s-yuduce.'* KO. 102 Ameriška Domovi na 3rk Q^kl t: . AfOoptre St 1 ,N SPIRIT. O *' tanguag<= only Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€R Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, IndmnapoQs, Florida, Phoenix, ®Iy, Pueblo, BockSpringi CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 20, 1S78 LETO LXXX — vol. LXXX Pravosodni odbor i Doma ra podaljšanje dobe za odobritev ERA Ustavno dopolnilo o enakih pravicah za ženske bo dobilo po vsem sodeč še tri leta in tri mesece časa za iskanje odobritve od zakonodaj dveh tretjin držav, WASHINGTON, D.C. — Pravosodni odbor Predstavniškega doma je po kratki razpravi o-dobril podaljšanje dobe za u-2akonitev ERA (ustavnega dopolnila za žensko enakoprav-n°st) za tri leta in tri mesece. Ustavno dopolnilo je bilo izglasovano v Kongresu in bi mo-ral° za vključitev v zvezno ustavo biti odobreno od zakonodaj dveh tretjin držav. . V prihod-Plom marcu poteče po zakonu Predvidena doba za tako potrditev, pa še vedno manjkajo 2a potrebno večino tri države. Ker ni izgledov, da b3 predlog' dopolnila do marca po>trdile še Zakonodaje treh držav Unije, Počejo zagovorniki dopolnila tc dobo podaljšati, da na bi bilo treba celotnega postopka za KA začenjati znova od začetka. Predlog za podaljšanje dobe borata odobriti celotpd Preu-®tavniški dom in Senat. Priča-ujejo, da se bo to zgodilo brez Večjih težav, toda ne brez ob-s&žnejše, razprave. Novi grobovi Senai izglasoval de! energetskega načrta o- Senat je z veliko večino dobri! kompromisni predlog o nadomestitvi rabe olja in naravnega plina s premogom. WASHINGTON, D.C. Sovjeti ja obsodila ameriška časnikarja Ubsodba ameriških časnikarjev ima očiten namen ^mejiti njihova poročila ^ključno na vladne vire, kar pomeni stvarno obnovo cenzure. Moskva, zssr. — Kot so ^Povedali, je sodnik tukajšnje-§a rnestnega sodišča Lev Alma-2ov obsodil ameriška časnikar-Pj Uraiga R. Whitneyja od New °rk Timesa in Harolda D. Pi-t^rja od Baltimore Sun, dopisnika teh listov v Moskvi, zaradi ° rekovanja sovjetske televizi- . hodnik je zahteval, da obso-khia prekličeta svoje poročilo, 1 sta ga poslala svojim listom , Preteklem maju in v njem razila dvom v resničnost poro-.. a sovjetske televizije, v svo-nh listih v ZDA ali pa v listih Sovjetski zvezi in da plačata s°dne stroške, vsak po $1,648. Vodstvi obeh ameriških listov s a zavrnili sbvjetsko obsodbo odklonili njene zahteve. Ta-jo pričakovati, 'da bo Mo-Va oba časnikarja izgnala, če e bosta vrnila tja s svojih tre-utnih počitnic v ZDA. Carter odpove3al Prodajo Sperry-Univac komputerja sovjetski agenciji Tass WASHINGTON, D.C. — Sov-.j6 ®ka poročevalska služba Tass hotela kupiti v ZDA Sperry-hivac komputer za okoli 7 mi-^lonov dolarjev. Predsednik v. A Carter je to prodajo usta-v! v Nejevolji nad kršenjem ^ ovekovih pravic pri sojenju ^Un^kih disidentov pretekli bremenski prerok Lawrence Jasany Tekom svojih počitnic v Londonu na Angleškem, kamor je šel s svojo hčerko Susan, je zadet od srčne kapi umrl 51 let stari Lawrence Jasany z 29915 W Willowick Drive, rojen v Clevelandu, mož Cerille, roj. Novak, oče Linde (Mrs. Bernard) LeMay in Susan, brat Roberta, Viole Shells, Eleanore Stefančič m Paula Zielinski. Pokojnik je bil zaposlen skozi 85 let kot voznik tovornjakov, zadnjih 11 let pri Eazor Express Inc. Bil je član KSKJ št. 219 in faran sv. Marije Magdalene na Vine St. v Willowicku. Do pred 15 leti je pokojnik živel v sen-klerskem naselju na področju St. Clair Avenue in E. 70 'St. Pogreb bo iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v soboto ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Marije Magdalene na Vine. St. ob 9.30, nato na pokopališče pr®dloSa zanikf^°; Vernih duš. Se- Zadnje vesti ; ORG ANIZACIJ A AFRIŠKE ENOTNOSTI - RAZDELJENA nat je pretekli torek z 92:6 iz-j glasoval zakonski predlog, o katerem sta se sporazumeli zastopstvi obeh zbornic Kongresa, kot sredstvo za omejevanje porabe olja. Namesto tega in namesto naravnega plina naj bi podjetja uporabljala, kjer je to le mogoče in varno, premog, ki ga imamo v ZDA v obilju na razpolago. Zagovorniki tega predloga trdijo, da bo njegova uzakonitev in izvajanje zmanjšala porabo olja v letu 1985 za,milijon sodov dnevno, kar pa nasprotniki Carler omejil izvoz tehnologije v ZSSR Predsednik ZDA je obnovil nadzor nad izvozom tehnologije za črpanje olja v Sovjetsko zvezo. WASHINGTON, D.C. — Predsednik ZDA je v odgovor na sovjetsko kršenje določil helsinških listin z obsodbo Ščaran-skega in Ginzburga, ki ju nekateri smatrajo za osebno žalitev predsednika Carterja, proglasil nadzor nad izvozom tehnologije v Sovjetsko zvezo. To mu daje možnost, da izvoz vsak čas prepove ali vsaj zadrži. Carter je nadzor , nad tem izvozom proglasil v okviru zakona iz leta 1969, ki pravi, da ima predsednik ZDA pravico zadržati prodajo, če bi tak ukrep “znatno” pospeševal zunanjo politiko ZDA. Izvoz tehnologije za črpanje olja je sprostil predsednik Nixon leta 1972, ko je začel izboljševati odnose med ZDA in ZSSR. Predlog predstavlja prvi del predsednikovega e n ergetskega programa, odobrenega v Senatu. Odobriti ga mora še Predstavniški dom, ki pa bo z glasovanjem o njem počakal, dokler ne bodo v Senatu izglasovali tudi ostali del Carterjevega e-nergetskega programa. -Predsenik Carter je na sestanku vodnikov glavnih industrijskih držav v Bonnu v začetku tedna obljubil, da bodo ZDA do leta 1985 zmanjšale uvoz olja za 2.5 milijona sodov dnevno. WASHINGTON, D.C. — Dr. Peter B. Bourne, glavni svetovalec predsednika Carterja za zdravila in mamila, je v preikavi zaradi izdaje recepta za močno pomirjevalno sredstvo nekomu med svojimi uslužbenci. On trdi, da ni storil nič nezakonitega, pa je vendar prosil za začasen dopust, dokler ne bo preiskava končana. : Iz Clevelanda in okolice WASHINGTON, D.C. — Pogajanja za novo kolektivno de- godba danes poteče in unije grozijo, da brez pogodbe njihovo članstvo ne bo delalo. Ni izključeno, da se bo opolnoči začel poštarski štrajk. četudi je ta po zakonu prepovedan. LONDON, Vel. Brit. — Razgovori med zunanjima ministroma Egipta in Izraela ob Na letni konferenci Organizacije afriške enotnosti v Sudanu je malo edinosti, ko skupine držav vlečejo vsa ka v svojo smer. Zadovoljstvo nad sporazumom o Namibiji. KARTUM, Sud. — Organizacija afriške enotnosti ima skup- poseg v Zaire. Zavrnil ga je zu_ no Carterjev predlog za omejitev rasti stroškov v bolnišnicah zavrnjen WASHINGTON, D.C. — Trgovinska odbora Predstavniškega doma sta spremenila predlog predsednika Carterja za omejitev stroškov zdravljenja v bolnišnicah tako, da sta njegovo obveznost spremenila v poziv k prostovoljni omejitvi rasti teh stroškov na 2% letno. Lani so stroški zdravljenja v bolnišnicah porastli za povprečno 16%, torej za več kot dvakrat toliko kot ostali življenjski stroški. Zvezni tajnik za zdravstvo, Obnovo nadzora nad izvozom (vzgojo in socialno skrbstvo Jo-pripisujejo zmagi odločnejše po- seph A. Califano je označil spre-litike proti Sovjetski zvezi, ki membo Carterjevega predloga jo zagovarjata zlasti Z. Brzezin- za “poraz javnih koristi in zma-ski in J. Schlesinger. go posebnih koristi bolnišnic”. BO ANGOLA V ZAHODNI AFRIKI RES POSTALA SOVJETSKI VIETNAM! Uelno oblačno z možnostjo! aJevnih neviht in najvišjo 'mPeraturo okoli 90 F (32 C). I Sodelavec Associated Pressa Matt Franjola se je nedavno mudil tri tedne v glavnem mestu Zaira v Afriki, kjer se zadržujejo redno vodniki gverilskih skupin v Angoli, ki se borijo proti njeni levičarski vladi, ter imel z njimi daljše razgovore. Ti so mu govorili o sovjetskem in kubanskem podpiranju vlade Agistinha Neta v Luandi, ki da ima zelo omejeno podporo med ljudstj/om ter ne bi bila pri svobodnih volitvah nikakor sposobna dobiti večine. // Rusi in Kubanci so novinci v Afriki, pravijo vodniki boja proti sedanji vladi v Angoli, zato ne razumejo a-friških razmer. Tudi v samem bojevanju proti gverili nimajo nobenih pravih skušenj, saj so doslej v glavnem gverilska gibanja le podpirali, ne pa se bojevali proti njim. U-spešno nastopanje Rusov in Kubancev ovira neznanje jezika domačinov, njihovih obi- čajev in zlasti plemenske povezave, ki je močnejša od državne pripadnosti. Vodniki gverile in zahodni opazovalci v Kinshasi trdijo, da Sovjetska zveza podpira s Kubanci nedemokratično vlado, ki bi padla, kakor hitro bi odšle iz Angole kubanske čete, ki jo podpirajo in vzdržujejo njeno oblast, pa še to le nad manjšim delom Angole. Zunanji minister Narodne zveze za popolno neodvisnost Angole (UNITA), ki jo vodi znani Jonas Savimbi, je dejal sodelavcu AP v Kinshasi: “Angola bo sovjetski Vietnam.” Oborožene sile UNITA nadzirajo nad eno tretjino celotne površine Angole, sko raj njen celoten južni in jugozahodni del, ki obsega o-zemlje za dva Teksasa, na katerem živi nekako polovico celotnega prebivalstva Angole, cenjenega na okroglo 6 milijonov ljudi. Večji del 1.5 milijona pre- 49 članic, ki so močno raz- nanji minister Zaira in označil icne po svoji politični organi- njegov govor za “žalitve in po-zacrp, prebivalstvu, gospodar- nižeVanja” Zaira. Veliko drugih stvu, kulturni stopnji prebival- mu je pritegnilo v tej zavrnitvi lovno pogodbo s poštarskimi.a n.ieS0Vi veri. Države na Libijca, unijami so še pred vrsto težav- severu pripadajo a r a b s k emu nih vprašanj, ko sedanja po- kulturnemu krogu, njih prebi- Zmerni blok na zasedanju v valstvo je pretežno islamsko. To