljenike nujno prosimo, da nsfreSeio zanesljivo temn naše-mn pozivu. — Uredništvo »SI. Naroda«. ' a7m7r1[ »Echo de Pariš« priobčuje zanimiv dokument, ki izvira od novega mednarodnega društva A. M. R. M. (i* asociat on mondiale des reparations munuelles). Mer mesta Lorient je dobil iz fieidel-berga dve pismi s podpisom: »Petnajst. Predsednik svetovnega društva medsebojnih reparacij.« Pismi se glasita: A. M. R. M. zahteva, da se prekliče »versaillsko norčevanje«. A. M. R, M. je društvo inteligence in ljudi zdrave pameti, ki obsega 17 evropskih narodov in ga podpira 12 neevropskih narodov. Društvo ne služi nobeni vladi in nobeni politični ali verski stranki. A. M. R. M. ima edini namen: storiti konec nesreče in uničevanja Evrope potom »versaill-skega norčevanja«, ime. -ki ga bo po pravici nosila v zgodovini versaillska pogodba. A. M. R. M. (nad l milijon aktivnih Članov) ima strogo vojaško organizacijo, skovano z drakonsko disciplino, ki izključuje vsak osebni, politični aii materijalni vpliv in sc bo z vsemi sredstvi borilo proti težnjam militari-stov, imperijalistov in kapitalistov, ki hočejo podjarmiti druge narode. Sklenilo je poslati svojo vojsko najprej proti francosko - belgijski zločinski posuro-velosti. Ki grozi strmoglaviti novo Evropo v vojni požar. Vladi Francije in Belgije se hočeta z Ignoriranjem izogniti ultimatumu A. M. R. M., ki je bil poslan njihovim zastopnikom 15. januarja 1923. leta in čigar rok poteka 14. februarja o polnoči. A. M. R. M., ki ni dobilo odgovora na svoj ultimatum, objavlja dnr-es, 15. februarja vojno Eran-cij* in Belgiji. Društvo sc sramuje je-mar* za vzglod protizakonito in sramotno postopanje francoske In belgijske vlade proti neoboroženemu in brez-zaščitenemu nemšVemu prebivalstvu. Prepričano v premoči svoje armade in svojega orožja, pred katerim je francoska vojska samo otroška igrača, društvo odkrito objavlja ne same program sr»vra5nega delovanja proti neprijatelju, marveč tudi načine in sredstva za borbo, utemeliena na najnovejših iznajdbah sodobne znanosli in tehnike. Ha bi bila dana prebivalstvu Francije in Belgije možnost, preprečiti pogubo milijonov ljudi, žensk in otrok, ki bodo plačali z živlieniem posurovele zločme svojih vlad. Načrt delovanja: 1. Okužiti jug, vzhod in sever Francije in Belgije s pomočjo mikrobov ko'ere, kuge In dru&h naiezTiivih bolezni (nato sledi naštevanje 36 mest Franciie in Bclgi'e, ki bodo okužena v prvi vrsti); 2. un?čiti zemliede'stvo potom okužene /?vine; 3. uničili gozdove, n'?ve In pašnike s pomočjo kenVentfi sredstev, ki se bodo ne-sf?šno meta'a iz aeropfanov: 4. sisfema-tično nn:čevan"e vseh mostov In g!avn«h železniških prog; 5. nas'Tno ponižanje kurza francoskih In be'ar'skih franf ov s pomočjo bank In ba^Viev, članov organizacije A. M. R. M.: 6. uničenje (v vseh svetovnih pristanišč^) francoskih in be'g'iskni ladM s pomoč«o v blago položenih ke^'Čnih sestav»n, ki povzro-Č£;o s*sterraf??*»e ek«toloz?ie ob določenem Čas«. A. M. P. M. stopi v stik s celim svetom z današnjim dnevom. — Frankfurt na Mabiu. 15. februara. — Ultimatum A. M. R. M. Kopija teksta, ki je bil poslan Franciji in zaveznikom: Svetovno društvo medsebojnih reparacij predla ca Franciii in njenim zaveznikom nastopni uTt'matum: I. priznanje prekl'ca versalllske posrodbe. prekršene z nezakonito okupacijo Porurja: 2. uradni proglas o amilac'ji versalllske pogodbe; 3. sklep novega deflnitivnega mini na temen« 14. točk VVlIsona, ki ga mora pripraviti posebna komisija, se-stoleča fz 12 zastopnikov zavezniških In 12 zastopnikov blvš»h centralnih držav in 12 zastopnikov nevtralnih d^žav; 4. ostavka sedanje francoske vlade in sodno postopanie proti ničnim članom za ve?e*zdaTo: 5. takojšnja izpraznitev nemškesra ozemlia, vštevšl Elzaško, ne Izvzemšl Lotarinško In vsega ozemlia bivših centralnih držav, ki so jih zasedle okupacijske čete zaveznikov; 6. takojšnja odstranitev vseh črnih In drugih kolonijalnih čet iz Evrope; 7. priznanje principa: Evropa za Evropejce; 8. sklicanje zastopnikov vseh evropskih držav na mirovno konferenco v Haagu, kjer bo v njihovi navzočnosti prečitana in podp'sana definitivna mirovna pogodba. Rok tega ultimatuma poteka 14. februarja o polnoči. Ce Franc'a in njeni zaveznik? ne sorc?m^ tega ultimatuma, jim napove A. M. R. M. vojno« — VVies-baden 15. T.« Telefonska In brzoiauna poročila Delo paritetne komisije se nadaljuje. — Opatija, 16. marca. (Izv.) Včeraj }e bila pozornost vse Opatije osredotočena na povratek Jugoslovenskega delegata dr. Ry-bafa. Takoj, ko je prispel semkaj. Je imel pogovor s svojimi kolegi, nato pa je govoril dalje časa s senatorjem Ouartierijcnv kateri je pocrovor z Rjbarem nemudoma sporočil drucim članom italijanske delegacije. Sela je b'la sklicana ne Ift. uro. Novinarji so hiteli da bi izvedeli od dr. RvbaFa kaj posebnega, ali povedal jim je le to. da so bila razna poročila v ju&cslovenskih listih o njegovem posetu v Beogradu in o njegovih pogovorih z novinarji precej netočna. O bistvu vprašanj ki jih ima rešiti komisija, ni govoril podrobno z nikomur. Italijani imajo vtisk. da se jugcslovenska delegacija ne odreka kriteriju, izraženemu v prvih sejah komisije. Tako še vedno ni vzpostavljen železniški pr met. ker Delta in BaroŠ Še nista izpraznjena. Železniški promet se obnovi potem, ko se rešijo vsi reški problemi. Italijani čutijo vpliv hrvatskega in slovenskega časopisja, katero zahteva odločno izpraznitev Baroša in Delte. Posebno J'h vznemirja Stališče Sušaka in vsega Primorja, ki odločno zahteva omenjeno izpraznitev in se z vso silo brani ustanovitvi konsorcija. kakor ga predlagajo Italijani. Te dni so predstavn ki mesta Sušaka in vseh društev sklenili ostro resolucijo proti knnsorciiu. ki so jo poslali v Beograd. Komunike o seli je zelo kratek in poroča le o sprejetih določbah glede prometa okoli Kastva in med Sušakom in Reko. Italijanska delegacija ie znova pritiskala, da bi se vzpostavil železničarski promet, ali dr. Rvbaf je povedal, da ga ne bo, z že znano motivacijo. VPRAŠANJE KONDOMINIJA NA REKI. — Rim, 17. marca. (Izv.) »Tribunac trdi. da je paritetna komisija na četrtkovi seji v Opatiji začela razpravljati o pristaniškem in železniškem problemu, ki je v zvezi z rešitvijo vprašanja kondominija na Reki. To vprašanje skuša iugoslovenska delegacija odgoditi za toliko časa. da bo bodo volitve v Jugoslaviji končane. Čmonorska kraljica Milena umrla. — Kap d* Antibcs. 16. marca. (Havas.) Črnogorska kraljica Milena je umrla. — Rim, 16. marca. (Izv.) Črnogorska kraljica je po poročilih iz Nizze danes po polnoči umrla v Kapu Antibusu. Italijanska kraljica Helena Je prispela nekaj ur pred smrtjo svoje matere. Na italijanskem dvoru »e odrejeno žalovanje. Poroka kraljičine Jo-lande se odgodi. Dan pogreba še ni točno določen. Kakor javljalo listi, pokopljejo kraljico Mileno v San Remu. kjer počiva njen soprog, b'všl črnogorski kruli Nikola. — Strak, 17. marca. (Izv.) V znak žalosti povodom smrti črnogorske kraljice Milene so izobešene državne zastave na pol droga. VELIKANSKE POVODNJI V VOJVODINI. ČLOVEŠKE ŽRTVE. — Dunaj. 17. marca. (Izvir.) Po poročilih iz Budimpešte in Beograda le nastala katastrofalna pr»vodenj v Vojvodini. Več vasi je pod vodo. — Novi Sad. 17. marca (Tzv.) Donava le pri Novem Sadu prekoračila bregove in poplavila vso ravan. Mesto je pod vodo, 20 hiš se je podrlo, več oseb je utonilo. Poleg Južne Srbije in Bosne, kjer je povoden j povzročil« ogromno škodo, priha» jaio tudi iz Vojvodine poročita o katastre* fa^^m položaju. V Novem Sadu je voda pod*-'a 5 hS, mnogo hi? je razrušenih tudi v Sen*i. Somboru in Subotici. Nekatere vnsi ▼ okolici so popolnoma preplavljene. V Ba* nat»i ie uničeno mnogo goveje živine. Po zado.''h poročilih le povoden j v zgornjem d?l'i Donnve začeta pojemati, v Jn c;osl a vi ji m še vedno narašča. V^dometri kanejo: pri Bog^ievu in Zemunu 502 cm. nri Smerl?rc< vu 610 cm. Sava je doso^Ia pri Brodu 690 cm pri Mitrovici 5"f»3, pri Beogradu ste ji na 445 cm. KRALJEVO ODLIKOVANJE PREDSEDNIKA ČEŠKEGA PARLAMENTA. — Praga, 15. marca. (Izv.) NaŠ po* s'anik Branko L^zarcvič je danes v spremstvu vojnecja atašeja, generalne* ga konzula in referenta za tisk obiskal predsednika češkega parlamenta T o* maska in predsednika senata P r a* š k a ter jima izročil odlikovanje Sv. Save. Ob tej priliki j- poslanik Laza* revič povdarjal važnost in pomen tega visokega odlikovanja, ki naj bo viden znak spoštovanja velikih prijateljev v češkoslovaškem narodu. Oba odliko* vanca Tomašek in Prašek sta prosila, da se Njeg. Vel. kralju Ale* ksandru izreče zahvala za odlikovanje in omenila, da v tem odlikovanju ne vidita nagrade osebnosti, nego nagra* do za njihovo delo, ki je bila za iskren in bratski sporazum obeh narodov. ZA ODPUŠČENE PULJSKE DELAVCE. — Beograd. 17. marca. (Izv.) Naša vlada Je dobila te dni prošnjo Jugoslovensklh delavcev Iz Pule, da bi debili kak posel v Jugoslaviji ker so bili iz poljskega arze-nala odpuščeni. Beocradske kroge Je prevzelo ogorčenje radi neusmiljenega postopanja italijanskih oblasti z jugoslovcnskimi delavci. Zahteva se, da naša vlada odsovori na nečloveško postopanje italijanske vlade z odpustom vseh italijanskih delavcev, ki sc nahajajo na našem teritoriju in katerih je okoli 20.000 POSREDOVALNI POSKUSI ZA SPORAZUM MED NEMČIJO IN FRANCIJO. POSREDOVALNI POSKUSI ZA SORAZUM MED FRANCIJO IN NEMČUO. — Berlin, 16. marca. (Izvirno.) NemŠTca državna vlada je faktično storila poskuse, da pride do kakega sporazuma med Nemčijo in Francio. Znano ie dejstvo, da neka privatna oseba iz nemških gospodarskih krogov sondira razpoložcn:e v Parizu na željo nemške vlade. Nemčija bi bila pripravljena skleniti s Franci.o mirovno ga-ranc Isko pogodbo, ki bj se lahko tudi raztegnila na Orijent. Na ta način upa Ncrn-či:a, da pride do končne rešitve reparacij-skega problema. — Berl'n, 16. marca. (Tzvir.) Na konferenci z voditelji nemSkih strank sta državni kancelar dr. Cuno in zunanji minister dr. Rosenberg dala zaupna poiasnila o zunanjepolitičnem položa u Nemčije. OmenHa sta med drugim tudi, da le lahko upati na intervencijo od strani nevtralne države. Pozitivni rezultati glede te intervencije pa še niso dospeli. — Pariz. 16. marca. (Tzvir.) Politični krogi razmotrivajo vprašanje sporazuma z Nemčijo. Prvi korak za ta sporazum pa bi morala dati Nemčija. V Parizu pričakuješ, da se Nemčija posluži direktne intervencije — Pariz, 16. marca. (\VoIff.) Francoski uradni krogi ne upajo niti na angleško po* sredovanje niti na soglasje Nemčije glede pogajanj. Ministrski predsednik Poincare je izrecno svaril zastopnike listov pred temi vestmi s pripombo, da konec ruhrske akcije nt še tako blizu. Pri tej priliki je ponovno naglašal, da bi Francija odločno odklonila vsak poskus gled posredovanja, kajti samo nemški predlogi bi lahko služili kot povod za pogajanja. Po francoskem nnziranju ima Nemčija proste roke glede predlogov obe* ma okupacijskima silama ali pa vsem zavez« nikom. t. j. renaracijski komisiji. — Berlin. 16. marca. Kot dodatek k vče» rajsnjim vestem o nemškem prizadevanju glede intervencije »B. Z. a. M.« na temelju informacije na merodajnem mestu ugotav« Ija, da Nemčija ni storila nobene uradne ali privatne demarše niti v Londonu niti kje drugje. Neresnične so tudi pariške ve« sti. če.? da je Nemčija poslala v to avrho pooblaščence v Švico in Čehostovaško. — London, 16. marca (K. B.) Nota . Reuterevega urada konstatira, da so vesti o predstoječl Intervenciji za sporazum med NemČ"o in Francijo popolnoma neosnovane. Reuter ponavlja, da mora Nemčija po-pre;e pri Franciji in Belgiji storiti potreb- MOŽNOST POSl*EDOVANJA- ANGLIJA NASVETU JE DIREKTNA POGAJANJA. — Pariz, 16. marca. (Tzvirno) »Agence Havas« poroča iz Londona, da ie angleška vlada pripravljena ob prvi priliki Izdaviti, da noče služiti za posredovalko med Fran-cPo. BeIgl:o in Nemčijo. Vlada sodi, da Je dolžnost Nemčije saine, da sestavi tak re-paracljsk? načrt, da zadovolji Francijo in Belgijo. Ako bi Nemcf naprosili Anglijo, da naj opozori Francoze na kako umerjenost fn nTiovo korist glede pogajanj, bi angleška vlada Nemcem povedala naravnost, da naj svoj nnčrt in svoje žel'e sporoče direktno francoski in belgijski vladi in ne iščejo zaslombe drugie. Lahko pa Nemčija tudi svobodno publicira pogoje svojega načrta. NEA'iČIJA NAPROSIT A PAŠIĆA ZA INTERVENCIJO? — London, 17. marca (Izv.) »Daflv Telegraphc iavlja iz Beograda, da ie Nem-čiia naprosila ministrskega predsednika Pašića za tntervencPo v ruhrskem problemu. Minrstrski predsednik je odklonil intervencijo iz razloga, da mu je razpolo-žen'e v Parizu prav dobro znano. ANGLEŠKO DELAVSTVO IN RUHRSKI PROBLEM. — London, 16. marca. fReuteO Dele* gacija parlamentarno delavske stranke, ki odpotuje v Porrhrje, da prouči položaj na licu mesta, bo obstojala iz AHnnasova, B'iv* tona in Sha\va ter generala Thomsona kot svetovalca. IZGON NEMCEV IZ ČEŠKOSLOVAŠKE. — Moravska Ostrova. 17. marca (Tzv.) Politične oblasti so ukazale vsem v mo-ravskoostrovskem revirju zaposbnim nemškim državljanom tako inženirjem kakor tudi uradnikom, da morajo tekom treh dni zapustiti češkoslovaška ozemlje, ker jih smatraio kot nadležne tujce. PAPEŽEV DAR REVEŽEM V PORUflRJU — Berlin, 16. marca. (Izvir.) Papež je določil za reveže na poruhrskem ozemlju dar 500.000 Ur. ITALIJANSKI MINISTRSKI SVET. Železnice In brzojave lzroče privatnim podjetnikom. — Odredba za sklad'šča v Trsta. Prihranki v proračunu. — R:m. 16. marca. (Izvir.) Včerajšnji ministrski svet je po dolgi razpravi sklenil da se državne železnice lzroče privatni Industriji, Glede osobja se daja novemu podjetniku polna razpoiožna svoboda. Nadalje je sklenil ministrski svet, da lzroče privatni industrjl rudi državne brzojavne proge. Na predlog ministra za javna dela se je odobril načrt za preureditev in olajšavo pomorskih skladišč v Trstu: da se pospeši železniški promet s Trstom. Vlada naznanja, da računa s prihrankom 411 milionov v vodstvu svojega notranjega In finančnega ministrstva. Gospodarstvo. >BUDDHA< ( V* i BUDDrbV SUHEM t rade mark C —8 Novosadska blagovna borza 16. marca. Novi sad, 16. marca: Notirajo v di-riaijlli: Bačka pšenica 450, banatska 455, bački ječmen 315. bački oves 2?Q, bačka koruza za maj 262.50, za april dupl. kasa 275, nova 250, koruza ab Subotica dupl. kasa 310, za april 255—257.50, pšenična moka »0« 650* »7« 461.50, otrobi v vrečah od iute 165. Tendenca nelzprcmcnjena. —e Zagrebški trg. Zagreb, 16. marca. Cene v dinarjih postavno bačka, odnosno vojvodinska postaja notirajo: Pšenica (76— 77 kg) 415—455, rumena koruza 255—275, nova umetna su Sena 295—300. r2 (71—74 k^) 350—3S0. Ječmen za pivovarne 330— 3^0—, za krmo 310>—330, oves 205—470. pisani iižcl 450. beli 450 —470. za krmo 225— 2"0, drobni otrebi 160—180. debeli 225— 250. Tendenca ncirpremenjena. —g Beogradski blagovna borza '6. marca. Beograd, 16. marca. Notirajo: Nova začasno suha koruza, pariteta Smcdcrevo Iskanje 275. ponudba 2SO. nova znčasno suha koruza .franko Bcrscrrad T>onudba 275. beli TO-šetanl fižol, frnnko Beocrrad Iskanje 415. —g Avstrijska zlata pariteta. Dunaj, 16. marca. (K. B.