fA 19» 371 nd ej vlovo s List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Moniecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava: TRST, trg Duca degli Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v široikosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O. Prispevajmo za Ljudski dom v Trstu! z ZlabBNOVLJENA IZDAJA LETO VI. ŠTEV. 5 (278) lek Sali" TRST - SOBOTA, 30. JANUARJA 1954 CENA 20 LIR DNEVI uvenski o-Zame Rdeče SOVJETSKA PRIZADEVANJA ZA MIRNO IN KONKRETNO DISKUSIJO žMinska konferenca vzbuja upanje iloveštva v pomiritev in zbližanje narodov Proti širjenju pesimizma s strani določenih zahodnih krogov - Dulles noče priznati, da je LR Kitajska neizbrisno zgodovinsko dejstvo - Zahodniki sprejeli Molotovljev dnevni red Nemško vprašanje je nerazdružljivo povezano z evropsko varnostjo kvinte najml^ — 21. F — 22. H ega zb uijska 1 je do ! zbora ! . Malo 17. Nas ce v TJ «El ekC Kon :rmaca je —j it - i po žel a* P°nedeliek popoldne so se er - Bt®eriinu prvič po petih letih a». ‘Hovno sesta1! zunanji mint-vej zDA, ZSSR, Velike Brita-enski • in Francije. Čeprav je že iuv: TJ Prvi seji prišlo do izraza, se mnenja glede reševanja zu*urnii lina * """ _ na bil dnevni red konference 5ZKonL.ejet brez nobenih težav, kar 3ancint™v°nino predstavlja razvese-razgljv dogodek in dokaz, da se onrer?1^0 vsai nekai doseže na tej 'iiferenci. ' iaUpr°rnih mednarodnih vprašanj na poV*U°, se lahko ugotavlja ra L Ni dvoma, da so oči vsega Jiveštva uprte v Berlin, Gioivo se tudi zaveda, da je 44 1 tiosežen velik korak na- 'ej prav s tem, da so se štl-trani)6 Predstavniki velesil sesta-7- Tudi Churchill je pred me- 0 je ti dejal, da bi bil tak sesta- 1 i “f že sam ob sebi pozitiven, _aio p-tuflj ne bi prišlo do nohene-,! sa' konkretnega rezultata. Va-J ne 10 je, da se je ponovno vzpo-1,1 P 9vii dialog med Zahodom in i J *kod°m in rta je razpravlja- ■e za zeleno mizo nadomesti-v :,d™ nevarne in nič dobrega obc-° ,™če grožnje z orožjem, atom- r1S da mi hnmbami itd. jem sNajvečjo zaslugo pri tem u-|ehu imajo narodi, ki so v e pn-eh teh ,etih dokazali, da ne no kkv° podPrli blaznih blodenj emr) ^katerih zahodnih krogov, ki loosia- v določenem trenutku že ’ >ceii govorili o «preventivni . "jnì» proti Vzhodu. Da je c ^bnkretno prišlo do tega re-antl.piika, je nedvomno zasluga ‘"tiroijubne politike Sov jetske ’àh'teze’ k* ni nlkoli umaknila La$ih predlogov za mirno re-priti v vseh sporov in ie vedno kritejSlecl0vala in vedno zasleduje trani 1 obrambe in ohranitve mi-1 v svetu. i v tic,°veštvo upira svoje pogie-rizo " v Berlin. Del človeštva smo lem r?1 mi, Tržačani. Tudi naše io vof1 so uprte v Berlin. Imamo ovan^blj vzrokov za to. Tudi mi e, natolo v neprestani negotovosti e doLed jutrišnjim dnem, tudi naše ezpos1^0 je predmet ostrega spo-prihs» tudi na naših mejah je z in s° silo rožljalo orožje in ni toviY,0vO- da še ne bo. Tudi nam ga zCp.ej° preprečiti, da bi pove-ostrit?1’ svoje želje in težnje. Tu-zredk nam preti nevarnost z več na ‘rani- Zato vemo, da bo vsak in v®nkreten korak naprej v Ber-strar.| ; tuli korak naprej k pra-itaci.i1.1’' rešitvi tržaškega vpraša-rk, cra- t.j. k ustanovitvi STO, ki t se 6 lahko doseže le v ozračju ibljafetlnarodne pomiritve. Zato i v , začani pozdravljamo Beriin-«Zv "° konferenco, ji želimo obi-šteVj Usoeha, predvsem pa si že-ozvt! I7p> da bi iz Berlina prispel skr/™1 za nas glas miru, ki bi nam elež/^dtovil, da bomo tudi mi pa ^nčno zaživeli v miru, na na-gnezC6 tako nesrečnem Ozemlju, odst'* lam ga sovražni ljudje ega r®z pravice trgajo iz rok. jnejš Naj bo Berlin kot za vse nine‘°veštvo tudi za STO žarek u-Djii^nja v boljše dni. Zato pa v po‘bio zadovoljni, da se bo naš as slišal preko spomenice, ki ne p je sestavil Tržaški odbor vske^ru, kakor upamo, da bodo , v$e tržaške stranke nekaj črtev Nemčije v evropsko vojsko. Za Edenom je Dulles podal besedo Molotovu, ki je uvodoma ugotovil, da so vse oči človeštva uprte v Berlin in da si narodi pričakujejo pomembne korake k pomiritvi v svetu. Razdelil je argumente, o katerih je govoril, na šest delov. Najprej je obravnaval vprašanje Nemčije in evropske varnosti. Podčrtal je, da tu ne gre zgolj za nemško vprašanje, marveč za vprašanje evropske varnosti, ker je nemški militarizem že dvakrat v tem polstoletju zagrešil napad na sosedne dežele. Sklepi v Jalti in Potsdamu so še vedno aktualni in predstavljajo jamstvo za Evropo in tudi za Nemčijo. Vključiti Nemčijo v evropsko vojsko je zelo nevarno, ker sl nemški militaristi ne bi pomišljali raztrgati pogodbe stnim zaveznikom. Zato pa jim je treba onemogočiti vsak razvoj. O tem mora konferenca diskutirati. Glede konference petih je Molotov poudaril, da so evropski problemi tesno povezani z mednarodno pomiritvijo, ki se more doseči le, če se tudi Kitajska povabi na razpravljanje o njej. Konferenca petih bi se morala vršiti po berlinski Ne smejo se zapreti oči pred zgodovinskim dejstvom L R Kitajske. To je tudi važno za omogočitev delovanja OZN in za učinkovito rešitev korejskega in drugih azijskih vprašanj. Tekma v oboroževanju ne prinaša nobenega dobička narodom, je dejal iMolotov, zato je treba poiskati učinkovita sredstva za njeno omejitev, za prepoved atomskega orožja in vseh množičnih moriinih ero- da se atomsko orožje ne bo u- stvo militaristične in revanši-porabilo. Tudi za rešitev tega stične politike. problema je neobhodno trebna prisotnost Kitajske, Priznanje kitajskih pravic bi Na koncu svojega govora je Molotov predložil dnevni red: 1. ukrepi za pomiritev v svetu privedlo do rešitve korejskega j in za sklicanje konference pe- in nastopati proti svojim la- dij. Obvezati se je treba tudi, vprašanja, prav tako tudi do rešitve težkega problema mednarodne trgovine, ki je tako omejena. Blok 800 milijonov ljudi, proti kateremu ZDA organizirajo blokado, ni trpel zaradi omejitev, na vsak način pa je ta blokada prizadela ves svet, ker je poostrila hladno vojno. V interesu vsega sveta je treba povoljno rešiti to zadevo. Glede Avstrije je Molotov dejal, da je (ZSSR za vzpostavitev svobodne in neodvisne avstrijske dežele in da se zato štirje lahko zatečejo k že izgotovljenim dokumentom. O. pozoril pa je, da je treba onemogočiti vsak nemški poskus za spremenitev Avstrije v sred- 5 6 no ...r le> da se zunanji ministri krJa - seznamjo z našimi že-v n- -ni in težnjami, od katerih nov»- glavna želja in težnja po ce- v spt)!> ■ en1 da t n k o' in nerazdružljivosti ter» Konferenca V ponedeljek ob 15,12 se je ti, ?èela na bivšem sedežu šti-1 ;učTstranske kontrolne komisije osrc Zahodnem delu Berlina kon-ranl^renea zunanjih ministrov Z obip- ZSSR, Velike Britanije in pislpncije. Prihodnji teden se pa° konferenca vršila v poslu-obsO|'lu sovjetskega poslaništva v idijepniokratičnem delu Berlina. 1 «zv.psedanje zunanjih mini-zna|1;v0v je otvoril ameriški pred-! «c-e. ‘Vnik Poster Dulles. ki je po brK r’j|n'h besedah podal bese-da . Bidaultu. Bidault je v svo-z v,!. govoru podčrtal, da je po-; ijiiaLno doseči mirnejše odnose > ot,l$0r velesilami in napraviti va'Jvet naPrej k pomiritvi v anifk Zavzel se je predvsem . ki L dlskusijp evropskih vpra-o ’ j- J- Nemčije in Austrije. s,c,1Nerrr-e.g0vem mnenju se mora Vq- vključiti v evropsko avi »ko,,.0’ češ da bo na ta način irg^'k vr°lirana». Kot prvi korak Sltvi vprašanja pa da je i°' Voi:8 organizirati svobodne ■oti ? gve. teie e® je v glavnem ponovil ,tildaulta, ni .pa predlagal .bi , .,°nkretnega. Menil je, da ag tista ° tr®ba začeti diskutirati inč* h- pr Bra®anja. ki so najlažja, fileji ' avstrijsko vprašanje. °n Se je zavzel za vklju- FANFANI NIMA VEČ UPANJA V USPEH DEMOHRISTJAltl ŽE MISLIJO na nouega madnepa pretlseflnlha Protikomunistični program ni rešil Fanfanija - Monarhiki in PSD1 odrekli zaupnico - Rešitev Iz krize je v spoštovanju ljudske volje V Italiji se nadaljuje vladna kriza. Pantani je prejšnji teden sestavil novo vlado iz samih demokristjanov in je odločil, da se bo predstavil parlamentu. ne da bi si prej zagotovil podporo drugih parlamentarnih skupin. Že v začetku so rimski politični krogi poudarjali, da je ta poskus zelo tvegan. Sedaj se je izkazalo, da je nemogoč. Fanfani se je parlamentu predstavil v torek popoldne in je v svojem govoru nakazal v zunanji politiki nadaljevanje atlantske politike in celo sporočil, da je nova vlada ponovno preučila in odobrila tekst zakonskega osnutka za u-radno vključitev Italije v Evropsko obrambno skupnost. Glede notranje politike je Fanfani dejal, da je njegov namen voditi borbo na dveh frontah: proti bedi in proti komunizmu. Za «boj proti bedi» je naštel nekaj miljard, i-stočasno pa poudaril, da ne namerava napraviti nobenih reform in se dotakniti privilegijev industrijcev in agrarcev, marveč da se misli držati gesla svobodne iniciative, kar pomeni še bolj sprostiti roke vodilnim gospodarskim krogom. Glede «boja proti komunizmu» pa je Fanfani rekel, da bo nastopal z «železno roko» iroti komuni'tom. Dejansko je torej Fanfani v zunanji politiki nakazal smer poostritve protisovjetizma in atlantizma v trenutku, ko se upa na pomiritev v svetu, v notranji politiki pa poostritve antikomu-nistične gonje, kar pomeni vrniti se na pogubno pot De Gasperija. Ta pot pa bi tokrat lahko postala usodna za demokristjane in njih zaveznike. Po prečitanju programa se je opazilo, da ga odobravajo le demokristjani in republikanci. Celo liberalci, se niso hoteli izreči. V sredo pa, ko bi se bila morala začeti diskusija o programu, se ni nihče oglasil k besedi in je prišlo do predloga, naj se glasuje o vladi. Demokristjani pa so zahtevali, naJ se zasedanje odloži do na- slednjega dne. Tov. Togliatti pa je v svojem kratkem govoru dejal, da vsa krivda za ta molk pada na demokristjane, ki sestavljajo in razdirajo vlade, ne da bi vprašali za mnenje parlamenta, in je predlagal, naj se seja odloži za eno uro. Ob tej priliki so demokristjani o-stali v manjšini, ker so vsi o-stali parlamentarci glasovali za predlog Togliattija. To je bil najboljši znak, da je vlada v manjšini. V četrtek se je nadaljevala diskusija o vladnem programu. Vlada pa je bila odločno omajana v sredo, ko so monarhisti soglasno in socialde-mokratje v večini sklenili, da bodo odrekli zaupnico in glasovali proti Fanfaniju. Sami demokristjani so v sredo zvečer in v četrtek začeli misliti, kaj jim je ukreniti, ker je vlada že itak obsojena. Govoriti te je začelo, da bodo demokristjani ponovno poskusili s Piccionijem, ki je pogorel avgusta lani, nato s preched-nikom senata Merzagoro in na zadnje z De Gasperijem, ki naj bi ponovno oživel štiri-stransko vlado z vzključitvijo Saragata v vlado. Bogomolov je novi poslanik SZ v Rimu RIM — Sovjetsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da bo dosedanji sovjetski poslanik v Pragi Bogomolov nadomestil poslanika v Rimu Kostileva, ki bo imenovan na drugo mesto. tih zunanjih ministrov; 2. nemško vprašanje in naloge za zagotovitev evropske varnosti; 3. avstrijska državna pogodba. V torek se je zasedanje Divorilo z govorom Posterja Dul-lesa, ki je bil v precejšnji meri napadalen. Skušal