glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva LETO XVII ŠTEVILA 18 (580) VELENJE, 8. MAJA CENA 7 DIN YU ISSN 0350-5561 Ponedeljek. 4. maja 1981. Prva obletnica smrti tovariša Tita. velikega voditelja narodov in narodnosti Jugoslavije, legendarnega partizanskega komandanta, enega največjih državnikov sodobnega sveta, tvorca neuvrščenega gibanja, našega prijatelja in tovariša. V turobno majsko jutro so zaplapolale zastave s pol droga. Zjutraj, na začetku dela, se zbirajo delavci, da bi znova spregovorili o delu in življenju tovariša Tita in z minuto tišine počastili njegov spomin. Na šolah govorijo o živeljenjski poti največjega prijatelja mladih — njihovega Tita. Z minuto molka počastijo njegov spomin. Delegacija občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij Velenja položi venec k Titovemu spomeniku. Ob 15. uri in 5 minut, ko je bila pred letom dni v ljubljanskem Kliničnem centru končana edina bitka, v kateri Tito ni zmagal, se oglasijo sirene. Delo ob strojih zastane, za trenutek zamre običajni utrip življenja, da bi ga zatem nadaljevali s še večjo vnemo. Kot že tolikokrat doslej smo tudi 4. maja, znova dokazali, da je Titova pot naša pot, da ostaja Tito za zmeraj med nami. Dokazali smo, da je naša odločenost, da uresničimo vizijo Titove Jugoslavije, neomajna in trdna: Titovo delo je smerokaz našemu revolucionarnemu razvoju, naši pripravljenosti, da trajno varujemo, branimo in gradimo naprej našo socialistično samoupravno skupnost, njeno svobodo, neodvisnost, brgtstvo in enotnost, povezanost in enakopravnost vseh naših narodov in narodnosti. Šfafeta mladosti Simbol brezmejne ljubezni do Tita Mladina, delovni ljudje in drugi občani šaleške doline so v nedeljo, 26. aprila nadvse toplo sprejeli na Titovem trgu Štafeto mladosti, ta edinstveni simbol ljubezni in spoštovanja tovariša Tita, simbol bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti ter pripadnosti samoupravni socialistični Jugoslaviji in Titovi poti. Mladi iz velenjske občine so prevzeli štafeto mladosti od vrstnikov iz občine Slovenj Gradec v Doliču ob 13. uri in 40 minut. Z veliko ljubeznijo in pozdravljeni od številnih krajanov so jo nato ponosno, vendar z žalostjo v srcu za tovarišem Titom nosili naprej do središča Velenja, kjer je njen prihod pozdravilo nekaj tisoč cicibanov, pionirjev v rdečih ruticah in modrih kapicah, borcev, pripadnikov teritorialne obrambe in drugih delovnih ljudi ter občanov. štafetno palico je točno ob 14. uri prinesla na Titov trg Nada Borovnik, sekretarka občinske Velenje Odlikovanja Na priložnostni slovesnosti, ki je bila v domu SLO v Velenju, je predsednik skupščine občine Velenje Franjo Korun podelil državna odlikovanja rezervnim starešinam občine Velenje. Red dela z zlatim vencem je prejel Joško Boja-djijevski, red dela s srebrnim vencem Kari Stropnik in Jože Brinovšek, red zaslug za narod s srebrno zvezdo so prejeli Drago Pečnik, Vinko Prelo-žnik, Janez Sušteršič, Rudi Ževart, Anton Bohak, Franc Tavšič, Mirko Brešar, Rudi Ravljen, Pankrac Semečnik, Mihael Uranjek in Bogomir Žager so dobili red za vojaške zasluge s srebrnimi meči, medaljo za vojaške zasluge pa je predsednik skupščine občine Velenje podelil naslednjim starešinam: Viktorju Brglezu, Alojzu Hudarinu, Matjažu Klemenčiču, Jožetu Knezu,* Vladu Natku, Ivanu Novinšku, Djordju Pianu, Karlu Roška-iju, Martinu . Budni, Francu Cesarju, Petru Jakliču, Ivanu Novaku, Marjanu Salobirju, Albertu Sircu, Venčeslavu Tajniku in Viliju Valandu. konference ZSMS Velenje. Ze pred prihodom štafete pa je bil na ploščadi pred domom kulture pester spored, v katerem so sodelovali združeni mladinski pevski zbori osnovnih šol, recitatorji velenjske gimnazije, člani rudarske godbe Velenje in Šaleške folklorne skupine Koleda. Na zborovanju je ob prihodu štafete spregovoril predsednik občinske konference SZDL Velenje Tone Šeliga. Dejal je: ,,Enako vedri in ponosnih src kot vsakokrat doslej, ko smo sprejemali in in pospremili štafeto mladosti skozi Velenje in Šaleško dolino in ko smo z njo pošiljali najiskrenejše pozdrave in želje tovarišu Titu, smo tudi danes pričakali ta simbol naše pripadnosti Titu radostno in z navdušenjem. Ostali smo Titovi, ostali smo zvesti tistemu, kar smo in razumemo s pojmom Tito, Titovo delo, Titova misel Titova domovina, Titova vizija. To je svoboda, bratstvo in enotnost, udarniški polet in enakopravnost, sreča in ljubezen, boj za mir in miroljubno sožitje narodov, to je boj za lepšo bodočnost človeka. Čeprav bo tokrat že drugič, da štafetna palica ne bo izročena tovarišu Titu, ostaja ta manifestacija milijonskih množic tudi v bodoče izraz hvaležnosti tovarišu Titu za vse, kar smo ustvarili z njim in pod njegovim vodstvom. Ustvarili pa smo resnično mnogo. Ustvarili smo takšno življenje in svobodo, ki ji ni primera petdeset generacij nazaj. Res je, nimamo še splošnega blagostanja, želeli bi še več, toda skok, ki smo ga napravili v 36. letih, je' tako ogromen, da smo že pozabili, da so naši dedje še orali z lesenim plugom in si svetili z lojenko ali petrolejko. Mnogim se zdijo vsi ti dosežki samoumevni, misleč, saj je tudi svet kot celota napredoval. Res je, v tehničnem pogledu da, toda odnosi med ljudmi, med lačnimi in bogatimi, odnosi med narodi, družbenoekonomski in družbenopolitični odnosi se nikjer v svetu niso toliko spremenili ob upoštevanju resnične človekove svobode, kot je uspelo to nam, na Balkanu, v Jugoslaviji. In prav zato ostaja štafeta mladosti izraz odločenosti mlade generacije in vseh, ki gradimo to našo samoupravno socialistično skupnost, da tudi vnaprej stopamo po Titovi poti. Štafeta tako ostaja simbol brezmejne ljubezni in vdanosti mlade generacije imenu in delu tovariša Tita. V teh izrazih se mladi generaciji pridružujemo vsi delovni ljudje in občani. To je zvestoba vseh, ki ljubijo Titovo Jugoslavijo, to je trajna manifestacija ohranjanja imena in življenja in dela tovariša Tita. To je pozdrav mladih mladim, je pozdrav in poslanica predsedstvom SFRJ in ZKJ, da usmerjata politiko in pot Jugoslavije k tistim ciljem, ki pomenijo dosledno izpolnitev najplemenitejših vrednost naše socialistične revolucije." Nato je Tone Šeliga nadaljeval: ,,Ni še minilo leto dni, ko smo bili zbrani tu, na Titovem trgu, z bolečino v srcu, ko smo si medsebojno prisegli in se z neomajnim prepričanjem v srcu izrekli: TOVARIŠ TITO, OSTAJAMO NA TVOJI POTI. Današnje srečanje je dokaz, da smo in ostajamo zvesti tej zaprisegi. Zmogli bomo napore in naloge, ki so še pred nami, opravičili bomo zaupanje, ki nam ga je tolikokrat izrekel tovariš Tito. To pa je sedaj, ko uradno podajamo predlog republiškim in zveznim organom, da se Velenje poimenuje po tovarišu Titu v TiTOVO VELENJE, še toliko bolj obvezujoče. Storili bomo vse, da čim olj dostojno obeležimo našo vezanost z njegovim delom in življenjem, želimo in hočemo, da bodo naša in bodoče generacije ponosne nad veličastnimi zmagami delavskega razreda. Prepričan sem, da izražam pripravljenot večina delovnih ljudi in občanov, odločenost družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, da podvojimo napore za nadaljnjo utrjevanje gospodarske Nadaljevanje na 3. strani Štafeta mladosti — edinstven in trajen izraz bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti Topolšica Krajevna skupnost slavi V spomin na 9. maj 1945, ko je general von Loehr v Topolšici podpisal brezpogojno kapitulacijo nemških čet za jugovzhodno Evropo, imajo na ta dan krajani te krajevne skupnosti svoj praznik. Tudi letos so ob praznovanju pripravili več prireditev. Tako bo danes v šolski telovadnici judo turnir med ekipami Mislinije, Šempetra v Savinjski dolini in Topolšice. Osrednja proslava pa bo jutri ob 19. uri v kinodvorani v Topolšici. Po proslavi, ki jo bodo popestrili s kulturnim programom, se bodo krajani zbrali ob tradicionalnem kresu na Ocepku, kjer bodo na simboličen način obudili spomin na tovariša Tita. Zaključna prireditev ob krajevnem prazniku bo nedeljski šahovski turnir. Velenje Na kongresu šest delegatov Na tretjem kongresu samoupravljalcev Jugoslavije v juniju bo delovne ljudi in občane velenjske občine zastopalo šest delegatov. To so: Anica Kristan iz TGO Gorenje kot delegatka družbenopolitičnega zbora, Franc Druks-Rek, Franc Trebše iz Vegrada kot delegat občinskega zbora krajevnih skupnosti, Anka Melanšek-TGO Gorenje, Vera Župevc-Era in Janez Zore-GIP Vegrad. Občinski svet ZSS Velenje Volilna seja . Za včeraj je bila sklicana volilna seja občinskega sveta ZSS Velenje Člani so imeli na dnevnem redu tudi volitve novega predsednika in podpredsednika. Za novega predsednika je bil predlagan Franc Trebše iz GIP Vegrad. za podpredsednika pa dosedanji podpredsednik občinskega sveta Peter Krapež. Rudnik lignita Velenje 1,631.000 ton lignita Aprila so velenjski rudarji nakopali 382.000 ton lignita, kar je nekaj manj. kot je bilo določeno z mesečnim operativnim načrtom. Sicer so v obdobju januar — april pridobili skupaj 1.631.000 ton premoga, kar je okrog 20.000 ton več. kot so načrtovali, poprečna Termoelektrarne Šoštanj dnevna proizvodnja v tem obdobju pa je bila 17.440 ton premoga. V mesecu maju pa naj bi velenjski rudarji, kot določa operativni načrt, nakopali poprečno dnevno po 18.500 ton lignita oziroma skupaj-395.000 ton. Začetek remontnih del ■ V šoštanjskih Termoelektrarnah. kjer so v prvih štirih mesecih proizvedli 1 milijardo 369.3 milijone kWH električne energije, za to pa pokurili 1.741.276 ton premoga. so začeli v ponedeljek z rednim remontom bloka IV ter s prvimi deli za postavitev novega pršišča hladilnega stolpa bloka V. Podveh letih bomonabloku IV opravili redni remont, istočasno pa zamenjali 123 ton cevi v kotlu. Kotel bloka IV je obratoval nad 70.000 ur in je treba cevi zaradi dotrajanosti zamenjati. Remont bo. kot računajo, opravljen do 15. junija, pri zamenjavi cevi v kotlu pa bodo sodelovali tudi delavci tovarne Djuro Djakovič. Ruševine dela pršišča hladilnega stolpa bloka V. pršišče seje porušilo februarja letos, so že odstranili. Pripravljen pa je tudi projekt za izdelavo novega pršišča. Ta dela bodo opravili med obratovanjem bloka V. Slovesnosti ob jubilejih v Šaleški dolini Priznanja za delo Izraz velike pripadnosti in obljube Vlahovič Velenje, nad katero ima ta delovna organizacija patronat. Prireditve ob iubileiih so se začele z otvoritvijo razstave del u-čencev velenjskih osnovnih šol na temo Mladost v naši domovini. Razstavo del so odprli na osnovni šoli Anton Aškerc, njen pokrovitelj pa je bil občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje. Na dan praznika Osvobodilne fronte je bila v skupščinski dvorani slovesnost, na kateri so podelili, srebrna priznanja Osvobodilne fronte. Na njej je spregovoril predsednik občinske konference SZDL Velenje Tone Šeliga, v kulturnem programu pa so nastopili člani Šaleškega okteta. V sredo zvečer pretekli teden so se sešli na svečano sejo člani občinskega sveta ZSS Velenje in med njo podelili srebrni znak sindikatov Slovenije. Dobitnikom srebrnega znaka in zbranim na svečani seji je spregovoril podpredsednik občinskega sveta ZSS Velenje Peter Krapež, kulturni program pa so izvajali pevski zbor z osnovne šole Miha Pintar Toledo Velenje in igralec Dare Ulaga. Zelo praznično je bilo v Šaleški dolini tudi na večer pred delavskim praznikom. Občinski svet zveze sindikatov Velenje je tudi letos organiziral tradicionalni prvomajski sprevod z baklado. Ob taktih članov velenjske rudarske godbe in godbe Zarja iz Šoštanja je okrog pol osmih krenila po ulicah Velenja dolga kolona, na čelu katere so bili zastavonoše in mladinca, ki sta nosila transparent z napisom „1. I nad 6bb .sAS ("AS., glasilo SZDI . izdaji Center za informiranje, propagando in zalo/ništvo Velenje, p. o.. Velenje cesta I rantiška foita 10. »VAS ČAS« je bil ustanovljen 1. miij.i 1%5: do I. januarja 1973 je izhajal kol štirinajstdnevnik »ŠA-I I SKI RUDAR«, kol tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973 naprej. L RI DNIŠTVO: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik). Slano Vovk (odgovorni urednik), janc/ Plcsnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mirit Zakošek (nov in. rji). Izhaja ob petkih. t rejništvo in uprava Velenje, cesta f rantiška Foita H), telefoni (063) «50-087. 850-316. 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. t ena posameznega izvoda je 7 dinarjev, letna naročnina pa 300 dinarjev (z.i tujino 600 dinarjev). /iro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična pripravil, tisk in odprtina: COP Večer. Maribor. Ncnaročcnih rokopisov in fotografij lic vračamo. Zii »NAŠ ( AS« se po mnenju Sc- 1974 ne plačuje temeljnega Jjv k., oci prometa proizv odov. Množično praznovanje dneva mladosti doline je tedaj zagorelo 88 kresov, ki so jih' pripravili mladi iz krajevnih skupnosti ter na tako svojstven način izrekli ljubezen in spoštovanje do njihovega in našega učitelja tovariša Tita. Ob 20. uri pa se je začela na Titovem trgu osrednja proslava ob 40. letnicah vstaje in ustanovitve Osvobodilne fronte ter mednarodnem prazniku prvem maju v Šaleški dolini, na kateri je govoril sekretar Komiteja občinske konference ZKS Velenje Janez Miklav-čič. Najprej j. poudaril pomen letošnjih jubilejev, nato pa je spregovoril o sedanjem družbenoekonomskem in političnem trenutku. Pri tem je dejal, da danes ni dovolj, da nenehno ponavljamo, da moramo bolje in več delati, da moramo popolneje izkoristiti delovni čas, da moramo pridelati več hrane, bolje gospodariti in se ponašati bolj samoupravno. ,,To resnično ni dovolj,'' je odločno dejal Janez "Kfiklavčič -in nadaljeval: ,.Skrajni čas je, da dosežemo tudi dejanske re/ultate. To pomeni boj za Titove ideje, boj / našimi slabimi nava- Letošnji 25. maj — dan mladosti bo v Velenju še posebej prazničen, predstavljal pa bo množičen sklep prireditev v mesecu mladosti. Po programu naj bi praznovanje 25. maja potekalo v dveh delih: v prvem bi na vseh šolah pripravili svečane seje mladinske organizacije. sprejem v zvezo socialistične mladine, športna tekmovanja, srečanja literatov, mladih novinarjev itd., v krajevnih skupnostih pa proslave, delovne akcije . . . Drugi del, ki naj bi se začel zgodaj popoldne, pa naj bi se odvijal na Titovem trgu in v Rdeči dvorani. Med osrednjo proslavo se bodo svečano zaobljubili novosprejeti mladinci. Po proslavi bo nekaj ur trajala predstavitev mladinske dejavnosti v velenjski občini. Dogajala se bo vrsta zanimivih stvari od likovne in foto razstave, poezije, proze, razstave modelarjev pa do prikazovanja filmov, taborniških včščin, plesov, menjave gramofonskih plošč, knjig in učbenikov . . . . Skratka, na enem prostoru, ob istem času, se bo dogajalo to, kar je sicer razdrobljeno skozi vse leto in na vseh mogočih koncih in krajih. Dan mladosti bo zaključen s koncertom ročk skupin in mladinskim plesom. Pripravljalna dela so že v polnem teku, glavna naloga pa je povezava z vsemi osnovnimi organizacijami ZSMS v velenjski občini, z društvi in drugimi organizacijami z namenom zagotoviti udeležbo vseh mladincev, ki se s čimerkoli ukvarjajo, da bo 25. maj resnično prikaz celotne dejavnosti mladine v velenjski občini. Če bi se zgodilo, da bo kdo od mladincev v akciji pridobivanja sodelujočih po naključju izpuščen, naj se osebno ali pismeno zglasi na občinski konferenci ZSMS Velenje. Geslo letošnjega praznovanja je: MNOŽIČNOST IN USTVARJALNOST! V. Vrbič Gasilci z Rečice ob Savinji so minule praznične dni proslavili tudi delovno. V soboto so se zbrali na prostovoljni delovni akciji na gradbišču novega doma in vlili betonsko ploščo. Ne glede na to, da je bila resnično velika, jim ni delala posebnih preglavic, saj se jih je tokrat zbralo resnično veliko. Tudi najmlajši in najstarejši so po svojih močeh pripomogli, daje akcija v celoti uspela. Pa ne le to. znova so namreč potrdili svojo marljivost in zagnanost, ki se jim bo tudi bogato obrestovala. Že doslej so namreč opravili preko 2000 prostovoljnih delovnih ur in poleg tega veliko večino prevozov opravili zastonj. Izdatno so jim priskočili na pomoč ostali krajani, krajevna skupnost, združeno delo. obrtniki, vodna skupnost, samoupravna interesna skupnost in še kdo. Predračunska vrednost novega doma rečičkih gasilcev je 7 milijonov dinarjev. S prostovoljnim delom in vsestransko pomočjo ostalih pa jo bodo znižali najmanj za polovico. Letos bodo postavili še streho in prihodnje leto gradnjo zaključili'. S tem bodo na najlepši način proslavili 100 — letnico uspešnega delovanja svojega društva. J. P.. Turnir v počastitev 0F V ponedeljek. 