> Z'.itn pariteta od 19. do 25. marcn zrta^a 14 500 kron. —g Uplata najamnine za dodjcTJera mfesta na II. sa.im;i Uzoraka od 22. apr".la do I. mah o. g. Upozoruiu se svl Interesenti. knM su prinrli legitimacije, a njedno i potvrde o dod'el;enom mjestu, da po § 3. al. 5. sajamskog reda, najkasnije M dana po primitku uplate ci;elti najamninu. — g Lesna trgovina v Nemški Avstriji zadnje čase, ka!.or povzemamo ia raznih poročil, trpi vslcd naraščanja ccd in pomanjkanja denarja. Fksport malo dane miruje. Nemči.a ne kupuje. TudJ v Švico in Italijo se nc izvaža znatnejših množin. — g Budgetna debata v nemško avstrijskem finančnem odseku, ki se j< vršila ta teden na Dunaju, je podala marsikaj zanimivega. Državne ali zvezne železnice, ki se imajo baš sedaj re* formirati v smislu sklicane ekspertize, naj glasom preliminarja vržejo 214 ml« li ard na mesec. In to vkljub popuščanju avstrijske industrije in slabim posledicam znanih tarifnih poviškov v minuli jeseni. Monopol tobaka, ki se g? na leto speča v brutto-znesku 2^67 milijard, se ima sicer boriti s hudo konkurenco iz Nemčije, odkoder se vtiho* tapija izredno veliko tega cenejšegj blaga, ki se je pa v zadnjem času podražilo. Po drugi strani se vedno bolj občuti pojemanje nakupa, ker se tobah draži, konzumentie pa se imajo boriti z vedno večjimi življenjskimi težavami vzpričo premajhnih dohodkov v s l e d pomanikanja ali skrčenj? dela. Direktni in indirektni davki sc plačujejo kolikor toliko redno in jih bc tudi letos občinstvo preneslo in vplačalo. Denarnih sredstev ne man"ka. Saj je bilo v mesecu februarju t L vloženih v hranilnice itd. nič manj nego 120 milijard, kar dokazuje zopetni krepki pojav splošnega smisla za hranjenje, zt štedljivost. Le-ta se vrača med 1 j u d * s t v o, ki dobiva zopet vsaj delno zaupanje v lastno valuto, dasi drža v t sama baš sedaj namerava ustanovit radiotelegrafično postaio na Dunaiu s posebnim akcijskim kapitalom — v tul valuti. — K Avstrijski davek na poslovni promet. V Avstriji se uvede nabrže že z dnem 1. aprila t I. davek na poslovni promet, ki pride za nas toliko v poStcv, da določa davčno dolžnost z malimi izlemnml tudi za uvoz. Izvoz Iz Avstrije bo prost davka na poslovni promet, ravnotako tudi tranzitni promet, dočim so za oplementilnl promet predvidena nekatera Izjemna določila. Avstrijski načrt se v tem oziru bistveno razlikuje od nnšega zakona o davku na poslovni promet, kajti po našem zakonu se uvoz in izvoz ne smatrata za davku zavezani promet. Razlika !e tudi v Izmeri davka, ki se pobira pri nas v vs?.kem primeru z 1% jočim se namerava v Avstuf.il pobirati ut luksurno blago pri prehodu v konzum poleg \7o davka, kl se s I. Januarem 1924. po-viSa na 2^, še posebni 12/& davek. —g Kanadska narodna razstava. Kakor vsako leto, se bo vršila tudi letos meseca septembra v Torontu kanadska narodna razstava. Naša država bo Imela na razstavi poseben malj oddelek, k]er bodo razstavljeni naši domači Izdelki, kakor: preproge, čipke, prstena posoda, slive Itd. Naš konzulat v Montrealu vabi, da se vpr> šlicjo na razstavo vzorci, slike, dopisi z natančnimi podatki v angleškem In francoskem jeziku, kar bi moglo opozoriti Ino-strance na našo produkcijo ter privablU kupce. —g Razmejitev na madžarski mcH. Komlsi'a za določitev me:e med Jugoslavijo in Madžarsko ie v Segedinu dokončala svote delo. Del šumskega tcritorI> ob rekf Kores ie dodelen nn§i državi. Razmejitev v Međimurju in v Sloveniji še nI dovršena. Zgodi pa se to do konca maja. —g Brezzčnl brzolav na dunajskem velesejma. Na dunajskem velesejmu se uvede brezžični brzojav, ki bo prinašal po-setnikom na novejša kupčijska In borzna poročila Iz Curiha, Londona, Pariza, Rima, Berlina, Varšave, Budimpešte, Beograda, Zagreba. Prage in Sofije. —% Boj za albanski petrolej. V Rimu Izdelujejo načrt, kl ga predlože albanski vladi gle Je Izkoriščanja petrolela na albanskem t iltoriju. Albanski vladi je sicer podala ponudbo že Angliia, toda Italijani skušajo Anglijo odriniti od Albanije, da bi prišli na to oni sami do izkoriščanja albanskih pctroIe:sk'h vrelcev. Tako se bo vršil v kratkem boi med angleško In Italijansko ponudbo. Ugodno bo rešena najbrže prva. _ Kje volimo? L volišče; Mostni dom. Ambrožev trg. Barvarska steza, Cirfl-Metodova ulica. Dclarnska ulica. Domobranska cesta, Kapiteljska ulica. Cesta na Kodclievo, Mesarska &, Voj. Mišića c. Ozka cesta, Poljanska c. Poljanski, nasfp Stara pravda, Strossmayer]eva ul., Dr. Valentin Zarnikova ulica, Zrinskega cesta, ^ivinozdravniška ulica, Baraka na Ambroževem trgu, Baraka pri klavnici, Baraka na Poljanski cesti 13. IL volišče: Magistrat Cankarjevo nabrežje, Za gradom št. 9 m liv Grajska planota (ljubljanski grad), Sv. Jakoba nabrežje št. 17, Kjučavničar-ska ulica, Kopitarjeva ulica, Krekov trg. Krojaška ulica, Lingarjeva ulica, Lončarska steza. Mestni trg, Pogačarjev trg. Riba ulica, Semenska ulica, Stari trg do št. 19, Na itolbi, Strcliška ulica, Stritarjeva ulica. Strmi pot, Pred škofijo, Šolski drevored, Študentovska ulica, Pod trančo, Vodna steza, Vodnikov trg, Baraka na Cankarjevem nabrežja. m. volišče (A—L) in m. a volišče (M—Z) Šentjakobska šola. Sv. Florijana ulica, Ulica na grad. Za grotfom št. 1, 3, in 4, Gruberjevo nabrežje Hrenova ulica, Sv. Jakoba trg. Sv. Jakoba nabrežje št. 39 In 41, Karlovška cesta, Me-rosodna ulica, OsoTna pot, Privoz, Na pru-lah, Pred prulami. Reber, Rožna ulica, So-darska steza, Sredina, Stari trg št. 20 do konca, Tesarska ulica, Trubarjeva ulica, Vožarskl pot. Zatiska ulica, Zvezdarska ulica, Zvonarska ulica, Žab jak, Baraka na prulah. IV. volišče (A—L) In IV. a volišče (M—Z) Šola na C o J z o v i cesti Pri brvi, Cerkvena ulica, Cesta dveh cesarjev, Cojzova cesta. Mala čolnarska ulica. Velika čolnarska ulica, Emonska cesta, Gradaška ul„ Jeranova nI., Karunova nI.. Kladezna. Kolezljska ul., Konjušna ul.. Pred konjušnico, Kopališka ulica, Krakovska ulica, Krakovski nasip, Cesta v mestni log, Cesta na loko. Na Mirju, Na Mivki, Opekarska cesta, Pasji brod. Pot na Rakovo Jelšo, Razpotna ulica, Veliki štradon, Stranska pot, Trnovska ulica, Trnovski pristan, Vogelna ulica. Vrtna ulica. Zelena pot. Zeljarska ulica. V. volišče (A-L) m V. e volišče (M—Z) Obrtna šola. Aškerčeva cesta, Na bičevju, Blel-weisova cesta Št. 4, Breg, Čevljarska ulica. Dvorni trg, Glinška ulica, Gorupova ulica. Gosposka ulica, Gradišče št. 12, 14, 15 In 17, Simon Gregorčičeva ulica št. 3 in 11, Hiišerjeva ulica št. 3, 5, 7, Pred igriščem. Igriška ulica št 10 In 11, Jurčičev trg. Kongresni trg št. 11, Križevniška ulica* Lepi pot, Marmontova ulica. Rimska cesta, Salendrova ulica. Tobačna ulica. Tržaška cesta. Turjaški trg, Valvazorjev trg. Vegova ulica št. 7, 10 in 12, Zadružna ulica. Židovska steza, Židovska ulica, Banka ob Aškerčevi cesti, Baraka ob Blel-wctsovi cesti št 6. VL volišče: Realka. Aleksandrova cesta št 1, 3, 5, 7, 9,11, 13, 15 ln 17, Beethovnova ulica brez št. 15 In 16. BleiweIsova cesta brez Št. 4 in 32, Erjavčeva cesta, Gledališka stolba, Gledališka ulica št. 1, 2 in 4, Gradišče št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8 (10), 9, 11 In 13, S. Gregorčičeva ulica št. 4, 16 In 18, Hiišerjeva ulica št. 2, 4, 6, 8, 10 in 12. Igriška ulica št. 6, Knafljeva ulica, Kongresni trg brez št. 11, Levstikova ulica, Marijin trg št. 1, 2 In 3, Muzejski trg. Nunska ulica, Prešernova ulica št. 1, 3, 5, 7, 9 in 11, Cesta na Rožnik Pot v Rožno dolino. Soteska, Selenburgo-va ulica, Subičeva ulica, Vegova ulica št. 2, 4, 6 in 8, Vrtača, VVolfova ulica. Zagata, Večna pot VTL volišče: Gimnazija v Tom a novi ulic!. Aleksandrova cesta št. 10, 16, 20, 22, 24 in 26, Beethovnova ulica št. 15 In 16, Za Bežigradom, BleIweisova cesta št. 32, Du-naiska cesta, leva stran, Gaieva ulica, Gledališka ulica št. 7 in 10, Cesta na gorenisko železnico, Gosposvetska cesta, Hranilnlč-na cesta, Kollzejska ulica, Krsnikova ulica, Tomanova ulica. Pod turnom. Vodovodna cesta št. 1, 24, 26 in 28, Barake ob Dunajski cesti, Barake ob velesejmišču. Vm. volišče: Justična palača. Cigaletova ulica, Dalmatinova ulica. Dovozna cesta, Dunajska cesta — desna stran, Prančiškanska ulica, Kolodvorska ulica — leva stran, Linhartova ulica, Ma-riin trg št. 4, Miklošičeva cesta, Obrežna steza, Sv. Petra cesta do št. 12, Sv. Petra nasip do št. 11, Pokopališka cesta, Praža-kova ulica, Prešernova ulica — desna stran Sodna ulica, Janez Trdinova ulica. Baraka ob Dovozni cesti, Baraka ob predilnici. IX. votišče: Učiteljišče. Čopova cesta, Cesta na iužno železnico. Kolodvorska ulica — desna stran, Ko-menskega ul'ca, Karel Kotnikova ulica. Sv. Petra cesta št. 12 do 4S na desni ter od Št. 13 do 55 na levi strani. Sv. Petra nasip od št 13 do 47, Prečna ulica, Resljeva cesta. Slomškova ulica, Barake ob Resljevi cesti, Vagonj na kolodvoru. X. volišče: Šola na Ledini. Ahac'Teva cesta — leva stran. Na Prl-škovcu. Hrvatski trg, Ilirska ulica, Metelkova ulica. Sv. Petra cesta od št. 50, oziroma 55 do konca. Sv. Petra nasip od 5t. 49 do konca. Prisoma ulica, Radeckega cesta. Skofia ulica. Tabor, Usn'arska ulica, Vo'?.ška ulica, Vrhovčeva ulica, Stanko Vrazov trg, Barake na Friškovcu, Župnijska ulica. XI, vofščc: Ubožnica v Vod matu. AhacHeva cesta 10, Bohoričeva ulica, Cegnaf*sva ulica, Med hmel"n:ki, Holzap-fJoyg ulica, JapJIeva ulica, Jenkova ulica, Korvtkova ulica, Sv. Martina cesta, Poljska cesta. Ravnikarieva ulica. Stara poL VodmatskJ trg, Zalokarleva 100, Zaloška cesta, za vrti. Barake ob Martinovi cesti. Vagoni pri Sv. Križu. X1L volišče: Vojaško strelišče. črna vas, Dolenjska cesta, Gal evica, Hauptmanca. Hradeckega vas. Ilovica, Ižanska cesta, Orlova ulica, Rakovuiika ulica. XIII. volišče: Šole ▼ Spodofl 6 lik L Spodnja Šiška — voli Id s začetnico A do L (tudi barake ln vagoni). XJV. volšče: Sole ▼ Spodnji Sliki. Spodnja Šiška — volile! z začetnico M do Ž (tudi barake in vagoni). Politične vesli. == Narodnim socijalistom. Vse kaže na to, da se bo klerikalcem v zadnjem hipu posrečilo pregovoriti koniJiiiste, da volijo klerikalnega kandidata dr. Gosarja. V tem slučaju bi torej Ljubljano v bodoče zastopal v parlamentu klerikalni boljševik dr. Gosar. Kdor ima v prsih §e iskrico narodnega čuta, ta bo storil vse, da se to prepreči. Odločilno besedo v tem pogledu ima sedaj NSS. Narodni socijalisti so gotovo stranka, ki visoko dviga narodna ln napredna načela. Ali bodo ostali ravnodušni v spričo nevarnosti, da dobe ljubljanski mandat v roke klerikalci najekstremnejše barve? Zato smo mnenja, da zahteva položaj, v katerem se nahaja Ljubljana v spričo nevarnosti, da jo dobe popolnoma v roke črni In rdeči interna-cijonalci. da se združijo vse narodne in napredne stranke v eno falango ter z združenimi močmi odbijejo klerikalni naskok na glavno postojanko narodnonapredne misli. Ker združuje Napredni blok okrog 30H0 volilcev, dočim ima za sabo narodnosocijali-stična stranka samo okrog 1400 volilcev, je jasno, da NSS nima nobene nade, da bi prodrla s svojim kandidatom. Glasovi, oddani za njo, bodo torej Izvoljeni za napredno stvar. Zato pozivamo vse somišljenike NSS, predvsem pa njihovo vodstvo, naj bodo dorasli važnemu trenutku, naj trezno prendarijo ta položaj. ter v zadnjem momentu izdajo parolo, naj njihovi somišljeniki z ozirom na pretečo nevarnost zmnee črnordeSe in-teraacijonale glasujejo za tfsto naprednega bloka. S tem bodo dokazali, da so v resnici narodni, napredni in socijalni, ker znajo v trenotku nevarnosti zapostaviti svoje lastne interese ter jih položiti kot žrtev na oltar skupne narodne in napredne stvari. Somišljeniki narodno - socijalisticne stranke, ki čutite narodno in napredno, ki vam svobodomiselnost ni prazna fraza, napredna stvar Je v nevarnosti, rotimo vas, storite svojo dolžnost in pridružite se naprednemu bloku. Z vašo pomočjo bo zmagala na* predna stvar in vaš požrtvovalni, od resnične ljubezni za narodne in napredne Ideale narekovani nastop bo zabeležen z zlatimi črkami v analih ljubljanskega mesta! = Vesti o spremembi na pokrajinski vladi za Slovenko. Beogradsko »Vreme« piše pod naslovom »Vlada in g. Hribar« med drugim: »Vse vesti o zamenjavi g. Hribarja so samovoljne in netočne. Hribar uživa popolno zaupanje vlade, kakor jo je užival doslej. On je točno obveščal vlado o vsem, kar se doga'a v Sloveniji, tako je poročal tudi o gibanju, ki se je pojavilo v Ljubljani na glas, da pride Pašić na radikalni shod v Ljubljani. Hribar je samo javil, da se lahko zgodi, da se bodo na shodu inscenirale kake demonstracije s tem, da bi pri tej priliki padli kakšni žaljivi in surovi medklici. O Orjuni ln orjuna-ših nI bilo v njegovem poročilu nobene besede. Javljajoč to. je Hribar vršil samo svojo dolžnost in ne more biti za to odgovoren, to tem manj, ker njegova poročila niso bila netočna ne poslana v zlobnem namenu. Prav tako netočne so vesti, da je g. Pašić odložil svojo pot v Ljubljano zbng tega, ker se je bal demonstracij. Pašić je odgodil svoje potovanje zaradi bolezni, saj je celo v Beogradu ležal v postelji polne tri dni po svojem povratku iz Banjaluke . . . Vprašanje o spremembi na namestnl-škem mestu nima smisla, da bl se ga načelo, ker se bodo v kratkem, morda že po preteku enega meseca, popolnoma ukinile pokraHrske uprave In se njihov delokrog prenese na oblastne župane.« == Blvio Avstrijo hvati jo. Dem a* goštvo, ki ga uganja klerikalna stranka v sedanji volilni borbi, presega že vse meje. Kraljeva apanaža jim je dobro« došlo sredstvo, odtujit) neveden narod vladajoči rodbini, češ, ona je kriva vsega zla v državi. Da klerikalci niso bili, niso in ne bodo nikdar dobri patri« jot je, to vemo in nas nič o tem ne omaje, tudi ne še tako bobneče zago* tovilo v »Slovencu«: o njih patrijotic* nem mišljenju in delovanju. Oni bi radi imeli le stare čase rajnke A vatri« je. Zato pe tudi še vedno zdihljajf po po nji. Na nekem shodu sadnjo nede* Ijo je pričel neki klerikalni kandidat nekdanjo Avstrijo naravnost hvaliti. Razpravi jaoč o avtonomiji in sedanjih državnih razmerah, ko gre vea denar v Beograd, a nazaj baje nič ne pride. je vzklikniL Veliko bolj* Je bilo preje V Avstriji — četudi smo plačevali, pa smo dobili vsa nazaj povrnjeno. Za* vedni poslušalci so takoj vedeli, kam to meri in kaj si klerikalci žele, neved* na ljudska masa, ki je že itak prepojena po klerikalnih listih sovraštva do naše države in Srbov, pa je bile o tem fte bolj utrjena in pod Ž gane, kako sreč* ni bi bili, ako bi imeli se staro cesar« stvo in cesarja. NI čudno, Če se med priprostim narodom tako počasi širi spoznanje naše svobode ter nerodne, državne in sploh patrijotična zaved* nost. Narod kot tak ni kriv. Krivi so njegovi voditelji, in to so klerikalni demagogi. Pripominjamo, de je bil go* vornik, ki je tako poviševal Avstrijo, klerikalni kandidat Brodar. = Zaradi Davldovlcevega pisma. Svoječasno smo priobčili pismo, ki ga je poslal predsednik demokratske stranke Ljuba Davidovič bivšemu hrvatskemu banu dr. Tomljenoviću. kl Je. kakor znano, izstopil iz demokratskega kluba, t sedaj kandidira na jugoslovenski listi v hrvatskem Primorju. Zagrebška »Riječ« zaradi tega pisma ljuto napada Davldo-viča in Izvaja: »Davidovič bo imel priliko se na kongresu demokratske stranke upravičiti zbog tega, ker je kot eden Izmed voditeljev demokratske stranke v Času najljute'še volilne borbe na tri fronte skušal zabosti noZ v ledja svoje lastne stranke.