je zvalili vso krivdo za dosedanje stanje v svetu na ZSSR in Kitajsko, ostro napadel jaltske in potsdamske sklepe in jih izenačil z Versaillesom, branil tekmo v oborožitvi, češ da je bila to «obramba», odločno odklonil konferenco petih in obtožil Kitajsko «napadalnih dejanj». Molotov je v mirnem ” in konstruktivnem tonu odgovoril na vse Dullesove izbruhe, mu povedal, kdo je tisti, ki širi mrežo oporišč okrog ZSSR, kdo je tisti, ki je iz daljine prišel v Korejo, kdo se pro-tivi vsem konkretnim poskusom za rešitev spornih vprašanj. Nato je dejal, da potsdamski in jaltski sklepi držijo in so v interesu Evrope in Nemčije. Kitajska pa ima vso pravico, da jo vključijo v mednarodno skupnost kljub vsem poskusom tistih, ki si zakrivajo oči pred zgodovinskim dejstvom njenega obstoja. Na isti seji so Dulles, Bidault in Eden sprejeli dnevni red, ki ga je dan prej predlagal Molotov. S tem se je v dveh dneh izčrpala preliminarna diskusija o dnevnem redu, kar je prav gotovo razveseljiv korak naprej in težak udarec vsem. ki so vse te dni prerokovali, da bo konferenca trčila ob čeri preliminarnih diskusij in propadla. V sredo so govorili vsi štirje ministri. Dulles je takoj dejal, da bi bilo treba preiti naravnost na drugo točko dnevnega reda, ker so ZiDA proti '•saki petčlanski konferenci in proti ude'ežbi Kitajske na sličnih pogajanjih. Skušal je dopovedati, da je bila berlinska konferenca sklicana samo zaradi Nemčije in Avstrije in da se za diskusijo o drugih vprašanjih poslužujejo OZN, manjših, specifičnih sestankov itd. Bidault je ponovil Dulle-sovo tezo. Kljub temu je do- dal, da ne izključuje možnosti konference 5. Eden se je izrekel za diskusijo o problemih Nemčije in Avstrije. Pripomnil je, da se lahko pozneje pomenijo o nadaljih razpravah. Molotov je na koncu orisal pomen konference petih, če se hočejo začeti reševati vprašanja, ki zanimajo svet. Zato je odklonil Dullesovo koncepcijo o berlinskem sestanku Konferenca se nadaljuje. Njen začetek, kljub sedanjemu malemu zastoju, pa vzbuja po vsem svetu upanje, da se bo vsaj nekaj doseglo. Tudi ob tej priliki sovjetski predstavniki dokazujejo vso svojo dobro voljo, da bi se premestile ovire. Tudi Francozi v marsičem ne podpirajo Ameri-kancev, kar pomeni, da bo z nekaj dobre volje le prišlo do določenega sporazuma. KAJ SKRIVAJO PISMA iz vasi v titovskem tisku ? Ob koncu preteklega tedna so nekateri ameriški listi in agencije pisali, da je bila v tajnih diplomatskih razgovorih med predstavniki ZDA in Velike Britanije na eni strani ter predstavniki Jugoslavije na drugi strani v glavnem dosežena platforma za rešitev tržaškega vprašanja. Listi in agencije so pripominjali, da se pričakuje rešitev vladne krize v Italiji in da se bo potem akcija za Trst konkretizirala, v kolikor bo mogoče vskladiti jugoslovansko in italijansko gledišče. Trdilo se je, da se stališči Rima in Beograda v glavnem ujemata. Isti viri pravijo, da je Jugoslavijo pripravljena odstopiti Italiji pretežni del cone A v zameno za nekatere slovenske kraje nad trbiško avtostrado. Po drugi strani pa ne bi v tem primeru imela nič proti diskusiji o even-tuelnem odstopu nekaterih krajev cone B, prav posebno Kopra Italiji. Objavili smo te domneve, ker še v glavnem ujemajo z vsemi predlogi, ki so jih v zadnjih mesecih preteklega leta stapljali beograjski državniki. Prav posebno pa smo hoteli, da se tržaška slovenska javnost seznani z njimi, ker so te dni tržaški titovci začeli v svojem glasilu akcijo, ki ie zelo sumljiva in ki jo lahko spravimo v zvezo z verjetnim azvojem tržaškega vprašanja. Ze več tednov opozarjamo v našem listu, da je molk okrog tržaškega vprašanja zelo sumljiv in nič dobrega obetajoč. Ta molk je od časa da časa pretrgan od ve-stičk, ki se pojavljajo po zahodnih časopisih, in od. uradnih demantijev Rima, Beograda, Londona in Washingtona. Molk in razne vesti v zvezi z njim pa povezuje nit diplomatskih razgovorov, ki se vlečejo od prvih dni lanskega oktobra. Nenadoma pa je «Primorsk.», ki se je tega molka verjetno po navodilih od zgoraj striktno držal, začel objavljati na veliko. z debelimi črkami in s precejšnjimi naslovi -,(pisma Titu» iz Nabrežine, Devina, Stivana in Medje vasi itd. V teh pismih se pripoveduje zgodovina teh krajev, se poudarja slovenski značaj teh vasi, se podčrtuje velikanski prispevek teh vasi v narodno osvobodilni borbi in se na koncu pojejo hvalnice Titu, češ da je on rešil cono A pred Italijo. Po tem dolgem zgodovinskem orisu pa se piše. da je za te kraje edina pravilna rešitev v priključitvi k Jugoslaviji. Pismo iz Devina, Stivana in Medje vasi dobesedno pravi: «Za- Prva dela za izgradnjo Ljudskega doma so se začela Lepa in hvalevredna poteza lonjerskih mladincev - Uspešno se nadaljuje akcija za nabiranje prispevkov - Številne obveze vseh vrst Končne lahko objavimo vest, ki bo razveselila vse naše ljudi: Na zemljišču, ki je bilo že kupljeno, so se začela dela za ureditev in izgradnjo Ljudskega doma v Trstu! Sedaj je odvisno od vseh nas, kdaj bomo imeli dom, v katerem " bodo našli svojo streho tržaški de-mokratje, ki si že toliko let želijo, da bi imeli svoje lastno poslopje. Nabiralna akcija se nadaljuje in naši ljudje se zavedajo, da mora vsak nekaj prispevati za tržaški Ljudski dom, ki bo stal v ul. Madonnina tik ob stavbi, kjer so bili do svojega uničenja Združeni sedeži. Ni nobenega dvoma, da bodo Tržačani napravili vse za dosego cilja, ki si ga je zastavil Odbor za .izgradnjo Ljudskega doma. Z vseh strani se javljajo ljudje, ki hočejo na en ali drugi način pomagati pri izgradnji. Nekateri se javljajo za opravljanje zidarskega dela, drugi kot tesarji, tretji kot o- Stavka zagrebških študentov je obtožba proti sedanjemu režimu Zakaj niso izključili Diminiča? - 62,2% proračuna za vojne priprave V četrtek popoldne se je sestala zvezna skupščina Jugoslavije, Kot je znano, je Milovan Djilas nekaj dni pred svojim «izobčenjem» pedal ostavko z mesta predsednika skupščine. Ze. takoj po njegovi ostavki so titovski listi začeli pisati, da je Moša Pija-de «najresnejši kandidat» na to mesto. Ze iz tega je bilo predvidevali, da bo Moša Pijade izvoljen za predsednika skupščine, kar se je v četrtek tudi zgodilo. V Jugoslaviji se še ni polegel hrup. ki je nastal ob «izobčenju» Djilasa. O lem primeru razpravljajo na vseh sestankih takozva-ne zveze komunistov. Zadeva je postala še bolj zapletena, ko je vodstvo hrvatske titovske stranice obsodilo Diminiča in večjo skupino okrog njega, da je organiziral frakcije v okviru stran- Jntri, v nedeljo 31. januarja ob 10.30 bo v kinu “AUDITORIUM" (ul. Giustiniano 5, pri trgu Oberdan) tovariš Villorio Vidali govoril o Djilasovi zadevi v Jugoslaviji in vladni krizi v Italiji V teku konference se bo govornik dotaknil tudi tržaškega vprašanja. KONFERENCA JE JAVNA ke. Kljub temu pa Diminit ni bil izključen iz vodstva. V Zagrebu se je javno mnenje osredotočilo okrog razprave v titovskem vodstvu, istočasno pa tudi okrog stavke, ki so jo v petek 22. januarja proglasili študenti veterinarske fakultete Titovski listi so o tej stavki zelo malo pisali. Posvetili so ji le nekaj suhoparnih vrstic v nedeljo 24. t. m. Ve se samo to, da so študentje stopili v stavko v znak protesta proti pogojem za vpis v sedmi in osmi semester. Stavka krepko pritisnil prav posebno , rali falangisti. Po surovem na-v Severni Italiji in Jugoslaviji. | stopu policije, ki je povzročila toplomer V Južni Tirolski je padel na 29 stopinj pod ničlo, v Makedoniji pa celo na 33 stopinj. V Hercegovini se toplomer giba med 25 in 30 stopinj pod ničlo. Celo v Neaplju sta bili v torek 2 stopinji pod ničlo. Zapadel sneg je povzročil poledico po Severni Italiji in Franciji. Cestni pro-met je otezkocen. V južni Jugoslaviji pa so bile številne železniške proge prekinjene. je trajala več dni. Zaključila se Računa se, da se bo vreme v je le v trenutku, ko so univerzitetne. in vladne oblasti sprejele študentovske zahteve. V dveh mesecih je to druga stavka študentov v Jugoslaviji. Prva se je vršila prve dni decembra na Tehnični visoki šoli v Ljubljani, ko so študentje povlekli za seboj vse druge študente in so uživali v svojem nastopu simpatije Ljubljančanov. Zvedelo se je tudi za državni proračun Jugoslavije v tekočem letu. Izdatkov bo za 262 milijard dinarjev. Od teh odpade 164 milijard dinarjev za vojaške namene, to j. 62,2 odst. celotnega proračuna. Lani so vojaški stroški znašali 180 milijard dinarjev. Na prvi pogled zgleda, da so se vojaški. stroški znižali za 16 milijard din, v resnici pa je več desetin milijard din posvečenih gradnji «ključnih objektov», t. j. vojaških tovarn, strateških cet ob meji z ljudskimi demokracijami, strateške luke ob dalmatinski libali in nekaj železniških prog za povezavo dalmatinske obale z vzhodno jugoslovansko mejo. Hud mraz po Evropi Po Evropi divja, drugi val mraza. V vseh deželah je prav | posebno v prvih dneh lega prihodnjih boljše. dneh obrnilo na ProtifrankistiČne manifestacije MADRID — Ze več dni se vršijo v Madridu študentovske maniiestacije. Prvotno so bile te manifestacije protiangleške-ga značaja in so jih organizi- smrt nekega študenta, so viso-košolci začeli zahtevat^ svobodo tiska, ostavko notranjega in drugih ministrov, kaznovanje policije. V sredo je na’ univerzi prišlo do težkih incidentov med študenti in policijo. Na ta način so organizirane dobile antifran-kistični značaj. V Angliji po 9 letih ukinjene nakaznice LONDON, — Vlada je sporočila, da bodo maja ukinjene živilske nakaznice na maslo, margarino in maščobe. Omembe vredno je dejstvo, da bodo te nakaznice ukinjene šele 9 let po končani vojni. premljevalci, četrti kot težaki itd. Vsi pa če le morejo, kljub stiski, v kateri živijo in delajo, povlečejo iz svojega žepa nekaj malega, da bodo lahko jutri, ko bo Ljudski dom stal in ko se bo v njem začelo vsestransko delovanje, s ponosom rekli: «Tudi jaz sem s svojim prispevkom omogočil, da ta dom stoji»! Na svoji zadnji seji je Centralni komite Zveze komunistične mladine pozval mladino, naj po svojih močeh prispeva k izgradnji Ljudskega doma. Kot prvi so se naslednji mladinski voditelji obvezali, da bodo prispevali k izgradnji doma: Pescatori 6000 lir, Roman 8000 Roncelj 6000, Renkajser 2500. Vsi drugi mladinci pa naj sledijo zgledu teh tovarišev m naj prispevajo, kar je v njihovi moči. Tudi ta teden se je ponovno oglasila celica «Uršič» (Acegat - Broletto), ki je poslala Odboru za izgradnjo Ljudskega doma v Trstu pismo, v katerem se pravi, da se njena akcija za nabiranje prispevkov nadaljuje in da so se obveze delavcev že dvignile na vsoto 180.000 lir. Kot je znano so se delavci pri Brolettu najprej obvezali, da bodo prispevali 100.000 lir, nato so to vsoto dvignili na 150.000, sedaj pa so že prispeli na 180.000 lir obvez. Tovariši te celice so tudi sporočili, da so že drugič položili svoj prispevek, tokrat od 11.050 lir. Drugi prispevki: ,N. Bagnini iz Grossetta 1000, v gostilni Nadal 835, ob razdeljevanju izkaznic sekcije «Curiel» 76.600, dr. L. Weiss 14.500, S. Valen-tinis 8000, sekcijski komite z Magdalene 1000, slikar Babu-der se je obvezal, da bo prispeval 200 delovnih ur, neki elektricist 100 ur, neki slikar-diletant iz središča mesta bo daroval sliko, v gostilni Franc pri Sv. Jakobu je bilo nabranih 1600 lir in se tam akcija nadaljuje. Lep zgled komunistične mladine. Prejšnjo soboto je bilo v dvorani Čokove gostilne v Lo-njerju predavanje o kulturi v SZ s predvajanjem filma «1 maj 1953. v Trstu». Po predavanju so se starejši umaknili v sosednje prostore h kozarčku dobrega, a mlajši so ostali ter imeli svoj praznik razdeljevanja izkaznic ZKM. Ža to priliko so domača dekleta pripra- vila okusne «fritle», katerih smo bili deležni tudi starejši. Ko je Cok Emil opazil, da v sosednjih prostorih razpravljajo in praznujejo le ob «fritlih» je stavil predlog, naj bi mladim, ki so sami brezposelni in dijaki, zbrali za par litrov vina. V hipu je 'bilo nabranih 990.