Leto LXVn., št. 109 Ljubljana, torek 15. maja 1934 Cena Din L- mtiaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje m praznike. — Inaerati do 30 petit vrst a Din 2.-. do 100 vrat a Din 2.50. od 100 do 300 Trat a Din 3.-, većji Inserati petit Tata Din 4.-. Popust po dogovoru, inaeratni davek posebej. — »Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.- za inozemstvo Din 26.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO EN CPRAVN1STVO UUBUANA. KnafIJeva ulica it. 5 Telefon 5t. 3122, 3123, 3134, 3125 m 312« Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44VL — NOVO MESTO. Ljubljanska telefon St. 25. — CELJE: celjsko uredništvo: Stro&smaverjeva ulica 1. telefon it. 55, podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon §t. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru X0L Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani a t. 10.351. PRVI PORAZ MADŽARSKE V ŽENEVI Svet Društva narodov je odgodil razpravo o madžarski pritožbi do jeseni, da da Jugoslaviji priliko pojasniti dejanski položaj Ženeva, 15. maja. r. Predrzno madžarska izzivanje z obtožbo Jugoslavije pred Društvo narodov zaradi obmejnih incidentov, ki v stvari ni nič drugega, kakor nov, iz Rima p-okre-njeni manever revizionistične politike, je že v svojem začetku doživel hud poraz. V ženevskih krogih so takoj spoznali pravo ost te akcije, ki ni naperjena samo prou Jugoslaviji, marveč proti vsej Mali antanti in neposredno tudi proti Društvu narodov. Soglasna je sodba, da je hotel Mussolini na ta način s pomočjo iMadžarske zadati udarec Društvu narodov in podkrepiti svojo zahtevo po njegovi preureditvi v smislu rimskih želja, da bi postalo Društvo narodov samo še instrument diktature velesil. Madžari in njihovi italijanski in spira tor j i pa so že ob prvi razpravi o tej pritožbi doživeli neizbrisno blamažo in danes nihče več ne dvomi, da se bo vsa stvar iztekla na škodo Madžarske same, ki je zopet enkrat slepo orožje v rokah rimske diplomacije. Svet Društva narodov je včeraj na svoji tajni seji razpravljal o madžarski pritožbi. V smislu pravilnika sta tej seji prisostvovala tudi jugosloven-ski delegat g. dr. Fotič in madžarski delegat Betay. Po prečkanju madžarskih obtožb je prvi povzel besedo jugoslovenski delegat g. Fotič, ki je opozoril na neprijateljski m nenavaden značaj madžarskega koraka. Madžarska vlada ni bila niti toliko korektna, da bi bila obtožbo dostavila tudi jugoslovenski vladi in tako niti do tega trenutka ni imel prilike, da bi prečkal madžarske navedbe. Tudi ton tega madžarskega dokumenta ni v nikakem skladu z diplomatskimi običaji ter v popolnem nasprotju s pomirljivimi izjavami madžarske vlade. Iz tega se vidi, da je bil glavni namen ta. da Jugoslavijo iznenada napade ter da jo spravi v tak položaj, da niti ne bi mogla takoj odgovoriti na te obtožbe. Iz tega razloga je jugoslovenska vlada primorana zahtevati, da se razprava odloži, da se stvar prouči. Ob enem pa je g. Fotič naglasil, da se jugoslovenska vlada veseli, da ji je madžarska vlada naposled nudila priliko javno dokazati, na kateri strani je krivda na teh incidentih. Madžarski delegat Belav je mora? spričo poraznega vtisa, ki so ga napravila na vse člane sveta Društva narodov izvajanja jugoslovenskega delegata, priznati, da je docela nemogoče takoi razpravljati o madžarskih obtožbah. Zato predlaga, naj se o tem razpravlja na a-zrednem zasedanju Društva narodov, ki naj se skliče za prihodnji mesec o priliki razorožitve-nih pogajanj, ki se bodo vršila v Ženevi. Nato je povzel besedo francoski zunanji minister, čegar miren, a precizen nastop je napravil najgloblji ytis. Takoj v začetku je naglasil, da je Francija popolnoma solidarna z Malo antanto. Nenadni madžarski izpad proti Jugoslaviji je iznenadil vse mednarodne kroge, tem bolj, ker doslej ni bilo slišati o nikaklh pritožbah Madžarske zaradi obmejnih incidentov, pač pa so skoro vsakodnevno prihajale vesti o tem, kako se z madžarske strani pošiljajo v Jugoslavijo atentatorji, peklenski stroji in orožje ter vzdržujejo cele Šole za vež ban je atentatorjev. Potrebno je, da se ta stvar končno razčisti. Za presojo madžarskih pritožb pa je treba predvsem vedeti: 1. Kdaj se je dogodil zadnji incident na madžarsko-jugoslovenski meji? 2. Kdaj je madžarska vlada zadnjič Intervenirala pri jugoslovenski vladi? Odgovori na ti dve vprašanji francoskega zunanjega ministra so spravili madžarskega delegata v mučno zadrego. Na prvo vprašanje madžarski delegat sploh ni vedel odgovora, na drugo vprašanje pa je moral priznati, da je bila madžarska demarša v Beogradu izvršena šele pred dvema dnevoma, da torej Jugoslavija niti nI imela prilike, dati svoj odgovor. Na podlagi tega odgovora je bilo takoj vsem članom sveta Društva narodov jasno, da predstavlja madžarski korak v Ženevi samo manever, s katerim hoče dati nove pobude revizionistični kampanji. Svet Dnrftva narodov je za- to brez nadaljnje debate odgodil razpravo o madžarski pritožbi do septembrskega zasedanja. Naknadno se je še ugotovilo, da se je pripetil poslednji incident, ki ga omenja madžarska vlada v svoji obtožbi, pred skoro letom dni, a vse dotlej pa do sedaj se madžarska vlada za to ni zmenila, prav tako malo, kakor za vse pritožbe in intervencije jugoslovenske vlade zaradi podpiranja in vzdrževanja Pa-velićevih atentatorskih taborišč na ma- džarskem ozemlju. Včerajšnjo razpravo v svetu Društva narodov smatrajo zaradi tega v vseh ženevskih krogih za veliko zmago Jugoslavije in za hud poraz Madžarske. Sklep sveta Društva narodov pa daje obenem Jugoslaviji priliko, da razkrije tudi ta najnovejši madžarski falzifikat ter da iznese pred najvišji mednarodni forum vse početje madžarskih oblasti v zvezi z rovarjenjem Pavelićevih in Per-čeeevih tolp proti Jugoslaviji. Popolno soglasje Na konferenci zunanjih ministrov v Beogradu je bilo ugotovljeno popolno soglasje Jugoslavije, Rumunije in Turčije v vseh aktualnih vprašanjih Beograd, 15. maja. r. Včerajšnjemu sestanku treh zunanjih ministrov balkanskih držav, to je gg. Titulesca, Tev-fik Ruždi beja in Jevtiča, ki so konfe-rirali dopoldne in popoldne, pripisujejo v političnih krogih velik pomen. Sestanek se je vršil neposredno po povratku jugoslovenskega zunanjega ministra g. Jevtiča iz Sofije in so bile razprave, kakor naglasa tudi uradni komunike, v prvi vrsti posvečene aktualnim problemom Balkana v zvezi z balkanskim paktom. Šlo je predvsem za ureditev sodelovanja z Bolgarijo, ki je pokazala v zadnjem času voljo in pripravljenost, pridružiti se balkanski zvezd, ki predstavlja najzanesljivejše jamstvo miru na Balkanu. Obenem pa so trije zunanji ministri izmenjali tudi svoje misli o aktualnih problemih mednarodne politike, zlasti o razo roži tvenem vprašanju. Dotaknili so se tudi najnovejšega manevra revizijonistov z obtožbo Madžarske pro- ti Jugoslaviji O posvetovanjih je bil sinoči objavljen naslednji službeni komunike : Trije zunanji ministri so izmenjali svoje misli o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, zlasti pa o onih, ki izvirajo iz pakta balkanskega sporazuma. Ugotovljeno je popolno soglasje tako v naziranju kakor tudi v odločitvah, ki bodo v zvezi s tem izdane. Jugoslovenski zunanji minister je sinoči na čast obema gostoma priredil svečano večrjo v Gardijskem domu. Turški zunanji minister g. Tevfik Ruždi bej je sinoči s svojim spremstvom odpotoval v Ženevo, rumunski zunanji minister g. Titulescu pa je ostal še v Beogradu in bo v teku današnjega dne razora vi jal z našim zunanjim ministrom g. Jevtičem o specialnih rumunsko-jugo-slovenskih zadevah, kakor tudi o pripravah za zasedanje stalnega sveta Male antante, ki bo tokrat v Bukarešti. Ostavka Mušanove vlade Ker ni bilo mogoče poravnati nastalih sporov v vladni koaliciji, je podal Mušanov ostavko celokupne vlade Sofija, 15. maja. r. Ministrski predsednik Mu sa.no v je imel včeraj popoldne dolge konference z zastopniki zemljedelcev in narodnih liberalcev. Po teh razgovorih je bil izdan komunike, ki pravi, da so vsa pogajanja za rešitev vladne krize ostala brezuspešna, zaradi česar se je ministrski predsednik Mušanov o>rnoč"! podati ostavko celotne vlade Zvečer ?e bil sprejet v avdijenci pri kralju Borisu, ki je ostavko vlade sprejel. Danes dopoldne so se pričele konzultacije na dvoru, ki bodo po vsej priliki trajale ves dan Z vso ETotovostjo pa se pričakuje, da bo mandat za sestavo nove vlade poverjen zopet Mušanovu, ki slej ko prej uživa zaupanje vseh strank in predstavlja največjo avtoriteto v bolgarskem političnem življenju. Sedanji vladni blok se je z oertaVko vlade definitivno razbil. Priča- kujejo pa, da bo kriza vlade kmalu rešena, najbrže z obnovo koalicije in razširjenjem na nekatere manjše skupine. Odločilno vlogo pri tem bodo igrali zem-ljeđelci, od kojih nadaljnjega sodelovanja v vladi ali pa njihovega prestopa v opozicijo je v glavnem odvisen nadaljnji razvoj notranje politike Na razpust parlamenta in nove volitve zaenkrat nihče ne misli. Napad na bivšega ministra Sofija, 15. maja. AA. Dve neznani ose bi sta snoči poskušali vdreti v stanovanje bivšega ministra Vrbenova v ulici Carja Asena št. 26. Ministrov sluga pa je prepodil napadalce in oddal nanje več strelov. Napadalci so pobegnili. Preiskava še ni dognala, ali gre za razbojstvo ali pa za napad proti osebi ministra Vrbenova. Velik požar v Plevni >ofija. 