Leto XLVH
Eaoatolpna petltvrsta (U3 aim šlroia tn 3 inm visoka ali n|o prostor) enkrat . . . po K 1*2(1 Pri naročila »&d 10 objav jiopnat.
IftlmauJSlocIas j8/8:raK4-— PGSISCO: EES5S Eaosioipns pelltvrtta & 3-— Iataaja vssk dia lavzemž! po-yiefle!jek (n daa po prajoliti, ob 5. ur) ajntraj.
Posamezna stev H E a 40 vinarjev.
Šlev. 99. (: - v u )	v Linflijan!, r ceirtrlefc m i mola m
»SLOVENEC« velja
po riožtl na Tsa strani Jugoslavija la t I<]at)l|aul: aa oelo leto naprej.. K 34-— aa pol leta „ .. „ 42--ea četrt leta H .» „ 31 — za en mesec „ .. „ 7-—>
Sa inoaematva oelolelno K 9S-—
« Sobotna izdala: s Za oelo leto ..... K 15-— ea lnosemstvo.... „ 20 —
Uredništvo fe v Kopitarjevi nltol itev. 6/111. fioKoplal se ne vračajo j nefranklrana plama ae no sprejemajo.	Telefona itev. 50.
Političen list n slovenski narod.
Oprava Je t Kopitarjevi al. S. — Račon poštne hran. l|nbljanake it. 6S0 aa naročnino tn St. 349 sa oglase, avstr. Ii čeSSe 24.797, ogr. 28.511, bosn.-bero. 7583.
Zadružna zveza, ki jc včeraj imela Svoj občni zbor, jc matica jugoslovanskega zadružništva, Ko je dr, Krek pred četrt-stoletjem začel gospodarsko združevati našega slovenskega kmeta, da ga reši iz rok kmečkih oderuhov, je tedaj žc imel v misli enotno in močno zadružno organizacijo vsega jugoslovanskega kmečkega stanu. Ko še ni bilo nobenega upanja, da bi v do-glednem času mogli misliti na politično združenje vseh Jugoslovanov nekdanje monarhije, je dr. Krek mislil in ustvarjal gospodarsko Jogoslavijo v okviru Zadružne zveze. Z njeno pomočjo se je dvignilo kmečko zadružništvo v Dalmaciji, v Istri in pod njenim vplivom jo zrastla samostojna zadružna organizacija goriškega slovenskega kmeta. Začelo s« je živahnejše zadružno delovanje tudi na Štajerskem in Koroškem. Sčasoma so iz tc velike organizacije nastale nove zveze, n. pr. istrska, dalmatinska in misliti je bilo treba na ustanovitev centralne zveze; za uresničenje tega načrta je bila prva poklicana Zadružna, zveza v Ljubljani. Do tega ni prišlo, Vojska je načrt preprečila. Dr. Kreku ni bilo več dano, da bi bil videl uresničeno politično Jugoslavijo, pač pa je moral tik pred smrtjo gledati, kako so nekateri ljudje hoteli razdrobiti največjo gospodarsko organizacijo našega kmeta.
In vendar se danes zbirajo vse zadružne sile v skupno zadružno organizacijo. Ni več daleč čas, ko si bo slovenski kmet preko hrvaškega seljaka podal roke s srbskim. V Srbiji, kjer je zadružna organizacija tako krasno razvita, bo slovenski za-drugar dobil mogočno oporo.
Gledati nam pa danes ni le na zunanji razvoj kmečkega zadružništva. Iz ozirov na časovne razmere bo treba pospeševati tudi notranji razvoj. Ko pregledujemo stanje slovenskega zadružništva, vidimo, da so pri nas kmečke posojilnice in hranilnice v pretežni večini. Izmed 462 zadrug, ki so včlanjene v Zadružni zvezi, je 286 denarnih zadrug. Na Štajerskem so med 122 zadrugami 103 posojilnice. Na Kranjskem je razmerje malo boljše; tu je med 203 zadrugami 91 posojilnic. Razmerje jc razumljivo iz ozirov na prvotni smoter zadružništva: rešitev kmeta iz rok denarnih oderuhov!
Danes se boj proti kapitalizmu in ode-ruštru ne more več omejevati na zgolj denarne organizacije. V veliko večji meri moramo začeti gojiti produktivne kmečke zadruge. Kmeta je treba osamosvojiti pri prodaji njegovih pridelkov, prav tako ga je treba postaviti na lastne noge pri nakupovanju njegovih potrebščin, Na občnem zboru r.Zadružne zveze is bila sprožena ■ misel, naj se koosumna društva razširijo povsod v okviru zadružne organizacije, kjer so seveda predpogoji za nje dani.
Ni dvoma, da sc bo tako zasnovano zadružništvo, na eni strani produktivne, na drugi strani konsumne vrste, po!aj?oma razvilo v mogočno panogo, da bo poma-' galo izločiti kapitalizem ter ustvarilo med delavcem in kmetom tisto razmerje, ki jo danes skaljeno po zaslugi sedanjega kapitalističnega gospodarstva.
imm slip-
Včeraj, 30. aprila, dopoldne sc je vršil v veliki dvorani »Uniona« redni občni zbor Zadružne Zveze, kateremu je bilo predloženo poročilo 'in računski zaključek za devetnajsto upravno leto 1918. Zborovanje fe otvoril l. podpredsednik profesor Remec. Predsednik Zadružne Zveze dr. Korošec je poslal občnemu zboru pismeno svoie obžalovanje, cla mi: čas nc dopušča, da bi mogel priti na skupščino. Podpredsednik prof. j Remec povdarja, da jc Zveza dobro prestala najhujšo krizo, to jc polom Avstrije, in dn je u'peh delovanja Zveze v preteklem leiu zelo zadovoljiv, Z ustanovitvijo našel,uicdiniene Jugoslavije, so tudi za zadružništvo nastale nove razmere, ki obetajo z ustanovitvijo ^ovc Zadružne ccntralc v Belgradu zadružništvu velikih uspehov.
Odobril se je zapisnik o zadnji skupščini, Porot il; načelstva je podal načelstvc-
ni ravnatelj Evgen Legat. Denarni promet Zveze se je v zadnjem poslovnem letu jako zvišal in je znašal 525 milijonov kron. Zveza se je znebila skoraj vseh vojnih posojil in je posredovala tudi pri mnogih članicah, da so mogle razpečati svoja vojna posojila, V splošnem zavzema glede vojnih posojil Zveza stališče, da se morajo pri ureditvi tega vj>rašanja na vsak način varovati koristi zadrug, ker imajo ravno pri teh revnejši sloji naložen svoj denar. Revizij ic izvršila Zveza skupno 83. Članic ima Zveza -162. Stik z onimi v zasedenem ozemlju je sicer sedaj nemogoč, vendar pritožb, da bi se bili v to Italijani kaj vmešavali, do sedaj še ni bilo.
Za nadzorstvo {e poroča! prof. Fran Vcrbic. Nadzorstvo je imelo tekom leta deset sej. Pregledalo je tudi računski zaključek in ga našlo v redu. Tudi sej načelstva sta se Vedno udeleževala v i, vrh o lažje kontrole po dva člana nadzorstva, Id sta potem redno ostale člane informirala.
Računski zaključek, kaieri izkazuje 35.657 K 87 v. čistoga dobička, se je odobril. Prepisalo se je 30.000 K na splošno rezervo, ostanek pa kot posebna, rezerva, Stanje vlog znaša 114 milijonov kror.
Da sc odpomore pomanjkanju v zadružništvu izobraženih ljudi, jc občni zbor sklenil, da stavi Zveza na pristojna mesta resolucije, v katerih se zahteva, da naj sa vpeleje na učiteljišču za one, ki bi imeli veselje kot učitelji službovati na deželi, kot neobvezen predmet knjigovodstvo in pouk o zadrugarstvu. Ponavljalna šola naj bi tudi nudila nekoliko pouka o zadrugar-stvu. Na orglarski šoli nai se upelje knjigovodstvo kot obligaten predmet.
Dosedanji II. podpredsednik profesor S u Š n i k je odklonil nacialtno izvolitev v načelstvo, ker se mora kot poslanec muditi v Belgradu in mu torej ui mogoče udeleževati se sej. Na mesto njega ie bil izvoljen dr. Jaka M o h o r i č, Istotako sc jc odpovedal ravnatelj Janko J o v a n , na mesto katerega je bil izvoljen ur. Mirko Božič.
Pri slučajnostih je omeail g. tajnik, da so blagajne proti tatvin} šc vedno zavarovane pri Assicurazšoni Generali, V kratkem bo sklicala Zadružna Zveza enketo ra pomnožitev konsumnih društev.
{Posebno poročilo »Slovencu«.)
Najnovejša strankarska grupacija.
Fuzija demokratske, strank« s srbsko opozicijo jc povzročila v Bosni in Hercegovini tak odmev, kakor ga mnogi niso pričakovali. Srbski radikalci r.o stopili v odprt oster boj proti demokratom. Po shodu v Sarajevu bodo imeli drug velik shod v Banji Luči na mali Uskrs ("belo nedeljo). Dnevni red; Boj proti demokratom in organizacija radikalcev.
Skupina okoli muslimanske > Jedna-kosti« prbtaje deloma na radikalen (Šerif Arnavtovič), a deloma na demokratsko stranko, Konecni razkol v tej skupini je vprašanje nekaj cbi.
Opczicijonalua muslimanska skupina »Pravde« (Krasnica) ic dni tudi preživlja krizo. Tudi v tej skupini sc nekateri na-gibljejo ca jugoslovansko demokratsko stran.