— lir, katere so jim izročili. Mladinci in mladinke so se lepo zahvalili, dodali še enajst lir ter enoglasno sklenili naj se 1001 lira pokloni za zidavo novega Ljudskega doma v ul. Madonnina v Trstu. Vsi navzoči v gostilni so z ginjeno radostjo vzeli na znanje visoko zavednost lonjeiske in katinarske komunistične mladine. NEW YORK — Mihael in Robert Rosenberg, ki sta bila v zadnjem času deležna poli-"ijskega preganjanja, sta bila posinovljena od neke new-yorske družine. to je naša edina rešitev v združitvi z našim matičnim narodom v svobodni Jugoslaviji... Nikdar več pod Italijo in fašizem, vse za osvoboditev ter priključitev cibale Lepe Vide k matičnim narodom nove Jugoslavije!» Kaj naj ta pisma torej pomenijo? Znano je, da so prejšnji teden titovski svetovalci v nabre-žinskem občinskem svetu glasovali skupno z ostalimi svetovalci za resolucijo, v kateri se od vlad 1-talije in Jugoslavije zahteva, naj ne dovolita razkosanja STO, in v kateri se odločno zahteva, spo štovanje mirovne pogodbe z Italijo in ustanovitev. STO. AT. so ta pisma na tej Uniji? Ne, la pisma so na liniji razkosanja STO, ker zahtevajo priključitev teh vasi k Jugoslaviji, kar pomeni omogočiti, da Trst in drugi kraji pripadejo Italiji, saj je sani Tito v Jajcu 29. novembra 1953. dejal: «Zame je absolutno nemogoče doseči, da bi bila Trst in vse ozemlje STO jugoslovanska. Mi Trsta ne moremo dobiti... to pot se odrekamo mestu Trstu... Trst smo že žrtvovali na oltar miru». Ali naj pomeni, da se s temi pismi hoče prikriti, da je beograjska vlada pristala na delitev cone A na podlagi priključitve njenega večjega dela Italiji? Kako se morejo sploh ljudje, ki neka; razumejo obračati na Tita kot na zaščitnika tržaških Slovencev, ko je ta že pristal — in to je neštetokrat izjavil in poudaril — na prepustitev 63.000 tržaških Slovencev Italiji? Naše ljudstvo tu se strinjalo z vsemi takimi pismi, nko bi na koncu povedala in poudarjala, da so tržaški Slovenci 100° o za ustanovitev STO. ker jim le ustanovitev STO jamči, da m bodo izpostavljeni nevarnosti novega suženjstva. Kdor pa se zavzema za drugačno rešitev je za prepustitev večjega ali manjšega dela Slovencev Italiji. In to je narodno izdajstvo. Zato ta pisma predstavljajo pesek v oči našim ljudem, da bi pozabili, kako nas je Tito izdal in kako nas titovska politika tera v narodno pogubo. Zato jih naši ljudje ne odobravajo in jih z ogorčenjem odklanjajo. slroksvDjakov M MOSKVA — Vršila se je konferenca poljedelskih strokovnjakov, ki so diskutirali o nadaljni mehanizaciji sovjetskega kmetijstva. Konferenci je prisostvoval tudi tov. Ma-lenkov. OD TEDNA PETEK, 22. januarja: Južnoko-rejske oblasti so zaprle «osvobojene» ujetnike v dve taborišči pri Pohangu in Kunsangu, kjer so jih najprej izpraševali in nato jim sporočili, da se bodo morali v teh lagerjih «prevzgajati» tri mesece in se vključiti v Rtjevo vojsko — V Španiji so f/ankisti organizirali protiangleške manifestacije, v katerih se zahteva Gibraltar; francoska vlada je poslala Madridu p>-o:estno noto zaradi zbora v Tetuanu, kjer so veljaki Španskega Maroka odrekli pokorščino maroškemu sultanu, ki ga je avgusta nasilno postavila Francija. SUBUTA, 23. januarja: V Sph-niji se nadaljujejo protiangleške manifestacije pod geslom «Gibraltar Španiji»; Franco je sprejel gen. Valina, ki je organiziral zbor veljakov Španskega Maroka in mu čestital k uspehu; med francosko in špansko vlado je prišlo do diplomatske napetosti — V Frascatiju pri Rimu je 9 oseb umrlo zaradi zastrupitve s plinom — V Mehiki je neka žena umorila svojega moža z atomsko energijo. NEDELJA. 24. januarja: Guverner severnoameriške države Texas je v skladu z Eisenhowerje-vimi smernicami predlagal, naj se komunisti in napredni ljudje obsodijo na najvišje kazni in celo na smrt ■— Od Francozov postavljen sultan Ben Arafa je izjavil, da bo izobčil vsakega, ki ne bo priznal njegove oblasti; s tem je predvsem meril na Te dni je Ivan Regent dopolnil 70. leto starosti. Ze vrsto let živi o Ljubljani, je bil minister v ljubljanski vladi, sedaj zavzema važna mesta v titovski oblasti, je član «centralnega komiteja» tako-zvane zveze komunistov Jugoslavije in poslanec v beograjski skupščini. Titovski tisk, prav posebno slovenski ga je te dni proslavljal, poudarjal njegove zasluge. Beograjska vlada mu je podelila visoko odlikovanje. Tudi «Primorski dnevnik» je ob njegovem jubileju objavil intervju z njim in vrsto člankov Vlada Kozaka. Tržaški, slovenski in italijanski delovni ljudje so dolgo let verovali v Ivana Regenta. Zaupali so vanj in so pred in po prvi svetovni vojni ter po drugi svetovni vojni hiteli tja, kjer je on govoril. Za tržaške delovne ljudi, prav posebno pa za Slovence je bil Regent komunistični Žalosten jubilej voditelj, do dna svoje duše pre-tedna močno snežilo. Mraz je, dan Sovjetski zvezi, stvari pro- letarskega internacìonalizma, V okviru katerega je postavljat tudi rešitev našega narodnostnega vprašanja in vprašanja naše narodne enakopravnosti. Ko se je Regent julija 1946 u-maknil iz Trsta vsled dvanajstdnevne splošne stavke, so tržaški delovni ljudje razumeli, da so titovci izrabili to priliko, da bi ga oddaljili od Trsta, ker mu niso zaupali. Bil je pač preveč popularen in poznan med našimi ljudmi. Po svojem povratku v Trst, t. j. po osvoboditvi je vedno, na vsakem koraku protestiral proti titovskim nacionalističnim stališčem, proti diktatorskim metodam, proti titovskemu izsiljevanju, manevrom in intrigam. vojni voditelj Komunistične partije ■ Italije in je užival zaupanje te partije. KPI mu je bila blizu v vseh trenutkih. Postala ga je v Sovjetsko zvezo. Lahko trdimo, da je bil Regent smatran kot eden izmed voditeljev KPI in kot tak se je tudi on smatral. V Sovjetski zvezi so ga prisrčno sprejeli. Tam je živel 15 let in je imel razne zaupne naloge. Tam so ga odlikovali. Njegova hčerka je v ZSSR študirala. Njegova žena je bila izvoljena v Mestni sovjét Moskve. Sovjetska zveza je nudila Regentu in njegovi družini to, kar v tistih časih ni mogla nuditi stotinam drugih sovjetskih družin. Sedaj pa Regent slavi svoj 70. Regent je bil po prvi svetovni j rojstni do.n v znaku nehvaležno- sti. Pljuva na Sovjetsko zvezo in na vse tisto, kar mu je dala in kar se je v njej naučil. Blati KPI in njene voditelje. Blati tržaške delovne ljudi in prav posebno slovenske delovne ljudi, ki so ga vzgojili, ker mu niso hoteli in mu nočejo sledili po stopinjah, ki jih je on ubral, sledeč izdajalski kliki Tita-Ranko-viča, ker mu nočejo slediti po poti odurnega protisovjetizma, bastardnega nacionalizma, proti kateremu se je v prejšnjih letih boril. Zali tržaške delovne ljudi in Slovence, ker mu nočejo slediti po poti izdaje proletarskega internacionalizma, v duhu katerega jih je učil. In to dejstvo je za Regenta zelo, zelo žalostno: v zadnjih letih svojega življenja je pljunil na svoja najboljča leta, je pljunil na Sovjetsko zvezo, na KPI, v katere vrstah je bil voditelj, na tržaške delavce, na slovenske delovne ljudi, To je žalostno. Zato ga pomilujemo. veljake Španskega M'aroka — Nič se ne ve o 20% «osvobojenih u-jetnikov», ki so jih Amerikanci izročili Riju PONEDELJEK, 25. januarja: V Moskvi sta bila podpisana dva trgovska protokola med predstavniki LR Kitajske in ZSSR; prvi protokol se tiče trgovinske izmenjave, drugi pa sovjetskih industrijskih dobav Kitajski v okviru nakazane pomoči od 300 milijonov dolarjev — Francoski škofje so ukinili d u h o v n i ke-del a vce, ki bodo od isedaj dalje le nekaj ur na dan v tovarni in ne bodo smeli imeti nobenega «posvetnega» kontakta z delavci — v pokrajini Ferrara je stavkalo 120 tisoč poljedelskih delavcev, ki zahtevajo delo in boljšo socialno pomoč — Nove manifestacije za Gibraltar so se vršile v Madridu; Franco je začel snubiti arabske dežele, da bi se postavil v vlogi «zaščitnika Arabcev». TOREK, 26. januarja: Madridski visokošolci so zaradi pone-deljskih incidentov med njimi in policijo stopili na ulico s pro-tifrankističnimi gesli, zažgali večje količine vladnega lista «Arrida» in kričali policijskemu načelniku, da je morilec; skupina visokošolcev je skušala vdreti tudi na sedež madridskega radia — Bivši maroški sultan Ben Ju-sef. ki so ga avgusta Francozi odstavili, je bil iz pregnanstva na Korziki premeščen na daljni otok Tahiti; Francozi so se bali sultanovega bega — Kitajsko-korejski predstavniki so pisali ameriškemu generalu Deanu in mu predlagali, naj bi se 1. februarja ponovno začela pogajanja za politično konferenco. SREDA, 27. januarja: V Oslu je bil (podpisan trgovinski sporazum med Norveško in ZSSR — V Bombayu (Indija) je stopilo v stavko 60.000 tekstilnih delavcev v znak protesta proti policiji, ki je surovo nastopila proti neki njihovi manifestaciji — Francoska podmorniSka naprava «FSN R» je pri Dakarju (Zahodna A-frika) dosegla globino 4100 metrov; podmorniSka naprava je bila pri tem poskusu prazna — V državi Missouri je petnajstletni dijak Wisdorf ubil mater, očeta in babico, ker so ga grajali; po tem strašnem zločinu je šel mirno gledat boksarsko prireditev. ČETRTEK. 