27. aprila je bil na igrišču osnovne šole Gustav Šilih turnir v nogometu. To je bil eden od turnirjev, ki jih vsako leto organizira osnovna organizacija ZSMS Desni breg v počastitev dneva OF. Na igrišču se je zbralo 19. ekip iz različnih osnovnih organizacij. Čeprav vreme tekmovalcem ni bilo naklonjeno to ni oviralo mladih nogometašev. Po izenačenih bojih sta prvo in drugo mesto osvojili ekipi iz Pesja. tretje mesto pa je pripadlo mladim tekmovalcem iz Starega V elenja. - j Vsem ekipam se zahvaljujemo za udeležbo in jim čestitamo za priza-dev nost. ter želimo, da bi se tudi v prihodnje srečevali na športnih igriščih, saj to krepi naše bratstvo in prijateljstvo. Milan Kotnik Srebrne znake sindikatov Slovenije sta podelila predsednik občinskega sveta Marcel Medved in Edo Uranjek, predsednik organizacijsko kadrovske komisije pri občinskem svetu. V Šaleški dolini smo nadvse slovesno, pa tudi delovno proslavili velike spominske dogodke — 40-letnico Osvobodilne fronte slovenskega naroda, in vstaje ter prvi maj, mednarodni delavski praznik. V delovni organizaciji Elektro-strojna oprema Velenje so dogradili nove proizvodne prostore tozda Strojni obrati in podpisali samoupravni sporazum o sodelovanju s celodnevno šolo Veljko maj." Okrog 500 mladih je nosilo bakle, dolgo kolono pa so sestav-liali še rudarji v svečanih rudarskih oblekah, drugi delavci, špotrniki in predstavniki društev in klubov. Na pločnikih se je zbralo veliko občanov, ki so se nato pridružili slavnostnemu sprevodu. Vsa ta pisana množica se je zlila na Titov trg, kjer je medtem že bilo nekaj tisoč občanov in drugih delovnih ljudi občine. Na vrhovih Šaleške dami, boj s poprečnostjo in sa-mozadovoljstvom, boj z neznanjem in neodgovornostjo. V večji meri se bomo morali nasloniti na temelje našega samoupravnega socialističnega sistema, dograditi njegove institucije, spoštovati socialistično moralo in se nasloniti na domače znanje in revolucionarna izročila naše preteklosti. Nasloniti se moramo na moč samoupravno organiziranih mno- Kresovanje v Skalah žic, na kolektivno ustvarjalno delo — skratka, vključiti vse ustvarjalne sile naše socialistične skupnosti. Samo tako bomo," je nadaljeval slavnostni govornik, ,,lahko brez sramu dokazali, da stopamo po Titovi poti. Titove besede: Ničesar ni, česar ne bi bilo moč premagati s trdim delom, so nam dragoceno vodilo," je dejal ob koncu Janez Miklavčič, sekra-tar komiteja Občinske konference ZKS Velenje. Po govoru so mešana pevska zbora Svoboda Šoštanj in Gorenje, člani rudarske godbe Velenje in recitatorji izvedli kantato skladatelja Radovana Gobca ,,Hej, partizan," ki je bila v takšni priredbi prvič izvajana. Z odlično izvedbo, katero je pohvalil sam skladatelj , ki je bil navzoč na slovesnosti, so izvajalci znova prikazali veličasten in zmagovit .Osvobodilni boj naših narodov in narodnosti. Po končani kantati so nastopili še člani Šaleške folklorne skupine Koleda in ansambel ŠIK iz Velenja. Celotna prireditev je bila izraz velike pripadnosti in obljube, da bomo tudi v bodoče dosledno sledili misli in delu tovariša Tita. Po stari navadi so praznični prvi maj že nav sezgodaj naznanile bud-nice godb na pihala. Na Graški Pred praznikom dela so v Gorenju podelili priznanja za neprekinjeno delo v Gorenju več sto delavcem. Največ je bilo jubilantov z desetletnim nepretrganim delom v tovarni gospodinjske opreme Gorenje, pa tudi jubilantov dela z dvajsetletnim delovnim stažem je bilo okrog petdeset. To so tisti delavci, ki so začeli z delom v prostorih starega rudnika v Velenju, kamor se je Gorenje pred dvajsetimi leti preselilo iz svojega »rojstnega« kraja. Ob tej priložnosti so se jubilanti srečali ne zgolj z namenom, da hi prejeli zaslužena priznanja, jubilejno nagrado in spominsko značko, temveč tudi z željo, da se pogovorijo o svojem delu, zvestobi in pripadnosti Gorenju. (foto hj) Prijetno smo praznovali Mladi iz Metleč so se izkazali! Ze dva dni pred prvim majem se je namreč naša mladina z veseljem pripravila na ta praznik. Mali in veliki so privlekli kup suhih vej in napravili kres. Blizu spomenika padlih talcev — skrbno odmaknjeno od gozda, so pripravili velikansko grmado. Na predvečer 1. maja so komaj čakali, da bo tema. Ko je prišel čas. so prižgali in med veselimi vzkliki je zagorel kres. Ponosno in veličastno so rdeči plameni oznanjali praznik naših delavcev, našega ljudstva! Hvala mladim za delo in trud. Jutranje ure I. maja nam je popestrila tovarniška godba Zarja. Zai»rala je nekaj prvomajskih, lepih melodij. Čeprav je bila še zgodnja ura. je nekaj žensk zaplesalo na asfaltu pred bloki. Tako smo praznovali v Metlečah! Hvala vsem. ki so nam tako obogatili prvomajsko razpoloženje. Rudolf Klanfer Dobitniki srebrnega priznanja OF. Odličja sta podelila Tone Šeliga, predsednik občinske konference SZDL in Martin Primožič, predsednik žirije za podelitev srebrnih priznanj. Prvomajsko srečanje na Graški gori se je spremenilo v novo manifeAcijo bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti. gori pa je bil shod rudarjev in delavcev rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje. Njim so se pridružili tudi drugi delovni ljudje in občani. Ob 11. uri se je na Gori jurišev začela proslava, na kateri je spregovoril podpredsednik občinskega odbora ZZB NOV Velenje, prvoborec Jože Tekavec, na shodu pa je igrala tudi velenjska rudarska godba. Tudi ta proslava je izvenela v odločni zaobljubi, da bomo nadaljevali Titovo delo in da bomo nenehno čuvali bratstvo in enotnost ter druge dragocene pridobitve naše revolucije. kot vsako leto so v Skalah tudi tokrat I. maj proslavili nadvse svečano. Prav tako po stari navadi so kresovanje s pestrim kulturnim sporedom pripravili na Ljubeli. Mladinci so se letos želeli še posebej izkazati in so pripravili zelo velik kres. Tudi s tem so hoteli pokazati, kako neskončno velika je njihova ljubezen do dragega Tita. Na predvečer praznika seje pred lovskim domom zbralo veliko ljudi. Po priložnostnem govoru in podelitvi priznanj za delo v krajevni skupnosti so pripravili kulturni program. Predstavil se je mešani pevski zbor. brez katerega v kraju že dolgo ni nobene prireditve, ob zvokih kitar in orglic pa so nastopili še recitatorji. Kres je zagorel, okrog njega so zaplesali kolo, zaigrala je tudi harmonika, zavrteli so se in pesem je odmevala v zgodnje I prvomajsko jutro. E. Kumer Delovno slavje gasilcev načelih sta se krepila mBdrnnost in trdna po vezanost mše skupnosti, učvrščevala fedenorma ureditev in enako-prmnmst narodov in narodnostni.. Oblikovala in bogatila se je mejam socialistična narava — - uvedbo in razvojem samoupravljanja. z utrjevanjem od-hačilme vloge delavskega razreda m vseh delovnih ljudi v družbi, na poti osvobajanja Ma in človeka. Rasla je ob-mmmbma moč naše države z ne-mefamo krepitvijo naše ljudske imrmade in z razvijanjem siste-tma splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Maša država je z dosledno neuvrščanja, s po- votcmlislične revolucije in naše • MNmompravne družbene^ uredit-ne Vendar gre pri tem tudi za (Mm J asi pa Broza Tita. borca, kii je od mladih nog služil sm-jjemM razredu, svojemu ljudstvu um splošnemu napredku. Osvo-foojjem vseh ozkih in nacionali-imiHmih predsodkov in prežet z memo>lmionarnimi idejami ko-mimmizma je Tito kot drždVnik vhočilsvojo velikansko energijo iim avtoriteto slavnega voditelja toibomženega osvobodilnega btoja narodov in narodnosti Jmgoslavije v oživitev načel mrnmUjjuhnc koeksistence v mtedmarodni praksi, odpravo atamUmc in prakse dominacije. imitemesnih sfer. vojnih žarišč in sptoipadov. r zagotovitev mir-mepa življenja ljudi, doslednega glabljanjem mednarodnega "sodelovanja na znanih in v demokratičnem svent priznanih načelih, tako da se je v dejanjih solidarizirala z vsemi svobodnjaškimi, demokratičnimi in naprednimi silami ter težnjami »• svetu, krepila svoj mednarodni položaj in učrr-ščala svojo neodvisnost. Vsemu temu je vtisnil peči,: strateg naše revolucije Josip Broz Tilo. H krati s temi uspehi je rasel tudi njegov ugled in vpliv v sveta, do veličine. katere dimenzije ni določila Jugoslavija. temveč svet. Cvijetin Mijatovič, predsednik Predsedstva SFRJ spoštovanja suverenosti, neodvisnosti. celovitosti in enakopravnosti vseh držav. Vse to je vpliv Jugoslavije na vseh celinah sveta večkratno poivčalo. okrepilo njen mednarodni položaj in ji prineslo simpatije milijonov ljudi socialističnega in kapitalističnega meta terdržav v raz roju. Kot so v metu poudarjali ob njegovi smrti, je Tita — kol osebnost, ki je zaznamovala našo epoho — skazi glavna vrata vstopil r svetovna zgodovino. Tito je osebnost, ki ne pripada samo nam. našemu območju, temveč vsemu svetu; je izjemna osebnost našega časa ! Stane . Kot se je Tito jasno zavedal, da revolucije ne morejo izbojevati ozke politične oziroma družbene skupimo da je lahko le dejanje pio>litiično zrelih in z jam® perspektivo: oboroženih množic, [udi ni prezrt vloge različnih generaciji r tem boju. \jegom velika skrb za pozornost je že pred man?d-noosvobodilnim bojem vpijala vlogi mladine r revolucionarnem gibanju. izhajala je iz življenjske logike. da je mlada generacija bolj kol katerakoli druga zavzeta za prihod/most, saj bremena in ,%adove■ drmžbe-nega raz vajapre vzema na sv ojci ramenu. Zato je bilo naravno, da je mladina r revoluc iomarmem boju s tako velikim mtvarjal-ftim deležem sodelovala pri oblikovanju svoje bmho<čnosii. Titovo spoznanje, d ne more biti le pastmi ustvarjalnosti starejših generacij, je temeljilo na kritičnem ocenjevanju i:.i razumevanju razvoja in vloge komunistične partije in SKOJ že pred vojno. VihIHo ga je prepričanje, da revolucionarna vzgaja mladih ni nekaj posebnega, ločenega od boja celotne družbe za revolucionarno pret)bra~ho>. Iz zaupanja mladini, iz njene enakopravnosti r tem boju, je rasla resnična predanost in požrtvovalnost mlade' generacije r narodnoosvobodilnem boju in r socialistični graditvi domovine. Tudi današnja mladina. če hoče prispevati k boju za socialistično samoupravno ilemokracijo ter za enakopravno in miroljubno sožitje v svetu, če hoče bili ustvarjalni dedič tradicije revolmiormme-ga boja. se mora z enako požrtvovalnostjo in predanostjo kot njeni predhodniki vključiti vanj. saj ji "ali mil zaupamo. Delovni ljudje in občani Šaleške doline Obljubljamo Na osrednji slovesnosti v Velenju ob sprejemu štafete mladiMt je Joianda Prah. dijakinja velenjske gimnazije, prebrala v imenu mladine in občanov Šaleške doline pozdravno pismo štafeti mladosti in predsedstvoma SFRJ rn ZKJ. Vanj so mladi zapisali: Danes, ko sprejemamo štafeto mladosti, je težko opi-•niti radost, ki vlada v naših srcih. Pridružujemo se tisočim rok mladih, ki v teh dneh prenašajo štafetno palico, izraz. %f»bokcga spoštovanja, ljubezni in vdanosti do največjega sina naših nartfdov in narodnosti tovariša Tita. borca, ob katerem smo poslali svobodni, bogatejši za socializem, svobotinejši za samoupravljanje, trdnejši za enotnost, močnejši za enakopravnost in bolj odprti za neuvrščenost. Mladi in vsi delovni ljudje ter občani Šaleške doline obljubljamo, da se bomo še naprej borili za os v obodi tev dela. za bitljšo prihodnost vseh narodov in narodnosti Jugoslavije, da se bomo borili za nove zmage na gospodarskem in družbenopolitičnem poilročju. obljubljamo, da bomo ne-onuijno stopali po Titovi poti. Nikdar ne bomo dovolili da bi kdorkoli ogroža! naše pridobitve v revoluciji in da bi preprečil nadaljnje uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov po poti. ki jo je dolga desetletja načrtoval tovariš Tito. Ljudstva, ki ljubi svojo svobodo in se je pripravljeno zanjo žrtvovati nihče ne more podjarmiti. To spoznanje in mnoga druga vežejo mladino vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti v napredno in močno silo. Ponosni smo. da živimo v Titovi Jugoslaviji. Simbol brezmejne ljubezni do Tita ^Upajt s 1- stnii stabilizacije; za poglobljanje samoupravnih odnosov in za nadaljnji razvoj političnega sistema snrialHrifim« samoupravlja oja-" Nato jc predsednik občinske konference zaždei pionirjem naj z predsedstva CK ZKJ France Popit, CK ZKS J. z mladostno radostjo in pesmijo pospremijo štafeto na pot m v imenu ndi delovnih ljudi in občanov Šaleške doline prenesejo pozdrave in enotnosti mladim ter ljudem in občanom po vsej Jugoslaviji, predsedstvoma SFRJ in ZKJ pa našo obljubo, da stojimo in bomo stali na ~ nega, kar je povezano z Tito. Štafeto mladosti so_____ ponesli proti Šoštanju in Saat-nemu ob Paki. Tudi v teb krajih so ji pripravili slovesen sprejem. V Šoštanju so poleg radiatorjev v priložnostnem program Boddovafi godbeniki Zarje, v Smartnem qb Paki pa učenci tamkajšnje osnovne šote. Ob 15. uri so mlatfi iz velenjske občine predali štafetno pafico vrstnikom iz občine Mozirje. S. V. ¥rš žtšri ies^etja skopaj s Titom Odločno in neomajno po Titovi poti Leto dni po Titovi starti je potekalo i znamenju odločnosti in prizadevanj naših delo* nih ljudi in občanov na Titovi poti hpja za nadaljnji razvoj ic krepitev socialistične, samoupravne in neuvrščene Jugoslavije. Naši narodi in narodnosti nadaljujejo njegovo in naše delo in pri tem so potrdili pripravljenost in sposobnost nadalje razvijati vse tisto, kar je bilo doslej doseženega. Minulo leto je torej potrdilo našo revolu- cionarno kontinuiteto. Čeprav smo s< soočili z neugodnimi mednarodnimi okoliščinami in oteženimi gospodarskimi razmerami pri nas, tudi nemajhnimi slabostmi, je naš samoupravni sistem naprej dokazoval svojo spo-sobiiost premagati ovire, dokazoval je življenjsko sposobnost. Cvijetin Mijatovič, predsednik predsedstva SFR Jugoslavije — V trumam lormuslbmšillmiim boju, ki je MS ihkmotii ttmM jgfa-boko si-kraiičmak mm^Bh A VJiOJ je rasla z^maMta Smmllimtiume ffe-deraiivme irtegmMiilkti' Jmgadkmii- je- Raznjjmht iim ihrtepilhu sta se braisnv im emmmomt km v^nqjiem v mmet ustavno -like sodelmutm/jia s kiajpiitiitMtitiiič-nimi in drmgiimm dkžmiimm. pni iemermbMpmm'UwAitc>iSiomeSxm lelikamki mezMimi. Omtomma načela teh muhtomon' tturnue-Ijila na pmommttoHjjmam iim enakopravnem ■soMhmm^jm tur Hetmemumnju w mmmmjje nadeve. r-- Po Titovi poti 7. maja 1892. V Brozovi hiSi, v vasici Kumrovec ob Sotli, se je zakoncema Mariji in Francetu lega dne rodil sedmi otrok — Joiek. Bil je priden fant, tako za delo doma, kot v Soli. Razvajen ni bil, kajti bajtarsko iivljenje v veliki in siromaSni družini, kot je bila Brozova, ni bilo lahko. Toda treba se je bilo pretolči skozi vsakdanje tegobe. Leta so tekla, mali Joiek sije ieiei v svet, iele! je postati pravi pravcati Josip. Hlastno je pričel prebirati delavski tisk, ko mu je ta prišel v roke. S tem pa se mu je vseboU odpiral pogled v resnilno iMjenje. Pričel je politično dozorevati. Spoznal je, kako izkoriščan je delavski razred in sklenil je stopiti v vrste borcev za pravice in boljše iivljenje delavcev. To ga je velikokrat v nadaljnjem ijvljenju stalo kakšen mesec ali celo leto dni zapora. Toda v svojih nazorih je bil odločen, njegov smoter je bil jasen. Ce je le mogel, je z naprednimi idejami seznanjal tudi tovariše in sodelavce, ki so mnoiično stopali za njim. Začela se je druga svetovna vojna. Hitler je nenapovedano napadel Jugoslavijo, meneč, da jo bo brez večjih teiav in bojev pomendral. Res je bilo sprva videti tako, ko je izdajalska vlada podpisala pristop k trojnemu paktu. Toda v teh usodnih dneh je odtočno nastopilo svojo vlogo ljudstvo na čelu s KPJ, kije celoten jugoslovanski narod pozvala na oboroien upor. Jugoslavija se je znašla v vojnem ognju, s tempa je proti Hitlerjevemu pričakovanju postala za Nemčijo oster trn v peti. Sovražnik je sprva uspeval v svojih namenih: za sabo je speljal Se številne vrste izdajalskih sinov Jugoslavije, ki pa niso bili vredni svojega imena. KPJ sprva ni mogla storiti proti njim ničesar, kar bi svetu končno dokazalo, kakšni „borci za domovino" so ti sovražnikovi hlapci. Sele prvo zasedanje AVNOJ je dokončno obračunalo z veliko večino izdajalskih vrst in prikazalo svetu vlogo in smoter KPJ, kije stala v vodstvu NOV. Kmalu za tem so se začele priprave na drugo zasedanje A VNOJ, na katerem so bili postavljeni temelji naše današnje, federativne socialistične družbene skupnosti, in sicer na osnovi bratstva in enotnosti ter enakopravnosti Sredi podjarmljene, zasužnjene Evrope se je tisto noč rodila nova država, Titova Jugoslavija. Se dve leti hudih bojev in nečloveškega prelivanja krvi in izbojevana je bila svoboda jugoslovanskih narodov. Prva leta po vojni so bila teika, kajti naša domovina je bila do tal porušena in izropana — kljub temu pa bogata kot nikoli dotlej. Neutrudne bratske roke so se sklenile in s skupnimi močmi poprijele za delo. In iz ruševin je ob številnih znojnih kapljah, iu-Ijih, pa brigadirskih pesmih vstala socialistična federativna republika Jugoslavija. Tovariš Tito je kakor skrben oče hodil pred mladino ter jo vodil in usmerjat v obnovi ter izgradnji nove domovine. Samo tisti, ki pozna pisano, bolečo zgodovino naše Jugoslavije, ve, kakšen ponos, kakšna sreča je iiveti in delati v domovini s tako velikim človekom v vodstvu, kot je bil naš dragi tovariš Tito. Njega ni več... . Le cvetje ob njegovi beli grobnici tiho valovi v lahnem vetru in razplamteva v nas njegove ideje in načrte. Prisluhnili bomo šepetu svobodnih gozdov, hodili bomo po njegovi poti. V naših srcih ne bo nikoli umrl. Andreja Kolar, 8. a r. x--J Tito živi v nas s svojim delom Titova življenjska pot se je začela v najbolj zahodnem delu hrvatskega Zagorja, v vasici Kumrovec, kjer se je 7. maja 1892 kot sedmi otrok rodil Fraqju In Mariji Broz. Njegovo otroštvo ni bilo roinato, bilo je polno revščine in krivic, lepili trenutkov je bilo malo, toda teh se je rad spominjal. S petnajstimi leti je odšel z doma in se odpravil v svet, da se Izuči kake obrti. Pot ga je popeljala v Slsak. Tam se je Izučil za ključavničarja. NI imel obstanka. Svet je bil tako vabljiv, da se je odpravil naprej. Gnala ga je ie|ja po čimobširnejšem znanju in želel je, da bi videl čim več sveta, da bi spoznal življenje ljudi in delavcev. V Zagrebu se je včlanil v Zvezo ko-v in grških delavcev In postal član socialdemokratov. V prvi svetovni vojni je bil udeleženec ruske fronte, kjer je bil ranjen. Čerkezom se nI mogel izmozaiti, zato so ga ujeli. V ujetništvu Je ostal dojler nI ozdravel, potem pa Je pobegnil. Bil Je udeleženec velike oktoberske revolucije in postal član Komunistične partije. Ob vrnitvi domov je začel aktivno delovati In organiziral Je mnoge stavke, Id so v celti uspele. Toda policiji nI bilo neznano njegovo ime. Mnogokrat se mu Je posrečilo izmuzniti iz kodjlvega položaja, toda ko so ga ujeli, se Je začelo njegovo bivanje po zaporih. Toda tudi tisti čas Je znal primemo izkoristiti. Vse dneve se je nHI in prebiral ter preštudiral Marksov Kapital. Bil Je z dušo in telesom predan Komunistični partiji in tako Je postal generalni sekretar KPJ. Toda čas Je neusmiljeno bežal. Odnosi v Jugoslaviji in svetu so se vse bol) krhali. Višek vsega tega Je bila druga svetovna vojna. Nemčyc Je brez vojne napovedi 6. aprila napadla Jugoslavijo. KPJ Je bBa edina sDa, Id Je bOa nanjo pripravljena. Njen dlj je bil že na začetku boja Jasen. Jugoslavijo Je treba osvoboditi In hkrati spremeniti dražbe nI sistem. Začel se Je boj in kri se Je prelivala. Iz dneva v dan, te boja v boj Je bilo ve« žrtev. Tovariš Tito Je stal na čelo partizanov in Je z njimi prebredd vse težave. Bil Je edini vrhovni poveljnik v vojaški zgodovini, Id Je bil v drugi svetovni vojni ranjen. Bil Je zelo iznajdljiv In spreten. S taktiko Je večkrat pretental sovražnika. V več knjigah Je zapisana poteza tovariša Tita z Neretve, ko Je dal porušiti vse mostove, da se Je otresel Nemcev, potem pa Je dal zgraditi zasilen most, preko katerega so nosili ranjence. Zaradi iznajdljivosti so mu dali priznanj« tudi največji sovražniki. Že med vojno je krepil in se boril za bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, in poudarjal, da bomo le s skupnimi močmi pregnali sovražnika Iz naše domovine. Vojna se je končala. Začelo se je novo obdobje revolucije — obnova porušene dežele. Tovariš Tito in njegovi tovariši so tndi sedaj vodili naše narode. Vrstile so se delovne akdje, v katerih so sodelovali vsi — od mladih do starih. To so bili tndi temelji za današnje vsakoletne mladinske delovne akcije, ki se organizirajo po različnih krajih Jugoslavije. Obenem pa se je gradila socialistična Jugoslavija, katere temelje so postavili že med vojno. Tovariš Tito se Je vestno boril za mir in enakopravnost. Svoje dlje in želje je tndi uresničil. Bil Je tndi eden izmed pobudnikov neuvrščenosti in Je Jugoslaviji pridobil ugled in spoštovaaje v svetu. Boril se je proti zatiranju narodov. V odločilnih trenutkih Je znal izbrati pravo pot, porazov pa ni poznal. Vsakemu sovražniku je bil kos, le zadnjemu ne. Pa še to je spremenil v zmago, kajti od nJega so se posloviti in se mu poklonili najvidnejši funkcktnaijl te vsega svda. Zapustil nas je v času, ko bi ga vsi naj boli notrebovali. Toda ml bomo znali nadaljevati njegovo pot, kaj-tl s svojim delom jo