Kartumu sestavljajo francosko sega delno še v Saharo in pod- govoreče države, ki jih vodijo ročja južno od nje, kjer pa po- Senegal, Slonokoščena obala in stopno prevlada črna rasa s svo- Gabon, podpirajo pa ga nekate-jo lastno civilizacijo in vero. re angleško govoreče, kot Libe-Skrajni jug Afrike je delno po- rija in Kenija. Progresivni (le-seljen z belci, ki imajo tam tudi vičarski, Moskvi naklonjeni) vso oblast. blok sestavljajo Alžirija, Ango- la. Kongo, Etiopija, Libija in Sedanjega zasedanja se ude- Mozambik, ležuje okoli 30 vodnikov držav | sodelovanju državnega taj- članic, ostale pa so zastopane po ( Prosovjetska skupina se je nika C. Vanceja v Leeds vodilnih članih vlad. prizadevala doseči obsodbo Za- Castlu so bili toliko uspešni,' Trenutno je v Afriki šest hoda, predvsem Francije, za poda bo C. R. Vance v začetku področij, kjer je v teku vojna, v šege v Afriko, ki jih je označila prihodnjega meseca odletel katero v veliki meri posegajo za “imperializem” in “neokolo-na Srednji vzhod in jih na- tujci, v prvi vrsti Sovjeti in Ku- nializem”. Napadla je tudi šest daljeval. Ameriški državni band, v manjši Francozi. Afri- afriških držav, ki so dale na tajnik se je danes sestal z bri- ka je področje, kjer postaja boj razpolago svoje čete za vzdrže-tanskim zunanjim ministrom za vpliv med obema glavnima vanje reda v pokrajini Shaba v D. Owenom na razgovor o silama, ZDA in ZSSR, vedno o- Zairu po odhodu francoskih in Rodeziji in drugih vprašanjih strejsi. Vanj posegajo tudi LE belgijskih čet. Afrike. ,, Kitajska in države Zahodne Ev- Zmerni skupini, ki je po vsem rope, ki imajo v Afriki stare sodeč boljše organizirana in pri-WASHINGTON, D.C. - Pred- zveze in interese. pravljena, je uspelo dobiti veči- Sv. nik čarter bo imel nocoj Največ težav povzroča vpra- no proti predlogu prosovjetske e osmi tiskovno konferenco, |ailje tujih vojaških poseganj v skupine in močno podporo za •j? 0 0 Ponašale TV in- Afriko. Qd lanskega zasedanja obsodbo sovjetsko-kubanskega ia ijsKe postaje. Organizacije afriške enotnosti .vojaškega posega v Afriko. KARTUM, Sud. — Predsednik sta posebno pozornost privlače- Pri tolikšni razdeljenosti in Nigerije gen. Olusegun Oba- vala sovjetsko-kubanski poseg v različnosti pogledov in stališč je sanjo je pozval v svojem go- Etiopijo in v njen boj v Ogade- težko pričakovati kak sklep, ki voru na konferenci Organiza- nu proti Somalijcem ter vdor bi skušal omejiti tuje, zlasti vodje afriške enotnosti Sovjet- nekdanjih pristašev Čombeja iz jaške posebe v Afriko. Brez o- sko zvezo in Kubo “naj ne Angole v pokrajino Shaba v mejitve teh bo Afrika bolj in podaljšujeta preko meje^; Zairu. Upor so zlomile franco- bolj zapletena v spore med vo-svojo navzočnost v Afriki, ske in belgijske čete, ki so pri-žilnimi silami sveta, kar bo o-Cetudi ni obsodil sovjetsko- šle v Shabo reševat belgijske, viralo njen razvoj in napredek, kubanskega posega v Afriko, francoske in druge zahodne dr-1 Predsednik Sudana Gaafar alki je bil posledica “povabila”, žavljane, zaposlene v vodstvih Nimeiry, gostitelj konference in je Obasanjo poudaril, da “Af- tamkajšnjih velikih rudnikov spoštovan vodnik, odkar mu je rika ni pripravljena odvreči bakra in kobalta. !uspelo končati 17 let trajajočo en jarem in sprejeti drugega”. Komaj so se zunanji ministri državljansko vojno na jugu dr- ------o------ držav Organizacije afriške e- ; zave in se pred nekaj leti uspeš- Le za gozdove notnosti zbrali k posvetom v no izmotati sovjetskim zankam, WASHINGTON, D.C. — Do Kartumu, že je prišlo do ostrih ko je Moskva skušala spraviti ene tretjine celotne površine razprav in napadov. Te je začel Sudan pod močnejši vpliv, je ZDA je primerno samo za rast zunanji minister Libije Abdel pozival afriške države k resnič-gozda. al-Tarik, ki je napadel zahodni ni neuvrščenosti: _____________________________I_________________________________j “Velike sile so napravile naš kontinent za bojišče in naša ljudstva za topovsko hrano. Jaz se bojim, da bo šel naš kontinent po poti, ki je Aziji prinesla 20 let vojne in uničevanja.” Nato je vodnike afriških držav svaril pred pozivanjem tuje pomoči v Afriko češ, da “vsaka intervencija vodi do proti-inter-vencije”. Konferenca je vzela z zadovoljstvom na znanje sporazum o prehodu Jugozahodne Afrike izpod uprave Južne Afrike v neodvisno državo Namibijo koncem letošnjega leta. Na sporazum so pristali vsi prizadeti in glavni tajnik ZN Kurt Waldheim je sporočil, da bo vse potrebno o izvedbi predložil Varnostnemu svetu ZN prihodnji teden. bivalcev severnih šestih provinc Angole je naklonjen Narodni osvobodilni fronti Hol-dena Roberta. Sovjetska zveza ima v Angoli več sto vojaških in drugih svetovalcev, ki sodelujejo s Kubanci in 20,000 kubanskimi vojaki, trdijo zahodni obveščevalni viri. Agostinho Neto je vzpostavil svojo vlado v glavnem mestu Angole Luandi pred tremi leti s podporo kubanskih čet, ki so prišle v Angolo pomagat njegovemu gibanju v državljanski vojni po odhodu Portugalcev. Nekateri so tedaj računali, da bo skušal doseči pomiritev z vodniki o-stalih gverilskih gibanj in njihovo pritegnitev v vlado. Ko se to ni zgodilo, so vodniki teh gibanj ta prilagodili novemu položaju in obnovili boj proti podpornikom Ago-stinha Neta. Ta je ostal tako še dalje popolnoma odvisen od sovjetsko-kubanske podpore. ZDA so nedavno vzpostavile stike z vlado Agostinha Neta v želji, da bi zmanjšale njeno odvisnost od Sovjetov in Kubancev. Vlada v Luandi se je pomirila z vlado v Kinshasi, kar bi naj zmanjšalo podporo gverili v Angoli in omejilo možnosti njenih varnih zatočišč v Zairu. Neto je obljubil odpreti železnico, ki vozi iz pokrajine Shaba v Zairu preko Angole do pristanišča Lobito. To je najkrajša in naj cenejša pot za prevoz zairske rude do morja in svetovnega trga. Nekatere zahodno-evropske države na skrivaj podpirajo gverilo proti vladi v Angoli)' ZDA so tudi še nedavno tehtale to možnost, pa se odločile proti njej in za delno vzpostavo stikov z vlado v Luandi. Ta odločitev je tej brez dvoma dobrodošla in koristna. Če bo dosegla cilje, ki so Washington vodili do nje, Romanje c Lemont— Za romanje oltarnih društev v Lemont 12. in 13. avgusta je v avtobusih še nekaj prostora. Vsi, ki se žele romanju pridružiti, so prošeni, da se čim preje javijo. Kličejo naj Mrs. Mary Gerl, tel. 261-1316, Mrs. Rose Bavec, tel. 531-6167 ali pa Mrs. Mary Marinko, tel. 486-5156. Spominski dar— Rojak Janez Muhic iz Toronta, Ont, je poslal v Tiskovni sklad Ameriške Domovine $20 v spomin pokojne sestre Uršule Pozarelli, zveste, dolgotrajne naročnice našega lista. Iskrena hvala! Dopolnilo— V “obletnici” za pok. Jacoba Jesenka pretekli ponedeljek je pomotoma izpadlo, , da je zapustil hčer Ryth Abbot z družino, Eugene, Bruce in Terry. Asesment— Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment v torek, 25. julija od 5.30 do 7. zvečer v društveni sobi avditorija pri Sv. Vidu. Prepovedano škropiti— Pomanjkanje dežja v tem mesecu ie omejilo zaloge -"ode in povzročilo prepoved uporabe te iz vodovodov za škropljenje vrtov in trat. Prepoved velja za celotno področje, ki ga oskrbuje z vodo clevelandski vodovodni sistem. V avtobusih vroče— Ko je pritisnila vročina in soparica, se potniki avtobusov Fegional Transit Authority pritožujejo, da v večini teh busov klimatske naprave ne delujejo, v kakih 500 pa teh naprav sploh ni. Župan vetiral najem pomola— Župan D. J. Kucinich je, kot so napovedovali, vetiral najem mestnega pomola pristaniški upravi, ki bi rada tam zgradila posebno skladišče za železno rudo. To oi bilo nato oddano Republic Steel Co. Ker je mestni svet odobril najem z veliko večino, pričakujejo, da bo preglasoval županov veto. Dar šoli— Slovenski šoli pri Sv. Vidu je ga. Vera Zupan podarila v spomin svojega nedavno umrlega moža Ernesta $40.' Šola se za ta lep dar toplo zahvaljuje. Komunisti vladajo v San Marinu SAN MARINO. — Pri nedavnih volitvah v republiki San Marino je koalicija pod vodstvom komunistov dobila pičlo večino in prevzela po 20 letih vlado iz rok krščanskih demokratov. Komunisti imajo v novem velikem svetu le 16 od 60 članov, ostali so socialisti, ki so z njimi povezani, in krščanski demokrati, ki so ostali v manjšini. V San Marinu so komunisti že bili na vladi leta 1957, pa so morali po kratki, nemirni dobi J odstopiti vodstvo male republi-ADIS ABEBA, Etiop. — Ko ke krščanskim demokratom. vlada priznava, da se vrše v O- j ------o----— gadenu znova boji z gverilci Kanada vodi V vodni sili Zahodne somalijske osvobodil-1 OTTAWA, Kan. — Kanadske ne fronte, svari vlado Somalije, tekoče vode dajejo preko 15 mi-naj teh ne podpira, če noče, da lijonov konjskih sik več kot kaše bo vojna raztegnila tudi na terakoti država na svetu na ose- Etiopija svari Somalijo bo pokazala šele bodočnost. 'ozemlje same Somalije ^bo prebivalca razen Norveške. Mmišm Domovina Tmivt e nu—Hont'ir IMMf>fSllSMn«9r 6117 ST. CLAIR A VE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation James V. Debevec — Owner, Publisher t-ublisiied daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: ■ $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3' mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year. Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 102 Thursday, July 201, 1978 Dežela popačenih novotarij • Bolj poučno in koristno je vedeti o Jugoslaviji pod komunistično oblastjo to, kar o nji sodijo zunanji, neprizadeti opazovalci in raziskovalci, kakor to, kar o nji mislimo mi, ki je naša ali vsaj naših staršev rojstna domovina. Zato je samo po sebi umevno,_ da radi stikamo za knjigami, ki o nji pišejo, pisanje njihovih avtorjev ocenjujemo, primerjamo s tem, kar že vemo, ter potem urejamo,svoje odnose do tamkajšnjih oblastnikov, ki vodijo usodo to dežele. Pred kratkim je izšla o Jugoslaviji knjiga v' angleščini pod naslovom “The Yugoslavs”, napisal jo je Duško Doder, v Jugoslaviji rojen časnikar, ki je še majhen zapustil svojo rojstno deželo in postal ameriški zunanji dopisnik. Kot tak je delj časa služboval v Sovjetski zvezi, dokler se ni 1. 1973 za tri leta podal v Jugoslavijo, tam proučeval tkivo (texture) ljudskega življenja v sedanji Jugoslaviji in o svojih izsledkih napisal knjigo (izšla v New Yorku, Random House). Njegovo delo so že pohvalili dobri poznavalci življenja v tej deželi, med njimi Milovan Djilas, brez dvoma,priznan strokovnjak na tem polju, kakor tudi tak renomiran časnikar, kakršen je C. L Sulzberger, svetovno znani zunanji dopisnik lista The New York Times, ki je sam mnogo pisal o razmerah v Jugoslaviji in ni varčeval s pohvalo vsega, kar je le mogel pohvaliti. Oba imenujeta Doderovo knjigo do sedaj najboljši vpogled v sodobno Jugoslavijo s tem, da se prvenstveno bavi s kulturno psihologijo v zvezi s problemom nacionalnosti, z ekonomskim sistemom, industrijskim razvojem, izpeljevanjem delavcev, razmerjem med partijo in armado, z religijo in oporečniŠtvom. Kot dopisnik je govoril s tisoči Jugoslovanov vseh poklicev, kakor tudi z diplomati, pesniki, profesorji, varnostnimi organi itd. Spraševal jih je in poslušal ter beležil njih odgovore, ne samo o politiki, marveč tudi o takih problemih, kakor je npr. krvna osveta in podobne lastnosti, tipične za ljudstvo, živeče na jugoslovanskem prostoru. Vtiskovito slika mnogoštevilne komunistične vodilne osebnosti, razne intelektualce, pa tudi oporečnike, med katerimi posveti največ pozornosti seveda Milovanu Djilasu ter ga nenavadno živo razkrije. Da opisuje zelo podrobno tudi Tita, je po sebi umevno, a kar je pri tem posebno zanimivo, je piščeva osebna percepcija jugoslovanskega diktatorja, ki se,glasi: “V povzetku je napravil (Tito) vtis jakosti: njegov izgled sliči srednjeveškemu despotu, tako tudi njegova nebesno-modra maršalska uniforma, ali njegova delovna obleka elegantno krojena in edini prstan na njegovi levi roki z velikim diamantom. Ugotovil sem, da so bili njegovi lasje barvani, a odtenki barve niso bili enaki od enega primera do drugega. Občutil sem, da njegov obraz za-senčuje tako globino porajajočih se misli, da se je zdelo, kakor da ni možnosti za njih izmenjavo med njim in drugimi smrtniki.” Doder je našel današnjo Jugoslavijo kot deželo, ki se je mnogo naučila od Zapada, vendar istočasno neustaljeno zaradi razburkanosti in krutosti modernega sveta. Kar je posebno poučno, je njegova ocena na široko razvpitega titoizma, o katerem se je prelilo cele sode tinte. Doder gleda na titoizem kot na skupek nraktičiiih političnih potez — in nič več. Te poteze vsebujejo neodvisnost, neuvrščenost, samoupravljanje, odprte meje in še kaj. Titoistična desetletja socialnega in ekonomskega eksperimentiranja pa označi za “obdobje popačenih novotarij”. Ta karakterizacija titoizma je edinstvena in zelo posrečena. V resnici jugoslovansko eksperimentiranje ni drugega kot aplikacija na tujem polju zrastlih idej in načrtov na komunistično totalitarno koncepcijo družbene ureditve; ker se bile ideje (kot ona o samoupravljanju) spočeta v svobodnem svetu za demokratično urejeno družbo, jih je moral Kardelj (partijski ideolog) popačiti, da se bile uporabne za marksistični kalup družbe, a vesoljnemu sveti so jih potem razglašali kot nove, čeprav so bile le pogrete spačene novotarije. Doder se pri opisu jugoslovanskega razvoja ne ozira na uradno retoriko in na izjave vodilnih komunističnih veličin, ampak ga enostavno naslika, kakor razmere tamkaj doživlja povprečen državljan.' Končno potegne naslednji zaključek: “Po prvih povojnih letih, ko je vladal v deželi strah, porojen iz nasilja, se je sistem razvil v novo dobo, zgrajeno na upanju, oprtem na nasilju. V zadnjih nekaj letih — v glavnem zaradi oživitve nacionalnega vprašan ja, in rastočega sovjetskega pritiska — so se stvari začele ■pomikati navzdol in upanje je postalo pomešano z zastraše-nostjo.” Avtor knjige priznava, da bo verjetno večidel vezlji-vosti (kohezije) med jugoslovanskimi narodi kakor tudi karizme, s Titom prenehalo, ostalo pa bo odprto vpraša- nje svoboščin in svobode, česar Tito ni rešil. Glede notranjega razvoja je Doder previden pri izgledih za ugoden razplet. Iz celotne knjige diha prepričanje, dobljeno za časa triletnega avtorjevega študija jugoslovanskih razmer in sedanjega stanja, da je titoizem nedognan in nedokončan eksperiment, pogojen iz notranje stiske, mednarodne situacije in praktičnih političnih potreb, ki se do sedaj ni obnesel; ni avtohtona zamisel jugoslovanske partije, marveč iz svobodnega sveta privzet in zmaličen ter popačen koncept družbene prireditve. Ker ni samorasel in ne končno dognan, je zelo verjetno, da bo s Titom legel v grob tudi titoizem. dT :.i-... , , L.P. ■ ravi “POLKA MASS”. Pri sv, maši bo pel Eddie Kenik (ki je iz Nevburgha doma) ob melodijah ansambla SLOG AR in maša bo darovana za vse umrle in žive člane in članice naših treh ■ADZ društev. Res je “Polka Mass” nekaj zelo novega in se od časa do časa ponavlja to darovanje sv. maše v tej obliki v raznih krajih in slovenskih (in drugih narodnih) naselbinah. Odločiti se mora vsak posamezno, ako se želi pridružiti k tej daritvi. Tisti, ki še nismo bili skupaj navzoči pri ‘Polka Mass’, in tisti, ki ste že bili pri darovanju ‘Polka Mass’ na drugih prostorih, pridite in se pridružite nam, da bo ta dan ostal v posebnem spominu vsem, ki bomo združeni v soboto, 22. julija, ob 4. uri popoldne. ADZ Newburski Dan je dan veselega razpoloženja in veselega snidenja. Imeli bomo pripravljena za naše goste dobra iteriška in kanadska slovenska mladina na študijskem in počitniškem tečaju v Oefovou NEW YORK, N.Y. — Včeraj | Koroške pozdrave pošiljam, je odletelo preko 70 mladin slo- ^vsem družinam, vsem starsem, ^jedila in okrepčila. Ne zamudite venskih rojakov in rojakinj iz 'otrokom in mladini. Ko pridete, 'našega Dne! Povejte vsem v va-ZDA in Kanade na slovenski 1 si podamo roko in pri nas bo- ; šem družinskem krogu — in studijski in počitniški tečaj v ste kakor doma. : pridite vsi skupaj s svojimi so- .,. sedi, da se na ta dan razveselite Glavni tajnik Lige slovenskih Amerikancev ing. arh. Simon Kregar in koordinator progra- v bo Celovec v Avstrijo. Tečaj trajal do 21. avgusta. Tečaj je organizirala Liga slovenskih Amerikancev v so- delovanju in dogovoru z Mohor- rna <^r' ^jeo ^>- Klauž sta v isti jevo družbo v Celovcu,'v katere dijaškem domu bodo tečajniki stanovali. Direktor tečaja je ravnatelj Mohorjeve družbe v Celovcu dr. Janez Hornboeck, njegov upravni vodnik Anton Koren, ravnatelj Mohorjeve pisarne, njegov duhovni vodja pa stolni prošt v Celovcu rev. Aleš Zechner. V posebni knjižici o tečaju, ki je izšla za to priložnost, je msgr. dr. J. Hornboeck objavil naslednji pozdrav Družbe sv. Mohorja vsem družinam, staršem, otrokom in mladini: V svoji več kot 125-letni zgodovini je Družba sv. Mohorja v Celovcu marsikaj doživela. Ni pa verjetno, da so ustanovitelji škof Slomšek, Einspieler in Janežič kdaj mislili, da bo pod o- knjižici objavila naslednji sestavek: Prve korake za slovenski študijski tečaj v Celovcu sta storila Jože Lah in Rudi Knez v Clevelandu, in to v soglasju z ravnateljem Mohorjeve družbe v Celovcu dr. Janezom Horn-boeckom. Liga je prevzela organizacijo v prepričanju, da bo uspeh možen le, če se zamisel izpelje v vseslovenskem okviru, to je za vse pokrajine Združenih držav in Kanade. In tako je prvi študijski tečaj v Celovcu zajel slovenske naselbine v Torontu; Chicagu, C 1 e v e 1 a ndu, New Yorku in drugje po slovenski Ameriki. Liga je prevzela skrb za tečaj zato, da bo mladina- spoznala rodno deželo svojih staršev. Mnogokrat so vam govorili o kriljem Mohorjeve prišlo do ta- !‘‘stariem kra^”; ko J30316 na sio-. : venski zemlu, tistih spominov, lrc\ Y\r\'\Tn’7d\T£* ynoH iTr^rvc l?