Med opozicijonalnimi krogi Hrvatov bo morala morda šc ta teden pasti odločitev: ali s Sunaričem in ^Narodnim klubom« ali (Herccgovuia sc jc že odločila) z Jugoslovanskim klubom, odnosno z Jugoslovansko Ljudsko Stranko, Po nekem poročilu se je sarajevska duhovščina že odločila za Ljudsko Stranko. Vašemu dopisniku pa o tem še ni nič definitivnega meno. Po pira.vj liberalnega r Jugoslovanskega .lista« bi se zdelo, da se v resnici nekaj pripravlja. Če pride do ureditve razmer v vrstah Hrvatov, jc verjetno, da pride do kompromisa med takozvano Suna-ričevo skupino pravašev in hrvatskimi katoliškimi senijori. Oporicijonalnega stališča Hrvatje Bosne in Hercegovine nikdar nc bodo zapustili, kakor tudi srbski radikalci nikdar ne bodo opustili svojega ve-likosrbskega separatizma, najsi se 'udi javno izreko proti njemu. Bcsta li dr. Jezo Sunarič in dr. Cabraiič v novi Ljudski
Stranki izvajala vse potrebne posledice, o tem je danes težko soditi. Dejstvo je, da v Bosni danes Jugoslovanski klub, posebno dr. Korošec, pridobiva vedno več sim-patii. Celo med Srbi samimi. Banjaluška srbska »Jcdinstvena Država« (kakor smo že poročali; op. ured.) prinaša o dr. Korošcu tako pohvalen članek, kakor ga ni najti niti v »Narodni Politiki«, niti v »Slovencu«, niti v »Jadranu«, niti v (sarajevski * Jugoslaviji«. Politika stvarnega dela za blagor ljudstva, spojena z iskrenimi težnjami za popolno narodno in državno edinstvo bo našla v Bosni vnetih pristašev.
Jugoslovanska dem. stranka bo zbrala v Bosni disidente raznih skupin in skupinic, Od spretnosti njenih voditeljev je odvisno, če se bo vzdržala pod navalom srbskih radikalcev. Njena temeljna pogrešita — kakor vseh ostalih strank — je, da je začela svoje življenje od zgoraj s pompom, mesto s solidnim delom v ljudstvu. Te dni bo začela z agitacijo v pokrajini. Velik dnevnik demokratske stranke je imel začeti izhajati tc dni, a jc radi tehničnih tež-koč izdajanje za nekaj dni odgodeno. Tej stranki je pristopila Ra-dc-na (radikaJno-demokratsko-napredna omladina), ki se jc .zbirala okrog »Slovenskega Juga«. Le predsednik Radene g. J. Zubovi sc je izjavil proti fuziji ter je izstopil iz stranke. Radcna ima svoj socialao-gospodarski program in bo v tem smislu urejevala svojo revijo »Novo djelo«, ljudsko prilogo demokratskega dnevnika »Glas Naroda«.
Poleg vse tc strankarske raznobarvno-sti moremo ugotoviti, da v Bosni in Hercegovini nI prave stranke, Vse skupaj je več ali manj strankarsko osebno dlakoceplje-nje. Edina organizirana stranka so socialni demokrati. Njihova žilavost je. izredna. Sistematično izvajajo organizacijo svojih pristašev, združujoč jih v svojih sindikali-etičnih društvih. Nedavno so prijeli tu socialistične voditelje na potu na kongres v Belgrad radi revolucionarnih in. republikanskih izjav pred vojaki srbske vojske. Po preteku nekaj dni so jih izpustili, ker državno pravdništvo ni imelo stvarnih dokazov krivde. V svoji borbi proti buržca-ziji so započeli socialisti v Bosni fronto proti jugoslovanski dem. stranki
Narodno gledališče.
V Društvenem domu v Sarajevu se ja s Čorovičcvim »Zulumčarom« začela prva serija stalnega narodnega gledališča. Gledališče podpira vlada in je upanje, da sc bo obdržalo. Igralske moči so srednje vrste. Večjo pozornost so vzbudili simfonij-ski koncerti godbe kraljeve garde v oficirskem domu.
To so za Sarajevo velike novosti, ker »ličnih umetniških podjetij v Sarajevu žc davno ui bilo.
LDU, Zagreb, 30. aprila. Z izredno svečanostjo se jc vršil danes prenos kosti bana Zrinjskega in Frana Krste Frankopana iz palače Jugoslovanske akademije, kjer je bila krsta razstavljena na mrtvaškem odru. v zagrebško katedralo, kjer so jih položili v definitivni grob.
Zastopstva
Pogrebnih svečanosti se jc udeležil kot zastopnik prestolonaslednika Aleksandra general simus vojvoda Mišič, ministri dr. Alaupovič, dr. Kramer. Marinkovič in dr. Poljak. Deputacijo slovenskih društev je pripeljal poseben vlak ob 8. uri dopoldne na državni kolodvor, pa tudi iz vseh strani Hrvatske so prihajali posebni vlaki z mnogoštevilnimi deputacijami in drugim občinstvom.
Pri svečanosti je zastopal hrvatsko zcmaljsko vlado ban dr. Paleček s podba-nom in ostalimi poverjeniki, deželno vlado za Slovenijo je zastopal poverjenik za uk m bogočastje dr, VerstovJek. Zastopane so bile tudi vse tri naše prcstolice Belgrad, Zagreb in Ljubljana ter vsa naša kulturna in politična društva in druge narodne korporacije. Razcu teh bo bc .udeležili
slovesnosti odposlanstvo čehoslovaške re« publike pod vodstvom predsednika čeho-slovaške narodne skupščine Tomašeka, od« poslanstvo poljske republike ter korpora« tivno skoraj vsi člani v Zagrebu se naha« jajočih vojaških misij prijateljskih držav, im sicer Francoske, Angleške, Amerike, Polj« ške in Čehoslovaške,
Blagoslovljenje in govori.
Cerkvena opravila je izvršil zagrebški nadškof dr. Bauer ob asistenci križevačke* ga grško-katoliškega škofa Nyardije, škofov dr. Langa in dr. Premuša ter mnogošte« vilne druge duhovščine iz Zagreba in okolice, Po cerkvenem opravilu je prvi pre« govoril v imenu osrednje vlade ministei Marinkovič, za njim so govorili ban dr* Paleček, predsednik čehoslovaške narodno skupščine Tomašek in poslanec Ivan Per< šič. Zagrebška pevska društva so zapeta Zrlnjsko-Frankopanko.
Sprevod,
Nato se je razvil veličasten sprevod^
kakršnega Zagreb morebiti še ni videl. Po ulicah in trgih, kjer se je sprevod pomikal, so tvorile špalir nepregledne množice, tisoči in tisoči prebivalstva iz Zagreba ia okolice, Jelačičev trg in trg pred kate* dralo sta bila nabito polna. Ceni se, da js gledalo sprevod nad 100.000 ljudi. Ulice, po katerih se je sprevod pomikal, pa tudf večina drugih, so bile v zastavah. Okna sc bila okrašena s cvetlicami, malimi zaata-vicami, zrinjsko-irankopanskimi grbi, preprogami in drugimi okraski. Sprevod j« otvorila sokolska godba, ki ji je sledil oddelek vojaške konjenice, nato sta korakata dva pehotna polka z godbama, mornarji » tremi narodnimi zastavami, deputacija Tu« ropcijskih plemičev v slikovitih zgodovinskih narodnih nošah, nato slovenski, hrvatski ter srbski Sokoli in slovenski Orli, kai pomešani med seboj, Sokolicc, skavti, de-putacije raznih društev, med njimi deputa-ciji pevskih društev »Slavca« in »Ljubljanskega Zvona« z zastavami, izredno velike število visokošolcev in visokošolk.
Najimpozantnejši del sprevoda je tvorila ogromna množica beguncev iz okupiranega ozemlja z zastavami. Bili so razdeljeni v skupine po svojih domačih krajih ia nosili napise krajev, ki so njihova domovina, Tako so manifestirali za popolno ujedinjenje naše domovine, Za begunci »c sledila razna društva. Nato so nosili Sokoli in častniki vence, ki jih je bilo brea števila. ICot prvega so nosili krasen venec, ki ga je pokloni! prestolonaslednik Aleksander, Vence so spremljale dekleta ia vseh jugoslovanskih pokrajin v narodnih nošah. Za venci so šli v Zagrebu se nahajajoči poslanci nekdanjega hrvatskega sa« bora, kakor tudi poslanci narodnega predstavništva v Belgradu. Sledila je duhov« ščina, za njo pa so nesli akademiki krsto z ostanki obeh narodnih mučenikov. Čast' no stražo ob krsti so tvorili Sokoli, častniki, mornarji in akademiki.
Pri grobnici.
Pred nadškofijsko cerkvijo so govorili znani pisatelj, profesor Andrič, profesor dr, Fran llcšič, v imenu beguncev dr. Werk in v imenu vojaštva general Plivelič. Nato so pevska društva zapela himne »Lepa naša domovina«, »Bože pravde«, in »-Naprej«-, nakar so odnesli krsto v cerkev, Po kratkem ponovnem cerkvenem obredu so položili krsio v nalašč pripravljeno grobnico. Pred cerkvijo je oddalo vojaštvo častne salve, v okolici mesta pa so oddali topovi običajnih 21 strelov.
«
V ranem jutru.
m Zagreb, 30, aprila. Izvirno poročilo. Povodom današnjih slavnosti se je Zagreb že na vse zgodaj odel v svečanostne boje. Že od ranega jutra so se valovile neštete množice proti Zrinjevcu. Pred 8. uro dopoldne so se zbirale prec! kolodvori velike množice ljudstva, da sprejmejo Slovence in goste iz pokrajine. Prihajala so dijaška društva, okinčana z zastavami in cvetjem. Šolska deca je prinašala cvetje in vunce, da odiči krsto mučenikov. Z raznih delov mesta so se čule vojaške godbe, ki so spremljale vojaštvo in Sokole k svečanostim. Pri. hajala ie pehota, konjenica vojaška in to«
kolska ter topništvo. Sokoli in Orli so se zbrali pod svojimi zastavami. Pred Jugoslovansko Akademijo se je zbirala ogromna, pestra množica. Na Zrinjevcu še nikdar doslej ni bilo zbranega toliko sveta. Vojaštvo in policija sta napravila kordon, da bi vzdržavala red.
Pred Jugoslovansko Akademijo.
