Leto XXII., št« Ljubljana, nedelja 13« septembra 194*%% Cena cent. 89 Upravoiirvoi Ljubljana, Pucciniievm ulica 5. Telefon k. »1-22. 31-23. 31-24 Inseratni oddelek: Ljubljana. Puccinijeva nll> ca 3 — Telefon h. 31-25 31-26 Podružnica Novo mesto > Ltubliaoska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino pri pokno-čekoToem zavodu fc. 17.749. za ostale kraj« Italiie Semzio Conti. Cort. Post. No 11-311* IZKLJUČNO ŽASlOHSTVO za oglase i2 Ki. Italiie io Inozemstva ima Onionr Pubbliciti Italiana S. A. MIIANO libijt Titk dan razen ponedtlf ki Naročnina znaša mesečno Lir 18.—% za inozemstvo pa Lir 22.80 Uredništvo: Ljubljana, Puccinijeva a lica ftev. 3, telefon feev. 31-22, 31-23, 31-24 Rokopisi se ne vračajo CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per Ia pubbliciti di provenienza italiana ed estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO itunerglbile ondato Vivaci azlosai aeree sisl tate egiziano — Dieci veRvoli nemici distrutti H Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 12 settembre 1942-XX il segiiente bollettino di guerra n. 838: Sul fronte egiziano intensificati tiri delle artiglierie. Durante ia prima decade di settembre il nemico ha perduto su tale fronte 170 carri armati e autoblinde. Nostri cac-ciatori hanno inipegnato in combattimento formazioni avversarie superiori di numero abbattendo quattro caceia; dagli a\iatori tedeschi altri due apparecchi sono stati abbattuti in duello aereo e tre distrutti al suolo in una ineursione su di un aeroporto britannico del Delta del Nilo. La difesa di Tobruk ha centrato e fatto precipitare in fiamme un velivolo nei pressi della piazza. Dalle operazioni della giornata un aeroplano non ha fatto ritorno. Nel Mediterraneo ia torpedi niera Orsa comandata dal tenente di vascello Enrico Bucci, ha affondato un altro sommergibile inglese. Le unitž, navali che hanno affondato 11 sommergibile nemico citato dal bollettino 837 sono al comando del sottotenente di vascello Erasmo Sperduto e del guardia-marina Eugenio Bologna. I nostri caccia-tori che nei combattimenti segnalati nel bollettino odiemo hanno abbattuto quattro velivoli avversari erano comandati dai ca-pitani Carlo Ruspoli e Raniero Piccolo-mini. ena Uspešne letalske akcije na egiptski letal uničenih — io sovražnih Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 12. septembra naslednje 838. vojno poročilo; Na egiptski fronti intenzivno obstreljevanje topništva. V teku prvih 10 dni septembra meseca je sovražnik izguba na tej fronti 170 tankov in oklopnih avtomobilov Naši lovci so se zapleii v boj s silnejšimi letalskimi formacijami nasprotnika ter so pri tem ser.trolili štiri lovce. Nemški letalci so izbili v letalskem boju še dve letali, tri pa so bila uničena na tleh ob priliki poleta nad neko britansko letališče v Nilovi delti. Obramba v Tobruku je zadela neko letalo v bližini mesta, ki se je zrušilo v plamenih. 6 poletov tega dne se eno letalo ni vrnilo. Na Sredozemskem morju je torpedovka »Orsa« pod poveljstvom poročnika bojnega broda Henrika Bucci ja potopila še eno angleško podmornico. Pomorske enote, ki so potopile sovražno podmornico omenjeno v vojnem poročilu 837., so bile pod poveljstvom podporočnika bojnega broda Erazma Sperduta in pomorskega praporščaka Evgena Bologne. Naši lovci, ki so v bojih, javljenih v današnjem poročilu, sestrelili 4 sovražna Irtala so bili pod poveljstvom kapetanov Carla Ruspoli-ja in Rajnerja Piccolominija. Ujetniki in vojni pten v bojih ob Donu Rim, 11. s'ipt. s. V borbah, ki so bile od 17. do 28. avgusta v kolenu Dona, kjer so se borile osne čete osme armade, je bilo zajetih 5682 ujetnikov in uničenih 16 tankov. Zajetih je bilo tudi več topov in 12 protiletalskih topov. Nemška oblikovanja za italijanske letalce S Sredozemske fronte, 12. sept. s. Eden izmed posebnih dopisnikov agencije Štefani poroča: Poseben odposlanec Hitlerja je izročil odlikovanje Nemškega orla pilotu majorju Grimaldu Casalnuovu, poročniku radiote-legrafistu Francu Boelio in višjemu naredniku telegrafistu Martinesu Calogero zaradi uspešnega sodelovanja, dokazanega pri podpiranju nemških oboroženih sil. Ptis2stv3val Je sijajno uspeli vežbam gašenja požarov v pristaniščih in na ladjah j nistra za promet, podtajnika notranjega ministrstva in podtajnika mornariškega ministrstva. Sprj&l ga je prefekt, nakar je Duce sedel v avto in se odpeljal ob vzklikih ljudstva. Vse prebivalstvo se je zbralo vzdolž ceste, po kateri se je Duce vozil do pomola. Ko je prispel tja, se je Duce z motornim čolnom odpeljal na odprto morje, kjer je pregledal motorne ladje z brizgalnami. Ko se je vrnil na kopno, je prisostvoval vež-bam gašenja požara na krovu motorne jadrnice in na dveh pontonih ter vežbam motornih ladij z brizgalnami, zasidranih na morju, in motornih brizgaln na obrežju. Naposled je Duce gledal vežbo reševanja pod vodo, katero je izvedel odred potapljačev. Ob koncu vaj, ki so bile izvedene v popolnem skladu in z brezhibnim strokov-njaštvom, je Duce. vidno zadovoljen zaradi tehnične opreme gasilskih oddelkov v pristanišču in na morju, izrazil svoje zadovu.j-stvo državnemu podtajniku notranjega ministrstva in generalnemu direktorju gasilstva. Duce je nato zapustil Nettunio ob živahnih ovacijah vsega prebivalstva. Neti urita, 11. sept. s. Duce je danes prisostvoval vežbam gasilcev v Nettunii. Gasilci, ki jih je režim na narodni podlagi reorganiziral rn opremil z obilnimi sredstvi ter izbranim osebjem, so Duceju prikazali svoje odlične sposobnosti pri gašenju požarov v pristaniščih. Na morju pred pristaniščem je biila flotilja motornih ladij z brizgalkami, ki so bile nedavno konstruirane po Ducejevi volji ter predstavljajo najmodernejše gasilsko orodje, tako da je Italija tudi na tem področju avantgardistična v primeri z napravami pri drugih velikih narodih. Nove motorne ladje z brizgailnami ne delujejo lahko samo v pristaniščih, temveč tudi na odprtem morju ter gredo lahko na pom«3Č ladjam, ki javijo, da je na njih izbruhnili požar. Posadke so bile izbrane kar najbolj skrbno ter so obiskovale poseben tečaj. V bližini pomola je bila ladja z oddelkom gasilcev, specializiranih v reševanju pod vodo. Na obali so bile postrojene številne motorne brizgailne. Duce je prispel na kolodvor v Nettunio ob 17.15 v spremstvu tajnika Stranke, roi- i^i fjgrm Japonska oieitzlva na Novi Gvineji Kljub izredno težavnemu terenu japonske čete stalne napredujejo proti Port Moresbyju Šanghaj, 12. sept. d. Zadnje vesti o vojaškem položaju na Novi Gvineji, kjer so japonske sile pričele energično ofenzivo proti Port Moresbyju, kažejo, da so Japonci napredovali že zelo daleč proti svojemu cilju. Borbe se nadaljujejo že južno od prelaza v gorovju Ovven Stanley, preko katerega vodi ozka cesta od Kokode proti Moresbyju. Svojo ofenzivo so Japonci pričeli iz Kokode ter po obvladanju sovražnika v nižini severno od pogorja Ovven Stanley zavzeli počasi tudi vso gorsko verigo. Po zavzetju cestnega prelaza so japonske čete zdaj dosegle nižinski teren pred Port Moresbyjem. Pred pričetkom sedanje ofenzive so se 6 tednov ponavljale le manjše operacije v bližini Kokode, majhnega naselja sredi džungle, ki pa razpolaga z dobrim letališčem. Na kako izredno težavnem terenu se vodijo sedanje borbe na Novi Gvineji, zanimivo prikazuje poročilo posebnega dopisnika bostonskega lista "»Christian Science Monitor«. Vojni poročevalec pravi, da so te borbe sicer gotovo med najmanj epičnimi, kar jih je bilo v sedanji vojni, toda po posebnih okoliščinah tako izredno težavne, da je vprav neverjetno, kako da se avstralske čete vobče še morajo držati po od dežja razmehčanih strupenih močvarah gorske džungle, in to proti japonskim četam in japonskim vojakom, ki veljajo za najboljše džungelske borce na svetu. Naravno, da se morajo zaradi tega avstralske čete neprestano umikati pred svojim nasprotnikom, bodisi da jim grozi obkolitev, bodisi zaradi nadmočnega japonskega pritiska. Ozemlje, na katerem se sedaj vrše borbe na Novi Gvineji — pravi dalje vojni dopisnik bostonskega lista — je prav gotovo najbolj divje in najbolj neprehodno, kar sem jih kdaj videl. Po svoji divjosti prekaša vse terene, na katerih so se vršile borbe na Malajskem polotoku ali v Birmi. In preko tega terena, ki si ga človek v njegovi težavnosti ne more niti prav zamisliti, napreduje zdaj japonska ofenziva naglo proti Port Moresbyju. Tudi v Birmi neuspeh angleškega letalstva Tokio, 12. sept. d. Iz poveljništva japonskih letalskih sil v Birmi javljajo dodatno k že objavljenemu kratkemu poročilu o napadu britanskega letalstva na Akiab, da se je v sredo zjutraj nad to birmansko luko, ki leži ob Bengalskem zalivu, pojavilo 9 sovražnih bombnikov tipa »Blenhelm«. Japonska letala so se takoj spustila v borbo z britanskimi zračnimi silami ter 3 izmed napadajočih bombnikov sestrelila. Kasneje je britansko 'etalstvo napad ponovilo in iz skupine 6 britanskih bombnikov tipa »Hudson« so japonski lovci sestrelili še nadaljnja 2 aparata. NEMŠKI PRODOR OB TEREKU Sadnji obalni Sor na novorosijsketn področju osvojen — Nadaljevanje borb za stalingrajske utrdbe — Letalske izgube 1?1:14 Iz Hitlerjevega glavnega stana, 12. sept Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vojno poročilo: Jugovzhodno od Novorosijska Je osvojila pehota v trdih bojih zadnji for na obali. V odseku ob Tereku so prodrle nemške čete sovražne postojanke in uničile baterije. Pred Stalingradom trajajo borbe za utrdbene naprave dalje. Razbremenilni napadi sovražnika so bili zavrnjeni. Sovražnikove linije za dovoz so bile spet cilj hudih letalskih napadov. Razen tega je bil ponoči bombariran Stalingrad in naprave na letališčih severno od mesta. Južno od Rževa so se Izjalovili ponovni napadi močnih sovražnkovih sil ob žilavem odporu nemških čet. Južno od Ladoškega jezera in lz Petro-grada izvedeni brezuspešni in z velikimi izgubami zvezani napadi so bili odbiti. Nemška in hrvatska bojna letala so prizadejala hude Izgube izhodnim postojankam sovražnika. Na visokem severu Je letalstvo uspešno bombardiralo sovražne postojanke in letalska oporišča. Sovjetsko letalstvo je izgubilo v dnevih 10. in 11. septembra v letalskih bojih, pri katerih so bili udeleženi tudi italijanski, rnmunski, španski in madžarski lovci, ter po protiletalskem topništvu 171 letaL Pogreša se 14 lastnih letal. V prvih 10 dnevih meseca septembra so izgubili Angleži na afriški fronti vsega 170 oklopnih in oklopnih izvidniških vozil. Na angleški Južni obali ln v jugovzhodnem delu otoka so dosegla nemška letala zadetke v polno z bombami težkega kalibra na Industrijske in prometne naprave. Ob obali zasedenih zapadnih pokrajin sta bili sestreljeni dve angleški letali. V noči na 11. septembra je prišlo med nemškimi in angleškimi hitrimi čolni do oboroženega stika v Kanalu. En sovražni čoln je bil potopljen, drugi pa so se po številnih zadetkih in ob močno se razvijajočih požarih obrnili. Novi uspehi italijanskih čet ob E ona Vsi sovražni poskusi protinapadov v kali zadušeni Zmagovito sodelovanje letalstva S fronte °b Donu, 11. sept. s. V obrambi Stalingrada so trenutki paroksizma zaradi divje reakcije rdečih, ki bi s padcem mesta izgubili možnost za resno ofenzivno reakcijo in izgubili nado v možnost domnevnega stika obeh front. Plaz tankov in čet s severa pa ne more »ujeziti neizprosnih klešč, ki se od ure do bolj stiskajo Tudi v odseku italijanske armade boljše-viki niso opustili v preteklih dneh svojega delovanja. Skušali so zdaj tu zdaj tam prekoračiti Don. Pri enem teh poiskusov so bile čete, ki so v širokem odseku skušale prekoračiti reko, obstreljevane na ladjah. Nekatere ladje so bile potopljene in sovražniku je bil povsod preprečen prehod. Nadaljnji poskus ob podpori topništva je bil preprečen že v kali. Elementi, ki jim je uspelo priti ponoči na vzhodno obrežje, so bili odbiti. To kaže kako si Sovjeti prizadevajo ne samo, da ne bi prepustili niti pedi zemlje vzdolž fronte italijanske armrde, temveč tudi, kako upajo še vedno, da bodo s temi akcijami olajšali pritisk na Stalingrad. S fronte ob Donu, 11. sept. s. Dragoceno sodelovanje naših letalskih oddelkov na vzhodni fronti se je izkazalo v zadnjih dneh v hudih borbah čet italijanske armade na donskem odseku. Sovražnik, čeprav je bil večkrat odbit z najbolj krvavimi izgubami, je zopet poiskušal z novimi silnimi napadi v obupni nameri, da bi prodrl fronto, ki jo trdno drže vojaki Italije. Vsi pciskusi so bili gladko odbiti. Letalstvo je izredno aktivno poseglo v boje na kopnem. Izvidniški oddelki so nadzorovali kretanje sovražnika v neposrednem zaledju fronte, kakor tudi v oddaljenem zaledju. Lahki bombniki so bombardirali zbirališča čet, cestna križišča, oskrbovalne poti ln sovjetske postojanke. Naše eskadrile lovcev so stalno obvladovale nebo nad boj;ščem in preprečile delovanje nasprotnega letalstva. Ob enem zadnjih močnih napadov sovražnika so se tri patrulje lovcev, ki so letele v višini 3000 metrov nad fronto in bile pripravljene za poseg v boje, drzno spustile v nižino, ko jih je alarmiral pripravljalni ogenj lahkega topništva. In to kljub izredno močni reakciji protiletalskega topništva ter avtomatičnega orožja. V ponovnih poletih nad sovražnimi silami, ki so bile zbrane v dolinah ln pripravljene za akcijo, so naši piloti uspešno obstreljevali sovjetsko pehoto ter jo razpršili. Napad je bil v kali preprečen, kajti zaradi hudih Izgub po letalskem obstreljevanju s strojnicami so se boljševiki morali vrniti na izhodiščne postojanke. Železni oltroč okrog Stafingmda Pregled položaja na stafingrajSkem in ostalih odsekih vzhodne fronte Berlin, 12. sept. d. V svojem komentarju k včerajšnjemu nemškemu vojnemu poročilu je nemški službeni vojaški zastopnik posebno poudaril silovitost borb, 'd so v teku v utrdbenem sistemu okrog Stalingrada. K ugotovitvi, da so nemške čete prodrle skozi pas nadaljnjih eovražnikovih utrdbenih zgradb ter zavzele več žilavo branjenih sovražnikovih položajev, je nemški vojaški zastopnik pripomnil, da so s tem nemške sile prodrle globoko v utrjeno ozemlje Stalingrada. železni obroč okrog Stalingrada se nezadržno zmerom bolj zožuje navzlic najtrdovratnejši r- .vražnikovi obrambi. Lahko se trdi, je naglasil nemški vojaški zastopnik, da so koncentracije topništva in tankov na stalingrajskem področju na obeh straneh tolikšne, kakor še nikoli v vseh dosedanjih borbah na vzhodnem bojišču. Velikega strategičnega pomena je prodor nemških čet na Volgo tudi južno od Stalingrada, medtem ko je bil že nekaj časa poprej dosežen zapadni breg Volge tudi severno od mesta. Teren, ki so ga nemški oddelki zasedli ob Volgi južno od Stalingrada, se poslej naglo širi. Na kavkaškem bojišču so nemške čete v nezadržnem napredovanju navzlic močnemu sovražnikovemu odporu spet pridobile na terenu tako jugovzhodno od Novo-rosijska kakor tudi na bojišču ob reki Tereku. Na centralnem frontnem odseku so WH odbiti večji sovražnikovi napadi ter Je sovražnik pri tem izgubil poleg moštva tudi mnogo vojnega materiala. K trditvi sovjetske propagande, da bo bombe, ki so jih metala sovjetska letala včeraj na nemškem ozemlju, zanetile ▼ Berlinu 12 velikih požarov, je nemški vojaški zastopnik ironično pripomnil, da hI bil Berlin res skorajda uničen od sovjetskega ognja, ako ne bi bilo potreba pri teh izoliranih redkih vznemirjevalnih napadih z vso pozornostjo napenjati ušes, da se vobče sliši streljanje protiletalskih baterij. Delež letalstva Berlin, 12. sept. 3. V bitki, ki divja sedaj z večjo ogorčenostjo nego kdaj koli poprej pri Stalingradu, se udejstvuje nemško letalstvo v odlični meri. Kakor poročajo danes iz pooblaščenih krogov, so nemška letala vseh tipov, predvsem pa strmoglave!, doslovno zdrobila v nekakem peklenskem vrtiljaku neprestanih apadov središče mesta in celo vrsto utrdb, ki so jih Rusi izgradili šele pred nekoliko dnevi. Siloviti napadi v zaporednih valovih so bili izvršeni tudi proti točkam, kjer so se zbirale ruske čete za novo obrambo. V teku mnogoštevilnih letalskih dvobojev so nemški lovci sestrelili 49 sovjetskih letal, na severu Stalingrada pa je nadaljnjih 10 zbilo protiletalsko topništvo. Nemško letalstvo je tudi včeraj bombardiralo prometne zveze z Astrahanom. Mesto obkoljeno Berlin, 12. sept. s. Najpomembnejši dogodek včerajšnjega dne je po aatrdilu tukajšnjih vojaških krogov prodor nadaljnjih utrdbenih pasov, ki so ga izvršili Nemci na jugu Stalingrada ter v tej smeri prodrli do Volge. Stalingrad je poslej obkrožen, kar je zelo važno za prihodnji razvoj ofenzive proti središču sovjetskega odpora. S tem Je mesto obsojeno na neizogibno predajo. Cele armade Timošenkove so ogrožene in ako jim bo odrezana glavna pot aa umik v ozadje se ne bodo mogle več urediti za kakršen koli odpor. V eni svojih zadnjih oddaj je navajal londonski radio neki članek glasila sovjetske vojske »Rdeča zvezda«, ki označuje položaj Staligrada kot obupen. Isti list pravi nadalje z narejenim patosom, da je pritisk napadujočih čet vedno bolj grozeč in da so morale obrambne čete na jugu vkljub ogromnim naporom izprazniti neki utrjeni kraj. Uspešni boji tudi na srednjem Berlin, 12. sept. d. V nemškem vrhovnem vojnem poveljništvu so bile v petek popoldne objavljene še naslednje podrobnosti o zadnjih borbah na osrednjem odseku vzhodnega bojišča. Na prostoru jugozapadno od Kaluge Sovjeti dne 10. septembra niso izvršili nobenega večjega strnjenega napada. Na tem prostoru je prišlo do sporadičnih sovražnikovih izvidniških akcij, ki pa so se vse izjalovile. Na odseku severnozapadno od Medina je prišlo prav tako samo do lokalnih izvidniških operacij. Na odseku pri Rževu pa jo sovražnik spet pričel s koncentričnimi napadi na nemške