-vrni in J ' -L 1 ki jih hranijo oni, ne bo več ■ tam. Upamo pa, da se boste vrnili v Ameriko s spoznanjem, da je rodni dom vaših staršev Ko boste hodili po lepi slovenski zemlji, se zavedajte, da ke povezave med koroškimi in ameriškimi Slovenci. Nad 70 a-meriških otrok in mladine bo bivalo mesec dni v Slomškovem. domu v Celovcu. Zgodovinsko , . v , ,, . Tt- v. i i vreden tudi vase liubezm. gledano je Koroška zibelka slo-j „ , , , venstva. Slovenski rod in slovenska beseda ter kultura na 1n. ... „ v, . , v , ... v Tiudie gledajo v vsakem izmed Koroškem je stara vec kot tisoč ; . . , . , , T7 , j . , v . vas del slovenskega m ameri- let. V to zgodovino hoče vkore-1 , . ° , , v . ... , . , , ■ , jskega naroda m njune bodocno- mmti Mohorjeva otroke m mla- . * ,v . J 1 , j. -i , .v. , ;sti. Prepričam smo, da bo vase dmo slovenskih ameriških dru-1 , . , ’ o, . i u i vedenje, prav tako posamezni-- zm. Slomskdva ustanova bo nu- ' , , , ,., . , . .v, . i j- • kov kakor vse skupine, pokaza- dila slovenski ameriški mladim n , , . , 1 ^ , .... , lo dobro vzgojo, ki ste jo dobili kar more: bivanje m prehrano i .;i -i. •„ v v novem domu in vso oskrbo, v krogu svojih prijateljev in znancev. Za tiste, ki bi radi prišli z avtobusom, bo na razpolago “bus”. Kličite naše društvene tajnice, ki so najaktivnejši, odsek našega odbora in dobite od njih navodila. (Razposlani bodo članstvu naših treh društev tudi listki in pisma.) Tajnica Društva Mir št. 40 — Josephine Boldin ■— 663-0423. Tajnica Društva Bled št. 20 —-Anna Mae Mannion — 341-6136. Tajnica Društva Kraljica Miru št. 24 — Aliča Arko — 341-7540. Ker naš “GLAS ADZ” ne bo izšel več pred našim piknikom, NEWBURsKIM DNEVOM NA ADZ PROSTORIH V LEROI, OHIO, ki se vrši drugi 'mesec, zabeležite si dan in program danes: SOBOTA, 22. JULIJA 1978 Ob 2. uri sestali, se pogovorili, magari tudi stepli, nam pa v AD napisali ;kaj boljšega in koristnejšega. V ^New Yorku upamo, da bo prišla lAD iz boja močnejša in ugled-I nejša. J Zadnjo nedeljo v juniju smo ■ imeli slovenski festival v Fair- ■ fieldu. Po . Evharističem kon-1 gresu v Philadelphiji je bil festi-1 val največja in najbolj uspešna slovenska prireditev na ameriškem vzhodu. In kakor kongresa nismo pozabili, tako bo tudi festival ostal še dolgo v našem spominu. Bil je prekrasen dan, boljšega ne bi mogli sami naročiti! Pomladansko sonce je sijalo in toplo je bilo — zunaj in v srcih. Ljudje, ki se že dalj časa niso videli, so se objemali in poljubovali, drugi so se pozdravljali in segali v roke. Veselje, smeh, sreča so vladale vsepovsod. Zabavljačev in nergačev ni bilo ali pa so ostali doma. Tja tudi spadajo — med štiri stene. Skoraj 600 udelžencev! Slovencev, ljudi slovenskega porekla, celo nekaj tujcev! In prevladovala je mladina! Nastopili so z eno samo izjemo samo mlaj- po svojih domovih in v šolah Združenhi držav in Kanade. Želimo vam srečno pot in srečno vrnitev! * počitniško razvedrilo, predava-nja o slovenskem jeziku, o slovenski zemlji in žgodovini, kul-. turi in umetnosti. Organizirali bomo potovanja, celodnevna in J poldnevna, po koroških krajih! , v , , , v bo vsem udeležencem ne le pn- m dolinah, po Zilji, Rožu ml , A _■ . ^, jjeten, ampak tudi koristen, da J bo v vseh .pustil traj en vtis in vzbudil v njih ljubezen do slo- Spored tečaja je obsežen, zelo zanimiv in poučen. Upamo, da Podjuni. Po želji staršev in mladine si bomo ogledali Trst, Gorico in Ljubljano in lepoto Štajerske. Mladina naj spozna, kje je tekla zibelka njih staršev in kako lepa je ta slovenska zemlja, kako krasne so naše gore, kako mikavna so naša jezera, kako prijazne so slovenske vasi, kako molijo in pojejo naši verni Slovenci ob nedeljah pri sv. mašah, kako veličastna so slovenska romanja k Marijinim svetiščem po naših hribih, kako mila je koroška in slovenska govorica, kako ogreje srca naša slovenska pesem. Ameriška slovenska mladina bo razumela, venstva ter jo utrdil za vedno. L. S, A. ¥ sofettfe* 22, pip, lewkirlis im lil ob 4. uri Ob 6. uri do 10. ure zvečer se prične naš “ADZ Newburgh Day” POLKA MASS (to pokriva vašo nedeljsko dolžnost) PLES in ZABAVA Igra VADNAL ORKESTER Vabimo tudi članstvo vseh društev Slovenske Dobrodelne Zveze, kakor tudi glavne odbornike in delegate in delegatinje, s katerimi smo bili skupaj na konvenciji ADZ v mesecu maju, da se pridružite članstvu društev ADZ št. 10, 20 in 24. Obljubimo vam vsem vesel dan v SOBOTO (ne v nedeljo), '22. JULIJA 1978. Za vse dodatne podatke glede “ADZ NEWBURGH DAY” se obrnite na, naše delavne tajnice Josephine Boldin, Anna Mae Mannion in Alice Arko, ki vodi -jo pikniški odbor združenih newburskih društev ADZ št. 10, 20 in 24. Na svidenje 22. julija! Viki Hočevar zka! * Vsem obiskovalcem naših piknikov, domačim in okoliškim, najlepša hvala za obiske in podporo društvu! Vaš poset je edino plačilo in nagrada vsem, ki se trudijo, da postrežejo, kar morejo, da tako društvo krije stroške vzdrževanja Parka. * FRANC MEJAČ st. — V soboto, 25. junija zjutraj je ne daleč od svoje domovine, v zavodu za ostarele, ki ga vodij0 slovenske sestre v Št. Petru pni Sv. Jakobu v Rožni dolini n3 Koroškem v 94. letu starosti, sedeč pri svojem običajnem zajtrku, mimo v Gospodu zaspal g. Franc Mejač, doma iz Dev-Marije v Polju pri Ljubljani. Kol zelo načeln, veren oče in mo-* se je v prvih dnen maja 1945 moral s svojo družino umakniti pred novo (razen žene in enega sina) oblastjo in oditi čež mej0 domovine na Koroško, od kodei’ so se po štirih letih.taboriščnega življenja končno vsi preselili v' Ameriko. Pokojni Franc Mejač je bil nekaj časa zaposlen kot hišnik ši fantje in dekleta, “Fantje na pri župniji Marije Pomočnic6 vasi” — ponos Clevelanda. kristjanov na W. Allisu. Kasne]6 Slovenski mladinski zbor :'z se je vrnil na Koroško, ki mu j6 Chicaga —- obeta se mu lepa bodočnost — in domači “Zvon”, podomače “Usi & Co” in odličen cerkveni pevski zbor. In poslušalci? Prišli so na festival iz potrebe, da uživaj^ ob slovenski pesmi in petju, ne pa zato ker bi morda morali. Zanimivo je bilo že to, da so kar trije napovedovali točke sporeda, ker so se vsi trije te V nadomeščala domovino in je domačem zavodu Slovenskih sester in v bližini svoje hčerko Katice, ki je tam poročena z zavednim Slovencem PippoM1 preživljal svoj pokoj ves vdao molitvi in Bogu. Poleg hčerk6 Katice zapušča še sina Zorka v domovini, sina rev. Jožeta v Torontu — Canada, hčerko Mick por. Coffelt, sima Franja in s sv. mašo pri kapeli. Daroval i s^° zvestobo. Poročne obredej jo bo misijonar-lazarist rev. Ivan leti umrla v domačem kraju. Naj mirno počiva v korošk1 zemlji, vsem prizadetim pa nas6 iskreno- sožalje! POPOKA — V soboto, 8. julif1 je bil izredno lep in sončen daH' Prav ta dan sta ob dveh p0' poldne v cerkvi Sv. Janeza Kv' na Coldspring Rd v spremst^ družic in prič, staršev, bratov k' sestra ter številnih prijatelji pristopila k oltarju mlada J Jan in Toronta. Po maši bodo servirali dobro kosilo, k temu pa po vašem okusu dobro pijačo. Srečanje s starimi prijatelji je bilo še vedno prijetno. Med raz- j govorom bomo pričakali delitev dobitkov, mladina pa se bo med tem zabavala z raznimi igrami, ki bodo tam na razpolago. Čisti dohodek in darila bodo šla v namen, kakor vedno: pomagati našim misijomarjem in misijonarkam, ki se, trudijo med pogani oznanjati Kristusov evangelij, kot je bilo naročeno apostolom “Pojdite po svetu in učite vse narode ...” Mi sicer nismo bili poklicani v to vzvišeno služ- opravil nevestin stric č. g. Pa” vel Krajnik, župnik slovensk6 župnije v Lorainu, Ohio. Z nji111 je na svatbo prišla nevestiO“ stara mama ga. Krajnik, ki |e prišla iz Argentine in zacMc čase živi pri svojemu sinu duhovniku, ter bratranec mla6* akademik g. Krajnik, ki je P1'1' šel tudi iz. Argentine in študi^ na eni clevelandskih univerz-Poročno slavje je bilo zV6' čer od polšeste ure naprej Imperial Ballroom Pfister hot6^ na Wisconsin Avenue v Mim a11 kee. V posebni sprejemnici k°^e' la so se vsi svatje naj prej e SiY call z novoporočencema in prijetni družbi popili čašo hla6' ne pijače, nato pa zasedb ombT Prav luštno je polet’, ko slis’mo ptičke pet’, saj one nas uče .. . kak’ moramo žive:. .. Zopet so med nami lepi poletni dnevi — in še enkrat so se zavzela Newburska ADZ društva št. 10 (Mir), št. 20 (Bled) zakaj njih starši vse to tako lju-Jin gt. 24 (Kraljica Miru), da pri-bijo. Dragocene svetinje so j redijo skupno veselico v lepi njih življenja in dragi spomini mladih let, pa tudi bridki spomini žalostnih dni. Prepričani smo, da bo mladina v teh tednih svoje starše še bolj razumela in vzljubila. Mladina se bo vrnila nazaj v velemesta Amerike in prinesla s seboj doživetje domovine staršev, prepričan .sem, .da bo potem še bolj lepo v druži -nah vseh staršev, ki so zaupali Mohorjevi družbi svoje otroke in svojo mladino. Bog daj, da bo j tako! naravi našega “AMLA Recreation Centra” v LeRov, Ohio. To leto pripravlja odbor za vas nekaj novega in posebnega. Imeli bomo n$š DAN v SOBOTO. 22. JULIJA, namesto v nedeljo kot prejšnja leta. Dan se bo pričel ob 2.■uri popoldne, ko bo odbor že pripravljen vas sprejeti na lepih prostorih naše Ameriške Dobrodelne Zveze. Ob 4. uri popoldne je “večina” odbora sklenila imeti v lepi na- 6o 3pit#i in §pišsiiiil New York, N.Y.:—- Tone Osov-nik piše o pasjih dneh. Pa menda res obstojalo vsaj ponekod. Ko se je Simon Kregar vrnil s slovenskega festivala v Clevelandu,, mi je povedal, da ga je nekdo vprašal, zakaj se pa Nielsen in Kalan oglašata. Vprašanje je bilo tako postavljeno, kakov da midva te pravice nimava. Čisto preprosto povedano! Oglasila sva se zato, da sva povedala svoje mnenje, ne da bi hotela koga prepričati ali celo prido-1'biti. Časi, ko s.o samo eni imeli j pravico govoriti, drugi pa samo poslušati,' vsaj za mene. niso nikoli obstojali. • Ameriška Domovina je na po-j čitnieah. Ko 'je ni, šele vidimo, koliko nam pomeni. Zdaj se je vihar polegel in vsi so se — vsaj tako upam — do konca izpisali, Spoznali smo vsa stališča vključno stališče urednika in lastnika. Iz daljave se mi zdi j da bi bilo, za vse boljše, če bi se tisti, ki se v debati najbolj vneli, bo misijonarjev, pač pa nas na- i. - ^—>-----i-- —-—- —- ^ ša vest in dolžnost kličeta, da j tapetne dvorane, kjer se je pm pomagamo, kar le moremo. Do Te-a svatovska večerja, h ka''6 so točili pravi Fruškogorski ^ zdaj so bili naši pikniki zelo uspešni in je upanje, da bodo z vašo pomočjo uspešni tudi v naprej. Za Vaše sodelovanje pa naj Vas Bog blagoslovi, Te vrstice naj’veljajo kot vabilo. Več ni treta. Nasvidenje v Parku! ser, ki je prijetno ogrel svatov, da je kmalu po ši11"* dvorani zadonela slovenska 1’^ ■sem, kateri so pozorno prislb^ h tudi angleško govoreči sv 3^ Proti koncu svatbe je stopil C I oder k mikrofonu še naš peV^ Junijski piknik v Triglavskem j' solist Rudi Kotar in s sv TU psi tu je c'j lepem vremenu in veliki udeležbi zelo zadovoljivo h mehkobnim baritonom “Večerni zvon” je "živel ...” in ‘-‘En staN6 urpel. Senčen dan, dobra kuhinja, k temu pa še.izvrstna kaplji-.) ca, vse to je naredilo med srečanjem s prijatelji prijetno raz- govorila, ■pcloženje. Tokrat smo imeli svatbi _ ( prvič med nami nove godce Mladima poročencema Hanka Magayne, ki so pokazali V5° srsčo in tiagcriov, Bežni'* svojo veliko spretnost v igranju..111 Wisniewskim oa izts^ saj so jim ljudje večkrat ploskali, Na željo Triglav anov s.o zaigrali tudi zdravico ' našemu gostu na čast in sicer podporni članici društva Triglav, dobro, poznani : učiteljici' geje. ' Lojzki Verbič, ki je tiste dni praznovala svoj god in 87. rojstni dar . Prejela je v' poklon'šopek rdečih nageljnov, ki jih je bila zelo •vesela. Bila je namreč tiste dolgost Tončke in Jožeta Butinar, kar je bilo zanjo prijetna spre-, memba. Še na mnoga leta Loj-' Ko so se potem svatje p°6a'j tačdi razhajati, so vsi zado v'oli1) da -na tako prijet!l že dolgo niso bili... ^ mo lepo zahvalo! ’ Frank RoziHa -i ...