je jasno začrtal. Tega se bomo držali, saj je v nas, mladino, zaupal In videl v njej svoje naslednike. Mi vsi smo bili in bomo Titova mladina. Se vedno rastemo pod Titovo zastavo. Meta Jordan, 8. a Prispevke, ki jih objavljamo na tej strani, so napisali mladi dopisniki z osnovne šole Bratov Letonje Šmartno ob Paki. Sloga, ljubezen in zaupanje so največje vrednote vsakega naroda Med drugo svetovno vojno so sejugoslovanski narodi združili. Bojevali so se proti skupnemu sovražniku. Vezalo so jih bratske vezi. kajti le s sk upno močjo so se lahko uprli okupatorju in dosegli svobodo. Velik pomen za našo državo pa je imelo II. zasedanje A VNOJ r Jajcu, saj je prišlo do številnih novosti v političnem sistemu. Vseskozi pa je imel pomembno vlogo tovariš Tito. Boril se je za lepši jutri. Imetje veliko zaupanje v mladino. Dejal je. da se domo vini. ki ima tako mladino, ni treba bali prihodnosti. Vsi mladi prisegamo, da ne bomo stopili s Titove poli. Prav v tem času. ko so se poslabšale razmere na Koso vem. moramo bili še bolj složni. Vemo. da bomo le s skupnimi močmi premagali vse težave. Potrebno je bolj razvijali bralstvo in enotnost med nami ne glede na narodnost. Mladina mora za sabo pritegniti vse mladince in ne sme dovoliti, da bi kdo krenil na kriva pota in deloval proti nam. Sloga, ljubezen in zaupanje so največje vrednote vsakega naroda. Složni moramo bili na vsakem koraku in če bo potrebno, se bomo borili za vsako ped zemlje, do zadnje kaplje krvi. Pripravljeni moramo biti. kol da bo vojna jutri in živeti v upanju, da vojne nikoli ne bo. K ris t a Polak 7.a Pionirji so vedno med prvimi čestitali tovarišu Titu za njegov praznik in praznik vseh mladih Jugoslavije Tovariš Tito in NOB Tovariš Tito Je bil edini od vojaških poveljnikov, ki Je Ml nenehno z bora. Vedno je bil v ospredju in vodil naše pogumne In hrabre borce. Z njimi je delil dobro in slabo. Njihov cijj je bil osvoboditi Jngoslav|jo. Za svobodo so bili pripravljeni žrtvovati vse, tndi svoje življenje. Uspehi so jim vlivali moči za nadaljnji boj. Med qjlml so te2ke In slavne borbe: bitka na Sutjeski, bitka na Neretvi, na Kozari in še vrsta dragih. Titovi dobri načrti so ukinili sovražnika in ga spravili te tira. Partizani so po dolgih mukah in težavah prekoračili Neretvo. Titovi bord in ljudstvo, otroci, žene In starci so žrtvovali vse, dajali zadnjo skoijico kruha za ranjence in borce, izčrpane zaradi hudih naporov. Tovariš Tito je dejal: „Za vsako ceno moramo rešiti ranjence!" Ni dovolil, da bi prišli v roke sovražniku, Id bi jih grozovito mučil in nazadnje ubil na zverinski način. Ob vsakem padlem partizanu ga je globoko zabolelo srce. Zavedal se je, kaj pomeni eno samo človeško življenj«. V bitki na Sutjeski Je bil tndi tovariš Tito ranjen. Na srečo ga je nemška krogla zadda le v roko. Takrat mu je življenje rešil njegov pes Luks. Kadar pomislim na vojno, se zgrozim. Koliko so trpeli borci, tovariš Tito, prebivalstvo in otroci, da sedaj živimo v mira, svobodi. Ali se sploh zavedamo, koliko nam pomeni beseda SVOBODA? Na tisoče in tisoče jih Je padlo pod okupatorjevim terorjem. Na te ogromne žrtve je predvsem mislil Tito ob konen vojne. ..Zgradili bomo novo domovino, le človeških žrtev ne moremo vrniti." Te besede je tovariš Tito izgovarjal z bolečino. Zelo rada prebiram knjige, v katerih je zapisan življenjepis tovariša Tita. Marsikdaj se mi v očeh zasvetijo solze. Njegovo težko življenje ga Je izklesalo v neumornega in neuklonljivega borca, četrti maj Je zame najbolj žalosten dan v letu. Na ta dan je utihnil glas našega dragega tovariša Tita. Toda Tito še živi v mojem srcu in bo živd do moje smrti. Ni skoraj dneva, da ne bi pomislila na našega ljubljenega predsednika. Že od rane mladosti cenim ime TITO. Kadar vidim na ekranu njegov grob, mi po licih zdrsijo solze. Moja največja želja Je, da bi lahko obiskala qjegov grob. Tovariš Tito je bil neusahljiv vrelec požrtvovalnosti in dobrote. Alenka Llkeb 8. b Čuvajmo pridobitve NOB in cenimo svobodo Po prihodu Hitlerja na oblast so v Nemčiji usmerili vse sile za priprave na novo vojno. Tudi šolsko mladino so vzgajali v duhu rasizma in vebčine nemSkega naroda. Osvajalno imperialistično politiko na Daljnjem vzhodu je vodila Japonska, ki je bila v tistem času najbolj industrializirana država v Aziji. Tudi Benito Mussolini je hlepel po Sredozemlju in hotd obnoviti ozemlje nekdanjega rimskega imperija. Skupni osvajalni cilji Nemčije, Japonske in Italije so vse tri države še bolj združevali. Tako je po letu 1936 nastala nova politična zveza, ki se je po letu 1940 preimenovala v vojaško zvezo treh držav RIM—BERLIN— TOKIO, ali trojni pakt. S posebnim sporazumom so določile interesna področja svoje osvajalne politike. Kasneje so se trojnemu paktu pridružile še druge države. Hud poraz Hitlerja pri Moskvi, do katere je nezadržno prodiral, mu je uničil sanje, da bi prav na dan velike oktobrske socialistične revolucije zavzel Moskvo in prisilil Sovjetsko zvezo k predaji. Njegove sanje in načrti so bili pokopani. Se več. Ruski človek in svet sta spoznala, da je fašistična zver ranljiva, premagljiva. S tem je bilo nemških bliskovitih zmag konec. Fašistične sile so doživljale poraz za porazom in kmalu je kapitulirala Italija, s tem pa je razpadla tudi os Rim—Berlin. Hitler je hotd podjarmiti tudi Jugoslavijo, vendar na lep način. Ker je bila nemška propaganda v naši državi zdo dejavna, je Nemcem uspdo pridobiti na svojo stran več jugoslovanskih generalov. Tako je vlada že 25. marca 1941 podpisala pristop k trojnemu paktu. Ta pristop pa je razburil ljudske množice, zato so šle skupaj s KPJ na ulice in demonstrirale proti vladi in trojnemu paktu. Nastop stotisočev je vplival na nekatere oficirje, da so v noči 27. marca 1941 izvršili državni udar in oblast izročili mladoletnemu kralju Petru II. V tem času se je pojavilo tudi geslo ,.Bolje rat nego pakt". Ko je Hitler zvedel za razmere v Jugoslaviji, je bil zdo razočaran, saj ni pričakoval, da bo naše ljudstvo tako revolucionarno. Njegovi načrti, da bo dobil Jugoslavijo na miren način, so padli v vodo; zato je moral svoje osvajalne cilje precej spremeniti. Z bombnim napadom na Beograd 6. aprila zjutraj je Hitler naznanil nemško vojno napoved Jugoslaviji. Vlada se je skupaj s kraljem umaknila v notranjost države. Kasneje je zbežala v tujino, odkoder je pošiljala v svet lažno propagando o Jugoslaviji, ieš, da je Draža Mihajlovič edini borec za mir, partizani pa so razbojniki, ki jih je treba postreliti. To lažno ddovanje je prišlo na dan po prvem zasedanju AVNOJ, ko je bila i/dana resolucija z naslovom ,,Kdo se bori v Jugoslaviji?". Vojska se je le ponekod upirala, sem in tja tudi junaško, toda vsak upor je bil v najkrajšem času krvavo zatrt. Tako so sovražne sile brez večjih težav zasedle jugoslovansko ozemlje. Ze aprila 1941 je bila podpisana kapitulacija. Najbolj dejavna organizacija je bila Komunistična partija Ju-, goslavije, ki je zbirala ves potreben material za vojsko in pozivala ljudstvo na oborožen boj proti okupatorju in njegovim hlapcem. Cilji NOB pa so bili: izgnati okupatorja iz naše zemlje, boj za nov družbeni red — soaali-zem in bratstvo ter enotnost jugoslovanskih narodov in narodnosti. Nemci pa so med vojno, prav tako kot ustaši, počenjali marsikatere grozote in zločine. Imeli so mnoga koncentracijska taborišča v katerih so naši ljudje zelo trpeli in so le redki prišli iz njih živi. Izseljevali so slovenske družine v Srbijo, saj je Hitler po obisku v Mariboru dejal:,.Naredite mi to deželo nemško!" Kljub vsemu pa je bil narodnoosvobodilni boj močnejši od nemških sil, ki so leta 1945 kapitulirale. Tinka Korber 8. a razred -\ Obnova porušene Jugoslavije Vojna proti okupatorju in domačim izdajalcem je bila končana. Sklenjena je bila revolucija, v kateri so naši narodi in narodnosti odpravili izkoriščevaiski in kapitalistični sistem. Utihnile so puške in topovi. Prekaljeni borci so slekli vojaške suknje in zasukali rokave. V prvih vrstah se jim jc pridružila mladina, ki je bila tudi udarna moč delovnih brigad. Mladi so množično odhajali na gradbišča. Iz njihovih naporov in žuvljev je zrastla nova domovina. Nihče ni priganja! ljudi, naj delajo. Sami so množično prihajali z zavestjo, da gradijo novo socialistično državo, kjer bo tisti, ki bo delal, tudi gospodaril in odločal. V brigadirskih vrstah pa niso bili samo naši mladinci, ampak tudi mladina iz Anglije, Danske, Norveške, Švedske, Grčije in od drugod. Tu so bili vsi mladi, ki so bili enakih misli in pogledov na svet. 60 tisoč mladih je sodelovalo pri graditvi 90 kilometrov dolge železniške proge Brčko— Banoviči. Prihodnje leto jih je čakala še težja naloga: zgraditi 242 kilometrov dolgo progo Šamac—Sarajevo. Pri gradnji je sodelovalo 200 tisoč mladincev—brigadirjev. Nato so začeli graditi avtomobilsko cesto Bratstvo in enotnost od Zagreba do Beograda. Sledila ji je izgradnja Novega Beograda. Rastle so hidroelektrarne, tovarne, šole, kulturni domovi, nova naselja in drugo. Je bilo to vse? Ne! Tukaj se je krepila, rastla, in dorastla naša največja pridobitev revolucije: bratstvo, enotnost in solidarnost med narodi in narodnostmi Jugoslavije, Med brigadirji so se pletle vezi, nepozabno prijateljstvo in tovarištvo. Čeprav so govorili različne jezike, so se vseeno razumeli. Najlepše je bilo ob večerih, ko so vsi sedeli ob tabornem ognju in je proti nebu mogočno zado-nela pesem o Titu, domovini in svobodi. Te besede so zbliževale mlade. Pozabili so na naporno delo in žulje. Čeprav je bilo težko, so bili to zares nepozabni dnevi. Tako se je ponavljalo jutri, pojutrišnjem ... Se danes gradimo nove tovarne, šole... Še vedno krepimo bratstvo in enotnost med našimi narodi. Na žalost se še vedno najdejo ljudje, ki temu nasprotujejo. Gotovo vsi vemo, kaj se je zgodilo na Kosovem. Dobro bi bilo, da bi malo globje razmislili o tem. Ali bomo dopustili, da se tovarištvo in enotnost naših narodov, ki smo si ga pridobili z velikimi žrtvami in uda-nostjo svoji domovini ter z neštetimi žulji in napori pri izgradnji opustošene domovine, spremeni v nič. Ne! Šli bomo naprej po Titovi poti bratstva, enakosti in solidarnosti med vsemi narodi sveta! Jelka Jašinsv 8. b v___A Praznovanje v občini Mozirje Krajevna skupnost Skorno- Florjan Svečano in sproščeno Krajani so bili borcem neprecenljiva opora V turobnem sobotnem dopoldnevu se je v krajevni skupnosti Skorno Florjan zbralo nekaj sto borcev, mladine, delovnih ljudi in občanov ter tako z odkritjem spomenika počastilo spomin na padle borce Šercerjeve brigade, ki so tu leta 1944 bili svoj poslednji boj s Številčnejšim in do zob oboroženim sovražnikom. Na slovesnosti je govoril komandant Šercerjeve brigade Jože Ja-kič-Dušan Brigada Ljuba Sercerja je bila meseca novembra leta 1944 na območju Savinjske doline, kjer je opravila več akcij. Predvsem so skušali onemogočati transport po železnici Polzela—Šoštanj, pa tudi Mislinja—Dravograd in seveda tudi na vseh cestah na tem območju, da bi tako onemogočili zbiranje sil sovražnika ter mu prizadeli kar največ izgub. S tem pa so želeli pridobiti tudi kar največ časa za obrambo Gornje Savinjske doline, ki je bila v tistem času svobodna. Osvobojena Gornja Savinjska dolina v osrčju dela slovenskega ozemlja, ki si ga je želel okupator prisvojiti, je pomenila veliko spodbudo borcem Sirom po Sloveniji, obenem pa je povzročala številne preglavice sovražnim silam. Ti so proti narodno osvobdilni vojski Slovenije zato pripravljali tako imenovano zimsko ofenzivo, pri tem pa so imeli težave zaradi Številnih drugih bitk po Evropi. Kljub vsemu je bilo na obrobju osvobojenega ozemlja Gornjesavinjske doline novembra leta 1944 zbranih že okoli 7 tisoč sovražnikovih vojakov, večina teh pa je bila pripadnikov posebnih SS enot. Brigada Ljuba Sercerja, ki je bila zadolžena za obrambo Gornje Savinjske doline, pa je štela nekaj več kot tisoč borcev. Organizirana je bila v štiri bataljone, bila pa je kar dofiro oborožena. 27. novembra leta 1944 je prejela Šercerjeva brigada ukaz, da zavaruje napad Bračičeve brigade na Paško vas, kjer je zbiral sovražnik svoje enote. Zato so blokirali sovražnikovo postojanko v Šoštanju ter v Penku, en bataljon pa je bil zadolžen za Veliki vrh, ki naj bi onemogočil posredovanje sovražnika iz šoštanjske, velenjske in pol-zelske smeri. Boji na tem območju so trajali vse do 3. decembra, torej kar šest dni in šest noči in to z dobro izurjeno in oboroženo nemSko vojsko. Sovražnik je napadal tudi ponoči, kar ni bilo običajno. „V tem času se je zvrstilo nešteto sovražnikovih jurišev in protijuri-šev naših borcev. Vsaka sovražnikova akcija je bila začeta z močnim zgoščenim topniškim in minometnim ognjem. Pogosto je nemškim vojakom uspelo, da so se približali našim položajem zaradi takšne artilerijske priprave tudi na nekaj korakov, vendar so bili z našimi odločnimi protijuriši vedno zavrnjeni in pognani nazaj v dolino. Juriši in protijuriši so se vrstili tako pogosto, da za borce ni bilo možnosti prav nobenega predaha in počitka, komaj da so lahko zaužili nekaj tople hrane, ki jim je bila razdeljena kar na položajih," je med drugim dejal v svojem govoru na proslavi v Skornem Jože Jakič Dušan, komandant Šercerjeve brigade. Spregovoril je o hrabrosti borcev, pa o njihovi požrtvovalnosti, saj so v nemogočih razmerah, ko so v strahotnem mrazu nečloveško trpeli, tudi po ves dan prenašali ranjene tovariše. Poudaril je, da je Šercerjeva brigada v celoti izpolnila svojo nalogo, saj je vztrajala na položajih, dokler ni prejela ukaza za premik, s tem pa, ko je zadrževala sovražnil^, je razbijala glavnino njegovih moči in mu zadajala težke izgube. Tako je vsaj za Štirinajst dni zadržala njegov udar na osvobojeno ozemlje Gornje Savinjske doline. Medtem so se lahko tam pripravili za neposredno obrambo. Svoj govor je Jože Jakič Dušan sklenil: ,,Poudariti moram, da gre za tako uspešne in zmagovite boje na teh položajih velika zasluga in priznanje vam krajanom Kornega in njegove neposredne okolice. Vi ste skupaj z nami preživljali vse takratne dogodke — se z nami veselili uspehov in skupaj z nami obžalovali žrtve. Bili ste nam neprecenljiva moralna opora, ki je bila v tistih težkih trenutkih, lahko rečem, odločilna. Oskrbovali ste borce na položajih, sodelovali v zasledovanju sovražnikovih aktivnosti in poma- gali pri zbiranju podatkov. Pomagali ste pri prenašanju razstreliva na položaje, pri oskrbovanju in reševanju ranjencev in obnemoglih. Mnogi frantje in možje vašega kraja pa so se tolkli tudi z orožjem v rokah v vrstah naše brigade. Vse to tesno sodelovanje vas krajanov z borci, pa je lahko zgled tudi za današnji čas. Prepričan sem, da takšna idejnopolitična enotnost, medsebojno spoštovanje in prijateljstvo ter sodelovanje v odpravljanju prenekaterih perečih zadev bodisi v gospodarstvu ali političnem življenju, obstaja tudi danes med vami in v vašem kraju, vaši krajevni skupnosti. To je zanesljiv dokaz, da greste v graditvi naše samoupravne socialistične družbe po poti, ki nam jo je začrtal naš nepozabni Tito." Na slovesnosti v Skornem je govoril tudi predsednik občinske konference ZSMS Velenje Milan Kretič, ki je spregovoril o pomenu ohranjanja tradicij narodnoosvobodilne vojne, pri čemer imajo ravno mladi pomembne naloge. V imenu mladih je izrazil prepričanje, da bomo zastavljene naloge častno izpolnjevali in nenehno stopali po Titovi poti. Spomenik devetnajstim padlim borcem Šercerjeve brigade so sprejeli v varstvo mladi krajevne skupnosti Skorno Florjan in delovne organizacije Elektrostrojne opreme Velenje. Ta spomenik je eden izmed mnogih Sirom po slovenski zemlji postavljenih obeležij, ki nemo, pa vendar dovolj svarilno ispričujejo dolgo in krvavo pot, ki jo je slovensko ljudstvo skupaj z vsemi narodi in narodnostmi Jugoslavije prehodilo do svoje osvoboditve. Slovesnosti, ki je bila v soboto, 25. aprila v krajevni skupnosti Skorno Florjan smo v naSi občini svečano počastili tudi 40. letnico vstaje in 36. letnico osvoboditve. Odkritja spomenika so se udeležili poleg številnih borcev, Se občani naše občine, med gosti pa so bili tudi član predsedstva SRS Tone Bole, generalpolkovnik Peter Brajovič, prišli pa so tudi vojaki iz vojašnice Ljuba Sercerja iz Ljubljane. V imenu krajevne organizacije Zveze borcev se je Jože Povše zahvalil predstavnikom delovnih organizacij ESO, Vegrada in Gradisa ter skupščine občine Velenje in občinskega odbora zveze združenj borcev NOV Velenje, ki so pomagali pri postavitvi spomenika, ki ga je odkril Nestl Zgank, predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Velerfje. Mira Zakošek Slavnostni govornik je bil član predsedstva SRS Tone Bole Osrednja slovesnost ob minulih praznikih je bila v mozirski občini 24. aprila zvečer v dvorani kulturnega doma v Mozirju. Na proslavi so podelili letošnja srebrna odličja Osvobodilne fronte in sindikatov ter vrsto državnih odlikovanj. Udeleženci osrednje proslave so v svoji sredi prisrčno pozdravili tudi nosilce lokalne štafete mladosti, ki je tukaj zaključila svojo pot po Zadrečki in SavinjsRi dolini ter se v nedeljo popoldne v Mozirju priključila Zvezni štafetni palici. Slavje je s čudovitim glasbenim recitalom obogatil mešani pevski zbor iz Mozirja. Seveda ne smemo pozabiti, da so svečanosti ob dnevu OF in ob 1. maju pripravili v vseh krajevnih skupnostih. Na njih so podelili bronaste znake Osvobodilne fronte, s svojimi nastopi pa so jih popestrili pionirji, mladinci, recitatorji in pevci. Na predvečer delavskega praznika so po vsej dolini zagoreli kresovi in njihovo število dokazuje, da izročilo 1. maja v Gornji Savinjski dolini resnično živi in bo živelo dalje. Vse dni so jih marljivo pripravljali pionirji, mladinci, taborniki planinci, vsi občani in dolina je 30. aprila zvečer resnično zažarela v njihovem siju. Na osrednji slovesnosti v Mozirju je zbranim spregovoril član predsedstva SR Slovenije Tone Bole. Na začetku je dejal: ,,Mineva 40 let, odkar se je na Slovenskem začelo najbolj znamenito obdobje v zgodovini našega naroda. Ob takSnem prazniku, kot ga slavimo v teh dneh, se nam bolj kot sicer odgrinja pred očmi slavna pot, na katero je stopilo naše tlačeno in v vihri vojne prebujeno ljudstvo. V usodnem mesecu aprilu 1941. leta, ko so nemške, italijanske in madžarske fašistične horde, takorekoč čez noč zbrisale staro Jugoslavijo z geografske in politične karte Evrope in ko je bila izrečena \smrtna obsodba zasužnjenemu in razkosanemu slovenskemu narodu, se je rodila Osvobodilna fronta slovenskega naroda, vsenarodno osvobodilno gibanje." V nadaljevanju je orisal nastajanje in razvoj naše revolucije, priprave na oboroženo vstajo in se pomudil tudi pri razmerah v Gornji Savinjski dolini: ,,Samo tako zasnovana in organizirana Osvobodilna fronta je omogočila, da se je lahko dvignil slovenski narod v oborožen odpor in si