položaje. Po moči in razsežnosti so ti napadi presegali poprejšr-je sovražnikove akciie te vrste, končali pa so se vnovič v nemško korist s hudimi izgubami za Sovjete. Neka vas, ki je bila izpre-menjena v dobro utrjeno trdnjavo, ie v teh borbah večkrat prešla iz rok v reke ter ;e končno ostala pod nemško oblastjo. V teh borbah je bilo uničenih 67 sovjetskih oklopnih vozi!. Tudi severno od Rževa je sovražnik na več točkah napadel z močnimi silami. Na neki točki je sovjetska pehota ob podpori tankov sedemkrat zaporedoma poskušala prodreti skozi nemške linije, toda vsi napadi so se zrušili v koncentričnem ognju nemških obrambnih postojank in je sovražnik utrpel zelo številne izgube. Bilo je pri tem uničenih 23 sovjetskih tankov. Odbit napad na Sront! Karelske ožine Helsinki, 11. sept. s. V zadnjih 24 urah je bil odbit z izgubami za sovražnika na fronti Karelske ožine, in sicer v zapadnem od eku, napad sovjetske pehote, izveden ob zaščiti topništva in umetne megle. Neki sovjetski oklopni vlak. ki ga je finsko topništvo ponovno zadelo v polne je eksplodiral. Vojna na morp Bolgarsko občudovanje italijanske mornarice Sofija, 11. sept. s. »Utro« izraža največje občudovanje za italijansko mornarico, ki se je odela s slavo na Sredozemskem morju in na Atlantiku v borbi z mnogo močnejšo angleško mornarico ter zdaj sodeluje tudi v bojih na Ladoškem jezeru in Črnem morju, zadajajoč sovražniku smrtne udarce. Tokio, 11. sept s. Iz pristojnega vira se doznava, da je neka japonska podmornica napadla in potopila veliko angleško 10.000 tonsko transportno ladjo v kanalu Mo-zambiqua. Nadaljnjih obvestil še ni. Buenos Aires, 11. sept s. Iz Washing-tona poročajo, da je neka podmornica osi potopila en angleški parnik v Antilskem morju. Angleži mečejo bombe na francoske ujetnike Berlin, 12. sept d. S pristojnega nemškega vojaškega mesta javljajo, da so o priliki enega zadnjih nočnih britanskih letalskih napadov metali sovražni aparati bombe tudi na neko ujetnlško taborišče. Pri tej priliki je bilo od angleških bomb ubitih 18 francoskih vojakov, večje število pa ranjenih. Prigiouleri britanski calUrafl sol fronte egiziano — Brltski ujetniki z egiptske fronte Nad l§oo Slovencev in Slovenk so pomorili komunistični partizani Gospodarstvo Likvidacija Jugoslovanske Narodne banke Ravnatelj nemške Reichsbanke Alfred Zabel, ki ima od generalnega pooblaščenca za gospodarstvo v Srbiji nalogo, da izvrši likvidacijo Jugoslovanske narodne banke, je v beograjskem listu »Doraauzietung« objavil članek o dosedanjih rezultatih likvidacijskega postopanja. že v naprej je bilo jasno, da bo likvidacija težavna, saj je šla preko dežele vojna, čeprav je trajala le kratek čas. V naprej je bilo računati s tem, da se bodo marsikatere vrednote in poslovne beležke izgubile. Na prizadevanje bivše jugoslovanske vlade so bili že v času, ko nihče ni mislil na vojno, izdani ukrepi z namenom, da se omogoči nadaljnje funkcioniranje Narodne bake v primeru vojne. Tako sta bili v Uži-cah zgrajeni dve stavbi, od njih pa je bil speljan rov v nedaleč ležeči hrib, ki naj bi bil varen pred bombami in kjer naj bi poslovala centrala v primeru vojne. 20 km od tod je bila v majhnem kraju Arilje postavljeno kamoflirana tiskarna za bankovce, kjer so že postavili nekatere tiskarske stroje. V teku 12dnevne vojne sta trpeli zaradi bombnih napadov le podružnica v Nišu in v Skoplju. Nedotaknjena je ostala centrala v Beogradu s tiskarno bankovcev v Topči-deru. Pa tudi v Nišu in Skoplju se od važnejših listin ni nič izgubilo. Seveda pa je vse prišlo v nered in je obstojala velika nevarnost, da bodo rezerve bankovcev prišle v neprave roke. Zato so bili taikoj izdani dalekosežni ukrepi, ki so omogočili, da so bili rezervni bankovci spravljeni na varno. Tako je bila situacija od pričetka boljša, kakor se je pričakovalo, čeprav 30 obstojale velike težkoče z ureditvijo listin pri posameznih podružnicah. Na podlagi odredbe vojaškega poveljništva za Srbijo je Narodna banka z 31. majem preteklega leta stopila v likvidacijo. Pri likvidacijskem delu so koristno služile izkušnje, pridobljene pri likvidaciji Avstrijske narodne banke in Češkoslovaške narodne banke. V razmeroma kratkem času so bili na vsem področju bivše Jugoslavije zamenjani benkovci Narodne banke. Isto velja tudi za kovance z izjemo Hrvatske in Srbije, kjer bodo kovance šele zamenjali, ko bodo izdelani novi hrvatski in srbski kovanci. Srebrni kovanci po 50, 20 in 10 din pa so MM. tudi v teh dveh državah zamenjant V oktobru lanskega leta so ee pričela pod predsedstvom poslanika Marchesa Die-na z italijanske strani in poslanika dr. Fa-briciusa z nemške strani pogajanja o premoženjski likvidaciji bivše jugoslovanske države in o izvedbi likvidacije Jugoslovanske narodne banke. Likvidacije se vrši po čisto trgovskih načelih. Že 1L decembra lanskega leta je bil v Rimu parafiran skupni protokol med predstavniki Italije in Nemčije, nato pa so sledila pogajanja z Madžarsko, Bolgarijo in Hrvatsko. Tako je 22. julija t. 1. prišlo v Berlinu do podpisa pogodbe o premoženjskopravni likvidaciji bivše jugoslovanske države in o nekaterih vprašanjih finančne narave, ki so s tem v zvezi. Pogodbo so podpisali predstavniki Italije, Nemčije, Bolgarije, Hrvatske in Madžarske, pri čemer je Srbijo zastopala nemška vlada. Tej pogodbi je doaan protokol o likvidaciji Jugoslovanske narodne banke, poleg protokola o ureditvi obveznosti in' terjatev Jugoslovenske Narodne banke iz klirinškega plačilnega prometa. V razmeroma kratkem času 9 mesecev je bil v vseh teh vprašanjih dosežen sporazum z vsemi državami pridobitnicami ozemlja bivše Jugoslavije. S podpisom te pogodbe je bQa zlasti ustvarjena podlaga predvsem za ureditev obveznosti in terjatev iz predvojnega klirinškega prometa in tako lahko oni, ki imajo stare klirinške terjatve, računajo, da jim bodo v doglednem času izplačane stare terjatve preko klirinških računov držav pridobitnic ozemlja bivše Jugoslavije. Ostali upniki Jugoslovanske narodne banke v likvidaciji, kakor n. pr. lastniki žirovnih dobroimetij, so v nekaterih državah že izplačani, kolikor pa še niso, bo izplačilo izvršeno v bližnji bodočnosti. Pogoj pa je ge_ veda, da tudi dolžniki Jugoslovenske narodne banke v likvidaciji zadostijo svojSm obveznostim. Vedno nove grozo in stud "zbujajoče podrobnosti prihajajo na dan o partizanskem besnenju po Dolenjskem in Notranjskem. še vedno niso znani vsi podatki, a že po dosedanjih presega število slovenskih mož, fantov, žena, deklet in otrok 1500. Več ko poldrugi tisoč ljudi so torej pomorili komunisti v svojem besu sovraštva in uničevanja. In še vedno ne more nihče reči, da je to vse in da ne bodo nadaljnji podatki iz krajev, od koder jih doslej še ni, te grozotne številke še povišali. Poleg uničevanja poštenih slovenskih ljudi pa so komunisti s svojim zločinskim terorjem povzročili Slovencem tudi neizmerno drugačnega trpljenja in neprecenljivo drugačno škodo. Razumljivo je zato, ako prihajajo z dežele poročila, kako narašča med kmečkim prebivalstvom odpor proti komunistom in njihovim partizanom in kako je vedno več krajev, v katerih posegajo ljudje po samopomoči in samoobrambi. Zbirajo se v skupine in čete, ki Bi zadajejo nalogo, ohraniti svoj kraj ali evoj okoliš pred novim partizanskim vpadom. Obenem govore poročila, ki dan za dnem prihajajo v Ljubljano, tudi o naraščajočem razkroju med komunisti samimi. Povzročila ga je v glavnem sistematična očiščevalna akcija Oborožene sile, ki je razpršila tri uničila že vse večje partizanske oddelke, mnogo pa pripomorejo tudi samoobrambne vaške organizacije, ki preprečujejo, da bi ee raztreseni partizani zopet zbrali ter se založili z raznimi potrebščinami. Iz vseh strani prihajajo vesti, kako so komunistični voditelji partizanskih oddelkov, ko je prišla resna preizkušnja, te oddelke zapustili in mislih le na lastno rešitev. Po novih zanesljivih vesteh, ki so prispele v zadnjih dneh v Ljubljano, objavljamo danes še nekaj primerov, ki kažejo strahotno uničevalno delo komunistov. V krimskem področju so našteli doslej že okrog 200 grobov partizanskih žrtev, okrog Roba preko 150. V Grčaricah nad Dolenjo vasjo so našli 45 grobov. Prešteta še niso trupla, ki leže po neštetih kraških jamah Diplomati pri predsedniku japonske vlade Tokio, 12. sept d. V službenih prostorih japonskega zunanjega ministrstva Je predsednik japonske vlade v svojstvu japonskega zunanjega ministra v petek popoldne prvikrat sprejel pri japonski vladi akreditirane diplomatske predstavnike tujih sil, s katerimi je ostal v daljšem razgovoru. Incidenti med vojaki v Siriji Ankara, 11. sept. s. Novi incidenti so nastali v Siriji med degaulističnimi in angleškimi vojaki. Prišlo je med njimi do nočnih spopadov, pri katerih je bilo več vojakov hudo ranjenih. Zaradi napetosti med nkupacijsMmi četami so vojaške oblasti strogo omejile kretanje vojakov ter poostrile policijsko uro Prepovedana je bila tudi prodaja alkoholnih pijač vojakom v Večernih urah. Neurje v Španiji Madrid, 12. sept. d. V centralnem delu Španije so viharji s stilnimi nalivi povzročili v raznih mestih precejšnjo Škodo. Bilo je tuda nekaj flloveških žrtev, vendar njih število še ni točno ugotovljeno. V Toledu sta bili ubiti dve osebi. V Madridu so velike plohe povzročile poplavo v nekaterih ulicah in je biil detloma ustavljen tudi promet. V kra;u Arges je voda izpodkopala več hiš, kn so se zrušile v valove. Na mnogih krajih je voda odnesla zaloge hrane in živinske krme. Posebno huda Skoda je bila povzročena po vinogradih, kolikor leže po nižinskem svetu, in po sadovnjakih. V kraju Ganila so neurja popolnoma uničila vse olivne nasade in sadovnjake. Samo v tem kraju je voda bodisi poškodovala bodisi popolnoma norušila 35 hiš. in prepadih. V Iškem Vlntgarju so na primer samo v eni duplini našli 14 moških in 5 ženskih trupel. Nedaleč od Sela pri šumberku so doslej našli 131 grobov s komunističnimi žrtvami. Znanega Lojzeta Mavca iz Mirne peči so komunisti mučili ter ga nato potolkli s koli. Partizani so ubili tudi njegovo sestro iz Vrhpeči, mater sedmih otrok. Ubili so tudi mizarja Makšeta. V Gorenji vasi pri šmarjeti ob Novem mestu so partizani ubili med drugimi tudi 28-letnega krojača Stanka Grahuta, ko so vaščani prosili zanj, češ da je eden najbolj poštenih fantov v vasi, so komunisti rekli, da je treba prav take iztrebiti. Umor je zakrivil Alojzij Pajk, bivši Grahutov pomočnik, ki je dal svojega nekdanjega mojstra ujeti. Grahut je bil sedemkrat zaboden v prsa z bajonetom. Ljudstvo je njegovo truplo zahtevalo nazaj in ga pokopalo z veliko žalno slovesnostjo, čeprav so partizani grozili, da bodo vse pogrebce iz zasede postrelili. Javnosti je že znan umor podžupana v Dev. Mariji v Polju Pogačnika. Ugrabili so ga partizani z njegovo ženo in Binčkom vred. Pri Polici so očeta in mater ubili, sinčka pa odvedli s seboj. Oddelek partizanov, ki je ugrabil Pogačnika, pa je bil razbit in sinčka so rešili. Našli so ga privezanega h komunističnemu poveljniku, ki je dal otrokove starše poklati. Mučeniško je umrla za svoje protikomu-nistično prepričanje v Hinjah pri Žužemberku učiteljica Darinka čebulj. Skupno s hinjskim kaplanom Henrikom Novakom so jo partizani odpeljali. Zapisnik o smrti kaplana Novaka se je našel v žepu ubitega partizanskega komandanta Ivana Rometa, o Darinki Cebulj pa se je zdaj zvedelo, da so jo tudi umorili. Kakšnih zverinjskih dejanj je sposoben komunistični bes, dokazuje smrt šoferja Jelovška iz Zaplane pri Vrhniki, ki so ga partizani najprvo obstrelili, nato pa mučili. Uradna zdravniška komisija je ugotovila, da so mu zločinci iztaknili oči in polomili kosti, potem pa še potisnili roke in noge v krop, končno pa so ga ubili. Naše gledališče DRAMA Nedelja, 13. septembra, ob 14: »Konto X«. Izven. Z®lo znižane cene od 10 lir navzdol. — Ob 17.30: s-Kralj na Betajno-vi«. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol Ponedeljek, 14. septembra: Zaprto. Torek, 15. septembra, ob 17.30: »Zaljubljena žena«. Izven. Cene od 10 lir navzdol * Bernauer in Oester: »Konto X«. Veseloigra v treh dejanjih o ljubezni in drugih nemodernih stvareh. Igrali bodo: Alkanovo — Gorinškova, Uli — Starčeva, Oskarja — Blaž, kapitana — Bratina, dr. šolarja — Nakrst, Srakoperja — Gorinšek, Piškurja — Košič, Avgusto — Rakarjeva, Zamor-ška — Košuta, sobarico — Križajeva, strojepisko — R. Stritarjeva. Režiser: Milan Košič. OPERA Nedelja, 13. septembra, ob 16: »Don Pas-quale«. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Četrtek, 17. septembra, ob 17: »Boccaccioc. Izven. Cene od 18 lir navzdol. » G. Donizetti: »Don Pasquale«. Komična opera v treh dejanjih. Peli bodo: Pas-quala — Betetto, Malatesto — Janko, Er-nesta — Sladoljev, Norino — Mlejnikova, notarja — Jelnikar. Dirigent: A. Neffat režiser: R. Primožič, aborovodja: R. Si-moniti. Ali ste že odposlali naročilnico za DK? Eksemplarična kazen za krivično ovaduštvo Ljubljana, dne 12. septembra Poveljstvo napadalnega oddelka Črnih srajc je sklenilo prijaviti vojaškemu sodišču neko Trček Ano, N. ter Josipine, rojeno v Ljubljani in stanujočo na Tržaški cesti št. 5, ker je zakrivila zločin obrekovanja. Trčkova je namreč ovajala Slovence, o katerih je vedela, da niso krivi, ter jim pripisovala posest orožja, streliva in komunističnega propagandnega materiala. To je delala z namenom, da bi bile obsojene osebe, napram katerim Je bila dolžnlca za denar, do katerega je prišla v zadnjem času na sleparski način. • Gornjo odločitev poveljstva napadalnega oddelka črnih srajc bo naša javnost nedvomno pozdravila z velikim zadovoljstvom. Saj gre v danem primeru za one-mogočenje posla nizkotnim dušam, ki s krivičnimi in izmišljenimi ovadbami spravljajo v nesrečo cele družine, le da zadoste svoji podli maščevalnosti ali si pridobe kak materialni dobiček. Taki ljudje, ki se pojavljajo zlasti v izrednih časih, kakršni so sedanji, ne le nimajo nikakega čuta odgovornosti ln pravičnosti, temveč tudi ne srca za svojega bližnjega in so celo dostikrat naravnost veseli tuje nesreče, že samo po tem so škodljiv element za urejeno in civilizirano človeško družbo. Vrh tega so škodljivi, ker spravljajo oblasti v zmoto, med prebivalstvom pa ustvarjajo ne-razpoloženje in zmedo. V interesu skupnosti jih je treba izločiti in javnost bo zato z zadoščenjem sprejela vest o cksemplarič-nem koraku poveljstva napadalnega oddelka črnih Srajc. Bolgarska zunanja politika Sofija, 11. sept. s. Vladna večina Sobranja se je sestala pod predsedništvom ministrskega predsednika Filova, ki je poročal o politiki vlade na splošno in posebej glede na bolgarsko zunanje politiko. Govoreč o odnosih do sosednjih držav je Filov podčrtal, da so odnosi s Turčijo najboljši. kar si jih je mogoče želeti. Glede na odnose z Rumunijo je Filov poudaril, da so bili rešeni vsi problemi na podlagi pogodb v Craiovi. Glede splošne bolgarske zunanje politike je Filov izjavil, da se Bolgarija ne bo oddaljila od svoje dosedanje poti. Sofija, 11. sept. s. Uradno javljajo, da so se bolgarsko-rumunska gospodarska pogajanja v Sofiji ugodno zaključila. Prihodnji ponedeljek bo podpisan nov trgovinski sporazum med obema državama. Obisk ministra dr. Funka na Madžarskem Budimpešta, 12. sept. d. Nemški gospodarski minister dr. Walter Funk je končal svoj obi3k na Madžarskem. V teku svojega bivanja v Budimpešti je bil minister dr. Funk sprejet pri regentu Horthyju, razen tega pa je imel priliko za plodno izmenjavo misli s predsednikom madžarske vlade Kallayem, finančnim ministrom Remenyi-Schnellerjem, trgovinskim ministrom Var-gom, predsednikom madžarske narodne banke Baranyijem ter z drugimi promi-nentnimi osebnostmi madžarskega gospodarskega življenja. V teku vseh teh razgovorov se je na obeh straneh pokazala popolna pripravljenost, storiti vse, kar je možno, da se še bolj razširi izmenjava za vojno važnega blaga med obema državama. V teku razgovorov se je pokazala tudi želja Madžarske, da prilagodi svoje denar-stvo in blagovne cene izpremenjenim pogojem. Moka, riž in testenine za drugo polovico septembra Ljubljana, 12. septembra. Trgovcem in pekom bo mestni preskrbovalni urad začel deliti nakazila za moko. riž in testenine za drugo polovico meseca septembra v ponedeljek 14. t. m. tako. da pridejo v ponedeljek na vrsto trgovci z začetnicami A do J, v torek 15. t m. začetnicama K in L, v sredo 16. t m. z začetnicami N do O. v četrtek 17. t. m. P do S. v petek 18. t. m. § do 2, v soboto 19. t. m. pa bodo na vrsti vsi peki. Ta razpored velja tudi za trgovce, ki so člani Skupne nabavne in prodajne zadruge. Vse pa opozarjamo, da bodo dobili nakazila za toliko blaga, za kolikor bodo predilo-žili odrezkov. Odrezke ;e treba predložiti za ono množino blaga, kolikor ga hoče trgovec dobiti brez odbitka kala, t, j. za 100 kg blaga je treba predložiti za 100 kg odredeov im ne več samo za 97 kg kakor doslej. Kalo bo obračunan konec vsakega meseca za vse vrste blaga. Pri predlaganju odrezkov je treba ločiti odrezke za enotno moko in odrezke za koruzno moko. Vsi odrezki morajo biti žigosani!