—-Nf IZ NAŠIH VRŠI Milwaukee, Wis. —. CsuJ uredništvo! Hitro se bliža ^ za obnovitev naročnine Ameriško Dcmovino. Priložena je denarna nal3^ nico v znesku $28, za eno 11 daljne leto. ■Prav lepe pozdrave! Justi yeSe‘ i m&ASAi aafc w ■ dr. LUDOVIK PUS: Moji zbori šolski fantovski zbor na Grmu i visoki glas vzame ‘čez’, nizki pa ; z basovskim tonom zagotovi | trizvočju tonalno podlago. Morda • Osnova vsake harmonije (več- ima ta tipični značaj ljudska pe-glasja) so istočasno zveneči trije sern še pri kakem drugem naro-toni ali glasovi in to imenujemo 1 clu, a jaz osebno nisem v svojem trizvok ali akord. Dva glasova | dolgem življenju in trubadurjen skupaj istočasno pojoča nista še harmonija, biti morajo trije ali več. O teh rečeh so v glasbeni znanosti napisane debele knjige, in v harmoničnem prepletanju soglasnosti treh ali več glasov ieži pravzaprav vsa glasbena Umetnost in lepota od starih časov v današnji dan, čeprav večglasje ni ne na začetku in niti ne na koncu muzičnega Ustvarjanja, pač pa melodija, to je zaporedno si sledeča skupina Več glasov ali tonov,' umetno Uvrščenih tako, da nekaj ‘pomenijo’ ali ‘povedo’. Če je triglasje podlaga večglasja, je nujno in skoraj neizogibno, da se preprosta ljudska popevka drži triglasja, kadar pojoče ljudstvo ne ostaja pri enoglasju. V tem oziru se narod razlikuje od naroda. Marsikod se trdno držijo enoglasja, ljudstvo poje samo nielodijo in se ne spušča redno v iskanje drugega in tretjega glasa. Večinoma so tudi njihove naelodije take, da jim je težko Pnidajati drugi glas, še bolj težko Pa tretjega. Pri Slovencih je to drugače. Prisluhnimo petju cerkvene ljudske pesmi, pa bomo morali priznati, da ljudje niso zadovolj i ’ ju po svetu od prve svetovne vojne do izseljenstva.v Ameriko po drugi na kaj enakega ali podobnega nikjer naletel, čeprav sem hodil po svetu z odprtimi ušesi. Na grmski šol smo jo vsako leto takoj od začetka pevskih vaj najprej urezali po starem. Izbrali smo zelo znano in tipično podeželsko popevko in fantom, sem rekel, naj pojejo čisto po svoje. Deloma sem*1 tudi sam pomagal, kjer je bilo treba, največ sem pa poslušal in sam zase analiziral in ocenjeval način njihovega petja. Nato pa se je začela šola. Razložil sem ustroj slovenske ljudske pesmi kakor jo pojo fantje na vasi, potem pa začel vaditi najprej vodilni glas s tistimi fanti, ki so bili določeni za ta glas; pomikal sem se od učenca do učenca in poslušal ali prav poje. Če ni, sem ga s svojim glasom uravnal v pravo strugo. Pri tem sem dajal tehniške nasvete in navodila, kako je treba pri petju pravilno dihati, kako odpirati usta pri posameznih vokalih in druge podobne stvari. Včasih smo take tehniške pripomočke tudi vsi skupaj vadili. Malo razmišljanja o naši mi!! ul z enim. samim glasom, ampak K° je srednji glas tekel lepo, takoj poskušajo pridati še dru- sem pozval pevce z visokim gla-gega, in če je kaj moških zraven, sonb naj se pridružijo, da je šlo °ni ne pojo melodije, pač pa * * * * v dvoje. Spet sem poslušal pevce 'basirajo’ (prilagajo tretji glas).,Pri visokem glasu in popravljal. To je slovenska posebnost, ki je. če treba. Končno so se pridružili najbrž bolj razvita kot pri kate- še basisti, pri katerih sem moral narodu. Kadar so zapeli posebno paziti, da mnogi niso fantje na vasi, niso nikoli vsi zašli na melodijo srednjega gla- Pali napeva, ampak redno dodali drugi glas in bas. Vse to sem imel trdno pred °®ni, ko sem začel pevske vaje 2 gojenci Kmetijske šole na Grmu. Naš kmetski fant rad P°je in se je zatorej k pevskemu zboru priglasilo več kot dve tretjini fantov, dasiravno sem naprej povedal, da bom vsakega prei-skusil. Imeli smo v pevski sobi, ki je bila hkrati zavodska knjižnica, lep harmonij in ko sem se vsedei k njemu in nekaj zaigral, So mladci kar z ušesi strigli in 80 jim od navdušenja žarele oči. ^ tistem hipu je moja avoriteta Pri njih zrastla vsaj za polovico ’ in to sem. hotel. Nato se je 2ačelo preiskušanje glasov. Vsak 1° moral zapeti del pesmice, ki J° je sam izbral, ali pa sem mu Prt izberi jaz pomagal. Takoj se ]e videlo, ali ima posluh ali ne. Tudi če ga ni imel, nisem niko-Sar izključil. To je samo po sebi hmevno. Nato sem pritisnil glas na hamoniju in velel, naj ga ‘za-dene’, potem še drugega in tretjega. Ako je šlo težko, sem Pomagal s svojim glasom. Da sem se prepričal, ali gre vanko glas tega ali onega v vi-Slno ali v nižino, sem ga spod- su. Večkrat smo ponovili, vselej je šlo bolje. Vzklilo je pri fantih do tedaj morda skrito vselje do petja, od vaje do vaje sta rastla korajža in navdušenje. Uspeh je bil prodoren, meni je pa dal v roke enega najbolj uspešnih sredstev, ki si jih je mogoče misliti. .Lahko bi bil pretežno večino gojencev — kakor se reče — ovil okrog prsta, pa ne bi vedeli za to. Ravnatelj je bil moder, ko je med pogoje za podelitev mesta šolskega prefekta — vzgojitelja vnesel tudi pogoj, da mora biti kandidat dober pevec in zborovodja. Seveda nismo ostali le pri navadnih, preprostih ljudskih pesmicah. Kmalu sem jim dal v roke Aljaževo Pesmarico, ki jo je Izdala Mohorjeva družba in odprli tam, kjer je natisnjena pesem z naslovom Slovensko dekle. (Ta reč bo zanimiva in poučna tudi za človeka, ki se ne peča z muziko in petjem, ker pojasnjuje, kako prireditelj ali ‘harmonizator’ naše narodne pesmi preureja izvirno fantovsko triglasje v moderen in splošno uporabljen štiriglasni stavek). Pesem Slovensko dekle je Aljaž označil za narodno, kar v resnici -'’Udil, naj gre v višino glasu po; je. Toda priredil jo je za četvere °nski lestvici ali skali navzdol glasno petje (dveh tenorjev in m navzgor. Pri večini sem moral dveh basov, ali baritona in ba-hornagati s svojim glasom, a to Sa). Kako se to napravi? I® kilo potrebno za odločitev, Vodilno melodijo, ki jo v tri-^ateri glas naj poje, ali tenor glasnem petju poje drugi pevec, ( 1 bas. Izrazito visokih glasov prisodi naj višjemu pevcu, torej Rrvih tenoristov) je bilo zmeraj prvemu tenoristu (ki je tam k°.J' malo, vendar jih je bilo ne- ,‘vzel čez’), soprepevanje melodi-‘‘aj v vsakem letniku. V enem|je prideli skoro redno baritonu naletel na zelo dobrega in j (prvemu basu), drugemu (prej Sa na široko opisal v omen- . vodilnemu) pevcu odmeri k ■|8ni knjigi Klasje iz viharja harmonično polnilno ali malino . onifac Podlogar). Več je bilo j vlogo, bas pa ostane približno -asistov, nekateri kar z nizkimi | enak, včasih nekoliko bolj figu-taascvi, oboji nizki in visoki so; raitiven. Ta priredba velja v co- Gary, Ind. Očeta, Vsemogočnega, Stvarnika nebes in zemlje . . J Kdo pa je Bog? Bog je Resnica in Ljubezen! Tako velika je ta ljubezen, da je Bog poslal na zemljo svojega edinorojenega Sina. Ta se je rodil kot Bog in človek, in je s svojim zgledom pokazal človeku, kako Bog, naš Oče, želi, da živimo. Tako je torej Jezus naš brat, brat vseh ljudi na zemlji! Ali1 ni to brezmejna ljubezen Boga do človeka? da mu je dal Sebe, svojega Sina za brata? Jezus Kristus naš brat, nam je s svojim zgledom in učenjem pokazal, kako mora človek živeti, da bo všeč Bogu Očetu! Učil nas je prave vere! ki je ljubezen do Boga in ljubezen do bližnjega! Govoril in učil nas je Jezus naš brat; prva in naj večja zapoved se glasi; Ljubi Gospoda svojega Boga, druga pa je njej enaka; Ljubi svojega bljižnjega kakor sam sebe! Jezus naš brat, je ves čas svojega učenja, ko je ustanavljal sv. Cerkev na zemlji to ponavljal, zato ni nobenega dvoma, da je ljubezen do bližnjega, da naših bratov in sester temelj za pravo vero, še več, brez ljubezni do bližnjega prave vere ni! To je Jezus neprestano ponavljal in tako so učili tudi po Sv. Duhu razsvetljeni apostoli, Jezusovi učenci in tako uči še danes sv. Cerkev s papežem na čelu! Torej smo prepričani in je naravno, da, ako v . nas ni ljubezni do bljižnega, v nas tudi ljubezni do Boga ne more biti ... Bog je hotel, da se ta ljubezen do bljižnega razširi po vsem svetu! Zato je Jezus naš brat rekel svojim učencem; pojdite po svetu in učite to vero vsem narodom! In tako se_ je tudi zgodilo! Jezusovi namestniki