Okoli pol 9. ure dopoldne so zfačele najprej prihajati razne korporacije, društva in deputacije iz cele Jugoslavije. Korporacije so prihajale v štiristopih pod svojimi zastavami. Ob tričetrt na 9. uro je došel župan dr. Srkulj z mestnim svetom, ban z vladnimi poverjeniki, generaliteta, razna poslanstva in vojne misije, ki so v Zagrebu, Za tem je došla mnogoštevilna duhovščina, na čelu ji nadškoi dr. Bauer, z grško katoliškim škofom Nyaradijo, škofoma Langom in Prcmušem. Ob 9. uri so došli ministri dr. Alaupovid, dr. Kramer, Marjanovič. in dr. Poljak, čehoslovaška doputacija in delegati iz Slovenije in Srbije. Ko se je pojavil vojvoda Mršič, ki je zastopal prestolonaslednika Aleksandra, v spremstvu generala Jankovjča in častnikov je nastalo hrupno pozdravljanje. Nato je opravil nadškof dr, Bauer z ostalimi škofi cerkvene obrede.
Minister Marinkovič.
Po končanih obredih je govoril minister Marinkovič, ki je dejal med drugim: lV imenu vlade kraljevine SHS se hočemo pokloniti zemeljskim ostankom narodnih mučenikov Zrinskega in Frankopana s tem, da prisostvujemo proslavi velikega njihovega duha. Svboda je potrebna narodu kakor luč. Ljubezen do svobode je ustvarila naše junake, ki se jim divimo, ker sta naša junaka v najtežavnejših trenotkih imela pogoni, koristiti narodu. Pod strašnim pod-ijarmljenjem je budila ta ljubezen naše narodne velikane po raznih nezdruženih krajih ter jim budila skupno misel o svobodi. Bodočnost zahteva, naša država in naš narod, da sledimo ciljem, ki sta ga označila na&a mučenika, Zrinskemu in Frankopanu, fri sta žrtvovala svoje življenje za ujedinjenje in osvobojenje naroda, Slava Zrinskemu in Frankopanu.«
Ban.
Nato je govoril ban dr. Paleček, ki je davil naše narodno ujedinjenje, ki ga hoče krepiti naša sloga. Treba je, da dobi naša 'država vse kraje, Id ji po pravici pripadajo. Naša država bo integralna celota, ako zma-
Ža mednarodna pravica in poštenost. Prvo-orilcem našega narodnega ujedinjenja, Zrinskemu in Frankopanu kliče — slava. Spominja pa se tudi onih tisočev mož, ki so padli po raznih evropskih bojiščih za isto idejo. S hvaležnostjo se spričo prisotnih Srbov spominja srbskih seljakov, ki so padli v borbi za naše ujedinjenje ter kliče na slavno bodočnost naše države Srbov, Hrvatov in Slovcncev ter dinastije Karagior-gjevičev,
V imenu čehoslovaške republike
je govoril predsednik čehoslovaške narodne skupščine Tomašek v češkem jeziku in povdarjal enotnost nastopa Čehoslovakov in Jugoslovanov v borbi za ideale Zrinskega in Frankopana, Jugoslovani in Čehoslovaki so bili vedno prožeti s spomini nanju v borbi za naše osvobojenje. Koncem govora naglaša potrebo skupnega dela tudi v bodočnosti med Čehoslovaki, Srbi, Hrvati, Slovenci. Zvestoba za zvestobo in svobodo bomo našli kot bratje drug drugega, — Govoru so sledile burne in dolgotrajne ova-cije<
V imenu Starčevičcve stranke prava
je govoril poslanec dr, Perič, ki je naglašal. da se je Starčevičeva stranka prava nad pol stoletja borila za ideje, ki sta jih zastopala Zrinski in Frankopan in za katero sta umrla mučeniške smrti. Spominja se s hvaležnostjo vseh naših prvoboriteljev, Ku-mičiča, Skerbiča, Kreka in Supila, ki so se borili za našo svobodo. Dela za naš narod Srbov, Hrvatov in Slovencev, za rešitev vprašanj, ki jih sedaj rešujemo in od katerih zavisi naša bodočnost, svoboda in čast, bo pospeševala vedno le bratska ljubav. Samo ž njo bomo najdostojnejše počastili spomin naših mučenikov in pomagali izmučenemu narodu. Le na ta način bomo dosegli, da nam nc bo potreba no>ih junakov. ki bi se za nas borili, niti mučenikov, ki bi morali umirati za novo državno svobodo, kakor sta morala Zrinski in Frankopan.
Zatem so pevska drutva odpela Zrin-sko-Frankonansko pesem.
Sprevod.
Po končanih govorih pred akademijo se je razvrstil sprevod. Na čelu so nosili venec prestolonaslednika Aleksandra in še nad 100 drugih vencev, poslanih iz vseh delov Jugoslavije in ostalih jugoslovanskih dežel. Za venci so korakala sokolska društva, eskadron srbske konjenice, sokolska konjenica, 2 bataljona srbske vojske, razni oddelki mornarice, visokošolska mladina deputacije, razna društva in vojaška zastopstva. Sprevoda se jc udeležilo tudi okoli 1500 beguncev iz okypfranih krajev z napisi mest iz zasedenega ozemlja pod vodstvom dr, Viliča, Milana Marjanoviča, Vladimira Nazorja in Katalinič-Jeretova.
Nato so dvignili krsto z zemeljskimi ostanki Zrinskega in Frankopana z mrtvaškega odra. Krsto so nosili akademiki in Sokoli, Za krsto so korakali zastopnik civilnih in vojaških oblasti, poslanci in deputacije in svečanostni odbor. Sprevod so zaključili oddelki topništva. Okoli 10. ure je krenil sprevod v Vukovičevo ulico odkoder se je pomikal čez Vseučiliški trg, Ilico, Jelači-čev trg pred stolno cerkev. Vse ljudske in srednje šole so tvorile špalir od Banače ulice skozi Ilico. V sprevodu so svirale vojaške in sokolske godbe. Okoli 11. ure je sprevod došel pred stolno cerkev.
Pred stolno cerkvijo
je govoril v imenu hrvatskih književnikov prof. Andrič, ki je slavil Zrinskega in Frankopana kot pesnika. Za njima je govoril v imenu Slovenske Matice profesor dr. Fran Ilešič, ki je dejal med drugim: Padle so glave in ves svet je stal od čuda. Padle so glave in svet je ostrmel. Dogodilo se je nekaj strašnega. Padla sla borca za pravdo Jugoslovanov proti tiranstvu. Okoli dva in po! stoletja je minilo od tedaj pod habsburškim jarmom. In današnji dan. Narod Zrinskega in Frankopana je vstal! Zrinski in Frankopan, ki sta padla tudi za Slovence, glejta svoje Slovence tukaj, ki blagoslavljajo vajino delo. Gradimo nov dom. Toda naša nova zgradba ne sme biti stol Matije Gubca, tudi naj ne bo stari grad Zrinjskega, ampak naš dom naj bo dom prostran, velik in soinčen, — Govoru je I sledilo burno odobravanje,
V imenu beguncev
je govoril dr, Werk, urednik lista Adria-tico Jugoslavo«, ki je protestiral proti italijanski pohlepnosti in apeliral na ves kulturni svet in Wilsoua, naj usliši naše upravičene zahteve. Na koncu je dejal: Verujemo v zmago pravice, ker je začeta vojna vsaki sili. Pozdravlja velikega Wilsona in one redke predstavnike italijanskega naroda, ki se še vedno zavedajo skupnih nalog na obalah Jadranskega morja. Zagotavljamo pa, da bomo odbili vsak tuj napad na naše jugoslovanske kraje. — Na te besede so sledile burne manifestacije za osvobojenje zasedenih krajev.
Za tem je govoril general Plivelič, ki je v svojem govoru povdarjal zasluge Zrinjskega in Frankopana kot vojaka,
V cerkvi.
Po njegovem govoru so prenesli krsto Zrinjskega in Frankopana v cerkev, kjer jc bil svečanostni rekvijem, na kar so položili krsto v grobnico.
Vsa proslava jc imela značaj velikanskih narodnih manifestacij za edinstvo jugoslovanske države. Bile so to manifestacije, ki so morebiti presegale vse dosedanje proslave na ozemlju vsega jugoslovanskega naroda.
Pri MferaJIsssMsin pslj«
Živimo v dneh čudov in presenečenj. Kdo bi si kdaj mogel misliti, da bo našel tu v Ljubljani poljsko poslaništvo, ki ima svoj sedež tam v Kijevu nad Dnjcprom, a je sedaj prispelo semkaj na več dni, da se odpočije.
In vendar se je zgodilo. Ko sem zvedel, da stanuje v hotelu >»Union« voditelj poslov poljske republike na Ukrajini gosp. minister B.ogdan Kutylowski, sem ga šel obiskat, ds seznanim čitatelje z zgodovino njegovega poslanstva in z utisi njegovega potovanja, Radovolino je ustregel tej prošnji.
--Bil sem sam dolgo let časnikar, urednik »Kraja« v Petrogradu,« — mi je pripomnil g. Kutyno%vski, »in zato rad ustre-žem ^Slovencu« z vsemi informacijami, kakor le morem. Ko sem prispel v Ljubljano, sem hotel predvsem pozdraviti dr. Lenar-da, s katerim sem se zeznanil pred leti v Krakovu, Iščem ga od takrat, ko sem prišel, in vem, da je Šc v nedeljo sedel v uni-onski kavarni, toda ne morem ga dobiti. Res žal mi je to, posebno ko ne morem več kot dva do tri drii tu ostati. Vprašujete me o dogodkih, ki smo jih tako na nenavaden način preživeli? Odigravajo se danes na svetu stvari, o katerih ni mogel človek preje v vseh podrobnostih niti slutiti.
Samo ljudje, ki so zrli v bodočnost z globokejšem pogledom, so dobro vedeli, da mora ta strašni evropski prevrat poklicati v življenj« čisto nove politične in družabne enote in ustvariti čisto nov politični položaj.
Posebno v Rusiji, ki je stala pod carsko vlado nad prepadom in koje notranja mešanica je stopila živo na dan že za časa japonske vojne in po tej vojni. Ne le narod poljski, ki ni nikdar pozabil na svetlo svojo preteklost in ni nikdar prenehal verovati v svojo lepšo bodočnost, ampak tudi drugi narodi z mlajšo kulturo, ki so že resignirali na svoj državno-politični ideal, ali pa ga niso nikdar imeli, kot Ukrajinci, Litvini, Estonci, Armenci, Gruzinci in dragi, so porabili prvo priložnost, da so proglasili svojo samostojnost in tako pokazali svetu, da je bila moč carizma oprta samo na fizično silo nasproti narodom, ki se niso
mogli braniti, in da nimajo ničesar skupnega z imperialistično Rusijo, z Rusijo de-moralizacije in reakcije.