28. januarja: F.isen-hower je naslovil Kongresu gospodarsko poslanico, ki vsebuje več poskusov za omejitev bližajoče se krize — V Madridu so aretirali več študentov, ki jih o-blasti dolžijo subversivizma, češ da sc spremenili protiangleške v ProtifrankistiČne manifestacije — Avstrijski list «Suedost Tages-pos:» piše da se Amerikanci ne nameravajo umakniti iz Avstrije in da se zato upirajo podpisu državne pogodbe. ZBOROVANJE TRŽAŠKIH PARTIZANOV MIRU V KINU OB MORJU E. VARGA O ZNAKIH GOSPODARSKE KRIZE V ZDA Berlinska Hrenca nai aaešieua Razočarani oPt — _ _ _ _ ____ ■ III. 7 P ip stalni rtu H pr* i u H p 1 - čamu ludi «olio prebiualstua Tržašheoa ozemlja Otvoritev zborovanja in govora Gombača in Teinerja - številne delegacije so prinesle izraze solidarnosti = Besedilo odobrene resolucije V torek zvečer je bilo dvorani Kina ob morju uspe-lo zborovanje tržaških partizanov miru, ki so se sestali prav v trenutku, ko se v Berlinu razpravlja o življenjsko važnih problemih, cd katerih zavisita popuščanje medna rodne napetosti in mir v svetu. Zborovanje ;e otvoril čl ar? Izvršnega odbora partizanov miru miljski župan Pacco je po uvodnem pozdravu podal besedo prvemu govorniku Francu Gombaču. Slednji orisal nastali položaj v naši coni ter poudaril, da ima naše ljudstvo vso pravico, da pove svoje mnenje o svoji bo dočnosti. Po Gombačevem go voru so se vrstile na odru številne delegacije zastopnikov delavcev velikih tovarn beguncev iz cone B. mladine. Zveze demokratičnih žena. imenu demokratičnih občin skih skupin v slovenskih ob cinah ter demokratičnega pre bivalstva je prinesel pozdrave in izraze solidarnosti nabre žinski občinski odbornik Ado Slavec. Sledile so delegacije bivših partizanov in političnih preganjancev, pristaniščnikov in okraja Magdalene. Clan odbora partizanov miru Salvo Teiner je nato podal precej obširen obračun del? in uspehov gibanja ter nakazal bodoče naloge. Tudi ta go vornik je še posebno podčrtal, da morajo v Berlinu — v kolikor bi prišlo do kakega kompromisa o tržaškem vprašanju — predvsem upoštevati težnje in voljo tukajšnjega sloven skega, hrvatskega in italijan skega prebivalstva V zaključku so partizani miru z navdušenim ploskanjem odobrili resolucijo, k’ bo poslana 4 zunanjim ministrom v Berlin. Odobrena je bila tudi resolucija solidarno sti s prebivalstvom cone B. Resolucija za zunanje ministre 4 velesil v Berlinu Tržaški partizani miru. zbrani na zborovanju, ki se vrši dan po otvoritvi berlinske konference zunanjih ministrov štirih velesil, pozdravljajo s posebnim zadoščenjem in upanjem ta sestanek na katerega zrejo kot vsi narodi sveta z zaupanjem v uspeh miru in mednarodne pomiritve. Berlin, ki je bil središče zlovešče «hladne vojne» in težkih groženj za mir, je danes sedež konference, ki so jo narodi živo želeli, kot želijo danes, naj bi dobra volja navdahnila odgovorne može, ki so se tamkaj sestali, da bi postal Berlin izhodna točka za zagotovitev trajnega in pravičnega miru človeštvu. Prebivalstvo Trsta in Svobod nega ozemlja je še posebno zainteresirano pri delih štirih zunanjih ministrov in jim sledi ; živim zanimanjem, ker se zave da, da edino le v mednarodni pomiritvi se lahko najde tudi zanj izhodišče iz sedanjega nevzdržnega stanja. O Trstu.se je v teh letih že večkrat govorilo in to skupno Berlinom, kot o točki napetosti, iz katere se lahko porodi svetovni spopad. Dejansko je prebivalstvo tega ozemlja že čutilo skoro fizično prisotnost te nevarnosti, ki je prinesla žalostne in globoke posledice na političnem, gospodarskem, socialnem in moralnem polju. Po skoro devetih letih od konca vojne je Svobodno tržaško ozemlje še vedno razdeljeno na dve coni in razdelitev se je postopoma poglabljalh z vedno težjimi posledicami, medtem ko obstaja v coni A še vedno an-glo-ameriška okupacija in v coni B jugoslovanska. Trajnost tega stanja in grožnja o dokončni razdelitvi STU, ki je izražena v noti z dne 8. oktobra 1953 vlad v Londonu in Wa-shingtonu sta privedli do poslabšanja življenjskih pogojev prebivalstva, pravega stanja gospodarskega up-opaščenja, delne pa-’alize vseh proizvajalnih sektorjev, tragičnih dogodkov v novembru z bilanco šestih mrtvih in preko sto ranjenih. Toda bilanca je še bolj tragična. Od 8. oktobra do- konca decembra je moralo nad 2700 prebivalcev cone B iskati zatočišče v Trstu in to zaradi podivjane kampanje terorizma in groženj, kar je privedlo do pretresljivih množičnih izselitev iz istrskih mestec. Istočasno pa V Trstu, ki je bil svoj-čaš središče cvetoče trgovine s svojim zaledjem in vsemi deželami, trgovski promet životari, dočim je velika ladjedelniška industrija, ki je skupno s pristaniško aktivnostjo okostje gospodarstva vsega mesta in cone, pretresena od zaskrbljajoče krize brez pozitivnih perspektiv. Pretresljiva množica ljudi brez dela (19.500 v decembru, na podlagi uradnih podatkov Urada za zaposlitev) narašča. Med temi je tisoče mlad ncev, ki niso imeli še nikoli zaposlitve, bodisi o tovarni ali uradu in ne vidijo pred seboj nobene bodočnosti. Kupna moč, posebno delavcev postopoma pada in to je glavni vzrok preplavljajoče krize v sek- torju trgovine na drobno. Demokratične pravice prebivalstev so zelo omejene. V coni B so bile zatrte osnovne svoboščine. V coni A pa je v veljavi, mesto demokratične ureditve, cela vrsta vojaških ukazov in posebnih določb, ki predstavljajo zakon in teptajo pravice državljanov. Zaradi trajnosti tega stanja in posebno še zaradi nevarnosti poslabšanja z dokončno razdelitvijo Svobodnega ozemlja, ki je predmet tajnih pogajanj v določenih forumih, je tržaški občinski svet, kot edini reprezentativen organ, izvoljen od prebivalstva, odobril 9. novembra 1953 resolucijo. Vse skupine zastopane v občinskem svetu so izjavile, da se strinjajo z njenimi zaključki. V tej resoluciji se je zahtevalo od OZN: ««1. da se pošlje na Ozemlje komisija, ki naj nujno preuči nevzdržno stanje obeh con; naj ugotovi sedanje in prejšnje vzroke današnjega stanja neugodja, v katerem se nahajata tržaško in istrsko prebivalstvo; naj takoj zajamči osnovne človečanske pravice; naj zajamči celovitost in nerazdružljivost obeh con. 2. da aoloči svobodno glasovanje prebivalstva obeh con gleae rešitve teritorialnega problema, pri katerem je neposredno zainteresirano». Partizani miru so si osvojili gornje zaključke ter z njimi u poznati Svetovni svet miru, ki je zasedal v decembru na Dunaju. Isto resolucijo je odobril občinski svet v Miljah, ki predstavlja skupno s tržaškim 4/5 prebivalstva cone A. Ostale občine področja zahtevajo soglasno u-veljavitev mirovne pogodbe, v primeru njene kršitve pa zahtevajo, da se vpraša za mnenje prebivalstvo. Zborovanje tržaških partizanov miru, kot tolmač volje in teženj prebivalstev Ozemlja, ki po tolikih letih žalostnih doživljajev stremijo po pomiritvi in miru, je smatral za svojo dolžnost, da predoči zunanjim ministrom Štirih velesil, ki so se sestati v Berlinu nevzdržno stanje v coni A in coni B. Svojemu pozdravu pridružuje izraz zaupanja in željo, da bi iz tega sestanka izšlo utrjeno mednarodno sodelovanje, ki naj obrodi plodne sadove za bodočnost nemškega naroda, kateri stremi po enotnosti: za bodočnost vseh narodov in rešitev tržaškega vprašanja v skladu z interesi neposredno zainteresiranega prebivalstva ter sosednih narodov in miru v tem delu Evrope. Še o samomoru prof. Juliusa iz Zagreba Ze zadnjič smo poročali o samomoru prof. dr. Deziderja Juliusa iz Zagreba. Pisali smo, da je prof. Julius izvršil samomor zaradi gonje, ki so jo uprizorili proti njemu režimski oblastniki. Kazalo je, da skušajo ti oblastniki zvaliti krivdo za samomor na določen krog režimskih agentov, ki so predstavljali «dolgo roko» vlade in policije proti prof. Juliusu. V soboto 16. januarja, pa je «glava» titovskega režima na Hr-vatskem Vladimir Bakarič napisal v «Vijesniku» iz Zagreba dolg članek, v katerem zelo jasno graja delovanje prof. Juliusa in ga obtožuje, da je sam kriv svoje smrti. Ne glede na slavospeve, ki jih je Bakarič zapel spominu prof. Juliusa, se skuša rešiti «ugled» nekega «druga K.», ki je uprizoril gonjo proti pokojniku in ga gnal do tega. da je moral izvršiti samomor. Bakarič pravi, da je prof. Julius zagrešil «več zablod», da je «bil kriv», da je branil «krivice», da je «ne vede branil zločinska dejanja« itd. Predvsem ga Bakarič dolži «nevzdr žnega stanja», ki se je pojavilo v bolnici v Vrapču pri Zagrebu. Posebno pa Bakarič napada vse tiste, ki so se zavzeli ■ za rajnkega in ki so grajali | početje ozke skupine ljudi, ka- teri so zagrešili smrt učenjaka. Iz Bakaričevega članka se da razbrati, da je res, kar smo zadnjič ugotovili, l. j. da pada krivda za samomor prof. Juliusa na titovski režim, ki je organiziral skupino ljudi z namenom, da vodijo kampanjo proti pokojniku. V Zagrebu je Baka-ričev članek dvignil val ogorčenji. ker se sovraštvo titov-cev do umrlega profesorja ni ustavilo niti v trenutku, ko je bilo njegovo truplo že pokopano. Sedaj je jasno, zakaj je umrli profesor pred samomorom napisal, da je «truden» in da «se ne more več boriti proti pokvarjencem». Ti pokvarjenci kot jih je imenoval pokojnik, sedijo na najvišjih režimskih stolčkih, zato je jasno, zakaj je prišlo do tega senzacionalnega samomora. Ti-tovci so tudi tokrat zagrešili težak zločin, ki jim ga ljudstvo Jugoslavije ne more odpustiti, saj je bil prof. Julius eden izmed najboljših psihiatrov v Evropi, poznan po vsem svetu. imisti Kot znaku bližajoče se krize nadprodukcije je treba posvetiti posebno pažnjo padcu cene jeklenih drobcev v avgustu -— prvikrat v letu 1953. Padec cen drobcev vedno pripravlja padec proizvodnje jekla. V tretjem tromesečju 1953 se je začel padec industrijske proizvodnje. Julija prvikrat v letu 1953. — se je zmanjšal indeks proizvodnje od 242 na 233. «Optimisti» v ZADA govorijo, da je to posledica letnih dopustov. Avgusta in sernp-tembra pa ni prišlo do pričakovanega naraščanja proizvodnje; predhodni indeks v septembru je bil 234. Vedno vidnejša postajajo dejstva o imanjšanju proizvodnje. Proizvodnja jekla, ki se je vse eto gibala na višini stoodstotne proizvodne zmogljivosti, je v tretjem tednu avgusta padla na 87.3 odst. Avgusta so nekatera velepodjetja, ki proizvajajo poljedelske stroje, najavila zmanjšanje proizvodnje. Zmanjšala se je proizvodnja tovornih avtomobilov. Po podatkih «Timesa» od 14. septembra je vrsta avtomobilskih tovarn — med katerimi tudi podjetja korporacije «'General Motors» — zmanjšala proizvodnjo osebnih avtomobilov. Korporacija «General Motors» je zmanjšala proizvodnjo Die-sel-lokomotiv itd. Pravi znak bližajoče se kri- ze je stalni padec tečaja delnic. industrijskih podjetij na borzi. Indeks povprečne cene delnic 30 glavnih industrijskih podjetij, ki ga je sestavil D. Johns, je padel od 295 v začetku 1953 na 255 v polovici septembra istega leta. Avgusta in septembra je padec te-čajev na newyorški borzi dobil značaj panike. V polovici septembra 1953 so tečaji delnic padli na najnižjo raven v zadnjih 16 mesecih. Padec tečajev delnic dokazuje, da monopoli predvidevajo nastopanje gospodarske krize in se pripravljajo, da bi «zaslužili». Dokler so te čaji delnic sorazmerno visoki postopoma prodajajo del svojih delnic, da bi jih pozneje, ko bodo tečaji delnic zaradi krize ostro padli, kupili skoro zastonj. 