ustvaril svojo vojsko. Vse organizacijske celice Komunistične partije in osvobodilne fronte, posebno pa njeni terenski odbori, so bili neposredni mobilizator žive ljudske sile za partizansko vojsko in organizator vseh potrebnih oblik materialne pomoči zanjo. Brez podpore najširših ljudskih množic partizanska vojska ne bi mogla zmagovati in zmagati. Njeno zaledje je bila Osvobodilna fronta — in to je bila njena velika moč. Na današnji svečani seji smo dolžni poudariti pomen društev in skupin, ki so v tej dolini že generacije pred vojno gojile domovinska čustva in oblikovala patriotsko zavest savinjskega človeka. Visoki zgodovinski in življenski jubileji sokolskih, gasilskih, planinskih društev in čitalnic v krajih ob Savinji in Dreti, ki so imele v programih svojega delovanja tudi ustrje-vanje ljubezni do domovine, pa pričajo in pojasnjujejo od kod in kako so s e porajale silnice, ki so v usodnih dneh konec leta 1941 zagi-bale dolino v vseljudsko vstajo. Res je, da so preko noči udarila na dan mnoga stoletja dušena in zatajevana nacionalna in patriotska čustva Savinjcakov v tistem času. Vendar naš boj za svobodo Kasneje je obširno spregovoril o narodnoosvobodilnem boju, o zmagi, obnovi naše domovine in o dosežkih pri izgradnji naše samoupravne socialistične skupnosti. Na koncu je med drugim dejal: ,,Letošnji 40-letni jubilej Osvobodilne fronte praznujemo, ko Tita ni več med nami, ob njem bomo osvetlili tudi vzor Tita kot prvega frontovca naSe dežele, kot ustvarjalca širokega narodnostnega in socialnega gibanja naSih narodov in zatiranih ljudstev po vsem svetu. Kajti neuvrščeno gibanje je pravzaprav svetovna Osvobodilna fronta ljudstev, narodov in držav proti vsem oblikam gospodarske, politične in vojaške nadvlade.... Smo sredi zaskrbljujočega gospodarskega stanja. Ustvarili smo ga sami s svojimi postopki, nanj pa vplivajo tudi mednarodne ekonomske težave, ki se žal ne zmanjšujejo, marveč kopičijo. Ce hočemo jutri in pojutrišnjem bolje živeti, moramo danes zavihati rokave in prav vsakdo mora prispevati k utrditvi gospodarstva. Našo življensko silo moramo udarno usmeriti k osnovnemu boju za stabilizacijo. Vsi silni napori, ves naš ugled, ki smo ga ustvarili z bojem za svobodo, s samoupravljanjem in z neuvrščeno politiko, bo zbledel, če se ne bomo z vsem razumom in z vso ljudsko energijo, ki jo premoremo, vrgli na zavestno delo, vrgli na dosledno uresničevanje gospodarskega programa, njegovih ukrepov in odločitev. Za uspeh nam je potrebna notranja trdnost in enotnost vseh in vsakogar širom Jugoslavije v pogledih in dejanjih. Dosledno in brez omahovanja moramo utrjevati samoupravni in družbenoekonomski ter- socialni položaj delavca, delovnega človeka in občana, da bo lahko obvladoval tokove družbene reprodukcije in zvode političnega sistema, da bo lahko dobro gospodaril in pometel z vsem, kar povzroča pri nas gospodarsko in poilitično nestabilnost." J. Plesnik Tudi letošnja štafeta mladosti je trdna zaobljuba mladih, da bodo stopali po Titovi poti. Spomenik bo trajno spominjal bodoče rodove na hude boje Šercerjeve brigade na tem območju Ponosno in odločno so mladi ponesli zvezno štafetno palico skozi Mozirje ni bilo spontano gibanje. Partizani in politični delavci tistih usodnih let po vaseh in zaselkih se s ponosom spomnijo in vedo koliko političnih priprav, akcij in žrtev je bilo potrebnih, da se je ljudska vstaja razplamtela od Mozirskih planin do Dobrovelj, od Gore Oljke do Raduhe in Ojstrice." h delovnih kolektivov Številka 18 (580) — 8. maja 1981 Gradbeno industrijsko podjetje Vegrad Velenje Načrtujejo precejšnja vlaganja v nerazvita področja Za naslednje petletno obdobje načrtujejo v gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Velenje precejšnja investicijska vlaganja. Pri tem načrtovanju so namenili veliko pozornosti tudi povezavi gospodarstva z drugimi republikami, zato načrtujejo številna vlaganja na nerazvitih področjih naše domovine. V sodelovanju z gospodarsko zbornico Slovenije bodo sovlagali v manj razvite občine, in sicer nameravajo na tem področju širiti sistem celične gradnje, ki se sestoji iz betonskih plošč in okvirjev, ki se po posebnem postopku lepijo v betonske kontejnerje, v katere se . posebnih tovarnah montirajo fasade, okna, vrata, stropovi, predelne stene in inštalacije. Ta sistem je visoko montažen, v tovarni pa je izdelek narejen 80-odstotno. Izdelano imajo celotno tipsko tehnologijo za proizvodnjo od pet do dvajset celic oziroma do 400 kvadratnih metrov na dan. Ta sistem je posebej primeren za izgradnjo šol, vrtcev, poslovnih objektov, gostinskih in turističnih objektov ter za individualno in blokovno stanovanjsko gradnjo. Prav tako želijo na nerazvita področja prenesti tudi sistem linijskih betonskih elementov Vemont, ti so prav tako izdelani v tovarni, ki so primerni za izgradnjo montažnih industrijskih hal in podobnih objektov. Tudi ta sistem je industrijski in je montaža na terenu izredno hitra. Skupina šestih delavcev s pomočjo avtodvigala zmontira dnevno okoli 400 kvadratnih metrov takšnih objektov. Ta sistem so v celoti razvili v Ve-gradu, izdelali pa so tudi že tehnološke postopke, investicijske programe in načrte za različne tipe tovarn. V zadnjem času so v Veg-radu razvili še eno novo tehnologijo, in sicer sistem betonskih elementov za vse vrste kmetijskih objektov. Tudi to tehnologijo bodo po predvidevanjih \ veliki meri prenesli na nerazvita področja. Tudi za tovrstno gradnjo razpolagajo v Vegradu s kompletnimi tehnološkimi investicijskimi in projektnimi programi za različne tipe tovarn. Sistem je tako dodelan, da je možno postaviti objekt na primer za perutninsko farmo velikosti tisoč kvadratnih metrov v enem mesecu. Nekatere od omenjenih sistemov so že prenesli na nerazvita podro- čja. Tako so že zgradili tovarne, s katerimi tesno sodelujejo in ki proizvajajo izdelke, ki so jih razvili v Vegradu, v Gnjilanah na Kosovu, v Loznici v Srbiji, pred zaključkom pa je izgradnja tovarne v Veliki Kladuši v Bosni in Hercegovini. Poleg tega pa pripravljajo še gradnje tovarn v Pečincih v Vojvodini, v občini Odžak v Bosni in Hercegovini, glavnem mestu Črne gore Titogradu, načrtujejo pa gradnje tudi na drugih tržno zanimivih področjih. PROIZVODNE TOVARNE NAJ BI POKRIVALE CEL JUGOSLOVANSKI TRG S takšnim pristopom želijo v Vegradu pokriti potrebe jugoslovanskega trga z omenjenimi tehnologijami, približati proizvodnjo tržnim prostorom in s tem izključiti velike transportne stroške. Proizvodne tovarne bodo razporedili tako, da bodo z njimi pokrivali cel jugoslovanski trg. Vse zmogljivosti pa bodo programsko združili, da bodo tako s skupnim proizvodnim programom lahko dosegli kar najboljše rezultate pri čemer posebej poudarjajo kratke roke ter tipizacijo kooperantskih uslug. Program bodo nadalje skupno razvijali in usklajevali nove razvojne dosežke, načrtujejo pa tudi skupno projektiranje in skupno nabavo. Takšna programska združitev pa bo seveda predstavljala močno proizvodno celoto, ki bo uspešno nastopala in osvajala tudi tuja tržišča. Za nerazvita področja pa so ti programi pomembni tudi zato, ker se bodo v teh tovarnah lahko zaposlili številni delavci. Po predvidevanjih naj bi Vegrad v sodelovanju z gospodarsko zbornico Slovenije in s sredstvi sklada federacije, ki jih združujemo za pomoč nerazvitim, v prihodnjem obdobju zgradil več tovarn za konstrukcije Memont, v katerih bi na leto proizvedli elemente za okoli 50 tisoč kvadratnih metrov objektov. Tovarne konstrukcij za kmetijske objekte naj bi na leto proizvedle sto tisoč kvadratnih metrov objektov, s celicami, ki bi jih izdelali v številnih tovarnah v Jugoslaviji, pa naj bi na leto sestavili približno 40 tisoč kvadratnih metrov objektov. V tovarne Vemont konstrukcij naj bi vložili 150 ' • V ' ' Pred koncem je gradnja tovarna v Veliki Kladuši milijonov dinarjev, v tovarne konstrukcij za kmetijske objekte 140 milijonov in v tovarne celic 300 milijonov. Tovarne Vemont konstrukcij naj bi v Sloveniji letno proizvajale 70 tisoč kvadratnih metrov površin, v Bosni in Hercegovini sto tisoč, v Črni gori in na Kosovu in v Hrvatski po 50 tisoč in v Srbiji 80 tisoč kvadratnih metrov površin objektov. Za kmetijske objekte načrtujejo tovarne z zmogljivostmi okoli sto tisoč kvadratnih metrov površin v Srbiji in Bosni, po 50 tisoč pa v Sloveniji in na Kosovu. V Sloveniji načrtujejo poleg tega še tovarne celičnih elementov z zmogljivostjo 20 tisoč kvadratnih metrov površin, podobne tovarne pa želijo postaviti še v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Kosovem. Te tovarne naj bi letno proizvedle po 40 tisoč" kvadratnih metrov celičnih elementov. Trenutno se v Vegradu dogovarjajo za sovlaganja gospodarske zbornice v projekt proizvodnje betonskih elementov po sistmu Vemont v Veliki Kladuši. Ta objekt je tik pred zaključkom izgradnje. Prav tako pa naj bi sofinancirali objekt v Odžakih, kjer naj bi gradili podoben objekt kot v Veliki Kladuši. Številna vlaganja tudi znotraj delovne organizacije V Vegradu pa načrtujejo v tem srednjeročnem obdobju še številne druge naložbe, s katerimi bodo v kar največji meri skušali izboljšati delovne pogoje zaposlenih in njihov družbeni standard. Tako so izdelali program za naslednje srednjeročno obdobje. Letos načrtujejo v Velenju dve večji naložbi v temeljni organizaciji Vemont in Gradnje. Tozd Vemont pripravlja investicijo že skoraj dve leti. Dokončati nameravajo hale za proizvodnjo armiranobetonskih konstrukcij v Selu, urediti deponije, infrastrukturo, notranje prometnice, deponijo, začeti pa nameravajo tudi z ureditvijo surovinske baze. Ta baza zajema proizvodnjo agregatov za armirane betone, urediti je potrebno separacijo in deponije za agregate. Postaviti pa želijo tudi centralno betonarno v Selu. Zmogljivosti peskokopa naj bi zadoščale za potrebe celotne občine. V ta namen bodo v Vegradu v letošnjem letu porabili okoli 43 in pol milijonov dinarjev, od tega naj bi bilo približno polovico kreditnih sredstev. Druga velika investicija, ki jo načrtujejo prav tako že v letošnjem letu, je nova železokrivnica. Staro imajo na rušnem področju, njene zmogljivosti pa so mnogo premajhne. Odločili so se za postavitev nove v Selu, v bližini tovarne Vemont. Ta železokrivnica naj bi pokrivala potrebe celotne občine, dogovarjajo pa se z Rudnikom lignita Velenje o skupnih vlaganjih. RLV naj bi prispeval v ta namen okoli pet milijonov dinarjev. Za to investicijo bodo v Vegradu v letošnjem letu namenili 36 milijonov dinarjev, prihodnje leto za dograditev pa še okoli štiri milijone dinarjev, Pomembno investicijo načrtujejo tudi na področju Beograda. V neposredni bližini Beograda v Sminovcih so namreč odkupili okoli 8 ha zemljišč. Na njem nameravajo postaviti delavsko naselje za približno 180 delavcev, že letos pa naj bi pričeli graditi tudi industrijske cone za proizvodnjo armiranobetonskih konstrukcij za kmetijske objekte. V letošnjem letu "načrtujejo izgradnjo delavskega naselja in infrastrukture tudi za industrijsko cono. V ta namen bodo predvidoma porabili 29 milijonov dinarjev. Sredstva za stanovanjsko naselje zagotavljajo v celoti iz sredstev za družbeni standard delavcev. Industrijsko cono naj bi na tem področju dogradili do konca tega srednjeročnega obdobja. Večjo investicijo planirajo tudi v temeljni organizaciji Mehanizacija. Ta tozd posluje v izredno neprimernih delovnih prostorih v Starem Velenju, vendar kljub številnim prizadevanjem še vedno niso uspeli pridobiti ustrezne lokacije kamor bi prestavili sedež te temeljne organizacije. V ta namen so v letošnjem letu oddvojili 18 milijonov dinarjev. Prizadevajo si, da bi kar najhitreje pridobili ustrezno lokacijo in pričeli z deli. V naslednjih petih letih bodo v Vegradu po predvidevanjih zgradili še skupno skladišče za temeljne organizacije Zaključna dela, Keramiko in Gradnje Velenje. Za to načrtujejo okoli pet milijonov dinarjev, blizu šest milijonov pa nameravajo odvojiti za ureditev družbenega standarda v Ljubljani. Za tozd Gradbenik Ljubno nameravajo nabaviti za okoli milijon dinarjev osnovnih sredstev, manjša vlaganja pa načrtujejo tudi v Projektivnem biroju. Investicijski program, ki so si ga v v Vegradu zadali, je vsekakor izredno obsežen, vendar pa upajo, da ga bodo ob sodelovanju banke, predvidevajo okoli 50 odstotkov kreditnih sredstev, uresničili. Mira Zakošek Modni salon Velenje Najuspešnejši konfekcionar '81 v Beogradu V dneh pred minulimi prazniki smo obiskali kolektiv Modnega salona Velenje, kjer kljub zaostrenim gospodarskim razmeram dosegajo tudi v tem letu zelo spodbudne rezultate. Zaradi dosledne usmeritve v izvoz težav zaradi pomanjkanja reprodukcijskih materialov skorajda ne poznajo, v prvih treh mesecih letos so povečali v primerjavi z enakim obdobjem lani dohodek za 46 odstotkov izredno pozornost pa seveda namenjajo tudi nagrajevanju po delu. ,,Poslovni dosežki prvih treh mesecev letos, zelo spodbujajo celoten kolektiv in kažejo, da so bili naši načrti, ki smo jih sprejeli in začeli uresničevati pred dvema letoma, pravilni," je dejal direktor MARJAN GABERSEK. V navedenem obdobju so bili v Modnem salonu v velikem investicijskem zagonu, saj so spreminjali celoten proces proizvodnje iz enostavnih izdelkov, v katerih je bilo vgrajenega v bistvu malo znanja, v najbolj zahtevne modele, ki zahtevajo veliko znanja. Ta dolgoročna usmeritev jim že daje prve dobre rezultate. Kažejo se v močno povečanem dohodku, pa seveda tudi v tem, da težav pri oskrbi s surovinami praktično ne poznajo, in to zato, ker so kar 25 odstotkov celotne proizvodnje namenili za izvoz. V preteklem letu so prvič izvozili za milijon dolarjev izdelkov, za letos pa so si zadali nove cilje: vsaj ohraniti isto dinamiko izvoza kot lani, in več izvažati na zahodno, konvertibilno področje. Tu že beležijo dobre uspehe, saj so na konvertibilno področje izvozili V prihodnje bodo namenili še več skrbi standardu zaposlenih v prvih treh "mesecih letos za tristo odstotkov več kot v primerjalnem obdobju lani. Takšna struktura izvoza je za njih seveda zelo pomembna. ,,To pomeni," je dejal Marjan Gaberšek, ,,da se lahko poslovno združujemo z domačo tekstilno industrijo, kjer vežemo del deviznih sredstev, s katerimi lahko tekstilna industrija kupuje prepotrebne surovine, nam pa izdeluje željene tkanine. Ob tem je važno tudi to, da lahko s temi devizami kupujemo na tujih tržiščih najbolj iskane modne tkanine, katere ne izdelujejo domači proizvajalci." Zelo spodbudne so bile za Modni salon pohvale, ki so jih prejeli na začetku letošnjega leta. V Beogradu, ki je za Velenjčane največje domače tržišče so bili izbrani za najuspešnejše konfekcionarje, in sicer s kolekcijo Pomlad 81. Te izdelke je bilo mogoče kupiti tudi v trgovinah. Kot delovni organizaciji so ji zato predstavili tudi TV panorami; javni bedgrajski TV oddaji. Na sejmu v Sarajevu Cvetje in jesen" so dobili srebrno medaljo, na sejmu v Brnu pa posebno mednarodno priznanje. Kar zadeva izvoz letos začenjajo sodelovati z eno najbolj znanih firm na področju zimsko športne konfekcije, to je z Ambo iz Zvezne republike Nemčije, ki med drugim opremlja tudi avstrijsko smučarsko reprezentanco. S tem podjetjem načrtujejo dolgoročno sodelovanje. Nadalje širijo sodelovanje z dosedanjim zahodnonem-škim partnerjem Komo, za to podjetje so značilni izdelki visoke mode. V mesecu marcu pa so predstavili svojo kolekcijo tudi v italijanskem smučarskem središču kupcem v Madoni di Campiglio. Tem je bilo potrebno malo zvijače. Na njihovih izdelkih so pustili le etikete Klub Velenje. Uspeh je bil več kot pričakovan. Od dvajsetih prikazanih modelov, so jih Italijani petnajst osvojili in celotna taka kolekcija je sedaj v prodaji pri tamkajšnjih trgovcih. Pri tem ne izključujejo možnosti, da bo kakšen naš neverni Tomaž, prepričan, da se takšni izdelki ne dobijo pri nas, kupil bundo Modnega salona v Italiji, seveda po precej višji ceni, kot bi jo lahko dobil doma. Ob tako uspešni prodornosti na domačem in tujem trgu lahko namenjajo v Modnem salonu veliko skrb tudi dvigi osebnega standarda delavcev, saj se približujejo cilju, da že v tem letu izenačijo poprečne osebne dohodke s poprečnimi v Sloveniji. To doslej še ni uspelo nobeni tovarni konfekcije oziroma delovni organizaciji tekstilne idustrije. V prihodnje bodo lahko še več denarja namenjali za stanovanja, v sodelovanju s krajevno skupnostjo pa želijo še naprej sovlagati denar za povečanje zmogljivosti otroškega varstva. Z e dolgo se zavedajo, da brez znanja ni napredka, da lahko dobre poslovne rezultate dosegajo le s kar najbolj usposobljenimi delavci. Zato. namenjajo veliko pozornost tudi izobraževanju oziroma štipendiranju. Na leto štipendirajo približno dvajset učencev ter se tako počasi približujejo cilju, da bi bila najnižja kvalifikacijska struktura kvalificiran konfekcionar. Vse pa seveda tudi v Modnem salonu ne teče gladko. V tem trenutku je njihova največja težava strojna opremljenost. Načrta, da bi vsake štiri oziroma pet let zamenjali celotno opremo, ne morejo v celoti uresničevati. Vendar ne zato, ker ne bi imeli denarja, ampak ker sodobnih strojev enostavno na domačem trgu ni, uvoziti jih pa ne morejo. Pri nakupu so izključno vezani na Bagat iz Zadra. Kako pa stvari tečejo, govOri najbolje naslednje. 