To je storila tudi Ukrajina, četudi je dosegla svojo državnost s pomočjo Nemcev. A Poljska je z Ukrajino po svoji zgodovini tesno zvezana in ima tam svoje koristi, katerim sc ne more nikdar odreči. Poljaki imamo na Ukrajini na desnem bregu Dnjepra okrog 2 milijona rojakov, ki tu že davno prebivajo, imamo veleposestva in močno razvito obrt. Imeli smo armado, ki se je organizirala na ukrajinskih tleh že za časa te vojne. Na podlagi teh dejstev je bilo potrebno v Kijevu poljsko poslaništvo, ki je tam delovalo več mesecev, in sicer najprej za časa vlade hetmana Skoropad-skega, a pozneje, ko je vstaja pod vodstvom Petlure vrgla hetmanovo vlado za časa direktorijata, ki še danes obstoja in se dosedaj neuspešno bojuje z socialno-re-volucionarnim gibanjem, ki je pridobilo danes boljševiški značaj.
Veliko bi imel pripovedovati, zakaj se je to zgodilo, čeravno hoče velika večina vaškega prebivalstva samo miru, reda in pa možnosti, da se lahko posveti delu. Pripomnim naj samo, da ko so se koncem januarja boljševiki (deloma ruski, deloma ukrajinski) približali Kijevu, se je moralo poslaništvo skupno z direktorijatom preseliti v Vinico, malo mesto nad reko Bug; a ko je kaos boljševizma grozil poplaviti tudi to improvizirano prestolicc, se je preselil direktorijat v Galicijo na sporno ozemlje, na katerem so se šc zraven vršili ljuti boji z Rusini, ki so napadali poljski Lvov. In tako je moralo poljsko poslaništvo odpotovati v Odeso ob Črnem morju, ki stoji pod varstvom oboroženil sil entente.
Prispeli so v Odeso ukrajinski ministri, vršila so se pogajanja, a čas je bežal. Il) počasi so nam dohajale vesti, da zapuščajo francoske in grške čete Cherzon, Mikolajev, Očakov in da sc boljševiški obroč približuje vedno bolj Odesi sami, čeravno je še ni zaprl od zahoda. Tako je minul marec.
Še vedno sc prihajale nove grške čete, še se je govorilo, da ne bo Odesa nikdar padla pod bolišaviško vlado, da smo tu popolnoma varni. A naenkrat smo zvedeli, da je poveljstvo ententinih armad na vzhod« sklenilo zapustiti to mesto.
Ta vest je vzbudila splošno paniko, posebno še, ko so lokalni boljševiki s svojo agitacijo dosegli, da je prenehalo delo na železnicah. Nikdo ni mogel odpotovati z vlakom, ker jc ves promet na postaji stal in so pogasili ogenj na vseh lokomotivah. Na pristanišču je vladalo kaotično stanje, posadka ruskih trgovskih ladij je bila nezanesljiva in nobeden ni vedel, kdaj te ladje odpotujejo.
Dne 5. aprila zjutraj smo odpotovali pod varstvom nekaj poljskih vojakov iz Odese. Na vozu, katerega smo na čudežen način rekvirirali, je ležal arhiv in naša prtljaga, a za vozom smo žli sami v dežju krogelj, katere so sipale na nas boljševi-ške bande, ki so nas na vsakem križališču obstreljevale. A k sreči brezuspešno. Tako smo odhajali z mesta, za nami ie vstajal dim in požar in čuti je bilo eksplozijo mu-nicije.
V teku dveh dni smo dospeli peš in na vozeh (kupili smo od nemških kolonistov pod Odeso par konj) do Ovijdopola nad Dnjestrom, na meji Besarabiie, katero so že zasedle rumunske čete.
Srečno smo prispeli na jadrnicah čez vodo in končno smo dospeli v Akkerrnann, kjer smo zvečer na tretji dan potovanja slišali v restavraciji orkester in modernizirane turške pesmi. ..
Drugi dan zjutraj smo odšli proti Ga-lacu. Potovanje, ki traja v mirnem času le tri ure, jc trajalo tri dni. Dva dni smo prebili v vagonih na postaji Besarabescu in v mestu enakega imena, kjer pa nismo mogli ničesar drugega kupiti, kakor dobrega domačega vina.
Potem smo dospeli v Galac ob Donavi, kjer smo se zopet par dni zamudili, nato v BukareŠt, do katerega smo potovali ves dan, zroč z žalostjo na opustošen kraj in na neobsejana polja. Po gostoljubnem sprejemu, v rumunski prestolici po rumun-ski vladi smo potovali čez erdeljske Karpate preko Segedina do Vinkovcev. Eks-presni vlak Pariz—Bukarešt več ne vozi. Ker smo zamudili Simplonekspress, smo morali ves dan čakati v Vinkovcih, Končno nas je vzel s seboj vlak iz Belgrada in tako smo prispeli v Ljubljano, v prelepo starodavno Emono, polno spominov in prič kulture bratskega slovenskega naroda, katero smo ob prvem pogledu vzljubili.
Od tu čez Dunaj do Varšave, noseč iz Ljubljane najlepše spomine o ljudeh, ki smo jih spoznali in stvareh, ki smo jih videli.
vedno občuje z ljubljanskim škofom, dasi bi moral priznati sedaj tržaškega za svojega škofa. Druga njegova krivda je, da se ne pokori odredbam glede zbiranja ljudstva, češ, cla je imel protipostavno na Veliko noč procesijo. Odloga so mu dali pet ur. Dobil je na razpolago do demarkacijske črte osebni avto, na katerem je smel odpeljati nekaj ročne prtljage. Seboj ni smel vzeti nobenega spremljevalca. Pred odhodom je v naglici izročil cerkveno premoženje in ključe dekanijske pisarne cerkvenim ključarjem. Tako jc ostalo mesto Postojna brez dušnega pastirja; kaplana so bili izgnali že pred par meseci.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 30. t. m. ob dvanajstih fe uradnega vira: V
noči od 29. do 30. razven nekaj topniških strelov vse mirno. Položaj neizpremenjen. Pri včerajšnjih bojih smo zaplenili 12 to« pov in poškodovali mnogo drugih ter s tem uničili, oziroma poškodovali največji del topništva, ki je vedno streljalo na Velikon vec in Sinčo ves in rušilo naše vasi.
Nemško poročilo.
LDU. Dunaj, 30. aprila. (DKU.) Iz Celovca poročajo o vojaškem položaju, na« stalem vsled prodiranja Jugoslovanov: Ko« roški narodni hrambi sc je v beljaškem kotu posrečilo sinoči zopet zavzeti postajo in kraj Podrožčico in Sv. Jakob. Sv. Jakob smo sicer ponoči začasno izgubili, vendar pa ga jc narodna bramba davi zo« pet osvojila. V celovškem okolišu je koroška narodna bramba zopet priborila Grabštajn.
Postojnski dekan izgnan iz Postojne.
Te dni je italijanska oblast izgnala iz Postojne ondotnega dekane, goap. Ivana B e a t r a. Kot razlog so mu Navedli, da še
Nekaj podobnega smo doživeli samo 0 prihodu V/ibona v Rim. Tedaj je italijanski narod navdušeno pozdravljal Wilsona kot apostola zveze narodov in oznanjeval« ca trajnega miru. Ako bi bil Wilson člo« vek, ki se lovi za popularnostjo, bi ga bile sedanje manifestacije v Italiji gotovo vznemirile, Toda prav zalo, ker je občudovalec in iskreu prijatelj italijanskega naroda, bo vztrajal do konca v tej borbi, in vsi pravi prijatelji italijanskega naroda bodo izpre-videli prej ali slej, da je pravica na Wiiso-novi strani. — »Nevv York Times* pravijo, da Italijani nimajo pravice, smatrati londonski pakt za minimum svojih zahtev, ker so ga oni sami prekršili prvi s tem, da ne priznavajo klavzule, ki določa, da ima Reka ostati jugoslovanska. — »New York Worldc smatra italijansko zahtevo po Reki za prekršitev pogojev premirja in pravi, da bi imel mir mnogo sličnosti z najzlo-glasnejšimi postopki Metternichove diplomacije, ako se ta italijanska zahteva oživo-tvori. List pripominja, da je zadnja izjava Wilsona pravzaprav nekak ultimatum. Akc si Evropa želi takega miru, kakršnega hoče doječi Italija, naj si ga stvori sama. Amerika ne bo sprejela takega novega imperialističnega programa. — *M.orning Post« priobčuje brzojavke iz New Yorka, ki veli, da bo Italija dobro preudarila, kaj more r>ridobiti in kaj izgubiti, zavedajoč se, da niti Reka, niti ves jadranski problem ni vreden toliko, kot svetovni mir,
Italijani za »pravi« in trajni miri
LDU Rim, 30. aprila, (Brezžično,) Začetkom včerajšnje seje zbornice so se pre-čitale pozdravne brzojavke iz zasedenih krajev. Zbornica jih jc izvzemši socijalne demokrate burno sprejela. Ministrski predsednik Orlando je imel vecurni govor o italijanskih pravicah po Reki; večkrat so ga prekinili z dolgim odobravanjem. Za njim je govoril Luzatti in stavil dogovorno s senatom svoj predlog, V imenu ofic. soc. demokratov je govoril Durati o italijanski zahtevi po Reki. Zbornica mu je pritrjevala. Luzattijev predlog, ki ga je zbornica s poimenskim glasovanjem sprejela s 380 glasovi proti 40 glasovom, se glasi: Zbornica izreka vladi popolno zaupanje, da bo najvišje pravice naroda branila ter potem sklenila pravi in trajni mir,
Na račun Jugoslovanov.