15. maia r. V Plevni je sinoči izbruhnil požar, ki je zajel celo ulico m vpepelil 14 večjih trgovin in okrog 20 stanovanjskih hiš. Ko se ie ogenj razširil tudi na neko trsovi no z orožjem in ekeplozm je nastala eksplozija, od katere so bili 3 ub:ti in 15 hudo ranjenih. Osen i so pogasili šele proti hjtru. Nad 500 ljjdi je ostalo broz-strehe. Kako je ogenj nastal, ni znano. Hude oosledice eksplozije gazometra Hongkong, 15. maja. r. Eksplozija gazometra v enem najbolj obljudenih delov mesta Hongkonga je povzročila zelo nevarni požar. Cele ulice so v plamenih. Računajo, d a je najmanj 50 smrtnih žrtev. Nad 70 hudo ranjenih je bilo v brezupnem stanju prepeljann v bolnico. Mnogo oseb pogrešajo. Nad 100 rodbin je ostalo brez strehe ter je izgubilo vse svoje imetje. Anglija oborožuje Nemčijo London, 15. maja. r. Na včerajšnji seji spodnje zbornice je zunanji minister Simon odgovarjal na več interpelacij glede nemškega oboroževanja. Dve interpelaciji sta zahtevali pojasnila glede vesti, da je Nemčija naročila v Angliji veliko število letalskih motorjev im drugih sestavnih delov za letala. V odgovoru je zunanji minister priznal, da odgovarjajo te vesti resnici dodal pa je, da Nemčiji to nI zabranjeno. Nemčija lahko uvaža letala in posamezne dele. ne sme pa jih uporabiti v vojašfee namene. Odgovor zunanjega ministra je izzval v zbornici veliko začudenje, ker je priznal, da so francoske informacije o oboroževanju Nemčije s strani Anglije resnične. Napovedanih je več novih interpelacij, ki bodo zahtevale od vlade, da te dofc*»ve Nemčiji takoj ustavi. Nadškof blagoslavlja zastave fašistov Milan, 15. maja. r. Včeraj se je vršilo tukaj veliko zborovanje Članov fašistične mladinske organizacije Balila. V prisotnosti predsednika te fašistične organizacije Riccija je bila izvršena izročitev zastav novim legijam balile in avant-garde, ki jih je skupno 32. Zastave teh novih fašističnih legij je osebno blagoslovil milanski nadškof šuster ob enem a 1.500 puškami, ki so bile pri tej priliki izročene tem organizacijam. LJUBLJANSKA BORZA. Deviie: Amsterdam 2314.86 — 2326.21, Berlin 1347.51 — 1358.71. Bruselj 797.74 — 801.68, Curih 1108.35 — 1113.85. London 173.86 — 175.46. New7ork 3383.2&-3411.54, Pariz 225.43 — 226.55. Praga 142.12—142.96, Trst 290.01 — 292.41 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiline v privatnem klirimru 9.38— 9.48. INOZEMSKE BORZE. Curih. 15. maia. Pariz 20.34. London 15.72. Newyork 307.75. Bruselj 71.975. Milan 26.21. Madrid 42.20. Amsterdam 208.85 Berlin 21.80. Dunaj 57.50. Praga 12.83, Varšava 56.30. Bukarešta S.05. Občni zbor Narodne galerije NG je tako velika in važna kulturna naprava, da ima pravico tudi do državne dotacije LJubljana. 15. maja. Snoi; ob 19. je po nenavadno dolgem presledku ime*a Narodna galerija končno spet svoj težko pričakovan; občni zbor, ki y ga je pa z odborom vred udeležilo le 20 članov in sta nanj prišla >amo dva delegata od vseh šestih, ki so jih po dogovoru v novi od'oor poslali ban, župan in knezoškof kot največji podpornik: NG. Po uvodn.h formalnostih jc predseđn k dr. Fran W i n d i s c h e r predložil vda-nostno brzojavko kralju Aleksandru. k' je bila sprejeta orsz ugovora, nato je pa obširno r^zpravlia o delovanju odbora in o smeinicah za bodočnost, obenem je pa podal ndi kratko zgodovino NG. Po nastalem lesogiasiu !- 1929 je prišlo do sporazuma ko ie govornik stopi' na čelo dogovorjenega odbora. Gmotna sredstva so bila ves ta Čas skromna, treba je bi'o pa tudi še zdanja prenov in preured tve Narodnega doma za kar je NG žrtvovala velike vsote. Darovi so prenehal: in ostali so edino še skromni prispevk banovine m me»tne občine ljubljanske. NavzMc temu je bi'a NG 1933 otvoriena v novih prostor h in so bile razodete njene lepote oa*Sii£ javnost Ta dogodek ie bi' v resnic5 seku arnego r-omena za nas in zbirke slik kažejo zadovoljiv pregled naše umetnost: od 14. vek? dc današnj h dni NG pa mora dobit, mogočnejše donišče. Tisk vseh vrst jo Tiora imeti v mis! h ;z 1neva v dan. Žive In životvorne ijubezn nora biti za njo v nas Slovencih, goboko mor^ v naša srca in čvrsto v naše misli postati mora naš narodu oonos naša .epa sta.na misel, zbuja naj tekmo med najboljšim: Slovenci, da jo žlahtne dovršu-jejo in dopolnjujejo s tem. da vnemajo za njo nepoučene n mrzle, da j- pomagajo s propagando m darili. Dober Slovenec nai srnama bogatitev naših z»birk za svoj ponos ;n za svoio narodno dolžnost Pri-zadevsnja naša bi moraJo podpirat vse. kar ie odbranega v naš: sredi in nikdar bi se ne smelo dogoditi, da se nakupuje na Škodo NG. Umetnin ni mogoče več nakupovati, a NG navzlic temu, da ni socialna naprava, oodpira stremljenja sodob-nJ? umetnikov ki so si letos ustanovili dve stanovski zastorstvi. Stavba Narodnega doma dela NG največje skrbi zlasti zaradi talne vode in treba se bo lotiti tega vprašanja, ki postaja spričo pomembnosti te stavbe pereče javno vprašanje. Čeprav je NG društvo in zasebna naprava, je mogla zbrati velike zoirke s pomočjo banovine ljubljanske občine in knezoškofijskega ordinarijata, ki smo iim dolžni največjo hvaležnost Moje prepričanje je. da je uspešno delo mogoče samo. ako vodimo NG po strokovnih in stvarnih vidikih in se držimo srednje črte. Kot predsednik NG sem smatral za svojo orvo dolžnost, da smo v čim popolnejšem soglasju s svojimi največjimi dobrotniki. Ob rastočih potrebah bo treba iskati že v bližnji bodočnosti glede uprave nova pota in dobiti način, kako bi čim tesnejše sodeloval] z mestno občino ljubljansko. Počasi upamo priti vendar do tega, da bomo Slovenci smatrali za imperativ svojega narodnega ponosa podpiranje NG, ki jo po pravici uvrščamo med svoje prve kulturne ustanove. Z razstavama srbskih in hrvatskih likovnih umetnikov smo delali na sodelovanje glavnih središč naše likovne umetnosti :n bo vsedlina tega stremljenja našla :zraz v posebnem oddelku. Moja iskrena želja pa i«, da postanejo naši odnošaji z mariborskim umetniškim središčem čim tesnejši; zato *bd bilo pa prav, da priredimo ob mariborskem tednu izlet v Maribor, združen z ogledom lepih zbirk. NG je tako velika in važna kulturna laprava, da ima pravico do prispevkov b javnih sredstev, zlasti pa do državne dotacije. Tako io ie treba voditi tudi po načelih, merodajnih za javne kulturne naprave. NG bodi last ponos in skrb vseh Slovencev! Temelji so dani, da se prične v njej in okoLi nje znanstveno delo, misliti je pa treba tudi na posebno moderno galerijo, vendar pa ne smemo iti preko svojih moči. Zaenkrat moramo vso skrb posvetiti ohranitvi in izpopolnitvi NG. Najvažnejše vprašanje je vprašanje prostorov in Narodnega doma. ki mora dobiti gospodarja s sredstvi za najpotrebnejša dela. Javna roka nam bo morala v tem pogledu seči pod ramo, ker gre za lepoto ljubljanskega lica. Skrb za kulturne potrebe slovenske pa bo treba v najbližjem času posebej organizirati. Sistema ie treba in gospodarja, kil bo skrbel za red. preudarjal. odbiral. odloča! in skrbel za sredstva. Imenujmo tega gospodarja kulturni svet aH kakorkoli ne- ga naših kulturnih vprašan; mora prit; v sistem, sicer zapademo v nepregleden metež, moč: se cepijo brez potrebe n preobilica akcij ubija Morilno moč za najpotrebnejše. Za svojo ku'turo moramo vzet; prvo skrb nase — avtonomni bodimo — vzeli pa bomo notem i ase dosledno vse kar je všečnem in nevšečnega. Na vsaV način bi bila organ;z:ranj skrb za naše slovenske ku'turne rotrebe 'epo. potrebno in hvaležno delo trajne vrednost za naše najboljše može. Quođ Heus bene ve rta t! Ko se je po teh od srca govorjenih tehtnih besedah poleg'o odobravanje. je poroča! tajnik g- dr France Štele obširno o preured:tv; :n nastanitvi NG \ Narodnem domu. o pregledu materijala, o pogajanjih z muzejem in o izbiri primernih del. Razstavljenih je 315 oljnih in tempera slik. 9 fresk. 1 krilni oltar ter 54 kiparskih del, med lastniki je pa rud na častnem mestu predsednik g. dr. Fran Windischer. Pripravljena sta bila kabinet tujcev in graiični oddelek, ko je delova. poseben ureditven odbor in sta sedaj oba oddelka že dostopna NG je izdelala prr>-vizoričnega -Vodnika«, upravnik g. Zor-man je pa v galeriji ime' 16 predavanj in tudi msgr. Steska je predaval dvakrat. S požrtvovalnim posredovanjem predsednika smo iz dunajske akademije dobili zna menito sliko slavnega rojaka Kavčiča in kupih 4 dragocene gotske slike iz Velenja Ljubljanski uršulinski samostan je posodi karakteristično Bergantovo oltarno sliko, nakupljena so bila pa dela od Vesela, Mi-heliča. Smrekarja. Ktinla, Langusa, Bulov-čeve, Jakca, Laverja. Sedeja, dve litografija Toneta Kralja, od VVolfa ter Languso-va sk;cirka. NG še vedno upravlja mestn: Jakopičev paviljon in se je uprla, da b: se izpremenil v prodajni paviljon. Priredila je razstavi »Trojice« in »Oblika« Odbor je navzlic protestu predsednika, da bi zvedela javnost sklenil izreči predsedniku g. dr. Franu VVindischerju zahvalo in polno priznanje za rozrtvovalno delo kot taktnemu, odločnemu in smotrov si sve-stemu voditelju. Tajnik Krke« je imel v nedeljo prvi redni letni občni zbor, kjer je bil podan obračun dosedanjega, dela in izneseni načrti za bodoče, že ni poteklo eno leto od ustanovitve te tujskoprometne ustanove za Trebnje in okolico, vendar lahko že govorimo o vidnih uspehih. Iz predsednikovega poročila posnemamo, da ima Krka« pri nas mnogo članov in da njeno delo podpirajo predvsem tukajšnji pridobitalki, ki imajo največji interes na tujskem prometu. 