« Kakor se zdi grozi na vseh plateh razkol. = Za kaj vse se dele državno podpore. O tem zanimljivem vprašanju poročajo »Jibočeskim Listom« iz Podje-brad. Tam je namreč ustanovljena »LTtrnjinska gospodarska akademija«. Profesorji te šole imajo »ukrajinska« imena: Salomon Israljevič Goldmann, Oton Otonovič Richemann itd. Država daje tem šolam rarne pripomočke in še mesečno 70.000 č"K podpore. Poleg tega vleče 200 LTkrajincev po 600 čK mesečne apanaže. V Pragi nbstoji ukrajinska univerza, ki stane češkoslovaško drŽavo še nekaj kron več. Podjebradska akademija pod židovskim vodstvom je Ceho-slovakom v samo škodo tako v gospodarskem kakor tudi v narodnem ožim. = Položaj na Grškem. Grški notranji minister Papaandren je prispel 22. februarja v spremstvu številnih višjih uradnikov v Patras z namenom, prepotovati v imenu revolucionarne vlade cel Peloponez. Pri tej priliki je Imel daljši pogovor z novinarji, ki jim je jasno predočil sedanji položaj Grške. Geslo revolucije, je dejal, je rešitev in vpostavitev. Navdušeni vojaki, ki so vzeli na svoje rame težko odgovornost pred domovino, napenjajo vse sile, da rešijo domovino. Revolucija je našla razvaline na vseh poljih. Narod kot tak, vojska, finance, vse je bilo v največjem neredu. Cela država je bila splošna razvalina, narod brez samozavesti in vere, vojska demoralizirana in desor-ganizirana. In na teh razvalinah je revolucija začela graditi. Prvo in najvažnejše njeno delo je bilo posvečeno vojski. Na čudovit način se je posrečilo tekom treh mesecev reorganizirati armado tako, da je zopet sposobna za boj. Revolucija je izvedla dalekosežne reforme v državni administraciji, organizirala je mešane komisije, ki so začele reducirati uradništvo, ne na temelju političnega prepričanja, marveč moralne in profesionalne kakovosti. Revolucionarna vlada, kot naslednica katastrofe, je stala pred težko nalogo, vzbuditi v narodu zopet nacijonalno čustvo ln preprečiti finančni polom. Ogromni dolgovi niso bili poravnani. Grška je izgubila celo bogastvo v Tra-kijl ln Mali Aziji, ki znaša na stotine milijard, izgubila je najmanj za 1 milijardo vojaškega materijala. Treba je bilo poskrbeti vojsko z obleko, z novim vojaškim materijalom v vrednosti več sto milijonov, treba je bilo pomagati 1 milijonu beguncev, plačati stare dolgove Itd. Toda perspektive za bodoče so ugodne. V slučaHi vojne ne bomo sami, če pa bo vladal mir. nam bodo zavezniki in Amerika kmalu dali posoiilo. tako. da se bo kurz drahme dvignil. Končno je minister Izrazil upanje, da se bo narod pridružil revolucionarnemu gibanju in bo sam zahteval, nal nova vlada nadaljuje svoje pošteno delo. Vodja grške revolucije Plastiras pa je izjavil atenskim novinarjem, da bodo predstoječe volitve tako pravične, kakor še niso bile nobene. Revolucija ne bo delala nobenega pritiska. Ona nima nobenih predsodkov glede političnega prepričanja kandidatov, marveč polaga važnost samo na njegovo politično zrelost in razumevanje državnih interesov. Mi revolucionarji nismo trdovratni, kajti to bi ie bolj razvnelo politične strasti, temveč hočemo prodreti s svojimi idejami v narodne mase z na* menom, ustanoviti organizacije nacl-jonaine rešitve, ki bodo nevtralna podlaga za sporazum vseh strank. Prepričan sem je dejal Plastiras, da je sovraštvo med revolucionarji in njihovimi nasprotniki ie pojenjalo in da ne vpliva več na narod, ki se bo gotovo pridružil revoluciji. Mi nismo pristaši kakršnekoli partizanske misli, nimamo nobenih podlih namenov in se ne bojimo sodbe, U io izreče nad nami zgodovin«. Socialni Vestnlk. INVALIDSKA AFERA. Udruženje vojnih invalidov v Ljubljani ie zadnjo nedeljo na zboru delegatov izvršnega odbora sklenilo tudi resolucijo, naj se načelnik oddeffca za socialno politiko Z- dr. Franc* Goršič odstavi. V burnem zadnjem tednu pred volitvami kroži ta sklep vojnih invalidov v naših Časopisih, kakor da te tiče stvar kake volilne skrinjice. Toda gre za čisto nepolitično stvar. Napadeni šef oddelka za socijalno politiko dr. Goršič, naš znani pravniški pisatelj in sedanji predsednik stanovanjskega sodišča, se al nikoli vmešaval v politiko. Pač pa se je povzpel do sedanjih mest zzolj kot uradnik, kateremu do danes nihče ni odrekal izrednih zmožnosti ln tudi koncillantno-stl v vsem njegovem občevanju z ljudmi in strankami. Proti niegovi Želji mu je bilo poverjeno zadn e leto nehvaležno mesto načelnika invalidskega odseka. Možje, ki poznajo razmere, zlasti tisti mnogoteri Invalidi, ki ne soglašajo z gori navedeno resolucijo, priznavalo dr. Goršlču velike zasluge pri organizatornem urejevanju Invalidskega odseka, zlasti pri ureditvi okoli 23.000 Invalidnin In pokojnin, pri Izvedbi lanskega mednarodnega Invalidskega kongresa itd. Niti sedanji nezadovolinežj niso do seda] dr. Goršiču ničesar očitali, dasl so si v svojem listu »Vojni Invalid« često krat privoščili tega ali onega uradnika Invalidskega odseka. Nezadovoljnost se le pričela, ko Je »Vojni Invalid« napadel ekonomskega nadzornika pri Invalidskem odseku in to s sramoćenjem ln psovkami, ln ko so kot člani deputacije Udružen a nekateri podrejeni nameščenci, med njimi takratni oficijant v Invalidskem domu ljubljanskem, sedanji tainfk Udruženja ln vod^a malkontentov g. Ušan zahtevali, naj se upravni nadzornik S. amovfra. Obljube, recimo pretnje pa niso Izpolnili, da bodo proti rečenemu uradniku vložili službeno ovadbo z določenimi obdolžitvami in dokazi. Taka vloga namreč še seda] nI vložena. Načelnik odseka se ie zavzel za pod-re'enega mu uradnika, ki ga le prosil zaščite proti krivicam. Prepovedal Je nameščencem, udeleževati se deputacij Udruženja, ki so Intervenirale pri njem. Deputacijo. k| Je obstojala Iz oficijanta (g. Ušan!) In pisarniškega pomočnika, torej Iz dveh podrc;enJh pomožnih uradnikov, Je odkloni!. Ker udruženje nf hotelo dati nikakega zadoščenja g. S., Je bil odgovorni urednik »Vojnega Invalida« g. Juvan zaradi zanemarjanja uredniške dolžnosti na manjšo denarno kazen obsojen. Sedaj je stvar prestopila v nov stadij. Najprej je bivši urednik persekviral načelnika invalidskega odseka. Nato so dr. Goršiča ovadili pokrajinskemu namestniku Hribarju in bivšemu ministru dr. žerjavu, oboe brez uspeha. In nedavno so Isto ovadbo ponovili pri novem ministru za sociialno politiko g. dr. Ninku Periču. Ker ftidl tu ni bilo uspeha, so stvar irnesli pred delegate ln v javnost. Nasitili so ozrač'e z neresnično novico, da bo dr. Goršič Udruženju odtegn'1 donose od kinokonceslj. Niti pojasnilo, ki ga je odboru dal sam predsednik Udruženja g, Tome, nI nič zaleglo. G. U§an je na zboru delegatov kričal, da je načelnik dr. Goršič že Izprva nasprotoval, da bi se pustil invalidom v Sloveniji ta glavni vir dohodkov. Dr. Goršič le teda] dasl le prav njegova zasluga, da Je dobilo Udruženje vojnih Invalidov dosedaj čez 156.000 Din. od In Iz kfnopodjetij, postavljen v Javnosti na laž ln potisnjen v ulogo sovražnika vojnih invalidov. Nastalo Je vprašanje: more II biti pisarniški oHcial oddelka za socijalno politiko še nadalje predsednik Udmžen:a, čigar Izvršni odbor le objavil resolucijo, naj se g. Tomcu nadrejeni načelnik od službe odstavi. Nastalo Je vprašanje, morejo II blt| odborniki Istega Udruženja državni nameščenci, kf so načelniku oddelka za socialno politiko službeno podrejeni. G. Tome ni tvegal disciplinarne preiskave, marveč Je kot predsednik Udruženja podal ostavko, ker je uvldel, da je prišel v navskrižje s svolo državno službo. Vse ugotavliamo, da pride resnica na dan. Kajti ne pomnimo slučaja, da bi bil od več strani hkratno tako zelo lahkomiselno napaden mož. ki žlvf le svojemu poklicu In znanosti. AH Imamo toliko dobrih mož, da naj ubijamo nalbolše? Nedavno smo se bavili z novodobnim odstavlian'em pragmatičnih uradnikov. Rekli smo, da so v Sloveniji odstavitve brez disciplinarne preiskave nedopustne. Neglede na utopičnost zahteve moramo na glas povdarltf, da |e Udruženje vo nih Invalidov, ki je vendarle zasebno društvo, uporabilo nepostavno, po terorju dišeče sredstvo, ko je sklenilo, da zahteva odstavitev pragmatičnega uradnika. S tem Je Udruženje svoje področje zelo prekoračilo. Prepričano in svesto naj bode, da bo vsa javnost simpatično pozdravila preklic nepremišljenega sklepa. • a * — Inratdske resolucije. Invalidska skupščina izvršilnega odbora udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS v Lubljani dne 11. marca 1923 v dvorani Mestnega doma v Ljubljani |e sprejela med drugim tudi tele resolucije: Zahtevamo, da se nastavljajo uradniki pri oddelka za socijalno politiko po sposobnosti in ne po politični protekciji. Zahtevamo, da se uzakoni takoj projekt Invalidskega zakona, ki so ga sprejeli In pretresli naši zastopniki z bivšim ministrom dr. Žerjavom meseca septembra 1°22. Protestiramo proti uklnjenju brezplačnih voženi za naše udruženje. Zahtevamo, da se takoj poveri ta pravica udruženju na za). Zahtevamo redno točno Izplačevane pokojnin fn doklad. Zahtevamo, da omogoči država Šolanje vojnih sirot po zavodih. Bolnica za tuberkulozne Invalide se mora takoj ustanoviti in tuberkulozni spraviti Iz invalidskega doma v Celiu. Prireditve v prid vomim Žrtvam naj se oprošča'o vseh državnih taks. Invalidom učencem In diia-kom po zavodih se morajo izolačati polne nčne doklade. Invalidom naj se da pravica brezplačnega zdravljenja tudi za vse bolezni, ki niso v skladu z vojno poškodbo. Brezplačne obleke se morajo izdatice 2 v Maribor 2. Tranlo Mošet iz Odžaka v LJubliano 2. Dragoljub Cvetknvič Iz LJubljana 1 v Niš. Žel. stanica. In Štefan??a Zullan Iz Mar'b^ra 1 v Ljubliano 1. Leontij Zaharov ?z Celja v Zagreb 2. AmaT'ia Kalan Iz Llrbliane 2 v Subotico 2. Marija Vre? Iz Maribora 1 v Su-botico l, Marija Kaslnk iz Velike Kikindc v Li^Mjano 1. Ivana Jež iz Oor. Radgone v Veliko Kikindo. prduradnik Josip Penko in slucrl Josip Ko?uh In Anten Kern od drrckc*je nnšte In telegrafa v LJuMlani k pošti Liub-Ijana L — Poštni službi so se odpovedali: poštar Albert Prodan v LJubljani, privr. poštar Maks Košir v LJubljani 1 ln pisarniška manipulanfka Katica TomaŽ v Ljubllanl. — Odv»7ana sta službene pocodbe poštna upravnika Ivan Drlžan v Kokri ln Ivan Oblak v Smledniku. — Začasno je upokojena poštarica Ana Vrisk v Mariboru 1. — Trajno Je uookojen poštar Ante KIrac v LJ'bllani 1. — Umrl le poštar Ivo Svetina v Radovljici. | — Smrtna kosa. Dr»res ziutrai je po kratki mučni bolezn? v 73. letu svo'e d-^be umrl g. mag. phar. Gabrre! P*cco!\ lekarnar v L'ubllanl. Poko'n'k ie bH rodom Pa-Tinn, prišel pa Je v LiubUano že pred kakšnimi 50 leti in se le popolnoma u?fvel v naše razmere. S politiko se ni n?kdar ba-vil. Podp;rn! je rad r^zne humanitarne naprave in je bil zlasti vnet podpornik »Pdcčesra krl?a«. Ko se je 1. 1912. us^uo-vfl cb Izbruhu balkanske vo'ne »Pdeči križ bnlkansk'h držav«, ki le Imel nam*n nabTrat! prispevke za srbske, črnogorske In bolgarske ran'ence, le bil pok. Piccolf med prv?m?, ki Je prrckočfl temu drušMro na pomoč, stam pa je odposlal mnr»i«ro zdravil In okrepčil naravnost na CethVe. Po-korn*k je živel zgolj svoji rodbini ln svo'1 lekrrni, ki se je pod n*esovim veščim vodstvom razvila v cvetoče podjetje. Nlegov zet Je g. dr. P^hert Ogoreutz, državni pravdrvk v LTubl;ani. Poko'nlka pr^pel'e-jo v Trst. k'er ga polože v rodbinsko grobnico. Dnn pngreba se naknadno objavi. Bodi mu ohrsn:en blag spomin, njegovi rodbin? nnše s^žaHe. — Dr, Josip Scheyf vseuč-llški profesor na Dunaju praznuje te dni svojo sedemdesetletnico. Scbey Je 1. TW5 prišel Iz Gradca na dunajsko vseučilišče, kjer Je po dr. Pfaffu zavzel prvo mesto civilista, strokovnjaka v državljanskem pravu. Znano Je. da so delne novele avstr. državlj. zakona iz 1. 1914. 1915 in 1916 več ali manj nlegovo delo in sicer zelo spretno In uspešno delo. s čimur se je novim razmeram primerno preuredila ta glede starosti čestita In vendar vedno lepa »skrinja« civilnega prava. legislatorično modrosti in umetnosti. Dr. Schevja in njegove učenj, prisotnosti se tudi marsikdo med nami še vedno spominja s hvaležnim srcem. Bil je nam Slovencem na dunajskem vseučilišču strog, toda pravičen in temeljito objektiven. Na vsak način Je mož poleg ministra dr. Kleina eden izmed prvih učenjakov in pravnih strokovnjakov, na katerega je lahko ponosna sosednja Avstrija. — Corrlge. V našem poročilu o manife-stacijskem shodu Naprednega bloka Je več tiskovnih pogreškov, ki kvarijo smisel. Tako je v govoru dr. Ravniharja stavek: »Mnogo ploitikov, najboljših mož. se je le izrazilo v tej borbi za konsolidacijo države, kar nam pa ne sme vzeti poguma, da r»e In nadaljevali boja. pa truda in dela.« Pravilno bi se moralo cUoitt: »ouogo politikov, najbolj mož se Je že izrazilo v tej borbi...« S tem dobi stavek ves drug smisel, ki je edino pravilen. — POZOR! Ooe volilce. ki volijo ▼ šentjakobski šoli. t. j. III., IIT. a (oz. XV.) volišče opozarjamo, da je volilni lokal Na* prednega bloka ▼ prostorih bivše gostilne pri Težaku, Sv. Jakoba trg It. 5 in ne v kavarni Vospernig. — Nemška stranka v Celju je po mestu in okolici nalepila slovenske volilne lepake. Namenjeni so menda tistim »pravim« Nemcem, ki se še niso mogli dobro naučiti nemškega mater* nega jezika. — Kopališče v Ljubljani. Pišejo prave Palma-kaučuk pete metnuti. Vi čete se sami o prednostima osvjedočiti. — K no Tivoli. »Kristusovo trpljenje«, prekrasni naravni posnetki iz originalnih prizorov pasijonskih tzer. ki se vrše vsaka š:rrl leta v Obcrammerzauu na Bavarskem. F:!m se odliku e po bogati scenerij in arhitekturi. — Občinstvo se opozr.r> na največjo učinkovistost Sodoma ln Gomora, ki se predvaja drugi teden. — Kaverna »Jadran«, Turjaški trg 6. i dnevno koncert, salonskega orkestra. Vstopnina pr^ta. Cene običajne. Začetek cb 8. uri zvečer. — Loj z marfžarsko tolpo na meji. Kakor poročajo iz Čakovca ie 14 mož močna nam: Kakor ponavadi, se tudi letos nič j oborožena ogrska toipa udrla pri Zltkov- cih čez našo meo In napadla obrnemo finančno stražo. Celo tolpo sta ugnala dva ne stori za kopanja željno občinstvo v Ljubljani. Ko pride maj. junij bodo š^Ie začeli stikati g?ave In razmišlati, med tem pa bo pol sezone že pri kraiu. kopališče pa bo zaprto, ker ?a bodo šele popravljali, kakor lani. Tako bomo v največji vročini zopet brez kopnl'Šča. Zato pravočasno onozarjamo magistrat, da vse potrebno ukrene. — Pustošenje mestnh tnvn*kov. Na mestne travnike Z3 Ilublanskim vele«e'-mom v Lattermanovem drevoredu rr'čen so voziti različni vomlkl kupe gramoza in drugih odpadkov In tako povrroč:M me«'ni ohč'nl veliko škodo, ker so tr°vn?Ve rasuli. Mesena rbč"na bf morMa vso to odpelatl dati. Če mogoče, da se travniki popolnoma ne mVčiio. Vs*ed tesra oporar'a mestn? magistrat, da bo dal vsakega, katerega bf se pri tem p^čet'u v bodoče zalo-t'lo, eksemplarično okarn^vati In obsoditi na povračilo strr'ene škode. — Stev-To Rnsov ▼ raŠT vrn» 6 do 10% na Hrva *^Vem in S% v SfovenHf. — Novo ri>rncate«nn trgovino m mlekarno Je v Celiu na Glavnem trgn otvorila ga. Ana Konec, —V nnčaščenje skomina pokalnega tr. ^lolziia Sehr^va v Jesenicah <*a darrvala ftfftm in Tosip Costaperarla 50 Din za »Društvo sl^'h.« — Vozne olajšave na Južni železnici la »Dljačka legitimacija«. Ravnatcl;stvo Južne železnice je ukinilo vozne nakaznice po znižani ceni posamnik m - dijakom o vrl ki noči in priznalo kot edino veljavno legitimacijo za dijake »Djačke legitimacije«. Uprava »Perijalnega Saveza«, ki te izdaja, opozarja vse v območju južne železnice ležeče šole (ljudske, meščanske, srednje), da ne pošiljajo več na ravnateljstvo Ju.*ne železnice prošenj, temveč da se rbrnejo direktno na T. S. II. Beogradska gimnazija, Beograd In naroče za revne dijake legitimaolTe kos a 3 dinarle ali pa po povzetju. — Povjereništvo P. S. ljubljena, Viktor M?ček. — S'rašen zločin THetnefa mladeniča. V s^lu Vrnnovu pri Smcderevem v S-bi ji je I71etni Radoslav Ivanić uHl svoicjja 60* letnrtja deda Giorcja s se'iro. Starec je umrl v največjih mukah. D:?ček je storil strahovito dejanje, ker ga je v to nah^j* »Vala njegova mati Draga. Oba sta bila aretirana. — Od doma Je cdšla neznano kam 151etna Flvlra Misson z Gosposvetske ceste v Ljtibl;ani. Odšla je 13 t. m. Deklica je pravih las. precej velika in oblečena v kimono plašč. — Ljubezniv mož je vsekakor Leopold KnatMč iz Maribora, ki je svo>o ženo zapustil in ji povrhu odnesel ?e 16000 K. Pred svoiim odhodom je izjavil, da se bo pelini v Zasrreb. kier bo izvršil samomor, (No, to bi lahko tudi doma storil. Onomba uredn.) — Drzen vlom ln tatvina. V eni zadnjih noči so neznani zlikovci vdrli v shrambo posestnika Planinšcka na Spodnji riudinji v celjski okolici. Razkopali so pol metra debel zid. Odnesli so meso od petih svinj In raznih drugih stvari v vrednosti okrog 75.000 K. Vlomilce zasleduje orožnlštvo. — PoPcllskl oddelek v Celju objavlja, da Je bil 21. febr. L L v Mariboru aretiran Viktor Šunko, bivši poročevalec, roj. 19. novembra 1874 v LJubljani. Sur.ko ie tekom minulega In tekočega leta ogoljufal čez 300 trgovcev in obrtnikov v Sloveniji In na Hrvatskem na ta nač?n, da je nabiral inserate v zastopstvu anončne pisarne »Hermes« v Mariboru za Izdajo trgovskosra adresaria za Slovenijo, Prekmurie in Medfimurje. Prejemal ie za poedine inserate 100 do 6^ K predplačila ter ves ta denar zapravil. Stranke, ki bi bile od Imenovanega event. ogoljufane, naj se zglasijo na celjskem policijskem oddelku, soba št. 12. — Aretacta bo!?šev*?kega kurlrfa ▼ SnbofcL V Subot»ci 'e b1! aretiran b^lše-vlškl kurir, pri katerem so našli vsoto okoli pol mMt'ona kron v zlatu. Prelsknva. ki se Je vršMa pri n;em. le prinesla zanimive podrobnosti o agitaciji naših komunistov — Vlom na Ilovici. Danes ponoči je bilo vlomljeno na Ilovici In odneseno raznega blaga za okoli 50.000 K. — Razni vlomi In tatvine. Dne 11. tm. so neznani storilci vlomili v shrambo Antona Pernovška na Brezovici In odnesli raznih živil za 3575 K. — V Sevnici je bilo gostilničarju Štefanu Lampetu ukradeno za 6000 K perila. — Posest n ku Karlu Turu-šku v Pod vrhu je bilo odneseno za 4400 K obleke. — V Rogatcu Je bil Pavlini Einf ukraden 5000 K vreden srebrn svečnik. — V kurilnici dri kolodvora v Luibljanl je bil ukraden tono K vreden vrtalni stroj. — Na Vodnikovem trgu le neznan žepar Izmaknil Rozalijl Stiplovšek 200 K. — V Trbovljah so uzmovlči odnesli branjevcu Ivanu Javornlku Iz Lhibliane 5S kg slanine, v vrednosti 11.000 K. — Praktični snVsao Engleza I Amerikanca već je odavno pronašao, da nošnja gumeuh potpetnika nije samo radi jeftinoće i dugotrajnosti ekonomski, več I zdravlju pogoduie. Jer se tresan.'e kod hodan'a znatna umaiuie. Dajte si na Vaš* cipele J stražarja v beg. Na madžarski strani je obležal eden mrtev, pri katerem so našli patronsV* naboje regularne ogrske vojske. — Jugovina povećava mogućnost na-Made i Influence. Od tih boiesti štite Ana-cot -past lle. — Tclc-no zaprtje* Po Izkušnja* zbranih na kliniki za notrane bolezni, deluje grcčlca »Franz-Jo«:cf€ zaneslivo in prijetne tudi pri hemeroidih. — LepoT.? Svežost mlarfos?