LDU Berlin, 30. aprila, (DunKU.) »Berliner Tageblatt* javlja iz Ženeve: Iz Pariza došle vesti pravijo, da se bo Wilson z zastopniki italijanske vlade v kratkem poravnal. Wilson da se sicer ni vdeležil posvetovanja, ki sta jih vodila Lloyd George in Pichon, pogajanja pa da so tekom zadnjih 24 ur prav izdatno napredovala, da se more računati s tem, da se bo snov konflikta odstranila. Pichon in Lloyd George da sta že našla obliko, ki daje Italijanom na račun Jugoslovanov priznanja in ki je sposobna olajšati Orlandu umik, ki je neizogiben.
Rim za anksijo Reke in Dalmacije.
LDU Berlin, 30. aprila. (DunKU.) »Berliner Tageblatt« javlja iz Lugana: V svečani seji je zahtevala rimska občina takojšnjo aneksijo Reke in ostalih dalmatinskih mest, posebno Zadra in Trogira. Ob zvonenju kapitalskih zvonov in ob sviranju voine himne ie šel občinski svet na Kv.{-
Stev. 99.
SLOVENEC, dne J. maja 19J9.
N
Sfran 3.
rinal. Vsa kraljeva rodbina je došla na balkon, k;er je kralj poslušal dnevni red občinskega sveta.
LDU Bazel, 29. aprila. (DunKU.) Italijanski listi prinašajo dolge brzojavke o neprestanih demonstracijah po vsej Italiji, ki zahtevajo takojšnjo aneksijo vse Dalmacije. Rimski župan je poživljal prebivalstvo, naj gre danes v splošnem sprevodu na Kvi-rinal, da vpričo kralja izrazijo svoje svete pravice, Barzilai je izjavil, da se nikakor ne vrne več v Pariz,
Froi EBSfijssife«
Ko je socialno-demokratična stranka na mednarodnem delavskem kongresu v Parizu v juliju leta 1889. sklenila proglasiti prvi majnik za vesoljni praznik organiziranega delavstva, je pokazala pri izbiri dneva mnogo okusa. Odbrala si je čas, ki se je zdel človeškemu rodu izza davnih časov simboličen in mnogopomembcn. Njen čut se je nehotž združil s čutom srednjeveških obrtniških delavcev, ki so praznovali meseca maja v svojih obzidanih mestih praznik dela in pomladanskega veselja. Obhodi v cvetju in rajanje na zelenih tratah mestnega teritorija so priča o enostavnih, a zato ne neugodnih delovnih pogojih tedanjega delavca. Nepretrgana gre nit razvoja skozi zgodovino, Iti nam kaže vsepovsod majnik kot praznik delavnega ljudstva. Socialna demokracija je dala temu prazniku konkretnejši, realnejši zmisel in je položila vanj vse zahteve delavstva po izboljšanju njegovega gospodarskega položaja. Iz pesniškega, z versko mislijo prepojenega praznovanja se je stvoril bojni klic, poln revolucionarne sile. Prvi majnik je postal gonilna moč, usmerjena in naravnana k popolnemu preosno-vanju kapitalističnega družabnega reda. Ta velikanski prevrat v pomenu majniškega praznika nam odkriva globoko in prepričevalno, kako so se čeloma in korenito izpremenile gospodarske razmere delavskega stanu v teku tega časa. Le iz nezdravih tovarniških življenjskih pogojev, le iz izrabljanja in izmozgavanja se je mogla poroditi ta izprememba. Praznik cvetja je mogel le vsled kapitalistične prepo-tence postati dan vojne napovedi. Stojimo v času, ko se bodo zahteve, s katerimi jc bil spojen prvi majnik, bržkone izpolnile. In čim bolj se bližamo temu zgodovinskemu trenutku, tembolj se izpreminja ta praznik v veličasten simbol dela, ki za-dobiva univerzalen, vsečlovegki pomen. Delo je oni ustvarjajoči, svet obrazujoči princip, ki gradi človeško kulturo in iz katerega izhaja naša rešitev. To velja za vse sloje in vse narode, za vse čase in vse dežele. Ta zmisel praznika bo brez dvoma prodrl in zmagal. Prvi majnik bo postal tako praznik celega kulturnega sveta.
OrlovsfeE tabor na Šmarni gori.
Ljubljansko okrožje «Orlov» priredi v nedeljo 4. maja t. 1. skupen izlet na Šmarno goro po sledečem redu. Orli sa zbirajo ob pol 8. uri zjutraj v Št. Vidu pred društveno dvorano. Ob 8. uri skupen odhod z godbo na čelu. Ob pol 10. uri sv. maša s pridigo v kapelici zraven cerkve. Po sv. opravilu zborovanje na »Planinci*. Predsedstvo O. Z. bo zastopal br. profesor Puntar, ki bo imel govor. Poleg omenjenega govornika nastopijo tudi br. Štefan Erman in drugi. Po končanem zborovanju odhod v Št. Vid k skupnemu kosilu pri Cebavu. Popoldne Šmarnice v farni cerkvi sv. Vida. Potem občni zbor ljubljanskega okrožja. Po občnem zboru javni nastop Orlov. Nato prosta zabava s petjem, srečolovom, šaljivo
E>oŠto itd. Pri celodnevni prireditvi sode-uje «JeseniSka društvena godbam Bratje Orli in prijatelji naše mladinske organizacije prihitite v nedeljo vsi na Šmarno goro!
•f Župnika v Vinici, Gregorja Koniga, ki je po rodu Kočevar, so zaprli. Očitajo mu, da jc pripraljal ljudstvo na upor. Sodna preiskava bo dognala, kaj je na tem resnice.
-f Socialisti o šolstvu in verstvu. Maj-
ska številka »Napreja« piše v članku, naslovljenem ^Socializem in umetnost« med drugim tudi: »Kmalu bo odpravljen iz šol veronauk. S kom ga nadomestimo? Z literaturo in umetnostjo! Če smo se mogli učiti na pamet imena Jožefovih bratov, prerokov itd,, se bomo mogli učiti tudi imena slavnih svetovnih literatov iu umetnikov.« Zanimivo bi bilo, kaj več slišati o tem, kakšne bodo duše tistih protatarskih otrok bodočnosti, v katere bodo vsadili namesto ljubezni božje najlepše odstavke iz Macharjevcga >Rima< ali podobne »umetniške« knjige. Slovenski duševni kulturi se obljubljajo klasični časi, kadar Uvede »Naprejev« člankar svoj vzgojni načrt, in človeški družbi zlati vek ljubezni, socialne pravičnosti, medsebojne pomoči, zavesti dolžnosti in žrtve, kadar socialisti
»kmalu« zamenjajo v šolah Kristusovo besedo s tisto modrostjo, ki jo za prvi maj prodaja »Naprejev« kulturni odrešenik.
-f Slovenci in židje. 14. številka hrvatskega sionističnega glasila »Židov (Haj-hudi)« se v članku ^Slovenci i židovi« brani proti slovenskim listom, ki so opozarjali na nevarnost priseljevanja Židov v Slovenijo. List to pojmuje kot izraz sovraštva proti judovskemu plemenu, medtem ko je v resnici le opravičena skrb pred razjedajočim gospodarskim vplivom židovskega elementa. List končuje z besedami: »Židje se v Ljubljani organizirajo, da, oni ustanavljajo majhno molilnico in se s podporo poverjenika za uk in bogočastje za Slovenijo odcepljajo od izraelske bogo-častne občine v Gradcu. Dobro nam do-šli .bratje židje, z one strani Sutlel«
-f Republikansko gibanje v Bolgariji. »Le Temps« piše: Protidinastično gibanje v Bolgariji narašča od dne do dne. Ljudska in socijalistična stranka ne prikrivajo svojega namena in uprizarjajo močno republikansko propagando. Stranke levice zahtevajo republiko, medtem ko zmernejše stranke hočejo vladarja iz angleške vladarske hiše, ali pa kar najožjo zvezo z Jugoslavijo.
4- Tajni pogovori med Karlom in Viljemom, »Narodna Politika« poroča, da je skrivna brzojavna postaja, ki so jo imeli Čehi v bližini Prage, ulovila vedno tudi tajne pogovore med Karlom, ki se je nazival s pseudonimom Hauptmann K r a u s s , in Viljemom. Na ta način so Čehi vedno vedeli za resnični položaj, ki je bil tako pogosto zelo različen od lažnjivih uradnih objav. Ko je bil položaj Avstrije najbolj kritičen, je zahteval avstrijski vojni minister v Berlin poročil o kinematografski umetnici Mia May, ki je bila zbolela. Dne 28. okt. je poročal Dunaj, da, so se začela pogajanja o premirju. Ko je sporočil še odgovor na Wilsonovo noto, so Čehi zasedli brzojavno progo Dunaj—Berlin.
Dnevna mmice.
—	Radi praznovanja 1. majnika v tiskarnah »Slovenec« jutri ne bo izšel,
—	Vojaški iondi, štipendije itd. se še
upravljajo. Slovenski častniki, vojaki in njih zaostali naj ne pozabijo vlagati tozadevne prošnje.
—	Stenski vozni red (uradna izdaja) za osebne vlake na vseh progah južne železnice v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, veljaven od 1. maja 1919 je izšel v zalogi obratnega nadzorništva južne železnice v Ljubljani in ga stranke lahko dobe — v kolikor naklada dopušča — pri osebnih blagajnah v Ljubljani gl. kol., Celje in Maribor gl. k. Cena 3 K za izvod. Nabavo stenskega voznega reda posredujejo tudi vse druge postaje južne žcleznice. — Pripominjamo, da sc na progah južne železnice vozni red za osebne vlake s 1. majem 1919 ni nič spremenil in vozijo torej vsi vlaki, kakor so bili razglašeni svoj čas potom časopisja.
—	Živinski sejmi ca Slovenskem. Od več krajev prihaiajo vprašanja, kaj je sedaj z živinskim? srjmi na Slovenskem, ki so bili doslej prepovedani. Kakor smo poučeni, morejo občine razpisati sejme, katerih prepoved je razveljavljena prav za prav že z razglasitvijo svobodne trgovine; vlada v tem ozhu ne bo delala težav. Razume se pa samo po sebi, da se bedo sejmi prepovedo\rah od slučaja do slučaja, če se pojavi kje kužna bolezen.