^Pri oddaji odrezkov pa giora vsakdo predložiti seznam v dveh izvodih, koliko in kakšne odrezke oddaja. Trgovec ali pek mora vsak seznam tudi podpisati! En izvod bo ostali pri preskrbovali nem uradu, drugi, potrjeni seznam pa bo dobila stranka nazaj. Že sedaj pa pripominjamo, da urad ne bo sprejel odrezkov. če ne bodo pravilno predloženi ali bodo pomanjkljivo opremljeni, bodisi s pomanjkljivimi podatki na ovoju aH nezadostno žigosani. Prav tako nihče ne bo mogel dobiti blaga izven prej navedenega razporeda. Vsi tisti, ki dos/lej še niso . dobili dosti velike množine blaga, kolikor ga potrebujejo za 15 dni. naj sedaj ob predložitvi odrezkov prilože zeleni knjigi o prejemu blaga poseben list z natančno navedbo množine in vrste blaga, ki ga še potrebujejo. Obenem vse opominjamo, naj nt vestno ravnajo po teh navodilih, ker bo 'e tako mogoče preprečiti nepotrebno dolgo čakanje ter se tako ogniti upravičeni kritiki onih strank, ki svoje obveznosti izpolnjujejo natanko in vestno. Prav tako pa prosimo stranke, naj v urad ne pošiljajo oseb, ki uradniku ne vedo dati morebiti potrebnih pojasnil. Prihodnja nakazila bo urad defliJ spet od 1. oktobra dalje tako. da bodo trgovci in peki odslej dobivali nakazila samo dvakrat na mesec. Zato pa naj tudi vsakdo sam pazi, da bo imel dosti veliko zalogo potrebnega blaga. Gospodarska bodočnost Nizozemske Indije Kmalu po zasedbi Jave in otalih področij Nizozemske Indije je v nizozemskih gospodarskih krogih nastalo vprašanje, kaj bo z ogromnimi nizozemskimi investicijami kapitala v teh deželah in kakšna bo bodoča usoda Nizozemske Indije pri oskrbi svetovnega gospodarstva z važnimi surovinami. Ta skrb se je še povečala, ko so bila kmalu po zasedbi zaplenjena vsa gospodarska podjetja, ki pripadajo inozemskemu kapitalu. Zato je interesentom prinesla precejšnjo olajšanje tako zvana ba-tavljska proklamacija, v kateri je japonska vojaška uprava izjavila, da bo postopala v smislu sodelovanja v interesu skupnega blagostanja Tudi japonski finančni minister je izjavil v parlamentu, da bo Japonska vse storila za naglo in obsežno gospodarsko obnovo dežele. Seveda bo Nizozemska Indija predvsem služila potrebam veli-koazijskega prostora, vendar to ne izključuje prometa Nizozemske Indije z ostalimi celinami zlasti po vojni. Nizozemske investicije se cenijo na 2600 milijonov goldinarjev. Kakor se zdi, imajo Nizozemci upanje, da bodo deležni donosa kapitala, investiranega v Nizozemski Indiji, kar potrjuje razvoj tečajev velikih kolonijalnih družb, ki so v marcu dosegle najnižje stanje in so se od tedaj dvignile na dvojno višino. Po japonskih informacijah se bo proizvodnja kavčuka obdržala na dosedanji višini. Glede na sedanjo potrebo Vzhodne Azije bodo sicer nastali veliki presežki, ki pa se bodo po najnovejših informacijah lahko uporabili v druge namene, tako predvsem za izdelovanje bencina. Japonskim kemikom je uspelo najti novi postopek za uspešno pridobivanje bencina lz gumija. Vrhu tega smatrajo japonski gospodarski krogi, da kaže zbrati precejšnje rezerve gumija, kajti po končani vojni bo potreba kavčuka Izredno velika. Glede proizvodnje nafte je omeniti, da so na nekaterih področjih pridobivanje nafte zopet obnovili. Težave pa obstojajo še glede vskladiščenja in prevoza nafte. Obnovljena je tudi proizvodnja kositra, zlasti na otoku Banka, kjer so bile naprave prenešene na podjetja japonske kovinske Industrije. Tudi presežke proizvodnje kositra bodo stavili na zalogo za kritje velike potrebe, ki bo nastala po vojni. Japonska uprava skrbi tudi za obnovo proizvodnje premoga. Proizvodnjo sladkorja so nameravali v začetku omejiti ln jo prilagoditi manjši potrebi Azije ter namesto sladkorne pese pridelovati bombaž. Ti načrti pa so bili opuščeni in je Java sedaj določena kot središče industrije sladkorja v Aziji. Zato pa se bo omejila proizvodnja sladkorja na Formozi in na Filipinih. Pri tem je japonska uprava upoštevala moderno ureditev japonske industrije v Nizozemski Indiji. Gospodarske vesti k= Podaljšan italijansko-hrvatski klirinški sporazum. Iz Rima poročajo, da je bila veljavnost italijansko-hrvatskega klirinškega sporazuma podaljšana do 31. decembra 1942. = Nova ureditev gospodarstva z mineralnim oljem. Iz Rima poročajo, da preidejo funkcije urada za tekoča goriva pri korporacijskem ministrstvu na novi generalni komisariat za tekoča goriva, pogonska sredstva in mineralna olja pri vrhovnem poveljstvu Oborožene Sile. Novi generalni komisariat je najvišja Instanca v vseh vprašanjih, ki se tičejo gospodarstva z mineralnim oljem. Kakor doslej, se bodo ti ukrepi izvajali preko poldržavne družbe Agip. = 75 letnica brenne»ke železnice. V sedanji vojni je železniška zveza preko Bren-nerja dobila prav poseben pomen kot najvažnejša prometna zveza med obema osnima državama. Zato ne bo odveč opozoriti na važen jubilej te železnice. Ob koncu avgusta je poteklo ravno 75 let, odkar je stekel prvi vlak na progi Inomost—Bolcano. Avstrijska družba Južne železnice je leta 1864 v spoznanju velike važnosti neposredne železniške zveze med Srednjo Evropo in Severno Italijo sklenila, da bo zgradila to železniško zvezo od Incmosta preko Bren-nerja do Bolzana v skupni dolžini 127 km. Za takratno dobo je predstavljala gradnja te železnice veliko tehnično delo, saj je bilo treba v gorskem masivu centralnih Alp zgraditi nič manj kot 27 predorov. Na brennerskem prelazu, preko katerega gre železniška proga v prostem terenu, doseže tir višino 1271 metrov nad morsko gladino. Danes je promet po tej progi po večini elektrificiran, kar je v znatni meri pripomoglo, da železnica zmore ogromno narasli blagovni promet. = Hrvatski carinski doh°dld. V prvih mesecih po ustanovitvi samostojne države Hrvatske so bili carinski dohodki zelo majhni, kar je bilo deloma v zvezi z dkol-nostjo, da je v prvih mesecih še obstojal carine prost promet z raznimi področji bivše Jugoslavije. Tako so znašali v Juniju carinski dohodki komaj 5 milijonov kun, v juliju 8 milijonov in v avgustu 19 milijonov. V naslednjih mesecih so se gibali med 30 do 40 milijonov, letos pa so že prekoračili 100 milijonov na mesec, tako da Je računati v letošnjem koledarskem letu s celotnimi carinskimi dohodki v višini 1500 milijonov kun. V številkah o carinskih dohodkih se kaže rastoči obseg trgovinskega prometa Hrvatske z inozemstvom. Vzporedno naraščajo tudi dohodki od prometnega davka in trošarin, ki se pobirajo pri uvozu. Ti dohodki so še enkrat večji kakor sami carinski dohodki in bodo v letošnjem letu predvidoma prekoračili 3 milijarde kun. r= Iz hrvatskega gospodarstva. Pod okriljem znane zadruge »Hrvatski radiša« je bila v Zagrebu ustanovljena delniška družba z glavnico 20 milijonov kun. Ta družba bo prevzela tvrdke Milinov, Zagrebački magazin in Brača Klein, ki so bile razlaščene v korist države. r= V Nemčiji tiskajo bankovce za druge države. Pred vojno so v Londonu tiskali bankovce za številne tuje države. V zadnjih letih pa so taka naročila dobile predvsem specialne tiskarne v Nemčiji. Tako so bili v zadnjem času izdelani v Nemčiji novi bankovci po 100 turških funtov. Turčija je prej dajala tiskati bankovce v Angliji. V dneh balkanske vojne je bila v pirejske luki uničena angleška ladja, ki je vozila v Turčijo novo natiskane bankovce. Zato je bila Turčija primorana dati te bankovce znova v tisk. Tudi bankovce Grčije, Rumunije in Bolgarije so v zadnjih letih po večini tiskali v Nemčiji. Hrvatska je svoje prve bankovce, glaseče se na lome, prav tako dala tiskati v neki tiskarni v Lipskem. V Nemčiji so tiskali tudi nove španske bankovce, ki jih je Francova vlada izdala po končani državljanski vojni. = Inflacijska nevarnost v Zedinjenih državah. Pred dnevi smo poročali o inflacijski nevarnosti v Zedinjenih državah, ki se ji skuša ameriška vlada na razne načine izogniti, toda zaenkrat brez uspeha. Da je to vprašanje za Zedinjene države prav resno, potrjuje najnovejša poslanica predsednika Roosevelta na kongres. V tej poslanici zahteva Roosevelt od kongresa dale-kosežne ukrepe, ki naj omogočijo stabilizacijo življenjskih stroškov, sicer se Amerika ne bo mogla izogniti gospodarskemu kaosu. Načrt obsega 7 točk in sicer: povišanje davkov in uvedbo kontrole dobičkov, nadalje uvedbo maksimalnih cen za proizvajalce in prodajalce, stabilizacijo mezd, stabilizacijo cen kmetijskih proizvodov, ukrepe za povečanje varčevanja, racionira-nje življenjskih potrebščin in preprečenje nakupov na obroke. Roosavelt utemeljuje svoje zahteve med drugim s tem, da so dosedanje izkušnje pokazale, da ni mogoče držati življenjskih stroškov na stabilni višini, če se dopušča zvišanje mezd in če se dopušča, da se cene za določene vrste blaga lahko poljubno dvigajo. Tako so se cene za kmetijske proizvode od jeseni leta 1939 dvignile že za 85 če kongres ne bi osvojil predsednikovega načrta, tedaj grozi Roosevelt da bo vprašanje rešil brez kongresa. Inserirajie v »Jutru« Krvavi spopadi na Irskem Dublin, 12. sept. d. Iz Belfasta javljajo, olh, zlasti star, nerad v past, ker postaja len in se pripravlja na zimsko spanje. Spi dolgo. Pred koncem aprila ne prileze iz zimovališča. Zato imenujejo Nemci tega zimovca Sie-benschlafer, češ dp. prespi zvit v svitek na posteljici iz mahu in listja sedem mesecev. Čez dan ga iščemo po duplih. Z drobno Šibico podrezamo v duplo. Če je polh v njem, začne kmalu godrnjati. Nato objamemo s palcem in kazalcem izhod dupla in drezamo s šibico polha tako dolgo, da se odloči smukniti iz dupla. Toda prj tem poizkusu bega ga stisneta prsta za vrat in zadavita. Ako si pa neroden, te zagrabi polh za prpt, kar ni prijetno, ker prime hudo in ne izpusti rad. Manj vznemirljivo, torej za polharja manj lepo je, če nastaviš na duplo tulec te alj one vrste, v katerega naženež polha. Če se nadejaš v šupljini več polhov, je najbolje, da jih izkadiš z drevesno gobo ali s cunjami. Zgoraj zamašiš izhod dupla dobro. spodaj pa vtakneš v duplo prižgano gobo ali tleče cunje. Da se dim ne razgubl, ga s klobukom podpihavaš v duplo. Če ne moreš do spodnjega dela dupla po naravi, si moraš izsekati do njega pot s sekirico. Dušeči dim omami polhe, da popadajo na dno dupla. Dnevni lov ima sicer svojo zanimivo Btran, a se ne izplača kakor nočni, ki je tudi zanimivejši. Romantika nočnega lova Ponoči lovimo polhe na pasti, kj imajo mnogo imen: polhove skrinjice, sklopcl, šklopke, samostri, samostrine, samostreli. Bistvo vseh je ločen, kj omogočuje nastavitev in sproženje pasti. Prve pasti so bile vse iz lesa. Na take ser« lovil še sam v mladih letih. Vendar ne pomnim onih, ki so bile izdolbene iz kosa lesa. ampak samo skrinjice z enim ali dvema zapahoma, tako da sts se ujela lahko naenkrat dva polha, tudi trije ali štirje, če so bili sitni. Novejše skrinjice zapira kovinast obroček Za vado se jemlje najrajši z oljem namazana lesnika, divjaka ali jesenka. Polhar začne nastavljati svoje skrinjice z nočjo po bukvah, kamor jih zatakne za veje ali rogovile s pomočjo prekle. Katera drevesa so za nastavitev dobra, mu pove izluščen in nažrt žir na tleh. Nato se poda k ognju, da počaka na škrobotanje tn škrabljanje polhov po vejah, na njihovo kihanje ali kašljanje. Luščenje in drobljenje žira se v titini noči dobro sliši. Vmes poči na tla kaka odtrgana trhla veja, a polhe ožive tudi sove, sovražnice polhov, ki plahutajo med drevjem in dleskajo s kljuni. Samota in tema delujeta na domišljijo vražam vdanega polharja, da si razlaga naravne glasove nenaravno in čuje hudičevo gonjo polhov ter njegov bič. Za lov so dobre mirne noč! Ko misli polhar, da je čas za pregled pasti, kar mu pove tudi šklocanje sproženih skrinjic, zre od nasti do pasti z lučjo (z gorečo trsko) — zdaj z električno svetilko — pobere ulovljene polhe, nastavi sprožene samostre na novo in jih po potrebi premesti. To dela d-j ranega jutro, kajti vzhajajoče sonce ne najde več polhov na paši. Ogenj j» potreben, kajti septembrske tn oktobrske noči «o hladne. Tudi dene dobro proti jutru praznemu želodcu pečen krom' pir ali kostanj. Če je več polharjev, si krajšajo noč s pripovedovanjem. Za les/išče se ne prepirajo Stari polharji imajo svoje priposestvovane prostore, mladi si morajo poiskati novih. Pravo polšje lovi ni zapisano, a drži bolje kot pismo in pečat. Iz polšin so prej lovili polhe največ z lesenimi posodami, ki so bile velike kot mernik in so imele zgoraj m spodaj dno. Gornje dno je imelo na sredi luknjo v premeru debeline polšjega telesa. Ta luknja je bila na notranji strani posode z žico piramidasto obdana, da so polhi lahko šli v posodo, a niso mogli iz nje. kakor ne more miš iz mišeiovke. Te posode sc se postavile na polšine tako, da ni mogel polil iz njih drugam kot vanje. Treba je bilo torej zemljo izravnati ali pa izhod polsme zadelati do iuk-nje v posodo Nekatere teh posod so imele v luknjah lesene cevke, ki so se vtaknile v polšine, da je bil dohod iz po'šin v posode bolje zavarovan. Omenjene posode so Si delali nalašč za polšjo lov. Na Kočevskem jih ni bilo treoa posebej napravi jati, ker so v podobnih posodah prinašali na dom vodo iz studencev. Treba jim je bilo dodati le še žično zaporo. Pa tudi s preprostimi škatlami in z raznimi tulci se love polhi na polšinah. Lov na polšinah je bila po navadi zelo dobra. Zato so jih oddajale graščine do srede prejšnjega stoletja v najem, "a dobre se je plačalo nad dva, za srednje dva goldinarja, za siabejče do enega in pol goldinarja. Torej prilično visoka cena. Dober polhar s primernim številom pasti je nalovil eno noč po nekaj stotin polhov. V starih časih so jim potegnili skozi smrček trtice in jih nesli obešene ob telesu domov. Tako se je vračal oolhar z dnevom iz gozda s kožuhom neodrtih polhov. Zgornja pepelastosiva ali temnorja-va barva polhov se je mešala z belo na trebuhu, prečkale so jo pa črne tipalne ščetine, katerih črnina je bila zaradi belih grl in lic še izrazitejša. Zmota pa je. da je polšji lov neka posebnost slovenskih krajev. Na enak način kot pri nas se love polhi v Liki in globoko v Bosni. Polšje meso, mast in kožice Polšje meso je dobro za onega, ki rad j6 mastno. Posebno tolsti so polhi iz polšin. Ko sem prvič jedel polhe, sem moral premagati stud, da imam v roki podgano. Jedel sem na ražnju pečene. Cela vrsta se jih natakne na en raženj. Naši kmečk: polharji jih jedo skuhane v zelju, repi ali krompirju. Mast jim odvzamejo in jo uporabljajo za zabelo ali za zdravilo. Jesenski polh tehta povprečno 200 do 300 g, stari tolščaki 400 g. Polhi se ne love niti zaradi mesa niti zaradi masti, ampak zavoljo kožic, iz katerih se izdelujejo lepi, trpežni kožuhi in polhovke. Za kožuh je potrebnih 300 do 400 starih ali 500 do 600 mladih polhov. Nekdaj so šle naše polšje kožice v prodajo na Holandsko in celo v Indijo. V XVIII. stoletju ni maral za polšje kožuhe ženski svet, zato so jih tem bolj cenili feo-rarji in drugi cerkveni dostojanstveniki Polhovka pa je bila ponos naših kmečkih očancev do zadnjih dni. Mali živalci je prav zaradi njenega kožuščka največji sovražnik in najspretnej-ši uničevalec človek. V polšjih letih so jih samo naši notranjski in dolenjski polharji polovili v množini, ki se ne šteje na tisoče, ampak na desettisoče. Po Valvazorju so polharji, ko so začuH drdranje in beganje polhov pod hudičevim korobačem, razgrnili nad koreninami debel svoje suknje in si sezuLi škornje ter jih položili na tla, da so ležale golenice na zemlji. Ko se je polegel šum, so nalovili pod suknjami in v škornjih polhov, Sd so se zatekli v vsako zavetje iz strahu pred svojim hudičevim pastirjem, t. j. pred poseganja j očimi jih sovami. Dr. J. L. pragu some jeseni Tam, kjer so si vode tekom mnogo milijonov let izdolble korita v visoko dolo-mitno planoto, se vijejo zdaj med strmimi, s smrečjem in listovci obraslimi pobočji, globoko pod vršiči in grebeni modrozeleni potoki. Spremljajo jih trde, bele ceste, ki nas popeljejo mimo mirnih dobrav in slikovitih naselij v gorski svet Iz glavne doline se odvajajo pota in steze v divje grape, v stranske dolinice in čez rebri, ter nap dvignejo nasrlo z meglenega nižavja na sočnozeleno. naše obzorje pri vsakem koraku razširjajoče višavje. Na poti čez rebri nas srečujejo travniki, njive, sadovnjaki, vmes pa mični domovi kmetov, pri katerih stoji prav pogosto kak čebelnjak. Na mnogih so vaški umetniki ovekovečili svojo umetnost s pestrimi sličicami iz vsakdanjega življenja in baje-slovja, s sličicami, pri katerih ni treba šepniti sosedu sramežljivo v uho: »Slišiš, kaj pa naj bo to?« — kar se dogaja tu in tam neveščakom na umetnostnih razstavah. Na nekem takem čebelnjaku je napi-, sj^na kitica, ki nas spominja baš na sedanjo dobo leta, dasi se nanaša le na jesen življenja in ki se glasi: »Hitro nam mine pomlad in poletje, prerano osuje mladosti se cvetje. Dela in reda od nas se učite, jesen da življenja brezskrbno živite!