so zasadili to vero, ljubezen do bližnjega, po vsem znanem svetu. Ni bilo lahko to delo! Mnogi teh oznanjevalcev ljubezni do bližnjega so pretrpeli mučeniško smrt pri tem velikem delu velike žrtve in samoodpovedi misijonarjev pa so rodile sad in božja Ljubezen je po dvatisoč letih zasajena po vsem svetu! Seveda je najbolj važno vsaditi seme, mladike, ni pa to dovolj! Potrebno je, da za te sadike skrbimo na razne načine, da morejo rasti in se množiti. Prav tako je tudi potrebno, da kristjani skrbimo, da se sv. vera, ljubezen do Boga in bližnjega zasajena po vsem svetu, razširja in utrjuje! To nalogo pa je Jezus naložil vsem kristjanom, in kristjan, ki ima pravo vero, ljubezen do bližnjega, svojega in Jezusovega brata, se te svoje naloge zaveda in jo po svoji moči tudi vrši! Kristjani nimamo nobenega dvoma, da Jezus Kristus od nas zahteva, da to našo nalogo vsak po svoji moči vršimo, kajti dovolj jasno has je Jezus poučil o tem, posebno še, ko nam je govoril o poslednji sodbi, ko bomo vsi ljudje zbrani na Njegovi levici in Njegovi desnici. Jezus nam je , naprej povedal, kaj nam bo takrat govoril in sicer: Karkoli J ste v življenju na zemlji storili Verujem v Boga kateremukoli izmed mojih bra- 8 poznejšimi vajami uspeš-šinli v nižino in višino tako, da So se fantje sami čudili in se ^selili napredka. Največ pa je ,1 0 seveda srednjih glasov, za ,»tere Pri oevcih ni nikoli zalege. c, ^asa povprečna narodna pe-'.ern lrna posebnost, ki daje vodil-" °. vl°go srednjemu glasu, ki ?°ie ‘naprej’. Mnogo pesmic je Ihajenih tako, da srednji glas loti za omenjeno pesmico, vendar ne za vsako in vedno. So odlomki v ljudskih pesmih, kjer tudi v četveroglasju prevzameta melodijo v celoti oba zgornja glasova, baritonu pripade polnilna ali figurativna vloga, in bas je lahko še bolj razgiban ter v modernih priredbah umetndga značaja lahko celo izvaja svoje lastne melodične naloge. Ali v takih'primerih gre res za kon- ^čenja sam. Oba ostala glasova j cer the in zelo umetno prirejene Pometa šele malo kasneje, j ljudske melodije, ki postanejo v rokah velikega komponista pravi biseri sodobne kompozicije. Naj pri tem spomnim na belokrajinske ljudske pesmi, ki jih je med obema vojnama mojstrsko priredil Marija Tomc, sam Belokrajinec, za koncertno uporabo. V praven ‘ljudskem’ četveroglasju je drug Belokrajinec, Marko Bajuk umetniško neoporečno, vendar v zelo preprosti obliki priredil cele zbirke narodnih pesmi, katerih so se podeželski zbori obilno posluževali in so prirejene tudi za mešane zbore. Taka priredba ima spet svoje posebne harmonizacijske • oblike in načine, ki jih tu ne morem posebej razlagati.'Kar pa je bilo zgoraj povedano o razliki med izvirnim triglasnim petjem fantov na vasi in štiriglasno harmonizacijo iste pesmi za moški zbor, tov, ste meni storili! Onim na svoji levici bo govoril: Lačen sem bil, pa mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti, nag sem bil, pa me niste oblekli, i.t.d. in poberite se izpred mene v večni ogenj! Onim na svoji desnici pa bo govoril; Lačen sem bil in dali ste mi jesti, žejen sem bil in dali ste mi piti, nag sem bil in oblekli ste me, i.t.d. in pridite v Hišo mojega Očeta, na mesta, ki sem jih za vas pripravil in uživali boste božje veselje vekomaj! . Sedaj v' našem zemeljskem življenju je čas, da se odločimo, na kateri Jezusovi strani bomo stali ob sodbi! Sedaj, ko še lahko vršimo od Jezusa nam naloženo nalogo širiti in utrjevati ljubezen do Boga in našega bližnjega, sedaj se moramo odločiti, na kateri strani Jezusa našega brata bomo stali ob sodbi! Odločiti se-moramo danes, jutri bo mogoče že prepozno, kajti ne vemo ne ure ne dneva, ko nas bo Gospod poklical, da damo račun o našem zemeljskem življenju! O tem premalo . razmišljamo današnji kristjani! . . . Pozabili smo na to našo od Boga nam naloženo nalogo! Smo samoljubni, zato skromnosti ne maramo, ampak smo v svojih potrebah nenasitni! Razkošno živimo in zapravljamo čas in denar na nepotrebnih potovanjih! Za svojega bližnjega pa nimamo časa in v stiski mu ne pomagamo! Slovenci želimo, da bi Bog postavil na oltar velikega misijonarja škofa Friderika Barago in še druge, zbiramo sredstva, ki so zato potrebna in tudi molimo v ta namen. Očividno pa smo pozabili, da Bog želi, da bi Slovenci misijonarja Baraga v našem življenju tudi posnemali! ... Iz vere, žrtev in samozata-jevanja škofa Baraga bi se Slovenci lahko učili, in vsak bi pri njegovih številnih čednostih lahko našel vsaj eno, ki bi jo lahko tudi sam gojil, in Bog bi nas bil vesel! Kajti Jezus nam je tudi povedal; Ne bo vsak, ki mi pravi Gospod, Gospod, prišel v nebeško kralj e-vstvo, v nebesa, v večno življenje pa bo prišel tisti, ki vrši voljo božjo! Božja volja pa je, da širimo in utrjujemo sv. vero, ki je Resnica, in ljubezen do bližnjega, vsak po svoji moči! Kaj in na kakšne načine to lahko delamo, pa nam pove, nam narekuje naša vest! Ako smo zares kristjani in povrhu še katoličani, bi pri nas v Združenih državah in Kanadi naša vest v tem oziru morala biti zelo glasna! Kajti brez dvoma bi Slovenci v teh državah lahko veliko več prispevali za širjenje in utrjevanje božjega kraljestva na zemlji, ako bi le imeli malo več ljubezni do bližnjega, bi prav lahko zmanjšali naše osebne potrebe in tako nekaj -od našega darovali svojemu bližnjemu. Očividno je, da še za naše lastne rojake, ki so v potrebi, premalo skrbimo . . . Pravimo: Saj verujem v Boga in bom šel po smrti v nebesa! Pa to ni tako! V Boga verujejo tudi hudobni duhovi in se pred njim tresejo, za zveličanje naših duš pa so poleg vere v Boga, potrebna tudi dofcr-a, dela usmiljenja! Spomnimo" se, ko. je Jezus povedal priliko o usmiljenem Samarijanu, je to tudi zaključil z besedami: Pojdi in tudi ti tako delaj! . . . Po svetu je vedno več lačnih ljudi, tudi na našem pragu v Latinski Ameriki, kjer živi 40L odstotkov vseh katoličanov sveta. So pa zelo siromašni in izkoriščani, nimajo dovolj duhovnikov in mnogo je lačnih, zato se ni čuditi, da jih le deset odstotkov hodi k nedeljski sv. maši. V takih raznerah tudi ni priča- Liboje dobile novo tovarno Nedavno so v Libojah odprli novo, sodobno tovarno topilnih loncev za železarsko industrijo. Liboje bodo še naprej edini proizvajalec teh topilnih loncev v Jugoslaviji. Eksplozija v Ljubljani Dve močni eksploziji druga za drugo, sta do tal porušili starejšo hišo na Vodnikovi cesti 198. V eksploziji, ki jo je povzročil nakopičeni plin, je pod ruševinami izgubila življenje 23-letna Mira Šitftar. V Sloveniji so umrli 23. junija V Piranu: Marjan Krevatin; na Brezjah: Franc Poličar; v Kranju: Peter Vučko; v xZalogu pri Postojni: Tončka Štefin, roj. Gnezda; v Ljubljani: Ana Braz, Veko- slav Lesjak; v Kamniku: Leopoldina Podo- v Celju: Franc Stergar. 29. junija V Novem mestu: Minka Osol- nik, roj. Grahor; v Poljanah nad Škofjo Loko: Katarina Frlan, roj. Mrak; v Čatežu: Marija Smerke; v Tunjicah: Jože Žagar; v Ljubljani: Ema Loboda, Josi-pina Breskvar, roj. Adamič; v Podkorenu: Franc Košir; v Šentrupertu na Dolenjskem: Anton Stare; v Celju: Milena Jejčič, Marija Vodišek, Radovan Pavlica; v Vel. Poljanah: Franc Oblak; v Zagorju: Anica Drnovšek; na Drganjih Selih pri Straži: Jože Kmet; na Vrhniki: Ana Bradeško; v Mozirju: Stanko Rakun. Marija Žnidar, 30. junija Na Jesenicah: roj. Žvab; v Ljubljani: Stane Naglav, Sonja Sekirnik, roj. škrlovnik, Franc Kogoj, Edo Piki, Franc Cesar, Slavka Šinkovec; bik, roj. Drobnič; v Zaborštu pri Št. Vidu pri Stic- v Kotu pri Igu: Ivana Vrenk; ni: Jože Božič; v Bukosu: Franc Petan; v Borovnici: Leopold Šušteršič; v Medvodah: Stanko Bohinc; v Domžalah: Antonija Armeni. na Brezovici: Ivana Filipič (Frjankarjeva mama); 24. junija Na Brezjah pri Dobrovi: Janez Suhadolc; v št. Jakobu ob Savi: Frančiška Lenarčič; v Črnomlju: Vinko Jerman; v Trebnjem: Anton Uljančič; v Sodražici: Franc Pirc; v Bitnjah pri Kranju: Milu tin Urbas; Ljubljani: Zorka Žnidaršič, roj. Černe, Friderik Jordan. 26. junija V Slovenj Gradcu: Melanija Černe; v Kranju: Janez Kržišnik; Ljubljani: Ladislav Sazonov, Teodor Modic; v Mariboru: Lojze Struna;, v Dobju (pri Planini pri Sevnici) : Anica Logar, roj. Leskovšek; Litiji:, Franc Kos; v Laškem: Vinko Bikloška. 28. junija V Ljubljani: Irma Kladnik, Anton Ceglar, Alojzij Hribernik, Doroteja Šakanovič, roj. Mihevc, Helena Urbančič, roj. Črnivec, Ruža Kušej, roj. Legat; v Kranju: Ivan Vencelj; v Mariboru: Drago Senica; na Lavrici: Marija Ahlin; v Mengšu: Jernej Šimenc; v Mariboru: p. Janez Jauh DJ. 1. julija V Ljubljani: Hinko Šircelj, Franc Kren, Alojz Zupančič, Marija Lazar, roj. Treven, Vojteh Zorko, Zora Klančar, Ljudmila špendal; na Igu: Frančiška Pangerc; v Dravljah: Ljudmila Kunovar; v Polju: Marija Močilnikar; v Kranjski gori: Ivan Arih; v Kozjem: Henrik Krajnc; v Brusnicah pri Novem mestu: Franc Luzar; v Cvetrožu: Karol Sever; v Litiji: FYanci Krhlikar; v Vodicah: Alojzij Gubane. 