2e takoj ob ustanovitvi je društvo za prvo silo uredilo teren za kopališče na Temenici, letos pa se je pričelo prav resno delati na frradnji novega kopališča. Velik uspeh zaznamuje društvo v tem, da je dobilo od vasi Trebnje prepotreben prostor, kjer bo stalo bodoče kopališče, še več! Po uvidevnosti člana odbora g. dekana Ivana Tomažiča, ki delo >Krke« v vsakem pogledu podpira, je dobilo društvo v najem velik kompleks njegovega zemljišča, kjer bo urejeno igrišče za vse panoge sporta. Ves prostor, ki ga danes poseduje ^Krkac v Trebnjem, meri približno 6000 m2 in bo na njem zgrajeno najlepše kopališče na Dolenjskem. Tu se je mudil v nedeljo tudi naš rojak ing. Matko Miklič iz Ljubljane, ki bo v nekaj dnevih napravil društvu potrebne načrte. Dnevno škropljenje ceste, ki ga opravlja ?Krka< po Trebnjem, je tudi uspeh, ki ga je deležen malokateri kraj Dolenjske, ako se sam ne zgane. Po pregledu računov po ing. dr. Evgenu Soula-vyju in Bukevcu Ignacu je odbor prejel rszrešnico. Za novo poslovno leto so bili izvoljeni za predsednika Tomšič Hubert in odborniki: Tomažič Ivan. Senica Franjo. Dolfe Pavlin, Vidmar Ludvik. Rebernik Emanuel, Urbančic Anton, Grmovšek Ema-nuel in Srpan Nande. Prva naloga odbora je. da zgradi kopališče, h kateremu se bo pristopilo takoj. Za centralni odbor >Krke< v Ljubljani je bil navzoč tajnik Anton Podbevšekj ki Je predvsem opraviči! zadržanega predsed- nika, ljubljanskega podžupana prof. Evge-na Jarca, iz daljšega tajnikovega poročila posnemamo, da Ima centralni odbor v Ljubljani za letošnje leto zasnovano veliko delo v prilog Dolenjske. Velesejmska razstava dolenjskih vin bo, kakor lani, tudi letos napravila največjo propagando za naše vinske gorice. Okoli 15. junija bo v Novem mestu po mieiativi >Krke< velika tujsko-prometna konferenca vseh tujsko-prometnih ustanov za Dolenjsko pod devizo »Pogoji tujskega prometa — ali je Dolenjska pripravljena za tujski promet?< Predavatelji bodo v podrobnosti obravnavali vprašanja, ki se tičejo našega tujeko-prometnega gibanja in bodo razpravljali o krajih, ki so že najbolj pripravljeni, o ureditvi prenočišč, železniških, cestnih in avtobusnih zvezah, o sprehodih, kopališčih in znamenitostih. Dalje o razsvetljavi, vodi in higijenskih razmerah naših dolenjskih krajev. Centralni odbor bo organiziral letos s posebnim vlakom izlet v Dolenjske toplice, dalje bo priredil 4 velike tabore, in sicer na Trški gori, v Novi Štifti pri Ribnici, nekje v mirenski dolini in v Trebnjem. Centralni odbor izda v letošnjem letu tudi 12 Jakčevih razglednic z dolenjskimi motivi v barvah. Važno delo, na katerem pa že deluje, in ki bo koncem tega meseca dokončano, je pa kartoteka Dolenjcev s trdnimi poklici, ki bivajo v Ljubljani in ki naj bodo temelj vsega društvenega delovanja v bodoče. Približno 6000 bo v točni evidenci in v kadru članstva Krke« Glede elektrifikacije Dolenjske je poročal tajnik Anton Podbevšek, da se je predsednik »Krke«, podžupan prof. Evgen jarc, mudil te dni v Beogradu, kjer je izposloval mestni hranilnici novomeški 4 in pol milijona Din posojila, ki ga bo mestna hranilnica odstopila banovini in s katero vsoto je električno omrežje od Grosuplja do Novega mesta že v letošnjem letu definitivno zasigurano. Davna želja in zahteva vse Dolenjske po elektrifikaciji je s tem v glavnem izpolnjena. Tragedija dveh Slovenk v Zagrebu Služkinja Anka Kranjc se je zastrupila s plinom, Fanika Beg pa z oc tovo kislino. Včeraj je bil v Zagrebu dan tragedij in samomorov, življenje sta si končali dve mladi ženski, tretja se bori v bolnici s smrtjo, a zaradi odprave telesnega ploda je izkrvavela mlada služkinja. Pri g. Wbhlmutu v Mošinski ulici v Zagrebu je bila uslužbena 27-letna Anka Kranjc, rojena na Lokah pri Trbovljah. Ko je -včeraj zjutraj gospodinja služkinjo iskala, je ni našla nikjer. To se ji je čudno zdelo in obvestila je policijo ter ji dala podatke o služkinji. Medtem, ko je policija poizvedovala za Kranjčevo, jo je gospodinja našla mrtvo v pralnici v drugem nadstropju. Zastrupila se je s plinom. Policija je našla v pralnici dve pismi, iz katerih je razviden povod dekletovega obupnega dejanja. V soboto zvečer ji je telefoniral njen ljubček, če bi prišla v nedeljo na sestanek. Anka mu je odgovorila, da ne more, ker je zadržana, v resnici je pa imela sestanek z nekim drugim fantom. V nedeljo jo je zalotil ljubček v družbi drugega in ji očital nezvestobo. Na Anko je to porazno vplivalo in ko se je poslovila od svojega novega izvoljenca, je videla, da je tudi ta razočaran. Vsa obupana je odšla domov naravnost v pralnico in odprla plin. Drugo pismo je naslovila na sestro Jelo, ki tudi služi v Zagrebu. V pismu jo prosi, naj ji tega koraka ne zameri, Češ, da ni bilo drugega izhoda, ker jo je fant tako razžalil pred drugimi in bi ji utegnil napraviti še večji škandal. ★ V Voćarski ulici v Zagrebu 43 je stanoval šofer Gjuro Budiša, ki je živel z 21-letno Faniko Begovo, s katero je imel tudi dva otroka. Fanikini starši žive v Beogradu, kamor je nedavno odpotovala tudi Fanika in pustila svoja otroka tam. Ločitev od dece je pa na njo tako vplivala, da je včeraj zavžila večjo količino octove kisline. Prepeljali so jo v bolnico usmiljenih sester, vendar ni mnogo upanja, da bi okrevala. * Včeraj opoldne je skočila pod ljubljanski brzovlak na železniški progi blizu Vrapča 25-letna Marija Boričeva iz Zagreba. Vlak je nesrečni mladenki odtrgal glavo. Dekle, ki je bilo že več dni zelo potrto, si je končalo življenje zaradi nesrečne ljubezni. * Na ginekološki kliniki v Zagrebu je umrla 25-letna Anka Rogan, po drugi verziji pa Rogič. Mladenka je imela ljubavno razmerje z nekim mizarjem, kar ni ostalo brez posledic. Ker si ni vedela drugače pomagati, je dala telesni plod odpraviti, pri čemer je pa nastalo zastrupi j en je, ki mu je v bolnici podlegla. Zagrebška policija zdaj poizveduje, kdo ji je pomagal pri odpravi telesnega plodu. Predavanje o jetiki Trbovlje, 14. maja. V soboto zvečer ob 6. »iri je predaval v osnovni šoli na Vodah občinski zdravnik g. dr. Jensterle. Predavanje bi bilo lahko nekoliko boljše obiskano, žal se še mnogi vse premalo zavedajo nevarnosti, ki preti našemu narodu, osobito pa mladini s strani te strašne ljudske kuge. Predavanje g. dr. Jen-šterla je bilo poljudno, zato pa jako poučno. Opisal nam je razvoj proti tuberkulozne borbe v posameznih drŽavah. Tako so Angleži že pred 50 leti pričeli boj, zato je danes umrliivost za jetiko v Angliji neprimerno manjša nego v naši državi, kjer je sistematična borba proti jetiki Šele v rai-voju. toda zaenkrat tidi šele s strani privatne dobrodelne inicijative. Pri nas se uvaja sedaj protituberkulozna borba po sistemu Francije, ki ima uveden dispanzerski način, ki ie v Franciji silno razpreden, saj pride tam na 60-000 prebivalcev 1 dispanzer, dočim pri nas na 300.000 prebivalcev nimamo niti enega. Pri na© je tudi umrljivost za jetiko mnogo večja nego drugod. Tako umrje pri nas 3 in pol prebivalca na 1000, v Angliji pa samo 0.6 na 1000. do-Čim ie odstotek na Danskem Se manjši, kajti tam umre komaj 0.4 na 1000. Zlasti severne evropske države imajo borbo proti jetiki sipino organizirano in kaže, da bo v doslednem vasi docela zatrta, kajti tam se zavedajo, da ie obramba in boj proti jetiki zadeva države, ne pa kakor pri nae, ko skušajo nastopali proti jetiki le OUZD, Bra-tovske skladnire in druge humane ustanova. Predvsem pa je treba tudi skrbeti za lai-šanje bede, kajti ietika je bolezen revnih. Na drugi strani pa se morajo izdati tudi strogi zakoni glede zaposlitve obolelih na jetiki v onih obratih, kjer poslujejo z živili, n. pr. javnih kuhinjah, gostilnah, trgovinah z živili, slaščičarnah, pekarnah t dr., dalje obvezna preiskava otrok v Šolski dobi ter izolacija bolnih šolarjev ed zdravih, končno pa tudi izolacija bolnih staršev od zdravih otrok ali obratno. V Trbovljah je cez 600 ljudi jetičnih. Mnogo je takih, ki so že čisto pri krajci, katerim ni več pomoči, pa so z drugimi osebami in otroci skipaj v eni sobi. Za take nevarne bolnike se mora brezpogojno najti prostor in sredstva, de žive ločeno od zdravih, ker predstavljajo zanje največjo nevarnost ofctđb*. Ve le bolne, marveč tudi zdrave se me* ra stalno poučevati, kako se očuvamo okužbe, kaj je treba ukreniti in kako ravnati, da se zdravi obvarujejo obolenj, bolni pa, kako morajo ravnati, da bolezen ne bo napredovala in da očuvajo pred okužbo svoje bližnje. Zato je bil v Trbovljah jstanovljen prepotrebni dispanzer, ki