4. «Optimisti» v ZDA se sklicujejo na to, da je bilo v av- NASPROTJA V VODSTVU KOT ODRAZ KRIZE V DEŽELI Po na 'Djilasovi zadevi" prihajajo dan vse slabosti režima Pretepanje do krvi — to sc metode, ki jih uporabljajo v Ameriki proti političnim pripornikom Diminičeva skupina na Hrvatskem je kontrolirala več časopisov in skušala postaviti na volitvah lastne kandidate - Pred “izobčenjem" Dedijera in Mitre Mitrovič Jugoslovanski režimski listi skušajo prepričati javnost, da se je «zadeva Djilasa» zaključila z izključitvijo «izobčenca» iz vodstva tkz. «zveze komunistov» in z njegovo ostavko z mesta predsednika zvezne skupščine. Ze dejstvo Ena izmed tisočih sob za viso košolce v novi moskovski uni- verzi, ki je bila otvorjena septembra lanskega leta pa, da se po vsej Jugoslaviji nadaljuje «razjasnje vaino delo» o tem primeru, nam dokazuje, aa ni tako. «Zadeva Djilasa» se ni pojavila sama od sebe, niti ne zaradi Djilasove osebe in njegovih «teorij». Pojavila se je kot odraz notranje krize v Jugoslaviji in v samem jugoslovanskem režimu. Ta kriza, ki ni niti od danes, niti ne od včeraj in katere korenine segajo zelo daleč. t. j. u dobo prvih korakov titovskega izdaj stva, se je danes lotila samega režimskega vodsiva, in prav zaradi svojega globokega pomena se kriza ni zaključila z odstranitvijo Djilasa. Lahko rečemo, da Je komaj izbruhnila z uso svojo silo in da se bo le v teku nadaljnjega razvoja pokazala vsa njena ostrina. Ta trditev izhaja iz dejstva, da se morajo režimski oblastniki lotiti dela za «odstranitev» vseh «djilasovcev», ki so se pojavili na vseh koncih dežele. V tem smtslu se je začela po režimskem tisku in Po sestankih takozvane «zvezz komunistov» kampanja proti Djilasovcmu «odvetniku» Vladimirju Dedijeru, Titovemu uradnemu življenjepiscu in proti Djilasovi ženi Mitri Mitrovič, ki je bila jugoslovanska delegatka na zadnjem zasedanju Generalne skupščine OZN. Vse zgleda, da nameravajo režimovci vzeti poslansko mesto Dedijeru in Dji-lasu in jima tako onemogočiti vsako nadalinje javno delovanje. Po drugi strani je že na zasedanju «cent alnega komiteja» tkz. zveze «komunistov» od 17. januarja prišlo na dan v intervenciji hrvatskega režimskega voditelja Hasana Brkiča, da se je v Zagrebu osnovala močna «djilasovska» skupina, na čelu katere stoji bivši minister in sedanji ravnatelj lista «Naprijed» Dušan Diminič. Na zasedanju «centralnega komiteja» hrvatske režimske stranke pa je Hasan Brkič imel referat, ki ga je skoraj vsega posvetil «djilasovščini» in njenim pripadnikom na Hrvatskem. Brkič je obsodil kot pripadnike Diminiče-ve skupine ravnatelja zagrebškega dnevnika «Narodne novine» Milana Despota in znane titovske voditelje Živka Vnuka, Berta Cr-nija, Ivana Žico, Toma Djurino-viča. Na tem sestanku je prišlo na dan, da se je Diminičeva skupina organizirala še pred začetkom Diilasovega pisanja, t. j. pred 8. oktobrom 1953. da je zahtevala «svobodo frakcij», da je celo hotela imeti pravico do dela zvezi-ne članarine itd. Najbolj zanimivo pa je dejstvo, da je ta skupina postavila na volitvah 22. novembra pr. I. tudi svoje kandidate, ki jih je podpirala v borbi proti ostalim kandidatom, ki so bili izven skupine! Kljub vsem tem dejanjem, o katerih je ti.ovec Brkič dejal, da so še hujša kot tista, ki jih je zagrešil Djilas, niso bili Diminič in njegovi izključeni iz vodstva bega v Djilasovih člankih, da so se mu nekateri članki zdeli «ne preveč dobri» in da je o tem obvestil Rankoviča, ki mu je odgovoril, da «bo razmislil». Vlahovič je prebral Pred ponatisom članek «Anatomija neke morale» in ni našel v njem nič hudega itd. Iz usega tega je razvidno, da se je v določenem trenutku osnovala proti Titu določena bolj ali manj javna «zarota», ki se je je ude.letita večina režimskih voai~ teljev vključno s Kardeljem in Rankovičem. Ta dva sta se potem umaknila, ker morda nista zaupala v trdnost Djilasovega položaja ali pa zaradi oseomn nasprotij. Dejstvo je, da j e prišlo ob tej priliki do borbe med dvema skupinama v režimskem vodstvu. Toda ti dve skupini sta zastopali določene notranje in zunanje in terese, o katerih se lahko sumi a se nič določenega ne ve. «Zadeva Djilasa.» je prav posebno odkrila nasprotovanje jugoslovanskih delovnih množic proti obema sku pinama. In prav zaradi tega odločnega nasprotovanja se je morala «zmagovita» skupina zateči v svoji borbi proti Djilasu k že precej časa prezirani «marksisti- gustu 1953 število «zaposlenih» višje kot kdaj prej in da se je število nezaposlenih baje zmanjšalo za 1.240.000 enot. Lažnivost ameriške statistike o zaposlenih in brezposelnih šemu sistemu pretila smrtna nevarnost... Mi ne moremo vzdržati miru... Strah pred krizo je pri nas prav gotovo tako močan ali enako močan po svoji sili kot strah, ki izhaja iz same svetovne vojne...». Take izjave v ameriškem tisku niso redke. Ameriški kapitalizem je postal tako 'gnil, da so začeli organi ve ekapi tala že oznanjati novo svetovno vojno kot sredstvo za preprečitev gospodarske krize. Kot dokazu.ejo številke in dejstva, koraka gospodarstvo ZDA krizi nadprodukcije naproti. Panični ton, ki ;e vedno pogosteje opaža v pisanju listov in revij, buržoaznih gospodarstvenikov in publicistov, dokazuje, da so gospodarji ameriških monopolov preplašeni od perspektive bližajoče se gospodarske krize v ZDA. Oni jo skušajo preprečiti z nadaljevanjem tekme v oboroževanju. Ta pot pa ni nikoli rešila kapitalističnih dežel od neizbežnih kriz. Ta pot ne bo rešila niti ZDA. Nasprotno, tekma v oboroževanju neizbežno poostruje in poglablja kapitalistična protislovja. E. VARGA ( Konec) Režimski kandidat je popolnoma pogorel pa je obče znana. Ta statistika temelji na izpraševanju nekaj tisočev delavcev. Rezultati pa se razširijo na več milijonsko vojsko delavcev v deželi. Ne prištevajo se k brezposelnim tisti, ki ima delovno mesto a ne dela; oni, ki jim je bilo delo obljubljeno (!) v teku meseca;' oni, ki delajo vsaj eno uro (!) na teden. Kako neusmiljeno izkorišč-ameriški kapital delovno silo, le razvidno iz poročila ameriškega «statističnega urada» delovnem času v polovici 1953: Dolžina delavnega tedna Karašcanje cen In padec proizvodnje v Jugoslaviji Zaključilo se je leto 1953. V vseh deželah se seštevajo in analizirajo rezultati preteklega leta in se snujejo načrti za novo leto. Kaj je preteklo leto prineslo delovnim ljudem Jugoslavije? Ob njegovem začetku, točne-povedano, v njegovih prvih minutah je Tito v svojem običajnem novoletnem radijskem govoru svečano obljubil jugoslovanskim delovnim ljudem: «Napravili bomo vse, da bo v tem letu delovnemu ljudstvu naše dežele zagotovljeno vse, kar mu je neobhodno potrebno za življenje». Stvarnost je pokazala, da so beograjski upravitelji «napravi'i vse», samo ne za izboljšanje življenja delovnih množic, m gr več za njihovo izropanje. Pred letom dni, prav pred bahaško Titovo obljubo sta bila sprejeta državni proračun in tkz. «družbeni načrt» za 1953. v katerih so se postavljale osnovne smernice vladne gospodarske politike. Kaj so predstavlja'e te smernice? Predvsem nadaljnjo militari-zacijo dežele, povečano tekmo v oboroževanju, nadaljnje povečanje ropanja delovnih množic in še večjo podreditev de-že'e inozemskim monopolom in njeno nadaljnjo pretvoritev v asrarno-surovinski privesek kapitalističnih dežel. V vojne svrhe je bilo potrošenih 78,6% državnega proračuna. Proizvodnja civilne industrije je bila stalno zmanjšana, investici- je pa so bile vložene v tkz. «ključne objekte», ki so dejansko objekti vojne industrije ali objekti, ki služijo povečanju izvoza polizdelkov in strateških surovin. Po uradnih podatkih je bil v tkz. »ključne objekte» vložen 71% vseh investicij. Kako se je ta vladna politika odrazila na življenjsko raven jugoslovanskih delovnih ljudi? Zaradi Vuslracije vzemimo podatke, ki so bili objavljeni v uradnem tisku in po kate rih se more. čeprav so minimizirani in olepšani, presoditi, da življenjska raven delovnih množic stalno pada. Evo o čem govore ti podatki. Januarja 1953. so se življenjski stroški v primeri z 1952. pove čali za 4%, februarja za 6%, marca za 8%. Padanje življenjske ravni prihaja do izraza tudi iz primerjave med cenami nekaterih predmetov. N.pr. cena fižola se je v marcu 1953. v primeri z marcom 1952. povečala za 202,7%, graha za 173,5%, kolerabe za 320,3%, koruzne moke za 91,1%, koru ze za 153,9%. Istočasno je bi a tudi stanarina povečana za 71 odst. Podatki o dru e m tromesečju preteklega leta (april-maj-junij) podajajo še mračnejšo sliko. V teku teh mesecev je vlada z raznimi izgovori znatno zmanjšala nominalno plačo delavcev in nameščencev. Zmanjšani so bi'i izdatki za socialne potrebe. Življenjski stroški so še bolj narasli, A- 5% prila so se povečali za maja za 10% (v primeri z prilom 1952.). Po podatkih radne statistike so se maja 1953. cene življenjskih potrebščin v primeri s septembrom 1952. povišale za 76%, med tem ko so cene žitaric v istem času poskočile za 108%. Te vi šoke cene so ostale na isti višini vse do žetve, ko so se začasno nekaj znižale, da bi pa ob koncu leta ponovno narasle. V mestih se čuti pomanjkanje kruha in drugih predmetov. V Sarajevu n.pr. prc iz-vodnja kruha — po pisanju lista «Nova trgovina» — zadovoljuje le minimalne potrebe 50% prebivalstva. Položaj v Sarajevu, kot poudarja list, «več ali manj predstavlja vse-obči pojav v vseh mestih». Vzemimo drugi primer. V e-nem izmed največjih delavskih središč v deželi — v Zenici ni niti ene mlekarne, niti ne kakega drugega podjetja za dobavljanje mleka prebivalstvu. Za okrog 40.000 prebivalcev se potrosi kvečjemu 300-400 litrov mleka na dan, t.j. po 7-10 gramov mleka za vsako osebo! Nagli in po svojem značaju nečuveni poskok cen v teku preteklega leta ob vzporednem zmanjšanju mezd in plač je povzročil ogromni padec kupne moči prebivalstva. Padec kupne moči prebivalstva e je še povečal s stalno in rastočo inflacijo in nadaljnjim katastrofalnim razvred- titovske hrvatske stranke, kar I irli» frazeologiji, mo, da pomeni, da je ta skupina | v poslednjem času frazeologija zelo močna. Tita, Kardelja in ostalih «zmago- Druga prav tako in morda mo- vlacev» ni bila niti za pičico raz-čnejsa skupina obstaja v Beo- lična od Djilasove. To je prišlo gradu in jo idejno vodi Djilas, prav posebno do izraza v dejstvu, organizacijsko pa Dedijer. Bolje; da so vsi v Jugoslaviji mislili ob sta jo vodila. Ta skupina je prav objavi Djilasovih člankov, da je posebno preko Dedijera razvijala to «linija» vsega vodstva. Kljub veliko aktivnost. Ko so v čašo- ' temu so na zasedanju vodstva pisju izhajali Djilasovi članki, stranke napravili korak nazaj in je Dedijer organiziral anketo si ponovno nadeli krinko «mark-med vsemi vidnejšimi osebnostmi sistov». To se ne more razložiti režima, katere je vprašal, kaj drugače kot z vedno večjim odpo- menijo o novih «teorijah». V tistem času je bil Tito odsoten. Djilas je večkrat govoril s Kardeljem in Rankovičem, ueaijer rom jugoslovanskih delovnih ljudi proti titovski politiki, proti an-tikomunistlčnim in protidelav-skim ukrepom, proti antisovjet-se je bauli z drugimi voditelji. ' ski in filozahodni politiki, ki tera V določenem trenutku je Djilas Jugoslavijo v pogubo, dejal Kardelju, da se bo on (Dji- las) prej ali slej moral spoprijeti s Titom, da sta Kardelj in Rankovič na njegovi (Djilasovi) strani, a da iz golega oportunizma nočeta nastopiti proti Titu, da se ustvarjajo pogoji za cepitev «zveze komunistov» v dve samostojni «socialistični» stranki. Kardelj je to priznal na zasedanju titovskega vodstva in dejal, da ni o tem razgovoru obvestil Tita, ker da so se mu te Djilasove teze zdele «plod trenutnega razmišljanja». V deželi prihajajo do izraza protestna gibanja, stavke, mezdne agitacije, študentovski bojkoti, kmečki upori, ki izpodjedajo temelje že itak majavemu režimu. Zato so «zmagovalci» v «zadevi Djilasa» skušali na podlagi laži-marksistične frazeologije zvaliti vsaj del krivde za težak položaj v deželi na Djilasova ramena in na njegove