2e leta 1978 so vnaprej plačali dvajset strojev. Zanje so v tem letu prejeli dodaten račun —podražitev za 150 odstotkov. Tako njihova strojna opremljenost precej zaostaja za načrtovaiio. Upajo, da bo nekoliko bolje po dokončni ureditvi deviznega režima v letošnjem letu, ko bi lahko — tako je bilo dogovorjeno — za vrednost 10 odstotkov celotnega izvoza uvozili tudi strojne opreme. „To pa bi zadoščalo za naše potrebe in. nam praktično izpopolnilo našo največjo trenutno vrzel," je pose-be omenil Marjan Gaberšek. Zaposleni v Modnem salonu so želeli omogočiti zaposlitev tudi prebivalcem manj razvitega območja na Goričkem. Pred leti so v kraju Grad zgradili tovarno za 50 delavcev. Po dveh letih težav prav tem letu beležijo izreden napredek, tako na področju količine kot kakovosti izdelkov. Skratka, tudi ta mala tovarna je sedaj postala donosna; delavci imajo dobre osebne dohodke in zadovoljstvo je popolnoma drugačno, kot pred letom dni, ko so se srečavali s težavami. Pričakujejo, da bo sedaj ta obrat lahko začel vlagati del ustvarjenih sredstev tudi v razvoj tamkašnje krajevne skupnosti, kar pa je bil tudi glavni namen njegove ustanovitve. ' V tem srednjeročnem obdobju bo naložbena dejavnost Modnega salona namenjena predvsem financiranju lastne trgovske mreže. Že letos bodo odprli svojo trgovino* v Ljubljani, naslednje leto pa naj bi kupili lokal v soseski Salek—Gorica, katerega pa bodo odstopili eni izmed trgovskih organizacij iz Zagreba, v zameno pa od nje dobili lokal v Zagrebu. Njihov cilj je, da bi ob koncu tega srednjeročnega obdobja približno 50 odstotkov proizvodnje prodali prek lastne trgovske mreže. Njihova računica dobrega gospodarjenja je naslednja: na sredstva, ki jih vlagajo v določenem poslovnem letu, morajo ustvariti za 15 odstotkov akumulacije. Ta cilj so deloma dosegli 2e v preteklem letu, saj so dosegli 14,5 odstotno akumulacijo. Vsi pokazatelji za letos kažejo, da bodo letos le dosegli magično mejo na področju konfekcije, to je 15 odstotno akumulacijo, čeprav se bojijo, da se bo ta vrednost „stopUa" v podražitvi materialov, kar je eden zelo velikih problemov na področju konfekcije. Lani so na primer beležili tudi več kot 100-odstotno podražitev cen pri posameznih materialih. Naš pogovor je Marjan Gaberšek sklenil z naslednjimi besedahli: ,,Večkrat se srečujemo z- vprašanjem ali ugotovitvijo, češ da je določen konfekcijski izdelek Zelo. drag. Ti očitki letijo na končnega proizvajalca, v danem primeru na našo delovno organizacijo. Naj na kratko razčlenim ceno takšnega izdelka: živega dela je v končni maloprodajni ceni le 15 odstotkov, vse ostalo so davki, marža, vrednost materiala — skratka, naša soudeležba v končni ceni je zelo majhna in nimamo tako velikega vpliva na oblikovanje čim nižje cene končnih izdelkov. Vsak potrošnik pa si seveda želi čimce-nejši in čimboljši izdelek." s. Vovk Neda Cvitkovič Nena Peračič ^^ Zlatko Pogan i č Ivica Domazec Petar tistač Snežana Tunič Sad solidarnosti in bratstva Savinjski gaj na obrežju Savinje v Mozirju letos znova navdušuje s svojim cvetnim razkošjem. V prejšnjih dneh so se razcveteli tisoči tulipanov. podobo parka slovenskih vrtnarjev pa dopolnjujejo dišeče hijacinte. okrasne gr-movnicein še kaj. Še nekaj ne smemo pozabiti. Gaj iz dneva v dan pridobiva novo. pomembno prvino. Vse bolj namreč postaja kraj. kjer se enotnost in solidarnost kažeta v najlepši luči. V gaju svoje 'korenine že poganja bratstvo naših narodov in narodnosti. Prvi so zlati-borske smrekice posadili predstavniki bratske občine Čajetina. Njim so prejšnji mesec sledili železarji iz Zenice. ki so gaj obogatili z omorikami, v prazničnih dneh pa so Gornjo Savinjsko dolino obiskale kmečke žene iz vasi Bošnjani v srbski občini Varvarin in so v'gaju posadile 88 vrtnic. Takšnih pobud je še več. Z njihovim smotrnim uresničenjem. /. izpolnitvijo drugih načrtov, predvsem pa z doslej že potrjeno marljivostjo in solidarnostjo slovenskih vrtnarjev, bo gaj v prihodnje zagotovo še lepši in sprehod med njegovimi gredicami vedno znova posebno doživetje. Že doslej namreč za njegovo čudovito podobo poleg domačega vrtnarja Jožeta Skornška prizadevno skrbijo številni slovenski vrtnarji in vrtnarske organizacije. Veliko prostovoljnih delovnih ur so pri urejajiju prostora ob Savinji opravili krajani Mozirja in okolice, pa tudi zanimanje vrtnarjev jz Nizozemske. Belgije. Zahodne Nemčije in iz drugih držav še ni pojenjalo. Č udovita razstava cvetja v naravi pa v svoji lepoti ni osamljena. Njeno podobo bogatijo kmečka hiša. kovačija. kašča. mlin in drugi primerki bogatega narodopisnega izročila Gornje Savinjske doline. Upravljalci gaja letos poudarjajo, da v njem pravzaprav ni ničesar novega. Večino časa in naporov pomladanskih dni so namreč namenili odpravljanju posledic uničujoče jesenske poplave. ki tudi gaju ni prizanesla. načrtovane dopolnitve pa bodo opravili v prihodnje. Lepe vtise bodo obiskovalcem gajit popestrili še člani društva za varstvo in vzgojo ptic Kalin. ki ob svojem domu pripravljajo razstavo ptic pevk v naravi. Obisk Savinjskega gaja torej ne bo izguba časa. pač pa prijetno in koristno doživetje. J. P. 88 vrtnic za Tita, ki bodo v Savinjskem gaju večno cvetele v spomin na dragega maršala Tita in nenehno simbolizirale bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti r Srečanje krvodajalcev Velenja in Splita Plemenita oblika sodelovanja dveh pobratenih občin Bratski odnosi med organizacijama Rdečega križa Velenje in Split so bogatejši za novo srečanje krvodajalcev iz obeh mest. Splitski gostje so prišli v Velenje v petek, 24. aprila. Pred leti, ko sta se organizaciji pobratili, so se namreč predstavniki vodstev obeh organizacij odgovorili, da je treba dati temu sodelovanju kar najbolj bogato vsebino in vznikla je zamisel, da bi si medsebojno izmenjavali krvodajalce. To plemenito dejanje je bilo kmalu uresničeno. Okrog petdeset krvodajalcev iz velenjske občine je pred štirimi leti prvič obiskalo svoje pobra-time v Splitu. Naslednje leto so prišli Splitčani v Velenje, nato so bili spet velenjski krvodajalci v bratskem Splitu. Tako je bilo letošnje srečanje že četrto. Podobno kot vsa doslej, je bilo :udi to nadvse prisrčno in prijateljske vezi, poznanstvo, bratstvo je postalo še trdnejše. Letos je prišlo v Velenje nekaj nad štirideset krvodajalcev iz Splita. Njihovi gostitelji so se seveda na vso moč trudili, da bi jim pripravili kar najbolj topel sprejem in čimlepše bivanje v Velenju, da bi jim tako vrnili gostoljubje, ki so ga bili deležni na dveh srečanjih v Splitu. Po prihodu so krvodajalcem Splita mladi člani rdečega križa z osnovne šole Gustav šilih Velenje pripravili prisrčen sprejem, popoldne tega dne pa so gostje iz Splita obiskali krajevno skupnost Konovo, kjer jih je v imenu krajanov pozdravil predsednik krajevne konference SZDL Karli Stropnik, jih seznanil z delom in življenjem v krajevni skupnosti, predsednica krajevne organizacije rdečega križa Julka Kadliček pa jim je podrobno predstavili delo te organizacije. V soboto dopolne so Splitčani skupaj z velenjskimi krvodajalci darovali kri, zvečer pa so se vsi skupaj zbrali v prostorih velenjske name na srečanju. Ob tej priložnosti sta predsednik skupščine RK Velenje, Jože Medved in sekretar skupščine RK Split, Zlatko Pogančič med drugim znova poudarila pomen takšnega medsebojnega sodelovanja. V nedeljo zjutraj so se splitski krvodajalci poslovili od svojih gostiteljev. Ob slovesu so si seveda obljubili, da bodo to sodelovanje nadaljevali, da se bodo prihodnje leto na petem torej že jubilejnem srečanju-zbrali spet v letošnje nadvse prisrčno. Domov odhajamo polni prelepih vtisov. Znova smo potrdili naše prijateljstvo, bratstvo in enotnost. Seveda bomo srečanja nadaljevali. Želim, da bi prihodnje leto prišli vaši krvodajalci k nam še v večjem številu, kot so prišli lani. Mislim, da je dajanje krvi zelo konkretna, predvsem pa plemenita oblika sodelovanja Krvodajalci iz Splita in Velenja so se tokrat srečali že četrtič Splitu, kamor so krvodajalci Splita povabili Velenjčane. Gostje iz Splita so bili navdušeni nad tridnevnim obiskom v Velenju in kot so dejali, so domov odšli z lepimi vtisi. Nekaj njihov vtisov smo zapisali tudi v našo beležko: Zlatko Pogančič, sekretar skupščine RK Split: „Podobno kot vsa dosedanja srečanja z velenjskimi krvodajalci je bilo tudi med dvema organizacijama RK medsebojna izmenjava izkušenj pa zelo dragocena." Neda Cvitkovič, namestnica 'predsednika predsedstva sveta krajevnih skupnostih Splita: ,,V Velenju sem tokrat prvič. Vesela sem, da sem lahko spoznala to lepo mesto in njegov razvoj. V imenu vseh prebivalcev Splita pozdravljam Velenjčane z željo, da bi to prijateljstvo trajalo dolgo, dolgo, in se razvijalo v korist obeh mest. Med tridnevnim bivanjem smo obiskali tudi krajevno skupnost Konovo, kjer smo bili prav tako presenečeni nad uspehi, ki so jih dosegli krajani v tako kratkem času. Menim, da bi se moralo sodelovanje med Velenjem in Splitom razširiti na vsa mogoča področja." bratstvo ip enotnost." Stjepan Rogič — predsedujoči sveta klubov prostovoljnih krvodajalcev Split: ,.Udeležil sem se vseh srečanj. Izkušnje velenjske organizacije pri pridobivanji novih krvodajalcev so za nas zelo dragocene, kajti velenjska organizacija se resnično lahko pohvali, da je izredno veliko storila na tem področju. Mislim, Ivica Domazec: ,,Tudi jaz sem prvič v tem lepem mestu. Name je naredilo izreden vtis. Naši gostitelji so nas nadvse prisrčno sprejeli. Vsi, ki smo prišli prvič v Velenje, smo zelo navdušeni nad njegovo urejenostjo. Mislim, da bo naše štiriletno sodelovanje spodbudilo tudi druge organizacije, da nam bodo sledile, našle svoje oblike sodelovanja in tako krenile da bi morali našemu sodelovanju slediti tudi drugi in ga razširiti še na druga področja — tista, kjer so za to objektivne možnosti." Stipan Medvidovič: Kri sem doslej dal desetkrat. V Velenju sem prvič. Tukaj je bilo prelepo, na vsakem koraku nam naši gostitelji izkazovali izredno pozornosti, z zanimanjem smo si ogledali mesto, spominsko sobo v Topolšici in termoelektrarne Šoštanj. Dobil sem veliko novih prijateljev-skratka, tega srečanja ne bom pozabil. Name je naredilo takšen vtis, da sem ga oveko-večil tudi v pesmi: Jaz ponujam roko in dajem del sebe za v is, dragi prijatelji, iz Velenja. . ." Snežana Tunič: ,,Nimam besed, s katerimi bi lahko opisala prisrčen sprejem in sploh gostoljubnost tukašnjih krvodajalcev in krajanov do nas. Mislim, da to sodelovanje nima primere in je najlepši dokaz bratskih odnosov med obenam mestoma. V Velenju sem bila prvič. Mesto je čudovito. Resda tudi deževalo je v nedeljo, toda če gre za takšno sodelovanje ga tudi vreme ne more zmotiti." Nena Peračič: ,,Navdušena sem nad vsem, kar sem doživela. Naši dragi prijatelji so nas nadvse prisrčno sprejeli, nam' nam razkazali znamenitosti Velenja, Topolšico in šoštanjske Termoelektrarne. Prepričana sem, da se bodo naša srečanja nadaljevala še dolga leta. Seveda si bomo prizadevali, da bomo prihodnje leto enako prisrčno sprejeli v Splitu Velenjčane. To pa bo težko, ker je bila njihova gostoljubnost resnično nepozabna." Petar Listač: član predsedstva skupščine RK Split: „S tem četrtim srečanjem in dajanjem krvi smo znova potrdili trdnost našega prijateljstva in bratstva. Dolgo se bomo spominjali vsakega trenutka, ki smo ga preživeli med našimi prijatelji. Komaj čakamo, da se bomo lahko znova srečali z njimi v Splitu, kjer bomo storili vse, da jim bomo izkazali enako pozornost, katere smo bili deležni med njimi. Seveda smo srečanje izkoristili tudi za to, da smo izmenjali mnenja o posameznih vprašanjih, se dotaknili "vloge Rdečega križa v SLO ipd. Na koncu naj rečem le še to: hvala, dragi prijatelji, za veliko pozornost in gostoljubnost." Stane Volk Edvard Fenko, predsednik krajevife konference SZDL Topolaca i Odbor za delovna razmerja ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV OBMOČNE SKUPNOSTI CELJE OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge ZAVAROVALNI ZASTOPNIK ZA ZASTOP DRUŽMIR JE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje — srednja strokovna izobrazba. — eno leto delovnih izkušenj — stanovanje na območju zastopa. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev (dokazila o šolski izobrazbi in delavni praksi) naj kandidati pošljejo v 15 dneh od dneva objave na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav. Območna skupnost Celje. 63000 Celje Ulica XIV. divizije 4 O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15. dneh od dneva izbire. PLAN RAMOFOTOSRAPSKE AKCIJE V OBČINI VELENJE Datum dan ČAS radiofotografiranja od do t.j. ur iilPA * RF - RAZA NASELJE petek 15.5.1981 7 -13 - 12 17 • 5 4 šMAprrao OB PAKI KRAJEVNI URAD Srartno ob Paki Rečica cb Paki Podgora Mali vrh Gavce, Veliki vrh delno, Slatine-delno sobota 16.5.1981 7 -12 - 11,30 15,30 4, 3, 5 5 GORENJE - trgovina "MERKS" LOKOVICA Zadružni den Paška vas Gorenje Skomo Gavce, Veliki vrh. Slatine - delno lokovica ponedeljek 18.5.1981 8 -10 - 9 14,30 1 4, 5 BELE VGDE - osnovna šola RAVN5 kmetijsko posestvo Bele vode Ravne . torek 19.5.1981 7 -14,30 13,30 - 16,30 6, 5 PESJE prosvetni dcr. ŠKALT pri transformator ju PESJE Podgorjf pifživa: sredi 20.5.1981 7 - 12 5 HJDCUr-ŠAm pri jezeru HRASIOTET ŠKALE škalska cesta " 13 - 14 1 CIRKOUCE osnovna Sola ŠKAI£KE CIRKOVCE ŠMARTINSKE CIHKCT/CE četrtek 21.5.1981 8 - 17 9 VEIHJJE osnovna šola GUSTTvV ŠILIH za občane KS VELUUE - petek 22.5.1981 8 - 17 9 VELENJE osnovna šola Gustav šilih za občane KS DESNI BREG sobota 23.5.1981 8 - 17 9 skopaj 3257 ponedeljek 25.5.1981 8 - 17 9 torek 26.5.1981 8 - 17 9 » za občane KS STARO VELENJE Skupaj 621 sreda 27.5.1981 8 - 17 9 - KS BEVSE 118 KS STARA VAS 513 KS ŠAIZK delno 300 | EKIPA " B " Datum dan čas radiofotografiranja KF. - BAZA od do t.j. ur NASELJE 16.5.1981 sobota 7. - 15. 8 ŠOŠTANJ Trg svobode ŠOŠTANJ - mesto 18.5.1981 8. - 16. 8 - " - ŠOŠOTNJ ponedeljek - rresto 19.5.1981 7. - 11.30 4,5 ŠOŠTANJ ms. SKUPNO torek svobode FLORJAN 12.30 16.30 4 C^BERKE trans fornotor DRIJŽMIRJE GABERKE 20.5.1981 sreda 7.30 9 1,5 ZAVXHJE PROSVEmi DCM 7AVCONJE 10 16 6 TCPOlJlCA TRCOTINA-MER.V 1 TOPOIŽICA 21.5.1981 četrtek 21.5.1981 7 - 11 4 SarrLu-aosTiiMA irfern. PIRH ATOffiČE IAZE smvt. Setrtek 12 - 14.30 2,5 PAKA pri Velenju Paka pri Velenju Osnovna šola PAŠKI KO&JAK 22.5.1981 7 - 12 5 SED> trgovina Cbčani KS KCNCNO petek 13 - 17 4 VERUJE AfC PCDKRAJ KAVČE sobota 23.5.1981 ponedeljek 25.5.1981 8. -8 - 17 17 9 9 VEIiJUE AMD VEIOUE AM) Cbčani KS VELHUE-ŠALEK delno 1580 KS VELfUJE-CHmS LEVI BRFIG 2340 torek 26.5.1981 8 - 17 9 VELfNJE AM) sreda 27.5.1981 8 - 17 9 VEUNJE AM) Večina denarja za ceste Potek radiofotografiranja v občini Velenje Veliko je pomembnih mejnikov v zgodovini slovenskega naroda. Eden najsvetlejših med njimi je gotovo dan, ki označuje zmago slovenskega in ostalih narodov in narodnosti Jugoslavije nad najbolj mračnimi, v fašistični ideologiji združenimi silami. In prav ta dan so si krajani Topolšice izbrali za svoj krajevni praznik. Spominja jih na 9. maj 1945, ko je bila tukaj podpisana brezpogojna kapitulacija južnoevropske skupine armad nemške vojske. 9. maj je vsakoletna priložnost in obveza, da krajani kritično ocenijo prehojeno pot, da> smelo zastavijo delo za prihodnja obdobja in, da se ob tej priložnosti spomnijo vseh in zahvalijo vsem, ki so s svojim bojem, življenjem in delom prispevali k razvoju krajevne skupnosti. DOSEDANJE DELO — OSNOVA ZA NADALJNJI RAZVOJ Družbenoekonomski razvoj kraja je vseskozi močno povezan z razvojem bolnišnice Topolšica. Podoba in dejavnost kraja se je dolga leta spreminjala tako, kot so to narekovale možnosti in potrebe Edvard Fenko bolnišnice. V celoti je bilo vlaganje družbenih sredstev v kraj do pred nekaj leti dokaj pičlo. Tako je posodobitev šole v letu 1979 z izgradnjo telovadnice in ureditvijo prostorov za otroško varstvo prva velika pridobitev kraja po daljšem obdobju. To pa je bila tudi spodbuda krajanom, da se lotijo še nekaterih drugih del. Tako je bila v • letu 1980 postavljena cestna razsvetljava skozi središče kraja. Zgrajen je velik vodni rezervoar v Lajšah in postavljena osnovna telefonska mreža. V vso gradnjo in obnovo je bilo vloženo veliko ur udarniškega dela. In še nekaj je ob tem pomembno. Ob načrtovanju in neposrednem delu so krajani spoznali, da je predvsem od njihove organiziranosti, podjetnosti in združevanja moči odvisen hitrejši ali počasnejši vsestranski razvoj njihovega kraja. Čeprav so v kraju še vedno najbolj pereča vprašanja komunalne ureditve in družbenega standarda, so se krajani vseskozi zavedali pomembnosti družbenopolitičnega in društvenega delovanja. Tako tukaj že vsa leta deluje vrsta organizacij in društev, v katerih je trenutno organiziranih preko 350 krajanov vseh ^tarosti. Če k tej številki dodamo še tiste krajane, ki opravljajo svoje dolžnosti v samoupravnih organih, skupščinskih delegacijah ter v enotah in organih civilne in narodne zaščite, potem je v aktivnosti kraja neposredno vključenih skoraj polovica krajanov. Kot v vsaki sredini, pa so tudi v Topolšici posamezniki, ki so v preteklih letih nosili večja bremena od večine. Mednje sodijo tudi letošnji dobitniki bronasto značko Osvobodilne fronte slovenskega naroda. To so David Jazbinšek, Ivan Mazelj, Ivan Hodnik, Miha Sevčnikar, Milan Menhart, Frida Prelog, Peter Šmon, Miha Kugonič, Kata Večkovnik in Drago Tamše. KRAJEVNA SAMOUPRAVA VČERAJ, DANES, JUTRI Temelj vseh svoboščin in pravic delovnih ljudi in občanov v naši socialistični družbi je pravica do samoupravljanja. Ta resnica vse globlje prodira v zavest krajanov in precej odmaknjen je že čas, ko je o večini zadev v krajevni skupnosti odločala le peščica ljudi. Skupščina krajevne skupnosti je danes sestavljena tako, da jo sestavljajo delegati vseh treh zaselkov, to je Lajš, Loma in ožje Topolšice. V vseh treh zaselkih organizirano delujejo vaški odbori, organi, ki so blizu vsakodnevnemu življenju krajanov. Preko teh odborov prihaja vrsta pobud, postavili so mesto reševanja številnih problemov kraja in krajanov in mesto dogovora za najrazličnejše akcije. Svet krajevne skupnosti ostaja le še dosleden izvrševalec skupinskih sklepov in pobud vaških odborov. Manj zadovoljni smo v krajevni skupnosti z delovanjem delegacij v skupščinah SIS in zboru krajevne skupnosti. Vedno bolj se zavedamo, da je kadrovanje v te delegacije izredno pomembno in da se je nanj potrebno pravočasno pripraviti. SREDNJEROČNI PROGRAM — SMELO, A REALNO Temelje načrtov komunalne izgradnje v tem srednjeročnem obdobju smo krajani Topolšice zastavili že z referendumskim programom v preteklem letu. Izhodišča pri opredeljevanju srednjeročnega programa na tem področju so bila, da je potrebno zagotoviti najnujnejše objekte družbenega standarda, enakomeren razvoj kraja ter upoštevati trenutne možnosti. Na območju krajevne skupnosti je 25 km cest, od katerih je tri in pol kilometre pokritih z asfaltom. Preostale ceste so makadamske, ponekod že precej podobne kolovozom. Zato je razumljivo, da namenjamo v tem srednjeročnem obdobju v krajevni skupnosti poglavitno skrb in' večino samoprispevka prav cestam. Tako načrtujemo adaptacijo ceste, ki povezuje Lajše s Strmino, ceste skozi Lom od Adama do Penšeka in ceste Zager — Lom. Krajani sami tega bremena seveda ne bodo zmogli. Razmere na teh cestah in potrebe po adaptacijah pa so takšne, da upravičeno pričakujejo pomoč širše družbene skupnosti. Prav tako pereč problem kot ureditev cest, je vprašanje preskrbe občanov z najosnovnejšimi življenjskimi potrebščinami. V kraju je le ena majhna trgovinica, ki pa bo morala prenehati z delom takoj ob pričetku gradnje zdraviliškega centa. Zato je tudi izgradnja trgovine ena od osrednjih točk srednjeročnega programa. Adaptacija gasilnega doma s prostori krajevne skupnosti, je bila eden 04 pogojev za delovanje gasilskega' društva in odvijanje družbenih dejavnosti v kraju. Z deli so pričeli letos aprila in krajani načrtujemo, da bo gasilsko društvo praznovalo svojo petdeseto obletnico v obnovljenem domu. Poleg omenjenega načrtujejo, da bodo do leta 1985 v krajevni skupnosti pridobili še dvoje manjših športnih igrišč, cestno razsvetljavo v Lajšah in TV pretvornik za drugi program televizije. Za izgradnjo teh objektov smo v Topolšici že imenovali gradbene odbore in nekateri med njimi že tudi prav pridno delujejo. Dolgoročnejši