ne bo bolnih le zdravil, marveč bo dajal tudi vsem drugim stalne nasvete, kako se naj očuvajo in obvarujejo in kako zdravijo jetiko. Matere smo počastili Skofja Loka, 14. maja. Včeraj popoldne smo imeli v Sokolakem domu lepo prireditev. Namenjena je bila našim materam, ki so tudi res pose tile prireditev v prav častnem številu, še več pa je seveda bilo dece, ki je s pridno na-študiranimi nastopi počastila svoje mamice tako, kakor se za materinski dan spodobi. Točno ob 15. je zaigral orkester v Izvrstni sestavi in zopet pomnožen pod vodstvom br. Plantariča poskočnico koračnico in s tem je bila prireditev otvorjena. Na oder je stopil mladinski zbor, ki je zapel sokolski pozdrav, potem pa je sledila pomembna deklamacija Tebi, o mati. Br. Debeljak je v priložnostnem nagovoru opisal vso lepoto materinske ljubezni, vse trpljenje slovenske matere in pozval slednjič mladež na dolžnosti, ki jo vežejo do mater. Tri deklice so lepo deklamirale »Trikrat dobro«, potem se je pa spet oglasil orkester, ki je Izvajal dovolj težko Mozartovo kompozicijo Ugrabijenje v Seraj-lu. Efekten je bil nastop naraSčajnika Go* sarja, ki je recitiral Cankarjevo Na predvečer, prav tako z globokim občutkom pa je sprejela dvorana Pregljev Psalm. Za zaključek sta zaigrala deca in naraščaj v režiji br. Kosce znano mladinsko igro SneguJčica. Devet slik, scenično zelo posrečenih, se je kljub vsem neprilikam in nadlogam našega odra kar hitro vrstilo pred nami, tako da dejanje ni bilo prav nič raztrgano ali okleščeno. Nastop otrok je bil v prvih dejanjih sicer nekam plah In govorica prehitra, pozneje pa so se malčki dobro vživeli in so bili v podajanju oder-skih efektov od dejanja do dejanja boljši. Nekateri prizori so bil nad vse mični in privlačni. Snegulčica, Milena Krivčeva, je bila srčkana, pa tudi ostalim ni kaj reci, saj so bili vsi od sile imenitno oblečeni. Pravi pravljični dvor. Naša mladež je bila deležna navdušenega priznanja, ki je bil tudi zasluženo. I Najlepše ja pa sele prišlo. Ko je bil spo- red končan, so se vsuli otroci na teraso, kjer so že čakale mize na mlade goste. Dobre mamice, sokolske sestre, so namreč napekle svojim srčkom cele gore najboljšega peciva. Sledila je obdaritev in skromna pogostitev. Materinski dan je bil tako lepo zaključen, ml pa naj tudi s svoje strani isrecemo vsem nesebičnim sokolskim sestram za dar, Id so ga pripravile mladini, najlepšo zahvalo. Samo Še dane« kriminalni velefUm »IŠČEJO SE PLESALKE ZA AMERIKO44 ZVOČNI KINO DVOR Predstave ob 4., T. in 0. uri zvečer Cene Din 4.50, 6.50 DANES film is življenja mlade žene po romanu THEODORJA DRKIBEIU/ „JENNIE GERHARDT" v k.Ure»^ra * v£c, dra£t»a ELITNI KINO MATICA 9ILT1A »UlflEIJtrA Predstave ob 4., 7. U in d.% uri. Nov Paramountov tarnal nam pokate rudarsko katastrofo v Kaknju blizu ftarajeva 1 Jennie Gerhardt Ljubljana, 15. maja. Spet velik ameriški film, ki ga kritiki največjih inozemskih listov cenijo za enega največjih filmov, kar jih je prišlo iz Amerika, obenem pa dostavljajo, da je ta film gotovo najlepša ljubavna zgodba, kar nam ph je pripovedoval film. Slika nam življenjsko pot žene, ki je vse življenje ostala zvesta samo enemu moškemu. Sama duša in topla ljubezen je Silvije Sidney, ki igra naslovno vlogo. Hči je revne družine in z materjo dela v velikem hotelu, kjer se v njo zaljubi že starejši senator, Vzel bi jo rad, a pri železniški nesreči izgubi življenje, da ona ostane sama z njegovim otrokom, ki ga rodi po njegovi smrti. Iz strahu pred svojim strogim očetom se preživlja v tujem mestu kot sobarica milijonarske hčerke, kjer se spet v njo zaljubi brat njene mlade gospodinje, Lester. O otroku niti ne sumi in je trdno preverjen, da je prvi moški v njenem življenju. Ko njegov oče izve za to ljubezen, ga pošlje v Chicago za direktorja svoje filijale, kamor vzame s seboj tudi Jennie, ona pa na skrivaj tudi svojo hčerkico. Njegova ljubezen je tako velika, da zaradi Jennie prekine vse vezi s svojo rodbino, zapusti Ameriko in gre s svojo ljubico v Evropo. Tu ju dohiti milijonarka Letty, nekdanja Lesterjeva zavrnjena nevesta, ki je med tem postala vdova. Od nje izve Jennie, da je Lester svojo rodbino zapustil zaradi nje, in medtem mu tudi Jennie pove, da ima otroka, da bi mu ne bila več na poti h karijeri. Jennie se umakne in Lester vzame vdovo Lettv za ženo ter koraka od uspeha do uspeha, vendar pa ni srečen. Jennie se težko preživlja in vsa sreča ji je njena lepa hčerka. Samo dvakrat sta se še videla Lester in Jennie, namreč ob smrti njene hčerke in na Le-sterjevi smrtni postelji. Lester ob smrti prizna, da je ljubil samo njo. Pretresljiva in izvrstno igrana drama bo gotovo tudi v Ljubljani imela dosti občudovalcev. L Pavel Blinc 1 Ljubljana, 15. maja. Včeraj je umrl po dolgi in mučni bolezni v Ljubljani g. Pavel Blinc, svetnik železniške direkcije v pok. Pokojni je bil rojen 5. maja 1860 v Ogulinu pri Vinici. Študiral je v Novem mestu, kjer je absol-viral 6 razredov gimnazije.nato pa je stopil v železniško službo na Dunaju in sicer I. 1884 v Matzleinsdorfu. Leta 1887 je bil premeščen h generalnemu tajništvu generalne direkcije na Dunaju, nato je pa služil v bolniški blagajni in kontroli dohodkov in napredoval do nadzornika na Dunaju, kjer je ostal do leta 1919. Po prevratu je prišel v Ljubljano, kjer je bil nazadnje tajnik direkcije in vršilec dolžnosti šefa administrativnega odseka. Leta 1936 je bil vpokojen. Pokojni je bil poročen z Marico rojeno Kollmann, ki mu je rodila sina Leona in hčerko Marto. Osebno je bil zelo simpatičen človek, dober in vzoren predstojnik uradništva, agilno se je pa udejstvoval tudi pri raznih nacijonalnih društvih. Pogreb bo v sredo ob 16. iz hiše žalosti Večna pot štev. lb, na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga polože v rodbinsko grobnico Bodi mu ohranjen blas spomin, preostalim pa naše globoko sožaljel___ Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri. _^ „ Torek, 15. maja: Gospoda Glemtoajevi. Gostovanje drame v Kraniu. Izvem Sreda, 16. maja: Bratje Karamazovl. Red Sreda. četrtek. 17. maja: Monter Anton. Red četrtek. Petek, 18. maja: zaprto (generalka). Sobota, 19. maja: Gospoda Glembajevi. Gostuje članica osijoSke^a gSedaliftča Sava Severjeva. Nedelja, 20. maja: ob pot ti. url Steber-ni/k na Kongresnem trgu. Ponedeljek, 21. maja: ob polil, uri Slehernik na Kongresnem trgn-★ Zanimivo (joetovatije v drami. V soboto 19. t. m. gostuje v drami članica osiješkega gledališča ga. Sava Severjeva. Mlada, nadarjena igralka si Je pridobila v Osijeteu In Bptttu mnogo simpatij s svojimi odličnimi kreacijami in preverjeni smo, da bo zanimala predvsem kot flo-madtnjka nase ljubljansko občinstvo. >8lehornik« na Kongresnem trgu. Po presledku dveh let se vtprisori spet anamaniti misterij o iivljenju in smrti bogatina Slehernika na jnonumentalnem trgn pred fasado nunske cerkve. Vsesplošno mnenje, tudi inozemskih posetnikov, je bilo. da prekaša naša viprizoritev budi vse renomirane solnograttke. Naslovno vlo45o igra g. Levar. ki Šteje to kreacijo med svoje najbolj uspele like. Pređpro-daja vstopnte se prične v opernem gledališču pri dnevni blagajni v čefcrtefc 17. t. m- Opozarjamo predvsem podeželsko občinstvo, ki ima valed binkošrtnih praznikov prav posebne možnosti poeetiti Ljubljano In predstave Narodnega gledališča. Prva ponovitev »Slehernika* je na btnfcoštnl ponedeljek ob Isti uri. Opozarjamo občinstvo prav posebno na to dejstvo, da se »Slehernik* na Kongresnem trgu pred nunsko cerkvijo ne bo nikdar več vjprizarjal in to so poslednje vprizo-ritve tega dela v takem vellfcem okviru. OPERA Začetek ob 20. url Torek, 15. maja: Gostovanje Sinjo ptice. Trven. Src ta, i«, maja: Carmen. Red A. Drevl bo gostovanje ruskega ansambla Sinja ptica, kl uživa širom sveta veliko priljubljenost in popularnost in kateri se ne more odrekati umetniška vrednost. Sinja ptica izvaja majhne scene, ki dosežejo skorajda v obliki klasičnega kabareta čisto svojevrstno formo mednarodnega ttpa predstav. Rusko vsakdanje življenje je umetniško obdelano in mali teater črpa iz najprimitivnejših sredstev živo veselost in po potrebi tudi tragično noto. Opozarjamo na ta edini večer, pri katerem sodeluje ves ansambel Sinje pt;-ce pod vodstvom direktorja Južnega. Predstava je izven abonmaja ln veljajo za njo normalne operne cene. Opera pripravlja Janačkovo opero »Katja Kabanova« z go. Gjungjenac v naslovni vlogi, pod muzikalnim vodstvom N. štritofa. Opero postavlja na oder režiser g. Ciril Debevec. Predstave na prostem. Opozarjamo podeželske gvDSte, da jim nudi uprava Narodnega gledališča primeren popust, ako se najavijo do sobote pismeno pri dnevni blagajni v operi. Popust se bo izdajal samo podeželanom ki dvignejo najmanj 10 sedežev. Te ugodnosti veljajo za opereto »Pri belem konjičku t, opero »Gorenjski slavček« in obe večerni prireditvi »Slehernika« na Kongresnem ti^ru. Smrt na železniškem tiru Jesenice, 15. maja. Ko je šel v ponedeljek zjutraj ob 5. progovni čuvaj Melinc Ignac s Hrušice na običajni obhod po progi, je našel na Hm-šici v bližini mosta, pod katerim vodi cesta proti Kranjski