pristaše. Na vsak način pa obe skupim — Djilasova in Titova — nista nič drugega kot nositeljici interesov, ki so vseprej kot jugoslovan- Bucar pa je zelo jasno pove- jskp predstavljata interese ju-,?j‘zi soslovanske vodilne kaste in bur-žoazije, pred vsem pa tujih mo- Kardelja in Rankoviča od Tita» in da se je po tem «neuspelem poskusu» preusmeril po poti re-krutaetje ljudi za svoje «teorije». Veljko Vlahovič, ravnatelj «Borbe» je dejal, da ni našel nič sla- nopoiov in imperialistov. Tisk nekaterih zahodnih dežel je sku- K. SISKOVIC [Nadaljevanje aa 4. strani) Štev. ur Štev. delavcev v tisočih 90 in preko 250 70 do 89 1180 55 do 69 3242 41 do 54 14.036 40 23.946 30 do 39 4576 22 do 29 1746 15 do 21 1962 1 do 14 2074 Na ta način na eni strani je 4,6 milijonov delavcev delalo od 9 do 15 ur na dan, z druge strani pa je 8,3 milijone delavcev imelo od 2 do 6 in pol ure dela na dan, medtem kr. sta bila 2.100.00 delavcev, popolnoma brezposélna ali pa sta imela le slučajno nekaj ur dela na teden. Da bi zmanjšale število breposelnih za časa krize, svetujejo oblasti ameriškim kapitalistom, naj ob poslabšanju gospodarskega položaja ne odpustijo delavcev, marveč naj «enakomerno» razporedijo delo med njimi. Tega pa strast za dobičkom ne dovoljuje. Ze se je začelo odpuščanje delavcev v Detroitu, v tovarnah poljedelskih strojev. Reakcionarni list «Fortune« predvideva v svoji lanskosep-tembrski številki, da se bo kot posledica večanja znakov krize v gospodarstvu število brezposelnih povečalo za 7 milijonov ljudi. Ameriške «raziskovalce» prav posebno vznemirjajo gospodarske posledice premirja v Koreji in možnost vsaj delne omejitve vojaških naročil. Ze v aprilu 1953, ko je Sovjetska zveza predlagala premirje v Koreji, je 23. aprila list «Boston Herald» pisal: «Z vseh strani slišimo razgovor o tem, da nam bi resnični mir izpodnesel tla pod nogami... Amerika bi padla v tako globoko krizo, da bi na- V svoji pretekli številki smo poročali, da so bile v 33. volilni enoti krškega okraja v Sloveniji razveljavljene volitve od 22. novembra. Slovenski režimski listi poročajo, da so se v nedeljo 24. januarja vršile nove volitve, na katerih sta nastopila dva kandidata: Valentin Hribar in Franc Kerin. Iz rezultatov je razvidno da je bil izvoljen za poslanca Franc Kerin in da je Valentin Hribar pogorel. Režimski listi se zelo jezijo nad rezultatom, ker pravijo, da je prišlo v teku volilne kampanje do uporabe sredstev in metod, ki so podobne «starim strankarskim volitvam pred letom 1941». U-gotovilo se je torej, da je izvoljeni poslanec kandidiral na listi, ki ni bila režimska, marveč izraz neke «liste državljanov», proti kateri — o tem je pisal prejšnji teden «Poročevalec» — so volilne komisije napele vse svoje sile, da ne bi se predstavila. Zaradi enotnega nastopa prebivalstva pa so titovci morali sprejeti Kerina za kandidata poleg uradnega režimovca Hribarja. In prav to, česar so se režimovci bali, se je tudi zgodilo: režimski kandidat je popolnoma pogorel, velikansko večino glasov pa je dobil kandL dat Kerin, ki so ga volili vsi, ki so režimu nasprotni, t. j. velika večina prebivalstva 33. volilne enote krškega okraja. To je pač bleščeča zmaga ljudstva proti režimu. In to ne glede na to, kaj je Kerin. Dejstvo je, da se je tudi ob tej priliki pokazalo, kako slovensko ljudstvo mrzi titovce. Nov h'p avtomobila na Poljskem Tovarna avtomobilov v Ze-ranu blizu Varšave je začela izdelovati nov tip avtomobila, u ga imenujejo «Syrena». Novi model vozila bo imel štiri sedeže za potnike, uporabil bo 1 litrov bencina na 100 km. Pismo sekcijam 1. — Sekcijski pienui morajo biti čimprej skl cani in ne preko konca 1| bruarja. J Pienumi imajo pr vsem, namen da obravnl vajo poleg najvažnejši mednarodnih in krajevni. dogodkov (Berlinsko kol1' ferenco, notranji položj^ v Jugoslaviji, krizo v It liji, tržaško vprašanje naš gospodarski položaj specifične politične in o“z ganizacijske naloge vsav posamezne sekcije. r° J. — Kritično in samtr kritično je treba razpratr ljati o razširitvi in učiln kovitosti stikov in poveztn ve parti e z delovniitk množicami, z različnim« socialnimi sloji in politi! ènimi gibanji, ki delujejo» v sekcijskem merilu, t& ukreniti vse potrebno i odpravo pomanjkijivosok in napak, ki se še v editti opažajo v naši povezav lot množicami. ts/i Analizirati je treba rešiti sekcijska organizmi cijska vprašanja v zvezi ' političnimi nalogami r' prav posebno v zvezi z d1^ lovnimi metodami, notrh” nje demokracije, s sest^( vo in delovanjem sekcij celic in njihovih vodstvi c n ih organov. mi Sestaviti je treba fpc podlagi te kritične in šij mokritične analize in p,st( globitve v poznavanji^ krajevnih konkrčsu n ih vprašanj sekcijski p1«, litični program borbe 'do delovanja v okviru spise šne akcije naše partije, z« J. — Zato, da bodo seiUl? cijski plenumi dosegli ti1 ki si ga zastavljajo, je trt'1-' ba: $ei st, a) zagotoviti čimvečlpr število udeležencev s skpr bno preučitvijo primem1,^ ga dneva in ure, p ret te, vsem pa z vzpostavitvi)^ direktnega kontakta z vs(že mi tovariši zato, da 'Pr jim dopove važnost ito, značaj plenuma in da 'Ed prepričajo, naj posežejo m diskusijo ter naj prispevno jo z izkušnjami, kritika!» su, nasveti, predlogi; stj b) da sekcijski komi|gi< kolektivno preuči najv3Sa nejša politična in orga» ‘a zacijska vprašanja, ki !sic jih mora lotiti zato, da isc< lahko vključena v uvod1 Zn' referat, katerega bo infnt član IK; diskusi e o vprašanjih naj jc u «eie u čimvečje število elan» sekcijskega komiteja. tio lij tih Posebno sejo sekcijsk1 «t ga komiteja, ki se je »Pa udeležil govornik, bo trt bit ba posvetiti priprava1 : plenuma za diskusijo de, vprašanjih, o katerih !sii bo govorilo, in za njegov b„ tehnično pripravo. Un j Za 4. — Priprave za kd ‘ ference vodij skupin 1 veietovarn so tudi priprt5=5 va za sekcijske plenum' ■ »*«*■«* acncijsKe plenum1 O delovanju sekcije za 1 I konference je poročali » -1 plenumih. 5. — Jutri, v nedeljo ffc «Audi!1 1 ZA VSAKOGAR NEKAJ ySE LJUDSTVO BO SREČNO TITO in Rankovič krožita z letalom nad Jugoslavijo. Ko preletita neko večjo vas, seže- Rankovič v žep, potegne ven par bankovcev po :isoč dinarjev ter jih vrže skozi okence. Ker ga Tito začudeno gleda, mu Rankovič hiti razlagati: «Kaj hočeš, hotel sem s tem denarjem osrečiti vsaj par ljudi.» Kake pol ure pozneje pride letalo nad večje mesto. Takrat pa seže v žep, Tito vrže skozi okence -pest bankovcev po tisoč dinarjev in zafrkne Rankoviča: «Vidiš, jaz sem gotovo o-srečil večje število ljuai, kot pa ti s tistimi par tisočaki. Tito in Rankovič se začneta nato prerekati, kdo je v resnici osrečil večje število ljudi. Pilot ju nekaj časa molče posluša končno se opogumi in pravi: «Vesta kaj, najboljša stvar, ki jo lahko napravita, da bodo ljudje res srečni, je ta, da se vržeta oba iz letala. Sta lahko gotova, da bo takrat srečno prav vse ljudstvo!» (Nadaljevanje na 3. strani) «Novi arzenal avstrijskega Lioyda», oziroma današnji «Tržaški Arzenal», ki so ga začeli graditi leta 1852. Takrat je bu razdeljen na dva dela: za gradnjo strojev in za gradnjo brodovja v dvorani kina rium» pri Justični paia' v Trstu važna kor.leren» tov. Vidalija o krizi v It* liji in notranjem položaj čin v Jugoslaviji. Naj se toV*ha riši pobrigajo za čimbolj» vp' mobilizacijo prebivalstviup ker Je konferenca javn'in ha- -------------------------aie" > k ai Vej Prc «0! čin bes ko , t spl P\ Prc - la ali br; hai «Tako bova lahko šla s P»| ije direktno na snežišč» , 5 "-er * * * |šzij POVSOD SE VRINEJO, SKUPINA inozemskih tur» 1 z občudovanjem opazuje na ' 1 Vezuva žrelo ognjenika, z n sta zn iim razlag» njef j,r< Takrat se neki Američan V'jhe ni k ženi ter ji ppšepeče na vir; «Ti. ognjeni zublji me v re5 h jr spominjajo na pekel.» Neki Anglež, ki je slišal p' vor, pikro komentira: «|\|ej[ mote» — ga skoro jezno i*', zdravnik. «Saj vi najbrže * sta ne veste, kje imate slepiča.», in «Seveda vem» — pravi t>®5 — «Ostal je v steklenički z « hdlom v laboratoriju bolnic«' POD OKRILJEM ZDRUŽENJA TRSI - MADŽARSKA pn iravn; znejSl ijevn co ko polož i v It mje oloža Od prejšnje sobote so v gale-iJi Rossoni na Korzu razstavi jele inscenacijska umetniška dela Narodnega gledališča iz Budim-]ešte. Razstava, ki je. pod okrl-iem društva Trst-Madžarska, je 'pžbudlla v Trstu obilo zanima- , vsalllja ter predstavlja že nekak kulturni dogodek, otvoritev je bita določena omenjenega dne za 18-sarntiro, a že ob 17. se je nabrala azpratred vrati toliko ljudi, da so jim a učitnorali odpreti ter so že v teku povezi Tic ure našteli okrog 150 obi-ovniltkoualceu. Vsekakor izvanreden ličnilfcspeh, kar obenem izpričuje zna-polittižeijnost tržaškega kulturnega elujei>bčjnstya za vse, kar se dogaja lu, tfc državah ljudskih demokracij. :bno l Razstavljenih je 120 temper, Ijlvostfcvarelov in fotografij, ki pred-vedRtavljajo skice in celotno odrsko ezavibpremo, kakor tudi kostume, od ^hakespearja do današnjih mo-flcrnih del. Tu so dela inscena- ganizi zvezi* ■btjev Varge, Nagyajtaya, Mirka, ^iilòpa itd. ki so vsa lepo vokvi-m. 'pena ter predstavljajo visoko zi ' d^etdiško vrednost: Ta razstava notri'la,n izPričuje, da se tu°j g. Trnovci, iz fonda določene-ilnic«1 Za °hnovo požganih vasi, v približnem znesku 9 milijonov iOO tisoč lir. Skupna vsota za javna dela znaša 100 milijonov in 30 tisoč lir. Pri tem je treba še omeniti ,da so bila dela pod točkami 1., 2., 5., in 7. začeta že pred letom 1953. Razen tega je občinska u prava izvršila celo vrsto manjših del in to v okviru ustanove SEJJAD, ki je zaposlila skozi vse leto od 50 do 80 delavcev. V poštev so prišla večinoma dela po raznih vaseh občine, kot popravila zidov, poti, kanalizacija itd. Eno izmed glavnih del te ustanove in otroškega vrtca v Sempolaju, za 1 milijon 750 tisoč lir; 4. razširitev javne razsvetljave v Sv. Križu, Nabrežini in drugih vaseh, za poldrugi milijon lir; 5. razna dela v ambuiatoriju v Devinu, za 2 milijona lir; 6. dve šeststano-vanjski hiši v Nabrežini, ki jih bo zgradil zavod za ljudske hiše v Trstu, v približnem znesku 18 milijonov lir. V načrtu so tudi dela za obnovo požganih hiš v štirih od vojne prizadetih vaseh. Upati je, da se bodo dela v tem letu začela in tudi dokončala. Zr.e- K k im -« «o - čela dela za gradnjo avtoceste od Nabrežine do italijanske meje, pri katerih bodo našli zaposlitev ludi domači brezposelni. pa ie bilo kamnoseško delo za »ek P» ni. f d/!?aen' 5^SP°" gradnjo otroškega igrišča v u-'darskl nacrt ni bl' se odobren' lici S. Michele v Trstu, ki ga je zgradila tržaška SEL AD. Do konca avgusta je bilo pri tem delu zaposlenih približno 40 kamnosekov. V septembru se je število skrčilo in v oktobru zaključilo v korist drugih nekvalificiranih delavcev, ki so delali pozneje za razne občinske potrebe. Drugo veliko delo te ustanove je bilo na športnem igrišču v Nabrežini. V času, ko se je delalo za Trst, je sicer počasi napredovalo, sedaj pa ie v polnem teku. Poleg teh večjih del. so se uredile in popravile poti po vasi v Nabre-Zlnj> Ppt mimo klavnice proti električni centrali, uredil sc