razvoj kraja je seveda povezan z razvojem tozda Bolnišnica, morebitne eksploata-cije premoga in ne nazadnje interesov celotne občinske skupnosti. NIČ NAS NE BO PRESENETILO V krajevni skupnosti posvečamo posebno pozornost organiziranju ljudskega odpora in družbene samozaščite. Z organiziranostjo in pripravljenostjo smo se izkazala že v akciji NNNP 79. Vse naloge v tej vaji so bile izvedene zadovoljivo. V pripravah na akcijo NNNP 80/81 smo odpravili večino pomanjkljivosti, ki smo jih v predhodni akciji zabeležili. Najpomembneje pa je to, da se vsi krajani zavedamo pomembnosti krepitve splošne pripravljenosti za vsakršno nevarnost. Zavedamo se pridobitev revolucije, pridobitev povojne izgradnje, predvsem pa pridobitev svobode samoupravnega socializma. Trdno in neomajno bomo branili te pridobitve tudi v bodoče. Delavci, ki bodo z osebnim vabilom pozvani na fluorogra-firanje med rednim delovnim ča^im, se naj udeležijo fluorogra-llranja izven delovnega časa v najbližji fluorografski bazi. V nasprotnem primeru pa se lahko fluorografirajo od 23. do 27. maja pred osnovno šolo (»ustav Šilih v Velenju ali pred AMD Velenje. Postavljanje mlajev v Mozirju Zbralo se je veliko krepkih in veselih mož Veliko močnih rok je bilo potrebnih in zvrhana mera previdnosti tudi V.Mozirju je bilo v predpraznič-nem tednu nadvse živahno. V sobo-tnso tako člani sekcije za oživljanje narodopisnega izročila pri tamkajšnjem turističnem društvu pripravili tradicionalno postavljanje mlajev. Na prireditev so se dobro pripravili. Zbralo se je veliko krepkih mož, starejših in mlajših, ki bodo zagotovili stalnost te in podobnih prireditev. V gozd so s pesmijo na ustih krenili že zjutraj. Posekali in pripravili so drevesa in jih nato popeljali do določenih mest. Pripravljanja mlajev niso prepustili naključju, delo so opravili temeljito in v skladu z izročilom, pa jim je na koncu že skoraj zmanjkovalo časa. Kljub temu so krepko, zbrano in previdno poprijeli in zastave na vrhovih treh visokih mlajev so tisto sobotno popoldne ponosno zavihrale. Zlasti tista na prostoru ob Savinjskem gaju, ki plapola resnično visoko. Pod vrhom tega mlaja je bila tudi privlačna na- Mlaj v gaju je dobro ,,branil" svojo nagrado. grada, namenjena najbolj korajž-nemu in spretnemu plezalcu, ki ga pa tokrat niso našli. Nekateri so si- ' cer poskušali, nagrada pa le ni bila v nevarnosti. Kakorkoli že, možje in fantje so svoje delo opravili dobro in se poslovili s pesmijo, ki obe- . nem pomeni tudi — prihodnje leto se spet vidimo. J. P. Tozd PohiStvo TGO Gorenje Proslavili desetletnico delovanja Prejšnjo sredo so v temeljni organizaciji Pohištvo TGO Gorenje s skromno svečanostjo in otvoritvijo razstave ročnih del delavcev tega kolektiva ter razstave starih orodij, ki so jih pred leti uporabljali pri izdelavi pohištva, obeležili desetletnico delovanja. Slavnostno vzdušje so popestrili s kulturnim programom spregovoril pa je tudi vodja te temeljne organizacije Jurij Veršec. Ocenil je prehojeno pot in prizadevanja tega kolektiva ter med drugim dejal: »Delavci Lesne Šoštanj, Stixa Velenje in Gorenja so dostojno počastili praznik dela prvi maj. 1971 leta, z otvoritvijo nove tovarne kuhinjskega pohištva in TV kaset. To je bil začetek sedanjega tozda Por hištvo. Takrat seje preselilo iz starih proizvodnih prostorov s slabimi delovnimi pogoji in zastarelo opremo v novo tovarno 98 delavcev, od katerih jih še danes v tozdu Pohištvo 36. V novi tovarni smo pričeli uporabljati nove materiale, nove stroje in novo tehnologijo. Z nabiranjem izkušenj so rasli tudi proizvodnja, produktivnost in kvaliteta. Prvi v Jugoslaviji smo uvedli tekočo delovno ploščo: v letu 1973 smo osvojili proizvodnjo TV kaset, jih izdelovali štiri leta, nato pa smo se posvetili le proizvodnji kuhinjskega po- hištva. Povečali smo stopnjo obdelave z lastno proizvodnjo vrat za kuhinje, tako, da danes izdelamo osemdeset odstotkov vrat doma, ostale pa nam dobavljajo kooperanti. V letih 1978/79 smo dogradili nove proizvodne prostore ter temeljito obnovili tehnologiji in strojno opremo. Rezultat tega so povečane zmogljivosti, izboljšani delovni pogoji, odpravljeno onesnaževanje zraka s prahom in kar 23 odstoten porast produktivnosti. Pri povečani proizvodnji se je število delavcev zmanjšalo za 20 odstotkov. Temeljna organizacija ima sedaj 152 delavcev. V preteklem letu so izdelali 225 tisoč raznih gotovih izdelkov v vrednosti 260 milijonov dinarjev, kar je približno štirikrat večja fizična proizvodnja kot v letu 1972. Pri izvoznih prizadevanjih so imeli manj uspeha. kljub temu. da ima Gorenje v Avstriji svojo montažnico kuhinj. Težave pri izvozu je pripisati dejstvu, da je kuhinja izredno zahteven izvozni izdelek. predvsem zaradi potrebnega širokega izbora in posebnih prodajnih poti. Vzporedno s proizvodnjo so se v tozdu razvijali tudi družbeno ekonomski odnosi ter samoupravljanje. Leta 1973 so izvolili prvi delavski svet in se konstituirali kot tozd Pohištvo -mSKS Jr »Delegati v samoupravnih organih so začeli razmišljati in odločati kot dobri gospodarji in samoupravljala kar je ugodno vplivalo na doseganje boljših rezultatov. Ti rezultati iz preteklosti nas spodbujajo, da skrbno razmišljamo tudi o prihodnosti. Poleg manjšega povečanja proizvodnje bomo vso skrb namenili izboljšanju kvalitete, pocenitvi proizvodnje z izvirnimi konstrukcijskimi in tehnološkimi rešitvami. izvozu in proizvodnji za znanega kupca. Ko danes ob prazniku dela proslavljamo naš desetletni jubilej se v imenu tozda Pohištvo zahvaljujem vsem. ki so prispevali k doseženim rezultatom, posebno še 36 delavcem, ki so v tozdu od njegove ustanovitve.« je ob koncu svojega govora dejal Jurij Veršec. Med slovesnostjo Podpisali sporazum o medsebojnem sodelovanju V velenjski delovni organizaciji Elektrostrojha oprema so letošnje jubileje proslavili nadvse delovno. V dneh pred praznikom so se zbrali zaposleni skupaj z učenci in učitelji osnovne šole Veljko Vlahovič Velenje v novih proizvodnih prostorih tozda Strojni obrati. Učenci so zanje pripravili lep kulturni program, s katerim so obudili spomin na življenje in delo na velikega voditelja in njihovega vzornika tovariša Tita. Med slovesnostjo so predstavniki Elektrostrojne opreme in te celodnevne šole podpisali samoupravni sporazum o sodelovanju med skupnostjo učencev, pionirskim odredom in mladinsko organizacijo osnovne šole Veljko Vlahovič Velenje ter med delavci delovne organizacije Elektrostrojna oprema Preloge, ki imajo patronat nad to šolo. novni organizaciji ZSM šole in delovne organizacije ter delavski svet pa bodo najmanj enkrat na leto obravnavali uresničevanje tega samoupravnega sporazuma in izpolnje- vanje sprejetega delovnega programa. Posebno pohvalo pa zasluži tudi skupina delavcev-inovatorjev Elektrostrojne opreme, saj so se odrekli prejeti nagradi za svoje delo na področju novatorstva v višini nekaj več kot 20 tisoč dinarjev ter jo podarili tehničnemu krožku osnovne šole Veljko Vlahovič. -sv- Dražbeni pravobranilec samoupravljanja Številka 18 (580) — 8. maja 1981 h delovnih kolektivov IN&13 Večjo skrb varstvu samoupravnih pravic in družbene lastnine Velik pomen za zagotavljanje varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine ima tudi delo družbenega pravobranilca samoupravljanja. To dokazuje tudi število raznih vlog, izjav in pobud, ki jih mora obravnavati vsako leto. V preteklem letu je, na primer, družbeni pravobranilec samoupravljanja občine Velenje prejel 873 takšnih pozivov. Od tega je uporabil ukrepe in pravna sredstva kar v 702 primerih. Zanimiv je podatek, da so bili kršitelji v organizacijah združenega dela gospodarskih dejavnosti najpogosteje delavski sveti (380) ter razni odbori in komisije (270), medtem ko so bili poslovodni organi kršitelji v 88 primerih. Podobno razmerje je tudi med kršitelji v organizacijah združenega dela družbenih dejavnosti. PROBLEMATIKA SAMOUPRAVNEGA ORGANIZIRANJA Pri tej problematiki so nastajale največje težave ob reorganizacijah v organizacijah združenega dela. Tako so nastale težave pri izločanju tozda Konfekcije Šoštanj iz delovne organizacije Toper Celje in pri združitvi te temeljne organizacije z delovno organizacijo Elkroj Mozirje. Najprej so bile težave zaradi razporeditve sredstev, pravic in obveznosti tozda Konfekcija Šoš- tanj do ostalih tozdov v delovni organizaciji Toper, kasneje pa težave pri priključitvi te organizacije združenega dela k Elkroju. Problemi so bili rešeni šele z zadnjim« uspelim referendumom. Tudi ob predlogu o ustanovitvi tozda Tržnica (Koša kit, so nastale težave zaradi nasprotovanja tozda Kletarstvo KK Ptuj, katerega delovna enota so bili Košaki. Ta problem je bil pozitivno rešen, ustanovitev tozda pa očitno upravičena, saj dokaj zadovoljivo posluje. V preteklem letu je bila opravUe-na tudi reorganizacija v DO RSC Velenje. Ustanovljeni so bili tozdi Vzdrževanje, Promet in Inženiring. Pri tej reorganizaciji so se pojavile težave zaradi manjkajočih soglasij ustreznih organov. uo ten samoupravnih organiziranjih družbeni pravobranilec opozarja, da so pogosto prisotne težnje po raznih reorganizacijah, ki nimajo prave pravne podlage niti ekonomske upravičenosti, ampak se pojavljajo zgolj kot posledica' raznih želja posameznih subjektivnih dejavnikov in nekaterih drugih vzrokov. DELOVNA RAZMERJA IN MEDSEBOJNI ODNOSI Določeni problemi so na področju delovnih razmerij že ob samem sprejemanju novih delavcev, saj le ti podpisujejo izjave, da so seznanjeni s samoupravnimi akti organizacij združenega dela v katerih združujejo delo, čeprav teh aktov niti videli niso. Tudi razporeditvene odločbe povzročajo mnoge nesporazume, saj se v praksi pogosto dogaja, da delavci opravljajo drugačna dela, kot je zapisano v odločbi in ki so tudi drugače vrednotena. Družbeni pravobranilec opozarja še na odnos do pripravnikov, ki nimajo mentorjev, niti ne opravijo strokovnih izpitov po končanem pripravniškem stažu. Pogosta težava je nadalje odnos delovnih sredin do slabih in labilnih delavcev, ki jim sploh ne skušajo pomagati, ampak takoj težijo k izključitvi takih delavcev. V občini Velenje so bile v preteklem letu težave tudi zaradi koriščenja letnih dopustov, saj v organizacijah združenega dela v občini uporabljajo različna merila kljub temu, da je komite za delo SRS izdelal natančne kriterije za koriščenje dopustov. Iz pritožb posameznih delavcev, ki se obračajo na družbenega pravobranilca samoupravljanja Velenje, je razvidno, da so vzroki za pritožbe pogosto nepremišljene odločitve in izjave vodilnih delavcev, nepravilnosti pri dopustih, raznih nadomestilih, bolniških. nepravilnosti pri delitvi osebnih dohodkov in najrazličnejša nagajanja. Ne moremo mimo dejstva, da se odgovorni delavci pogosto smatrajo za nedotakljive in da so pri svojih odnosih do sodelavcev, za katerih delo odgovarjajo, velikokrat netaktni in premalo tankočutni. Niso pripravljeni razumeti posameznih problemov sodelavcev in se jim tako težava, ki je za prizadetega delavca prvorazredna, zdi nepomembna. To pa povzroča številne spore in nesoglasja. Pri razreševanju raznih spornih zadev pa družbeni pravobranilec ugotavlja, da se vse prepogosto sklepi delavskih svetov ne spoštujejo ali se po svoje tolmačijo. STANOVANJSKA PROBLEMATIKA Na tem področju je bilo v preteklem letu, kot tudi prejšnja leta, veliko nespoštovanj samoupravnih sporazumov in drugih pogodbenih obveznosti pri izgradnji stanovanj na območju zazidalnih okolišev v Saleku. Spore, ki tu nastajajo, prizadeti razrešujejo z imenovanjem raznih komisij, ki pa nimajo nobenih pooblastil. Nočejo pa imenovati arbitražnih komisij, ki bi edine lahko zagotovile spoštovanje samoupravnih sporazumov in določen red na tem področju. V preteklem letu so bile določene nepravilnosti pri delitvi stanovanj in stanovanjskih kreditov ter sredstev solidarnostnega stanovanjskega sklada. V decembru lanskega leta je družbeni pravobranilec samoupravljanja po opozorilu sodišča združenega dela v Celju predlagal vsem družbeno pravnim osebam v občini Velenje, da se vsi prispevki za urejanje stavbnih zemljišč za individualno gradnjo, ki so bile od leta i 972 dalje dodeljeni brez obveznosti vračanja, spremenijo v kredite. V samoupravnih aktih, ki so takšen način izplačevanja dovoljevali, pa je potrebno te člene črtati. DOHODKOVNI ODNOSI Vprašanje dohodkovnih odnosov je bilo pogosto tema številnih razprav v občini Velenje, vendar pa je bilo na tem področju storjeno še veliko premalo. V občini Velenje namreč še ni niti enega samoupravnega sporazuma o skupnem prihodku na ravni delovne organizacije, ki bi temeljil na pravilno organizirani fazni proizvodnji. Ni tudi nobenega samoupravnega sporazuma o skupnem dohodku. V organizacijah združenega dela so nadalje premalo izdelana merila ' za delitev osebnih dohodkov, če pa so ta merila zadovoljivo rešena, se v praksi premalo upoštevajo. Prav tako pogosto v organizacijah združenega dela nimajo dovolj izdelanih pravilnikov o delovnih razmerjih, predvsem pa niso točno določene delovne naloge in opravila. Družbeni pravobranilec tudi opozarja, da delavci pogosto nismo pripravljeni razumeti, da je osebni dohodek odvisen le od večjega dohodka v OZD in ne od naraščajoče draginje. Ob ustvarjanju dohodka pa ni odveč opozorilo, da se stabilizacijski ukrepi v posameznih sredinah premalo konkretno uresničujejo. Določene težave nastajajo tudi zaradi prizadetosti družbene lastnine. Posebne probleme na tem področju je imala temeljna organizacija Proizvodnja Era Velenje. Bilo je nekaj primerov, ko so obrtniki kooperanti želeli na račun družbene lastnine doseči neupravičene koristi. Družbeni pravobranilec samoupravljanja Velenje meni, da vsi predlogi, pobude, opozorila in ukrepi ne bodo dali ustreznih uspehov, če se ne bomo dogovorili za dosledno in enotno akcijo pri utrjevanju samoupravnega obnašanja. Boris Zakošek Odprli so razstavo ročnih del S podpisom tega pomembnega dokumenta so se obvezali, da bodo dosedanje oblike sodelovanja vsebinsko razširili in krepili na vseh področjih; to je na kulturnovzgoj-nem, tehničnem, telesnovzgojnem področju, nadalje na področju proizvodnega in družbeno potrebnega dela, na samoupravnem področju in še na nekaterih drugih področ-jih. Ta samoupravni sporazum so podpisali za nedoločen čas; skupnost učencev, pionirski odred in os- Od 18. do 27. maja 1381 _ "i I Množično fluorografi-1 I ranje v občini Velenje ■ Od 18. do 27. maja Ines bo v jjn krajctim sikinpnDBia, seseda bo-1 I I I I I 1 I I I I I S I I na?i občini ponovno —aMap fluorografiranje. To je akcija, ki jo po vsej Sloveniji organiziraj© občinske skupščine vsako iensa leto, izvede pa jo specializirana ekipa z Golnika. In ker je Ma v naši občini nazadnje leta 1977, smo letos spet na vrsti. V teh dneh bo ekipa z Golnika •flooro-grafirala oziroma slikala prsne organe vseh občanov. stani1 preko 29 let. Ekipa bo to opravite z dvema avtomobiloma tako, da bo lahko prišla v vsako krajevno skupnost in s tem vsakemu obia-nu bistveno olajšala udffežho. Kaj je pravzaprav namen ne fluorografije? Osnovni narntei je še vedno odk rivanje bolezni pljuč in srca v tistem zgodnjem stadiju, ko bolnik še ne čuti bolezenska znakov in tudi ne ve, da it boftan. Predvsem velja to za plj-aEaac tuberkolozo. za katero ie poznano, da v začetku bolniku ne povzroča nobenih težav, se pa kljub temu v bolnikovih pljučih razvija naprej. Ko bolnik začuti prve znake, je bolezen navadno ze na- da izven svojs^ sWra»nn5gB £a$a_ Spodnjo starosnao imeij© sm*o (ofturajmili pri arideserift IMfa, se je veči- ©«žk>£iLa, da ki so fltarajfi kot W itet.. T® pa zaradi je tu&i ■oMaja veliko lin piav pri itfc je nevjrniDM GVbolev.£ir)jja 22 Shbie akcija bo potekate tako: Vsak rtičam, star JO ali vat tet, ki je staHmo pnjjjrfjEn v nmJii občini, to© driMi na dom vafeiilc, kja- bo loano 'iugjiisanD kam in ©fe katerem £esii naj se oglasi ne &soro-grafiraiiije. Dusftmo je, da sc tega časa činaSarailg ita&no idbEasio, ker bo tak® ddlo la&k® posekalo koratiiiiiikiEiis 'im ne bo preveč iskanja. Vre stik« bralo nato :prej»Ma!ti Mravsiki na Gciaiku. Taste si&e, n£ kataniifc i>c«to caili kake bcfaenAe spretnsnEibt. bodo posilalli na 'jiispHiiEer m jpSjuČBe bdtezmi iia mibekjaiiaffiiO). Dispanzer !ho mato vse ne tusebe i, fcai na I I I I I S I predovala, v izpljunku se pojaw kansnedmi preglasi.. Tna se bo nato jo bacili tuberkuloze, babiik diA-anano lagastiovilo gre za ka-postane kužen in s tera ne .aren za ko a^^ciodkria® daoteacEi, k: po-okolico, ki jo lahko okuži Zato trebaje zdtnar-Sjeinje. al pa gre za je zelo pomembno, da ga najde- kako samo in še pomaniKj^bote- ■ mo vjistem zgodnjem stadij;u, ko zon. Se pa Midi veSkrat z$a«S, da bolezen še ne čuti. Takral je tudi 53111 loMrEftnem me inajdeiBo kakih zdravljenje znatno hintjfe i® laž- bnilezemsknlh zmakov. Zrno fe ni je. In prav to lahko dosežem© s ra&r\ ida so vsi, ki bodo klicani fl uor ogra firan jem navidezno zdravih ljudi. Isto velja za dringo bolezen, ki je zadnje čase vse pogostejša, to je pljučni rak. Tudo ta žal v začetku ne povzroča nobenih težav, je pa lahko že videti na rentgenski sliki. In če ga odkrijemo dovolj zgodaj, ga lahko radi razmeroma uspešno operiramo in pozdravimo. Poleg tega nam fluorografiranje pokaže 4e vrst® imnnEnaihna in sa&koiiSljiNa. Kljub drugih obolenj plj'«£ in srca, ki sanmi pa fcii pni sena iizvzelii noseče jih lahko nato zdravimo. Pred- žene, ki bijim 3Uu©M!