gori, ob progi traplo m'a-desra človeka brez erlave. glava pa je ležala nekai metrov od trupa. Obvestil je o strašni najdbi svoje predstojnike in blizu stanujnče ljudi, ki so v mrtvecu spoznali I81etnega Franceta Dol ž a ne, sina sprevodnika državnih železnic in hišnega posestnika g. Franceta Dolžana s Hrušice. Fant ie šel pod brzovlak, ki vozi zvečer ob 22.53 v Avstrijo. V žepu mrtveca so našli precej oeuljeno denarnico, v kateri je bilo poleg njegove slike, legitimacije in drugih malenkosti tudi pismo na očeta, v katerem ga je tik pred smrtjo prosil, nai mu od pr isti. da mu je to naredil, ker mu ni več mogoče živeti m da ne more preboleti, da se je z mamo skregal. »Ne žalujte za menoj, pozdravite pa Vladota in Mirkota in me pokopi ji te poleg Črnologarfevega Francija«:. Pismo je bilo pisano na slabem papirju z okorno pisavo in sra je pisal očividno zelo razburjen. Truplo nesrečnega mladeniča ie bilo prepeljano v mrtvašnico jeseniškega pokopališča, kier bo pokopano. Pokofni France Dolžan je bil zal in krepak fant. Pri KTD na Jesenicah se je učil že nad eno leto dni za ključavničarja ter je bil priden in inteligenten mladenič, eden najbolj vztrajnih telovadcev jeseniškega Sokola. Tragična smrt dobrega sina je za starše tem hmjši 'idarec, ker se je pred enim letom pri vožnji z motociklom emTtno ponesrečila tudi 201etna hčerka Ivanka. Bodi pokojniku ohranjen blag spomin, težko prizadetim staršem pa naše iskreno sožalje! Popravek Na podlagi tiskovnega zakona Vas naprošamo, da priobčite glede mezdnega spora v naši tovarni na istem mestu in v enakem tisku sledeči popravek. Podjetje Remec-Oo od visi za prodajo svojih izdelkov predvsem od inozemskega svetovnega trga in more plačevati svojemu delavstvu le take zaslužke, kakor so mogoči na svetovnem trgu. Vse glavne importne države upognjenega pohištva Velika Britanija m njene kolonije, Zedinjene države Severne Amerike ter Argentina v Južni Ameriki so znižale vrednost svojega denarja, da s tem obremene uvoz, razen tega so naložile tudi višje uvozne carine. Deflacijska denarna politika naše države pa drži vrednost našega denarja veliko nad sedanjo pariteto navedenih svetovnih valut. Razen tega so pa še tudi cene v že devalviranib valutah za več kot 10 */• padle. Posledica tega splošno znanega svetovnega gospodarskega položaja Je, da so cene našim izdelkom na svetovnem trgu tako padle, da zamore podjetje le s tem razmeram primernim znižanjem mezd držati naročila za izvoz. Ni torej res ,da so povod sa znižanje mezd pretirane bančne obresti, ampak pred-TOem zgoraj navedene razmere. Naše podjetje je bilo vedno na glasi, da plačujejo svoje delavce boljše kakor drjge slične tovarne in je tudi v sedanjem položaju loj amo postopalo nasproti delavstvu ter mu nudilo še vedno vsaj toliko zaslužka, da Je omogočeno današnjim razmeram primerno preživljanje. Ni res, da ie nudilo samo Din 2 do 0.50. res pa je, da je nudilo Din S do Din 1.50 urneera zaslužka po sposobnosti in kvaliteti dela ter v akordu povprečni dnevni zaslužek Din 25.— do Din 30.—. Ka«en tega pa }e nudilo podjetje še družinske doklade v Iznosu 5 do 15 •/• zasknska po števihi družinskih Članov in pa, da se bo tudi delavsko stanovanje zaračunavalo za 20 8/o nižje kakor do sedaj. Ni torej res. da bi bile dosedanje plaČ^ znižane za 50 */• odnosno 4F> *\ ampak bi se mižale do največ 33 0'o in to pri tistih delih, ki so bila do sedaj najboljše plačana. Ni res. da so te plače beraške, res ie le, da so «edaniim razmeram primerne. Tudi pri teb plačah mora. podjetje žrtvovati vsak svoi dobiček, samo da obdrži 5e ca. 200 do 300 Ijmdi pri delu. Ker fe pri pogajanjih delavstvo odklonilo zaposlitev pri znižanih plačah in * delom na svetovnem trgu, le podjetje stavilo predlog, da se dela samo za domači trg po dosedanjih nespremenjenih mezdab. pri čemer pa bi bilo mogoče zaposliti komaj tretjino delavstva. Od strani organizacije je bil stavljen predlog, da 66 sknSa priti do sporazuma na podlagi večje storilnosti po zlati srednji poti. ki ga je pa delavstvo odbilo. Res je, da ie podjetje v dobrem namenu, da *>e pridob; čas za sporazum in da se prepreci napo trebne škoda, predlagalo, da se takoj pričn. z delom za rok 2 tednov, v katerih naj bi se mezde obračunavale prvi tedaa po do*-' danjih cenah, drugi po znižanih, a fe bil tudi ta predlog odklonjen, ker se jim je rb-lj'ibila od zastopnika Delavske zbornic** podpora iz bednoslnega fonda. Po taksni intrasigentnem nastopu delavstva, ki ne bo moglo najti danes tako stalnega, čeprav zmanjšanega zaslužka niti po teh cenah, kakor mu jih sedaj nudi na$e podjetje, ie moralo podjetje izvajati konaekveoce in prekiniti nadaljnja pogajanja. Remee-Co, tovarna upognjenega pohištva, lesna industrija. KOLEDAR. Danes: Torek 15. maja k»t,.Ueani: Zofija, Izidor. Jaromira, pravoslavni 2. mah. DANAŠNJE PRIRBI>ITVB. Kino Matira: Jennie Gerhardt. Kino Dvor: Iščejo se plesalke za Ameriko. Kino Šiška: Ljubezen Mihajla Petrova. DE21RNE LEKARNE. Danes: Mr. BakarČic, Sv. Jakoba trg 9 in dr. piccoli, Tvrševa cesta 6. I mtta c j ^fsbiji imajo hudega kralja Ibn Zauda, ki da odrezati, odsekati ali iz tak-ruti grešniku ud, s katerim je storil gre/r. Krvoločno je to in strašno, toda pametno in koristno. Škoda, da ni mogoče uvažati k nam iz tujih dežel lepih in koristnih navad. Če bi jih smeli uvažati, bi morali takoj naročiti to prekoristno Ibn Saudovo navado, ki bi jo pri nas s pridom gojili. Grehov in grešnikov nam prav gotovo ne manjka. Imamo jih najmanj toliko, kakor krvoločni arabski kralj, samo da jim ne smemo sekati, rezati in i z tikat i pregrešnih udov. Če bi bila pri nas dovoljena ta praksa, bi nemara odletelo pod sekiro največ rok. ki so jih mnogi zamenjali z grabljami. Škoda pra\'imo, da nismo med A rabci. Proslava so letnice »Slavca" Bolgarski pevci prvič v Ljubljani. Ljubljana, 15. maja. Najstarejši bolgarski pevski zbor fn pevski prvak Bolgarije plovdiveko pevsko društvo >Rodna pesen« nastopi v nedeljo dne 20. t m. ob 11. dopoldne v unionski dvorani. Izvajal bo kompozicije Rafeigerje. Bukorešljij eva, Behterova, Kenova, Abta, V*ngerja, Stajnova, Munviča in Mokranjca. Predsednik društva je znani bolgarski glasbenik £r. Antonij Bukorešlijev. dirigent zbora pa g. Ivan Koče tov. Pred prodaja vstopnic se vrši v Matični knjigarni. Ljubljansko občinstvo prosimo, da posveti bolgarskim pevcem svojo pozornost in sprejme svečano bolgarske pevee, ko stopijo prvič na slovenska tla. Točen prihod boloarskih gostov bomo še pravočasno javili. RR0GRAM SLAVNOSTNEGA KONCERTA >SLAVCA<. Pevsko društvo >Slavee: bo v okvirju Jubilejnih prireditev priredilo svoj slavnostni koncert v nedeljo ob 8. uri zvečer. Društveni dirigent g. Ivan Rupnik. Sodelujo orkester 40. p. p. >Triglav<, dirigent Ziva-novič. Kot solist nastopi naš priljjbljeni tenorist Ivan Franci. Program te*ia koncerta je sledeč: Državna himna, orkester 40. p. p. »Triglav«; Glinka: Ruslan in Ljudmila, uvertura. Živanovič: K;id dan mine, poje tenoriet Franci (z orkestrom) . Krek: Tam na vrtni gredi. Adamič; Vaeiijejn. Premrl: Luna in zvezde. Prelovec: Naposled, poklonjena >Slaveu« za 501etnico. Kogoj: Trenotek. Koporc: Vetri v polju. Uk-mar: Motto. Rimekv-Koroakov: Slava, zbor z orkestrom. Opozarjamo, da imajo lastniki legitimacij za četrtinsko vožnjo prost vstop na ta slavnostni koncert vSlavcat. kakor tudi na lj'idsko veselico. Legitimacije se bodo žigosale na slavnem kolo* j vonj oh izhod'). Koncert jeseniškega sokolskega društva Naš Sokol je v nedeljo zvečer otvoril vrsto proslav ob 301etnici drištvonega obstoja s koncertom svojih pevskih in glasbenih odsekov. Spored je otvoril a sokolska goi-ba na pihala, ki ie pod vodstvom mladega dirigenta brata KleČa dovršeno odigrala koračnico >Pohod turistov« in veličastna uverturo »Pesnik in kmet«. Publika je vrle godbenike in dirigenta naeradila z viharnimi aklamacijami. Za godbo ie nastopil mladinski mešani pevski zbor, ki je pod vodstvom brata Razineerja lepo odpel dve pesmi in žel živahne aklamacije občinstva Sledil je dvospev sopran in alt sester Petri čeve in Ferjnnove. ki sta ob spremljevanj.i klavirja lepo zapeli Jenkovo >Na tujih tlf»h Sledil ie eolospev sestre Sredenškove, ki '• ob spreinljevanMi klavirja odlično zapel;-Pavčičevo ^Mehurčki*. Nastopil je tidi na-•tari znanec basist brat Semen Dimitri jev, ki ie z zanosom odpel dve ruski nn rodni p**smi in žel toplo priznanje. Godrl ni kvartet (Korenini. Kiec, Klemenčič, K de5) je izvajal težke Mozartove skladbe do vršeno in žel zasluženo priznanje. Zenf1 zbor je ob spremlievanju harmonik zape Parmov 'Pozdrav Gorenjski' in Gregorčn* >RoŽmarin-. godba na pihala pa ie koncer dostoino zaključila z mogočno uverturo opere Ravmond in žela zaslužene ovacije Spored koncerta je bil zelo pester, ven dar pa smo močno pogrpšali moški zbor ji oktet. Koncert je bil slabo obiskan, bilo v skorai več 6odeljjočih kol pa poslušalcev \ dvorani. Navzočih ie bilo naiveč ljudi h delavskih in nameSčfmskib krogov, dočim so obrtniki in državni nameščenci, ki so bili svoje čase stalni posetniki sokolskih pri redHev — lo pot skoraj vel izostali. »SLOVENSKI NARODc, dna 15. maja lt84 SPORT — Pred teniškim turnirjeni za počnejo dravske banovine. V soboto 19. maja ae bo na teniških igriščih SK Ilirije začelo tek-movanje za prvenstvo dravske banovine. Turnir bo trajal tri dni. finalne igre se bodo igrale v ponedeljek ob 15. uri. Pokroviteljstvo nad turnirjem je blaeovolil prevre-ti ban g. dr. Draco MarušiČ. Zanimanje ca turnir je veliko in so se prijavili močni ieralci iz Zagreba, med njimi tjdi lanskoletni prvak v singhi K. Friedrich. Športno javnost opozariamo. da ie vstopnina za vse tri dni tako minimalna, da bo omogočen obisk vsakomur — SK Ilirija v Celju. V nedeljo je tekmovala moška teniška ekipa SK Ilirija v Celiu proti Smučarskemu klubu in ga porazila E rezultatom 5:2, dame so pa igro dobile brez iere ~>:Q. Ilirija nadaljjje tekmovanje v drž. prvenstvu moštev in sicer teden po binkoštih proti »Rapidu- v Mariboru. ZVEČER NEPRECENUIVO POMG 2.