*? Priliub-1'ena vnan ščina? Vse to si lahko prihranite in zabrnn;te prerano ostarelost edino z rnc? ^nc'n'm ne^vn'cm vašeca obraza, 5-i*o ! vr-5e£a te'esa. vaših fn ?cb! Izvcnred-nega dclovan'a so že čez 25 lil priljubljeni Clza-preparatl za negovanre lepote: Elza-ob-azna In koZo obvaruloča pomada (2 lončka s pakovaniem In poštnino 25 D?n.), Elza-pomada za rast las (2 lončka s pako-vnn'em In poštno 25 Din.). fTlza lflf;:no nvlo lepote (4 kose s paknvan*em In poštnino (35 dmarev)) In drusl Flza-prepr.ra-tJ kakor Plra-cvet za lase, Plr-»-knl-»nska voda itd.; adresa LeVarnar H 'GEN V PELLER, STUBICA DONJA, Elza trg št. 238., Hrvatsko. — Gospoda, kf se le v soboto, 3. marca v rcstavrpeH »Tratnik« pomotoma alf kakorkoli si bodi pnshtžll tujega dežnika, svetu'em. da era takoj vrne ravnotam. ker »e n:esrova Identiteta že znana. Sicer se bo prof n'emu drugam potom postopalo. — Cevfje kupulte od domač h tovar« tvrdke P^ter Kozina 5t Ko. z znamko »Peko«, ker so Isti priznano na boliši In na;-cenc šf. Glavna zaToga na debelo :n drobno Lhibllana, Breg 20, ter Aleksandrova cesta št. L « — Iz Krškega. Dne 3. In 4. t. m. priredila Je podružnica »Kola jugoslov. sester« Krško - Videm v sokolski dvorani gledališko predstavo »Izgubljeni raj« pod spretnim vodstvom učltelilce g. VI. I^evstfkove. Sodeloval Je tudi krški salonski orkester. Igra je sijajno uspela ter vsakokrat napolnila prostorno sokolsko dvorano do zadnjega kotička. Posebno ljubki so bili palčki, izborno s*> rešile svoje vloge tudi vse ostale ieratke Kolašlce, Ta predstava Je znova pokazala, da uživa »Kolo« vsestransko zaupanje krškega meščanstva pa tudi naših okoličanov. Podružnici pristopajo vedno nove Članice: šteje pa tudi že vrč ustanovnih članov. Bližalo se velikonočni prazniki. Čas pisanlc. Ker je bfl čisti prebftek gledališke predstave precejšen, pripravilo bo »Kolo« našim rev* nlm lepe piruhe ter jih obdarilo z obutvijo in oblačilom. — Iz Most. VpHzoritev TuSecve hrt-de'anke »Golgotr.« na odru v Mostah. »Golgota« ie in bo Imela vselej lep uspeh, kjerkoli Jo bodo Igrali. Tako le Imela tudi v nedelTo. dne 11. t. m. na deskah gledalske dvorane v Mostah. Igrali so Jo gostje — dn-ik!. Kliuh Izbran? rezili, kateri je treba priznal posebno pohtvaTo, sem oparU neka! nedostatkov. Pemetri! je s svoTfm sameniVnm prvmovanlem ustrezal svoli vlogi. 2al. da Je bu* na nek^terTh mestih, rlnsti v tret'em dc?nn'u nekoliVo prekrasen. Drugače na le brc^dvnmno rešil svo:o vlogo na bol! Častno. Pohvale le tudi vreden lubimec. ki le obenem tudi igral Anolon'la. Obe vtotI Js nodalal Izrazito m skibee premoreno. Tudi pri n'em le bila opaziti hiba, ki pa Je bila malodane vsem lastna, namreč preglasno govor!en;e. /ena je po-smdMa svr>to vlnjro deTomn dobro- gfofeta ps^oloŠka porlobitev. bf b^a v nenavadno Vorfst ce'otnemu ttsnehu. Priznat? moram, da le to vloga. Iz krttere se dal nekai ustvariti. Gospodična se le blT« sleer notrudMa — alf vloga ^e ostala kl'rb temu še prece) ncr7ČroTna. Cnvnf Perczr^n 'e bil brezbarvna ferura. Vtdelo se ie s?oer. da hoče ne-k-\\ ustvnrftt, a da mu man'ka še icrnlske rutine. 1'n^m pa. da se ho povspel v dobrega dPeranfsvega igralca. Sposobnost! Ima dovol'! Oče Mak-rii bi bi še bolišl, kakor Te b*T, ako hr bTl v«:r^kozf nastopal b-Mj odločno. Da ?e hoff re^'Tcirnne postave, zato on ne more ka:. Ali za v bodoče pofacrnm re?»sertu na srce: vr>oš*-vat? mora tri stvar! prvič, da razdeli vlogo spo-sobn'm Igralcem, dnigič, da ugotovi če lahko igralec akomodira svoj glas v vlogi, tretjič pa, ako ima za vlogo primerno postavo. V bodoče mora režiser paziti tudi na Jezikovno stran! Nepravilno konsekventno izgovariane deležnikov, pri nekaterih igralcih mora skušati odpraviti! Tip katerega je poda'al On (Kristus.) je bil dober, le žal. da le to bil tip, katerega sem videl že v osebi gosp. Šesta. V tem ožini je hvalevreden! Ostale vloge so b le brez izjeme brez nedostatkov. Končno ne smemo pozab'tl omeniti še grupaclo redovnikov, katerih le bilo očito premalo. Z gru-pacl'aml In s sveti*.hn?ml efekti na diletantskih odrih Te vselei križ.! Grupaciju redovnikov je bila naibistveneiša hib: cele Igre. V bodoče na! polaga režiser več'o pažnlo na štntiste, da s svoMm na-šhidfranfm nastopom ne bodo mottlf harmonične celote. Dobre maske In scenični aparat Je znatno pripomogel k dobremu uspehu. Eaclt je, da le bila Igra dobra In hvale vredna, ako abstrah'ramo one mahne hfbe posamnlkov In grupacije, ln smemo nesporno biti veseli takega uspeha. stran 6. SLOVENSKI NAROD" dne IS. marra 1922. Stev. 64. Pnttmi m mmm onniudi. V veliki dvorani Unlona so snoČi ob 2B. priredile udružene strokovne žclczničarske organizacije impozantno protestno zborovanje, ki je bilo obenem odločna manifestacija za izenačenje dravinjskih dokiad, glede katerih so železničarji zelo prikrajšani napram ostalim državnim nameščencem. Protestu železničarjev so se pridružili tudi zastopniki organizacij državnih nameščencev. V imenu akcijskega odbera je shod otvoril R. Crti. g o j, odločno Bftglasaioč, da je protestni shod popolnoma nepolitične prireditev, leies-ničarji hočejo solidarno aahtevati pravično rešitev inboljšanja svojega gmotnega položaja in ostalih državnih nameščencev. Ta cill skušajo doseči s vsemi legalnimi sredstvi. Skupna akcija na! rodi uspeh! V predsedstvo so bili nato izvoljeni: Blaž Korošec (ZJZ.) in Jak. Jernejčič za strokovno organizacijo železničarjev ter Joža B e k š, tajnik Osrednje zveze državnih nameščencev za Slovenijo kot zastopnik javnih nameščencev. — Prvi govornik železničar M. Ž o r g a je z Iskrenostjo pozdravil sedanji moment, ko železničarji solidarno in kompaktno nastopajo raka* eb rami z državnimi nameščenci. V struje«!* vrstah In v organizaciji Je Iskati pot v boja za izboljšanje položaja. Zelo vehementno je govornik napadal sedanji vladni režim. Enako ostro kritiko o premeščanju nradniStva je izrekel g. R. Sovre. V imenu želecnlfkeca uradništva je podal izjavo solidarnosti g. Crnigoj, porivajoč, da udruženi železničarji neomajno vstrajajo v borbi in da se strnejo v >enotno fronto lačnih in gla-dujočih«. — V imenu Osrednje zveze javnih nameščencev je shod poadravil zvani n tajnik Joža B e k S. Shod je »»glasno m ob vi namena odobravani u sprejel kratko resolucijo, ki zahteva regulacijo dragi niskih dokiad. — Med Železničarji je m shoda vladalo bojno razpoloženje In so pripravljeni hrvojevati svoje zahteve tudi z vsemi skrajnimi sredstvi. Shod je trajal nad dve uri. Dvorana je bila nabito polna. i Tiirislika in sport. — Otvoritev nogometne sezone v Ljubit um. — Na igrišču Ilirije pred drž. kciodvorom se vrše 18. in 19. t m. sledeče nosom, tekme: v nedeljo ob ld. uri Ilirija : SV. Beljak, eb pol. 15. uri pred tekma Ljubi j. akademski SK : mrlje res. — V ponedeljek ob 16. uri Ilirija : SV.BeiJak, predigre ob 13. uri Slavlje : Ilirija IL, ob pol. 15. uri Slovan : Hermes. —- SV. Is Beljaka je prvak Koroške, moštvo sestoji večinoma iz dunajskih igralcev. Ilirija preizkusi v teh tekmah nekatere nove moči: pokazala se le prete-eeno nedeljo, ko je odpravila Jadran z 12:0, že v seto dobri formi — Akademiki, Slovan m Slavlja nastopijo prvič v sezoni. Hermes fcrugič. — Zaaamam članske In dijaške vstopnice se 'dobe edlnole v predprodaji pri blagajni na igrišča IT. t ft. od 10. do 17. ure ter 18. t m. od ia 8o lt ure« _ ------^c/, Juljsha _ 29 kilogramov Ju^oslovatiakema so »plenili italijanski finančni stražniki pri Tr««n, T zadnjem iaau so dob« nalots da mtmio paatttl naj* streije na tfhotapice* _ Tujskega prometa v Opatiji nI skore a« več. Nekaj malega je, toliko pa., šm se Se ve, da je Opatija zdravilišče in kopališče, i* Jnžne in srednje Italije pride kak »tujec«, o onih nekdanjih iz evropskih notranjih dežel ni skoro več sledu. Italijanska gospoda, ki vodi sedaj usodo lepe Opatije, skuša pomagati Is privabiti tujce, da bi Libur-nija znoTa vscvetcla. V to svrbo so povabili italijansko kraljičino Jolando in njenega zaročenem eonte Calvlja, da bi prišla po poroki uživat medene tedne V Opatijo. Sodili so, da bi ta okolnost pomnožila tujski promet morda prav znatno. Ali i« Rima je dosel odgovor, da novoporočencev ne bo v Opatijo. Zmajali so s glavami in sedaj ugibajo, kaj naj pravaaprav store, da bi se dvignila Opatija do nekdanje svoje sfave. Nam je žal, da trpi ob raamerak, ki so iih ustvarili Italijani v Opatiji, naše tamkajšnje jugoslovansko prebivalstvo. Društvene vesti. — »Društvo stovenikth fcn/fI*rnr*ov« je razširilo svoj delokrog, obsegajoč edaj po oblastno potrjeni spremembi pravil, ne samo na leposloven, temveč književnike sploh. Zato vabi društvo v svojo »redo še vse ne* včlanjene književnike, saj pogreša v svojem imeniku S« marsikaterega priznanega pisatelji in slovstvenika. Čim širši bo krog dru* štvenih članov, tem lasje m ▼ večjem obse* gu bo društvo zasledovalo svoje cilje in tudi posameznim bo ust rešeno, če bodo de« ležni raznih ugodnosti (tarifna pogodba), ne glede »a to, da bo društvo vsakemu členu ▼ vseh književnih zadevah rado pomagalo s nasvetom in bo tudi zastopalo njih interese v vseh potrebnih slučajih, prevzema joe tudi njih pravno aasčlto. Povdarjamo. da je »Društvo slovenskih knjiffevnikov« le sta« novsko in sdruiujs vse slovenske knjiiev* nike brce razlike političnih in svetovnih na« zirsnj (§ 4). Priglas k »D. S. k.« naj M od* pošlje na tajništvo (Kongresni trg 3 — Slo« venska Matica); članarina znaša mesečno 1.25 Din. Na željo pošlje »D. a k.« svojim članom tudi izvleček iz tarifne pogodbe (honorarji) proti vpošiljatvi Din 3.— v znam k s h. — »Bratstvo« v Ljubljani. Vsled volitev predavanje danes odpade. — »Društvo Soča« obvešča svoje dane in prijatelje, da v soboto 1. tm. ne bo običajnega predavanja, ker bo radi prepovedi točenja alkoholnih pijač. — salon »pri Levn« zaprt. — Občni zbor krožka magistralnih uradnikov se vrši v ponedeljek, dne 26. marca L L ob 17. popoldne v mestni posvetovalnici. — JugosJovensko akademsko društvo »Triglav« v Lfublfani je imelo v sredo 14. marca 1923 na univerzi svoj IL redni občni zbor. Iz poročne odborovega je razvidno, da ima društvo, U obhaja meseca maja obletnico svoje ustanovitve, v tej dobi zaznamovati mnoge lepih uspehov tako v notranjem kakor v zunanjem delovanju. Društveno dalo fm bilo razdeljeno v treh seketteh m to v kulturno-znanstveno, pevsko Bi sokolsko sekcijo. Kulturnoznansrve-na aekcfja, pod vodstvom jurista Mojzerla, se je bavila predvsem s samoizobrazbo članov potom predavanj, debatnih večerov in poučnih sekcij. Pevska sekcija, duša ljubi lanskega > Triglava«, si je pod pevo-vodjem filozofom Rusom s svojimi pevskimi prireditvami v društvu samem kakor tudi s sodelovanjem pri drugih naših narodnih kulturnih organhcacU, stekla mnogo zaslug, da je »Triglav« v LJubljani postal kmala ozn domevhri, peresno pa še med ljubljanskimi občinstvom dobro snan In priljubljen. Pevski zbor »Triglava« je sodeloval pri akademiji »Ljubljanskega Sokola«, priredil eb Izročitvi častne dfplome častnemu članu »Triglava«, pokojnemu dr. Ivanu Tavčarju nad vse lepo uspelo podoknico, prispeval mnogo k sijajni proslavi praznika Ujedinjenja, dne 1. decembra 1922, ki se je vršila na inicijativo »Triglava« in nastopa častno pri» Svetosavski Besedi«, Id jo k* priredila l/ubll. pravoslavna cerkvena občina 27. Ina. 1922. — Sokolska sek-cfla je priredi* sokolsko predavanje in skrbela, da so se »Trlgnivaui«, ki morajo po društvenih pravilih biti člani »Sokola«, adeleievalf sokolske telovadbe. 20 Trlgla-vanov je nahajalo redno v sokolske telovadni** Dubllenakm sokolskih društev, kar j* na vsak način lep uspeh. — Ob smrti največjega mota Slovencev, dr. Ivan Tav-•erja, ee Trigiavani. hI ee sta* ntd! ne Issll elpaJt eb mriv*fk*m sdsa, eprssa-geJt e sVeJVa starim aiamreatra praporom svo;*g* aafmlalšeg* eastnega član* k poslednjem* počitku, v LJubljani korporativno s sagrebšktm! »Triglav**!«, na Visoko po eepnlecig. Društveni predsednfk se je v offi domovral, posebno pa med Ifubljen-dn neposabnega pokojnika, hI naj bo vsi aaSl mladini *apv*ČJ! vnor nesebičneg* vsestranskega dela se. narod m domovino. Zbrano članstvo je zaklicalo svojem« *o~ konemv častnemu eHna trikratni »Slava«. Člani »Triglava«, katerih je 110, kažejo vsestransko agrinost m mnogo taalmanja za društveno delo. Zavteajo se, da It velika čast sa akademik* biti čla« akad. društva in te posebno že 47 let starega, slavnega »Triglava«. — Po obš'rnfh, vestno serravTJenih poročilih posamulh funkcije-aariev, so se vrs?1* voUtve *ovega odbor*. Predsed*?k jurist Mehik Crvtn, ki Je soustanovitelj ljubljen. »Triglava« h k| je predsedoval društvu od njega ust*novitve sem, fe IsrocH predsedstv* vrednemu nasledniku Juristu Antonu Moj-zerlu. Zelo oteznje slelo p tm**sjj|sj**}e društvenih lokalov I* s tem knjlfnfce in a%H*1-n-Ice. Veliko zaslugo bi si pridobil oai, ki b{ tema našemu stilnemu in mladega trv- ljenia polnemu društvu. Šel v tem ozlro na roko. — 2eIimo našim vrlim »Triglava-nom« mnogo uspeh* v bodočnosti ia jim kličemo: >N'aprej po tej poti«! — Klub esperantistov v Lfubl'anl vabi vse svoje člane na L redni občni zbor, ki se vrši v petek dne 23. t rru ob 19. v učnih prostorih Šentjakobske dekliške šole v IL nad. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo o delovanju in denarnem stanju kluba. 2. Poročilo preglednikov. 3. Določitev klubovih prispevkov. 4. Volitve, 5. Razpravljanje in »klepanje v predlogih, — Tem potom vabimo tudi vse, ki se zanimajo za Esperanto In žele pristopiti v klub, da javijo do 20. t m. svoj pristop potom dopisnice tajniku kluba g. Jerku Juri-nac, Ljubljana VII (pri Stepicu). Odbor. — Klub plesovodlj v Ljubljani namerava prirediti v četrtek, dne 12. aprila tL konkurenčno plesno tekmo iz modernih plesov shimmv, onesteep, boston. tango. To pa samo tedaj, ako bo priglašenih dovolj plesnih parov za tekmo. Pari naj se prijavljajo v trgovini juvelirja Cemeta v VVolfovI ulici kot predsednika kluba najkasneje do 25. tm. Po ŠtevUu došllh prijav se določi natančnejši program prire-drtve. Vsa natančnejša pojasnila daje g. Čeme. Prireditev plesne konkurence po strogo estetskih načelih bo prva enaka prireditev v Ljubljani In se je nadelati, da zavlada zanjo veUko zanimanje v plešočih in neplesočih krogih. — Podporno draštfo žel. uslužbencev v Ljubljani Javlja na podlagi sklepa občnega zbora svojim članom-vpokolencem, da je mesečna Članarina od 1. aprila t L povišana na D 3. Od 1. maja 1923 se izplačuje za vsak smrtni sluča) 2.500 D. Občni zbor dovoljuje članom-vpekojencem, da plačujejo dosedanjo članarino D 2» v katerih slučajih pri ti če istim podpora v znesku 1.500 D — Vsi vpo-kojenci se prosijo, da najkasneje do 1. julija t L zanesljivo sporoča društvu, katero članarino Zele v bodoče plačevati. Obširnejša letna poročila so Izvezena na vseh postajah. Odbor. Izpred sodišča. Poizvedbe. — fegtrM* s* /e dne 15. t. m. etra usufe* Sa dansska rokavica. Najditelj se prosi, da jo odda iz pri jasnosti v uredništvu »Slo ven* skeg* Naroda«. Borzna poročila. — Curili, 17. marca (IzvJ Da na tuj* predborza: Zagreb 5.475, Berlin 0.C2SS, Amsterdam 212.25, Newyork 5-3775, London 25.22, Praga 15.95. Pariz 33.65, Milan 25.95, Budimpešta 0.16, Varšava 0.0125, Dunaj 0.0745, avstr. iiz. krone 0.0075, Sofija 3.20. — Zagreb, 17. marca (IzvJ Danes borza ni poslovala. — Cnrlh, 16. marca (Direktno). Zagreb 5.45, Berlin 0.0258, Praga 15.937. Milan 25.80, Pariz 33.54, London 25J95. Newyork 5.3725. — Trst, 16. marca Zagreb 21.—, Cerim 0.102, Prag* 62.—, Pariz 131.25, London 9730, Newyork 20.75, Curlh 389.