®na!fiiainje lc vsem velja to za tiste bolnike, ki ©dsvBMMualli.. so oddaljeni od zdravstvenih Na ksmoD bi fe pozvali Vse ustanovin zajadi tega raje potrpi- abSane, da se fikcmragrafetiiiii ja res jo s svojimi težavami, kot da bi S prifcnoftieiiihnD mddbžiij©. Me samo k zdravniku. jam©, ta- je aidetežtoa po odloku In če pogledamo zdaj Se, kako izvršnega prarta iflb&ijnf Vetenje bo potekala ta akcija. Potok obvezna im so za oeiudeležbo letošnje akcije bo nekaHk® pnedpiisaiHE tudi kani, ampak drugačen od prejšnjih. Lrios bo predvsem aat®, kar je naša dolž-ekipa slikala občane samo po moia, £a nudi uran poskrbimo za krajevnih skupnostih, odpadla pa svoje zitan je. Posebno fe vtija to ■ bodo slikanja po večjih deJai-rfij sa vre Tistte, kaiiz kakrtoc^ koli organizacijah. Zi to spmriK vzroka mebidDfcii vabita. Stroški | cr"" " ~ 1— - za J® akioijts TiastiBl miso iimajhni bdbnL. Stralh pned a^adiisajo (seva-HrramS, Soi jjii jje fijManaprafirana iiseba iirpiastmlljcaia, jje ponscm itt^prniBbtesi.. Vse dosedanje raziskane, ki s® jjižfa © Jam opravili v SwetoMmi jafcan-snia« or-$anmzarijja so pnlkazaike, da je ktaitiEima raalaj;«- pri tem I I I I I I smo se odločili zato. ker je delovnih organizacijah za,»sitnih precej ljudi iz sosednjih občin, ki bodo letos tudi organizirala svoje fluorografiranje io tak® bodo vsi samo enkrat slkami Torej bo vsak občan slikan v •svo- I h ooao ■ Torej in v iTJtenesu nas vrelb mara biti, da jo iihni bolje izpeSjeino. dr. Boris Koišek dispanzer za pUjtučce bolezni ud lEiberknidozo Velenje I Lani so vaičani z udarniškim delom čistili obrežje reke Pake, letos so gradili vodovod Penk Dobili smo težko pričakovani vodovod Pred nedavnim smo vaščani Pen-ka v krajevni skupnosti Skorno Florjan slavili. Dobili smo namreč zdravo pitno vodo, o kateri smo sanjali že desetletja. Lansko leto, ko smo čistili obrežje Pake, smo ugotovili, da smo sposobni izvesti tudi kakšno večjo akcijo. Dogovorili smo se, da v vas napeljemo vodovod. Na sestanku marca lani smo ugotovili, da imamo za vodovod dolžine okoli 600 metrov premalo denarja. Zato smo predlagali vodstvu krajevne skupnosti Skorno Florjan in zboru občanov, da se vpiše v program dela krajevne skupnosti tudi izgradnja vodovoda iz naselja Pohrastnik do Mešiča. Prošnjo smo utemeljili, da je v zaselku devet h8, od katerih nima niti ena zdrave pitne vode, v poletnih mesecih pa jo celo primanjkuje. Kar v itirih hišah Svijo vdove, stare žene od 50 do 80 la, ena od njih pa še vedno uporablja strešnico, ki pa v Penku ni čista, saj je tu cesta, železnica in mnogo druge nesnage, ki jo prinese vsak dan bolj umazana reka Paka. Bflo je jasno, da pitno vodo nujno potrebujemo. Na zboru krajanov smo naleteli na veliko razumevanje. Odobrili so nam finančno pomoč, zato smo takoj pričeli pripravljali delovno akcijo za izgradnjo vodovoda. Prvi sestanek smo imeli februarja letos pri Rotovniku. Na sestanek smo povabili poleg interesentov za vodovod še predstavnike samoupravne interesne komunalne skupnosti, Komunalnega centra Velenje in krajevne skupnosti. Dogovorili smo se za traso vodovoda, takoj nato pa smo pričeli pripravljati vso potrebno dokumentacijo. Ze drugega marca smo, kljub snegu. pričeli z deli. Z veliko zagnanostjo in trudom smo kopali jarke v upanju, da bi čimprej pritekla tako težko pričakovana voda. Tako smo 14. marca organizirali delovno akcijo. Povabili smo krajane celotne krajevne skupnosti predvsem pa mladino. Akcijo je organiziral predsednik sveta krajevne skupnosti Rudi Vrčkovnik. Napisal in obesil je plakate jn se tudi drugače trudil, da bi akcija kar najbolje uspela. No, verjeli ali ne, na delovno akcijo je poleg nas prišel le Rudi Vrčkovnik. Vaščani smo bili zaradi neuspele akcije ogorčeni, saj vemo, da je v naši krajevni skupnosti potrebno še marsikaj urediti. Problem so ceste, gradili bomo prepotrebni dom krajanov. Kako pa bomo pri teh nalogah uspešni, če nismo složni in nočemo opraviti tudi kakšne udarniške ure? Tudi naša mladina ima premalo delovnih navad in se premalo vključuje v krajevne aktivnosti. Po tej neuspeli delovni akciji, smo vaščani še bolj zasukali rokave in v mesecu dni izkopali jarke v dolžini 600 metrov, položil; cevi in jarke zasuli. Težko pričakovana voda je po ceveh stekla že 4. aprila. Za to delo smo opravili 1026 udarniških ur. Kot predsednik gradbenega odbora se zahvaljujem vsem. Id so kakorkoli prispevali k gradnji našega vodovoda, predvsem pa projektantu Jocu Krmpotiču, vodstva krajevne skupnosti in tam sovaščanom, saj brez njihove delovne zagnanosti in razumevanja ne bi uspeli. Jurij Rotornik Jezikovno razsodišče (21) Zgledna skrb za slovenščino ,,Sekcija za obravnavo družbenih jezikovnih, vprašanj" pri občinski konferenci SZDL Slovenska Bistrica je lani razmnožila droben zvezek svojega gtasiia Za boljši jezik. V njem je nanizala vrsto koristnih predlogov za boljšo javno rabo slovenščine v domačem kraju: kakšni bi lahko bili pravihtejši javni napisi, kakšna boijša slovenščina na plakatih, kako stuneino in dobro nadomeščati tujke, kako krajšati stavke in jih delati razumljiv t}še, kako pisati Celovec in Gradec, medtem ko na avtobusni postaji piše Klagerfart in Graz. in drugo. Razsodišče meni, da gre za hvalevreden zgled, zato vabi vse občinske konference SZDL, delovne organizacije, društva in šoie, naj tudi same kaj storijo za boljši jezik v svojem neposrednem delovnem in življenjskem okolju, saj primerov takšne skrbi navsezadnje že niti doslej ni tako malo: Neka slovenska založba je v svoj pravilnik sprejela določilo, c!a ne srae noben dopis iz hiše, dokler ga ne pregleda lektor; ve? delovnih organizacij je zadnje čase le poimenovalo svoje nove izdelke s slovenskimi imeni (krpa Betra. čisito Čisto): novi hotel na Pohorju je Ptanja. v Ljubljani na Ajdovščini je G«stilaK> Ajda; namesto buffetor (ali cdo bšffetov) piše že mai sikje okrep-črv»}»«». ceio ob kakšnem hot deeu kranjsko klobaso" ali s ..hrenovko"!) se že najde kakšna sramežljiva vroča hrenovka; delovna skupina pri računalniškem sistemu DELTA se je začela ubadati s slovenjenjem računalniške terminologije, itd. itd. Vse to so zgledi, ki so vredni hvale in posnemanja. Dan Osvobodilne fronte je praznik slovenskega samoodlo-čanja, slovenske samobitnosti in samozavesti; jezikovno razsodišče predlaga naj bi se te lastnosti danes izražale tudi v nepretrgani in splošni skrbi za čistejšo in boljšo slovenščino! Prosimo, obveščajte nas sproti tudi o dejanjih te vrne! Razsodišče vabi vse posameznike, društva, organizacije in vse dnige, ki jim ni vseeno, kako Slovenci govorimo in pišemo, naj predloge in pobude za boljše jezikovno izražanje pošiljajo na naslov: Sekcija za slovenščino v javnosti. Jezikovno razsodišče, RK SZDL Slovenije, 61000 Ljubljana. Komenskega 7. Doi»er jezik naj bo naša skupna skrb! I Kenija - dežela sonca, nasprotij, dežela čudovitih barv Ure so minevale dokaj počasi in videlo se je, da sonce še doSgo oe bo zašlo. Najini gostitelji pa so k obnašali kot da so pozabili na naju. Popoldan sva presedeti pned najino hišico iz blata, prebirate Časopis, igrali kocke in opazovali Iivljenje okoli naju. Preganjala naju je žeja, a kaj ko ni bilo vode. Najine termos steklenice pa so bule razdeljene tako, da naj bi nama zadostovale za vse štiri dni. Že s® popoldne se mi je zdelo, da traja neskončno in da ga nikoli s* bo konca, počutila sem se popolnoma nemočno in kot otrok sem ri Seteita le domov in najti zaiofi&e v maminem objemu. Ure pa so se te premikale proti večeru in tudi som-ce se je izgubilo nekje date£ za obzorjem. Ker je že ob sedmih zvečer rama, sva se zavlekle v spalne vreJSe, da bi se dobro naspale in spojite predvsem najine predvsem Se nakrhane živce. Vendar sva priSte do zaključka, da bi bSo !-po im dobro, če bi ena stražila. Bilo naju je strah za najine nahrbtnike. listo bore malo hrane in obfckc, ki sva jih imeli s sabo. Prednost sem dala prijateljici. Danes se spominjam le še tega, da mi je bilo saa-šansko vroče v spalni vreči, a kljub temu nisem hotela ven... prav tak® se spomnim, da nisem stiafciia mirni pol ure, da sem zaspala in se prebudila ob 6. uri zjutraj. Tako je nastopilo jutro; brez zajtrka, brez umivanja zob, ufes, km zahtevajo naše trame... po&uiita sem se zelo slabo. Bila sem napol zlomljena in pot mi je oblival 4db». Čeprav so noči občutno Madtsejfe, je fpaiua vneta fe veste mnogo prouno&a im bdlj krat vse sem si že-leta toDaden ice$. Vedete senu. da sa njami zaman,. Tako sta pričete nov daai, ki mii .obetal prav mt dobrega. Zjmnrajj sva vsaka v svojem kotu ptsafc svoje 'utiiiriksc v dnevnik, igrale kocke, se pgggnjdc. Okoli HI. nune fitqpa prati majirii kofibi skupina mož. Lc kajj hočejo? Morda maju vtihijo na kanilo, tudi o hrani sva indkajj vedeti, zato jaz, ne da bi premisMa, odgovorim; Ne. Opazila sem mjjfaov pogled in v faipu arii je HI® IM. M®jj dolg jezik je_fe MilkraknaJ UepeJ? Moja ime prijazno opraviči, se za&naliii m povabilo. čeS da bova z vestfl jem prisostvovali njihovem kmalu.. INtajjnap bi jo ubila, a mrildla misem mit, kap vedela sem, da morava sprejetij vabflo. Ma- T® je billo ^pecialta® kosilo za gosli-— tnafcnat za majjoL V knogn predi poglavarjevo kflfi-bo čepe kao^c iia sedve z njimi. Rada bi sem jiim prikupila, a kaj ko imaje edino upneSmmje velja hrami. Kajj bo m kosil©'? Im odgovor v araj&šaini se gltea:: .JMICE COC-KTML."" PrncfKoiSnm in skoraj me premaga fflnrih. \IHSlI KOKTAIL. Hladnokrvna zaponka, pa lepo sedi išm ime igisdta.. URIla ma jc kletvica, rajši umnem kol da bi jedla to. Tako sbbo pa itnii vsaj za enkrat še ine gre, pa vendair mm je što tako dabo in fe mrnogo sialbSe. Ze sem se boodta adneti urad mojo Japon-fco, k© sram ©pariDa, da tndi njej ni liabko. krti oglavarjeve, kar je prava redkost, da je koča manjvrednega spola tako blizu glave plemena. Ko stopite v ma-saisko vas, lahko desno od vhoda vidite kolibe prvih žen, masaiskih mož in levo kolibe, ki pripadajo drugi, tretji in ostalim ženam, kolikor jih pač ima. Tako je minil drugi dan. Veter je bil podoben prejšnjim z razliko, da sem si še bolj želela mrzel tuš. Predzadnji dan sva preživete resnično najlepše. Dobite sva do- voljenje, da se lahko svobodno gi-bljeva j>o vasi, in doživele mnogo prijetnih presenečenj, ki konec koncev vedno ostanejo v naših mislih in so tej moji pustolovščini, kar je resnično-bila, dali poseben čar. Pojx>ldan sta prišle k najini hišici iz blata masaiki in naju prosile za majice, ki sva jih nosile prejšnji dan. Le kaj. jim bodo? Ko sem br-' skala po nahrbttniku, da bi našla majico, mi je padlo ven nekaj perila in obe sta se dobesedno zagnali v moje spodnje perilo. Kaj sem hotela drugega, kot da sem privolila, da je lahko njuno. Bilo je prav smešno videti, kako sta ravnali z njim, jaz pa sem se počutila zelo nerodno. Lc zakaj, še sama ne vem? Vem te to, da so mi na vsej moji poti po Keniji vedno pobrali vse moje spodnje perilo m da sem vedno znova ostajala resnično brez vsega Zadnji dan tega življenja med Nlasai mi je postalo žal, daje tako hitro minilo. Skoraj je tako, da je treba oditi takrat, ko je najlepše. Samo še ena noč n vrnile se bova v Malindi, nazaj v pol civiliziran svet. Lahko bi vam le m še pripovedovala o mojih dogodkih v Kara- 11 Piše: Renata Natek yumi. bilo je skoraj kot v filmu, zrlo nenavadno, smešno in še kako nevarno. Naslednje jutro je pričel Kanja. Kmalu smo se poslovili, zbrala se je vsa vas in naju pospremite. Bilo mi je zelo neprijetno pri srcu, vedela sem, da jih nikoli več ne bom videla ali živela z njimi. Prvi dd poti proti Malindi ju sem bila še nostalgična, kmalu pa presrečna, da se bom lahko skopala, vsaj za hip ubežala soncu. Brez sonca si težko predstavljamo to naše življenje, a v Karujumu je sijalo z ubijajočo močjo. Tisti četrtkov večer, ki naju je pozdravil v Malindiju je bil nebeški in počutila sem se rešeno. Kot da bi š hotela vzeti nekaj dni dopasta. sem želela zbrati svoje doživljaje s poti. Čas pa je neusmiljeno tekel in vedno bolj mi je postajalo jasno, da bom morala okofi 1. februarja mklirt na vrnitev. Skoraj pozabila sem, da me čakajo dolžnosti daleč proč na Deklica plemena Giriama, ki živijo ob Ostalo pa mi je še dobrih 10 dni do odhoda in tudi te sem hotela izkoristiti za oglede. Tako sem 21. januarja zjutraj odletela v LAMU, v bližino Somalijske meje, najstarejše mesto na kenijski obali. Lamu je otok, na katerem najdete tri naselja, 35 cerkva in 11.000 prebivalcev.__ LAMU je tudi uradno druga MFKA in tukaj se stekajo vse pati muslimanske vere. Na tem mestu se je rodila svahilij-ska kultura in še danes je tu središče bogate dediščine svahflcev. Dalje prihodnjič Vaš obveščevalec Petek, 8. maja — Viktor Sobota, 9. maja — Dan zmage Nedelja, 10. maja — Izidor Ponedeljek, 11. maja — Žiga Torek, 12. maja — Pankracij Sreda, 13. maja — Servacij Četrtek, 14. maja — Bonifacij kulturni c center v- FANT. DIPL. INŽ., išče primerno sobo ali garsonjero v Velenju ali bližnji okolici. Šifra »MAJ — JUNIJ«. PRODAM 8 MESECEV STAR AVTOMATI K Bojan Stropnik. Foitova 6. Velenje. IŠČEM GARSONJERO ALI STANOVANJE za dobo enega leta.' Plačam v markah, lahko tudi za eno leto vnaprej. Ponudbe na upravo lista. PRODAM SKORAJ NOVO SEDEŽNO GARNITURO in dvodelno omaro »Triglav«, Vrnjačke Banje 5, stanovanje št. 100. PRODAM SEDEŽNO GARNITURO po ugodni ceni. Telefon 850 510 Janko Guček, Šercerjeva 17. Velenje. SIMCO 1100 LETNIK 1977 (oktober) prodam. Stanko Praznik, Šmarska 2. Velenje. Ogled mogoč vsak dan popoldne. PRODAM ZEMLJO ZA VIKENDE. Naslov v uredništvu. PRODAM NEKAJ ZEMLJE ZA NOVOGRADNJO, kupim rabljen traktor. Informacije 850- 077. PRODAM TRODELNO OMARO ZA DNEVNO SOBO. dva fotelja in klubsko mizico. Naslov v uredništvu. ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE Petek. 8. maja — dr. Zupančič (dnevni), dr. Natkova (nočna) Sobota, 9. maja — dr. Kopitar (dežurni), dr. Glušičeva (pomožna dežurna) Nedelja. 10. maja — dr. Kopitar (dežurni), dr. Glušičeva (pomožna dežurna) Ponedeljek. 11. maja — dr. Grošelj (dnevni), dr. Blatnik (nočni) ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ Petek, 8. maja — dr. Pirtovšek Sobota. 9. maja — dr. Pirtovšek Nedelja, 10. maja — dr. Pirtovšek Ponedeljek. 11. maja — dr. Lazar - . Torek. 12. maja — dr. Lazar Sreda, 13. maja — dr. Pirtovšek Četrtek. 14. maja — dr. Dovšak ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE Sobota. 9. maja — dr. Danica Bakolič, Velenje, Šercerjeva 13 Nedelja. 10. maja — dr. Danica Bakolič. Velenje. Šercerjeva 13 VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE iHKIMtf. ŠOŠTANJ Od petka." m,tj a -do četrtka. 14. maja — Franc Blatnik, dipl. vet., Velenje. Prešernova 22/e. telefon 852-253. ivan ( NA POTNI K VELENJE Z RAZSTAVA O TITU Ob prvi obletnici smrti tovariša Tita je Kulturni center „Ivan Napotnik" Velenje pripravil obsežno dokumentarno razstavo o življenju in delu tovariša Tita. Razstava obsega 170 fotografskih dokumentov in 80 knjig o tovarišu Titu ter Titovih zbranih del. Zanimiva razstava je odprta do 13. maja in si jo bo mogoče ogledati vsak dan od 9. do 18. ure v knjižnici Velenje. 14. 5. — četrtek, ob 20. uri JAVNA HIŠA 122 — francoski ljubezenski film. V glavni vlogi: Fransis Huster. KINO ŠOŠTANJ 9. 5. — sobota ob 19,30 ŽAN-DAR ALI RAZBOJNIK -francoska kriminalka. 10. 5. — nedelja, ob 17.30 in 19.30 JAVNA HISA 122 - francoski ljubezenski film. 11.5. — ponedeljek, ob 19.30 EDEN PROTI VSEM - ameri- ški akcijski film. 13. 5. — ponedeljek, ob 19.30 TUDI ANGELI IMAJO RADI FIŽOL — italijanska komedija. V glavni vlogi: Bud Spencer. KINO ŠMARTNO OB PAKI 8. 5. — petek, ob 20. uri PARTIZANSKA ESKADRILJA — domači vojni film. V glavni vlogi: L.jubiša Samardžič 12. 5. — torek, ob 20. uri TUDI ANGELI IMAJO RADI FIŽOL — italijanska komedija. MATIČNI URAD VELENJE Poroki: Zoran Petkovič, roj. 1958. rudar iz Velenja in Marijana Kralj. roj. 1956. kuharica iz Velenja: Tomaž Verdelj. roj. 1954. strojni tehnik iz Velenja in Ljudmila Strojanšek. roj. 1956, knjigovodja iz Braslovč. SMRTI: Stana Avramovič, kmetovalka iz Petrovca na Mlavi, stara 78 let; Janez Lobnik, upokojenec iz Velenja, Kidričeva 23, star 65 let; Zdravko Radivojevič, delavec iz Velenja, Jenkova 17, star 29 let. Rozalija Legner. gospodinja iz Velenja. Kajuhova 14. stara 69 let. MATIČNI URAD ŠOŠTANJ Smrti: Marija Suster, upokojenka, Polzela 26/a, stara 60 let; Marija Crnelič, kmetovalka, Gornja vas 25, stara 62 let; Helena Fužir, družinska upokojenka, Okonina 38, stara 75 let; Ivan Premrl, preužit-kar, Strmec 55 pri Celju, star 72 let; Rudolf Umek, upokojenec, Žalec, Partizanska 14, star 79 let: Frančiška Prelovšek. družinska upokojenka, Selo pri Vranskem, stara 71 let; Marija Tutner, kmetica, Dobležiče 9, stara 58 let; Stanislav Kršlin, socialni podpiranec, Dobrina pri Šentjurju, star 40 let; Karol Mastnak, kmet, Stranice 29, star 65 let in Jožefa Bačun, gospodinja Ljubno ob Savinji 14, stara 78 let. REDNI KINO VELENJE 8. 5. — petek, ob 18. in 20. uri PARTIZANSKA ŠOLA — domači vojni film. V glavni vlogi: Mira Banjac in Ljubiša Samardžič. 9. in 10. 5. — sobota in nedelja, ob 18. in 20. uri EDEN PROTI VSEM.— ameriški akcijski film. V glavni vlogi: Jennifer ONeil. Chuck Norris,. 11. in 12. 5. — ponedeljek in torek, ob 18. in 20. uri ŽANDAR ALI RAZBOJNIK — francoska kriminalka. V glavni vlogi: Jean-Paul Belmondo. 13. in 14. 5, —sreda. Četrtek, ob 18. in 20. uri MAŠČEVANJE ZELENEGA SRŠENA — ameriški akcijski film. V glavni vlogi: Bruce Lee. KINO DOM KULTURE VELENJE 11.5 — ponedeljek, ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE DRŽAVLJAN KASSBACH — avstrijski politični film. V glavni vlogi: Walter Kohut. VEPLAS VELENJE TOZD GALIP Komisija za delovna razmerja OBJAVLJA dela in naloge 1. VODENJE PROIZVODNJE armiranega poliestra Pogoji: višješolska izobrazba strojne smeri ter 3 leta delovnih izkušenj 2. VODENJE OPERATIVNE PRIPRAVE DELA Pogoji: višješolska izobrazba strojne smeri ter 2 leti delovnih izkuv šenj 3. ARMIRANJE (več delavk) Pogoji: PK ali NK delavke, zaželjene so delovne izkušnje. Za navedena dela se sklepa delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo določeno po pravilniku o delovnih razmerjih. Kandidati naj pošljejo prijave na naslov VEPLAS VELENJE, Celjska cesta 35, Velenje, v roku 15 dni od objave. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v roku 15 dni po preteku roka za sprejemanje prijav. ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE TOZD SPLOŠNO ZDRAVSTVO VELENJE RAZPISUJE prosta dela in naloge dveh SNAŽILK v ZD Velenje Sklenitev delovnega razmerja je za nedoločen čas. poskusna doba traja 30 dni. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Zdravstveni center, kadrovska služba. Vodnikova 1. Velenje. Kandidatke bodo o izbiri obveščene v 10 dneh po preteku razpisnega roka. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene. matere, stare mame in babice Rozalije Legner roj. BOBEK 22.8.1912-27.4.1981 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki sojo pospremili na zadnji poti. darovali vence in cvetje ter sočustvovali z nami. Posebna zahvala duhovniku Mazeju za opravljen obred, govorniku Valenciju. pevcem in zdravstvenemu osebju bolnice Slovenj Gradec. ZahVala velja tudi delovnim organizacijam TGO Gorenje. TOZD Transport ŽTP Velenje GIP Vegrad in KOC Velenje Žalujoči: sin Miha, sinova Janko, Fortunat ter hčerke Helena, Zinka in Marica z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubega ata in starega ata Janka Lobnika se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na zadnji poti in zasuli grob z venci in cvetjem. Zahvaljujemo se tudi osebju Doma za ostarele za skrbno nego ter TOZD Klasirnica.in ožjim sodelavcem. Iskrena zahvala velja tudi Rafkovim sodelavcem. Žalujoči: sin Janko z družino, Rafko z ženo ter hčerki Rozalija in Darja z družinama. ZAHVALA Ob boleči in mnogo prerani izgubi ljubečega moža, očeta, sina in brata Zdravka Radivojeviča roj. 5.9.1952 se zahvaljujem vsem. ki ste se na kakršenkoli način poklonili njegovemu spominu, ga pospremili na njegovi zadnji poti. darovali cvetje ter nam izrazili besede tolažbe. Posebno se zahvaljujemo dr. Zupančiču, ki mu je v najhujših trenutkih življenja lajšal bolečine. DO TGO—TOZD Pralna tehnika. TOZD GE, godbi, pevcem, sodelavcem, govornikom za poslovilne besede in njegovim najdražjim prijateljem Žalujoči: žena Vlasta z Robijem, hčerka Tanja in ostali sorodniki. KOMUNALNI CENTER VELENJE Koroška 37 b, Velenje Razpisna komisija V skladu s 37. členom statuta DO KOC Velenje razpisna komisija RAZPISUJE - prosta dela in opravila DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Zadirektorja DO je lahko imenovan, kdor poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja in drugih posebnih pogojev, določenih v zakonu, izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo z najmanj 5 let delovnih izkušenj -na vodstvenih delih in opravilih, - — da je moralno politično neoporečen, — da ima organizacijske sposobnosti za opravljanje podobnih del in opravil. Kandidati naj poleg prijave s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev priložijo še program nadaljnjega razvoja delovne organizacije in komunalne dejavnosti v občini Velenje v 15 dneh po objavi na naslov: Komunalni center Velenje, Koroška 37 b — razpisna ' komisija. Vse prijavljene bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri. ♦ MODNI SALON VELENJE Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu DO OBJAVLJA prosta dela in naloge KNJIGOVODJA OD Pogoj: — srednja strokovna izobrazba — eno leto delovnih izkušenj Poskusno delo traja 90 dni. Kandidati naj pisne vloge z dokazili in o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Modni salon Velenje. 