« Vam nudi Schichtova metoda na dan pranja. K tomu potrebujete Žensko hvalo, da perilo zvečer namočite, in Schichtovo terpentinovo milo, da perilo drugi dan izkuhate. TO JE CELO DELO PRI 3CHICHTOVI METODI DNEVNE VESTI — Z ban?>ke uprave. Ban p. dr. Drago Marušič v četrtek 17. t. m. ne bo sprejemal strank, ker je službeno odpotoval v Beograd. — Naš poslanik dr. Grisogono v Plzn*. Na? poslanik v Prairi dr. (Jrisocono je prispel v soboto opoldne v Plzen. da priros!vu-te otvoritvi razstavo »Lepete Jugoslavije*, ki sta jo prirerjila Za patino češki untetnoet-no-obrtni muzej in Ceik<>Movaško-j neslovenska liga v Polzni. Pred otvoritvijo razstave si ie ocledal zanimivosti mes-t«. Uvodno besedo je spregovoril ravnateli muzeja vseučilišči profesor dr. Cadik. za njim fe pa otvoril razstavo podžupan m^ia dr. Mandel. Končno sta govorila še poslanik dr. Orisorrono in predsednik plzenskega odbora f*J line Janoš. Razstava pregledno kaž? leno'e Jugoslavije in turistična možnosti. V Plzen je prispelo tudi 60 olusateIjpv Alek-sanHroveoa kolonija iz Prau^ pod vodstvom rektorja dr. Pretnarja. — Koneres banjologov Male antante. Vfe-rai in danes so zborovali v Pragi kopališki zdravniki in zastopniki lastnikov zdravilišč HrŽRv Male antante. da se posvetujejo o vseh vprašanjih zdravilišč in leT^nj;i v njih. Kongres je bil sklican na znanstveni podlagi, vseučiliški profesorji in odlični kopališki zdravniki so se posvetovali o organizaciji proučevanja ter o pomenu in učinkih zdravilnih vrelcev. Poleaj pomenijo važno gospodarsko postavko. — Dopu*t za kongres davčnih ura dni -Kov. 27. in 28. t. m. bo v Beogradu kongre" udruženja davčnih uradnikov. Finančni minister je dovolil davčnim uradnikom, članom udruženja, za kongres potrebni dopust. — Borza dNa v IJubljani sprejme zidarja, kolarja. dva čevljarja, brivca in krava rja. — K volitvam v novo upravo lekarniške zbornice. V soboto smo poročali, da je lekarnar v Loeatcu ph. mr. g. Tanez Kristan na listi lekarnarja v Velikem Bečke-reku MiliVoja Miljea. Lekarnar g. Kristan nas pa obvešča, da liste g. Moljca ni prejel v podpis in da je torej tudi ni podpisal. Pripominja še. da ie kandidat naših le kamarjev g. Slavko Zimmermann iz Za greba. — Ghnna skupšfina Idmienja jugo-do renskih inžeK jer j#» •, in arhitektov bo letos Obenem vas vabimo, da ?e udeležite v čim večjem številu prireditev ob priliki 50-let-nice pevskega društva -Slavec . torej koncerta bolgarskega glasbenega društva •Rodna pesen: v nedeljo 20. t. m. ob 11. uri in Slavčevega koncerta istega dne ob 20. uri. ko imajo vsi udeleženci zajamčeno železniško četrtinsko vožnjo. Legitimacije za četrtinsko vožnjo se dobe pri pevskem društvu Slavec, Ljubljana, hotel Miklič. Uprava Hubadove župe JPS- —Ij Ugleden hrvatski pisatelj v Ljubljani. Te dni se je ustavil v Ljubljani ugleden hrvatski pisatelj g. Hrvoje Grgurić. katerega knjiga »Kroz tamnice i crvenu meglu« je vzbudila v vsaj naši javnosti, pa tudi v ostalem kulturnem svetu, precejšnjo pozornost Prav te dni je izšel v Berlinu nemški prevod pod naslovom :Elf Jahre Sovjetkerker in Ostsibirien -. — Kakor mnogo naših ljudi, je tudi Grgurić med svetovno vojno prišel v rusko ujetništvo. Sodeloval je v borbah v Dobrudži ter bil do leta 1927 v daljni Aziji. Doživel je mnogo prijetnega in neprijetnega in na povratku v domovino je napisal svoje prav fantastične doživljaje v nizu člankov, knjig in predavanj. Večje njegovo delo iz tega cikla je bila tudi knjiga -Na daljnem vzhodu--. G. Grguriću želimo, da bi se kar najbolj prijetno počutil med nami in odnesel iz Ljubljane čim 1ep£e spomine Pri razdraženih živcih, glavobolu, ne-spanju, utrujenosti, pobitosti, tesnobnosti imamo v naravni »Franz JosefovJ« grenčici domače sredstvo pri roki, da največja razburjenja, ki imajo svoj vzrok v slabi prebavi, takoj preženemo. Sloviti zdravniki priznavajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno tudi pri ljudeh višje starosti. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogeri-iah in špecerijskih trsrovinah. 2«. in 38. maja v Zagrebi. Fkrenjeno je vse potrebno za pridobitev dopustov in vozni!) ugodnosti. Program je objavljen v Tehničnem Hetb. Cisni, ki se bodo skupščine udeležili, naf se prijavijo do 22. maja osebno ali pismeno v tainištvu sekciie Ljubljana (Gledališka ulica 8) z navedbo želj glede nastanitve {tudi za rodbinske Mane). — Kl«n e^ mokre Zefke. Ledeni možje so na in prizanesli in ljudje so se že sprijaznili s tem. da stara vera ne drži več, a tem boli se je izkazala mokra Zofka. Po polnoči je lilo kot se spodobi za tako pomemben datim. Kmetje se vesele dežja, ker se letos zemlja zelo hitro posniši, saj je že del; časa poletna vročina. Zgodnj'e poletje ie prineslo tudi že hude nevihte, tu in tam celo s točo. zato je zemlja tem bolj potrebna pohlevnega dežja ter ne moremo šteti v zlo Zofki, če je pošteno mokra. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno, nestanovitno vreme, d^ž v presledkih. Včeraj \p znašala najvišja temperatura v Beogradu 2P( v Skopi ju 28, v Zagrebu in Sarajevu 25. v L j ibljani 24.3. v Splibu 24. v Mariboru 23.9. Davi je karrn proda v de]-] struge, kjer zdaj delajo, zato |ih1 ne bo treba odkopavati toliko blata kol so ga lani in bo tudi delo lahko hitreje napredovalo, seveda le. če bo ugodno vreme. — Ij \**em v Huhadovi župl JPS včlanjenim drufttvom. Spričo dejstev, da se je za binkoštne praznike nakopičilo v Ljubljani toliko drugih nepevskih prireditev, je podpisana uprava sklenila, da preloži svojo glavno skupščino in svoj skupni koncert prijavljenih zborov ter skupnih zborov na ugodnejši jesenski čas. župna uprava je uvidela, da bi v slučaju prireditve ob bin-koStnib praznikih ne mogla pričakovati fakega odziva, ki bi našemu koncertu zajamči! zadosten moralen in gmoten uspeh. —Ij Dve no\j vil j in nova cesta ob Ura daščici. Doklej -e bila na levem bregu Gra daščice med Groharjevo cesto in Lepim .no'om le steza, a kmalu bo že cesta. Nedavno so tnm začeli graditi dve vili. Ena bo pisatelja Finžgarja. gradi jo podjetje M. Ourk. drugo pa zida stavbnik Rozman. Teren je nizek in precej močvirnat, zato so kletni zidovi zelo dvignjeni. Vili bosta zgrajeni baš ob meji. ki loči južni in severni del: na južni sirani odslej ne smejo več eraditi kletnih stanova ni, ker je talna voda previsoka. —Ij Martin Lap.ipič, železniški upokojenec, se je včeraj zvečer po dolgi bolezni poslovil od tega sveta. Bil je pevec, stara korenina, ki je prepeval v glasb, društvu Ljubljana in dolgo let zvesto pri pevskem društvu ^Krakovo-T^novo« S svojim basom je sodeloval pri vseh društvenih nastopih, udeleževal se je pa tudi mnogih pogrebov pevcev, znancev in znank. Pogreb vrlega pevca se bo vršil v sredo popoldne ob pol 6. iz Cerkvene ulice v trnovski fari. Ljubljanske pevce vabimo, da spremijo na zadnji poti s poslovilno pesmijo pevca, ki ji je vse življenje vneto služil. —Ij Stan Laurel in (Miver Hardv. slavna komika in šalUvea, katerih šalam se smeje staro in mlado, prideta za praznike v Ljubljano. Kakor snio doznali, jih bomo videli v veseli burki -Srečna zakonca«-, katero bo predvajala ZKI) v petek v Elitnem kinu Matici. Ta burka je povsod vzbudila aalve smeha in krohota. Tudi pri nas bo tega dovolj. Lj ulje se radi smejejo. Če tudi nieo Časi, v katerih bi ee človek od srca smejal. Stanlv in debel: Oliv pa bosta slehernega prisilila, da se nasmeje. Oba pravita, da sta prav za prav nekaka "zdravnika« zoper otoinost in krizo, specijalista sta posebno za bolezni v žepu. Zoper prazne Žepe imata posebno metodo zdravljenja, ki ee je vedno obnesla, vsai taiko pravita. — Kdor se hoče kaj naučiti in kdor se bo ravnal po njih navodilih, se bo vedno smejal. Zato pa v petek vsi k ZKD predstavi, ki se bo vršila ob pol 3. popoldne. Cene kljub obilnemu smehu in veliko dobre volje ostanejo kakor do sedaj: 2.50, 4.50. 