« To niso stihi kakega pesnika — ne! — kitica pristnega kmeta je, plemiča po srčni omiki, ki mu jo je vcepila v srce priroda, s katero je bil vedno v stiku, po omiki, ki jo je vsesal z zdravim mlekom neposredno iz širokih, nikdar usihaj očih nedrij n^atere zemlje. Nazaj k zemlji torej, k priredi, ki nas oplemeniti, ki nam je, če jo umejemo, visoka šola življenja! * Čez strma pobočja razliva jesensko ju-trnje sonce tople žarke, megle se dvigajo iz dolin više in više in tonejo v sinjino neba. Vedro je ozračje in vedro je tudi v srcu. Planine, gorski oddaljeni vepci so nam čisto blizu, cepkvice se belijo dotip-ljivo s holmov, strehe vasic se rdeči j o iz dolin kakor da bi bile nove, iz sadovnjakov se nam smejo naproti rdeča, nasmejana lica jabolk. Mir izdihuje ta gorski svet, prekinjen kvečjemu od topota cepcev, ki po jo enolično in zamolklo svoj to-pa-top to-pa-top, od ščrlečih, smejočih se sinic, vmes pa zažvižga kaka rjavordeča pinoga svoj napevčič. Kakor so nas pota in steze le polagoma nesle kvišku v hrib, tako naglo smo se znašli v dolini, razgibani od življenja. Ze tonejo vzhodna pobočja holmov in gora v lastne sence, ravan pa obseva prijazna nevsiljiva svetlob^. V jesenskem vetru se ziblje drevje, ajda valovi; v turščici, kjer so stroki že rahlo porumeneli, pa šelesti kakor od stotero tenkih glasov. Na pašnikih je dokaj živahno. Votlo odmevajo kravjj zvonci, tu se pode dečki s polnimi, kakor nabreklimi žepi na zapetih, preozkih jopičih, kjer tiče spotoma nabrana jabolka in hruške. T&m se vije iz kupa prižganega vejevja s podloženim krompirjem modrasi vi dim, ki nam prijetno draži nosnice, drugod zateglo vriskanje, rezko pokanje bičev — pospešeno utripa življenje Ob obalah jarkov se gostijo, zadovoljno kauleč, tolsti ritopaši na zelenem kro-šu, ki mu štrle peteršilasti listi iz vode, ali pa rjjejo z rilci, očrnelimi qjJ prsti, v plitvini 2d školjkah in polžih, ki jim po mla-skanju in cmokanju sodeč, kar najbolje teknejo. Na njivah rumene buče, se rdeči pesa in korenje in se beli repica, na poteh škripljejo vozovi, naloženi z raznimi dobrotami, povsod slika jesenskega obilja m po njem povzročenega zadovoljstva. * Tudi v vodah se začenja v kimovcu močno jeseniti. Vodne kjslice s svojimi veli- kimi listi se rdečijo in že od daleč vidi« privabljajo ptice, kj jim otresejo seme z rjavih stebel. Trstika si Je nadela mično, trpežno latje v obliki umazan osi vih šopkov, s katerimi se igrajo vetri. V postoj-binah visokih, ozkih listov rogoza se zib-Ijejo, presegajoč jih temnorjavi beti. Plošče plutnika se svetlo odražajo s temne gladine, blizu obale in v manjših jarkih se pa šopiri žabji las, kraseč gladino z mič->nimi zvezdicami — pestrost in lepota povsod. Veliki kačji pastirji frče z urnimi krili za mušicami in metulji, lahkokrile srake se v jatah potepajo po ravnici, z dreves zabavljajo splašene vrane, jerebi s svojimi družinami teko naglo po nizkem otavčiču. Omiljene lastovke s snežnobelimi srajči-cami pod temnim, odpetim ogrinjalom posedava j o na slemenih bajt, skednjev in kozolcev, ali so pa nanizane na obcestnih žicah in čebljajo živahno o skorajšnjem potovanju za sopcem. Kamor pogledamo, se nam nudijo dražestne, vedno se spreminjajoče slike, nalik lepim sanjam. Neprenehoma in skladno se vrste letne dobe, od katerih so tri nade uresničujoče, ena pa hrepenenje vzbujajoča. In tako mora tudi biti, kajti človeško čustvovanje ne sme toniti v enoličje, prilagoditi se mora ritmu neprekinjenih sprememb v prirodi, sicer bi bilo življenje le breznad-no in brezželjno hiranje, brezdušje, ki bi mu sledila obča propast Izberimo si prirodo za torišče našega telesnega, duhovnega in čustvenega udejstvovanja, približujmo se ji s skromnim, otročjim srcem, iščimo srečo v prirodi z zavestjo: »Življenje samo že — človeku sreča je!« O. S. Za pravilnost in lahko ranljivost slovenščine Okrožnica ljubljanskega podžupana comm. dr. Salvatora Tranchide načelnikom mestnih uradov in podjetij Ljubljana, 12. septembra Od tiskovnega referenta mestnega poglavarstva smo prejeli; Te dni je ljubljanski podžupan comm. dr. Salvator Tranchida, ki v odsotnosti župana, generala Leona Rupnika, opravlja županske posle, izdal okrožnico vsem načelnikom mestnih uradov ln podjetij, ki bo zanimala tudi našo širšo javnost, saj okrožnica s svojo vsebino odkriva ne samo visoko kulturnost podžupanovo, temveč tudi njegovo prav dobrohotno skrb za lepoto in pravilnost slovenskega jezika ter resno prizadevanje za čim boljše sporazumevanje italijanskih krogov s slovenskim prebivalstvom. Posebno pozornost bo pa okrožnica zbudila zaradi svoje zahteve po jasnem, tudi preprostemu človeku lahko umljivem uradnem jeziku. Mnogo spisov je dospelo na mojo mizo v dveh mesecih dela, piše podžupan comm. dr. Tranchida v uvodu, posebno pa omenja prevode iz slovenščine v italijanščino. Kar se tiče oddelkov, ugotavlja, da se mnogo piše, ker je poročanje zelo dolgovezno. Zato: proč z odvečnimi besedami pri izražanju misli! Kratkoča — brez nepotrebnega ali odvečnega ponavljanja — jasnost natančnost naj označujejo sleherno poročilo ali na- znanilo, pa pdsec ne bo tratil časa, bralec se ne bo utrujal ter bo vprašanje lahko brž doumel, ne da bi mu bil potreben duševni napor. Slog naj bo preprost, ne zavit, to pa — ne glede na vsakršne druge preudarke — tudi zategadelj, da bo prevajalcem v italijanščini lahko v resnici podati zamisel, izraženo v slovenščini. Proč predvsem z okorelo birokratično obliko! Treba je odpraviti stereotipne fraze, pač pa skušajmo napraviti dopis prijeten pi9cu in bralcu. Pri tem gre za duševno vajo, ki je hkrati znak kulture. Priporočam torej — ker sem bil opozorjen na to, saj slovenščine ne poznam — da nikdar ne pišete prenagljeno in vedno pazite na čistost svojega jezika. Kar se pa tiče prevajalcev, ugotavlja ljubljanski podžupan, da je prevajanje preveč doslovno ter so zato prevodi večkrat težko umljivi. Tako prevajanje je zelo napak, zakaj zgradba jezika in izvestne rečenice so v različnih jezikih različne. Treba je dognati smisel, pomen besedi, dojeti zamisel pisče-vo, da ji damo kar najbolj mogoče natančno obliko v italijanščini. Vem, da moramo, če hočemo doseči tolikšno natančnost, dobro poznati jezik, v katerega prevajamo, k temu pa mnogo pek pomore dobra volja, to se pravi, da- se skuša jmo neprestano Izpopolnjevati. Kar se tiče vprašanja strokovnih izrazcv, jih je treba, poiskati v besednjakih, ki so vsem mestnim prevajalcem že na razpolago. Podžupan comm. dr. Tranchida zaključuje svoja izvajanja z besedami: »Po teh jasnih smernicah bo gotovo nastopilo izboljšanje pri opravljanju dela, ki o njem razpravljamo, toliko bolj, ker uradnikom ne manjka niti dobre volje niti razumne iniciative,« Prof. Alfonz Pavlin 89 letnik Jutri praznuje svoj 89. rojstni cian nestor slovenskih botanikov prof. Alfonz Pau-1 i n. Je telesno osllabljen, a duševno svež. Kadar mu prinese g. Juvan šopek izbranih cvetic z botaničnega vrta, si ogleda vsako prav natančno Profesor Alfonz PauEn se je rocffl 14. septembra 1. 1853 na Tuirnški graščini pri Krškem. Prirodopis je studim! na grašiki univerzi, kjer je leta 1878. naredil izpit za profesorja prnodoslovnih ved. Služboval je vse svoje življenje v Ljubljani. Leta 1886. je postali direktor botaničnega vrta, ki ga je urejeval do leta 1931. Petdeset let je žrtvoval delu na botaničnem vrtu. V tem času je prehoditi v botaničnih ekskurzijah vso Kranjstko in izdal skoraj dovršeni herbarij »Flora exiccata Ca rn iglica«. Sodeloval je s prispevki iz svojega raziskovalnega okrožja pri najznamenitejših evropskih florističnih delih in je bi'I v stailni zvezi z raznimi svetovnimi učenjaki. Častitemu starčku-učenjaku želimo, da bi preživel v miru večer svojega življenja! Razdeljevanje krcsnplrfa Ljubljana, 12. septembra. Prehranjevalni zavod bo začel dne 12. t. m. razdeljevati krompir in sicer po 2 kg na —A— odrezek septemberskih živilskih nakaznic. Ker krompirja ni še dovolj za vse prebivalstvo, naj trgovci nakazano količino raz-dele sorazmerno vsem svojim odjemalcem. V kratkem pa pričakujemo uvoz novih količin in bodo vsi potrošniki prejeli brez nadaljnega zgoraj navedeno količino. Vitko Lovec: Uhan Kot dijak sem bil član pevskega društva. Neke sobote sredi svečana zvečer po pevski vaji me pokliče pevovodja k sebi: »Soproga tukajšnjega trgovca me je prosila, da preskrbim inštruktorja za njenega sina-prvošolca. Ali bi ne prevzeli vi?< »S časom bi težko shajal,« sem odgovoril. »Vsak dan bi ne mogel dajati lekcij. Ali je fant zelo slab?« »Ne, še precej dobro mu gre v šoli,« je dejal pevovodja. »Zdi se mi, da žele imeti odličnjaka, pa izrečno tega goepa ni rekla.« »To bo pač pretežka naloga. Gotovo bi bilo treba mnogo truda in še več časa, pa jaz ...« »Prosim vas, zglasite se jutri pri gospe sami,« me je prekinil, »tam poizveste najbolje o vsem in potem se vam bo laže odločiti. Ce bi ne sprejeli, pa mi sporočite takoj, da se lahko obrnem drugam. Najbolje torej jutri okrog treh. Veliko uslugo napravite s tem meni, predvsem pa gospe j, ki je ustanovna članica našega društva, pa tudi drugače rada kaj prispeva. Tudi vi bi bili gotovo zadovoljni s honorarjem. Pa mi gotovo sporočite. Na svidenje!« Drugi daa sem se zglastL Visoka, elegantna, krasna gospa me Je prav prijazno sprejela. »Fant sicer ni slab,« ml je dejala, »vendar bi rada, da U imel kega, ki bi mu pojasnil težje stvari in mu pregledal domače naloge; bolj sigurno M potem od- govarjal v šoli. Vsaj trikrat na teden če bi mogli prihajati.« Ker je tudi dečko napravil name dober vtis, sem sprejeL Kaj hitro sem se privadil, skorajda udomačil v trgovčevi hiši in spoznal nekoliko razmere v nji. Gospod Prosen, lesni trgovec, je bil krasen človek pri pet in tridesetih letih komaj. Mnogo se je držal v svoji pisarni, hodil po lesnih kupčijah, brez potrebe ni nikoli izostajal. Ves svoj prosti čas je posvetil svoji ženi ta trojici dece, od katere najstarejši, desetletni Dušan, je bil moj učenec. Gospa Pavla pa je neutrudno skrbela za vzoren red v hiši. Ponosna je bila na svojega soproga. Skrbela je zanj in mu stregla, da ni nikdar česa pogrešal. V svesti si njegove zvestobe, nI nikoli podvomila o tem, kar dela marsikateri zakonski ženi težke skrbi, kadar je soprog odsoten. In ravno to je bilo, kar je delalo gospo Pavlo najbolj srečno. Z dečkom nisem imel mnogo sitnosti. Bil je nadarjen, priden ta ubogljiv, vendar sem se vseeno trudil, da ga spravim do odličnjaka, ker sem bil prepričan, da napravim s tem njegovim roditeljem največje veselje. Pa še za nekaj drugega sem se bil začel zanimati pri trgovčevih. V hišo je namreč zahajala lepa, komaj osemnajst-letna Edita, gospejina daljna sorodni ca. Kar so ji bili starši zgodaj pomrli, Je zanjo skrbela gospa, da se je nekoliko trgovsko naobrazila, ta potem je bila pri gospodu v pisarni. Včasih se mi Je zdelo čudno, zakaj ne stanuje pri njih. To čedno dekle se je bilo začele vko-reninjati v mojem srcu pa ji tega nisetp takoj pokazal, ker nisem maral, da bi morda gospa kaj opazila. Večkrat ko so me povabili s seboj v gledališče, sem po gospejini želji po predstavi spremljal Edito domov. Pri takih prilikah sem začel prav polagoma ln po ovinkih razkrivati Editi svoje srce, toda ona kar ni hotela ničesar razumeti. Sčasoma je celo gospa Pavla že bila opazila mojo naklonjenost Editi, pa kot sem sklepal, ni imela nič proti temu. Dnevi so tekli urno, Dušan je v šoli dobro napredoval, jaz pa sem bil glede Edi-te še vedno pri starem. Kar naravnost razkriti ji svoje ljubezni nisem maral, če sem pa začel lepo polagoma in od strani, se mi nikoli ni posrečilo. Leteli semester je končal, vendar sem moral zaradi Dušana ostati še par tednov do konca šolskega leta v mestu. Sklenil sem bil, da tudi Editi pred odhodom razkrijem svojo ljubezen, pa naj se zgodi karkoli. Zadnji teden pred koncem šolskega leda sem govoril z Dušanovim razrednikom, ki mi je po ovinkih namignil, da bo Dušan odličnjak. Povedal sem to gospej Pavli ta ona seveda svojemu soprogu. Oba sta se mi skoraj gtajena velikega veselja zahvaljevala. »Takoj ko Dušan dobi spričevalo, poj-dem z otroki na počitnice pod planine. Vsaj za nekaj dni pojdete z nami,« je rekla gospa. »Doma me pričakujejo,« sem odgovoril, »ker sem že sporočil, kdaj pridem.« »Za dva, tri tedne vas že še pogrešijo, kar sporočite jim. Gotovo mi ne odre čete, kaj ne? Tudi Edita pojde,« je rekla gospa ta qjp pomenljivo pogledala, Obljubil sem ta mi je bilo tudi prav tako, posebno zaradi Edite, morda bom Imel tam zunaj več prilike govoriti z njo Radio LpMpisa NEDELJA, 13. SEPTEMBRA 1942-XX 8.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 8.15: Koncert organista Ulisse Mat-tey-a. 11.: Prenos pete maše iz Bazilike Presv. Oznanjenja v Firenci. 12.: Razlaga Evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino). 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. G. Sekovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert Klarinetnega tria. 13.: Napoved Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Operno glasbo izvajajo mladi umetniki. 13.50: Vojaške pesmi. 14.: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanec — Slovenska glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Ing. Zupanič Ivo: Pravilna uporaba žvepla v kletarstvu — predavanje v slovenščini. 17.35: Koncert sopranistke Pavle Lovšetove. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pisana glasba. 20.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: V Olimpu Operete. 21.15: Filmsko glasbo izvaja orkester, vodi dirigent Bar-zizza. 21.45: Predavanje v slovenščini. 21.55: 30 minut veselja — Orkester vodi dirigent Betralia. 22 25: Znani valčki. 22.45: Poročila v italijanščini. ta predvsem — več uspeha sem pričakoval. DrugI dan proti večeru — bilo je v sredo — sem se zopet zglasil. Sobarica, starejša ženska, ki jo je imela gospa posebno rada ta ji je vse zaupala, mi je »oveda-la, da gospe ni doma. Prejela je hrzojav-ko, da ji je umrl daljni sorodnik ta se je odpeljala na pogreb. Naročila je, naj pripravijo vse potrebno za odhod pod planine, ona pa se vrne že v petek zvečer, ker zaradi mene ne bi rada odlagala odhoda. Četrtek ta petek sem porabil zato, da sem se odpeljal domov osebno sporočit kako in kaj, da Izostanem še par tednov. Ko sem se v soboto dopoldne vrnil, sem takoj hitel gledat Dušanovo spričevalo. Sobarica me je šla javit gospej ta se vrnila, naj vstopim. Strašen prizor! Vedno vesela, rvetoča, devet ta dvajsetletna gospa Pavla je sedela v naslanjaču bleda ta prepadena, izgledala je vsaj deset let starejša. Mukoma se je dvignila ter mi podala roko. »Zelo sem vam hvaležna,« je spregovorila počasi, »nikoli se ne bom mogla popolnoma oddolžiti za trud, ki ste ga imeli z Dušanom. Malo darilce vam popoldne služkinja prinese. Dušan je šel v pisarno pokazat papanu spričevalo, prosim potrudite se tja, tam dobite oba. Pod planine pa žal ne moremo, ker meni ni dobro, zato oprostite. 2elim vam vesele počitnice. Ostanite zdravi!« Ni mi podala roke v slovo. Videl sem, kako ji je nov sunek bolesti spačil obraz, zgrvyiila se je zopet v naslanjač ta si obraz zakrila z rokami. Nišam si mogel razlagati te nenadne spremembe, molče sem odšel. Popoldne sem sedel v svoji sobici, ni- ika • Papeževa poslanica v Brazilijo. Kakor poročajo iz Vatikana, je sveti oče v ponedeljek pcslal po radiu posebno sporočilo evharistienemu kongresu v Sao Paolu v Braziliji. V uvodu je pozdravil udeležence kongresa in je naprosil vse zbrane vernike, naj še nadalje ohranijo v svojih srcih vero v Boga in naj zvesto ostanejo v naročju velike katoliške družine. * Žrtvovanje na vzhodni fronti. Za hudimi poškodbami, ki jih je dobil na vzhodni fronti, je umrl stotnik Gerhard B a u -h a u s, poveljnik oddelka strmoglavcev. B»1 je med dobro znanimi nemškimi letalci, odlikovan s številnimi odlikovanji, nazadnje z viteškim križcem reda Železnega križa. — Na čelu svojega oddelka je padel major Rihard S a h 1 a, odlikovan z železnim križem obeh stopenj in z drugimi odlikovanji. Posebno je bil znan kot udeleženec številnih mednarodnih jahalnih turnirjev, pri katerih je vodil ekipo konjeniške šole iz Hannovra. Pridobil si je zlato jahalsko značko po trikratnem velikem uspehu v tekmi za »Doppa Mus-solini« v Rimu. — Nadalje je padel na vzhodni fronti stotnik in baterijski poveljnik Heinz S c h o 1 z, ki je bil večkrat odlikovan. — Enako je padel divizijski ad-jutant major dr. inž. Martin M a r s c h -n e r, ki je bil odlikovan z zlatim nemškim križem, z železnim križem obeh stopenj in z drugimi visokimi redi. — Slednjič je padel 21 letni poročnik in bataljonski adjutant Heinz Wolters, ki je bil odlikovan z železnim križem obeh stopenj in z dragimi odlikovanji. Sledil je v smrt svojemu očetu rez. nadporočniku, ki je padel pred štirimi meseci. * Turški državnik dr. Riza N<>ur umrl. Iz Carigrada poročajo, da je v noči na 8. september umrl bivši poslanec dr. Riza Nour. Podlegel je srčni napaki. Pokojnik je bil znan književnik in teolog. Med njegovimi 52 deli se zlasti odlikuje »Zgodovina Turčije«, ki obsega 14 zvezkov. Izdajal je tudi revijo »Tauri Dag«. Dr. Riza Nour je bil nekaj časa minister za zdravstvo, vodil pa je tudi zunanjepolitični resor. Na konferenci v Lausanneu je bil član turške delegacije. * O n°-vi ureditvi nemškega prava je govoril državni minister za pravosodje dr. Thierack zastopnikom nemškega tiska. Podrobneje je pojasnil, kak je namen njegove naloge ki mu jo je poveril Adolf Hitler. Z odlokom od 20. avgusta 1942 so prišli uradi državnega ministra za pravosodje, predsedstva akademije za nemško pravo in vodstva narodno socialistične zveze za čuvanje prava pod enotno vodstvo. S tem je enemu samemu možu poverjena odgovornost za celotno nemško pravoznanstvo. To se je zgodilo prvič v nemški pravni zgodovini v tako velikem obsegu. Dr Thierack je rekel, da bo izgradil močno narodno socialistično pravoznanstvo, ki bo kos ogromnim sedanjim in bodočim nalogam velike Nemč'je. * O motnjah v nemškem, radijskem sprejemu je bilo uradno objavljeno: Zadnji čas se pojavljajo v Nemčiji, zlasti v večernih urah, motnje pri poslušanju radia. Vse te motnje povzročajo tehnični ukrepi, ki jih iz vzrokov državne obrambe ni mogoče natančneje pojasniti. Poslušalci naj razumejo, da so vsi ti ukrepi storjeni v prid prebivalstvu. * Smrt voditelja reksistične mladine na fronti. Na vzhodni fronti je padel John Hagemas, vodja reksistične mladine, ki se je boril v vrstah valonske legije. Na Dunaju so ga pričakovali za 14. t. m. k ustanovitvi zveze evropske mladine, ki jo snuje nemški mladinski 7_odja Axmann. Ko je prispelo poročilo o Hagemasovi smrti, je poslal Axmann žalno brzojavko vodstvu rek-sističnega (mladokatoliškega) pokreta v Belgiji. Nemški listi pripominjajo: šele pred nekaj tedni ja padel danski mladinski vodja Schaiburg, zdaj pa je Hagemasova smrt zasekala novo rano. Vodstvo reksistične mladine je zdaj prevzel njegov namestnik Roger Dutherle. Vodstvo danske narodno-socialistične mladine pa je prevzel pomorski poročnik Hans Jensen. * Mutj in sinček sta utonil|i. V letošnjem toplem poletju, ko se ljudje mnogo kopljejo. so vode zahtevale precejšnje število žrtev. O posebno tragični nesreči poročajo iz "VVachaua v Nemčiji. V nekem čolnu, v katerem je veslal 18 letni Franc Wiesbauer, se je peljala 35 letna Marija Triehlings-hausnova, ki ie v naročju držala 18 mesecev starega s;nčka. Bila je doma iz Vest-falije. Naenkrat se je čoln v naglem toku prevrnil. Deroča voda je odnesla mater in otroka, ki so ju šele čez nekaj časa našli kamor se mi ni ljubilo. Ugibal sem, kaj bi se bilo pač moglo pripetiti v trgovčevi hiši. Da to ni le gospejina bolezen, mi je bilo jasno, saj se je tudi gospod ob slovesu vedel nekam čudno, nervozno. Prišla je sobarica in mi je prinesla krasno, novo listnico s precejšnjo vsoto. »Ali mi morete razložiti, Rosa, kaj so je pripetilo pri vas, da naenkrat taka iz-prememba?