—. Razne stvari. — Sleparije aa carinarnici na Jesenicah. Včeraj popoldne se je nadaljevala tozadevna razprava, o kateri smo poročali že včeraj. Obtoženci to pri svojih manipulacijah postopali jako previdno. Vse pošlljatve so bile pravilno opremljene In deklaracijske številke Identične z številkami neposredno prej v carinarnici pravilno odpravljenih pošiljate v. Podpise na deklaracijah je ponarejal zelo spretno Svetec, deloma tudi Cesar. Dobiček so si razdelili nekako po proporcu in sicer sta si obdržala Svetec in Cesar nekako dve tretjini, ostala dva pa sta prejemala eno tretjino dobička. Pri vsem tem spretnem delovanju pa so oblasti prišle obtožencem na sled in sicer radi tega, ker je cela četvorica začela razkošno živeti. V veseli družbi devojk je dnevno pokal šampanjec in tako so ves denar, ki so ga prlsleparlli, kmalu pognaH po grlu. Vsi štirje so bili aretirani in oddani sodišču. Obtoženci so svojo krivdo s izjemo Gčrnerja priznali. Njih sagovor je bil zanimiv. Med tem, ko i* eden trdil, da j* lmei premalo plač*, j* drugi izjavil, da je potreboval denar aa i sni t sv Itd. Ob t oš snel so storjeao Ikcdo želoma BohrilL Državni pmvdnik dr. Domenico Je v markantnih besedah ožigosal koruptncat, ki s* j* začela razširjati med dostdaj poštenimi slovenskimi araaniki. Slovenski uradnik j* sicer siromašen — *li pošte* in to je komaj peti slučaj koTuptuceti med naiim uradnlš tvora, navaUc bedi, v kateri fivi. Porotniki so potrdili vprašanje glede oškodovanja državne oblasti pri Franu Svetecu, zanikali p« isto vprašanje glede Martina Cesarja. Potrdili so tudi sokrivdo Okorna In zanikali sokrivdo Oornerjevo, nakar je sodni dvor razglasil sodbo, s katero s t* bila Svetec in Okom cb-solen* a* 10 In 6 mesecev težke ječe. Ostala dva sta bila oproščena. S to razpravo je bilo končano pomladansko zasedanje ljubljanske porote, ki je na žalost pokazala, da se kriminal*! slučaji pri nas v vseh ozirih šepet množijo. • Protest Vatikana. Vatikan namerava vložiU protest proti izkopnlnam židovske arheološke družbe, ki noče najti grob carja Davida. • Starodavni hram. Ravnatelj angleškega muzeja, ki se nahaja v Ameriki, je dobil obvestilo, da Je bil v mestu Ur, v Hal-deji, odkrit starodavni hram. Sezidan Je bil baje 3000 let pred Kr. roj. In obnovljen po carju Nabuhodonosorju. • Letalski rekordL Došle] Je trne! •me— rfški general Mltchell svetovni rekord v brzini letanja s 358.836 km na uro. Ondan P* ga le posekal Prancoz Sadi Lecolnte s 391 km 304 m na ura Kako pa se delalo taki poskusi? Avta tik mora prebrzetl štirikrat osnovo enega kilometra, dvakrat v vsako smer. Casomerd (kronometrerjO vzamejo vsak pet povprečno Število In Izračunajo splošno povprečje. Da Je rekord veljaven, mora nadkrfliti prejšnjega vsaj za 4 km, Lečo in te le Imel silen motor. 400 HP. Njegova perfonnanca vrača Franciji enega najtehtnejših svetovnih rekordov, ker dokazuje da Je francosko zrakoplovstvo prvo na svetu. Najvišje uspevke v vseh pogledih pripadajo Franciji. Bossou-trot In Drouhfn imata časovni. Bossoutrot in J. C Bernard pa daljinski rekord; Ma-nevrol Je letal najdalje z jadrom; Bossoutrot Je dosegel največjo višino s 15 m s 25 potniki; Ca sale največjo višino z 250 In s 500 kg tovora; Sadi Lecolnte pa največjo hitrost na km. Edino člstt v15av3ki rekord Je amerikanski, ker se }e Mac Ready vzdignil do 10.500 m, to pa z letalom, katero Je zasnoval ter izdelal francoski Inženir Lepere. Lecoftitovo letalo, ki sta ga zgradila Inženirja Delage hi Marie, Je višek francoske aeronovtlke m napoveduje novo stopnjo proti 400 km na uro! • V AngorL »Dafly Malic, edini evropski list, ki ima posebenega poročevalca v Angori, priobču:e zanhnlvo korespondenco Iz kemalistične prestollce, kier se vrše sedal pogajanja o zavezniških mirovnih predlogih. Čeprav bi bilo Še prezgodaj govoriti kaj pozitivnega, pravi poročevalec, sem vendar dobil v pogovoru t Kemal m Izmet pzšo med potjo v Angoro vtis, da so perspektive za mir ugodne in da bo ve1:ka narodna skupščin* končno vendarle podpisala lausnnnsko pogodbo. Upravičen sem trditi, da so sa'an/a med Izmet pašo. generalom Rarjngtonom ra zastopnikom angleškega vrfeovnegs komlsarj* v Carigradu Mendersonom imela na turškega diplomata v*llk vp-lv, hI g* bo brez svom* prenočil tuej furikentu kabineta. Ves kablrei na čel« s mfnIstrskim prsdsednfkom Rsaibs-gom J« pričakoval na kolodvoru Kemala tn Izmet pašo. Zbrana j* bila egromn* množica, toda manifestacij ni bilo nobenih, kaS-tl Turki so v lakih slutejlh p* navadi trezni. Prišlo Je samo do navadnega ceremo-nitstlneg* pozdrava med Kemal pašo in častno stražo. Med turško množico pa je bilo opažati dva Evropejca kot izrazit kontrast In sicer polkovnika Mongena. francoskega zastopnik* pri angorski vladi, oblečenega v vojaško uniformo in P. Benoi-a, avtora znanega romana »Atlantidac. ki je dospel sem, da zbere materijal za novt romane. Devetnajstletna žena Kemala, ki po-tuie 2 nflm, je Izstopila iz vlaka, oblečena kot moški, v Jahalnih hlačah in visokih škornifh. Očfvidno je hotela ob priliki prvega potovan'a v prestollce svojega soproga dokazati, da Kemal v svoj) borbi za emancipacijo turških žensk lahko račun* s popolno aktivno podporo svoje žene. Zanimivo Je potovanj* v to malo anatolsko mesto, posebno če pomislimo, da so izhajala rz te prvotne mizerne prestollce povelja in direktive, ki so iznemirjale in pla-šMe dplomate Številnih evropskih prestolic skoraj tri mesec*. Od daleč Is mesto z*lo slikovno. Podobno je sredn'cvc§!:i trdn'a-Ti s fevdtinim gradom sa visokem strmem hribu, ki vlada nad celo okolico. Toda kadar človek drs*>« v mesto, ne na'de nič druzeza ncio majhne, nizke hiše, umazane, ozke ulice in izvanredno surovo zimo. • Rockfeller.'ev lond. V Sofi o je pred kratkim prijpe! zastopnik Rockfellerlevega fonda dr. Gunn, ki Ima namen proučiti sanitarne razmer* v Bolgariji in poročati upravi fonda o pomoči, ki jo potrebuj* bolgarski narod. Evropski javnosti je malo znano, da obstori Rockf;!!er;ev iend In kakšni so n'egovl cfljL Ta lond je ustanovil znani ameriški mfli arđer Rockfeiler, ki je zapustil okrog 1 miljards dolarjev za humanitarne namene. Delovane teza fonda ki se razprostira po celem svetu, je ogromno. Tekom predlanskega leta je Izvršil nastopno: ij obnovil je letno podporo za higijeno In san:tarne priprave na univerzi Johna Hopkfnsa v znesku 250 tisoč dolarjev; 2.) odobril je univerzi Havard kredit v znesku 2 mili'onov dolarjev v svrho ustanovitve fakultete za hlgi;eno« 3.) podpiral Je gmotno Studiranje higijene na Češkoslovaškem, v Braziliji In Ameriki; 4.) pomaga! je PasteurJevemu zavodu zbirati in pripravljati svoje osobje; 5.) pomaga edeojevati usmitjenke v Evropi tn Ameriki; 6.) podpiral Je poskusno kliniko na medicinski fakulteti univerze CorneH; 7.) otvoril ievPs kinu medicinsko fakulteto m bolnico z najmodernejšo opremo; 8.) dal je denarno podporo 25 medicinskim zavodom na Kitajskem; 9.) obljubil je 1 milijon dolarjev medicinski fakulteti na univerzi v Kolumbiji; 10. ) udeležil « le s 3,500.000 dolarji reorganizacije svobodne univerze v Bruslju; 11. ) Izdelal je ankete o medicinskih fakultetah v Japonijl, na Klta'skem, na Filipinskih otokih v Indo-Kitsjski, SFamn, Indiji, Siriji in Turčiji; 12.) preskrbel Je ameriSke ta angleške medicinske žurnale 113 kniž-nlcam v Evropi; 13J dajal Je štipendije dijakom, ki so se pripravljali za profesorje na medicinski In fizikalno-kemičnl fakulteti In sicer 157 osebam, pripadnikom 18 raznih držav; 14.) nadaljeval je borbo proti zlatici v Mehiki, srednji In južni Ameriki: 15.) nadaljeval Je predhodne ukrepe proti malariji v 10 državah; 160 poslal je v mnoge države strokovnjake v medicini in higijeni, ki so se udejstvovali na vseh pol:ih borbe s nalezljivimi boleznimi. Delovanje tega fonda je bilo posebno Intenzivno v onih krajih, kjer razgrajajo epidemtčne bolezni. Dobro bi bi!o, da bi se Rockfellerovl dediči spomnili prt priliki tudi naših, posebno pa ljubljanske univerze. Darila. Uprava našega lista je prejela za: »Jadransko stražo«. Oosp. Jos. VeTka-verh. učitelj v Trbovljah je nabral ob pri* liki ustanovitve »Orjune« v Trbovljah 50.— dinar lev. jp.DrtrfrVo slepfh«. V počaščen je spomi« na pokojnecs g. Alojzija Srhreva na Jese* nicah darujeta Mira in Josip Coctapcraria 50.— dinarjev. Srčna hva!a! Glavni urednik: KASTO PUSTOSLEMSEK Od tovorni urtdnik: VALENTIN KOPITAR. BEIPHH Prodajalka, nsrfskfna v prodaji in recVnanto, ss« mo6tojna, prvovrstna moč, SE SPREJ* ME s 15. anrilom V TRGOVINO Z LUKSUZNIM BLAGOM- — Plača dobra. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2818 sobna slikarska in pleskarska dela ANTON STIPLOŠEK, LJUBLJANA, Rožna ulica it. 13. 3802 Iščem ttaa k^mnaninna Z OSFBNO ALI BREZ OSEBNE UDELEŽBE. Vston 1. anrlla t. 1 V DOBRO DOBICKANOSNO TRCO* VTNO Z MEŠANIM BLAGOM IN DEŽELNIMI PRIDELKI s potrehnirn kapitalom najmanj 100.000 do 150.000 dinarjev. — Ponudbe na unravo lista pod »Srečna bodočnost '2747«._ - ,-w^.:«»-š^?yay.ji:^j|i.'<' iN *« man srnam* ni ■ ft IO «w nas* p aa*** T i juo casef-lk!, IsasaaaifeiiJ« aissese Bagra**: >trif 4 Ttifnfm treem naznanjamo vatin prijateljem In mancem, da je nai prelj ubij eni oče, stari oče in tast, gospod 38. Ifein. GABRIJEL P1CC0L3 danes ob četrt na tri po kratki mačm bolesni, v 73 leta svoje dobe, pro-viden s tolažili sv. vere preminul. Zemeljski ostanki se bodejo položili k vef ueinu počitku v rodbinsko grobnico v Trstu. Dan pogreba te nasnani kasneje. LJUBLJANA, 17. BMica 1929, Rodbini Piccoli-Ogoreulz. ra# B^B^BaB»JBB*B*Ba Ma dobro domačo hrano Popolnoma nove stroje v bližini sodnije in Južne*?* kolo* dvora SE SPREJME VEC GO* SPODOV. — Naslov povo upra* va »Slov. Naroda«. 3657 Kdo rosodi 12-15.000 Din NA POSESTVO ▼ Ljubljani proti vknjižbi na orvo mesto. Eventualno se rn-fc-'-orn prazno aH mcbHrano sobo S posebnim vhodom in električno raz* ■veti]■ to. — Ponudbo na upravo lista pod »Posoiflo/2612«. Seno, slama, narholf*»1 i Zavod v Ljubljani SPREJME v zava* r«>va!ni stroki popolnoma izvežbano starejšo moč kot VODJO PISARNE, PRAKTIKANTA, absolventa trgovske šole ali ablturl* jcntskcjja tečaja pod »-'godnimi pogoji. — Ponudbe z navedbo referenc pod: »Stalno mesto/2695« na upravo lista. PRODAM. Ugodno obrestovanje privatnega denarja. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod: »Ugodno obreitovanje/2703«. Ugodna prilika! Dobro idoča. že nad 15 let obstoječa MANUFAKTURNA IN MODNA TRGOVINA na Opčini pri Trstu. SE ODDA TAKOJ radi družinskih -armer. Cena nizka, zaloga velika. — Polzve se v Florijanski ulici It. 11, I. nadstropje. 2597 Tri krasne oleandre, (cvet rdeč) PRODAM. — Poizve se v Spodnji Šiški, Kmetiška ulica štev. 141. 2811 Lepa gospodarska hiša z devetimi sobami, deloma meblovana in parketi rana, gospodarsko poslopje, vrt Itd., v brezhibnem stanju, v ma* lem mestu Slovenije, SE PRODA. — Naslov: Anončni zavod Ivo Sušnik. Maribor. 2S21 Odda se lepa soba, pripravna ZA PISARNO v sre* dini mesta. Pogoj: najemnina za eno leto naprej in odškodnina za odstop. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2806 i tiiiv. dr. Pavel Jaoežii ordinira vsak dan od 10.— 12. dopoldne in od 1. — 2. popoldne. cz • ta 23.-1. na "sir. ■ Kolesa - bicikeljni se po nizkih cenah razprodajajo, dokler traja zaloga, fte zamudite prilike! Velika zaloga najboljših šivalnih strojev, 10 letna garancija Kupim rabljeno. Se do^ro ohrajeno, peč za kopalnico. Naslov pove uprava »Slovenskega N oda«. 2730 Sprejmemo provizijske potnike. Fonudbe pod »Spomladna sezona 2810« na upravo »Slov. Naroda«. Le hkn vkwk hi mof^e OD3TOPTL PROTI PRI« MER V EMU PLACTLLT ni?rmu oVž. «1 ^~ncn TOLT^CO SVETA, DA POSTAVI MALO HISO za des^t ^lav broječo d-^žino! — Blag ponudbe pod »Vedna hvaležnost/2688« na jpravo »Slovenskega Naroda«. Izurjena strmpniska z daljšo prakso, zmožna sloven* skega in nemškega jezika v go* **oru In nltavi ter knjigovodstva. 2ELI MESTA TZVEN LJUB* L JANE. — Ponudbe pod »Takojšen nastop/2649«. Razolednice razne vrste, pisemski, pisalni, trgovski, svileni, gladilni in stek> leni papir, čipke za kredence, pisalne knjižice in žico za cvet* lice priporoča tvrdka OSVALD DOBEIC, Ljubljana. Sv. Jakoba trg 9. 2111 l in in- LJubljana, Mestni trg št. 13. Zahvala. Za ljubeznjive izraze sožalja ob priliki težkega udarca, ki nas je zade! ob izgubi mojega predr*-ge*a moža, očeta, strica, brata in starega očeta Filca Serfiča izrekamo vsem prijateljem, sorodnikom, znancem kakor tudi gospodom uradnikom deželne vlade za krasne vence presrčno zahvalo. Sv. maša za pokojnega se bo brala 20. t m. ob 9. ¥ frančiškanski cerkvi« V Ljubljani, d;e 16. marca 1923. Kraljevski JColandski £Ioyd KUPTM 400 do 500 litrov dobrega hruškovega mošta (TEPKOVCA). — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2782 Proda se črna obleka ra manjšega gospoda in novi fran« coski lakasti ČEVLJI št. 41. — Sodna ulica 11 /TI, desno. 276S 3000 ko sladkeoa sena NAPRODAJ. — Vpraša se: Kri, čevniška ulica št. 8, II. nadstrop* \ j« (Ljub\:*na). 2777 zni piass, v ilobrcm stanu. SE TAKOJ PRODA. — Dunajska eesta 52. Grbec (noleji pokopališča). 27S4 V najem se vzame TRAVNIK ZA K05NJO in NJIVA. — Ponudbe pod »Koš* nja/2797« na upravo »SI. Naroda«. Kot družbenik bi pristopil k manjšemu dobfcVanoa* nemu podjciiu z glavnico 50.000 kron ali več. — "cnudbe pod »Družbenik 2750« na upravo »Slov. Naroda«. Lep, skoro nov kostum in temnoplava svilena OBLEKA POCENI NAPRODAJ. — Na* slov pove uprava lista. 2796 Oglje v zavitkih, VSAKO MNOŽINO. NAPRO* DAJ. — Marija SREBOTNJAK, Kolodvorska ul. 31. 2791 Redni brzf poStni parobrodi od Amsterdama In Cherbourga za Južno Ameriko Rio da Janeiro, Sstistoa, Mon-tevldeo in Busnos Alrea. Vsa potrebna navodila daje Kraljevski Holandski Lloyd Glavni zastopnik za Jugoslavijo 3u;jos!a\ ens^a ban^a 8. B. Zagreb, B-Cesta 33. Brzojavni naslov: Rjalloydt Zagreb. Telefon: 24-65. 441 Usodna prilika! PRODAM ALBUM s 3000 znam* kami. — Naslov: Mihel. K., Kon* grešni trg 3/II (od pol 1. do pol 2. se lahko ogleda). 2752 iono izuriena slov.#nem* tt£U*Ufc& lOtiC ška STENOGRA* FINJA in STROJEPISKA, event. samo za popoldanske ure. — Po* nudbe pod »Perfektna/2808« na upravo »Slov. Naroda«. Proda se 1 TEŽAK VOZ. skoraj aov Oeetve, kason in dira). 1 BREK s sede?i. lah* ka vprega aa 2 konja in 1 ČISTILNIK. — Feizva 9« v Zgornji JHSkf 24 ^Rozman. — Istetam SE ODDA SKLADIŠČE (ev. s hlevom). 2T26 Decimalna tehtnica, nova, za 300 kg, SE PRODA. — Nas'ov nov« uprava »Slovenske* ga Naroda«. 2790 Vsakovrstno perilo SE IZDELUJE lepo in poceni« — Strsliška ulica 32, L nadstropje. 2769 Dobrega slikarja (ličarja) SE SPREJME ZA TRAJNO DE. LO. — Ponudbe pod »Ličar« na: Anončni zavod Drago BESELJAK. Ljubjana, Sodna ulica 5. 2764 Družabnik se sprejme V MANUFAKTURNO TRGO* VINO na jako prometni cesti v sredini mesta. Pogoj: 300—350.000 Din. — Ponudbe na upravo Naroda« pod »St. 1515/2798«. >Slov, Lepa (negovana soba v sredini mesta, SE TAKOJ ODDA SAMO BOLJŠEMU SOLID-NEMU GOSPODU. Cena 500 dinarjev mesečno. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2799 Gcsnsdična uradnica TSCE ČEDNO SOBICO (prazno ali meblovano) z električno raz* svati i a vo in pasebnim vhodom. — Ponudbe pod »Samostojna/2600« na upravi* »Slav. Naroda«. p- i i za psu irfifoiai S K F lani Witsonov trg 7. Be*ato skHdi*fe vseh vrst enoredn-h In dvorednfh ležaiev na kroglah in v*lai»jlh (Kugtl & Pollen-Lffger), vseh tfalov ts*anam montojna moč z daljšo prakso za slo« vensko in nemško korespondenco, iz* trrjen strojepisec in stenograf. Plača dobra. Nastop takoj, ozir. po dogo» vorti. — Ponudbe pod »Prvovrstna moč/2755* na upravo »Slov. Naroda«. Lepo ležeča, dobro zidana velika enodružinska hiša z električno rnrsvctljavo in 20v(, kvadratnih metrov veHkim sad; nim in sočfvnim (Gemiise) vrtom. 5 minut od sredine mesta, se za 400.000 Din TAKOJ PRODA. — Vpraia se osebno v Mariboru ob Bregu št. 24, od 2. do 4. urf popoldne. 2765 kakor |opio9y zimsko perilo, coiravfce, rokavtoe v voHkl Izbiri pri A. Šlmliovlc mL E. Soss LiUBLJAtfA, M«ctni trg IS. Preporoda se kr&!ai&i s&eisier Opakarska eoeta it 31 za vsa v to stroko spadajoča dela. FaatraAba toana. Ceno solidne alaevniaa rede m: I. aoreWle naealatve; 1. iftiaje ravlaijskega pereella: J. peresne a raoaaakem aaklju« eaDa, 4. pe>rotT:e areajlealnfkov; 5. razdelitev prebitka; 4. volitev na čelatva ia ratVnmakih preglednikov; 7. ti laejneeti. . Vabimo čl ae eadrufe. aa se ebe? nefe zbora zanesljive udelaie. Nacolstro* ženifna ponudba. Mlati bančni uradnik. 