je vrt okrog otroškega vrtca v Mavhinjah ter popravili zidovi in poti v Medji vasi. Popravile so se nadalje pot Se-sljan-Slivno, poti v Stivami. Praprotu in Trnovci, pot iz Nabrežine v Sv. Križ za sanatorijem, popravila se je tudi kanalizacija v Devinu ter razne poti. ki so jih pokvarile povodnji. Vsa omenena dela so bila izvršena s približno 18 tisoč delovnimi dnevi. Za plače, prispevke in materijal se je potrosi'o približno 33 milijonov lir. Za tekoče leto. pa so v teku, oziroma v načrtu in že odobrena naslednja dela; 1. popravila cerkvenih streh za znesek 1 milijon 200 tisoč lir; 2. razna dela na pokopališču v Slivnem, za znesek 750 tisoč lir; 3. ureditev stare šole Izdatki za drugo šestmesečje 1953. leto so znašali 21 milijard 622 milijonov lir in so bili za približno 800 milijonov višji od prejšnjega šestmesečja. Primanjkljaj znaša torej 5 milijard 407 milijonov lir in je nekoliko nižji od prejšnjega šestmesečja. milijard lir. Kakor vidimo, je ta vsota približno enaka primanjkljaju proračuna. Zaključek drži, toda dejstvo je. da ni bilo nikdar dano v javnost, kako se to računa. Ce je umestno smatrati, da gre v resnici za dopolnitev našega obra- Ena izmed naprav čistilnice «Aquila» v Zavljah pri Trstu. Primanjkljaj krije italijanska vlada. Kar se pa tiče. kritja primanjkljaja, kot ga razlagata ZVU in italijanska vlada, bi se dalo marsikaj diskutirati. Ube vladi trdita, da se dobršen del davkov, ki jih izterja ZVU v coni A dejansko plačuje v Italiji in zaradi tega pripadajo italijanski vladi. Gre za tisto blago (kot bencin), ki se proizvaja v Trstu in proda večinoma v Italiji, V ceni je seveda vštet tudi davek, ki ga izterja ZVU, ki bi pa moral P zakladne blagajne Rima. Po drugi strani pa imamo vrste blaga, ki se proizvaja v Italiji in za katerega se plača davek v Italiji, dočim se prodaja in tudi plačuje v coni A (tkanine, obutev, sladkor, avtomobili itd.). Računa se, da znaša razlika med davki, ki se izterjajo na najem področju za račun Italijanske republike in davki izterjani v bližnji republiki za račun tega področja, približno 5 čuna od strani italijanske vlade — kar sicer določa ie mirovna pogodba — ni pa tako lahko vedeti, koliko znaša točno ta dopolnitev. To je eden izmed številnih nejasnih problemov našega proračuna, obstajajo pa še drugi. Vse delo, ki se nanaša na to važno dejanje, javne uprave, vršijo o blasti ZVU skupno s predstavni ki nekaterih gospodarskih orga nizmov področja z veliko rezer viranosljo, rekli bi skoro v tajnosti in z izključitvijo vsakega sodelovanja pretežne večine delavcev. Se nikdar se niso vprašali za sodelovanje predstavniki Enotnih sindikatov. To sodelovanje se je celo odbilo, kar je na škodo ne samo delavcev, marveč vsega prebivalstva. Zastopniki ZVU, Trgovske zbornice in drugih krajevnih organizmov, zbrani v takozvani «mešani komisiji» gredo, čim sestavijo pro- račun, v Rim in v Rimu ga skupno s predstavniki italijanske vlade sestavijo v dokončni obliki. Kaj pričakuje prebivalstvo oa proračuna za tekoče šestmesečje, ne glede na gornje probleme procedure, ki so sicer velike važnosti? Prav gotovo mnogo več, kot si pričakujejo državljani drugih dežel v kapitalističnem režimu. To pa, ker je gospodarska politika ZVU, ki jo italijanska vlada popolnoma odobrava, odvzela našemu gospodarstvu poglavitna sredstva njegovega delovanja, to je sredstva, ki bi mu omogočila, da si zajamči široke možnosti življenja. Predvsem je tetko o-mejila motnosti luke, da izvaja svoje fukcije in to z obdržanjem zadušuiočega režima kontrole v prosti luki. Na ta način je preprečila normalne trgovske odno-šaje z vsemi deželami zaledja in odvzela predvsem luki potrebne pomorske proge, ki jih vzdržujejo moderne ladje. In te ladje bi lahko gradile naše ladjedelnice. Kriza v pristanišču — v letu 1953. se je promet znižal kar za 600.000 ton — je imela seveda težke posledice za vse gospodarstvo področja. Sedanje težko stanje ladjedelnic je na dnevnem tedu. Mesto zdrave gospodarske politike sta ZVU in italijanska vlada uvedli politiko dopolnitev in podpor proračunu, ki pa vseeno niso v stanju pomašiti iz dneva o dan večjih lukenj. iJo eni strani se morajo delav- FERDI ZIDAR skupaj z Bolgari. — je pisal Cerniševski, — so nam najbližji po rodu izmed vseh ostalih slovanskih narodov. Dolžni smo zato vzbujati živo sočutje pri nas». Cerniševski je prispeval k rešitvi slovanskega vprašanja z revolucionarno - demokratičnega stališča. Glasu tedanje re volucionarne Rusije in njeniii predstavnikov, ki se je širil preko strani časopisov «Sovre-menik», «Ruskoje slovo». «O-tečestveniji zapiski» in drugih demokratičnih glasil, so željno prisluškovali napredni ljudje slovanskih dežel. Za napredne južnoslovanske umske delavce je bil velik ruski revolucionar Cerniševski, ki je vse svoje življenje posvetil borbi za osvoboditev narodov Rusije, tisti ideal ljudskega borca, katerega so hoteli posnemati in 'mu slediti v vsem. «To je bil človek! — je pisal srbski časopis «‘Matica» — Takšni ljudje so potrebni i Rusom i nam ostalim Slovanom, dokler se ne bomo končno tudi' mi nekega prekrasnega dne vzdignili nad površino zgodovine in prenehali biti samo njen material». V znak priznanja temu velikemu sinu ruskega naroda, gorečemu borcu za svobodo in neodvisnost vseh potlačenih, izražajoč mu svojo veliko ljubezen. so ga Srbi leta 1864, ko se je Cerniševski nahajal v daljni Sibiriji v pregnanstvu, izvolili za častnega člana «Društva srbske kn:iževnosti». V 60. — 70. letih 19. stoletja sta na čelu revolucionarno — demokratičnega gibanja v Srbiji nastopala 'znana učenca in pristaša Cerniševskega, neutrudna razširjevalca njegovih idej v svoji domovini — Zu~ jevič in Markovič. (Nadaljevanje sledi) V. KARASEV Za naše kmete Za dober pridelek krompirja Za kmete na našem po- dneh. Predkalitev nam daje tu- t nuaatjevanje na 4. strani) Cene v Jugoslaviji (Nadaljevanje z 2. strani) notenjem dinarja. Ocf aprila 1952. do aprila 1953. se je količina denarnega obtoka povečala za 7 milijard 643 milijonov din, od aprila do avgusta 1953. pa je še narasla za 10 milijard 100 milijonov din. Vsled padca kupne moči prebivalstva je naglo padel promet blaga široke potrošnje. V prvi polovici 1953. se je prodaja industrijskega blaga zmanjšala: bombaževin in konfekcij povprečno 12,5°/o, tobaka za 11%, trikotaže za 9%, obutve z usnjenimi podplati za 24%; prodaja iesa in premoga za kurjenje je padla povprečno za 27%. V slični meri je padla tudi potrošnja pre-hranbenib predmetov. Ce vzamemo v obzir, da pr dec potrošnje ni prizadel mestne in vaške buržoazije, niti ne uradniške birokracije, tedaj postaja jasno, da je padec potrošnje pri delavskem razredu in delovnih kmetih znatno večji kot pa izhaja iz navedenih u radnih številk. Zaradi nizke kupne moči delovnih ljudi leži v skladiščih neprodanega industrijskega blaga v vrednosti 84 milijard din,, ne računajoč blaga, ki se nahaja po tovarniških skladiščih in ki ga trgovinska mreža odklanja. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) (Iz lista «Za socijalističku Jugoslavija») dročju je krompir ena najbolj važnih in brez dvoma najbolj posplošenih rastlin. Sleherni kmet ali delavec, ki obde.uje košček zemlje, sadi krompir. Večina pridelka služi za domačo uporabo m le redki kmetje ga pridelajo tudi za tržišče. Izjeme so nekateri kmetje na Krasu in v Plavjah, ki prodajajo krompir za seme predvsem kmetom tržaške okolice. Vsem kmetom je znano, da krompir, ki ga pridelu jemo vedno na istem področju, izgubi kalivo moč in degenerira. Da se izognemo degeneraciji krompirja, je treba menjati seme, ki mora vedno prihajati iz severnejših področij. Tudi pri nas se borba proti degeneraciji še vedno vodi samo tako, da se krompir za seme črpa iz pošiljk iz severnejših dežel, medtem ko vemo, da so v drugih deželah in predvsem v Sov. zvezi odkrili nov sistem borbe proti degeneraciji krompirja. Čudno se nam zdi, da tu pri nas se še nič ne sliši o tem novem sistemu bor- di možnosti za izbiro bolnih in šibkih vzorcev. Za pravilno predkalitev krompirja mislimo, da zadostujejo naslednji nasveti. 1. Pravilno je, da krompir prihaja iz višjega ali severnejšega področja; tako se izognemo gotovi degeneraciji. 2. Najboljše je, da je za seme krompir srednje velikosti. Afe o je prevelik, ga prerežemo na polovico, pri tem pa moramo paziti, da ima vsak del vsaj dve «očesi». Polovici spet dobro združimo in ju pustimo kaliti kot cel krompir; rana se zaceli, gomolj ostane svež in ne segnije, ko je sajen. 3. Za kalitev zadostujejo vsakovrstne škatle, košare in slično. Najbolj praktični so zaboji za sadje (znani kot «plato». Krompir zložimo v eno vrsto in stran, ki ima največ «oči» obrnemo navzgor. Predkalitev začnemo meseca februarja in nesemo zo.boje z gomolji v svetel, posredno razsvetljen in ne preveč topel (približno 8 do 10° C.) prostor. Izogibati se je treba direktnih sončnih žarkov. Bolj ali manj topel prostor bo pospešil ali zakasnil kalitev. Približno v začetku aprila je predkalitev zaključena, ravno v dobi, ko nastopi čas za sajenje. 4. Gomolji bodo imen zelo močne klice, dolge od 1 do 4 cm., vijoličaste barve. Klice dolge več kot 3-4 cm. niso primerne, ker je nevarno, da se zlomijo med sajenjem. Predkalitev nam bo torej o-mogočila prihranek kakih 20 dni. Za dober pridelek moramo tudi posvetiti veliko pozornosi gnojenjil, ker je krompir rastlina, ki zahteva mnogo snovi. Pravilno gnojenje bomo izvršili., če bomo 15 dni pred sajenjem za vsakih 100 kv. m podsuli v brazde pol kubičnega metra dobro izdelanega gnoja, 4 kg superfosfata, 3 kg kalijeve soli in 3,5 kg amonijeve-Crompir, ki je bil podvržen sa sulfata. predkaiitvi illll ..Silili BlSli be proti degeneraciji, ki ne samo obdrži, marveč tudi poveča produktivnost, krompirja. Degeneracija krompirja je problem, ki zahteva specifično obravnavo; ta bi nas pa odtrgala od praktičnih problemov, ki jih hočemo obrazložiti. * * * Na našem področju podnebjt ni praveč ugodno za dosego dobrega p-idelka krompirja. Prezgodaj ne smemo saditi krompirja: april je najugodnejši mesec za sajenje. Nevarno je, da preden obrodi ali prav v času, Pri sajenju moramo paziti, da ne sadimo pregosto. Pravilno je, če sadimo vsakih 30 cm. v brazde. ki so široke 50 cm. Zemlja naj bo dobro zdrobljena. Sadimo približno 6-10 cm globoko (prerezana stran naj bo o-brnjena navzdol). Zemlja v času sajenja mora imeti vsaj 6° C. toplote. Potrebna bo še dvakratna pletev: prva, ko rastline dosežejo 10 cm višine, druga pa preden grmiči pokrijejo zemljo. Pri pletju pazimo, da se ne prereže preveč vrhnjih korenin. Modra galica nam bo pomagala v borbi proti boleznim, ki jih krompirju povzročajo klini- ko se debelijo gomolji, nastopi ; ce: prav posebno v vlažnih suša in vzame kmetu vsako tipanje na dober pridelek. Važno je, da krompir čim prej obrodi in dozori tako. da se izogne skoro vsakoletni suši. Ker prezgodaj ne moremo sadili krompirja, je važno, da pospešimo njegovo raščo in skrajšamo dobo med sajenjem in kopanjem. Dvajset ali več dni lahko prihranimo s predkalltvijo krompirja in dozorel bo brez dvoma pred nastopom suše. Opozarjamo, da predkalitev, pravilne izvedena, nima nič skupnega s kalitvijo (raščo) na kupih ob prvih pomladanskih dneh. Koloradski hrošč ne bo prizadel nobene škode nasadu krompirja, če bomo pravočasno in večkrat poškropili krompirjeve liste s preparati, kot na pr. Gesarol. DDT, Lmtox. itd. AGRONOM < Slovenci s pode- želja, dopisujte v svoj Ust! PREŽIHOV VORANC POTOLČENI KRAMOH POTROSILI BODO DVE MILIJARDI IN POL LIR Nove naprave za povečanje proizvod nje v čistilnici ” Aquila" Tržaški tisk in radio sta j stration), t.j. takozvana «ame-prejšnji teden poročala o načr-1 riška pomoč», Posojilo je odo tu za povečanje proizvodnje v čistilnici «Aquila» v Zavljah. Kakor je pozdraviti pobudo gornjega podjetja, je treba pa po drugi strani pripomniti, da s tem še ni rešeno vprašanje krize tržaške industrije. Ce prime .