« sem jo vprašal. »Včeraj zjutraj, ko je odšel gospod v pisarno, sem šla pospravljat v njegovo spalnico,« je začela sobarica. »Nenadoma je vstopila gospa. Začudila sem se, ker smo jo pričakovali šele za zvečer,- Reki;* mi je, da je hitela z vrnitvijo zaradi tega. da ne bi bilo treba odložiti odhoda na počitnice. Odkrito vam povem, da je bila prijazna vaši naklonjenosti do Edite in zaradi tega vas je tudi povabila s seboj. — Ravno mi je pričela naročati, kaj naj še pripravim, tedaj se je ozrla na še ne postlano gospodovo posteljo. Urno je stopila k njej in pobrala z rjuhe pri vzglav-ju nekaj svetlega. — Bil je eden od uhanov, ki jih je bila podarila gospodični Editi za novo leto. — Omahnila je na stol in — potem ste jo videli. Povedala sem vam, ker se mi zdi najbolje, če veste tudi vi.« Naslednje leto — bilo je v aprilu — sem šel opoldne od predavanja, pa srečam našega pevovodjo. »Ob osmih drevi, saj vam je bilo dostavljeno vabilo,« me je ogovoril. »Ne razumem, nisem bil dopoldne doma, ničesar nisem še prejel,« sem odgovoril. »Ob osmih,« je ponovil, »Izredna pevaka vaja. Par nagrobnic ponovimo, da jih jutri zapojemo — gospej Pavli.« Ni mogla prenesti. mrtva kakih 500 metrov niže od kraja nesreče. Mladi veslač sicer tudi ni znal plavati, vendar se je oprijel prevrnjenega čolna in so ga rešili, ko je bil že skoraj Izčrpan. * Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj pri Trg°vskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2, prične dne 14. septembra t. 1. Prijave se bodo sprejemale nato v pisarni ravnateljstva dnevno od 9. do 12. in od 3."do 6. ure popoldne. Prospekti ln pojasnila so interesentom brezplačno na razpolago. * Modni dnevi v Budimpešti. Dne 9. t m. so se začeli v madžarski prestolnici modni dnevi, ki bodo trajali do prihodnje nedelje, 20. t. m. Budimpeštanska modna cen-i trala, ki je bila ustanovljena letos poleti, ■ bo predvajala svoje nove modele. Na zaključni dan bo v budimpeštanskem operetnem gledališču velika modna matineja Po končanih modnih dneh bodo krojači madžarske prestolnice svoje kolekcije pošiljali v pokrajino in inozemstvo. Konec oktobra bo v Monakovu in Sofiji razstava madžarskih modelov. IZ LJUBLJANE Ljubljanskim zdravnikom Po nalogru vojaške oblasti vabi mestni fizikat vse v Ljubljani stanujoče zdravnike, ki na kakršen koli način opravljajo javno zdravniško službo, bodisi v bolnišnicah, sanatorijih, boftniških blagajnah, bodisi imajo privatno prakso, naj se današnjo nedeljo, 13. t. m. ob 10. uri zanesljivo zglase prj komandi Raggruppamento C. C. N. N. D'Assalto »Montagna« v poslopju tehniške srednje šole na Aškerčevi cesti, kjer bodo dobili važna, zelo nujna poročila. * u— Združenje kmetovalcev opozarja, da še mnogo kmetov ni dvignilo dovoljenja za prehod preko kontrolne črte v svrho obdelave svojega polja. Zglasijo naj se čimprej v pisarni, Gosposvetska cesta 2/1 ta sicer v uradnih urah od 8. do 12. in od 4. do 7. ure. Dodatno k zadnjemu poročilu obveščamo, da je za nekatere že odobren prehod preko bloka Studenec-Ig, medtem ko za one prosilce, ki jim je izstavila lasciapas-sare karab. postaja Vevče, odobrenja še ni. Rešitve pa prihajajo vsak dan v manjšem obsegu. u— Na ljubljanskih ulicah in cestah je zmeraj živahno. Skoraj ne mine dan, da ne bi to ali ono prometno žilo našega mesta urejevali ali popravljali. Največjo pozornost posveča zdaj mestna občina novi šubičevi ulici, ki spada med najvažnejše v Ljubljani, široko cestišče so te dni polili s katranom in vrhnjo plast posuli z drobno lomljenim kamenjem, parni valjar pa je vestno opravil svoje delo, da je nova cesta gladka, kakor če bi bila asfaltirana. Zadnje dni so se delavci mestne občine lotili tudi razpok na asfaltnih hodnikih in so jih zalili z asfaltno mešanico. u— Poroka, v ponedeljek sta se poročila v cerkvi sv. Petra g. Ažman Tješivoj ln gdč. Malči Rusova. Mlademu paru obilo sreče. u— Letošnjo LajOvčevo nagrad0, ki jo je razpisala, kakor vsako leto, Glasbena Matica ljubljanska za gojence naše Glasbene akademije, je dobil skladatelj Petrič, ki je komponiral Grudnov tekst »Elegija« za soli, zbor in orkester. To resno in vsega upoštevanja vredno delo bo izvajal dirigent Drago Marija šijanec v nedeljo, dne 13. septembra popoldne ob 14,15. uri v ljubljanskem Radiu, in sicer bo pela sopranski solo Nuša Kristanova, tenorski part Janez Lipušček, zborovski del Radijski komerni zbor, orkestralno spremljanje pa bo oskrbel radijski orkester. Na prvo izvedbo domačega dela opozarjamo. u— Glasbena akademija in srednja glasbena šola. Kdor želi biti na novo sprejet na Glasbeno akademijo ali srednjo glasbeno šolo, mora opraviti sprejemni izpit. Kol-kovane prijave za sprejemni izpit je treba vložiti za oba zavoda v pisarni Glasbene akademije (Gosposka 3) do 15. t. m. Poučevali se bodo solopetje, klavir, vsa orkestrska glasbila, kitara ter dramska ta operna igra. Sprejemni pogoji so na vpogled pri tajniku zavoda. u— Predavanja v Nemški akademiji ne bo. Lektorat Nemške akademije v Ljubljani nam je sporočil, da dr. Driiner zaradi spremenjenega poziva k vojakom nI mogel pravočasno prispeti in je zato za današnjo nedeljo napovedano predavanje odpadlo. u— Ravnateljstvo I. moške realne gimnazije javlja, da se bodo vršili popravni, razredni in Privatni izpiti od 16. t. m. dalje v poslopju II. deške ljudske šole na Grabnu, Cojzova cesta. Pričetek izpitov 16. t. m. ob 8. uri. Natančnejši razpored je nabit pred pisarno zavoda za Beižigradom in v veži ljudske šole na Grabnu. Prošnje za popravni izpit ta spričevalo naj učenci pri-neso k izpitu. Za pismene izpite iz slovenščine in Italijanščine kakor tudi risanja naj prineso učenci papir s seboj. u— Vpisovanje v trgovsko učilišče »Chrl-stofov učni zitvod« v Ljubljani, Domobranska 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti prične 16. septembra. Vsa pojasnila dobite v pisarni ravnateljstva. Di-jaki-inje izven ljubljanske meje naj pravo-čano zaprosijo za potno dovoljenje. Ravnateljstvo. u— Ravnateljstvo drž. klas. gimnazije sporoča, da se bodo vršili V3i izpiti na ur-šulinski meščanski šolj v Nunski ulici, ln sicer po temle redu: a) sprejemni predvidoma dne 18. in 19. septembra, b) popravni za četrtošolce 21., vsi drugI od 22. septembra dalje, c) tečajni v dneh po 21. septembru. Natančni razpored visi v veži uršul. meščanske šole. Kdor stanuje izven varnostnega pasu, naj si preskrbi pravočasno prepustnico. — Ravnateljstvo. u— Drž. učiteljišče v Ljubljani. Ravnateljstvo drž. učiteljišča v Ljubljani sporoča: 1. Ponavljata! in razredni izpiti se bodo pričeli dne 16. septembra ob 8. po razporedu, ki je nabit na oglasni deski v veži Marijanišča. 2. Kdaj bodo sprejemni izpiti za I. letnik ta kdaj in kje bo vpisovanje za učiteljišče, obe vadnici in otroški vrtec, bo navnateljstvo še sporočilo. Ravnatelj. u— Vpisovanje na ablturlentskl tečaj T-I zbornice na drž. trgovski akademiji v Ljubljani se vrši vsak dan od 10. do 12. ure do 26. t. m. Predavanja se bodo pričela 2. oktobra ob 8. url zjutraj. Završni Ljubljanski podžupan med novinarji Ljubljana, 12. sept Danes dopoldne ob 11 uri je ljubljanski podžupan comm. dr. Tranchida posetil prostore Novinarskega društva v Novinarskem domu. Predsednik društva g. Železnikar je pozdravil odličnega gosta s kratkim nagovorom, nakar se je g. pod- župan zahvalil z iskrenimi in prisrčnimi besedami za prijazni sprejem in pozdrav. Dr. Tranchida je zagotovil novinarje svoje naklonjenosti in izrazil pripravljenost mestne občine, podpirati tudi v bodoče v okviru danih možnosti novinarje in njih stremljenja. Gost ni štedil z laskavimi besedami na naslov naše Ljubljane in Je v nadaljnjem neprisiljenem razgovoru ponovno poudaril, kako zelo mu je všeč bela Ljubljana in kako zelo mu je pri srcu nje blaginja Sprejemu sta poleg odbornikov Novinarskega društva in glavnih urednikov ljubljanskih dnevnikov prisostvovala tudi g. inž Milko Pirkmajer in g. dr. Angiolo Fabroni, predsednik in sindikalni ekspert Pokrajinske zveze svobodnih poklicev in umetnikov za Ljubljansko pokrajino. izpiti v septemberskem roku se pričnejo 17. t. m. po sporedu, ki je razglašen na uradni deski. u— Na drž. trgovski akademiji v Ljubljani se pričnejo završni izpiti v septemberskem roku dne 17. IX., razredni ta popravni izpiti dne 22. IX., popolnilni izpiti za sprejem v IH. razred in privatni izpiti dne 22. IX. po sporedu, ki je razglašen na uradni deski. u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani sporoča, da se bodo izpiti v jesenskem roku vršili po sledečem razporedu: 1. Popravni in razredni izpiti za razrede I.—m. in V.—VII. 16. in 17. septembra; začetek ob 8. uri. 2 Višji tečajni izpit 18—22 septembra; začetek ob 8. uri. 3. Nižji tečajni izpit 18.—21. septembra; začetek ob 8. uri. 4. Privatni izpiti od 18 septembra dalje; začetek vsakokrat ob 8 uri. 5. Sprejemni izpiti 25. In ?6. septembra; začetek vsakorat ob 8. uri. Natančni sporedi so objavljeni poleg ravna-teljeve pisarne. Učenci, ki stanujejo zunaj črte, naj si pravočasno preskrbe propust-nice, vsi pa, ki bodo delali pismene izpite, naj prineso s eboj pisalne potrebščine. Seja vsega učiteljskega zbora bo dne 15. septembra ob 9. uri. u— Pouk modernih jezikov — nemščine, italijanščine, francoščine za začetnike in spretnejše, na osnovi konverzaclje. Dopoldanske, popoldanske ta večerne ure. Prijavljanje dnevno od 8—12 ta od 14—16: Mestni trg 17/1, desno. u— Znanje stenografije in strojepisja vam odpira vrata v vsako službo, zlasti v trgovskih, industrijskih in časopisnih podjetjih. Pouk v sreiišču mesta; Mestni trg št. 17/1, desno. Prijavljanje dnevno od 8 do 12 ta od 14—16. u— Privatna dvorazredna trsrovska šola Zbornice za trgovino in industrijo, Gregorčičeva 27, (Trgovski dom. poleg Visokega komisariata) vpisuje vsak dan dopoldne. u— Velikodušen dar kirurgični kliniki. Gospod Jelčič Angelo je podaril kirurgični kliniki 1500 Lir. Najlepša hvala! u— Zahvala. Vsem, ki ste nam ob tragični izgubi naše srčno dobre, nepozabne Olge kakor koli izkazali svoje sočutje, darovali cvetje in jo v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti, se prav prisrčno zahvaljuje ri>dbina Frana Mlakarja, mestnega učitelja v pokoju. u— Zasebni plesni pouk — začetniški in nadaljevalni — pri mojstru Jenku se zopet nadaljuje. Informacije od 12. do 13. ta od 18. do 19. ure v »Nebotičniku«, 4. nnd-stropjo. u— Za balincarje. Na današnjo nedeljo bo ob 9 dopoldne balincarska tekma med Siškarji in Rožnodolci na igrišču g. šli-barja-Pogačarja v Jernejevi ulici. u_ Priporoča se cenj. damam Salon »Truda«, Ulica 3. maja 5. Novi modeli — novo vodstva Izvršujejo se popravila. u— Novo!!! Otvoril sem elegantno opremljeno novo slaščičarno na Starem trgu št. 8. Se priporoča Dolinšek Joža, atcupaj je tem predstavam prisostvovalo* nekaj nad 60.000 gledalcem, v pretežnem delu iz vrst mladine. Udeležba je višja, kakor prejšnje leto. Žrtev hudega konja. V beljaško bolnišnico so pripeljali 24 letno kmetico Ano Filapičevo iz okolice. Hud konj jo je silovito udaril v trebuh, ^a se je zgrudila' ne-, zavestna. Poleg notranjih poškodb ima ) strto levica Mlad reševalec. V Vrtoskem jezeru se jte kopal neki izletnik, ki pa ni znal plavati. Naenkrat se je začel potapljati. Bila je vsa sreča, da se je tam kopal tudi 121et-ni Hans Koch, sin bližnjega gostilničarja. Koch je rešil že dva nesrečnika, ki sta se potapljala in je spravil tudi tretjega nesrečnika na kopno ter mu rešil življenje. Iz Spodnje štajerske N©vt grobovi. V Rušah Je umrl 80 letni Anton Sernec, v Mariboru rezervni podporočnik Jožef Pflrstner, ki se je udeležil že prve svetovne vojne, v mariborski bolniSnici 50 letna Elizabeta Fekonja, na Počkavl 65 letna vini čar ka Roza Jelenko, na Madvedjem selu 68 letni Rok Krašo-vee, pri št. Jurju ob južni železnici pa 75 letni Janez Fajdiga. V Dobovl je gostovala skupina, Id prireja po brežiSkem okraju vaške večere. Skupino vodi Marta Flscherjeva. Dvorana je bila dobro zasedena. Dekleta so uprizorila veselo Igro ln poskrbela aa ostati spored, ki je trajal vse popoldne. V Račjem so priredili vaški večer v grajski dvorani. Pri tej priliki se je prvič predstavil domači šramel. Dekleta, so predvajala razne plese in Igre ter ao zapela več pesmi. Tekmovanje Izložb v Maribora. Delovno politični urad za Maribor—mesto je razpisal nagradno tekmovanje za okrasitev izložb ob priliki okrožnega dne, ki bo v Mariboru prihodnjo soboto ln nedelja Izložbe naj pokažejo, kaj vse si dandanes lahko kupec nabavi ▼ mariborskih trgovinah. Na debelo je verižil delavec Jakob Vea- jak, doma iz mariborske okolice, že več mesecev je potoval po ptujskem okraju, nakupoval različna živila ln jih dovažal v Maribor. Zaposlen je bil pri nekem velikem gradbenem podjetju v Mariboru, kjer so mu dajali dopust, da je lahko dovažal živila. Njegova pomagača sta bila Karel Cermišek ta Franc Terbovc. Vsi trije pridejo pred sodišče. Že tridesetkrat je bila kaznovana 56 letna Ana Frankova, doma v celovški okolici. Te dni se je morala zagovarjati pred graškim sodiščem, ker Je kradla obleko in živila. Kot nepoboljšljiva tatica je bila obsojena na 6 let ječe. Vlomna tatvina je bila izvršena pri posestniku Ludviku Grašiču v Bistrici pri Mariboru. Tatovi so odnesli 60 kg težko svinjo in kunce. Pri prešanju sadja se Je ponesrečil 26-letni Josip Zlodej na Zgornji Polskavi. Stiskalnica se je odvila ta je silovito udarila delavca. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Stekel pes se je pojavil v Zg. Kungotl. Napadel je nekega otroka. Orožnik Je psa ustrelil in je bila ugotovljena steklina. Oblastva poizvedujejo za morebitnimi ostalimi žrtvami steklega psa. PoBu*. Na Mali šmaren ponoči Je nastal požar na domačiji posestnice Terezije Podgorelčeve pri Sv. Barbari pri Mariboru. Pogorelo je gospodarsko '>:s!opje. škodo-cenijo na 5000 mark. ž 30 rešili. Iz Hrvatje . Nov® zdravniška zbornica. Hrvatski minister za narodno zdravje je izdal dva nova zakona, s katerima so se pričele uvajati reforme v hrvatskem zdravstvu. Eden izmed zakonov določa ustanovitev nove zdravniške zbornice, ki bo enotna za vso državo. Zbornica bo organizirana na vodi-teljskem načelu. Drugi zaken dalekosežno omejuje privatno prakso zdravnikov, ki so v; javni službi. Nemško fotoamatersko društv© v Zagrebu ustanovljeno. y okviru zagrebške krajevne nemške skupine je bilo ustanovljeno fotoamatersko društvo. Organizacija bo posvečala največjo pozornost tehničnim posvetovanjem. V najkrajšem času bo ustanovljen tudi lasten laboratorij. Delavski govorniški tečaj. Pred dnevi se je v Zagrebu začel delavski govorniški tečaj. Obiskuje ga 80 udeležencev v starosti od 19 do 25 let. Namen tečaja je mlade delavce izuriti v govorništvu, da se jim s tem omogoči politično delovanje. Ob grobu mlade Erede V ljubljanski bolnišnici je umria po kratkem trpljenju za angino v cvetu svojih 22 let gdč. Breda Gala, hčerka upok. višjega davčnega kontrolorja lz Ljubljane. Svojci so Izgubili z najmiajfeo hčerko vso oporo in vso radost Mnogo pogrebcev je spremfio Sredico do groba, oče pa je tzMl svoje žalovanje v naslednjo poelovitvesno pesmico* Moji BredleJ t stovo Prisluhni, hčerka, glas očeta, ki zadnjič TI dani v s3ov6: odkar si bila ml spočeta, sem ljubil, čuvat Te skrbnč. Ko bOa si v najlepSem cvetu pred se poklical Te je Bog. Ne boš v napotje temu svetu ki poln je varan ja, nadlog. Naproti TI prišli bo mati prišla bo v spremstvu bratcev dveh, objeia v blaženosti zlati Te bo po muke polnih dneh. Oj zbogom, zbogom Breda mo;c, ne morem priti po slov<5; Jaz v srcu nosim dela Tvoja ln tuga lažja je bakč. Razdeljevanje Sornmlarjev za prijavo Iz Nove&a mes E 1 — Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj v Novem mestu se vrši dnevno v novem šolskem poslopju na šmihelski cesti vKan-diji od 9. do 11. Pričetek pouka 21. septembra. Iz Gorenjske Na deželni gospodinjski šoli pri Gospe Sveti, ki je najstarejša gospodinjska šola v Nemčiji in se je na njej izobrazilo že tudi dosti kranjskih deklet, je te dni slovesno zaključila šolsko leto. Pri tem je bilo sporočeno, da bo šola prihodnje leto praznovala svojo 60 letnico. Gojenkam sta predavala o bodočih nalogah zastopnik gauleiterja in deželni kmetijski vodja Huber. Celovško jesensko žegnanje je bilo prirejeno tudi letos in ni izgubilo na svoji privlačnosti. V soboto in v nedeljo je bilo zelo živahno na zabavišču ta po pivnicah. Celovško prebivalstvo se je spet enkrat prijetno razvedrilo. Filmske predstve za mladino. Kakor izkazuje celovška statistika, je bilo v preteklem igralnem letu vprizorjenih na vsem Koroškem 319 filmskih predstav, ld so se vršile v 47 kinematografih. Vsega Ljubljana, 12. septembra Včerajšnjo soboto 12. t. m. je pričela mestna občina razdeljevati posebne obrazce za kurivo v smislu novih uredb za ureditev proizvodnje, trgovine in porabe rudninskega kuriva, drv in lesnega oglja, ki sta izšli v 70. številki »Službenega lista* dne 2. septembra. Te obrazce bodo dostavljale! izročili hišnemu lastniku, hišnemu upravitelju