—	Vabilo na občni zbor čebelarske podružnice za metliški sodni okraj v Metliki, ki bode 4. maja t. L ob 9. dopoldne v sobi 1. razreda ljud. šole v Metliki. Dnevni red: 1. Vzdramilo iz spanja; 2. Predavanje o naprednem čebelarstvu; 3. Volitve; 4. Ogled male razstave najpotrebnejšega čebelarskega orodja; 5. Ob lepem vremenu ogled šolskega čebelnjaka. — Odbor.
—	Konec aprila v leda. Potnik, ki je danes prekoračil demarkaciisko črto na Štajerskem, nam je sporočil, da je bila danes zjutraj do Grobelnega pokrita vsa zemlja z ledeno skorjo, sneg pa je pobelil najnižje holmiče. Uničeno je ondi vse zgodnje sadno drevje, posebno pa zgodnja trta.
—	V Radomljah je imel preteklo nedeljo shod g. poslanec Sušnik. Mati učiteljice se je izrazila med kmeti: »Je že spet eden prišel hujskat!« Povemo: Kdor v Radomljah hujska, je čisto drugi. Ko bo ljudstvo sito tega dela »za narodov blagor«, bo že znalo pomesti. Dolgo ta direndaj ne bo trajal.
— V aprilu zmrznil. Pred okoli 12 dnevi sta šla posestnikov sin Anton Logar in zasebnik Jožef Bucek, oba iz Boh. Bistrice, čez Suhoplanino na Primorsko kupovat blago. Nazaj grede po isti poti je Logar, ki je bil bolj slaboten in rahlega zdravja vsled velikega viharja, mraza in snega popolnoma onemogel tako, da ga je moral tovariš nesti in vleči, A tudi slednjega so začele moči zapuščati. Treba mu je bilo misliti na lastno varnost, da ne bi zmrznil. Radi tega je pustil Logarja, ki je bil žc skoro mrtev, na licu mesta ir šel v Boh. Bistrico po pomoč, kamor ie Sele drutfi dan došla, Se isto
dopoldne so šli Logarjevi z Buckom na kraj nesreče, kjer so našli Logarja popolnoma zmrznenega ter ga še isti večer prinesli domov. Zdravnik, ki je ponesrečenega pre-iskal, je ugotovil, da je smrt nastopila vsled zmrznenja.
UulbUanske novice.
lj Ssja odbora Katol. tisk. društva bo v torek, dne 6. maja, ob pol 4. uri popoldne.
lj Pouka prost dan je današnji 1. maj na vseh ljubljanskih ljudskih, meščanskih in srednjih šolah. Tako je sklenil včeraj višji šolski svet v Ljubljani.
lj Slovenski Marijini liongregaciji gospa in gospodov vabimo k skupnemu shodu ljubljanskih Marijinih kongregacij, ki bo v nedeljo, dne 4. maja, ob 5. uri popoldne v stolnici. Udeležniki naj vzemo s seboj družbene znake.
lj Ženski odsek šentjakobskega prosv. društva ima redno sejo v petek, 2. maja, ob 7. uri zvečer v društvenih prostorih. Pro: simo polnoštevilne udeležbe.
lj Pevska vaja za Vodnikovo slavnost danes zvečer točno ob osmih v društveni sobi na Jurčičevem trgu. Udeležite se vsi! — Pevcrvodja.
lj Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo ima v nedeljo, dne 4. maja, ob 8. uri zjutraj v cerkvi Sv. Florijana običajno svojo mašo, katere se udeleže tudi vsa gasilna društva okolice ljubljanske. Odhod iz Mestnega doma ob pol. 8. uri z godbo. Po maši se vrši obhod po mestu, in sicer čez Šentjakobski most po Bregu, Turjaškem trgu, Gosposki ulici, mimo kavarne »Zvezda«, Dunajski cesti, Sodni ulici, mimo »Uniona«, po Sv, Petra cesti, čez Jubilejni most nazaj v Mestni dom.
lj Gledališki svet. Člani Gledališkega sveta se vabijo na sejo, ki bo v petek, dne 2. maja ob petih popoldne v pisarni Matice slovenske.
lj Francosko-slovcnska organizacija. Danes, sreda zvečer ne bo običajne kon-verzacije, ker je dvorana dana na razpolago dijakom.
lj Dobrodelen koncert za slovenske akademike prirede v petek, 2. maja, v veliki dvorani Narodnega doma g. Ksavera Gajeva (sopran), g. Cirila Medvedova (alt), g. Ivan Karel Sancin (gosli), in Luciian Marija Škerjanc (glasovir). Na sporedu so točke znanih slovanskih skladateljev, Čaj-kowsky, Dworak, Szymanovski, Lajovic, poleg teh pa pač najbolj zanimive sklidbe nadarjenega mladega komponista g. L. M. Škerjanca. Predprcdaia vsopnic za koncert, katerega podrobni spored je razviden z lepakov, se prične jutri v tobakarni Hubad-Dolcnec v Prešernovi ulici,
lj I. splošno društvo jugoslovanskih vpokojcncev v Ljubljani vabi na društveni shod v torek, dne 6. maja 1919 ob 4. uri popoldne v Novo ulico št. 5. Pri tej priliki bo med 3. in 4. uro razdelitev članskih izkaznic in upisovanje novih članov. Veliko število v malo dneh vpisanih članov kaže dovolj, kako potrebna in koristna je združitev k samopomoči; zato vabimo vpoko-jene aktivne služabnike, pristopite točno v splošno in svojo korist! V slučaju slabega vremena se vrši shod naslednji dan lepega vremena ravno tam in ob isti uri. Predsedstvo.
flaifiOTella-
KRIK IZ TRPEČEGA KOROTANA.
LDU. Deželna vlada za Slovenijo je prejela iz Doberle vasi nastopno brzojavko: Več kot 5C00 koroških Slovencev, zbranih dne 27. aprila v Doberli vasi, prosi nujno pomoči za rojake, ki ječijo pod vedno hujšo strahovlado podivjanih nemških tolp. Zahtevajo, da se takoj zasede ves slovenski Korotan do Šmohorja ln tako rešijo naši bratje. Ogorčeno protestirajo proti nenasitnemu laškemu imperializmu, ki baje zahteva delitev slovenske Koroške v dva dela ter hoče tako podjarmiti ponosno in zavedno slovensko ljudstvo okraja beljaškega. Nikdar in z nobenim pogojem ne pripustimo delitve slovenskega Korotana, ki mora priti v celoti ped Jugoslavijo, — Občine in Narodni sveti slovenskega Korotana, — Poljanec, predsednik shoda.
MIROVNI POSVET IN ITALIJA.
LDU. Berlin, 30. aprila. (DKU.) »B. Z. am Mittag« javlja iz Ženeve: Ameriško časopisje razpravlja o vprašanju, kaj bi se zgodilo, če bi Italija ostala trdovratna. »Ev.ening Post« piše: Če bi Italija poskusila približati 6e Nemčiji in sklenila poseben mir, bi bile posledice zelo resne. Sicer Italija ne bi brez drugega storila kaj takega, toda vendar ne more noben narod ostati brez zaveznikov. Nekateri vplivni Italijani so pripravljeni skleniti zvezo z Japonsko. Ker ima Anglija z Japonsko zvezo, smatra Italija sedanji čas sa najbolj pripraven, da doseže isto.
LDU. Bern, 29. aprila. Jugoslovanski tiskovni urad v Parizu poroča: Po vsej Italiji se uprizarjajo na miglaj iz Kima hrupne
manifestacije, s katerimi hoče Orlando opravičiti nepopustljivo zadržanja italijanske dcicjjaciju na mirovni konferenci, Kjub vsem poskusom italijanske propagande, prikazali omenjene demonstracijo kot izredno važne in resne pojave, jih presoja neodvisno časopisje v zavezniških državah zelo ravnodušno in se nc da zamamiti. »Daily Maii« od 26. t. m. piše: Še nikoli Italija ni uprizorila takih manifestacij kot sedaj.
PRELIMINARNI MIR.
LDU. Lyon, 29. aprila. (Brezžično.) Pogodbo preliminarnega miru bodo predložili nemškim delegatom v petek ali v soboto zjutraj. Ministrski predsednik Clemenceau bo osebno izročil besedilo pogodbe grofu Brockdorff-Rantzau. Vsebina preliminarnega miru bo objavljena najbrže šele v petek zvečer.
NEMŠKI DELEGATI V PARIZU.
LDU. Pariz, 30. aprla. (DKU.) Agence Havas poroča: Kakor javlja »Petit Pari-sien«, bodo polnomočnost nemško dclega-ciic pregledali v četrtek. Občinski svet je dal razglasiti po lepakih, naj se prebivalstvo za dobo pogajanj obnaša dostojno.
NOV KOMPROMIS.
LDU. Berlin, 30. aprila. (DKU.) »B. Z.
am Mittag« javlja iz Ženeve: »Temps-: opozarja na nevarnost srbsko - italijansko vojske in predlaga, naj se jadransko vprašanje reši na ta način, da se Italiji pripo-zna Reka, dočim bi se Senj izgradil kot pristanišče za Jugoslavijo.
ZASEDANJE MAŽARSKE.
LDU. Budimpešta, 30. aprila. (DKU.) OKU javlja: Dne 29. t. m. so zavzeli Srbi in Francozi Hedmezo-Vasarhelv, Romuni pa Szentos, Kun-Szentmarton in Mezotur. Naše čete so se umaknile pri Kis Ujzallas. Severovzhodno od Tissaftired ležeče krajo onkraj Tise smo zapustili. Naše čete v okolici Kegenyes-Alsoniiha!y so Čehi potisnili proti Satoralyaujhely. V dolini Her-nada so se približali Čehi Zsikczc in Sajo, v dolini Dolite pa kraju Sajo-S,^entpeter, zahodno odtod pa so dosegli Kutrck-Pan-revo in Rima-Szoz. Del naših čet je še nediscipliniran, drug del pa jc že bolje discipliniran. Na drugih frontah neizpremen-jeno,
SOCIALIZACIJA MA OGRSKEM.
LDU Budimpeaia, 29. aprila. (Brezžično.) Da zavaruje pravično in redno razdelitev blaga, posebno konsumnega, je ogrska vlada odredila, da prevzame v lastno upravo trgovine na drobno. Obenem je socija-lizirala tudi fotografske obrate in posredovalnice za službe v družini.