63380 Velenje. Koroška 37 a. kadrovska služba. Kandidati bodo o izbiri kandidata obveščeni v roku 15 dni po preteku objave razpisa. KOMUNALNI CENTER p. o. VELENJE Koroška 37 b OBJAVLJA proste delovne naloge ter vabi k sodelovanju VEČ DELAVCEV V VRTNARSTVU Delo se združuje na določen čas s polnim delovnim časom. Pisne ponudbe sprejema kadrovska služba DO 15 dni po objavi. Podrobnejše informacije o delu lahko interesenti dobijo v kadrovski službi DO ali na telefon (063) 850-630. Vse prijavljene bomo o izbiri pisno obvestili najpozneje v 30 dneh po objavi. Delovna organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš ,,DOM" Velenje razpisuje na podlagi skepa delavskega sveta ,,DOM" Velenje prosta dela in delovne naloge: 1. vodje tehničnega sektorja 2. kvalificiranega kleparja 3. kvalificiranega delavca za delo v skladišču 4. kvalificiranega delavca — hišnika — dva delavca 5. kvalificiranega delavca — kurirska dela — za določen čas 6. pravnika Za razpisana dela in naloge morajo kandidati poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod 1. — da ima visoko izobrazbo gradbene ali arhitektonske smeri, — da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj na enakem ali podobnem delovnem področju, — da ima strokovni izpit, — da je moralno-politično neoporečen; za opravljanje navedenih del in nalog bo delavec imenovan za dobo 4 let. Pod 2. — da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj, — poskusno delo najmanj 45 dni; Pod 3. — da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj, — poznavanje materialov pri vzdrževanju stanovanjskih hiš, — poskusno delo traja 45 delovnih dni. Pod 4. — da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj, da je vodovodni instalater ali ključavničar, ali elektrikar ali monter ogrevalnih naprav, — tečaj za usposobitev za manjkajočo usmeritev v obsegu priučitvenih del, — tečaj za požarne varnosti, — poskusno delo 60 delovnih dni. Pod 5. — da ima najmanj tri leta delovnih izkušenj, — delo za določen čas do decembra 1981 — nadomeščanje delavca na bolezenskem dopustu, Pod 6. — pripravnik — za usmeritev in nalogami za vpis etažne lastnine in delo v solidarnostnem skladu Dela in naloge pod 2, 3, 4 in 6 za nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev, naj kandidati pošljejo priporočeno v 15 dneh od objave na naslov: Delovna organizacija za vzdrževanje stanovanjskih hiš ,,DOM", Velenje, Šaleška 19 a — kadrovska služba, za dela in naloge pod 1 pa „RAZPISNA KOMISIJA" Kandidate bomo o izidu razpisa obvestili najkasneje v 15 dneh ,po sprejemu sklepa o izbiri. 16l\5 c_ Številka 18 (580) — 8. maja 1981 C Novo v muzeju na Graški gori j Šport - telesna kultura - rekreacija „S Štirinajsto na Graško goro" Nogometni maraton Atletske V spominskem muzeju XIV. di- ba NOV in POS, dr. Jože Beniear- "" M »VII V spominskem muzeju XIV. divizije na Graški gori bodo obiskovalci odslej lahko poslušali Judi serijo radijskih oddaj ,,S Štirinajsto na Graški gori", v kateri bodo obujali spomine na ta legendarni pohod nekateri borci, bolničarji, zdravniki, kurirji, intendanti, mitraljezci, ranjenci, kulturniki, komisarji, komandanti in drugi. Oddajo sta pripravila kulturni center ,,Ivan Napotnik" Velenje in občinski odbor ZZB NOV Velenje, tehnične usluge je nudil Radio Velenje. Premiera prve oddaje bo v petek 15. maja 1981 ob 19.30 v knjižnici Velenje ob odprtju razstave partizanskih grafik in ilustracij Ive šubica. V prvi oddaji bodo sodelovali: Viktor Avbelj-Rudi, namestnik političnega komisarja glavnega šta- ba NOV in POS, dr. Jože Benigar Bene, brigadni zdravnik, Jože Mlakar, borec, Jože Počkar, ranjenec, dr. Lilia Čerin-Lili, bolničarka, Zora Saksida-Vojka, borka in Marta Paulin-Brina, članica kulturniške skupine. Oddajo bodo popestrili z barvnimi diapozitivi z motivi Graš-ke gore in okolice ter z dokumentarnim gradivom o pohodu Štirinajste na Štajersko, ki bodo predstavljeni v tehniki multivizije. Vsi sodelujoči se bodo ob koncu tudi predstavili občinstvu. Na to prireditev, s katero bodo delavci kulturnega centra „Ivan Napotnik" Velenje počastili štirideseto obletnico vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti, vabijo vse, ki bi želeli pohod Štirinajste doživeti na nevsakdanji in zanimiv način. Šoštanj Ob pravočasni in dobri vzgoji bodo tudi najmlajši varni v prometu Iz DO HPH Velenje Izdali glasilo Delovna organizacija HPH, ki posluje samostojno šele od novega leta dalje. si prizadeva, da bi dosegla kar najboljše delovne uspehe. Člani kolektiva posvečajo veliko pozornosti krepitvi samoupravne zavesti, ki naj bi jamčila, da bi bili poslovni uspehi kar največji. Pomembna zadeva pri tem je obveščanje delavcev kolektiva ter tudi ostalih občanov, zato je razumljivo sklep delavskega sveta HPH, da imenuje poseben uredniški odbor, ki naj skrbi za urejanje informatorja in izvedbo celovitega obveščanja. Pred praznikom dela so izdali prvo številko Informatorja HPH. ki bo odslej redni barometer vseh samoupravnih in delovnih uspehov, pa tudi kritična analiza nepravilnosti in nedelavnosti. Imenovanje direktorja Na zadnji seji delavskega sveta delovne organizacije HPH Velenje.' so imenovali za direktorja Franca Rička. Pred imenovanjem je opravljal odgovorna dela in naloge vodje gradbene operative pri tozdu Nizke Gradnje ter vršilca-dolžnostidirektorja HPH Bilje tudi družbenopolitično aktiven. Ker ima izkušnje na področju gradbeništva. predvsem nizkih gradenj, je to prav gotovo zagotovilo, da bo delova-no organizacijo dobro vodil in tako prispeval k hitremu razvoju dejavnosti nizkih gradenj, katere nosilec naj bi bila v prihodnje praVdelovna organizacija HPH. Jože Miklavc Društvo varnostnih inženirjev Tudi v Velenju Kljub temu, da imajo člani društva varnostnih inženiriev in tehnikov Velenje, društvo je v ustanavljanju, precej težav pri verifikaciji, pa nemoteno izvajajo zastavljeni program dela. Številne, uspešno izvedene naloge v lanskem letu, so narekovale nove. Tako lahko s ponosom povedo o uspešnih izobraževalnih oblikah, ki so jih organizirali, o demonstraciji osebnih zaščitnih sredstev v sodelovanju z Dravinjskim domom, o srečanju s študenti Višje varnostne šole iz Ljubljane in še bi lahko naštevali. Pri tem je sodelovalo več delovnih organizacij iz občine Velenje. Ne razumejo pa, kako je mogoče, da naj skupina preko trideset neposredno strokovno izobraženih delavcev in vsaj še dvakrat toliko drugih, ki imajo prav tako pogoje, da postanejo člani tega društva, ne bi imela pogojev za ustanovitev društva. Nosilci te aktivnosti so se namreč odločili za organizirano delovanje spontano in na ekonomskih, strokovnih in samoupravnih osnovah. J. Miklavc nama Praznični dnevi so za nami in z njimi tudi 3. nogometni maraton, ki so ga pripravili marljivo člani športnega društva Vrbovec iz Nazarij. Vreme jim je tokrat le postreglo in jih dež in hlad prvič nista motila. Moštvo, starejših nad 25 let, seje mladim letos skoraj v celoti oddolžilo za visok lanskoletni poraz. Res je, da so bili lani mlajši boljši kar za 50 zadetkov, vendar pa letošnja zmaga starejših za 31 tudi, nekaj pomeni. Končni rezultat je namreč bil 119:88. Pri zmagovalcih sta bila najuspešnejša strelca Kekec in Vodeb. ki sta nasprotnikovo mrežo zatresla po 17-krat, pri mlajših pa je Cajner dosegel 11 in Cigale 10 zadetkov. Gledalcev seje vseh 24 ur zbralo veliko in so lahko uživali v napetih bojih. Kljub temu. daje to prireditev manifestativnega značaja, pa izrazilo tekmovalnega duha tudi ni manjkalo, zlasti ne proti koncu. Ne glede na vse ostaja dejstvo, da je prireditev uspela in vztrajni nogometaši zagotavljajo, da se bodo prihodnje leto znova pomerili. J. P. novice Za večjo prometno varnost V nedeljo, 26. aprila so bile ulice Šoštanja že v jutranjih urah živahne s prometom. Po njih so kolesarili med ostalimi udeleženci v prometu tudi učenci VIZ Velenje, ki so se pomerili v poznavanju cestno prometnih predpisov ter v spretnosti vožnje po mestu ter na poligonu. Tekmovanje, ki je štelo kot izbor za republiško prvenstvo (9. maja bo v Postojni), je uspešno organiziral svet za preventivo in vzgojo v prometu SO Velenje v sodelovanju s člani AMD Velenje ter mentorji za promet na osnovnih šolah. Na tekmovanju, ki je potekalo na OŠ Karel Destovnik Kajuh v Šoštanju, so se najboljše odrezali: 5. in 6. razred Franci ROTNIK, 7. in 8. razred Mirko MEŽA ter RŠC, Matjaž LIHT1NGER. Jože Miklavc Starejši so se letos maščevali za lanski poraz Katastrofa Rudarja V 23. kolu v II. zvezni nogometni ligi — zahod so nogometaši Rudarja na domačem igrišču premagali po dobri igri Jedinstvo iz Bihača z rezultatom 2:0. Strelca sta bila Rusmir in Mujič. V 24. kolu pa so Velenjčani na gostovanju v Subotici in doživeli enega najhujših porazov, odkar tekmujejo v drugi ligi, saj jih je domači Spartak premagal kar s 6:1. Katastrofa torej, ki je ni nihče pričakoval. Nasprotno, Velenjčani so odpotovali na zadnje gostovanje z veliko željo, oziroma celo s prepričanjem, da se domov ne bodo vrnili praznih rok. Zato je skorajda neverjetno, da so v svojo mrežo dobili kar pol ducata zadetkov, Tako so se rešili trinajstega mesta — žal, v 'slabem pomenu besede —, na katerem so bili dolgo časa in zdrknili še za mesto niže proti dnu prvenstvene lestvice. Sedaj sta za njimi le še dve ekipi, in to Vrbas ter Bosna. Velenjčani so srečanje začeli zelo dobro, saj so povedli v 26. minuti. Gotovo so takrat mislili, da je tekma že odločeno, zaigrali so po vsej verjetnostni indolentno in nasprotnik je najprej izenačil in nato še petkrat zatresel njihovo mrežo. Resnično neverjetno, da lahko obramba, ki je na domačem igrišču med boljšimi, tako popusti. Mreža Rudarja se je na igrišču ob jezeru v dosedanjih tekmah spomladanskega kola zatresla le enkrat (!), žal, nasprotnikova samo trikrat. Porazna pa je slika če primerjamo Rudarjeva spomladanska gostovanja. Skupaj z nedeljsko tekmo so prejeli kar 17 zadetkov, dali pa le tri. Je temu resnično vzrok le boj za obstoj v drugi ligi? Do konca prvenstva je še šest kol. Rudarji imajo sedaj 21 točk. Za obstanek pa jih morajo po besedah trenerja osvojiti še osem. To pomeni, da morajo doma dobiti vse tekme (tri) in enkrat zmagati v gosteh. Bo to v nedeljo proti Bosni v Visokem!? s. V. Na kvalifikacijskem tekmovanju za ekipno prvenstvo SFRJ. ki je bilo 25. aprila v Celju, je sodelovala skoraj celotna mladinska ekipa Atletskega kluba Velenje. Mlajši mladinci so dokaj uspešno zapolnili vrzeli v ekipi in* se vse do predzadnje discipline enakovredno borili za drugo mesto z Mariborčani. Ti pa so bili močnejši v teku na 3000 metrov in v štafeti. Zmagali so tekmovalci Kladivarja, drugi so bili Mariborčani, tretji pa mladinci Atletskega kluba Velenje. Mladinke pa so 26. aprila nastopile na tekmovanju v Mariboru. Niso sodelovale kot ekipa ampak le posamezno. Jug Klavdija je zmagala v teku na 100 metrov z ovirami, Jana Pečovnik pa je bila prva v skoku v višino. Jasmina Majhen je bila tretja v teku na sto metrov, Mateja Ježovnik četrta v metu diska in Jasmina Majhen peta v' teku na 400 metrov. Na povabilo organizatorja mednarodnega mladinskega mitinga so štirje velenjski atleti 2. maja sodelovali na tekmovanju na Reki. Konkurenca v posameznih disciplinah je bila zelo dobra, škoda le. daje organizatorjem ponagajalo vreme. Jugovaje zmagala v teku na 100 metrov z ovirami, zmagala pa je tudi Pečovnikova v skoku v višino. V metu kopja je bil Aleš Jug drugi. Jasmina Majhen pa v teku na 400 metrov deseta. B. Šalamon Karton za vsakega Karate Na republiškem prvenstvu v kara-leju za člane v lahki, srednji in težki kategoriji, ki je bilo 26. aprila v Trbovljah. so bili karateisti iz Velenja zelo uspešni. V lahki kategoriji je bil Ahmetovič tretji, v srednji kategoriji Korpnik prav tako tretji, medtem ko je bil v težki kategoriji Smajlovič drugi. V boju za prvo mesto je po izenačenem dvoboju z državnim reprezentantom Javor-škom iz Maribora izgubil. Rekreacija je tista svobodna in organizirana aktivnost, ki telesno, duševno in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka in ga oblikuje v vsestransko razvito osebnost. V sodobnih pogojih življenja je športna rekreacija pomembna korektivno-kompenzacij-ska aktivnost, predvsem zaradi pomanjkljivega gibanja v procesu dela in v prostem času. > Skrb. da bodo delavci in občani redno in sistematično aktivni in da bodo s svojim zgledom pritegnili tudi ostale, je naša stalna naloga. V ta namen smo pripravili »Športno-r^kreacijski karton občana«, ki ponuja celoletno aktivnost v triletnem obdobju. Namenjen je občanom nad 20 let starosti in zajema aktivnosti iz telesno-kulturne-ga minimuma: smučanje, hojo. kolesarjenje. tek v naravi, plavanje in kot dodatek upošteva še celoletno aktivnost v katerikoli telesno-kullurni organizaciji ali v organizaciji združenega dela. Seveda smo priprav ili tudi bronasto, srebrno in zlato značko »Rekreativec«. ki jo bo prejel v sak. ko bo izpolnil na kartonu navedene pogoje. Pogoj za pridobitev značke je izpolnjenih 5 od 6 aktivnosti. S tem ima vsak možnost, da si izbere najugodnejšo kombinacijo. Akcija se pričenja v mesecu maju. Kartone bomo razdelili službam za rekreacijo in oddih in osnovnim organizacijam sindikata v organizacijah združenega dela. Dobite jih lahko tudi na ZTKO Velenje. Foitova 2. Prva akcija iz. športno-rekreacijskega programa za letošnje leto. na kateri že lahko sodelujete s kartonom, je pohod na Paški Kozjak v nedeljo 10. 5. Verjetno se bodo v začetku te akcije pokazale pomanjkljivosti, upamo pa, da jih bomo s skupnimi močmi kmalu odpravili in da bomo s tem v šport in rekreacijo pritegnili večino občanov. Komisija za šport in rekreacijo pri ZTKO Velenje Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo organizirala 16. maja za vse otroke, ki so obiskovali alpsko šolo smučanja v Zavodnjah, brezplačen izlet v Logarsko dolino. Pripravili bodo pester program bivanja, med drugim bodo udeležencem izleta pripovedovali o NOB. Odhod bo ob 9. uri izpred Rdeče dvorane. Tudi ženske dirkajo Vida ne pozna strahu ! Na prvi letošnji dirki za državno prvenstvo prikoličarjev, ki je bila 26. aprila na motodromu Grobnik pri Reki, je velenjski par Jože Jelen in Vida Tomic zasedel odlično drugo mesto. Prve točke v letošnjem prvenstvu so za sovoznieo tudi prve točke v njeni tekmovalni karieri. ,,Ne pa tudi zadnje!" smelo trdi mlada Velenjčanka. Spremljevalci motociklističnega dirkaš-kega cirkusa smo bili lani pred dirko v Kraljevu nemalo presenečeni, ko smo v startni listi prikoličarjev poleg voznika Jožeta Jelena, ki ga kot uspešnega športnika poznamo že osem let, prebrali dotlej neznano ime sovoznika, ki naj bi po imenu sodeč bil ženskega spola. Pa vendar to ni bila tiskarska napaka in še istega dne smo bili priče Vidinemu dirkaškemu debutu, ko je na hitri in nevarni progi spretno in pogumno premagovala sredobežne sile. Prvi nastop — prvo razočaranje. Vida in Jože dirke nista končala, malo pred ciljem je odpovedal motor in ostala sta brez uvrstitve. Podobno se jima je godilo tudi na ostalih tekmovanjih in sezono 1980 sta končala brez ene same točke. Morda bi kdo pomislil, da ženske prinašajo nesrečo v moto-športu, saj je Jože pred tem s so-voznikoma Janezom Remšetom in z Vidinim bratom Dragom Tomicem že dosegal ' visoke uvrstitve v državnem prvenstvu. V skupni uvrstitvi je bil enkrat četrti, dvakrat tretji in enkrat drugi. ,,Napak je kriviti Vido za lanski neuspeh. Motor ni vzdržal nobene dirke. Pred letošnjo sezono pa sva ga dala generalno popraviti in sedaj gre. Vida je dobra sovoznica, ni kaj reči. Morda bi potrebovala še nekaj treninga in malo več moči na startu. Letos upava na boljšo uvrstitev. Začetek je dober, da bi le motor vzdržal do konca sezone. Voziva na Konigu, z motorjem, ki je prvenstveno namenjen za dirkalne čolne, prej pa sem dirkal na BMW stroju," pravi Jože. Jože bo tudi letos nastopal na mednarodnih dirkah, kjer ga bo spremljal Drago Tomic, saj Vida še nima mednarodne licence. Doslej je že vozil nekaj mednarodnih dirk, predvsem gorskih, od koder ima tudi vidnejše uvrstitve ter dirko za svetovno prvenstvo lani na Grobniku. ,,Največja ovira za razvoj tega atraktivnega športa pri nas je še vedno denar, ki ga je zmeraj premalo; motorji, rezervni deli in nastopi pa vedno dražji. Nekoliko nama pomaga Avto-moto društvo Mladenovac, za katerega tekmujeva, glavnino stroškov pa nosiva sama." Dvajsetletna PTT prometnica Vida se je že leta 1974 navdušila za dirkalni šport, takrat je s tek- movanji pričel Jože, ki je njen svak, pritegnil pa je tudi brata Draga in tako je vsa družina večino poletij preživljala v tekmovalnem vzdušju. Vida meni, da se z Jožetom dobro ujemata. „Včasih me tudi okrega, če meni, da sem se prepozno nagnila. Največja težava zame še vedno ostaja start, ko moram motor s prikolico sama poriniti, da vžge in potem hitro skočiti nanj. Motor tehta 155 kilogramov, pa tudi Joža, ki sedi na njem, ni ravno lahek." Kliub temu Vida ne izgublja poguma, nestrpno pričakuje novih tekmovanj in pravi, da ljubi hitrost, da pa najbolj uživa prav na dirkalnih stezah. Kaj pa strah? Normalno bi bilo, da je dekle na dirkalnem motorju tudi strah, vsaj malo! ,,Strah? Ne, prav nič se ne bojim. Zakaj pa naj bi me bilo strah?" se nagajivo nasmehne in pogleda Jožeta, „Joža, a je tebe kaj strah?" MARKO KLINC Slavje po dirki z zasluženima pokaloma za drugo mesto. (Foto: M. K.) Vse blago ■ ■ ■ w ■ ■ v eni hisi! Veleblagovnica 1101010 VELENJE «