oziroma hišniku, ki jih mora takoj dostaviti vsem družinskim glavarjem, poslovodjem trgovinskih oziroma gostinskih obratov, upravnikom zasebnih ali javnih uradov, upraviteljem ustanov in sploh vsakomur, ki je v hiši neposreden najemnik takih prostorov, ki potrebujejo kurivo bodisi za kuho ali za ogrevanje. Za podnajemnike bo napravil prijavo stanodajalec obenem z lastno prijavo. Vsak najemnik takih prostorov bo moral izpolniti dve tiskovini. Zlasti opozarjamo, da morajo oddati prijavo tudi oni, ki imajo že dosti kuriva. Pred izpolnitvijo prijave naj vsak točno prebere navodila, ki so na obrazcu. Prijavni obrazci naj se ne mažejo, naj se ne pri-pogibajo, ker bodo uradu služili kot kartoteka. Posebej tudi opozarjamo, da je treba vse prijave Izpolniti v metrskih stotih (q), t. j. 100 kg. Vsi najemniki prostorov naj te tiskovine takoj izpolnijo in naj jih vr- nejo hišnemu gospodarju, upravitelju oziroma hišniku, kamor bodo prišli ponje dostavljale! že po treh dneh od dneva, ko so jih dostavili. Ce dostavljalci ne bodo dobili pri hišnem gospodarju oziroma upravitelju vseh formularjev, ne bodo čakali nanje, temveč bodo vzeli samo one, ki bodo pripravljeni. Pristojni urad pa zakasnelih prijav ne bo sprejemal. Vsa industrijska podjetja kakor tudi vsi obrtniški obrati in delavnice, ki rabijo kurivo za pogon svojih produkcijskih naprav, bodo pa prejeli tiskovine direktno pri uradu za razdelitev kuriva pri korporaerjskem svetu v Beethovnovi ulici od 15. t. m. dalje. Opozarjamo tudi, da bodo prijavljene podatke kontrolirali na licu mesta posebni organi. Za kaznovanje neresničmh nrijav je pristojno vojaško sod;šče, kn--' -t pa do 2 let zapora. * Pri razdeljevanju drv po 80 k-; so seveda prvi na vrsti tisti, ki sploh še n:so dobili drv, zato naj pa oni, ki so iih že dobili po 25 kg za osebo, pridejo ponje šele po 20. septembru t. L, oziroma takrat, ko bo trgovec že odpravil druge stranke. Zaradi hitrejše delitve kuriva med prebivalstvo naj pa ljudje ne zahtevajo samo žaganih drv, temveč naj bodo zadovoljni s celimi poleni. Na koncerta violinista Karla Rupla Glasbena Matica je v petek začela sezono s koncertom priznanega violinista Karla Rupla. Prireditev je privabila lepo število koncertnega občinstva, tako da je bila velika filharmonlčna dvorana do malega zasedena. Koncertu so prisostvovali komisar Glasbene Matice prof. dr. A. Budrovlch, prof. Umberto Urbani in nekateri drugi zastopniki italijanskega kulturnega kroga. Karlo Rupel se je povzpel na vodilno mesto med našimi mlajšimi violinisti. Odlikuje ga poleg velikega tehničnega znanja ta estetsko-formalnih kvalitet igranja močan umetniški temperament, ki daje njegovi interpretaciji violinskih skladb posebno čustveno barvitost ln sočnost. Zdi se, da se je v zadnjem času še izpopolnil v vseh odlikah svoje reproduktivne umetnosti. Zato je nudil njegov koncert nepozaben umetniški užitek. K temu Je prispeval svoj delež tudi dobro izbrani in odlično uvežbani program. Jedro koncerta je tvorila Lalova »španska simfonija« v treh stavkih, s ki ter o je umetnik zaključil prvi del koncerta. Začel ga je z Veracinljevo sonato, zelo ljubeznivim, melodijsko bogatim ln lepim delom, ki kakor nalašč ustvarja začetno razpoloženje na koncertu in povečuje duhovno sprejemljivost občinstva. Nato je umetnik odigral Bachov krajši, a tehnično zahtevni Adagio iz prve sonate za violin solo. Lalova že omenjena simfonija je bila najobsežnejša točka tega programa, ki je že zato ln zaradi svojih pestrih umetniških sestavin nudila koncertantu največ prilike, da pokaže svoje mojstrsko obvladovanje instrumenta in svoj sil- ni umetniški vzgon; poleg tega je bila ta velika skladba za violno in klavir tudi pravo odkritje v naši koncertno-program-skl politiki. Skladba obsega stavke: Alle-gro non tropo, Andante in Rondo ter je polna ognjevitosti in dinamike. S svojimi lepotami, ki je zanje zastavil violinist Rupel svoje velike sposobnosti, je očitno osvojila vsakega poslušalca. DrugI del koncerta je obsegal krajše točke. Predvsem Tartinijeve »Variacije na Corelljev tema«, zatem domačo rMadbo, kratko škerjančevo »Ostinato«, pa De-bussyjev nežni glasbeni pastel »Deklica lanenih las« ln Sarasatovo nekoliko daljšo skladbo »Ciganski napevi«. Vse te skladbe bo dosegle v Ruplovi interpretaciji in izvedbi krasen uspeh. Rahločutna, skoraj bi rekel: iz mesečine stkana Debussyjeva skladba je živo kontrastirala s Sarasatovo polnokrvno, strastno, prekipevajočo rnu-ziko, obnavljajočo z veliko invencioznost-jo neizčrpne impresije in fantazije iz ciganskega sveta. Violinist prof. Karlo Rupel je 'mel v prof. Zori Zarnikovi polnovredno spremljevalko, ki je sodelovala prav tako z vsem umetniškim umevanjem kakor tudi s potrebno tankočutno diskretnostjo. Občinstvo se je po vsaki točki zahvaljevalo virtuozu in njegovi spremljevalki z dolgotrajnim ploskanjem, ki je izražalo resnično zadovoljstvo z večerom, čigar umetniška višina je dober znak za nastopajočo novo koncertno sezono. Ob koncu je občinstvo s svojim ploskanjem izvabilo še dodatke. Oboje umetnikov so častilci obdarovali s šopki cvetja. MODA IIN DOM K preprosti črni obleki Preprosto črno obleko lahko spreminjamo z neštetimi podrobnostmi, da je vselej drugačna, kadar jo oblečemo. Vse poznamo že dovolj dobro prikupni učinek belega vezenega ovratnika, ki ga pripnemo na črno obleko, kadar hočemo biti posebno elegantne. črno obleko pa morejo poživiti tudi gladke, precej dolge rokavice, ki jih izberemo v živi barvi. Takšne usnjene rokavice zdržijo celo večnost in se lepo podajo tudi k drugim oblekam, še vedno pa premalo cenim.? učinek barvastega nakita na gladki črni obleki. Tu gre za fantazijski nakit iz keramike ali lz barvastih kamnov ali tudi lz lepo pobarvanih školjk. Takšen nakit je poceni in se čudovito apartno odraža od gladke temne obleke. Obleke za poklic Leto za letom gredo mnoge od nas vsak dan v pisarno. Tu hočemo biti čedno in ven- dar ne vsiljivo oblečene, pri tem pa moramo štediti s svojimi sredstvi! V tem primeru nam pride prav drobno karirasta dvo- delna obleka z nagubanim krilom in prav kratko jopico, pod katero lahko nosimo vse volnene pulloverje in menjamo vse bluze, kar jih premore naša garderoba. Svež ovratnik lahko stori čudež na stari, že ponošeni obleki, ki jo nosimo v pisarno. Ni potreba, da bi bil takšen ovratnik tako majhen, da ga je komaj videti — čim širša je ploskev ovratnika, tem bolj se nam bo zdela obleka poživljena. štirikoten, z nagubanim obrobkom obdan ovratnik lahko izdelamo tako, da ga je moči pripeti na obleko z gumbi. Najboljše je, če si k eni in isti obleki napravimo več takšnih ovratnikov v raznih barvah in iz različnih tvo-riv, da je obleka videti drugačna, če jih menjamo. * Vse pride prav V marsikaterem predalu leže leta in leta ponošene usnjene rokavice in brezupno čakajo konca. Na tej rokavici so raztrgani prsti, tam spet so šivi tako pokvarjeni, da jih ni moči zakrpati. Od takšnih rokavic odrežemo prste, razparamo tudi šive teh prstov in vse delčke lepo naberemo na debeli niti. Na ta način dobimo usnjeno gobo, ki jo lahko imenitno uporabimo za čiščenje oken. Večje ploskve, ki so nam še ostale od rokavic, pa sešijemo s strojem skupaj in tako dobimo majhno usnjeno krpo za čiščenje srebrnine. # # » Nekoliko praktičnih nasvetov Posušeno kremo za čevlje lepo raztopimo z nekaj kapljicami toplega mleka. Prekajene klobase, safalade in podobno lepo olupimo, če jih položimo še prej za pol minute v mrzlo vodo. Okoli ročaja kožice tesno ovijmo tanko vrvico, pa ga bomo lahko prijele, ne da bi se opekle. Metla zdrži delj časa, če jo po sredi trdno ovijemo z dokaj široko progo iz blaga. Zelenjavno omleto brez jajca ln mleka napravimo iz 750 g dušene sesekljane zelenjave (v ta namen lahko uporabimo tudi ostanke kakšne prikuhe), iz 100 g moke, nekaj vode, soli in popra. Najprej prepražimo zelenjavo samo v kožici, potlej pa jo zalijemo s testom, ki smo ga napravile iz vode ln moke ter lepo speče-mo na obeh straneh kakor pravo omleto. Kompot hitro ohladimo, če ga postavimo v skledo z mrzlo vodo, ki smo jI dodale nekaj grobe soli. SPOR T Paberki iz avtomobilizma Egiptovski avtomobilski klub je oblastveno zaprt že od meseca julija in sicer so ga dali Angleži zapečatiti zaradi tega, ker so baje baš tamkaj, razširjali največ laž-njivih govoric. Seveda so bila vsa ta pripovedovanja protiangleška. • * • V Franciji Izdelujejo načrte za tipizacijo motornih koles. Razen tega proučujejo tudi zgraditev pomožnega motorja z majhno kubaturo za kolesa. Kako bodo dobili goriva za te motorje, ki brez njih seveda tudi ne delujejo, je drugo, verjetno še težje vprašanje. KAJ VEM? KAJ ZNAM? 366. Kaj je fandango? 367. Kaj sta obe Sirti? 368. Kaj je »učinkovitost stroja«? # 3(39. S skakačem Skakač v zgornji sliki mora dospeti do polja, ki je označeno s 23, in sicer tako, % 23 da opravi s svojimi običajnimi skoki najprvo levo polovico deske, potem desno. * 370. Križanka Vodoravno: 1. koniea, 3. predlog, 5. romanski člen, 6. mestni predel, upravna enoto, 8. ploščinska mera, 10. učenje, 11. pripovedna pesnitev, 13. gibalni pojav, 15. organ, čutilo, 17. žensko ime, 19. veznik, 20. spodbujevalnica, 21. nikalnlca, 23. ime slovenske filmske igralke, 25. evo! 27. veznik, 29. nada, 34 oblika glagola biti, 32. duševni oče, izdelovalec, 33. povratni zaimek, S4. afriška ptica, 35.. žensko ime. Rešitve nalog 12. t. m.: 361. V stari Grčiji je pomenila avla s stanovanjskimi prostori obdano dvorišče ozir. vežo, nam pa pomeni zborovalno dvorano v šolah in na vseučiliščih. 362. Polihimnija je bila muza petja. 363. »Zlato pravilo mehanike« je zakon (izkušnja), da z nobenim mehanskim strojem ne moremo pridobiti na delu. Delo se meri s produktom upora in poti (vpr. 102). če pridobimo na sili, ki upor premaguje, izgubimo na poti in obratno. N. pr. težek sod valimo na voz po poševno postavljeni močni deski od tal na voz (po »strmini«); potrebujemo manjšo silo od polne teže soda, zato pa napravimo po poševni deski v enakem razmerju daljšo pot od višine na voz. Korist mehanskega stroja leži v tem, da se upor premaguje z manjšo silo, ali da se z večjo silo dobi hitrejši premik bremena ali da sila deluje sploh na izbrani poti. Primerjaj delovanje zobčastih koles pri različnih prestavah! * 364. V pričakovanja Ura kaže 8 in 50 minut dopoldne. Sonce je sijalo v tem času skoraj vodoravno skozi okno, torej je bilo še zelo nizko, kar se dogaja le v zimskih ntesecih. Torej je šla hči na zračno potovanje pozimi. Sonce Navpično: 2. struja, 3. osebni ali svojilni zaimek ženskega spola v sklonu, 4. pritr-dilnica, 5. pogon, zasledovanje, 7. pregovor, 9. železov okis, 10. panj, 12. grška črka, tudi število, 14. žensko ime, 15. osebni zaimek v množini, 16. osebni zaimek v ednini, 18. hčerin mož, 21. organ, čutilo, 22. oziralni zaimek, 24. rimski ces^r, 25. pripovedna pasnitev, 26. naprava pri vozu, 28. besedica, ki izraža povejje ali željo, 29. časomer, 31. osebni zaimek. 33. oblika glagola biti, naslonica. stoji južnovzhodno, torej je gledal profesor skozi okno proti jugu. Ker je opazil letalo iz te smeri, je moralo prihajati od juga, tedaj iz B. Hči je bila takrat že na povratku. Oče j« bil nedvomno manj v skrbeh, nego takrat, ko je njegova hči letela prvič nad domačo hišo. * S65. Koliko kvadratov? Približno 400 kvadratov iz žveplenk napolni površino kvadratnega metra. O glasi Kdor išče službo plača za vsako besedo L —.30. za drž. ln prov. takso —.60. za dajanje naslova ali Slfro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 7.—. — Za ženltve ln dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse dn.ige oglase L —.60 za besedo, za drt. ln prov. takso L —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši Iznos za te oglase Je L 10.—. 'Hi'm >j Gospodično staro od 24 do 26 let, zmožno samostojnega vodstva pisarne, sprejmemo. Obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod » Abituri j en tka«. 12137-1 Dekle za vsa kmečka ln gospodinjska dela sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12177-1 Hišnika poštenega ln delovnega, iščemo za večjo hišo. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv hišnik«. 12108-1 Upokojenka « Italijanščino mlajša, samska. Išče za- ; za 7a":etnike ln konver-poslenja pri otroku, po- 1 zacllo poučuje Skapln moč v gospodinjstvu ali Sonja. Miklošičeva 13-111. karkoli, proti skrom..! 12207-4 sobici ali prehrani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna«. 12019-2 Gosp. pomočnico čisto ln pošteno ln ku harico sprejmem. Plača 200—300 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 12136-1 Služkinjo za vsa hišna dela sprej mem. Plača dobra, hrana zadostna. Verstovško-va 27, Mir je. 12083-1 Iščem poSteno služkinjo za vsa hišna dela. Večna pot 3. 12102-1 Praktikantinjo za popravila nogavic, spretno v krpanju, sprejme Specialna popravljal niča. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna zaposlitev«. 12126-1 Gosp. pomočnico iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12032-1 Čevlj. pomočnika sprejme takoj za popravila Brodnik, Rimska c. št. 21. 12016-1 Mlajše dekle za pomoč pri gospodinjstvu ln otroku sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12165-1 Postrežnico vsak dan pol dneva sprejmem. Gržlna. Celovška c. 44. 12156-1 Kuharico perfektno, mlado, k dvočlanski družini, sprejmem. Plača zelo dobra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra oskrba«. 12181-1 Mizarja spretnega, za Izdelavo šatulj Itd., takoj sprejmem. Vavpetlč, Tyrševa cesta 35, Ljubljana. 12201-1 Slaščic, pomočnika veščega Izdelovanja bonbonov, sprejmem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bonboni«. 12192-1 Postrežnico ali služkinjo, sposobno vseh gospodinjskih del ln kuhanja Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Urna ln poštena«. 12238-1 Postrežnico za dopoldanske ure — sprejmem za šlško. Dobi lahko tudi sobico s posebnim vhodom. — Vprašati Pototehnlka — Tyrševa 15. 12234-1 Samostojno kuharico veščo tudi ostalih gospodinjskih del iščem za takoj. Vprašati samo popoldne, Willmann, — Slomškova 3-1. 12226-1 Trgovsko naobražena gospa Ljubljančanka, prevzame upraviteljstvo hiše. Ver-zirana, strogo zaupna oseba. Naslov: Mlakar, pri Zalar, Cesta 29. okt. štev. 10. 12064-2 Vdova gTe gospodinjit starejšemu samostojnemu gospodu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Varčna«. 12063-2 600 lir nagrade dobi tisti, ki bi priskrbel primerno delo pridnemu mlademu fantu s 5 razredi srednje šole. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridno življenje«. 12059-2 Profesor sprejme popoln pouk učencev real. gimn. in nižje realke. Italijanska. nemška ln francoska konverzacija. Sprejme tudi mesto domačega učitelja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten«. 12203-4 ru> Natakarica mlada, prijazna, išče zaposlitev. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12029-2 Boljša gospodična z znanjem italijanskega, nemškega ln slovenskega jezika, išče zaposlitve k otrokom, za sobarico aH prodajalko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sposobna«. 12612-2 Gospodična mlada, z večletno prakso, inteligentna, z znanjem nemščine, išče službo pri otroklh ali kaj sličnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plemenita«. 12161-2 Uradnica s popolno trgovsko Izobrazbo ter večletno prakso v Industrijskem podjetju — Išče zaposlitve. Sprejme tudi mesto začetnice. Cenj. ponudbe v vseh poslovalnicah Jutra pod — »Zaslužka potrebna«. 12230-2 Otroški voziček globok ln zelo širok, dobro ohranjen, naprodaj pri Pegan, Tyršva lb-V 12143-6 Prodam pernato odejo ln blazine s preoblekami, rjuhe, slike, zavese Itd. Pregled od 13. do 16. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra. 12142-6 Prodam novo »cizo« plato do 500 kg nosilnosti, tudi zamenjam za blago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Živež«. 12173-6 Steklenice več tisoč komadov, bu tel j k, radenske Itd. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ciste steklenice«. 12171-6 Prodam kopalno banjo ln peč za kopalnico. Kolezijska 17. 12169-6 Voz na gumi kolesih prodam. Ogleda se pri: Franc Petkovšek, kolar, Holzapnova 21. 12110-6 Foto-kopiraparat nov, prodam, Malejeva tU. 9, Kodeljevo. 12104-6 Elektr. kuhalnik na dve plošči, nov, — proda Slmandl, Kersnikova 11. 12217-6 Iščem službo k otroku. Imam temu primerno Izobrazbo. — Ponudbe na od. oddelek Jutra pod »222-1«. 12213-2 Negovalka otrok s tozadevno Izobrazbo išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Ste vllko >333«. 12212-2 Vajenci (-ke) Frizersko učenko sprejme takoj Frank Hilda, Zeljarska ul. 11, Kolezija. 12048-1 Brivskega vajenca ln vajenko sprejmem takoj. Ivan Merlak, Sv. Petra cesta 76. 12030-1 Frizersko vajenko sprejme salon Frank Stritarjeva ul. 1, Kreslja. 12140-44 Krojačico ali krojača z obrtnim listom sprejmemo. — Ponudbe pod »Takoj« na ogl. oddelek Jutra. 12224-1 E232 M 5S5 Gospodična vešča nemščine, francoščine, italijanščine, z bolniško diplomo, Išče mesta bolničarke, vzgojiteljice ali kaj podobnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 555«. 12087-2 Postrežnica Išče za enkrat ali dvakrat na teden popoldne zaposlitev takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Snažnost«. 12080-2 Fotograf, pomočnik negativ retušer, lelca aparater, išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Photo«. 12093-2 2elim menjati službo k boljši družini, vajena vseh hišnih del ln kuhinje. Grem tudi v gostilno. — Gabrijela Roj ko, Pucclnljeva 5 pri hišniku. 12010-2 Inteligentna gospa varčna, vajena gospodinjstva, želi službo pri starejšem gospodu ali gospej. Reference na razpolago. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena ln zanesljiva«. 