3. julija V Ljubljapi: Anica Dovič-Nuša, Mila Capuder, Franc Žmavc, Karel Werk; v Kočevju: Emil Matko; v Hrastniku: Terezija Predovnik; v Zadobrovi (Polju); Antonija Klešnik; v Ljubnem ob Savinji: Ančka Funkl, roj. Sem; na Brezovici: Frančiška Malovrh. dtateljem na področju Veh kega Clevelanda priporočamo zt novice iz Slovenije poslušanj* ožim, kajti pred Begom, za Boga:slovenske radijske oddaje “Pe so vse duše enakovredne, ker s mi in melodije iz lepe Slovenije” na univerzitetni postaj WCSB 89,3 FM vsak dan od po so vse ustvarjene po Njegovi podobi, zato Bog tudi želi, da se jih čim več zveliča in po zemeljski smrti vrne k Njemu v nebesa. Naši predniki so zasadili sv. vero, ljubezen božjo po vsej zemlji, naša naloga pa je, to ljubezen božjo razširjati in utrjevati, ako pa tega nočemo delati, ne vršimo božje volje, po božji volji ne živimo, če pa božji volji nasprotujemo, smo pa le še živi mrliči, katerih mesto bo po zemeljski smrti kraj, kjer bo jok in škripanje z zobmi . . . Ker nam je Bog dal svobodno voljo, se moramo pač sami odločiti, po kateri poti hočemo hoditi. Čas za to našo odločitev pa je sedaj, danes, kajti jutri bo rpogeče že prepozno! Pred nami je večnost, večno življenje, ali pa večno trpljenje! Katero si izbiraš ti, ki to čitaš? Poklekni in popresi Jezusa tvojega brata, da ti pošlje sv. Duha, ki ti bo svetoval, kako meraš živeti in kaj delati, Ida boš živel po volji božji in. zveličal svojo dušo. • , Zavedajmo se tega; Ljudje lahko varamo drug drugega, Bog pa je vseveden, zato ga ni mo- kovati pri. njih najboljše in glo- je bilo umestno povedati, ker ima J beke vere. Pa 'to tudi ti naši j gače varati . . .! Ljubezen do neposredno zvezo z mojim po- Ibrr.rje! Bratje o o Jezuiti in naša bližnjega pa je za zveličanje poučevanjem šolskega zbora na [dolžne:t je njim pomagati, nji-rirebna . . .! | hloivo stanje izboljšati tako v Prav lep pozdrav! (Dalje prihodnjič) verskem, kakor tudi v socialnem Stanko Mrak Grmu. nedeljka do četrtka ob 6. zve čer in ob nedeljah od 12 d-1. popoldne, ki jo vedita dr. Mi lan in ga. Barbara Pavlovčič Novi naslov postaje je: 1990 h 221 SL, Euclid, Ohio 4-1117. Carst Memorials (iraška kamnoseška obrt EDINA SLOVENSKA IZD ELO V AL-NICA NAGROBNIH SPOMENIKOV '5425 Waterlo® R4. 481-8*2? MALI OGLASI"” Odprta hiša za ogled v soboto od 2. do 5. pop. Čemu najemati, če lahko lastujete? Bodite blaženi v Blisswood Village kondominiju v Euclidu, Ohio. 2 spalnici, prenovljena kuhinja, nove preproge v kuhinji in spalnicah, razdeljena klet. Samo $29,000. Oglasite se pri Mary Lou Ambrose. PETERSEN REALTY INC. 729-9481 ali 951-9010 ____ (102) Button Box Accordion 8 months old. C F and B flat. Melodija $675.00. Call 341-9047. (102-106) “Brick Veneer” Blizu E. 200 St. v fari sv. Kristine, 3 spalnice, razvedrilnica, garaža za 2 avta. Ocenjena za naglo prodajo. Richmond Heights Ljubki bungalov z 2 spalnicama, možnost razširitve zgoraj, pokrit prehod v priključeno garažo, veliko zemljišče. Nbbena stvarna ponudba ne bo odklonjena. UPSON REALTY CO. UMLA 499 E. 280 St. 731-1070 Odprto od 9. do 9. (102-105) V bližini Lakeland in Neff Rd. Prostor za urade — takoj na razpolago, 500, 675, 100 do 4,000 kv. čevljev, 500 kv. čevljev opremljeno. Izvrsten dovoz na 1-90 in 1-271! 261-6211 J. Dallos (Th.-Fr-x) GRADIM, POPRAVLJAM, BARVAM Gradim prizidke, nove garaže, izvršujem popravila in pleskam. Delo dobro in po ugodni ceni. Mmm PUHEU 850 E. 256 St., Euclid telefon 731-2544 (96, 98, 99,102,103) Famous designers wardrobe. Size 12 short Dresses, skirts and tops. Call 731-0298 between 9 and 12 a.m. (101-105) MALI OGLASI LASTNIK PRODAJA Veliko, moderno kolonial hišo s 4 spalnicami, bakrenimi cevmi, električno napeljavo v vodih, garažo za 2 avta s priključeno delavnico. Ne F.H.A. ali G.I., mora poskrbeti za lastno financiranje — $13,400. Se bo pogajal. E. 73 St., sev. od St. Clair A ve. Kličite za več informacij tel. 391-1748. (101-105) Lastnik prodaja v Euclidu Popolnoma novo, zidano, dvostanovanjsko hišo, 3 spalnice, velika dnevna soba, jeflilnica, vse podkleteno. Še mnojJo več. Neposredno na razpolago ;za vse- FOR SALE Single home, 3 bedrooms, Tv- j ipjv7 Kličite‘“946-7m ing and dining rooms, large kitchen. Very clean. ;____________________ Joe Dougherty Realty 455 E. 200 St. 531-4301 (101-103) (102,103) : NaproAaj Rabljeni' hladilnik, štedilnik Tappan,' Zenith TV ih miza Preproga Dobro ohranjena p r eproga 1119 ft. x 9 ft. poceni na prodaj. Kličite 431-3746 zvečer. ) —(101,102) Hiša naprodaj sl - Z aluminijem opažena hiša, s stoli za zajtrkovanje, vse v do-: 3 spalnicami in veliko kuhinjo fcrem stanju, ugodno naprodaj je naprodaj v okolici St. Clair na 1070 E. 61 St. | Avenue. Kličite (102,103) I popoldne. Apartment for Rent E. 74 St. near St. Clair, 6 rooms up or down. No chiicken or peis. $125.00 a month plus security. 391-2167 evenings. tel. ii 31-2948 (101-103) Help Wanted Šest General Office We have a growth position in (TO- 103) our ma^n °fTce f°r a _ _ . . _________j i person V NAJEM Jing. Located at 49th afid Lake- sob s kopalnico oddajo j side Ave. Immediate omening. UHARP Require 55 W.P.M. typ- na 7118 Donald Ave. Kličite 431-1 Cali 432'1600. 6971. (1,01-103) AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 20, 1978 »WJAUMJIMIM BREZ DOMA 1 Hektor Malot Imel sem tri srajce, tri pare prej torej po prašni cesti! Usta-ncgavic in pet robcev, vse še viti sva se nameravala v pryi skoraj novo. Poleg tega pa še vasi in uprizoriti prvo predstavo: “Prvi nastop Remigijeve dru-žbihe.” “Nauči me pesmico, ki si jo prej zapel/’ mi je mevpctoma predlagal Matija. “Pela jo bova skupaj in upam, da te bom prav kmalu mogel spremljati na geslih. Ali ne bo to lepo?” Nedvomno bi to bilo zelo lepo in “cenjeno občinstvo” bi moralo res imeti kamen namesto srca, če bi naju ne nagradilo bogato za to. Ta nCprilika pa nama je bila prizanesena. Ko sva dospela v vas v bližini Ville-Juife, sva začela iskati s tovarišem primeren prostor, kjer bi lahko nastopila. Na velikem dvorišču neke kmetije sva zagledala veliko množico nami, ki mi jo je podarila Štefka, j ljudi ki so bili vsi praznično in še drugo škatlico, kamor sem J clblečeni in imeli na prsih šopke, spravil Lizikino vrtnico. Matija j povezane s pisanimi trakovi. Ni je hotel odpreti tudi to škatlico, ' bilo težko uganiti, da so svatje, a mu nisem dovolil in sem joj S ni la mi je v glavo misel, da skrbno spravil v nahrbtnik. thi ti ljudje morda bili prav za-“Ne dotikaj se nikdar te skat-1 dovoljni, če bi dobili muzikante za ples. Vstopil sem na dvorišče. Matija in Kapi sta mi sledila. Odkril sem se in globoko priklonil — kakor sem to videl delati Vitalisa — ter stavil svoj predlog najbližjemu svatu. Bil je to krepak mlade >ie rdečega obraza in s širokim vratom. par čevljev, ki pa so bili že pre cej obrabljeni. Matija je bil kakor omamljen. “Kaj pa imaš ti?” sem ga vprašal. “Gosli in to, kar imam na sebi.” “Razdelila si bova tore] prav po tovariško. Earn ti dve srajci, dva para nogavic in tri robce. A ker se spodobi, da si razdeliva vse, zato bova tudi nahrbtnik nosila vsak po eno uro.” Matija je hotel odkloniti, a jaz sem se že naučil ukazovati — kar se mi je zdelo zelo prijetno — in mu pustil, da bi sploh kaj ugovarjal. Na vrh svojih srajc sem položil škatlico s šivalnimi potrebšči- V SR Sloveniji avlo na 5,27 oseb Civilizirana družba je sprejela promet kot sestavni del vsakdanjega življenja. Mirno smemo trditi, da med močno motorizirane dežele sodi tudi Slovenija, saj je bilo konec lanskega leta v SRS registriranih 427,725 motornih vozil. Ta- je upravljalo predpisuje, kolikšna je lahko naj 526.754 voznikov, tako da je lani prišlo na vozilo že 1,23 voznika ima Slovenija, je to zlasti usodno, ker so klimatske razmere za tak promet skrajno neugodne. Čeprav pravilnik o napravah, oprema, dimenzijah in skupnih težah vozil v cestnem prometu (vključno z motorji in traktorji). Če te pedatke povežeme s odstotek pa pomeni prihranek 75.000 ton surove nafte na leto, pri čemer je za gotovljena še številom prebivalstva, je prišlo v Sloveniji 4.33 prebivalca na vozilo ali 5.27 na avtomobil. To stanje “zaostruje” tudi turistični glavni povzročitelj prometnih Zato tudi občasne operativne višja dopustna količina ogljikovega. monoksida pri bencinskih in dieselskih motorjih, razen pri tehničnih pregledih ni nadzora v izvajanju predpisa, prav tako ni ukrepov proti dimljenju, ki varnost, saj vemo, da je hitrost ga povzročajo dieselski motorji. promet, saj je samo v lanskem; nesreč. I kontrole milice ne rešujejo tega lice, če hočeš, da ostaneva prijatelja,” sem mu dejal. “Ne,s: dar imam shranjen v njej.” “Prav,” mi je odvrnil. “Obljubljam ti, da se je ne bom nikdar dotaknil.” Odkar sem zopet oblekel svoj ovčji kožuh in naložil harfo na rame, mi je nekaj bilo v napoto: i Videti je bil dobrodušen m mi-moje hlače. Zdelo se mi je, da j ren. umetnik ne sme nositi dolgih . Nič mi ni odgovoril. Obrnil pa hlač. Če hočem vzbuditi pozornost občinstva, moram imeti kratke hlače in nogavice okrašene s pisanimi trakovi. Dolge hlače so bile primerne za vrtnarja, a jaz sem zdaj znova postal umetnik. Kadar je človek sam svoj gospodar, se ne obotavlja dolgo, kadar mu šine kaka dobra misel v glavo. Tudi jaz se nisem obotavljal; odprl sem Štefkinp škatlico in vzel iz nje škarje. “Medtem ko bom popravlja! hlače, mi ti lahko pokažeš, kako znaš igrati na gosli,” sem dejal tovarišu. “Prav rad.” Vzel je gosli in začel igrati. Medtem pa sem jaz zasadil škarje v hlače in jih začel rezati nad kolenom. Hlače so bile zelo lepe in še skoraj nove. Bile so iz sivega sukna, kakor telovnik in jopič, kako sem bil vesel, ko mi je oče kupil to obleko! Zdelo pa se mi je, da hlač prav nič ne pokvarim, če jih odrežem; prav nasprotno. V začetku sem med delom poslušal tovariša; kmalu pa sem z delom prenehal in začel poslušati ž vso pozornostjo. Matija je igral skoraj tako dobro kakor Vitalis. Nagradil