6.30. —Ij Violinski koncerti niso prav pogostokrat med koncertnimi prireditvami našega mesta. V četrtek koncertira v filhar-monični dvorani francoski violinist Robert Soetens, ki je tokrat že drugič na našem kocertnem odru. Med kritiki uživa velik sloves, tako piše o njem Kurir Varšavski. Dela, ki jih je izvajal naš francoski gost, so Vzbudila pri poslušalcih navdušenje, kakor ga redko naletimo v koncertni dvorani. S plemenitostjo tona. precizno tehniko in Jasnostjo, v izvajanju avtorjevih misli, si je pridobil g. Soetens na mah občudovanje mnogoštevilnih poslušalcev v dvorani. Prepričani smo, da bo njesrov koncert zanimal tudi v nagem mestu. Koncertira v četrtek, dne 17. t. m. ob 20. uri v filhar-moničini dvorani. —lj Predavanje <> Radienn. Ciotovo vse gospod i ii i p so že čjle o Radionu, mnoge ga Malno rabijo, a le malo i i Vi ie. ki popolnoma poznajo vse njegove odlike. Xa predavanjih, ki se vrše te dni v kinu Tdeal. nudi se vsem cenjenim gospodinjam prilika, da se na ugoden in zanimiv način seznanijo s tem samodel u jočim pralnim sredstvom. N'a teh predavaniih se tolmači, kaj ie Radion in kako «e z niim pravilno pere. Demonstriralo *p bo poskusno pranje z Radionom, za zabavo bodo ekrbeli razni filmi kulturne in šaljive vsebine. Vabimo vse cenjene u os pod inje, da se blagovolijo udeležiti teea zanimivega predavanja. — Vstop prost. Prostori se na željo rezervirajo dopoldne pri blagajni. Začetek predavani popoldne ob 14.. zvečer točno ob 20. uri. — lj Združenje urar.iev, zlatarjev itd. v Ljubljani opozarja cenjeno občinstvo, da bodo imeli njeni člani-trgovei t irami. zlatnino, srebrn ino itd. o binkoštnih praznikih trgovine odprte samo v nedeljo dopoldne; v nedeljo popoldne in ponedeljek cel dan pa zaprte. Iz Trbovelj — Zaključek obrtne nadaljevalne iole v Trbovljah. V nedeljo ob 9. uri dopoldne je bila zaključena obrtno-na dalje val na šola v Trbovljah za letošnje šolsko leto. Sklepa šolskega leta se je udeležil pred-seimik šolskega odbora sr. Berger « odborniki, ki so si ogledali razstavljena Eolska deta. od katerih so risbe najbolj ucrajale. zlasti pohvalno se je šolski odbor izrazil o iz-delkih vajenk I. in II. razreda, ki so'posebno lično in točno izdelani. Pri tej priliki je vodja šole. šolski upravitelj g. Bučar učence in učenke opozoril, da je v smislu zakona v bodoče tudi telovadba obvezna za vse vajence in da bodo posledice neudeležbe pri telovadbi nosili vajennega veletrgovca je bilo prepeljano v mrtvašnico jeseniškega pokopališča. V nedeljo zjutraj pa se je pripeljal ponj njegov zet iz Zagreba, ki je pripeljal s seboj dragoceno krsto ter dal prepeljati truplo z avtofurgonom ljubljanske mestne občine v Zagreb, kjer bo na ondounem pokopališču pokopano. — Nedeljski sport. V nedeljo popoldne se je vršila na igrišču »Bratstvac nogometna tekma med I. moštvi SK Sloge iz Ljubljane in jeseci§kega Bratstva, ki je končala neodločeno z rezultatom 1:1. Tekma je bila razmeroma lepo odigrana, obe skupini sta Igrali zelo požrtvovaLno. Občins-tvo, kt ga je bilo precej, je bilo z igro zadovoljno. Sodil je g. Dolinar iz Ljubljane kf je bil dober in nepristranski. — Djurdjevdanski uranak. Jeseniška strelska družina je priredila v nedeljo zgodaj zjutraj djurdjevdanski uranak, ka je spravil mnogo meščanov na noge. Zbirališče je bilo zjutraj ob pol 5. pred sokolskim domom, odkoder je krenila ob 5 povorka s sokolsko eodbo na čelu v spodnji del mesta tn od tam nazaj po glavnih cestah okrog zgornjega dela Jesenic na društveno strelišče v Mojstrano V povorki so korakali člani Sokola, Narodne odbrane, »Soče« in močna četa tovarniških gasilcev. N'a strelišča: se je vr-Silo tetomeverao streljanje, sokolska god ba je pridno svirala, ljudstvo pa se je zabavalo ob dobri kanljici, rainjičfldh in na ražnju pečenem jancu Iz Trebnjega — Otvoritev ceste. Kakor amo v sobotni etevlrki našega lista poročaM, bi morala biti de.nee popoldjie otvor jen a noro dograjena ceeta pod č a težom ob na-vzočnoetl bana g. dr. MaruSiča in drugih predstavnikov naše javnosti. Med tem pa je otvoritev v zadnjem hipu preložena na nedoločen čas radi odaotnosti bana. ki se je odpeljal v Beograd. Kdaj bo cesta otvorjena bomo pravočasno objavili. — čitateljem! Mnogi čitatelji boste danaAnjo Številko našega lista prejeli na oarled. Listu bo priložena tudi položnica, s katero poravnajte enomesečno naročm-i-no. *Slov. Narod* prinaša iz Trebnjega vse novice, je najcenejši popoldnevnik in malenkostna naročnina omogoča vsa-konmir. da postane naš naročnik. Od danes naprej bode nali naročniki prejemali list že eb pel 17. uri dostavljen na dom. t. j. tri ure prej. — Osebna vest Premeščen je na lastno proinjo na Jesenice skladiščintk tuk. žel. postaje Bunkeljca Danijel. — Novo strelišče. Ker je lastnik sedanjega strelišča zabrsnil nadaljnje streljanje tuk. strelski družini, si je ista omislila novo strelišče. Novo strelišče bo s poti pod gradom v smeri proti gozdu na posestvu last inž. dr. Evgena Soula-vya, ki je strelski družini dovolil da al tu uredi strelišče. Streljanje se prične prihodnjo nedeljo. — Za revne šolarje. Tukajšnji brivec g. Štefan Juvanec obveAča starše, ds za birmo in v bodoče striže revno šoleko mladino v svoji brivnici breaplačno đo ' preklica. Dne 26. aprila okrog: 20. se je v Cleve-landu peljal na kolesu k brivcu 12 letni Janez Bouha. Na Butro Troy cesti ga je dohitel in podrl neznan avtomobilist. Deček je s takšno silo odletel s kolesa, da jo padel naravnost na glavo in se ubil. Za fantom žalujejo starši, tri sestre in brat. — Po daljšem trpljenju je v Ročk Springsu država Wyoming. podlegel posledicam poškodb, ki jih je zadobil pri avtomobilski nesreči, 62 letni France Podobnik, doma iz Oslice nad škofjo Loko. — V Ardu, država Illinois, je bil do smrti povožen Kari Adam. Pokojni je bival že 30 let v Ameriki. Bil je samec in je stanoval pri družini Jalovec. — V Tiogi je neznan avtomobilist do smrti povozil ženo Toma Padrovica, ko je šla na obisk k sorodnikom v Gary. — 2rtev divja-jočih avtomobilistov je postal tudi Josip Celina iz Salema v Ohiu. Ko je šel na delo v rudnik, ga je podrl neki avtomobilist. Celino so z zlomljeno desno nogo in hudimi notranjimi poškodbami prepeljali v bolnico. V Buhlu, država Minnesotta, je doletela tragična smrt Antona Trlepa. 2e dolgo je bil brez dela. nazadnje se mu je pa vendarle posrečilo, da je dobil zaslužek pri družbi Butler Bros. Toda usoda mu ni bila naklonjena. Komaj je delal pol ure, ga je pri razstreljevanju kamenja ubilo. Pokojni je bil star 55 let, zapustil je ženo, tri sinovo in štiri hčerke. — V rudniku se je tudi smrtno ponesrečil 20 letni Fran Prosen. Delal je skupno z očetom v premogovniku v Johnstoumu. Jamski voziček mu je stri desno nogo, nakar so ga prepeljali v bolnico, kjer so mu morali nogo odrezati. Nastale so pa komplikacije, katerim je mladi rudar Iz Celja —c Otvoritev mestnih kopališč ob Savinji bo na binkošLno nedeljo 20. t. m. Zaradi lepega, toplega vremena se je kopalna sezona letos zgodaj pričela. —c Umrl je v ponedeljek 14. t. m. v celjski bolnišnici 26Ietni dninar Tajib Ajdarovič iz Mozirja, doma iz Seuokosa v Južni Srbiji. —c Podružnica Jugoslovenske Matice v Celju je pred dnevi na rednem občnem aboru izvolila dosedanji odbor s predsednikom g. dr. Bavdkom, na doy0 pa sta vstopila v odbor gg. dr. Juro Hrašovec in dr. Milan Orožen. —c Celjski pododbor Društva absolventov drž. trgovskih šol iz dravske banovine je na svojem fl. rednem občnem zboru izvolil naslednji odbor: predsednik Leopold Vučer, podpredsednik Leopold Weixler, tajnik Maks Suszynski, blagajnik Oton Weixler, odborniki Drago Denisa, Leo »emrov, Kristina Jelenova in Julka Mulejeva. člana nadzornega odbora sta Franjo Stru/pi in Mirko Presin-ger, načelnik kulturne sekcije je Franjo Strupi, načelnik socialne sekcije Drago Denisa, knjižničar pa Maks Modic. —c Pri ekspozituri OUZD v Celju se je s 15. majem uvedel letni delovni čas, in sicer: Ob ponedeljkih, sredah in petkih se uraduje redno od 7. do 13., popoldne pa vrši eden nameščenec dežurno službo od 17. do 18. Ob torkih in četrtkih se urađuje redno od 7. do 13. in od 17. do 19. Ob sobotah se uraduje od 7. do 12., popoldne pa vrši eden nameščenec dežurno službo od 12. do 13. in od 17. do IS. V ambulatoriju OUZD v Celju vrši, poleg rednih ordinacijskih ur od pol 9. do 12.45) bolničarka redno vsak dan razen ob sobotah, tudi dežurno službo, in sicer: od pol 8. do pol 9. in od pol 17. do 15 : ob sobotah pa samo od pol 8. do pol 9. Ob nedeljah In praznikih delo počiva, a za nujne slučaje vrši samo eden nameščenec dežurno službo od 9. do H- Za »prejema-nje strank je odrejen čas od 8. flo 13., oetall čas pa za interno u radovanje Iz Maribora — Mrtvec v Dravi. V nedeljo opoldne se je nudil ljudem ob Dravi pod Val-nerjevim vrtom na Koroški cesti grozen prizor. Reka je okrog poldneva prinesla čiloveško truplo in valovi so se z njim poigravali prav pod vrtom. Grozno Je bilo videti, ko se je iz vode prikazala zdaj glava, zdaj roka. Mrtveca Je Drava odnesla dalje iz Maribora in bogve, kje ga bo izpustila iz hladnega objema. — Pogrešana otroka sta se vrnila. Poročali smo. da sta 11. t m. nemano kam pobegnila otroka Lojzek in Marija Kauči«. Mestna policija pa je bila obveščena, da sta se pogrešana v nedeljo vrnila. Bila sta pri svojih sorodnikih, ki so ju odvedli k staršem. — Poslovilni večer priljubljenemu častniku g. podpolkovniku Celeetini