12065-2 Učenko sprejmem v trgovino z elektrotehničnimi predmeti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena 59«. 12040-44 Trgovina z mešanim blagom sprejme vajenca lz LJubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten ln priden«. 12088-44 Vajenca sprejmem proti takojšnjemu plačilu za so-boslikarsko ln pleskarsko obrt. Ernest Rem-žgar, Kolodvorska 18. 12181-44 Vajenko močno, zanesljivo ln pridno, sprejme špecerijska trgovina v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj«. 12037-44 Frizersko vajenko sprejmem. Korun Ivan, Sv. Petra cesta 19. 12167-44 Krojaškega vajenca sprejmem. Puhar, Ko-menskega ulica 18. 12164-44 Frizersko vajenko sprejmem takoj. Popit Viktor. Cankarjevo nabrežje 3. 12227-44 Kroj. vajenca (-ko) sprejme takoj modni salon Zanoškar Ludvik, Cesta Viktorja Emanuela št. 15. 12107-44 Nemško konver-zacijo in pouk nudi izobražena gospa. Konverzacija v skupini 3—5 oseb zelo majhen honorar. Kongresni trg št. 13-n. 12128-4 Poučujem Italijanščino ln nemščino vestno ln po zmerni ceni začetnike ln kon-verzacijo. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Uspešno«. 12067-4 Stenografijo poučuje Povšetova ulica 46-1. 12014-4 Višinsko sonce stari model, v dobrem stanju, zelo ugodno — prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12221-6 Novo posteljo skoio novo, z žimnlco, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12236-6 30 m: pločevinaste strehe proda Trlbuč, Sodarska 2 nad florljan-sko cerkvijo. 12133-6 Razno pohištvo: mize, stole, fotelje, slike, ogledala, svetilke, vaze, starine, preproge, blazine, knjige Itd. proda Trlbuč, Sodarska 2 nad florljansko cerkvijo. 12132-6 Prodam nihalno žago, Bfihm-flavto, klnoaparat za normalni film. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12131-6 Otomano skoraj novo, prodam. — Milčlnskega ul. 51-1. 12153-6 Forziere nuovo, lntavolato, rlve-stito tela guarnlmento cromo, lavoro a mano, si vende per 2000 lire. In vendita anche una bella pelllce dl volpe. — Via 29 ottobre, pianter-reno, porta no 1. Omara-kovček nov, lz furnirja, prevlečen z avto-platnom, okovja lz kromkovlne, vse ročno delo, prodam za 2000 lir. Istotam naprodaj zelo lepa lisičja boa. — Cesta 29. oktobra, pritličje, vrata 1. 12071-6 Stavbni materijal prodam: beton kamen, nekaj vrhniške opeke za dimnike. 600 kom. strešne opeke, razna lzbera cevi. 2 štedilnika itd. — Vinko Boc, Albanska uli ca 39, Bežigrad. 12196- Kovčeg (Schlf fskof f er), dobro ohranjen, ženske obleke in lestenec prodam. Na slov v vseh poslovalnl cah Jutra. 12190-6 Kupimo snažno sobno ln kuhinjsko opravo, posamezne komade pohištva ter druge uporabne predmete. — Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 12046-7 Štedilnike gašperčke, gramofon-kovčke, otroške vozičke kupi trgovina »Ogled«, Mestni trg 3. 12043-7 Kupim otroški lojterskl voziček. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lojterce«. 12160-7 Kauč s fotelji in naslonjačem v najboljšem stanju, prodam. Skladišče »Ekono ma«, Kolodvorska ul. 12206-1 Moške galoše št. 40, ženske čevlje številka 37 ln pol, violino, stojalo, note, cigaretno dozo, staro salonsko garnituro in drugo prodam Nunska ul. 19. 12249-6 Prodam gramofon v obliki kovčka z 20 ploščami. Naslov v vseh poslovalnl cah Jutra. 12099-6 Otroški voziček globok, dobro ohranjen in šivalni stroj poceni naprodaj zaradi selitve Baje, Marenčičeva 3 vrata. 12097-6 Wertheim blagajna originalna, naprodaj. — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »štev. 7000« 12053-6 Otroški voziček globok, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Ju tra. 12020-6 Malo blagajno za vzidati, prodam. Po-lzve se: Florljanska uli ca 37-11. 12062-6 Konjsko opremo in močne vozove s tru-go, dlro ln kasonom, dobrem stanju, proda Bevčar Alojzij, Lepo-dvorska ul. 26, telefon 39-47. Istotam prodam cement. 12061-6 Otroško stajico prodam. Baragova ul. 8 12058-6 Prodam 2 električna kuhalnika z eno ploščo, 600 W, 220 voltov. Ogleda se od 8 do 11. ln od pol 15. do 18. ure. Mirje, Marmon-tova 45, prlzemlje. 12202-6 Večja izbira dobro ohranjenih gramofonskih plošč na razpolago že od Lir 10.— naprej v trg. »Ogled« Mestni trg 3. 12045-6 Ugodno prodam kompl. kuhinjsko opremo slonokoščene barve. Gerblčeva 25. Kolezija Trnovo. 12163-6 Otroški voziček globok, skoraj čisto nov prodam. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 12186-6 Krasno starinsko vitrino ln pristni samo-var ugodno prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12070-6 Prodam štedilnik (Tlschherd) s kotličkom za vodo ln gostilniški ventilator. — Breg 18, pritličje. 12068-6 Plinski aparat za kopalnico, nov, ugodno naprodaj. — Informacije lz prijaznosti v trgovini »Brusor«, Blei-weisova c. 37a (prej Dunajska). 11963-6 Kompletno posteljo posteljnino prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12082-6 Snežke in čeveljčke za otroka 2—3 let, naprodaj . Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12078-6 Otroški voziček skoraj nov, prvovrsten materijal in otroško stajico prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12076-6 Prodam starinsko omaro tn okroglo mizo. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 12072-6 Kuhinjska kredenca peč na žaganje, železna peč. poceni naprodaj. — Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 02188-6 Plinski aparat nov, ugodno naprodaj. Informacije lz prijaznosti v trgovini »Brusor«, Bleiweisova (Tyrševa) c. št. 37a. 11963-6 Kupim Gramofone < in plošče dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju kupuje ln plača najvišje dnevne cene Everest. — Prešernova 14. 129-7 Suhe gobe kupujem po najvišji dnevni ceni. R. Višnje-vec, Florijanska ul. 37. 11943-7 Brivci! Kupim brivski stol. — Frank Ivan, Stritarjeva ulica 1, Kreslja. 12141-7 Stare visoke omare modroce, posteljnino, zo-fe, starodavno pohištvo in vse antične predmete stalno kupuje Golob Marija, GaUusovo nabrežje 29. 12176-7 Pozor! Samo čiste šampanjske steklenice ponovno kupuje tvrdka Adolf Sla-pernlk. Cesta 29. oktobra 19. 12106-7 Stare moške obleke čevlje, perilo, pohištvo itd. kupuje: Alojzija Drame, Ljubljana. Gallusovo nabrežje 29. 12129-7 Ročni voziček na 4 kolesa, močnejši, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ročni voziček«. 12075-7 Gumijaste škornje št. 43, dobro ohranjene, kupim takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12096-7 Kupim živinski gnoj. Krošelj, Blelwelsova (Tyrševa) c. 116, zraven »Produk+e«. 12031-7 Otroški voziček globok, prodam ln kupim športnega. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12052-7 Karbid, vreče, bi ciklje, bicikelj gume in šivalne stroje Generator delavnica. Tyrševa c. 13 (Figovec levo dvorišče). 12182-" Krojaške odpadke volnene ln bombažne, pletilj ske ln šiviljske odrezke, kakor vse tek stilne odpadke kupuje Gerkman, Hrenova uli ca 8. 12180- Sportni voziček dobro ohranjen, kupim Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod št. »12251«. 12251-7 Fotoaparate in pribor ter druge sllčne predmete kupimo ali sprejmemo v komisijsko proda Jo. Razstavimo za pro dajo namenjene pred mete v veliki izložbi. — Damo tudi predujme. — Fototehnika Tyrševa 15 12233-7 Moderne spalnice krasna imitacija, orehove korenine ln kuhinjske oprave prodaja proti večletni garanciji najceneje Vidmar, Vodnikova 31. 12244-12 Knjige Knjige Vse vrste antlkvarnlh knjig, revij ln časopisov kakor tudi separatnih odtisov kupuje Knjigarna Janez Dolžan v Ljub ljanl, Stritarjeva 6. Tt-lefon 44-24. J-134-M Knjige Prešeren I. ln II. del, prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12035-8 Knjigo H. H. Mayer und R Gottlieb Experimentelle Pharmakologie, ln Fi tlng Sierp, Harder, Kar-sten — Lehrbuch der Botanik ftir Hochschu-len po nizki ceni naprodaj . Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12188-8 Hinko Sevar knjigarna nasproti — šentjakobske šole, kupi »Via mala« »V vrtincu« Gosta Berling, »Sorell ln njegov sin«, proda »Dunajski ln Ljubljanski Zvon« ter »Dom in Svet« kompleten. 12229-8 jlh 1 n n jurmroDc Vajveč oglasov Ima »JUTRO" Inserirajte torej tudi Vi! jlojuudddnoooor V najem šupo z dvoriščem v okraju sv. Jakoba sprejmem v najem za kurivo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11944-17 Skladišče zračno, vzamem v sredini mesta v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Suho«. 12172-17 Gostilno vzamem v najem ali na račun. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 222«. 12152-17 Pohištvo Jedilnico in drugo pohištvo prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12086-12 Samsko sobo trdi les, divan, prodam. Polzve se dopoldne pri Burger, Stari trg 28-11. 12085-12 Tričlanska družina brez vsakega sredstva, prosi za staro pohištvo ali obleko. Sprejme vse, kar je. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra. 12055-12 Lepo pleskano šperano spalnico s psl-ho, ohranjena kot nova, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12044-12 Rabljeno pohištvo vsakovrstno, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Ogled ves dan pri špediciji Ranzinger, Ulica Saške divizije. 12166-12 Pisalna miza, fotelji in kauč vse popolnoma novo, moderne Izdelave, zelo poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12183-12 Kuhinjsko kredenco novo, veliko, ln otročjo posteljico poceni prodam. Tomo Potočnik, — Gnldovčeva ulica št. 5, za šolo ob čmartinskl cesti. 12253-12 Omare, stole in preproge vsakem stanju kupimo. Ponudbe pod »Plačamo zelo dobro«. 12225-12 Samsko spalnico novo, zaradi selitve zelo ugodno prodam. Vprašati Tvrševa 17, dvo- I pod »Tovarna 222«. rišče, krojač. 12214-12 i Ford tovorni 1 ln pol ton, kakor nov, z generatorjem, ugodno prodam. Gruden, Vidov-danska cesta 18-1. 12245-10 Kolesa Kupimo biciklje, bicikelj gume in motorna kolesa Generator delavnica, Tvrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 12185-11 Nove triciklje za 1200 lir, različne velikosti, prvovrstna izdelava, dobavlja specialna delavnica za triciklje Sušteršlč — Tyr-ševa 13 (Figovčevo dvorišče). 12223-11 Ogromna večina oglaševalcev se obrača na „JUTROV" oglasni oddelek Iščem svetel in zračen prostor za slaščičarsko delavnico. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dvorišče«. 12084-19 Velik trg. lokal iščemo za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tovarna«. 12101-19 Oddam v najem za takoj ali s 1. oktobrom 1942 trgovski lokal na Tržaški cesti 64. — Poizve se pri upravitelju Tomicu v Rožni dolini. Cesta II-48a. 12127-19 Lokal v Gradišču obstoječ iz večjega prostora 8.5 krat 5.5 m, manjšega prostora 5.5 krat 4 m, oba s posebnim vhodom iz ceste in skladiščem 4 krat 4 m, takoj oddamo. — Lokal primeren za pisarne ali trgovino. — Ponudbe je poslati na ogl. oddelek Jutra pod šifro »Lir 800« 12237-19 Oblačila Ugodno prodam volneno blago za moško obleko ali damskl kostum. L. Mikluš, Wol-fova 10. 12134-13 Prodam moško zimsko obleko in črno suknjo za manjšo postavo. Cena 1200 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12079-13 Prodam črn ženski plašč, blago in različne čevlje. Vse dobro ohranjeno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12090-13 Prodam 3 pare čevljev, 1 par nov, 1 snežke št. 37 in moder plašč. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12103-13 Mizarji! Hrastove plohe zamenjam za kuhinjsko opravo. oziroma dam les za napravo iste. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12036-15 Kapital Vse denarne in trgovske posle izvršim hitro ln točno. Obrnite se na: RUDOLF ZORE Gledališka ul. 12. Telefon 38-10. 11882-16 Menično posojilo manjše iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sigurno«. 12246-16 Mlada gospa nenadno v zadregi, prosi posojila 1500 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kmalu vrnem«. 12243-16 Trgovino z barvami in kemičnimi proizvodi lastne izdelave s stroji na električni pogon. — prodam zaradi družinskih razmer. Nizka najemnina. Potreben kapital 80.000 lir. Vprašati: Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica št. 12. 12222-16 Posest Kupim parcelo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zazidljiva«. 12148-20 Hišo veliko poslopje, v bližnjem predmr/5tju, zelo veliki prostori, prikladna za tovarno, prodam za L 1,300.000.—. Vprašati na ogl. odd. Jutra 12114-20 Prodam V' centru ■btaij^ada več-stanovanjsko hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novejša zgradbam 12147-20 Prodam na Prulah dvostanovanjsko Hišo z velikim vrtom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krasna lega«. 12146-20 Vilo v Rožni dolini, 1000 m2 vrta, prodam za 400.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rožna«. 12120-20 Prouam v Ljubljani lepo parcelo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stavbna parcela«. 12145-20 Hišo 6stanovanjsko. donosno, v mestu, prodam za Lir 350.000.—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rentabilna«. 12119-20 Kupim večstanovajujsKo hišo ali vilo v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj gotovina«. 12144-20 Kompleks 6 parcel prodam pred remizo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »6 parcel«. 12116-20 Hišo dvojček, prodam v šiški za L 420.000.—. Pojasnila na ogl. odd. Jutra pod »Pri cestni železnici«. 12115-20 Parcelo večjo, ob Dolenjski ce sti, kupim. Ponudite na ogl. odd. Jutra pod »Dolenjska«. 12113-20 Hišo staro, v strogem centru, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Podrem«. 12112-20 Stanovanje v strogem centru, 3 do 4sobno, kupim. Plačam dobro, smo samo tri osebe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo mirni«. 12111-20 Prodam stavbno parcelo na Šmartinski cesti blizu šole, 590 m2, po 120 lir za m2. Naslov v vseh poslovainicah Jutra. 12130-20 Prodam enonadstropno osemsta-novanjsko hišo blizu trnovske cerkve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lir 350.C00«. 12151-20 Prodam tristanovanjsko vilo z večjim vrtom ob Celovški cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cena po dogovoru«. 12150-20 Prodam na Dolenjskem večje posestvo z obsežnim neiz-sekanim gozdom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lir 200.000«. 12149-20 Vogalno parcelo lepo, v severnem delu mesta, v bližini Bleiwei-sove ceste .prodam. Informacije pri vratarju, Rimski trg 1. 12069-20 Trinadstropna nova hiša (ali polovica), davka prosta, v centru, ugodno naprodaj brez posredovalca. Zlebnik Ljuba, Prule 6. 11765-20 Dvostanov. hišo v Ljubljani prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12073-20 Parcelo ograjeno v Rožni dolini, 980 m2, krasna točka, prodam za L 290.000.—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ni lepše«. 12118-20 Hišo novo, 6stanovanjsko, v Šiški prodam, ker kupim manjšo. Cena Lir 600.000.—. Pišite za pojasnila na ogl. odd. Jutra pod »Imam drugo«. 12117-20 Stavbno parcelo na Kodeljevem prodam. Informacije pri J. Pre-doviču, Poljanska c. 73. 12017-20 Prodam hišo s 3 lokali ln 5 stanovanji na Zaloški cesti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12051-20 Lepo parcelo vogalno, elektrika, vodovod, peščena zemlja, za ugodno ceno prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj plačam«. 12047-20 Kupim hišo dvo- do tristanovanjsko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Znotraj meje«. 12159-20 Prodam krasno večstanovanjsko hišo z vrtom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Južni del«. 12157-20 Prodam novo sedemstanovanjsko hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Severni del«. 12158-20 Enonadstropno hišo sredi mesta, 4stanovanj-sko, z velikim vrtom, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krasna lega«. 12187-20 Novo hišo trinadstropno, v Ljubljani, 5 minut od glavne pošte, najsolidneje zidana, 12 stanovanj, kopalnice, plin, uvoz, tramvajska postaja, prodam. Posredovalci izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa posest«. 12200-20 UMirilMfM Dvosob. stanovanje v Šiški zamenjam za čedno enosobno kjerkoli. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12076-21 Oddam enosobno stanovanje s kuhinjo ali brez. Soba Je sončna in zelo čista. — Pokopališka 35-1. 12009-21 Stanovanje oddam takoj starejšima zakoncema. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12024-21 Stanovanje podpritlično, sobo ln kuhinjo, z vrtom, odda za 150 lir: Dekleva, Ljubljana, Podaljšek Alešev čeve ulice 44. 12042-21 Enosob. stanovanje z vsemi pritiklinami \ Marmontovi ulici, zamenjam za dvo- do štiri-sobno, najraje v istem okraju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12198-21 Trisob. stanovanje s pritiklinami, kopalnico, plinom, v pritličju v centru, zamenjam za lstotako v prvem nadstropju. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno«. 12235-21 Opremljeno sobo lepo, ▼ bližini bežlgra>-ske gimnazije, oddam solidni osebi za takoj. Isto tam oddam lepo prazno sobico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12154-23 2000 lir plačam onemu, ki ml odstool 3-sobno stanova nje s"kopalnico, v centru mesta, proti ev. zamenjavi garconiere s kopalnico ln predsobo, v centru. Ponudbe pod »Domačin« na ogl odd. Jutra. 11389-21a Gospa z llletno hčerko. Išče majhno stanovanje ali sobo s štedilnikom za 1. oktober, event. tudi grem kot gospodinja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštena«. 12175-21a Enosob. stanovanje iščeta novoporočenca za oktober ali november 1942. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiv«. 12077-21a Prodam lepo stavbno parcelo za gradnjo trinadstropne stanovanjske hiše, v bližini Linhartove ceste, za ceno 265.000 lir. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Posredovalci izključeni«. 