sem ga s ploskanjem in vprašal ves presenečen: "Kdo te je naučil igrati?” “Nihče in vsi. Največ sem se naučil sam, ko sem igral po cestah.” “Kdo te je pa naučil čitati note?” se je k svatom, vtaknil dva prsta: v usta in tako močno zažvižgal, da je Kapi kar odskočil. “Prijatelji!” je zakričal; “ali bi vam bilo všeč nekoliko godbe? Tu sta dva muzikanta, ki sta prišla ravno o pravem času.” “Seveda, seveda hočemo,” je zaklicalo več moških in ženskih glasov. “Razvrstite se za kvadriljo!” Čez nekaj trenutkov so se pari že razvrstili po dvorišču. Vsa perutnina je preplašena zbežala. “Si že kdaj igral kvadriljo?” sem ves nemiren vprašal Matija. “Da.” Zaigral je prav tiho nekaj taktov. V svoje veliko veselje som spoznaj, da znam to yudi jaz. Bila sva rešena. Eden izmed svatov je pripeljal iz lope voziček in nama dejal, naj stoprva nanj. Čeprav nisva.z Matijo še nikdar igrala skupaj, sva se kar dobro odrezala. Imela sva pač srečo, da poslušalci niso bili bogve kako občutljivi in izbirčni. “Ali zna kdo izmed vaju igrati na kornet?” je vprašal mladenič z rdečim obrazom. “Jaz,” je dejal Matija; “a nimam ga.” “Prinesem tl ga. Gosli so mi sicer všeč, a za ples niso primarne.” “Torej igraš tudi na komet?” sem vprašal Matija. “Tudi na trobento, na flavto in na vse, s čimer je mogoče igrati.” Matija je bil torej zame dra- letu prestopilo mejne prehode J Cestni promet obremenjujejo problema. Slovenije 39,417.068 potnikov s še zlasti tovornjaki, kajti dogo-j v zadnjem času prihaja do vor o delitvi dela med želenico mnogih primerov onesnaževanja in cesto je slabo realiziran. Tako voda. Cisterne z nafto in drugimi srečamo še vedno na cesti vsako strupenimi snovmi ogrožajo ob minuto po en tovornjak^ ki prometnih nesrečah izvire in ustvarja mešano kolono, vse več rezervoarje pitne vode, mineral-pa se pojavljajo na cestah tudi ne vrelce, uničujejo življenje v “konvoji” samih tovornjakov, ki rekah itd. Ob tem pa ni na voljo se po klancih navzgor vozijo s usposobljenih ekip za odstranje-hitrostjo do 5 kilometrov na uro. vanje posledic takih nesreč, ali Med drugim pa tovornjaki pre- pa to vprašanje rešujejo počasi, da isti dejavnik, ki omogoča člo-j važajo vse mogoče, od žita do( Prava gojišča bolezenskih klic veku gibanje, obenem postaja j gradbenega materiala. Brezpla- predstavljajo odpadki, ki jih mo-njegova zavora. O smotrnosti čen prevoz izkoriščajo zlasti tuji torizirani nomadi puščajo kjer- približno 13,140.000 motornimi vozili. Pri tem so tujci prestopili mejne prehode 25,786.256-krat s približno 8.600.000 avtomobili, v maloobmejnem prometu pa je bilo 13,630.812 potnikov (jug. državljanov 9,303.951 z okrog !4,540.000 avtomobili). Z naraščanjem števila motornih vozil pa nastaja paradoks. V akciji turistične zveze Slovenije za najbolj urejen kraj je vključena po dogovoru tudi akcija republiškega sveta za preventivo v cestnem prometu z naslovom — prometno urejen kraj — ki vsebuje tudi varstvo okolja z vidika posledic, ki jih pušča pi'omet. Prometno varen kraj mora imeti zdravo . okolje, kar pomeni urejena parkirišča, urejena odlagališča odpadkov, neonesnažene vode (zaradi pranja avtomobilov ter odmetavanja predmetov) in čim manj onesnažen zrak zaradi plinov in dimljenja. Poseben problem predstavlja Ljubljana, kjer bi morali po odloku objavljati j alarm tretje stopnje zaradi du' šikovih oksidov kar za ves We' see ali pa prepovedati promet v mestu. Toda taki ukrepi h1-prizadeli ves utrip mesta, pravi]0 nekateri. • Potovanja skupinska In poedinci • Nakup ali najetje avtov • Vselitev sorodnikov • Dobijanje sorodnikov «a obisk • Denarne nakaznice • Notarski posli in prevodi • Davčne prijave H. h. Trave! Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Phone 431-3500 uporabe avtomobila govorim^, kadar je ekonomsko utemeljena, če ne škoduje človekovemu zdravju, če se ne sprevrže v zavoro za hitrejše in predvsem varnejše gibanje. Neracionalno izkoriščena energija Avtomobili -so razsdpniki dragih in v glavnem uvoženih energetskih virov (bencin, olje, nafta). To drago energijo pa izkoriščamo skrajno neracionalno, saj se v sedmih avtomobilih pelje devet ljudi namesto najmanj 28 ob isti uporabi energije. Zaradi slabo izkoriščenih kapacitet nastajajo kolone, zamaški, ker je cesta preobremenjena. Naš voznik napravi povprečno na leto 15.000 kilometrov, v ZRN pa 10.000 kilometrov. Zaradi nesmotrne gneče osebnih avtomobilov je potrebno več vlagati v cestno omrežje in njegovo urejanje. Varčevanje z gorivom, ki je pomemben gospodarski faktor, je moč doseči tudi z omejevanjem hitrosti na SO in 100 kilometrov na uro, saj znaša prihranek pri ustrezni hitrosti 10 odstotkov energije. Vsak prevozniki, ki prevažajo težak tovor predvsem s priklopniki. Zaradi neurejenih obvoznic gre ves tranzitni promet skozi naselja. Tako prevažajo celo nevarne eksplozivne in strupene snovi; posledicaje stalna nevarnost velikih katastrof, , • Ogroženo človekovo zdravje Avtomobilski promet ogroža človekovo zdravje. Izpušni plini vsebujejo ogljikov monoksid in dušikov oksid, ki v SRS večkrat tudi desetkratno prekorači dovoljeno mero. Po ugotovitvah kemikov nastane iz enega litra goriva kar 232 gramov strupenih snovi. Poleg tega različne primesi povzročajo težka obolenja, prah, ki ga dviga tolikšen promet in z njim bolezenske klice, uničuje fasade poslopij, floro in favno. To se dogaja zlasti v naseljih, kjer stojijo avtomobili pred križišči, železniškimi zapornicami; kjer ni prepotrebnih parkirišč, kjer je prometni režim neurejen, zaradi česar nastaja še večje kroženje v naseljih (na pr. Ljubljana, Maribor itd.). Za geoprafsko lego, kakršno koli, tako v urbanem okolju kot v naravi. Parkirišča so postala pravi smetnjaki, redke zelenice v betonski džungli velikih naselij in tudi nekoč nedotaknjena narava, ki je služila človeku za sprostitev, so odlagališča razpadajoče pločevine in drugih ostankov človekove motorizirane navzočnosti. Z druge strani pa pomenijo' ti odpadki pomenben ekonomski vir, saj bi z njihovo predelavo prihranili velika devizna sredstva. Pomembna vzgoja voznikov Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem premetu se je v reševanju omenjene problematike vključeval na vseh področjih svoje dejavnosti. Tako so v prometni vzgoji pri pti-pravi gradiva vselej vključeni elementi etike v varstvu okolja (kodeks etike udeležencev v cestnem prometu, zloženka napotil za varno vožnjo, posebni plakati, filmi in drugo). Prav tako je v vsakoletnih tekmovanjih “Kaj veš o prometu”, v katerih sodeluje vsakič več kot 100.000 šolarjev med vprašanji pomembna sestavina tudi varstvo okolja. PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper Za izredni slovenski obed in domačo postrežbo se Vam priporočava, dnevno: od 9h zjutraj do 7h zvečer v soboto: od 10b zjutraj do 5h zvečer torek: VAMPI, RIŽOTA; petek: GOLAŽ in POLENTA, PEČENE RIBE; sobota: AJDOVI ŽGANCI; TELEČJA OBARA; vsako dnevna posebnost: DUNAJSKI ZREZKI, juha LOJZKA in TONČKA, lastnici SL0VEI1M VILLAGE RESTAURANT 6415 St. Clair Ave. (Slovenian Nat. Home Bldg.) “Ne poznam jih. Igram to, kar gocena pridopitev. slišim ” ( Mladenič z rdečim obrazom je “Tudi z notami te bom sezna- ■ prav kmalu prinese! kornet in z nil.”/ “Znaš torej vse?” “Saj moram, ko pa sem vodnik igralske družine.” Noben umetnik ni brez samoljubja. Hotel sem pokazati tovarišu, da sem tudi jaz umetnik v glasbi. Vzel sem harfo in začel peti ono znamenito napolitansko pesem. Matija me je nagradil z navdušenim odobravanjem. Oba sva (bila odlična umetnika in vredna drug drugega. Vendar pa ni bilo dovolj, da sva drug drugemu čestitala. Potem ko sva igrala v svojo zabavo, sva morala misliti na to, da bi igrala zato, da si zasluživa kosilo in večerjo. Zvezal sem nahrbtnik in Mati- Matijem sva zopet začela igrati klvadrilje, polke, valčke, največ pa kvadrilje. Igrala Sva do noči, ne da bi nama plesalci privoščili vsaj malo oddiha. Zame to ni bilo naporno, pač pa za Matija, ki se je moral mučiti s kometom in ki je bil že prej ves izmučen in izčrpan od dolge poti in stradanja. Opazil sem, kako je kdaj pa kdaj prebledel, in mislil sem, da mu bo postalo slabo. Vendar pa si je kmalu opomogel in še naprej pihal v svoje glasbilo. K sreči pa nisem samo jaz opazil njegove slabosti. Opazila je to tudi nevesta. “Dovolj je tega,” je vzklil:nil.a “Mali je že pr.polnoma opešal. Zdaj pa sezite v žep, da nagradite ja si ga je naložil na hrbet. Na- 0^a muzikanta.” “Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglase-vanih nekaj prav poceni predmetov! “Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. t, “Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga mo« reva prihraniti. “Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini, je zanesljiv in pri njem kupujva.” * NEW ENLARGED & REVISED EDITION! SLOVENIAN INTERNATIONAL COOKBOOK WOMEN'S GLORY-THE KITCHEN To order, send $4.50 plus 50c for postage per copy to: Slovenian Women’s Union 431 N. Chicago Street — Joliet, 111. G0432 h vsakovrstna tiskarska dela se priporoča TISKARNA AMERIŠKE DOMOVINE 6117 St. Clair Avenue Cleveland 3, Ohio tel. HE 1-0628 ^ ^ TRGOVSKA IN PRIVATNA NAZNANILA Vse tiskovine za društvene prireditve: otfrožmce, sporedi, vstopnice, listki za nakup okrepčil. , Spominske podobice in osmrtnice -r c- ar- :• - .v*) lepša izdelava - Prvovrsten papir - Hitra postrežba NAROČAJTE TISKOVINE PFJ NAS! TRGOVSKE TISKOVINE - PRIVATNE TISKOVINE