* Voul
Proga Dravoj«rad-Meže-Celjc. Počcn-
ši s 5. majem t. 1. izoslancta na progi Dra-vograd-Meža-Velenje mešana vlaka štev. 1885 in 1888 ter se mesto istih upeljeta dnevno redno vlaka št. 1847 in 1846a. Na progi Velenje-Celje se opustita dosedan:a popoldanska mešana vlaka št. 1888 in 1899a ter se uvedeta dnevno r6dno vlaka 1816a in 1847a.
Vlak št, 1847 odhaja iz Dravograda-. Meže 12.02 pop. in prihaja v Velenje 1.32 pop, Vlak št. !846a odhaja iz Celja 1.20 popoldne, prihaja v Velcnjo 2.48 pop., — odhaja 2.53 pop. iu prihaja v Dravograd-Me-žo 4.30 pop. Vlak št. 1847a odhaja iz Velenja 4.40 pop., prihaja v Celje 6.06 pop.
Vlaka štev. 35a iz Maribora in 36a iz Ljubljane imata v Celju popoldne zvezo na vlak št. 1846a, slednji ima zvezo v Dravo-grad-Mcži na vlaka št. 414 in 419 proti Mariboru in Velikovcu. Vlak št. 1847a ima zvezo v Celju na vlak št. 39 v Ljubljano in 42 v Maribor.
Presita.
pr Naše gledališče. V nedeljski številki prinesemo pogovor našega gledališkega poročevalca z g. Hinkom Nučičem o našem gledališču, predvsem o drami.
pr Delavska predstava v opernem gle-daliču. Sinoči so peli pred polno hišo delavcev Smetanovo opero »Prodana nevesta«. Predstava je bila otvorjena s tem, da je orkester zaigral marzeljezo, ki jo je občinstvo pozdravilo z aplavzom. Igralci eo sprejeli v hvaležno priznanje cvetja in velik zelen venec z rdečimi trakovi.
pr Revček Andrejček. Kat. društvo rokodelskih pomočnikov je bilo do zadnjih dni matični panj za slovenske igralce. V naši kulturni zgodovini ima važne zasluge za slovensko dramo, kajti dalo nam je Ve-rovška in dr., kar moramo enkrat povedali. Tudi sedaj štejemo igre Djcgovega dramatičnega odseka med najboljše dilc-tanlske prireditve. Veselje imajo in se potrudijo, kar se je tudi videlo pri nedeljski predstavi. Režiser Vrančič jc sam igral naslov-po vlogo, za Novakovim Anžetom najboljša moč, samo nekoliko jokav je bil, dočim je bil Anže tak vaški tepček, da ga bodo ntmei nadlegovali na cesti: nekoliko
manj bi bil moral jecljati, da bi ga boljše umeli. Gdč. Podgorska je igrala trpeče in ljubeče kmetiško dekle Franico prav dobro, še boljša bi bila, če bi ne bila tako mestno nežna z Andrejčkom, najboljša je bila v prizoru z Zvitorogom, ki je bogatega pustolovca markantno izrazil. Škoda, da Peterlin ni razvil svojega temperamenta in talenta do kraja, kajti za starega župma
B- rojen in igra izrazito, kadar zna vlogo.
obra, malo omejena starka je bila Neža, gdč. Kimovčcva, ki ni mogla pozabiti, da jo njen sin Pavel bogatega kmeta sin. Prvič sem opazil, da igra dobra igralska moč čisto postransko vlogo pri Jerici in gdč. Zalar je prišla do popolne veljave. Ani (gdč. Starman) pa se je videlo, da nima vaje, tako velike vloge na njenem mestu nc bi sprejel. Pavel in Domen sta poštena fanta dobro predočila, Grešnik se mi je zdel nekoliko premrtev. Biriča s siromaki vred je pohvaliti.	N, V,
pr »Zora«. Te dni je izšla 3., 4. in 5. številka »Zore« ter prinaša naslednjo vsebino: F. B.: Ivanu Cankarju ob grobu. — N. V.: Ob stoletnici Vodnikove smrti. — Dr. Jos. Srebrnič: Preglejmo se! — N. V.: Sredi vrtinccv. — Josip Andrič: Putom preporodnog rada. — Z.: Naloge naše aka-demične mladine. — Dr. Jos. Srebrnič: Iz dobe idealnih let. — France 2užck: Organizacija, restavracija in reorganizacija. — France Podrekar: Socialno vprašanje. — Obširen listek, vestnik in leposlovno prilogo: N. V.: Srednješolcem. — Jože: Spominu velikana-umetnika. — Zenaj Nevart: Valentin Vodnik. — I. Glinški: 1819—
1919. — Vladimir Ivanovič Zemljanov: Zimski dan. — Jože: Le Ti, — Zvonko-slav: Sonet. — I. Glinški: Pred Teboj! — I. Glinški: Cesta. — Iz člankov veje resnost; v temeljito zamišljenih odlomkih se izkuša orijentirati katoliško dijaštvo v sedanjih dneh ter poživiti in strniti svoje vrste.
a Meso na rdeče izkaznice B bo dcMla mestna aprovizacija v petek, dne 2. maja in v soboto, dne 3. maja v cerkvi sv. Jožefa. Določa se ta-le red; V petek, dne 2. maja popoldne od 1. do pol 2. ure št, 1 do 200, od pol 2, do 2, ure št, 201 do 400, od
2.	do pol 3. ure št. 401 do 600, od pol 3. do
3.	ure št. 601 do 800, od 3. do ool 4. ure št. 801 do 1000, od pol 4. do 4. ure št. 1001 do .1200, od 4. do pol 5. ure št. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. ure št. 1401 do 1600. V soboto, dne 3. maja dopoldne od pol 8. ure dopoldne 1601 do 1800, od 8. do ool 9. ure št. 1801 do 2000, od pol 9. do 9. ure št. 2001 do 2200, od 9. do pol 10 ure št. 2201 do 2400, od pol 10. do 10. ure št. 2401 do 2600, od 10, do pol 11. ure št. 2601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 15 dkg mesa. Pripraviti je drobiž. Stranke naj sc držijo strogo določenega reda.
a Krompir na rdeče izkaznicc B št. 1 do 1500. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo krompir v petek, dne 2. maja in v soboto dne 3. maja pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določa sc tale red: V petek, dne 2. maja dopoldne od 8. do 9. ure št
1	do 150, od 9. do 10. ure št. 150 do 300, od 10. do 11. ure št. 301 do 450, od 2. do 3. ure št. 451 do 600, od 3. do 4. ure št. 601 do 750, od 4. do 5. ure št. 751 do 900. V soboto, dne 3. maja dopoldne od 8. do 9. ure št. 901 do 1050, od 9. do 10. ure št. 1051 do 1200, od 10. do 11. ure št. 1201 do 1350, od 2. do 3. ure št. 1351 do 1500, od 3. do
4.	ure št. 1501 do 1650, od 4. do 5. ure št. 1651 do 1800. Stranka lahko dobi vsako množino krompirja. Kilogram stane 40 vin.
a Kis »a III. okrai. Stranke III. okraja prejmejo kis v petek, dne 2. maja na krompirjeve izkaznice pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določa se tale red: dopoldne od 8. do 9. ure štev. 1 do 250, od 9. do 10. ure št. 251 do 500, od 10. do 11. ure št. 501 do 750, od 2. do 3. ure št. 751 do 1000, od 3. do 4, ure št.1001 do 1250, od 4. do 5. ure št, 1251 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po pol litra kisa. Litej- kisa stane
2	K 20. Pripravite drobiž.
Kis za IV. okraj. Stranke IV. okraja prejmejo kis v soboto, dne 3. maja in v ponedeljek, dne 5. maja na krompirjeve izkaznice pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določa se tale red: V soboto, dne 3. maja dopoldne od 8. do 9. ure št. 1 do 150, od 9. do 10. ure št. 151 do 300, od 10. do 11. ure št. 301 do 450, od 2. do 3. ure št. 451 do 600, cd 3. do 4. ure št. 601 do 750, od 4. do 5. ure št 751 do 900. V ponedeljek, dne
5.	maja dopoldne od 8. do 9. ure št. 901 do 1G50, od 9. do 10. ure št. 1051 do 1200, od 10. do 11. ure št. 1201 do 1350, od 2. do 3. ure št. 1351 do 1500, od 3. do 4. ure št. 1501 do 1650, od 4. do 5. ure št, 1651 do
konca. Stranka dobi za vsako osebo po pol litra kisa. Liter kisa stane 2 K 20. Pripravite drobiž.
Žalostnega srca javim vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je moj ljubljeni brat, gospod
v ponedeljek, dne 28. t. m. ob 8. uri zvečer po dolgi mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti vdano v Bogu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika sc bodo vršil dne 30. t. m. ob 6. url zvečer iz hiše žalosti, Goriča vas pri Ribnici na pokopališče Hrovača.
Sv, maše zadušnicc se bodo darovale v več cerkvah.
Blagega pokojnika priporočam v blag spomin.
Škoija Loka, dne 30. aprila 1919.
Franc Hdnigman,
dekan v pokoju.
Kupujem cniPOlffMl *0C i«,ko», hrantov Olili GUlSV fjJ u bukov bodisi okrogel ali rezan. Cena za les naložon v vagon naj se naznanijo na V. Scagneiti, parna žaga za državnim kolodvorom, Ljubljana.
Dihamo piosto ako dobimo zasli-niono zrelo in vrat s Fellenevim ,.EIza-{luidom" zopet čisto m gladko. „E'.za-fluid"jo izboren za izmivanie ust, vratu ln žrela, čisti in desinfiscira, oživlja krvno cirkulacijo in jih napravi od porno zoper prenlajenje. 6 dvojnatib ali 2 specialni steklenici tega domačega sredstva pošlje za 19 K lekarnar E. V. Feller, Stubica, Ezatrg Slov. 134. (Hrvatkso). Istotam so naroči tudi Fel-lerjevo oclvajajočo Rhabsrb&ra „Elzu-kroglice,* 6 škatijic za UI< 50vinariev. Omot in poštnina se računa poseboi in najceneje, hdor naroči več obenem, mnogo prihrani.	(ve
2 prašiča, stara po 5 mesecev, m zatnenjam slamo ali tudi šunKo za gnoj. Z o. Ž.šna 23._
Mi0¥9!!3 SOllO d^takZ.^nudbTpSd
»Uradnik« ua upravo ..Slovenca.'*
Mi 1, !S,2»?CSK
va3 st. ilO.	____
Specialist prve vrsto s
_____________5, 15 letno prakso, želi
primerne nužbe. Pouudbe na upravo lista pod šifro »AUTO«.
f soč k tapir^^-iS
množinah. Več povo Andrej Perko, Zg. Šiška st. 28
Pri odhodu iz Trbovelj kličeva vsem sorodnikom, prijateljem in znancem presrčni:
Srečno!
