Včeraj je bivši britanski min.predsednik Churchill na ziiriški uni= verzi imel govor, ki je vzbudil splošno pozornost. Uvodno je govoril o evropski šaloigri ter dejal, da med zavezniki vlada babilonska zmeš= njava, med premaganci pa molk in obup. Vendar pa je treba najti sred* stvo, da ozdravimo bolno Evropo,Edino zdravilo za evropsko bolezen je: "Ustvariti moramo Združene evropske države, * Zveza narodov ni bila po= manjkljiva v svojih načelih ..ali idejah, ampak je propadla zgolj za= to,ker se države, katere so to' zvezo ustanovile, svojih načel niso držale* ker niso računale z danimi dejstv lepoti: e bili h ukrepov, dokler je bil še Sas ja v ničemer' ne In prihajala v navzkriž ju¬ ter vsied tega niso stori* Taka evropska organizacij s svetovno organizacijo Z-oru= ženin m T\T< treba bel¬ ska , Ko ^ nad Demčijc pa bo prva drugo lahko zalo. podpirala. Vsekakor je redov, čij.i vzeti vsa sredstva, da se prepreči nova napadalna voj= bo to končano, kar se je že začelo, potem naj bo konec birišt Treba bo uveljaviti pravičnost in velikodušnost, da se sprosti svoboda. Prvi korak k temu, de vzbudimo v življenje evropsko družino in ozdravimo Evropo, bi moral biti.ta, da Francija in Demči* ja začneta sodelovati. Le tako bo Francij? zopet dobila v roke m»ra= 10 in kulturno vocu jvl bskin bi bi a v toliko Atomska bomba je ?tvc v Evropi. Male države v združenih državah pomenile' kakor -velike. se vedno v posesti ene same države'in enega na* ki jo nikdar ne bo porabil ,razen takrat, kadar bo treba braniti pravico in svobodo. Zgodi se pa lahko čez nekaj let, da bodo to raz= diraliio sredstvo imele tudi druge države- Lahko bi se zgodilo, da bi ena sli druga zlorabila atomsko bombo, s Čemer bi bila vsa evropska roa c^, civilizacija-uničena, To bi mogle Prvi praktični korak za ustanovi preprečiti združene evropske države iv združenih držav v Evropi, bi bila ustanovitev evropskega sveta.Vodstvo naj bi skupaj prevzeli Francija m Arne ri jate1j vice. :i Ve 1.brit anij a, (jo-. in, upajmo, nove Evrope Sov velima jetska v r: p,, _ .renska družina, narodov ,mogočna Dvignimo tud in na vse način t Evropo in ves 0 TASTU is na, bi se-mo rop« OBRAVNAVI podpirati 'j v e t bo ime 1 ali izkazati pri= živi jenske pra= od tega korist !*' njene Politične—ozemeljski odbor za Italijo je včeraj spet obravnaval tržaško vprašanje »Višinski je na'gl a šal, da so ^ štiri velesile skušale najti glede Trsta in njegovega obsega teko rešitev , ki bi vse zadovo* Ijila. Zedinile so se na kompromisno 'rešitev» Jugoslovanski ^delegat je nato izjavljal, da začasna -Morganova črta nikakor ni končne veljav na rešitev. Dokler ne dosežemo uporne reširve , Jugoslavija ' neto podpisala mirovno pogodbe. Prav tako Morganova kakor francoska črta sta nepravični in neopravičljivi, Dato so glasovali o braziljskem_ . . predlogu, naj bi se zahodna Istra priključila-por mednarodno ozemlje ,k Trstu, Za te. pr - dl o g pa je glasovala samo Brazilija, se Belgija in Kitajska vzdržali gl-sov nuj a odklonjen s 1? t 1 glasu. Pododbor za tržaški statut je razpravljal o guvernerjevih -pra= vicah. Sovjetski delegat je rekel, če bi imel guverner pravico .sam izdajati zakone, da bi bila skupščina potem brez pomena.