12194-20 Komfortno vilo na Prulah prodam za L 700.000.—. Velik sadni vrt. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Idealna«. 12125-20 Vilo v Šiški tristanovanjsko, z velikim vrtom, prodam zaradi izselitve. Nujne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Idilična«. 12124-20 Parcelo v Šiški 2300 m2. prodam po Lir 80.— m2. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Re-miza«. 12123-20 Hišo 4stanovanjiko, v centru, prodam za L 250.000.— zaradi dolga. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tramvaj«. 12122-20 Hišo 15 stanovanjsko, novejšo, v šiški, prodam za L 900.000.—. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »šiška«. 12121-20 Prodamo lepe stavbne parcele v Zg. šiški med Celovško cesto in gorenjsko progo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12193-20 Parcelo oziroma del lepega sončnega vrta v Trnovem — prodam. Ugodni plačilni pogoji. Cesta na Loko št. 22, Ljubljana. 12252-20 Parcelo prodam na severni strani. Naslov v ogl. oddelku Jutra. 12241-20 Parcele prodam v šiški od 50.000 do 100.000 lir v centru za šestnadstropnico in trinadstropnico itd. Rea-litetna pisarna — Zajec Andrej, Tavčarjeva ulica 10. 12240-20 Hišo z lokali in 4 stanovanji, =redi mesta, prodam. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stari trg 400.000«. 12219-20 Pritlično sobo s štedilnikom, s svojim števcem, najemnina zelo nizka, sredi mesta, zamenjam za eno- ali dvosobno stanovanje. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12092-21a Več praznih sob ali manjša stanovanja, ne predraga, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11857-21 Nagrado 250 lir dobi, kdor preskrbi stanovanje, enosobno, kabinet ali dvosobno. — Prednost: Vič, Rožna dolina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »250 nagrada«. 12025-21a Čitajte »JUTRO«.' Sobo odda Separirano sobo z dvema posteljama takoj oddam. Jegličeva 3. 12139-23 Gospodično pošteno, mlajšo, vzamem kot sostanovalko v prijazno lepo sobo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12091-23 Opremljeno sobo oddam gospodični. — Ljubljana, Sv. Petra cesta 14. 12105-23 Čisto sobico majhno, brez posteljnega perila, s posebnim vhodom s stopnišča, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah -Jutra. 12054-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom oddam. Središka ul. 3, Zelena jama. 12028-23 Profesorica italijanščine išče sobo po možnosti na Mirju ln po možnosti proti pouku italijanščine. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12199-23a Sobo v bližini Mestnega doma iščem za dva gospoda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. oktober«. 12239-23a Oddam lepo separirano sobo. Souporaba kopalnice. Ogled do 16. ure. Naslov v vseh ooslovalnicah Jutra. 12155-23 Sobo oddam solidni gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12980-23 Čedno sobo s klavirjem oddam gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11672-23 Sobo lepo, čisto, v centru mesta oddam eni ali dve ma boljšima osebama. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12179-23 Dve opremljeni sobi sončni, vsaka s posebnim vhodom ln z eno posteljo, s souporabo kopalnice, oddam takoj v I nadstr. v moderni vili samo solidnim osebam. Naslov v vseh posloval nicah Jutra. 12191-23 Sobo oddam v sredini mesta, čevljarska ulica 2-ni. 12259-23 Sostanovalko sprejmem k dijakinji učiteljišča v ul. 3-n., desno. Prisojni 12232-23 Opremljeno sobo lepo, sončno, s souporabo kopalnice, oddam v Tavčarjevi ulici dvem mirnim situiranim višjim uradnikom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 12211-23 V lepo prazno sobo vzamem boljše pohištvo v shrambo ali gospoda z lastnim pohištvom v stanovanje. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 12210-23 Sobo v centru, z dvema posteljama, uporabo kopalnice, vhodom s stopnji-šča, oddam. — Naslov v ogl. odd. Jutra. 12208-23 Hišo-vilo eno- ali večstanovanjsko, v bližnjem centru, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Z vrtom ali brez«. 12218-20 Enonadstr. hišo v LJubljani, obstoječe z manjšimi stanovanji ter vrtom prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »380.000«. 12228-20 Opremljeno sobo s prostim vhodom oddam. Ulica stare pravde št. 3. 12138-23 Sobo s souporabo kopalnice v središču mesta oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12170-23 Opremljeno sobo lepo, zračno, prostorno, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12168-23 Opremljeno sobo s strogo separiranim vhodom, najraje v centru, išče gospod s 15. sept. ali s 1. oktobrom. Imam lastno posteljno perilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tr-novčan«. 12089-23a Iščem opremljeno sobo. privatno hrano, poučujem italijanščino, francoščino, nemščino. — Ponudbe meni osebno. Josip Čopič, upokojeni profesor, ogl. odd. Jutra. 12081-23a Fant strokovno r.aobražen, želi spoznati gospodično ugledne družine, v svrho poznejše ženitve. — Prednost imajo iz okolice in trgovsko naobra-žene. Dopise poslati s sliko, ki se sigurno vrne, na ogl. odd. Jutra pod »25 let«. 12095-25 Kateri vdovec z enim otrokom bi poročil dobrosrčno gospodično, staro 30 let, brez premoženja. Bila bi dobra mati. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra mati«. 12018-25 V Mostah v bližini zadnje tramvajske postaje, se Je našel 9. t. m. manjši znesek denarja. Prizadeti naj se Javi v ogl. odd. Jutra. 12098-28 Zgubila sem trt ključe. Ker so brez pomena, se prosi, da se Jih odda v ogl. oddelek Jutra proti nagradi. 12248-28 žRafliio Prošnje za triciklje za dovolilnice, kakor tudi prevode v italijanščino oskrbuje pisarna Volčič. KnaHJeva 'prej Dvo-fakova) 13. tel. 36-96. 8966-3' Prevajam v Italijansko in nasprotno, prošnjo ln drugo. —Naslov v ogl. odd. Jutra. 12231-37 iTru.i 2 @ 51 Opremljeno sobo sončno, s souporabo kopalnice, tik tramvajske postaje, oddam takoj.— Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12109-23 Majhno sobo oddam solidnemu gospodu s 15. sept. Zrinjske-ga cesta 17-1. 12135-23 Opremljeno sobo v centru (Celovški cesti) iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen«. 12094-23a Prazno sobo garsonjero ali pisarniško sobo s posebnim vhodom iščem nujno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačin«. 12005-23a Zakonsko sobo opremljeno, iščeta novoporočenca za 1. okt. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Domačina«. 12204-23a ' dova 14. razdeljuje drva vsak dan od 8. do 11. ure dopoldne na svojem skladišču. Stranke naj pridejo z vozički, s seboj naj prinesejo mesarsko knjižico ter potrdilo hišnega gospodarja, da nimajo ne zaloge drv, ne plina, ne gozdne parcele. Nadaljnja pojasnil--*, o razdelitvi kuriva dobe stranke v pisarni tvrdke r.a Dolenjski cesti ali. če je stranki prikladnejše, v pisarni ING. OTAHALA Frančiškanska 10 dvorišče, vsak delavnik dopoldne. ——g r^VJfffi^ Stružnice težke in precizne izvedbe 1500 do 3000 mm, s pred-ležiem Norton in elektro črpalko — dobavi ugodno v 120 dneh Gustav !.evičar. Medvedova št. 14. 11911-29 Stružnico 1500 mm delovne dolžine s predležjem »Norton« vgrajenim elektromotorjem. Teža 1200 kg. Cena 39.500 lir. Dobavi iz tukajšnjega skladišča — Gustav Levičar, Medve-12242-29 Mizarji, lesne industrije! Univerzalne mizarske stroje, liste za tračne žage, krožne žage, ve-necljanke in polnojar-menlke ter orodje za rezkalne stroje, nudim iz zaloge. — Obenem sporočam, da sem preselil svojo trgovino iz Frančiškanske ulice v šiško (postaja cestne železnice pri »Start šoli« — policija). Dovžan Ivan, Ljubljana-šiška, Galeto-va ulica 4. 142-29 Šivalni stroj z dolgim čolničkom — ugodno naprodaj. Pred Škofijo 19, hišnica. 12205-29 Več pisalnih strojev proda Boris V. Simandl, Liubljana. — Kersnikova 11. 12216-29 Blagajne »National« — registrirne, Vam popravi z originalnimi nadomestnimi deli — edino specialna delavnica Boris Simandl, LJubljana — Kersnikova Ul. 11. 12215-29 Glasbila Ugodno prodam kratek klavir za 4000 lir in planino najboljše znamke za 6500 lir. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 12174-26 Violino mojstrsko, prvovrstne izdelave, staro, prodam. Groharjeva cesta 21-1. 12100-26 Prodam dobro ohranjen gramofon. Povšetova 71, Kode-ijevo, Moste. 12041-26 Kupimo pianino, gramofon in gosli Generator delavnica, Tyrševa 13 (Figovec, levo dvorišče). 12184^26 šop ključev od stanovanja (7 komadov) se je našel prt Na-bavljalnl zadrugi v Šiški. Ključi se nahajajo v Signalni delavnici Šiška prt g. Brodarju. 12247-28 Kislo zelje sodi in čebrički za konzerviranje zelja, sočivja itd. se dobi Sv. Petra c. 81. Homan M. 12209-33 Mladega psička čiste pasme prodam. — Masarykova 58. 12021-27 Kozo švicarske pasme in zaj-čnlk ugodno prodam. — Mala čolnarska ul. 4. 12195-27 Klavirsko harmoniko 120 basov, 8 registrov, ugodno prodam. Hanže-kovlč, Brankova 7. 12197-26 Filatelisti, pozor! Poizkusite in uverill se boste, da najugodneje vnovčite ali kupite znam ke vseh držav kakor tudi »JOL« albume in vse fi-latelistične potrebščine v Knjigarni Janez Dolžan v Ljubljani, Stritarjeva ul. 6. Tel. 44-24. J-135-M Žagarji, mali prevozniki, pozor! Mali dobro ohranjen konj naprodaj. Ogled, Informacije: Hlevar, gostilna »Novi Svet«, Go-sposvetska cesta. 12220-27 Za tvrdko Franc Heuffel splošno pečarstvo. e« apraj* lua.n vsa uuročila ▼ restavraciji »Figovec« pri blagajničarkL. Proeim stranke, da «e poslužujejo tega naslova. V.83-1-S0 Za tvrdko Anton Kovačič, splošno pečarstvo. se sprejemajo v6a n a r o -č 1 1 a v restavraciji »Se-stlca« pri blagajnlfarki Prosim stranke, da se poslužujejo teKa naslova __122-30 Parketi Dobavljam, polagam tei stružim stare parkete. — Josip Belec, Kolodvorska št. 28. Ljubljana. 11034-2C INSERIRAJ Tel. 40 88 PREMOG G O H B A Č gledališka 14 inserafi v JUTRU imajo ve lik uspeh MICRO IL CAMBIO PER BICICLETTE PIU PICCOLO E PItJ LEGGERO DEL MONDO — NAJMANJŠA IN NAJLAŽJA PRESTAVA ZA KOLESA NA SVETU M A R I O RODA — Fiorenzuola d'Arda — (Piacenza) ID perje prodaja | | R. SEVER, Marijin trg 2 ! PAPRIKA M A RIC H i'epe rosso italiano garanti to puro! ln vendita presso j migliori negozianti dl generi alimenta-rl e commestibili. talijanski rdeči po^ per Mijainčeno čist. V prodaji pri boljših trgovcih jestvir ln kolonijalnega blaga DITTA M, MARICB rORRE A.NN. CENTRALE (NAPOLi) ZAHVALA Vsem, ki ste nam v težki izgubi našega ljubljenega soproga in zlatega očka, brata, svaka, gospoda VOVKA FRANCA ZLATARJA LN JUVELIRJA izkazali toliko iskrenega sočutja, ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti in darovali cvetje, se naj-prisrčneje zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo Udruženju urarjev, zlatarjev, optikov itd., čč. duhovščini, dragim sorodnikom, posebno še vsem sostanovalcem Gostil, doma ter vsem in vsakemu posebej naša globoka zahvala. Maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek 14. t. m. ob 7. uri v farni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Globoko žalujoči: ANA, soproga; MIRKO, sin; MILICA, hčerka. ZAHVALA Vsem, ki so nam ob smrti nepozabne mamice, ženke, hčerke, sestre in tete, gospe F A NI MESERKO izrazili sožalje, počastili spomin blagopokojne z venci in šopki, in jo spremili na njeni poslednji poti k večnemu počitku, izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo. LJUBLJANA, dne 12. IX. 1942. NEUTOLAŽLJIVA DRUŽINA MESERKO IN SORODSTVO. Al bar, al ristorante, alla stazlone dovunque si possono acquistare bi-glietti della Lotteria di Merano Ascoita il consiglio dell'amica invisi-bile che ti 6 vicina: la Fortuna Acquista qualche biglietto. 12 ilr possono farti felice e contento per tutta la vita. V kavarni, restavraciji, na postaji povsod lahko kupiš srečke Loterije di Merano. Poslušaj nasvet nevidne prijateljice Sreče, ki ti je blizu. Kupi kako srečko. 12.- lir te lahko napravi srečnega in zadovoljnega za vse življenje. R E G A L A M I L I O N I a chl acquista ur iglietto per L 12. DARUJE VI I L I J O N e jnemu, ki si naba /i srečko za L 12. H. de Vere Stacpoole: 23 Roman Toda v zanos ga ni pripravljalo. Ni mu šlo v glavo, da bi mogla ta barvasta kroglica, ki je utegnila tehtati sto gramov, predstavljala vsoto pet tisoč funtov šterlingov ter biti enakovredna kupom tobaka, zvrhanim ladjam pisane kotenine, nožev, pušk in streliva. Ali pa celo jezerom gina! Po svojem prvem vzkliku se je Floyd previdno obrzdal, zasukal biser na dlani, kakor da ni nič posebnega, in ga nato položil v škatlico in skrbno pokril z bombažem. Ko je spravil škatlico v žep suknjiča, ki ga je imel zraven sebe, je jel brskati po ostankih gnilobe. Nič novega se ni pokazalo, in ko si je umil roke v platnenem vedru, ki mu ga je Sru nastavil, je oblekel suknjič, dal nekaj naročil zastran shranitve praznih školjk ter odveslal čez laguno proti domu. Vedel je, da ima v žepu predmet, ki je vreden toliko in več kakor vsi biseri, kar sta jih bila do tistega dne dobila iz lagune. Van Houten ga je bil učil te stvari, a niti Van Houten z vsem svojim znanjem ne bi bil mogel presoditi vrednosti današnje najdbe, ki je bila popolna v vseh podrobnostih in je tehtala malone sto gramov. Po večerji ga je vzel iz žepa ter si ga pri svitu ognja znova ogledal. Ob iskren ju gorečih vej je bil še lepši na oko nego v £.jju zahajajočega sonca. IV. Veliki glavnik Ko je Floyd drugo jutro prišel na obalo, ni videl Izabele nikjer. Klical jo je, pa ni dobil odgovora; nato jo je iskal po gozdiču, a niti tu ni bilo duha ne sluha o nji. Šel je na nasprotno obalo, ki je gledala na'široko morje. Valovi so se razbijali in galebi so letali v višavi, toda o Izabeli ni bilo sledu. Izginila je bila tako korenito, kakor da je ni nikoli bilo. Ves poparjen si je Floyd zaslonil oči z roko in se ozrl po obzorju, kakor bi se bal, da je ne bi bila odnesla kakšna ladja; a morje je bilo prazno, in edino bitje, ki ga je videl, je bil ptič-fregatnik, ki je lovil veter v skoraj negibno razprostrta krila in mirno jadral nad valovi.. Ptič je s popolno nebKžnostjo plul preko otoka in letel v smer, ki mu jo je določalo trdno hotenje, namerjeno proti cilju, do katerega je bilo nemara še pet sto milj. Od trenutka do trenutka je bil videti manjši; ko je utonil v sinjini, se je Floyd obrnil in krenil nazaj k laguni. Oba čolna, večji in manjši, sta bila še na svojih mestih, drugače bi bil Floyd mislil, da jo je Izabela popihala na lovišče. Stvar se mu je zdela nerazumljiva, in v prizadevanju, da bi si izbil misel nanjo iz glave, je jel pripravljati zajtrk. Zakuril je ogenj in zavrel nekaj vode; odprl je mesno konzervo, si pripravil krožnik, nož in vilice ter skuhal kavo. Gibal se je mehanično ter delal nagonsko, iz navade, skoraj ne da bi se zavedal, kaj ima pod ro- kami. Velika potrtost in velik strah sta ga bila prevzela; in sredi te potrtosti in tega strahu ga je klical glas — glas, ki ga ni bil dotlej še nikoli slišal. Ne da bi se dotaknil jedi, ki jo je imel pred seboj, je sedel z brado naslonjeno v dlan in strmel na belo peščino v sončni pripeki in, dalje tam zadaj, na sinjo vodo lagune, ki se je grebenila v jutrnji sapi. Izabela je bila zanj že od kraja mična prikazen, tem mičnejša, ker je bila tako skrivnostna in nenavadna. A vse do tega trenutka se ni zavedal, kolikšen pomen je bila zadobila v njegovem podzavestnem življenju in kolikanj se je bil navezal nanjo. Dekle se je ves ta čas čedalje globlje zaraščalo v njegovo življenje, tako da jo je nazadnje vzljubil. Ta ljubezen je bila zdaj dejstvo, ki ga je v bolečini, .strahu in obupu svojega srca priznaval samemu sebi. Njegova ljubezen do Izabele je bila pač silno čudna in redka oblika ljubezni. Bila je ljubezen samotnega moža do cvetke ali do otroka, čustvo, v katerem se je oglašal kvečjemu otenek ljubezni moškega do ženske. Izabela je bila popek ženske, in samo do tod je segala spolna vez, ki ga je spajala z njo. Floydovo dosedanje življenje je bilo samotno. Že izza detinstva je živel brez nežnih čustev; sicer je bil sklenil nekaj prijateljstev, toda nestalno življenje na morju rado trga vezi, kakor trga življenja; in tako ni imel ne doma ne svojcev, moški, kar jih je imel rad, stari prijatelji in tovariši, pa so se bili porazgubili in izginili kakor galebi. Ko je tako sedel, mu je veter, ki je pihal nad laguno, prinesel z lovišča odlomek pesmi, ki so jo peli iskalci biserov pri svojem delu. Vstal je in ne da bi se dotaknil zajtrka, krenil k obali; tam je porinil čolnič v vodo, sedel vanj in odveslal proti tabgrišču delavcev. Nedoločno se mu je porajal namen, ,da bi povedal vso stvar Sruju in ga poprosil pomoči. Niti za hip ga ni obšla misel,, da utegne biti Izabela pri lovišču. Nemogoče se je zdelo, da bi bila prišla tja po golih koravdnih klečeh; in prav tako nemogoče je bilo, da bi bila preplavala laguno. Ko pa je stopil na suho, je bila Izabela prvo, kar mu je planilo v oči. Sedela je pred enim izmed šotorov in rezala jedro kokosovega oreha v skledico; ko ga je zagledala, ni bila videti nič kaj osupla. Tako se je bila dobesedno vrnila k svojemu ljudstvu, in usak, kdor bi io bil zalotil pri njenem opravku, bi bil mislil, da se ni vobče nikoli ločila od njega. Floyd ji je pokimal v pozdrav. Najrajši bi se bil glasno zasmejal od radosti, da jo vidi živo in zdravo. Izabela je v odgovor sklenila glavo in nadaljevala svoje delo. Prav nič zmedena ni bila in prav nič v zadregi, ker je bila pobegnila; zdaj, ko ga je strah zanjo minil, je pograbila Floyda jeza nad to hladnokrvnostjo. Vse Van Houtenove trde besede o Kanakih so mu prišle na misel: »živali v človeški koži«, »bitja brez duše« in tako dalje. INSERIRAJTE V ,s JUTRU"! Urejuje Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja: Fran Jeran. — Za inaeratni del je odgovoren L ju bo mir Volčič. — Vsi v Ljubljani.