2754	Fran in Ivana Bolničar.
Soliden, čez dan zaposlen gospod išče
po mogočnosti z električno razs> ciljavo ali tudi brez, in sicer za takoj ali za 15 maj. Ponudbe na Upravništvo »Slovenca« pod 2/53.	2759 (3)
Naznaniš©.
P. n. občinstvu naznanjam, da sem pričel s samostojno obrtjo
polagale parketov.
Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela, kakor polaganje novih, struženje in čiščenie starih podov. — Naročila se izvršujejo solidno in točno po naj. nižjih cenah. Pismena naročila sprejemam na naslov: Anton Bodal. Spr,d. nja Hiušica 33 pri Ljubljani, u«tmena pa: Ljubimca. Ambrožev trn E).
Anton Bokal, 3755 (3)	pokladalec pariietov.
Proda se
Tnnrilipco z lekarniško aH dr >gei\jsko UUflllUlSlU1!!! prakso se sprejme kod asi-titentkinja v večjo medieinalno droge-rijo. Ponudbe p sliko in pogoji pcU .Asistsatkinjae 2782 na upravo lista.
mni/tikn' se sP^jme v drogenjo. l'o-ndlUlfUliil nudbo podaPrskUkant« sf^ ta upravo .Slovenca'.
DiciVi c<iwi 3e kupi> Ponudbe
flSdl! SliOl »Adler« 2732 na upravo ,Sloveuca'.
•inn m ma'° u'i>l0° s kuhinjo in kletjo M" III ter malo vrta. blizu coikvo in vode. lWil«na P° nizi£l ceni dva klarl-iiliU&iit nela iu malo množino Mlravnissens orod.a. Ponudbo na: F. Rozman, poi,iao iščoče Hiranj.
"InvVinia K trem žo odraslim otrokom. jluMilljU katera bi znala tudi šivati in druga domača dela opravljati, se išče. Poizvo so v gostilni »Fii raci.« Spodnja atska.
fini|/i za boljša dela lili! so takoj sprejmejo Za brano in stanovanje io pre-skrbljeuo. Iv. ilos, Za;jorie ob Savi, 116.
Krava s jj> gl/pr pa Js takoj naprodaj, teletom, lil u!Ull ilu Več so pok-ve nri Fiaao i\iariinco, snest. lesar, mojster Licbi ana, PrcDe št S.
so do speli.
Istotam bukanec na debelo, najboljše znamke »Veriga« po 400 jardov.
Jos, Potoiinc, Ljubljana.
0"ift "iltt vcC plemenskih za)ko'.J. Kupim M ulll akotioiniK (llobelbauu). Frano hiištoi. Sv. fetru nasip 59, I. nad.
fllllolra le,JQ' noŽ€na' osrednjega Jjsj uHu, gospodo, so proda Vpraša naj se: Hieuova ulica št. 7. levo
pošteno, vaieuo vseh domačih
____j}, de', tudi kuhanja se ,šce k rod
brni z lednim otrokom na Hivatsko. Plača 50 kron. Pismeno ponudbe na o. sinom k, S sak, kolodvor.__
pri VrS&nika
v izmeri 27 ha s ceno 40.000 kron. Pu-trebaa pojasnila daje 2757 (3)
notarska pisarna na Vrhniki.
k sedlarskemu ali tolarskemu mojstru želi piiti krepak fant Josie» Ocaileo v lG. lotu iz iilcjsa) 2, p. Badovljica 275S
v najcin aii ca račun v mestu ali na <Ze>cič- Ponudbe na upravništvo lista ! pod „Gostwnal,	" 2767 2
CevilarsKl m ferol sire]!
slanino, saho meso, pražan Ječmen i;rah, konopna ssma, moko vceh vrst, milo ln drugi potrebščino na debelo nudi po najnižji ceni
Dušan D. Popovič, trgovec
Sretu-mitrovica. 2768 (3)
Išče so popolno izurjena, pridna in
delavna
bi rada mesta v trgovini ali v kaki solidni večji ka varni pri blagajni. Cenjeni dopisi poM •>poštenost« na upravništvo ,Slovenca'.
Gospodarska pSsarna
sans,
I Miklošičeva casta 6. (Vis-a-tls liotei Union) |
Bančna komisija, posojila, inka-so, trgov, infornidcije, financiranja, sanirania, trg. poravnave, promet z nepremičninami in podjetji, uprava premoženj, vter-javauje dolgov, i2vedeniska mnenja, bilance, cenitve.
iti. 3?. mm
I 2)
3-5. zaMra;t!»ii!.

staro in novo slivovko rum itd, nudim po najnižjih cenah. Kapujem
n Rji!
suhe in 1 spe
kupuje po najvišjih dnevnih ccnali
tvrdka:	HBSE -i C,
neoženjeni, popolno vešči v svoji stroki ki morejo takoj nastopiti mesto, se sprejmo takoj proti plači, hrani in stanovanju v naravi. Nameščenje trajno. Prošnjo na ravnateljstvo Jadranskega boleiskaga in kopališkega d. d., Suink

brušena kar za rabo. Cene K 6-25, K 9'—, K 1350. — Zahtevajte veliki conlk z več nego 1000 slikami, brezplačno. — ii. LUNA, Maribor šl. 75. =

sli, is ie M! Ml» pisma
Si
Več vagonov zdravega
ifskeg
v prešanem stanj'u ima oddati od štajerskih postaj, naloženo v vagon:
tf	Frasis Osel, Urinsko pri Celin.
..JIH..
HiHlPlI
jo zopet začela izdelovati Tovarna lesnih izdelkov in upognjenega pohištva
I. lili m
Duplica — tfamnik
Kompletne opreme za hotela, gostilne, kavarne, zavode, dvorane i. dr. Založniki in trgovci dobo poseben popust
v	3179 J
liiraln eli>n5 80 kU|)f- Ponu„dbe P°d
r 1 JUfllS Ijiluj ■ sirojt na anončno eksp. Al. iViaioliC, ujubijana.
V^ i zersKili vajencev
liimi pogoji tako| roier Bizjak ipruj Uurger), mizar Spodn a Blšlta 136,
za večje gospodinjstvo (okrog 30 oseb) na Gorenjskem. Plača dobra. Ponudbo na naslov ,Kuharica' 2709 na upr. lista.
Sprejme se
ve tna, poštena in Izurjena, stara ne nad 36 let. Ponudbo pod »ZVESTA 26ii2« na upravo »Slovenca«.
Išče se v nakup
za tračnicc 75 cm širine. Ponudbe z opisom stanja lokomotive naj se pošljejo na Elektrobosno, Jajce, Bosna.
najnovejšega sestava, fino omajlirane, enostavne, ter popolnoma nenevarno
razpošilja po poštnem povzetju za ceno 32 K, poštnina posebej.
Glavno zastopstvo KINTA svetilk, Ljubljana, Dunajska c. 12.
Telegrami: KINTA Ljubljana.
n vsa jrolazin raorn poginila, ako porabliate mota naiuolie preizkušena m spluino hvulicna nroditva, uot proti poljskim mišim li 6, zn pori-i-uno in mlfii li 0 —i ra aotirke li 5 —l tinktura stenice K 2 —; posobno muAna Mnkturu »» jtenioo li •'> -i onidevalet! moljev K.:.—, praSoli prota mr&esom 1 W in i K.; tinktura proi i nitm (.ri nnfieh h. 3 —. mazilo x\ uil pri Sivini li .'.-; prasolt sa uil v obleisl in perUu K a,— inktnra an bolho pri pseli K I JO; tinktura proti mr&esu na *ad.jn in zelenjadl (nnieev rastlin. H3-, - l'ogi!i» po povzetiu ZavoJ za eksport
M. «er, Zagreb 39., Petrinjska ulica 3
za konja in vocovo snreime takoj Ivan Zagret, Bobovok pri Kratijo
Najljubše, čo oženjen. Slanovanie prosto.
odstrani prav naglo dr. Fle»cb-a iz-virno zakonito raiamčeno »Skabo-iorm« mazilo. Popolnoma bre* duha ue maže. Poskusni lonček 4 K. veliki lonček 6 K, poreri" za rodbino 15 K. Zaloga za Ljubljano in oko-lico: Lekarna orl clalem jeleon, Ljoblfaoa, Marijin trg Patite na varstveno znamko .SLaboiorm«!
(1 kg po 2 do 240 K) franko skladišče prodaja, dokler traja zaloga, skladišče »BALKAH« v Liubljani.
cevi, stebri za vrata itd. Ternolit (žlebniki), Caralit z netaj orodjem, vijaki za mostove, razno tovarniško, kamnoseško, kiparsko, mizarsko, kovaško in stavbeno orodje, orodje za vodn;ako in ,ZIsseler'
cevi, transmisija,
jermenska plošča (Riemen-scheibe),
Vs« lo se lahko ogleda
(Razni cementni izdelki kakor
1 stroj za mešanje barv, 1 cirkularka (velika), 1 acetilenska naprava, 1 stroj za vrtanje in žaganje, 1 rezalni stroj (Stanzmaschme}, pisarniSfia oprava kakor: pisalne in risalne mjze, omare, paiti, stoli itd. železne peči,
razni leseni in železni modeli za stopnice, robne kamne, okviije za vodnjake, lijake itd., itd.
Udaia konzuicii »Slovenca«.
Oddnvnrni urednik P^ikac1 Moškerc v l iubliuni-
Jufioslovans t tiskarna v Liubljani.