^Jugosl.de= legat Moša Pijade je pobijal ameriški predlog,ki daje guvernerju _ diktatorska pooblastila. Ameriški zastopnik je razlagal,_ da'bo guv er= aastoonik Varnostnega sveta in bo kot tak varuh svobodi ummm med tem ko sta Tako je bil ta predlog držav« Zato mora imeti tudi vpliv, ker bo imel tudi odgovornost.To mnenje je podpiral tudi britanski zastopnik, ki je med drugim dejal, da bi Ju= gosiavija morala biti naklonjena takemu guvernerju, ker bi samo tak lahko zaščitil vse državljane,jugoslovanske in italijanske narodnosti. Jugoslovanski delegat .Baebler je izjavil? Taka guvernerjeva -pooblasti® la bi ljudstvu jemala vso demokratično moč, vsled. česar so nedemokratič= na. Sovjet.zastopnik Višinski je omenil, da guverner ne bo član vlade in bo zaradi tega nekak general brez armade. DODATNA HRANA.Jutri se bo deli= pošto: Avsec Ana, Korošec Janez, •la dodatna hr ana za stare ljudi in Ortner Frida, Ortner Franc .Kovačič za matere,Glavarji barak naj zbere® jo jedilne karte št.S in 7 in jih prinesejo ob 9* 1 v bar.14 g.Bodarev® skemu, da dvignejo dodatek. DREVI po litanijah stanovsko predavanje za fante. VODSTVO ’ ŠOFERSKIH TE GAJEV"' 0B= Javlja.Vsi slušatelji za 2»šofer® ski tečaj ,ki so ,,bili na zdravniškem pregledu, naj se zberejo danes ob 18^ v učilnici šoferskih tečajev v tab;garaži, TISTI TABORIŠČNIKI, ki že go® vorijo angleški in bi želeli svoje znanje izpopolniti,naj se zglasi= jo danes ob 19* 1 v.bar. 2/22. NA PREDSNOČNIM TABLE-TEN IS dvoboju so naši ping-pongaši ponov® no zmagali nad lienškim Rapidom z rezultatom 9»6.V parih so pa igra= li neodločeno 1*1.Prireditev je počastil s svojim obiskom tudi no® vi direktor g,Wing Commander F. C. Chalmers v družbi g.Corseilisa in g.Ghelouve-a in superintendant g. dr.Sinkovič, kar je naše igralce v njihovi lepi borbi močno podžgalo. Gospodom se za njihovo pozornost lepo zahvaljuje ; mo,- igralcem pa čestitamo! ZAKAJ SE UČIMO ŠPANSKO? Zato,da bi bili pripravi jeni,če bi se nam bilo treba seliti v južno Ameriko, kjer je španščina občevalni jezik. VPRAŠANJA IN ODGOVORI ZA ŠO= FERSKI IZPIT se še dobe v upravi "-Novici’, ZENSKI PLED,ki je -bil najden na poti proti Lavantu,naj pride lastnica iskat v bo31/5• VŽIGALNIK sem izgubil včeraj pop,na travniku ped NusadoiTom. Kdor bi ga- bil našel, naj mi ga prinese v bar. 3V5« V SLOV!PISARNI naj dvignejo Janez in Hafner Marija. VATIKAN. Vatikanski radio na= znanja t da je aretacija zagrebške® ga nadškofa dr.Alojzija Stepinca v Vatikanu napravila zelo mučen vtis. -...Kakor poroča bel grajski ra® dio,nadškofa obtožujejo zločinov proti ljudstvu in državi. LONDON. Voditelj britanskega urada za kemično vojskovanje je ob = javil, da so se posrečili tehnični . poskusi ter so iznašli silno močan strup za vojno orožje.Ena sama unča ( 28 g) tega strupa bi zadoščala, da uniči 180 milijonov ljudi,to se pravi prebivalstvo Združenih držav in Kanade, V vojski bi poraba tega strupa bila najmanj prav tako smrtno nosna in pogubna, kakor atomska bom¬ ba, Prav za prav bi bil učinek tega strupa še mnogo bolj uničevalen. WASHINGTON. Pričakujejo, da bo predsednik Truman v kratkem podal svoj-o izjavo o zun.politiki Združe = nih držav. Včeraj je Truman 20 mi= nut govoril po telefonu z zun. min. Bv^nesom. To je bil prvi njun po go® v or po 'Wallace je^en govoru, 0 vsebi= ni pogovora pa predsednikov urad ni dal nobenih pojasnil. BERLIN, Razsodba v procesu zoper glavne nemško vojne zločince,ki so jih sodili v Mirnbergu, bo razgla® š e na 30. s ept enibr a.14 dni nato,t,j. 14,oktobra« pa bodo smrtne obsodbe, v kolikor jih bo sodišče izreklo, izvršene v Berlinu. 4 dni po raz = glašeni sodbi bodo obsojenci imeli čas pritožiti se na zavezniški kon¬ trolni svet. Obsodba n^ bo izvršena javne in ji ne bodo prisostvovali niti časnikarji, ni bi fotografi. Angleški krvnik je že pnispel iz Londona na Donaj 5 od koder bo aa da® no povelje odpotoval, kamor ga bodo poklicali. Vse priprave, zavezniki . skrbno prikrivajo-.