28 let star, lepaj poetavt ra ftae zunanjosti, v ze-. *■ alebri poaieiji, krepak in zdrav, icli znanja v svrho ženitve z gospo« dičaa aeoporačne preteklosti od 17 do 24 lat. Gleda se v prvi vriti na dober ia Ijubcaajiv značaj, združen z zunanje podkupljivostjo. Premoženje popoln, .a postranska atvar. Necnenimne dopise a sliko in vse* stranskim informativnim popisom je poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »AchiUee/2723«, Na hrano se sprejmeta DVA ALI TRIJE GOSPODJE. Naslov pove uprava lista. 2700 100 tfo 200 tišeg dinarjev BCg ZA TAKOJ VELEPODJETJE j proti povoljne mu obreatovanju In jamatvu. — Ponudbe pod »Kapital 2693« na upravo »Slov. Naroda«. IŠČE SE NUJNO ZA TAKOJ spretna šivilja na dom, »pečicino za perilo za napravo bale. — Naslov pove uprava »Slo* venskega Naroda«. 2661 Vež vagonov smrekovega fresk takoj na prodaj. praša so na poštni predal št. 6, rhnika. 2682 fes a ^Incim vrtom In dvoriščem S J* UGODNO PRODA Lega posebno pripravna za kako prevozno podjetje. Pa tudi zasebniki lahko najdejo mi« zea dom. Stanovanje na ra-^oolago. !— Ponudbe pod »Velik vrt/2692« na tapravo »Slov. Naroda«. Knjigovodje in računovodje. Ljubljanski odsek drž. kom. za pomoč Rusom naznanja, da je knjigovodski tečaj, ki je bil prirejen v Ljubljani, dovršilo a prav dobrim "uspehom 14 oseb. in prosi denarne zavode, banke ter industrijska podjetja, da se v slu« 2aju potrebe obračajo na na naslov-Ljubljanskt odsek dri, kom. hotel »Soča*, zoba 14. 2706 Naprodaj ste dve hiši % malo trgovino, vrtom in večjo parcelo v prijaznem kraju z lepo okolico NA GORENJSKEM. — Vprašanja na: Anončni zavod Drago Beseljak in drug, Ljublja« na, Sodna ulica 5. 2684 Čevljarska šteparica, samostojna, ISCE SLUŽBE v LjUBLJANL Nastop takoj. — Ponudbe na: K- K. pri Antonu Logar* ju, Dalmatinove ulica it. 7, Ljub* ljana. 2748 Knjigovodja (-kinja), nrtožen (zmožna) dvostavnega krtjl« govodstva in bilance, SE SPREJME. Nadalje PISARNIŠKA MOČ z blagovnim znanjem, ki zna občevati s strankami, ZA TRGOVSKO POD* JETJE. — Natančne ponudbe pod »Specerija«, postni predel 82, Celje. 2716 Prnifa «p po nizki ccni pet li U U u 00 samo en mesec rab« Ijenih »SINGER JE VTH« ŠIVAL* NIH STROJEV in EN CEV* LJARSKI ŠIVALNI STROJ radi preuredbe obrata na motorni po* gon. — Vprašanja je nasloviti na A. JELENC| tovarna čevljev, Tržič.* 2582 tor apno dobavi vsako množino Kapna A Compt Celje, Kaoucinska ulica 3. 8 Gradbeno podjetje ing. flDkic & inig LjnMjana, Bohoričeva ulica It 20 Dr. Pavel Avramovic m je preselil na Aleksandrove eeate 7, I. nadstr. in tam redno ordinira od S. —11. dopoldne in od 2.—4- popoldne. — Telefon št. 354. ■a Veliko Izbiro velikonočnih razglednic priporoča NARODNA KNJIGARNA v LJUBLJANI Presernoua nllca ? Sprejme se takoj učenko V TRGOVINO Z MEŠANIM BLA* GOM NA DEŽELI. — Ponudbe pod »Učenka/2813« na uprava lista. Majhen ličen paviljon SE KUPL — Ponudbe pod »Pavi. Ijon 50, postno ležeče Ljubljana. s*!av-na poŠta«. 2753 Proda se harmonij, zelo dober, z desetimi registri, dvema kolenkoma In Ima se druge prednosti; relo priporočljiv za cerkev ter DO« BRO OHRANJEN PIANINO. — Naslov pove uprava »SovensVr»f»a Naroda«. % 2743 Več spalnih oprav Iz trdega In mehkega lesa IMA V ZALOGI po najniSj'h cenah JOSIP ANDLOVTC. zaloga pohištva, Komenskega uli* ca št. 28. 2820 NA NOVO -JE DOŠLA VELIKA ZALOGA NAJMODERNEJŠIH SLAMNIKOV IN SVILENIH KLOBUKOV. Tstotam SE SPREJEMA VSE VRSTE KLOBUKOV PO NAROČILU KA* KOR TUDI V PREOBLIKAN.TE, BARVANJE TN BELENUE — PO NAJNIŽJI CENI. Modni salon K. STADLER, Ljub* Mana. Sv. Petra cesta 23/1. 2645 Proda se skoraj nova miza ZA JEDILNICO in 4 STOLI ter še skoraj nov ŠPORTNI VOZL ČEK. — Naslov pove upravr »Slov. Naroda«, 2655 Pisarniška moč. GOSPODIČNA starejSa moč, veš?" slovenske in nemške stenografije It strojepisja, knjigovodstva in Icorc J ~* ~'-a> V" ej* Trf' W W *' * ,• ■ -Jt^ ~v» ti Kmetijski strni 32 let star, o'tnjen, delajo? na prvovrstnem državnem kmetijskem zavodu, Želi remeniti evo] de okreg kot vedla oll KRTlmiH /eelega pssesba, združenega a »rtnarstvom. žena, hn*tr» Ima rakso in vesele tef le že gosr> >dmiUi na ve eposestv.i, je piinravljena vodiU ečje prspod'n:stvo. Naveiena sta inteligentna, govorita s*over8ko. nemško tn ckoHko madžarsko, energ čna, 2rr>ožna popolnoma samostojno vodit; ves ohrat / modernem gospodarstvu, Ponuibe na oglasni zavod Ivo SuŠrtEk, Maribor. Slovenska ulica 15. 2761 aeeeaseaeai filojz Janažič, Marila Jeglič, blo&nčai* modisilAt^a Llubliana. Slomškova al.ca št. 17. Preoblikuje vse vrste slamnike in svilene klobuke po najnovejših vzorcih. — Velika izbira novih slamnikov po najnižji ceni. tBvaaaeeaatsaai Ul m u ui 11 rHevoiatffifl „Usithofror" Oa lEIJ^EK fio fi a I R t t H h r.r n*-riainih to?-Ji cenami« Sorfna nt* 11 Tafaff. It. 461 Ls izbila na Pil!!! najtežje M\ rm bssats lili Mini ia mii m ml "^a>»>- X o Ljubljana, Židovska ulica 3, — Žalni klobuki vedno v zalogi. IT" S t Si no v itn o, n oprani o&ljiv o s ređs i v o za pokrivan;e streh in izoliranje proti vlagu že desetletja pognano in preizkušeno Čisto iz k a t rana, zaio ličenje za vzdržavanje nepotrebno. Vzorce in proračune pošljemo brezplačno MM Mri'a telEiis d. d. t Zsjrelo, . Trankova ulloa br. 18. — Telefon br, FERROSTAAL S: Zagreb, IVilionov t. 7 razpolaga % veliko zalogo rabljenih in novih L vosov in sestavnih delov istih itd. za rudokope poljedelstva in industrijska podjetja. opekarne Samske železnice gradbena podjetja Grudi ta dolmllai piikllaCne proge normalnega Ura. Iziiiiir^ieii ulite fiasl, Ce si piiooSCiS 1 Mm glav. kolodvora v Ljij rlmsMo CaSo Asa jmUp iMm si ITSSi 9 Kolesarji, jpoa^oa?! Puch in Waffenrad '»Rn^nT'ti^fl najboljše nemške znamke ter vse drupe potrebščine lialislli^iluli po najnižjih cenah pri tvrdki C^leffe si pred nakupom prvovraina kelesa Ljubljana, Sodna nlloa 7. Podrninicas Novo mesto, Glavni trt? 73« 2809 Trgovska hiša As Adamič. Kranj sprejme takoj ali s 1. majem trgovskega potnika 2 trgovska naslavljenca 1 kontoristinjo Reflektira se le na prvovrstne moči modne in galanterijske stroke. — Sprejme se tudi u t e n e c s primerno Šolsko Izobrazbo. — Ponudbe na goraj navedeni naslov do 1. aprila. Stev. 64. »ST O VF NS K T MSROO« đnc *5 marca 1923. y. stran F. J. Inicfjatorji svetovne vojne. VIL Ko Sta Viljem II. in njegov gene- mnenje. Iz brzojavk, ki so se nam ohra- ralni štab uvidela, da zapadni narodi ne iiiislijo brez odpora žrtvovati Slovanov nemškemu Molohu, sta se postavila na stališče: Viel Feind, viel Ehr. Z nečuveno smelostjo in samozavestjo je nemška vojna klika uzurpirala vso oblast v srednji Evropi ter skušala z nagibni ukrepi in s skrajno nasilnimi sredstvi potisniti zapadne vlasti v položaj defenzive. Ker je bila nemška vojska za »naskok« že dolgo pred proklamacijo »vojne nevarnosti« pripravljena, kakor je to priznal sam nemški generalni štab, se ji je z lahkoto posrečilo zanesti vojne operacije takoj po njih začetku na sovražna tla. To je sicer obvarovalo nemške obmejne pokrajine grozot razdejanja, kakršne je imela pretrpeti vzhodna Francija, je pa tudi nesporen dokaz, da je bila vojna Inicijativa in agresivnost na nemški strani Z dnevom razglasitve *vcjne nevarnosti c je stopilo na Nemškem vse, kar ni nosilo vojaške suknje, v ozadje in ni imelo nobene odločilne besede več. Diplomatje in ministri so morali biti veseli, da so smeli obleči uniformo nižjega oficirja. Ko je nemški poslanik von Schoen zapuščal francoska tla, so mu poslali vojaško obleko do meje naproti, da z njo povečajo ugled vračajočega se diplomata. Tudi duna'ski grof Berch-told je oblekel »cesarsko suknjo«, da se je mogel postaviti v groteskno pozo junaka, ki so se ji dobrodušni njegovi rojaki tako presrčno smejali. Avstro - ogrska in nemška diplomacija že pred izbruhom vojne pri dvornih kamarilah in vojnih klikah ni imela skoro nikakega vpliva. Potek in izid sarajevskega preiskovanja, ki ga je vodil visok funkcijonar dunajskega zunanjega urada, za nadaljnji razvoj stvari, kakor smo videli, ni bil prav nič odločilen. Tudi o marginalnih opazkah, ki jih je bil vajen pisati Viljem II. na poročila nemških poslanikov in ministrov, smo čuli. Posebno čuden je bil položaj nemških poslanikov v Parizu in Londonu. Kdor je njih vlogi in delovanju pozno motril, jima ne more odrekati gotovih simpatij. Pariški poslanik von Schoen* čegar žena je bila Belgijka, je z neprijetnimi občuik? zA preko meje v svojo domovino, kjer se je vojna furija pripravljala na svoj pohod. Francoski državniki ga slikajo kot resnega in koncOijantnega diplomata, ki se je očividno trudil, po možnosti ublažiti neprimerno obliko raznih de-marš, ki so mu jih v obilni meri nalagali berlinski odločilni krogi. Tudi londonski poslanik knez Lichnowsky, ki si je s svojim taktnim nastopom in veliko diplomatsko spretnostjo znal pridobiti v prestolici britskega imperija splošne simpatije, je imel napram Viljemovi kamarili prav težavno stališče. Ker so ga smatrali v Berlinu za velikega anglo-fila, so mu dali posebnega nadzorova-telja v osebi gospoda von Kulmanna, ki je s tajnimi depešami vedel po svoje glosiratt vsak uradni ukrep svojega šefa. Iz depeš nemškega poslanika v Pa- i kar je pa odklonil. nile iz onih kritičnih trenutkov, ko se je odločevala usoda sveta, razvidimo, da je bil temelj razmerju nemških vodilnih krogov napram tako važni osebnosti, kakor je bil nemški poslanik v Parizu, golo slepomišenje. Evo par takih depeš, naslovljenih na ministrstvo zunanjih zadev v Berlinu, ki se na njih vsebino ni niti malo oziralo, temveč se je strogo držalo odredb dvorne kamarile in vojaške klike: »Brzojavka št. 229. — Pariz, 29. julija 1914. — Viviani ne taji vojaških priprav, naglasa pa njih neznatnost in diskretno izvedbo. O kaki mobilizaciji ni govora . . . Po njegovem mnenju bi bil najbol.ši izhod posredovanje v kakršnikoli obliki. Viviani trdno upa, da se bo dal ohraniti mir, ki ga tu odkrito žele. Schoen.« »Brzojavka št. 235. — Pariz, 31. julija 1914. — Javnost je danes po zaslugi vlade nekoliko manj razburjena. Upanje v uspeh podvzetih pogajanj raste. Slutnja, da delamo za vojno, izginja. Za slučaj, da bi ne bilo možno ohraniti miru, je javno mnenje resigni-rano in odločno. Schoen.« »Brzojavka št. 237. — Pariz, 31. julija 1914. — Na meje vprašanje, ki sem ga stavil ob 7* mi je odgovoril ministrski predsednik, da nima nobene vesti o splošni mobilizaciji v Rusiji, temveč samo o izvedbi mer, ki jih zahteva previdnost. Zato še vedno upa, da se bodo dali preprečiti skrajni koraki. Obljubil mi je za jutri, najkasneje do ene ure, odgovor na vprašanje glede nevtralnosti Schoen.« »Brzojavka št. 241. .— Pariz, 1. avgusta 1914. — ...Ministrski predsednik mi je izjavil, da zaukazana mobilizacija nima agresivnega namena, kar se v proklamaciji naglasa. Vedno je še čas, da se nadaljujejo pogajanja na temelju predloga sira E. Greva, ki ga Francija odobrava in toplo priporoča. Da se izognejo obmejnim spopadom, so izpraznili Francozi 10 kilometrov širok pas. Vedno še upa, da se bo dal ohraniti mir. Schoen.« Dne 2. avgusta zvečer naslovi francoska vlada na nemškega poslanika v Parizu in potom svojega poslaništva v Berlinu na nemški zunanji urad resen protest proti temu, da so nemške čete na mnogih krajih prekoračile francosko mejo. Nemški oficir, ki je vodi eno teh čet. je ustrelil nekega francoskega vojaka 10 kilometrov od nemške meje, kar dokazuje, da so se francoske čete strogo držale naredbe glede evakuiranega pasu. Na to protestno noto ni prejela francoska vlada nikakega odgovora (Viviani, Reponse au Kaiser, XI). Dne 3. avgusta proti večeru sporoči ameriški poslanik Myron T. Herrick teiefonično. da sta ga nemški in avstro-ogrski poslanik naprosiia, naj po njunem odhodu zastopa interese njunih držav. Spričo nu.nosti njune prošnje da je zahtevi ugodil. Prosila sta ga tudi, naj da razviti na nemškem in avstro-osrskem poslaništvu ameriško zastavo, rizu, ki jih je le-ta odpravil svoji vindi v Berlin tik pred izbruhom francosKo-nemških sovražnosti, razvidimo, da ta poslanik do 31. julija prav gotovo ni imel nikakih pozitivnih instrukcij in da je bil čisto na nejasnem glede pravih namer nemških odločilnih krogov, da pa tudi ti niso imeli nobenega pojma o resničnem razpoloženju francoskega naroda v onem času. Bethmann - HoII-wcg in Jap:ow sta se zanašala na nezmožnost francoske vlade, ki si spričo kričeče demagogije ne bo znala izvo-jevati proste in močne roke, in sta po umoru Jauresovem celo upala na izbrui nemirov v Parizu. Če bi bila !e malo vpoštevaia poročila pariškega poslanika, hi bila morala dobiti o uitinitem položaju na Francoskem Čisto drugačno Voina je torej izbruhnila. Nekaj minut kasneic je vstopil nemški poslanik von Schoen v Vivia-nijev kabinet. »Gospod prezident — je rekei vidno razburjen — pravkar me je razžali-la neka dama, mene in mojega cesarja, ko sem zapuščal svoj voz!« »Dovolite, da Vam izrazim svoje obžalovanje in Vas prosim odpuščanja« — odgovori Viviani. Poslanik se pokloni, vzame iz žepa dokument in ga glasno prečita: »Nemške civilne in vojaške oblasti so ugotovile več sovražnih činov, ki so jih zakrivili na nemškem ozemlju francoski vojaški zrakoplovci. Nekateri njih so kršili belgijsko nevtralnost, ker so leteli preko belgijskega teritorija___ Eden njih je metal bombe na železnico pri Nurnbergu. Čast mi je po nalogu moje vlade sporočiti Vaši ekscelenci, da se zaradi teh napadov smatra nemško cesarstvo v vojnem stanju s Francijo po njeni krivdi... Ker je moja diplomatična misija s tem končana, prosim Vašo ekscelenco, da mi blagovolite izročiti potne listine ter poskrbeti, da se morem povrniti s poslaniškim osobjem v Nemčijo... Z odličnim spoštovanjem Schoen.« Drugi dan je odpotoval nemški poslanik; poslaniški ar^iv pa je bil že par dni poprej odposlal, s toliko gotovostjo je pričakoval vojne. Taka je bila torej nemška vojna napoved Franciji Pod pretvezo, da so ogrožali francoski avijatiki Numberg, se ie napovedala svetovna vojna, se je najprej zasužnjila Belgija, potem napala Francija. Zaradi te zgodovinske laži, ki se ne razlikuje v ničem od one, zaradi katere se naj bi bila uničila Srbija, je poginilo na milijone ljudij... Bavarsko vojno ministrstvo je namreč poslalo dne 2. avgusta, torej dan pred nemško vejno napovedjo, Ja-gowu naslednjo brzojavko: »Vest, po kateri bi bili francoski avijatiki metali bombe v okolici Niirn-berga, se ne potrjuje. Videli so se sicer neznana letala, ki pa najbrž niso bila vojaška. Metanje bomb se ni ugotovilo, še manj francoska narodnost zrako-pđovcev.« Dne 3. avgusta ob 10. dopoldne brzojavi Jagow Schoenu v Pariz: »Francoski avijatik, ki je najbrže preletel belgijsko ozemlje, je bil ubit, ko je poskušal razde jati železnico pri VVeselu.« Mislite si avijatika. ki bi bil leta 1914. preletel 500 kilometrov dolgo pot iz Francije do VVesela in nazaj. In nemški minister zunanjih zadev ne ve, da bi ta pot vodila preko Luksenburga in ne preko Belgije! Najvažnejše pa je, da se niti ujeti ali ubiti francoski avijatik. niti ostanki letala niso nikoli nikjer našli niti ugotovili. Istega dne ob 11. je posetil Jagow francoskega poslanika J. Cambona v Berlinu. Govoril mu je o francoskih letalih, ki so prišla preko Belgije nad Nurnberg. (Rumena knjiga, št. 155.) Omenil mu pa ni niti z besedico francoske protestne note, ki jo je takrat že prav gotovo imel v rokah. Jagow je torej očividno storil vse. da naprti Fi«,i-ciji odgovornost za začetek sovražnosti. Da ugotovi to odgovornost, mu ni bila preabotna nobena še tako očivid-na neresnica. Kako je mogoče, da cesar Viljem v mirnem holandskem zatišju, kjer ga ne motijo nikaki grobovi, ne najde časa. da bi spričo tako številnih jasnih dejstev resnico prav spoznal, in da v svojih »Zapiskih« trdi, da on in njegovi oprode svetovne vojne niso hotoma zakrivili? BILANČNO STANJE NARODNE BANKE dne 8. marca 1923. Aktiva: 1. Kovinska podloga 2 Dana posojila 3. Račun glede odkupa kronskih novčanic 4. Račim začasne izmene 5. Državni dolg 6. Vrednost drž. domen 7. Saldo raznih računov 347.119.9S6.04 D 1.527.101.641.70 » 1.233 216.35.1.46 » 297 673.468.^8 » 2.957 950.000 00 » 2.138 377.163.00 » 61.607.046.33 » Skupaj . Pas?va. 1. Vplačana del. glavnica 2. Rezervni fond 3. Novčanice v obtoku 4- Državni račun začasne Izmene 5 Državne zahteve f>. Razne obveznosti 7. Državne zahteve za zastavne domene 8.558 045.659.21 D 18647.400.00 D 4 96&S2T.