je priredil mariborski častniški zbor. G. Ce-Iestina odhaja iz Maribora na nov0 službeno mesto v Belo Crkvo. Poslovilnega večera, ki se je vršil v prostorih Kazine, so 6e udeležili mnogi Mariborčani, v imenu mestne občine pa podžupan g- Golouh Odhajajočemu želimo mnogo uspehov! — Druga delavska godba se snuje. Pred kratkim so ustanovili delavci tovarne Hutter svojo godbo, ki je bila prva te vrste seda J pa ustanavljajo godbo tudi delavci v tovarni Erlich. Izvoljen je te pripravljalni odbor s tovarniškim uradnikom e: Kltpškterjem na čelu. — Nedelja — dan tatvin. Nedeljska poHHJeka kronika je zabeležila 8 tatvin. j podlegel. Na obrežju odvodnega kanala v Chica-gu so nedavno našli mrtvega 54 letnega Janeza Poliča. Kakor je izpovedal sin Viktor na policiji, je odšel mož z doma že dne 10. aprila. Pokojni Polič je trpel na areni hibi in je policija ugotovila, da je postal žrtev srčne kapi. Znani elevelandski Slovenec Jakob Krizman, oče slovenskega odvetnika Krizmana, je padel tako nesrečno ,da si je prebil lobanjo in bo najbrž izgubil levo oko. — Na svoji farmi v kraju L* ause, država Michlgan. je umrl dolgoletni naseljenec Pacel 2alac, ki je bolehal za rakom na obistih. Podlegel je operaciji. Pokojni jc bil rojen na Vrhu pod Kolpo. — V Mil-vvaukeeju je umrl France Jeršin, doma iz Hrastnika. — V Condersportu, država Pensylvanija, je umrl Matija Plut, doma iz Ručetne vasi pri Črnomlju. Zapustil fe ženo in štiri otroke. Pokojni je bil star 4.r-let, v Ameriki je živel 26 let. Po dolgi u mučni bolezni Je v Chicagu umrl za rakom na črevesu Kari Kralj, star 61 let. doma iz vasi Verdin pri Toplicah, odkoder je prišel v Ameriko pred 42 let. — V Nevv-vorku je umrl v bolnici 451etni Peter Pi-čulin, ki ga je pobrala pljučnica. Pokojni je bil doma iz Lokev pri Cepovanu, v Ameriki je bival 22 let. Zapustil je ženo in tri otroke. — V South Chicagu je umrl 31 letni Jakob Gombač, v Catonu. država Illinois, pa Uletni Alojzij Vičevič. — V Denverju. država Colorado, je umrla 341et-na Frančiška Jarc, doma iz Podpora v pri Šmarju. Zapustila je moža in več sorodnikov. in sicer tatvine moškega in fta&altega blaga, kovanega denarja, denarnice in 23 dinarjev, kolesa, zaboja, čevljev, ženskt obleke in tatvino hlač. — Predrznost. V ne-ki znani mariborski hiši so v nedeljo na vse preteie navijali gramofon. V veliko presenečenje mimoidočih je naenkrat zadnjuelu italijanska himna in to v Mariboru! To je višek predrznosti, da v mestu počenja jo take stvari. Seveda ima zadevu I rokah policija in želeti je, tf-a stopijo oblasti takim prenapetežem poštemo na prste, — Desetdinarski falzifikat. V Sofcoto so izsledili v neki mariborski trgovini ponarejen desetdinarski kovanec, ki j» bil izročen policiji. Zanimivo je, da skoraj vsak dan izelede v Mariboru kak ;« narejen kovanec, Iz česar se da sklepala da se v ozadju skriva dobro organizirana ponarejevalska družba. — Nogo si je zlomila. V soboto se y pri telovadbi ponesrečila lTletna dijakinja Jeliea Skazova, ravnateljeva hčerk.-, v Mariboru. Padla je tako nesreono, da s: je zlomila desno nogo v gležnju. — Nova cesta iz Pobreija na Tezno. Pobreška občina bo zgradila nov0 ceste, ki bo vezala Pobrežje s Teznom. Zvez-, bodo omogočili tako, da bodo podaljšal: Lovsko ulico na PobrelJu skozi Stražun do G-ubčeve ulice na Temu. Na ta način bo zveza: banovinska cesta pri pokopal> šč - Lovska ulica - -Stražun - Gubčeva ulica. Iz škofje Loke — Francosko predavanje. Krožek pr. jateljev Francije v Skotji Loki priredi v sredo 16. t. m. ob 20. t pirostorih Gasilskega doma v Skofji Loto zanimivo predavanje o Ludviku XVI. Predavatelj, sp-ritual prof. g. Jofiij) Šimenc, ki bo govoril v francoščini, je priredil predavanje tako, rta bo ne samo zanimivo, marveč tudi lahko umljlvo. Vse, jd se zanimajo za francoski Jezik, vabi krožek k ude>le*ba Vstopnine ni. — Poroka sokotskega para. Včeraj ata se poročila na Brezjah dva od*ična član« škofjeloške sokolske drutin«. Pred ohtav je stopil sin uglednega flkofjeloekega trgovca na Mestnem trgn g. Jože Pecher ki se je poročil z gdč. Maro Kavčičev< . hčerko splošno znane ln ugiedne hi le Kavčičevih na Sipodmjem tngu. Sotoolek: pevci so zapeli vzglednl sestri troje lepih ipesml na predvečer poroke. Mladem, paru, ki se udejstvuje že dol*?o vrelo 1< ' v sokolskih vrstah, želimo ofotlo sreče! — Cvetke kradejo. Nekateri ljudje n' morejo pustiti ničesar pri miru. Zadnje čase se je že ponovno opazilo, da režejo nekateri posetniki pokonallftča na pota meznlh grobovih vse IerpAe ln boljše cvetice, tako da so nekateri grobovi kar zaipored oropani. Tako početje ni ne lepo in tudi ne častno. Vsaj nekaj pietete do umrlih bi skrunilcl grobov lahlko Inv H. Sicer pa je tako ravnanje tudi kazn; vo. _ Odbor obrtno-nadsljevslne iole. O zaključku šolskega leta amo poročati o 351etnici tega važnega učno-vzgojne«a zavoda za šfcofjelodko območje. Gospoda: sko stran zavode pa še vsak dan prihajal v uredništvo, tako je bil tesno zvezan z novinarskim delom. Sturdee je bil v svoji stroki zelo dobro podkovan in za seboj je imel dolgo vrsto pustolovščin. V lovu za senzacijami se ni ustrašil nobene nevarnosti in ovir sploh ni poznal. Vendar je pa prišel trenutek, ko so mu živci odpovedal. To je bilo takrat, ko bi moral fotografirati strahovito razmesarjeno truplo žrtve groznega umora. Sturdee se je pri pogledu na mrliča tako prestrašil, da se je z aparatom v roki zgrudil. Kako čudno so v prejšnjih časih gledali na poklic uredniškega fotografa, dokazuje Sturdeejev neuspeh v času, ko je delal za »Da.ily Mirror«. Naročeno mu je bilo fotografirati neko porušeno hiio. Ko je imel že vse pripravljeno, je zvedel, da si nameravata ogledati kraj nesreče kralj in kraljica. Takoj je hotel fotografirati visoka gosta in kralj je že hotel prikimati v znak soglasja, ko je stopila k njemu kraljica in ga vprašala, kaj hoče neznani gospod. Kralj je povedal, da bi ju rad fotografiral, kraljica je pa dejala, da bi na njegovem mestu tega ne dovolila. Iti tako je Sturdee prvič pogorel. T V. r.'+ •"''»:• £l • Strta bolesti naznanja Marica BHnc, rojena Kollmann v last nem imenu in v imenu svojih otrok Leona in Marte, sinahe July ter vnučka Pavčka, da je nien prisrčno ljubljeni soprog, zlati napa in opapa, gospod Pavel Blinc svetnik železniške direkcije v Ljubljani v pokoj po dolgi, junaško pretrpeli, mučni bolezni, previden s tolaži1 sv. vere, Bogu vdano zatisnil svoje trudne oči. Pogreb se vrši v sredo, dne 16. maja 1934, ob 4. uri pope dne iz hiše žalosti, Večna pot št. 1 b na pokopališče k Sv. Križ kjer se položi truplo v rodbinsko grobnico k večnemu počit7 Prosimo tihega sožalja! 7 Ljubljani, dne 14. maja 1934. Hema. pogreba* i*t<-..- POMANJKAK MOČI Razkrojem živci povzročajo utrujenost in nervozna stanja depresije, kakor tudi predčasno pomanjkanje najboljših moči. Znanemu učenjaku, zdravstvenemu svetniku dr. Magnusu Hirschfeldu se je posrečilo na podlagi temeljitih preiskav tekom več desetletij sestaviti preparat, ki odpravlja take motnje. Ko so „T I T U S • P E R L E N" Kakor ae imenuje ta preparat, praktično preizkušali skozi nekaj let, je izročen sedaj javnosti. »TITUS-PERLEN« je preparat z zajamčeno vsebino hormona v standardizirani obliki, ki vrača jnoč. »TITUS-PERLENc se izdelujejo pod stalno kontrolo instituta za seksualno znanost. Zastopnik: mag. farm. Drag. Kajzer, tt. nOSMOCHEMIA ■ ZAGREB Smičiklaaova ulica 23 DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH 115 Ogla« od-ot>r**D v\ m i: v« *o«. po.. .. - &dr*TJ* it*r. 2.10(2 od 16. 2 a :96S. VELIKA IZBERA SVILE ▼ vatb modnih barvah, gladka In vaorčaata, rasličn« kakovosti, n obleka, bluze lr perilo ZADOVOLJIMO VSAKEMU OKUSU! Kemična čistilnica, pralnica in svptlo-likalnica SAVS STANE, LJUBLJANA, TYRSEVA CESTA 3b ZELO POCENI ■e obleče te pri PRESKEKJ U, LJUBLJANA, Sv. Petra centa »t. 14. 6/T PRIPRAVLJALNI TEČAJ ZA MALO MATURO Poučujejo strokovni profesorji. Predela se celotna tvarina. — Vpis dnevno do 16. t. m. — Pražakova 8/TJ. 1813 V KOMISIJO sprejmem klavirje in pianine (rabljene) od privatnikov. — Cenj. pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod Šifro »Klavir 1790<. POCENI POMARANČE vam dobavlja Gospodarska zveza, LJUBLJANA, TYRSEVA CESTA V CELJU (mestu) naprodaj pod jako ugodnimi pogoji enonadstropna hiša z velikimi lokalitetami, stavbno parcelo in vrtom. Pripravno za vsako industrijo ali večjo obrt. — Informacije pri advokatu dr. Goričanu, Celje. 1822 VTLA NAPRODAJ v Zgornji Šiški št. 219. 1817 DOBER OBJEKTIV nad 18 cm žarišča kupi — Fototehnika Ljubljana, Prešernova cesta 9. 1827 . . . da, res sveža štajersha jajca dobitp »>r1 rvrdki Lowy, LJUBLJANA, v Kolodvorski ulici Štev. 35! OGLAŠUJTE V malin oglasih v >SlovensKero Narodu« velja vsaka beseda 50 para, davek Din 2.-. Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.-. davek Din 2.-. Mah oglasi se plačujejo takoj; po pošti lahko v znamkah. — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znamko. mm Urejuje: Josip Zupančič, — Za »Narodno tiskarno«: Pran Jezerfiek. — Za upravo in inseratni de] Usta: Oton Christof. — Vsi v LJubljani