-19 > 5.426,975.750.00 » 297 673.468.68 » 192 43T070.87 » 488,971.985.17 » 2.13S 377 163.00 » Skupaj . 8.56S.045.659.21 D Obrestna mera za eskompt - menice in bančne dolžnike 6% letno, obrestna mera za depoje 7%. — Obtok novčanic se je zviša! za 73,105.555 Din. Jules Momatix: Voznikov robec. (fz knjige »Le bureau du Commissai-re«. Prevei dr. Ivo Sorli.) Stari gospod pove, kako se je stvar dogodila: »Grem po ulici Saint-Jacqucs, pa zaslišim smeh, ki prihaa iz majhne gruče ljudi. Stopim tja, da vidim, kaj je. Evo voznika, ki mu je bil moral pasti robec na tla in ki ga hoče pobrati s koncem svojega biča, da mu ne bo treba z voza. Ker ga pa ne more natakniti, se ljudje smeiejo in kričijo: »Ga bo!« »Ga ne bo!« Na vsak način ga hoče Imeti, ne da bi šel ponj. in se je zdaj zleknil na trebuh po svojem vozu. izte-ga roko, čim dalje more, in droga v robec. Novo vsklikanje: »Ga bo — ga ne bo!« Naposled se mu posreči, da vtakne konec bičevnika pod robec. Oprezno ga dviga, ljudje pa kriče: »Aha. aha. ga Že ima'« Kaj še! Robec, ki se je bil komaj obesil, pade nazaj In odleti celo še bolj daleč proč. Zdaj so se gledalci kar zvijali od srrc!:a, pGi~b:i~> ker jc voznik da sta se tresla nebo in zemiia. 2e zato, ker je bil robec predaleč, da bi ga dosegel biČevnik, smo vsi mislili, da bo Človek stopil z voza, in množica, ki je je bilo čim dalje več, je kričala: »Del bo stopil!« — »Ne bo ne!« Pa si je res vtepel v glavo, da ne bo. ampak je začel z vso silo biti po robcu, da bi ga spravil z vrvico po-koncu. Nemogoče! Zato pa je mož že naravnost zbesnel, zgrabil bičevnik z obema rokama in udrihal, da je tleska-lo, kakor bi padala toča. Jaz nisem mogel več gledan' in sem si rekel: »Zdaj pa je siromak res že zaslužil svoj robec!« Pa grem, da mu ga dam. »Ali pustiš pri miru?!« kriči on kakor obseden. Bil sem se uprav vzdignil z robcem v roki, ko dobim celo ploho udarcev z bičem narav >st v lice, zraven pa me norec obsipije s kletvi-nami in psovkami, kakor: »Osel stari, tepec stari, žvavda stara, kaj te to briga? Ali spustiš robec spet na tla ali ne?!« Seveda je bilo vse ogorčeno, in če ne bi bili pritekli stražniki ter ga pripeljali sem, bi ga bili ljudje raztrgali!« Policijski komisar (obdui- i žene u): Človek ne bi vcrieL da Je ta- I ka surovost sploh mogoča! Tu se najde blag človek, častitljiv starček, ki Vam hoče pomagati, Vi pa mu plačate z bičem! Obdolženec: Kaj se vtika v stvari, ki ga ne brigajo? Če bi bil hotel robec pobrati, nisem potreboval njega! Komisar: To je vse, s čimer se hočete opravičiti? Obdolženec: Prokleti veter je kriv! Bil sem prehlajen in iz nosa mi je teklo kakor iz studenca. In vzamem robec iz žepa; pa potegne veter in mi ga iztrga iz rok, a iz nosa *ni kar lije. Poskusim, da ga vzdignem z bičem . . . Komisar: To že vemo! Obdolženec: Tam okoli stoji kup zijal, ki krič£: »Ga bo — ga ne bo!« Zato me je bilo tako prijelo — vsak ima svoj ponos! Bomo videli, kdo bo ukazal: ali,mož, ki je francoski državljan in volilec. ali pa taka umazana cunja! In vsi ti tepci upiejo: »Ne bo ga!« Zato sem se zaklel: »Pa ravno!« Prokleti veter — brez njega vsega tega ne bi bilo! Če mož nI dosegel robca, bo vsekakor doseael nekai dni ored sodiščem* Vlfeslav Novak. Se v letošnji koncertni debi namerava Glasbena Matica pod Stritofovo taktirko izvesti najsijajnejše, najgrandijoznejše delo svetovne zborovske literature; Novakov »Vihar«. Novakovo ime se pr! nas izgovar-ia z visokim spoštovan em, vendar se ml ne zdi preveč ako njegovo delovanje nekoliko natančneje orišem. Dočim se je odločeval boj, ki je z veliko vehemenco bil na Češkem, v tem »kon-servatoriju Evrope«, kdo je bil večji: Smetana al| Dvorak, že je nastalo vprašanje: Kdo je izmed živečih silne.ši: Jos. B. Fo-erster ali V. Novak. Novak pa je ta boi odločil sam in to ravno z »Viharjem*. Tudi Foerster se le lotil kompozicije, te velikanske Svatopluk Cehove morske fantazije, toda poznejše je delo opustil, ker se njegov senzitioni naturi ni prilegalo. Po pravici smemo tedaj nazivati Novaka večjega, saj pa je tudi namarkartnejša umetniška osebnost v vsem Siovanstvu. Novak se je rodil 5. dec. 1870 leta v Kameninah. Po dokončanih gimnazijskih štu-slušateljev, ustreza pa tudi željam vsega dijah (ISS1 —1889) je šel na staro praško univerzo, kjer se je posvetil jur-stari i, ki pa jO je kmalu zamenjal s filozofijo, saj je niegov duh stremel za vedno višjimi duhovnimi smotri. Študiral je glasber ) zgodovino, estetiko, literaturo in tako- na to se je znašel v na?strožj2m glasbenem študiju. Kšavir je posečal pri znamenitem praškem n?dnc:o-gu Jiraneseku. kompozicio pri Knittlu in Stekerju. Slednji ga je priporočil Dvorpaku katerega učni metodj in osebnem vplivu se je udalo obrzdati in oplemenitit! Novakov dostikrat divji umetniški temperament. Po dokončani učni dobi je Novak ostal v Pragi ter z neverjetno pridnost:o ustvarjal delo za delom. Štiri leta po Dvofakovi smrti je prevzel vodstvo kompozicijskega razreda na praškem konservatoriju fn sj le kmalu pridobil tudi v tem pedagoškem pravcu zaslug in slave. Novak je postal kmalu zrel umetnik. Njegovo ustvarjan:e je krepko fundirano na tehniškem znanju, ki dosega meje neverjetnosti. Vsa njegova dela. pa naj bodo lirični produkti, sinfoniške fantazme, komorne kompozicije, solo spevi, zbori itd. so izraz silne individualnosti, zmaga nad vsako slabotnostjo, dokaz njegove pozitivnosti. Morda vsa dela ne vplivajo prepričevalno, vendar te vsled svojega mogočnega zanosa in občudovan'a vredne sile potegnejo za seboj. Najelementarnejša so ona negova dela, ki Mh le črpal iz rodne zemlje, kakor to vfdimo pri negovih velikih prednikih Smetani in Dvofaku. Absolutno nemogoče je še osvetliti in opisat? v popolnosti vse Novakovo kompozitorno delo. Pa tudi ni potrebno: naj bo deio zreleše ali alj ne, svoje začrtane smeri ni nikoli izpre-menil. Njegov znača> ie v vsakem njegovih del pregnantno izražen. Novakova klavirska glasba je moč, duh In ritem. Moč, ki ne pozna mei in ki zahteva od instrumenta, ako tudi obvalađa pijanist nalvišjo tehniko, izvršitev zadač, ki Je nemogoča. To je bil na brž tudi vzrok, da ie Novak več svo:ih klavirskih del predelal za orkester, n. pr. Slovaško suito, ki smo jo nedavno slišali pod vodstvom Stritofa od orkestra zveze godbenikov, ali velikansko posnUev »Par*. V krogih pranistev pa so ga naprej spoznali po »Sanati ervlkl« katere nabolši interpret ie bil Friedmann. Ta Novakova sonata ie pristno najpugrm-ne?še junaštvo cd prvega do zadnjega takta. Kakor v viharnem vrtincu te strga za seboj. »Pana« je vpelTal v koncertno dvorano češki v'rtucz Stepano. K-itika je soglasno iz-favfjala, da je to delo muzikalno odkrife prosvitl'encga, z izvandredno fantazfo obdarenoga duha, ki živi v neobičajnem svetu idel in se .ude:stvuje popolnoma po svoje. Originalnost Novakovega dela jamči za n*e-govo vrednost. V prsnedc!"ek pa smo s'išall od 5va*jrar"eve Manfreda in težko, da se je mogel kđo izmed posluŠiJcev ubraniti sugestivni sili krasne komoz:Cf;e. Na polju komorne kompozlcre Novnk še danes ni tako pop*;??ren kot vsled svoih zborov?« in orkestralnih kompozicij (Tatra in mn^go drugih) vendar pa še danes ne sme biti nobeden koFcka] tehten komorni koncert brez Novaka. Klavirski trio ki ie drbl prvo nagrado češke akadcm"e p;san v ml^deniškem temperamentu. »Trlo qunsi una ballata op. 27. v enem stavku. gr>dam' kvartet op. 22 poln bogate obdelave slovaških motivov, klavirski kvartet op. 7. klavirski kvintet op. 12 itd. so dela, kf ka-že:o umetniški višek Novakove polifonske pisave. Največje uspehe pa je do sedaj Novak dosegel s svojo velkansko zborovo fantazijo »Vihar«, posvečeno brnskl »Besedi«, katere prvo izvajan;e se je izvršilo 4. arnla 1910 v Brnu. Od tistega časa je doživel »Vihar« v Pragi več vpr!zoritev in vsikdar je Izzval burna in neskončna odobravan:a. Tud? na Dunaja ga je proizvajal češki pevski zbor »Lumir« s pomočjo dunajskega »TonkOnst!er«-orkestra in praških opernih solistov. Tu ga je slišal komp^n'st Schrek-ker ter ga pridobil za svoj filharmonskl zbor. Ako nam bo sreča mila, pa ga slišimo kmalu tudi v Ljubljani, ker se Glasb. Matica že dolgo privpravlja nanj. »Vihar« je ženijalno komponirana morska fantazija velikega češkega pesnika Svatopluka Čeha in je napisana za soli. mešan zbor in veliki orkester, čegar aparat zahteva poleg klavirja tudi orgle, če tudf od teh le nekatere najnižje piščali. Kako bomo v Ljubljani ta problem rešili, mi ni še znano. Več o tem delu prinesemo cb priliki njegove vprizorit-ve. Ta himna silnih naravnih clemnlov, apoteoza strašne morske globine In ljubezni ne prenese samo par bornih besed. 2e sedaj izražamo željo, da bi »Vihar« ne bil dostopen samo pri enem koncertu edinole nam Lrubljančanom. temveč v več zaporednih koncertih tudi zunanji publiki, kajti te bo dogodek prve vrste In da bo na zahtevani višini za to jamči Glasbena Matica in Niko Stritof. VOLILN\ SKFINJICA NAPREDNEGA BLOKA V LJUBLJANI JE 41 Skrb za duševno zaostalo tlečo. Vsega priznanja in vse hvale vredno Je stremljene, ki se je v naši državi v zadnjih letih mogočno razvilo: da se stva-rijo najugcdnc.ši pogoji za razvi:ek zdrava dece, da se v največji meri izbol s.io vsi oni odnosa I, ki to omogočajo in pospešujejo, ter odstranijo vse ovire in z;:preke tega stremljenja. Saj je umevno, da d bro razvita zdrava deca vzraste v zdrav In krepek nared. Zaio se skibi za matere v nosečnosti, za porodice in za nego dece v prvih letih, zato se otvar.ao dispcnzarjl in bolnice, zato se snu:cjo počitniške ko-lonie itd. Povsem pozabl.ena pa je najsl-romašne ša deca, ona, ki je d::ševno zaostala aH obolela. Krivično se mi zdi. da bi se ne spomnili tudi te. da ne bi skušali dvigniti jo, ter po možnosti izbol.šati n ene usocie. Veliko število onih otrok, ki so bebast?, pogosto tudj bož astni, odraste, bodisi doma bodisi v kaki blaznici ali hira-lici, povsem prepuščeno svoji žalostni usodi — veliko število slaboumnih, ki bi se dali izobraziti vsaj deloma ter s tem pre-stvariti v koristne Člane človeške družbe, se v neprimerni oko'.Li povsem zanemari in pogubi. Nujna potreba za našo državo bi b'la, da se osnu:e;o posebni zavodi, v kaierih bi nosit pjuk in n;iv^di!a k primernim lažjim delom, — v kolikor so v to sposobni, — ali pa b[ sc oskrb »vali v primerni družbi — ter tako skusila dvigniti ona inteTfgcnca ki }'".". je šj o! r . -ia, in se jih obvarovalo vsesa z!eg?.. h kateremu so nagneni. Lepe u-Ircc in vzgojne uspehe fzkazuVo zavodi za bebaste, or. slsbotim-ne. po dragih državah jn bi jih gotovo tudi pri nas. ZasTInf razredi prTklop!;cni F::dsklrn šolam, imajo namen, da podajo primerno izobrazbo v bžji smeri slaboumnim otrokom, kf ne more'o z uspehom sledtl pouku normalno razvitih: v zavodih pa bi učitelji s posebno unemo tn ljubeznijo skušal! pri posameznikih d ^ -oči rezultate pouka in izobrazbe, v kolikor se to da po nadarjenosti vsakega posameznika, naravno da v man"5i mcM nego pri normalnih; na-vafall bi lih k lažjim ročnim delom (pletenu, laž'frn rokodelstvom) vrtnarstvu, poljedelstvu itd. Tako bi sc dalo doseči cnarsikai, česar v blaznicah jn Mr?!nlcnh nI mogoče, ob ;edna^ pa t:e bi hV:< pod slabim, dostikrat naravnost p^^ibnim uplivom odraslih umobolnih. Obilo truda In dela, posebno ljubezen in vnemo bi zahteval ta posel, a upam da se bi našli ljudje, ki se mu posvete. Tako očiteljstvo, kakor strežniško osobje. bodisi posvetno ali redovno. Zavod bi moral bi*? pod nadzorstvom zdravnika specijalista (psihiatra) ter Ime-11 zdravnika pcći'atra, k; bi se medsebojno podpirala v skrbi za blagor svojih gojencev. Morda so rodoljubi, prliatelji nboge nesrečne duševno zaostale mladine snidejo In posvetu"eJo. kako bi se olašala nlena usoda in kafro bi se omogočila ustanovitev prepotrcbnc£3 zavoda, če tudi prl-četkom v mali meri. Naj ne bode ta apel brezuspešen ter naj ne ima prav oni mo| prijatelj, ki me nazivlje vadno nepoboljšljivega idealista, ki ne zna računiti z ry-šo materiialls'ično dobo. Dr. Fr. Gosti R^ne stvari, • Avtomobilske nesreče ▼ ZetTnienTli drŽavah. Tekom lanskega leta so avtomo-» bili v Zedlnjenjh državah povozili nad 12000 oseb: v New Vorku je bilo avtomobilskih nesreč 795. v Chicagu pa 736. V 77 mestih z nad 55.':00 prebivalci je zgubilo pod avtomobili življenje 1347 otrok. • Zadnle besede dveh obsojencev na smrt. V Toulosu na Francoskem so ob-glavili korporala PatteTa in prostaka Vig-neaua, ki sta v Auchu umorila nekega kmetovalca in nTcgovo hčer. Ko so ju zjutraj zbudili, sta šla mirno k maši. Pattc jo pred eksekucijo izjavil: »Kristjan sem In kot kristjan umrjem. Napravil sem greh In sedai se zanj pokorim«. Vigneau je rekel: »Odklonili ste mojo prošnjo za pomilošče-nje in prav ste storili, ker midva sva prava krivca«, • Grob prvega judotoba. Angleški Tisti so polni poročil svojih posebnih dop;s-nikov o zanimivih izkopnmnh, ki se vrša sedaj v bližini Kaire v Fgiptu po Inlcia-tivi in na stroške lorda Kargavona. In v resnici je stvar zanimiva. Našli so grobnico znamenitega faraona Tut-Anki-Amcna onega faraona, ki jc dal povel-e izgnati 2ide iz Egipta. Napisi, ki so jih našli v podzemlju, so posvetili v temno zgodovino Židovskega izhoda iz Egipta. To nI bil prostovoljni izhod, marveč oborožen izgon V prvih sobah podzemlja so našli mnogo zelo zanrmfvih in dragocenih predmetov med njimi zlaio kolcsnlco faraona In zlal prestol, šopke cvetlic Itd. ?edai so začcTJ Izkopavati prostor, kjer se je nahajala grobnica fzraona. Ko so napravili v ta prostor prvo vrzel, so bili navzoči omamljeni: sarkofag In vse drugo Je bilo pokrito z zlatom. Zadn'e delo-izkopavanjc faraonove mumi;e se vrši v navzočnosti egiptovskega kedifa. Pri Izkopninah so zaposleni mnogi strokovmaki-egiptoJogl in komik?, ki imajo nnlogo obvarovati dragocene predmete. Podzemlje oblega truma poročevalcev, fotografov in slikarjev. Zanimivo je, da kroži med Egipčani o faraonu Tuf-Anku legenda, ki pravi, da ie mora prebuditi čez 3 tisoč let po smrti. Ta doba pa se kot nalašč ujema s časom Iz-kopnin. Ogromno bogastvo, na deno v grobu, že vzbuia mnogo sporov. Lord Kar-gavon bi hotel vse to Izročiti angleškemu muzeju v Londonu, proti temu pa protestira egiptovska vlada, ki hoče obdržati faraonov sarkofag In bogastvo zase. V kratkem času bo odkrit sarkofag faraona V kolikor se da sklepati Iz nekaterih vid* nlh znakov, je bilo podzemle oropano S« pred Kr. roi. Roparj so hoteli v naglici odnesti najbolj dragocene predmete, pa v» mi hrikooe pravočasno sadriAoi Stran 10. »SLOVENSKI NAROD, 18. marca 1923. Slov. 64. Prodam traktor s 4 priklopnimi vozmi s Železnimi obroCl« Ponudbo pod šifro „Traktor" na anonl-no družbo Aloma Company, Ljub« liana. Kongresni trg it. 3. Pozor! Trsavd. žeaiai ia neveste. Pozor! Prvovrstne žične modroce za postelje po najnižjih tovarniških cenah vsake željene velikosti. Žične pletenine za ograje, presipanje peska itd. v pocinkani in žgani žici v vseh vseh velikostih dobavlja Šjmsn Sablatnikf tovarna lifnlli izfleltof. Jetenice-Fužlne. fikcijonarska družba za prometne in železniške potrebe LJubljana, Karlovska cesta 30. Lokomotive, vozički, prekucniki, platoekl :ovi, okolesja ara poljska želein*oe far fsahršen drugi materijal «a poljaka ž a« leznice točno in cono a skladišča v Ljubljani ali Zagrebu. — Zahtevajte po* nudbel 2151 TaKoi sf n§?aoie. figovsKi io obrtni laial! Dne 27. marca 1923 ob 9. uri zjutraj se vrši pri okrajnem sodišču v Ljubljani v sobi št. 36 prostovoljna Javna dražba hiše v Ljubljani na Martinovi cesti št. 8, z vrtom in pilarno s stroji. V Stanovanje iz treh sob in pritiklinam, trgovski lokal z dvema Stranskima prostoroma in pilarno se zdražitelj lahko takoj vseli. Dražbeni pogoji in pojasnila pri dr. Emilu Staretu, odvetniku v Ljubljani, Sodna ulica 4. Lepo meMovnun soba s posebnim vhodom, v sredini mesta, s? itte. Pismene ponudbe pod .Nujno 2364" na nmavo Slov. Naroda. 2364 Stavbišče za vilo SE PRODA PO NIZKI CENT. Ponudbe pod »Idil« na upravo »Slovenskega Naroda«. 2493 Kostanjeva drva KUPUJEMO PO UGODNIH CE. NAH. — Ponudbe z navedbo m no« zine vagonov in cene, franko vagon nakladalna postaja, pod »Tanin 1923 2745« na upravo »Slov. Naroda«. DOBRA SPRETNA gostilniška kuharica se proti dobri plači TAKOJ SPREJME. — Kje, pove uprava »S!ov. Naroda«. 2736 Lepo posestvo na tv^^rili mesta Ljubljane SE UGODNO PRODA. Obstoji iz dveh hiš a prostornim skladiščem, velikim hlevom in nekaj vrta. Proda se tudi deljeno. — Naslov pove uprava »Slo* venskega Naroda«. 2581 Kdo nofrebnje delavce? Biro rada državne kom., ljubljanski odsek, predlaga STROKOVNJAKE VSEH STROK, IN2ENJERJE, TEH* NIKE, AGRONOME. KNJTGOVOD, JE. T -PRA VITEL JE POSESTEV. UČITELJE RAZNIH JEZIKOV IN GLASBE, ŠOFERJE itd. ter NA* VADNE DELAVCE. — Ljubljana, hotel »Soča«, soba 14. — šef odr~ka -Dr. E. Borisov*Morozov. 2707 aznan Naznanim vljudno, da do preselitve v novi lokal, Sel en bardova ulioa 1, sprejemam vsa naročila za čevlje po meri in popravila vsake vrste, ako ravno čevlji niso pri meni kupljeni ali izdelani, v provizoričnih prostorih, to je P0LJA33KI NUSIP 40 H. nadstr. (s**ra ciVrsn»), kjer se nahajam z delavnico in zalogo čevljev. lili m. mM BaV PIRHE kakor tudi drugje različne kandite, bonbone, čokolado, kekse, dobivate v veliki izbiri najceneje pri tvrd k i 2715 LJn&lTsna, Krekoo trg SI. 8 Zraven Mestnega doma) Uli detrs'Ji! ~HaF Klavirje L|fe5ttjt In popravila solidno la toča« ter gre tudi na dežela reuhs Povše »g- Trgovski potnik, ki j« pred vojno Še potoval po Kranj« skera. Štajerskem. Gorskem Kotoru. Liki m Dalmaciji, ISCE SLU2BO KOT POTNIK. — Naslov pove uprava »Slovenskega Naroda«. Trgovska hiša na prodaji Dvonadstropna, na glavnem trgu v Ljubljani. Dva lokala in stano* vanje takoj na razpolago. Cena 2,000.000 Din. — Ponudbe pod »Veliki promet«, poštno ležeče, Ljubljana L 2721 parcela Da se v zakup na Dunajski cesti primerna skladišče. za obJelovanje ali Proda se stavbena parcela na cesti v Rožno dolino, 1 h» ve'lfca. Pofas* nila daje dr. F. Luckmann, Gradišče 4, od 3—5 popoldne« ?ro5am (t koj prosto) hišo i Ia vila popolnoma n^vn ravnokar d^ra:eno In suho, ker lan! pod steho v pri arnem I tdraveft km u Nizu Kamnika, krasen ra*.ojed na Ju ijske in Kamn^ke r'^ri ne, I poleg 1800m2 s\eta, letečo ob glavni ce ti, pripravno /a et^viSCe kakor tudi za trpovce, errtnifce al vp »kojence. — Cena Din 175.000-—. Posredovalci izk jučeni. Ponuube do 10. apnla \b23 na upravo Sov. Naroda pod . Vila,26 - J". Nogavice, ženske, otročje in moške, iepne robce, razne trakove, gumbe, sukanec, bombaž, vezenino in drw *o kratko ter galanterijsko blago kupiti najceneje v veletrgovini OSVALD DOBEIC, Ljubljana. Sv. Jakoba trg 0. 210S /taeritafici Primom mmr\ Krasno ležeče POSESTVO, obstoječe iz vinogradov, dveh sadonosnikov, njiv. travnikov, lepo zidane kleti. go» spodarske^a noslopja in hlevov, vse« £a skunaj približno 20 oralov, rudi nrkaj pmrda je zraven. SE PRODA POD UGODNI*" POGOJI zaradi b-Tezni. Od zelc^ oddaljeno 30 do 40 minut. — Natančneje se poizve pri rvrđt't Anton Grundncr, valjčni mlin. Poljčane. 2746 1» svoj razpoložljiv Denar naložiti proti visokim obrestim, ne izpod 20% in proti prvovrstni garanciji, naj se javi pod »Sančni uradnik« na Anončni zavod Draeo Bcseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 2641 II i~ Odvetnic Bei nazmnja, da preseli svojo odvetniško pisarno z 20. marcem 1923 v Dalmatinovo u'Ico čt. 7 visoko pritličje (prejšnji prostori pisarne dr. Triller — dr. Trco). 2C99 ftf^rS T¥^l8r i ž-i:^žy'4 Hm tfifna In anatomi: 1 M I /aWk ./• ■ crtepe-na cfcuvala In trgovec s čevlji. a se tudi V: bodete nižk m cenam, po Wa-er h se predaja sukno, vr>lna9 ol-t-rsOf ceflr* m. drovina. hlače-v «3, rnJjci in sploh *sa m- nu-fahiur^a reba v veletrgovin: R. STER^ECX!f Cel e, katera rt -b a stalno velik^nsk* poSlfatve r.be direktno i- prvih svetovnih lovaren. Zahtevajte cenik t 2217 BREMEN — NEW YORK Direktna zveza s orekrasnlml ^merlSkTmT vfadnlml oarnfkl. Neprekoa-UlvI po udobnosti. sna*nostl in Izborni prehrani. Hltr* In varne ladja. wQ*orge Vashlnerten" .America" „Presldent Coosevefr* -Presfdent Hardlng-" Zahtevajte natanineISa polasnlla !n vozni red 5t. 289. h) Vi 3 M L*^? [ 3^ Me S LINES Generalno zestonstvo za Du^ostavllo: 8 za čiščenje Souln :'j v; 4 V' tvsrnlca kemičnih preparatov Zsijrej Tel. 23—65. PalmotiČeva 52 Čuvajte se potvorbl Haziianiiol ■ naznanja cenj odjemalcem, da vsled seliive ^ov^ria času do 1. mala t. B vsakovrstne voile-dela ne, co volnene, (cachenez), pol svilene in svilene robce ter* nih tovarniških cenah, brez konkurence. razprodaja v on-delains, rpe po drsi, Tlvmiii'..... 1 ft f^%t ^ BLEKE RuSka cesta 45 Mi izdelujemo v svoji 10.0001 veliki tvornici z električnim pogonom na 200 strojih: OBM£!€§I " MOŠKE DSCKE DSKLICE SUKNO Mi imamo velike tovarniške zaloge nemSkih in čeških predilnic: SUKNO —n GOSPODE OTROKE štev. 64 »SLOVENSKI NAROD« dne IS marca 1923. S' m 11. Naznanjamo preselitev trgovine „SPEC2AL" H. 1IIEM!! zalera rszglednže In slik — z Dunajske ceste št. C na Aleksand. ovo cesto št. 7 ter se cenj. občinstva priporočamo. 2756 i TTfl *5 Cl3rcđenftKa!ođonlf Be-SBW nediltfisi, Boffo! itd. na- Zobno pasto dslfc prati ia milo za zsbe, nsfso oodo ter na|-b&ljše zo&ea kriačke priporoSa parfamerlja „5TR PL1", ifnftffana, Pod TranCo i. '©dajalko bsSJSo moč, sprefme modna Irsoolna J. KETTE u Llubljanl. Osebni eferti dnenno od L — 2. pop. Due sobi za pisano v sredini mosta Išče za takoj večja družba. Promet s strankami minimalen. Plača dobra. — Naslov na upravo Slov. Naroda pod „Večja drniba 2751". ■BBaaaBaaaaBaaaaaaaaaaaai : Prodam : 5 tonski avto Saurer, 5 tonski avto Orli in Stift S priklopnim vozom, oba v jako dobrem stanju, z gumijevimi obroči. Ponudbe pod šifro ,AVTO* na anončno družbo Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg 3. 2738 Za nakup blaga ta moško In ionsko obleko in perila po naJnliJSb conah ae priporoča tvrdka 2758 . HlklOUC - Llu&lM Lfngarjeva nlica9 Pred Skcflfo št- 3, Medaraka nI? ca. isw¥WMiii ' iMiii ' Hii«a«sggagEaaaaaBg^^ H cu Najhitrejši parobrodi sveta. DI rektni potniški tovorni in ezrres-ni rromet iz Eamfc&rga in nrahrarp n Ineriks ta lasada 4 dfmnttcl 5V2 dni. Lastne kabine, ta potiike III. razreda. Potnikr premijo izkušeni uradnik? do uke vkrcanj*, m ilm proži o v v vsakem po»ledu dragovoJjno vsako p^rrmč- Navodila daje: Cunard Line Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Juacs!av7cs^a banki (. t. Zagreb Glavno znsto^stvo za Slovenijo: lirtrraa. Kolodvorska o!;n 25 Brzojavni naslov; „Cunard11 a d. d., in. PODRUŽNICA: LJUBLJANA, Sv. Petru C.24. De!niška glavnica in rezerve Din SO.OOO.OOO*— Vloge čez Din 125,000.000 —. Podružnice s Beograd, Bjelovar, Brod n. S., CelTe, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Marbor, Murska Sobota, Osi« jek, Sarajevo, Sombor, Suša«, Šibenik Žabac, Velikovec. Vršac. Ekpozitures Ro^-Ska Slatina (sezonska). Skofja Loka, MonoStor, (Baranja). Agencije. Ouenos Aires, Rosario de Santa Fo» Afilijacijea Slovenska banka, Ljubljana, Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split, Balkan Bank r.t.v Buda-pest. Vaczi utca 35, Bank-haus Milan Robert Alexander, VVien I. Augustiner« strasse 8. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. Tovarna igrao, u, 1 modeTto uficn*. Pđ?r»aj te VT*fe Jugoslaviji. SE POD ZELO UCOD* NIMI POGOJI PRODA. — Pojasnila daje »Obrtna banka« v Ljubljani irJouensli! premo? in tfrva stalno v nfo-J vsaka množina. DrnZba tliriia Ljubjana, Kralja Peti a trg K — Tel. 220. 22 J 3 Sena zdravega, *tavonskv$a, nafbolje vrste, iednakomernejsa, /z lastnih travnikov PRODATA NA KOMPLETNE VAGONE PO USMERJENIH CENAH Braća MYOHL. Nova Gradiik*. 2710 Rabljen pisalni stroj in dobro ohranjeno MOŠKO KOLO SE KUPI. — Ponudbe z na. vedbo cene in natančnim opisom upravo »Slov. Naroda« pod ►Dobro h ran j en /2663«. na Gospodična, Prodam parcele NA PERIFERIJI MESTA. Cena 40 do 48 Din za m*. — Pismena vpraša* nja na i*pravu »^lovcnakcda Naroda* pod »600—SOO/2513«. 2274 Petrolejske vrife t zaboji aH b ez fahoiev In Z*le?itf barele kupujemo v vsaki množini. Hroval & Komp., Liubljana, Vegova uilca 6. 2 „Oreal Hene" barvam sive lase v vseh barvah (tudi modnih). Izdelujem vsa tasna dela, M. PODKRAJSEK. Ljubljana, Sv. Petra cesta. 2123 ki je vešča vseh pisarniških poslov, z večletno prakso, samostojna mox. iV» GradiScs štev. 7. KalOfja. fsdelovanfo In barvnnfe kožuhov'««. a a Bicevnike, PRAVE TR2ASKE IN RAZNE BIČE (gajžle) dobavlja vsako množino veletrgovina OSVALD DOBEIC. Ljubljana. Sv. Jakoba trg 9. 2110 Absolvent kmetijske šote s primerno izobrazbo v gospodarstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu, gozdarstvu, kletarstvu ter v vseh v to atroko spa* dajočih delih ISCE PRIMERNE SLU2BE, najraje na kakšnem vele* posetvu ali pri kakšni lesni trgovini s većim obratom. — Naslov pove 2rV28 i—MB—a—aaaa———amw m± ^r^rrfntr-^^^ OitOEtnlk dr. Lintfesil .« vljudno naznanja, da se je preselil 16. marca t. 1. s svojo odvetniško pisarno iz Dalmatinov e ul. 3 v Sodno ul. 12 VO0HET IR, SIS me1 prfič^o tvorilnoatlp dobrota In conotitcati« Pat. preciz. regulatorji TRANSM ISSJ E Stroji za Izdelovanje letenine, celuloze In papirja* Specialna tvornioa svetovnega slovesa B. NI. VOITH St. Poltena Austrija. Heidenheim9 WQrtemberg. Pisarna i WIEKV IV. Argentinierstr. 24. Došlo!! nofflnelfenngleslioiiceško su^no v elegantnih vzorcih !n po solidnih cenah n pomladna In letna sezljo. Specialna zaloga DRAGO SCHWHEL UBILI Km. H TRG 3 Vedno ▼ ral*?7r| trslaš6i f-^.uv'}, r^ziso per>lo, čepice in drugo modno blago« Sukno aa modne hlača. — O a bisera na motre; aprejemajo ao ludl naroČila na obleke« Za]am5eao prvovrstna ladeiava pa nsrl v lasiaom modaom salonu. MIIL II111 Id h i h ufeze iz Ijevanosj željeza, kao i sav trgovački Bijeir dobavlja uz cnaj« niže dnevne cijene: " 1 ornica strojeva u Bjelovaru SPozort Jiajv€tja hbira damsk^ svilenih J^fobu^ov in j/amnf-4*tti nojnovzjši modeli- ža.ni ftobulci vedno v ya ogi o modnem salonu IDH ŠKOF - WM1EK KflSLEDKICE I pjlftp.mmn Pod Trsa£o SL 2 Paltg Ulazne3a mosta. Predelava bi preoblikovanja slamnikov ter klobukov. 7ečna EOjfrtJbal Prignano solidne cznet 28 Stran 12 •S I. O V f? N S K I NAROD« d.ie 18. msrca 1923. Pf - ^ Vreze, febljene in dobro ohranjen« KUPI Jbs, Bchomc, Ljubljana, iv. Jakoba trg žt. 7. 410 Kom, Uubllana iska ce>3tai £iav. 6. leUBlirTffffl fej o'oujr.i kieaer Mdetede«. ■ Iteefef nam. poaod i i: M©?e-ine trn flr-lak in aaaa" veeke vel'ktail poaed (ikatie) aa konserve. Teod. Poljan (mac. ladetovaaje a« i, bar t«. kakor turfi Mafataraiša alava^aka plesKarsRa in niors&a delavnica IVAN BR1CEU, Dunajska c 19, se prfaarrača. Izvršitev točna, cene aeaerae. ARIJA TZL Krtače inVarcce; Ifkmrice, zobne, blatarice W*awmlke, omela, motvoz (špaga), kavijar ako prej* ščetino, vosek, lesene eveke, leeene pise za sode tt kolajno, se dobi vsak dan ■trata najet ne i e samo pri tvrdki J otro B. Jovanovlč, Tuzla (Bosna). Raz-peš !jamo v po-tnin zavitkih od 5 kg naprej po povzetja. 3C48 Staro ljutomersko vino. Letnik 1921, pet o vrat na kvaliteta, ca. 300 Id tar tata mnofina letni« ka 1922, SE PRODA. Kupci, ki VMuiejo tudi letnik 1922, imajo prednost. Cena in pogoji pri vi* nogradniku m trgovcu »VANU VESELICU V ORM02U. 320 Uu&liana, Židovska ulica 3 In 7 Pravkar došli n^Incirejsi pariški modeli in slamniki 3 Pfl^ nafnarafAta r?or?e!ov so ravssVoT atasla« POSEBNOST v fsrofr-enednih In V5?«rnh kfobukih. Preoblikovanje s-amnifcov, svlfcatift klobukov itd. se sprejemalo. Ogled samo v trgovini. Žalni klobuki vedno v zalogi. Bar^aBjjMPBaBaaajBjBBji e* LI n i j • m I CU • le > aliec 12 fcGilr** E:s,5i Irg 13 ter pcprivi;vff 3 .ovlrje in i. .''mer ,2 etraeaMM Ia eaa*. r c fartofe ki. i. J«ib*Cl Tvrdka J.GOREC Ljubljana 9 staroznana trgovina z automobili, motocikli, kolesi in deli poleg svojih dosedanjih prostorov nove poslovne prostore danes v petek, 16. t. m. ob 8. uri zjutraj v palači Ljubij. kre Dunajska cesta teflka Izbire ctrc!Hk leriftai, thekok« ta Slreisih ?tc « pacati. f. umi, uiiuiu. srni as 23 tfnkaku, rtivflr .«-"> m te rau. r«;"i „TKiBUKA" Torama dvokole« in otrcSklh rortf nr Ljoiiijaaa. iarlonka cesta 4 — Ivoa^anka yi u t. Nogavice v veliki izbiri in po m j nižjih cenah izdeluje stojno pletilstva N. GROEGER« BEGUNJE 23 PRI LESCAH. 1145 Velika zaloga klobukov in slamnikov se dobi pri ar Franc Cer tovarnar v Stobu posta Domžale Prevzemajo se tudi stari klobuki in slamniki v popravilo pri Ko-vačevič i Trsan v Ljubljani, Prešernova ulica št. 5. Sprejemanje v sredo. Zaloga v Celju Gosposka ul. 4 »eeeeeeeeeeeteeeeeeeeeea—c i&sstni tesorslii mojster v LJubljani prevzame vsakovrstna teaarslca dela, kakor strešne stole kupole, stolpe, mo-: »tove, rrtne trtice itd. Parna žaga z * i vsemi stroji za obdelovanje lesa. 4796 v jmukn Bi 44 Priporoča se preoblTkovalnka slamnikov za dime :-: in klobukov za gospode :-: Barborič - Z&orian LKanjBfsn, rnntni trg «. 7 LJUBLJANAf Sv. Petra nasip 7. Priporoča«© m veliko in malo galanterijo, nogavice, rame sukance, gajnbe, tfpke, vtienino, sprehajalne palice, kravate, srajce, čevljarske in krojačke potrebščine. 7§~:z-.&* aana. PasrtrfHISHl Na Sušaku se preda hiša, uporabna za vsako obratovanje. Ponudbe pod: »Hiša na Sušaku 2703« na upravo »Slov. Naroda«. Rabljene britvice Gfllefre, Mem Itd. ?e sprejemajo v elektr. brnita ft v drogeriji I. C Kotar. Wolioya »lica 8, in v droger ji Anton Kane, Židovska ntica 1. Zunanja naročila lito in točno._2155 Trstje za strope zde nje Hi prodaja m debelo in drobno po na.atffla cenah Prt več] h m no? j ^aH inaten papnst. — a\WTGli STS.tlflB LJubiiana, Jeranova vliea 13, Trnovo. 212« sar>^ Ha ^eiil davki katere plačate Vam nastanejo, ak* ne gledate na to, kje nakupujete, »£*btte denar in imate poleg tega večkrat še sitnosti. Poaktiaite enkrat a flnetrovanif* katalog**« tvrdke R Saittfi«rv ( iratnik Nanri flSatre)), L;-a"a?cana a>t. S. Ta Vam svetaf« rasničaa dobre wre, specijalne anamke . T\"0" nt W»e4ne tvorn^e v Sv?ei, Umbor t«di dru^e dom letnic nre. saneetne, svetila« Ia steaeke i^re, variiiee. prstane, rapettnice. uhane, nami!** ero-rkrstna ia b rmska dartsa ter vso drnrjo zlati»?no lm srehmino. Pa tttd: porabi*« pr<*«^m#fe Imicor: Bearfe, »ože, britve, ta»estr!ine In btiveke stroja, stekleveeee, doze za lobak, svslčlee ia smov s. aaMfa^e ka doaar-aice kadite dobr« bi cene pri tvrdki: H. S^TTtm, fjnetnik M«nri Malrc), L'ubliani it« 3. Cement, gips, apno, roa&anctnntAt, strežno lepenko« karboline), drroce-meni« watprooi, gips-T»loščc; srjrcvio f»ofSo eternlt (Hat-acbek) itd. NUDI PO NAJNIŽJI CENI Kosta NOVAKOVIC in dra$ LJUBLJANA, Miklofičeva c 13. 2553 gospodinje S emena \TiTNTC in SADNEGA DREV« JA SE DOBE pri »VRT« DZAjMONJA i drugori. Jružba z o. 2., Maribor. Čopom ulica. — Zahtevajte cenik! 2129 lili ££em poleg tekoča vodo v Lfcsbljeitl ali eVollei. Naje-nnina postranska stvar. Pismene ponudbe pod „Barirar 2711*1 na upravo Sloven-ske|ra Nareda. ?7U Prodajo se Ssbro ohranjeni motorji: 1 Puch, 2 cJBfindra^ 5—6 HP a priklopnim vozom; 1 Puch, 1 cilinder, 3 in pol HP; 1 2«. S. tl.9 1 c'Hnder, 1 in po! HP; 1 Pegeuot, 2 cilindra, /S—7 HP; 1 ToledO| 1 cilinder, 4 H P. — Og'cdajo se pri Peter Škafar, vulkanlzlranje gumija, Ljubljana, Rimska cesta 11. 2664 Poior, trgovci! koruzo, ±lto in tako dalje po dnevnih Najboljše bi a po kakor cenah razpošilja Ssrtol Jesenovsklp Import, Export živežnih namirnica, Buma, Sriem. 2665 pulin«, čistilo za kovine ter te* aletno milo nudi po najnižjih cenah OSVALD DOBEIC Ljubljana. Sv. Jakoba trg 9. 21 Of MARASKINO Calica tega tfelikatnega likerja le nepopisan užitek! Priporočamo t druge Izbrane Fino fMst za ojs, čistilo »Ilirija«, »Jadran« in »Ci* £QGNA€ OALMATIA MEOtCIMAL in ntcerje, žQanlm9 eltstrakte in sfrupe. PRVA OOLIK J VAMA DALMATINSKA P&StHA DESTILACIJA V. MORPUBSOi SPLIT Zastopnik: Adolf fttordin, Llubljana, Zrinfskegac. 7. iKssaa£d&BSMaaiaaaiiseaaticaaBBaBi iiaaftafebftaa EUL IlLTHIKSaTHSTiBSE, Umm UHIH HAVRE WY0R v* ! Najkrajša linija, f dati In amic davno zastopotva Siavtajajai baaka a. d., Zagreb ta ta foza- IVAN KRAKER LJUBLJANA KOLODVORSKA BUCI $TW. 41 2ITIIB Knyn je najbolj zdrava in tečna hrana. 9PR ISKUSITE! TounnNR C-LINElSi. Etcktričiii ojn-oi. RaimoAtriicjii Jtrrrjl. ■ ■ ■ a W3 t 1 I i sa rtmuiiaiiHnuiiiuiuiiiiuiiiiifiuHuiiuuiiuiinmiiimniiuiiutmitiiitiuijiiiuwww razstavijo se ravnokar došli najnovejši dunajski in pariški nUeU. Oiled v torek. R ti. ođ i- 6. ure t Hi. P. H. tnA^a k I k aakapa. a a a s a a » ■ -i a s •i I a mama iaaasaaBBteai } ^^tnin^ ju tisk »Narodne tiskarne«. 364 06