- j -mo število zaposlenih v Aquili s številom, ki jih zaposluje n .pr. samo kompleks GRDA, to je okrog 15.000 delavcev in uradnikov, moramo pač nujno priti do gornjih zaključkov. Vsekakor pa hočemo seznaniti naše bralce z načrtom, ki ga je preišnu četrtek obrazložil glavni ravnate'j «Aqui'e» na tiskovni konferenci. Dela za montiranje novih naprav so se začela v četrtek. Skupni strošek bo znašal 2 milijardi in pol lir. Za polovico te vsote bo dala posojilo FOA (Foreign Operations Admini- breno pod pogojem, da vložijo svoje kapitale za drugo polovico delničarji podjetja. S tem se hoče zagotoviti večja zmogljivo t proizvodnje in izboljšanje kvalitete proizvodov. Od vsote 2 in pol milijarde lir bodo uporabili v Trstu 500 milijonov za montažo novih naprav, 300 mi'ijonov za razne izde'ke in 500 mi’i onov za pomožne naprave. Zgleda, da bodo dobršen del naročil izvršili v GRDA. Med nove naprave, ki jih bodo zgradili, spada tu "i 80 metrov visok stolp za cracking, ki bo služil za proizvodnjo visoke kvalitete bencina. V načrtu je obenem razširitev proizvodnje tekočih plinov, ki nadomeščajo plin iz plinarn. Začeli bodo nadalje proizvajati novo vrsto petro- leja za poljedelsko motorizacijo in novo vrsto gorilnega olja za hišno kurjavo. Lansko leto je «Aquila» dobavila Italiji približno po'ovico letne uporabe, to je 30.000 ton raznih mazilnih olj. Avstriji je dobavila 35 odst. celoletne upora bencina ter izvozila večje količine proizvodov tudi v Jugoslavijo, Grčijo, Svico, Turčijo in razne dežele ob Perzijskem zalivu. V letu 1953. je plačalo podjetje v Trstu nad 8 milijard lir davkov m proizvodnjo m raznih drugih taks. to je skoro p olovico državnih dohodkov. V letu 1952. je prispelo po morju za račun «Aqui’e» 600.000 ton blaga, približno uta količina je bila odposlana iz Trsta, bodisi p.i morju, kakor tudi po kopnem, kar predstavlja 20 odstotkov celokupnega pomorskega prometa. V našem kraju je grda šega. da si ljudje radi dajejo priimke. ZasmeMjive. poniževalne, sramotilne in včasih tudi čisto neumne priimke. Včasih so taki priimki zelo duhoviti, včasih pa. so neumni in brezsmiselni: Priimke smo začeli dajati že v šoli, ko smo bili še čisto majhni. Kdo ve. zakaj smo to delali. Ti priimki so se potem držali ljudi tja do grobo Pravo ime se je pozabilo in veljal je le priimek. Spominjam se majhnega dečka, ki je bil moje starosti in s katerim sva vsa leta hodila skupaj v šolo. Bil je sirota brez staršev in za rejenca pri nekem bogatem kmetu. Bi! je čisto ma‘hen kakor krogla in čisto bel. Imel je bele lase, be’e obrvi, belo kožo, in. ker je nosil tudi hodno obleko, ki je bila bela, kadar je bila o-prana, je bil deček podoben kepi snega. Njegova bela podoba mi je zrasla s prvimi spomini moje mladosti. S temi prvimi spomini pa je zrastel tudi njegov priimek, čuden, nerazumljiv priimek. Rekli so mu: Potolčeni kramoh. Navzlie nerazumljivosti tega priimka, smo ga vsi klicali tako. Vedeli smo le toliko, da je v tem priimku, 'net.aj posmehljivega in žaljivega. Poudarek priimka je bil ria besedi kramoh, ki je pomenila nekaj tujega, nekaj hudega, kar bi utegnilo biti v zvezi s hudobnim duhom. Prva beseda Potolčeni je bila najb rž v zvezi z njegovo majhno, zgrbljeno postavo. Deček je bil na svoj priimek zelo hud. Čudno pa je bilo, da je bil kijub svoji peznatnostj tako hud in da so se ga bali veliko močnejši tovariši. Edino mene se je bal v razredu, vsem drugim pa je bil kos. Kadar je čul svoj priimek, se je zmerom stresel, ko da bi pogoltnil kako kost. Oì'asno in javno se proti priimku nikdar ni pritoževal, le gorje tistemu, ki ga je tako imenoval, Po ce'e dneve je oprezal, da ga je dobil v svoje pesti in ga premlatil. Kadar smo se igrali «piske in jastrebe», je bil navadno za jastreba. Ce ga je kaka piska izzivala z njegovim priimkom, jo je gonil tako dolgo, da jo je ujel in potem jo je včasih tako premikastil, da je začela vpiti na pomoč. Prav zato, ker so šolarski tovariši vedeli, da ga priimek tako boli, so ga še huje izzivali. Nekoč je bil zopet za jastreba. Jaz sem bil piska in lovil me je ob potočku, ki je tekel med jelševjem. Pri tem sva se počasi oddaljevala od drugih tovarišev. Imel sem dolge no ge in mi ni bilo nič, skočiti čez potok, medtem ko on tega ni mogel in, kadar se je pognal. čez vodo, je navadno štr-bunknii vanjo. Takrat sem se mu na ves glas režal, kar ga je še huje jeziio. «Sleka pac!» sem vpil z druge strani potoka. To je bila o-troška psovka, ki ga je zelo bolela. Tedaj se je beli deček ves srdit zagnal čez vodo, se sko bacai na drugi breg in skoraj bi me bil dobil, ako bi jaz. ne bil urno odskočil in se zopet zagnal nazaj na drugi breg potoka. Njegova urnost me je naravnost zastrašila. Tedaj sem zavpil proti njemu: «Potolčeni kramoh, skoči na ta breg, če moreš!» In še nekajkrat sem ponovil: «Potolčeni kramoh, potolčeni kramoh! V mojih besedah je bilo takrat več zlobnosti kot razposajenosti. To je čutila tudi bela kepa na onem bregu. Nenadoma se je ta kepa zaustavila neko jelšo in se nehala poganjati za menoj. Široki rokavi njegove hodne obleke so-nehaii mahedrati v zraku. «Skoči, Potolčeni kramoh!» sem še enkrat zaklical čez vodo. Toda bela kepa se tudi zdaj ni premaknila. Občepela je za neko jelšo in beli obraz je bil skrit za grmovjem, da ga nisem mogel natančno videti. Bila je podoba, ko da si je izvil nogo ali se zbodel na kakem žeiezju. Tedaj me je zaskrbelo. «Kaj pa ti je?» sem zaklical sočutno na crii breg. Toda tudi zdaj ni bilo nobenega odgovora z one strani. Zdaj nisem več vzdržal, ampak sem skočil na drugi breg in pristopil k beli kepi ter rekel: «Cencelj, kaj pa ti je?» Poklical sem ga s pravim imenom. Doli za potokom se je krik najinih tovarišev zmerom bolj oddaljeval in bila sva čisto sama. Tedaj je beli deček dvignil obraz k meni. Videl sem, da so njegove oči polne bledih solza in da me te oči presunjeno gledajo. Potem : em zaslišal njegov poltih glas: . «Zakaj mi tudi ti praviš Potolčeni kramoh...?» Njegov glas je bil trpek, kakršen še nikoli ni prišel iz njegovih ust. Ni bil podoben ne glasu prošnje ne molitve, ne kletve. Slišal sem pa iz njega še neki drugi prizvok. Zdelo se mi je. da je rekel: «Zakaj me tudi ti zmerjaš za Potolčenega kramoha? Gotovo zato, ker sem velik, zapuščen sirotej...». Cisto majhen, nebogljen in skrčen je čepel za grmovjem. Njegova hodna obleka je bila pokrita z velikimi zaplatami, ki jih tja ni prisila materina, ampak tuja roka. Tedaj se mi je močno zasmilil. V mojem srcu se je nekaj utrgalo in šele nato sem mu mogel stisniti roko in mu vroče reči: «Cencelj, jaz ti nikoli več ne bom tako rekel». Mogoče je prišlo to iz mene kakor prisega. Mali beli deček me je po gledal z očmi, ki so bile polne nejevere. Dolgo je tako gledal v moj obraz. Ta ga je najbrž prepričal, da govorim resnico, da mi gre od srca. zato me je čez nekaj časa prijel za roko in dahnil s komaj slišnim glasom: «Ali mi res ne boš nikoli več tako rekel?» «Nikoli več. Cencelj!» sem ponovil še enkrat in zdaj mi je bilo mnogo laže. Nato sem še hitro dostavil: «In če ti bo kdo še tako rekel, ga bom na-bi' ; ie verjemi mi». Prijela sva se za roke in skupaj zapustila samotni kraj ter se tako pridružila tovarišem. ki so se igrali niže ob potoku. Prenekateri tovariš je potem občutil moje pesti, če je kdaj izustil priimek Potolčeni kramoh. mm. — Titovci se bahajo, da so se v coni B življenjski pogoji izboljšali. Kot «dokaz» tega nenadnega «blagostanja» navajajo padec umrljivosti v prejšnjem letu. «Blagostanje» je tako «sijajno», da je v letu 1952. umrlo v coni B kar... 83 ljudi manj, kot leta 1951. Res «prepričevalni» dokazi! Mi pa smo drugačnega mnenja. Da je umrlo lansko leto v coni B 83 ljudi manj bo sicer že res. Se večja resnica pa je, da se je samo v zadnjih mesecih moralo izseliti iz cone B več tisoč oseb, ki niso mogle več prenašati titovskih šikan in terorja. In zato je povsem naravno, da se je tudi število umrlih znižalo. Altroché «izboljšanje življenjskih pogojev»! Saj v coni kmalu sploh ne bo imel kdo umirati. «KULTURNI DOM» . . . NIC NOVEGA — Kakor je že vsem znano, je začela naša partija graditi osrednji Ljudski dom. Nekaj smo že nabrali, za ostalo je akcija v teku. Gradnja našega doma se je začela brez hrupne reklame, ker so besedam prav kmalu sledila konkretna dejanja. Toda ni naš namen, da bi se pri tem. zadrževali.■ Ko že govorimo o novih gradnjah, se moramo nehote (in brez vsake škodoželjnosti) spomniti na svoječasno titovsko kokodakanje o novem «kulturnem domu, ki bo središče kulturnega izživljanja vseh tržaških Slovencev». Dosti črnila, papirja in tiskarskega svinca so titovci u-porabili na račun tega udoma». Objavljali so že slike osnutkov, prostora, kjer bi se moral graditi in če se ne motimo, smo videli menda nekje naslikano celo kako «udarniško brigado», ki je vozila «karjole» materiala. In kar je poglavitno, objavljali so kilometre dolge sezname ljudi, ki so prispevali z denarjem za gradnjo. Vsa Jugoslavija je bila takrat pokonci in denar je prihajal od vseh strani sveta, celo- iz Amerike, Argentine — vsaj tako so pisali. Malo je manjkalo, da niso šli pobirati še v... Indijo. Toda že precej časa je minilo in se o «kulturnem domu» ne sliši več niti besedica. Kakor zgleda, se je vse začelo in končalo pri nekaj akariolah» navožene-ga materiala. Oziroma začelo se je precej dobro, saj so vendar nabrali več milijonov lir, dinarjev in celo dolarjev. Kako to? Ali je zadela titovske blagajne «inflacija», ali pa so miši zglodale denar? Na vsak način pa je treba sklepati, da se je titovski «kulturni dom» zazibal v stoletno spanje kralja Matjaža. «D JIL ASOV CI » TUDI V TRSTU? — Zelo značilno je, da so tržaški titovci v pogledu izključitve «teoretika» Djilasa zelo oprezni. «Primorski» ni s svoje strani objavil niti besedice komentarja, vse kar čečka o Dji-lasu je od repa do glave pobral iz jugoslovanskih listov. Čudna ta opreznost, ali ne? Pa se vendar ni morda vgnezdila kaka skupinica «djilasovcev» tudi v tržaški filialki firme Ti-to-Kardelj et Co? Zanimivo je tudi, da morajo titovci sklicevati posebne sestanke svojih pristašev za «objasnjevanje» zadeve Djilasa. Ali je tudi v Trstu zaškripalo? Nič čudnega, če bi se Djilasove «teorije» ugnezdile celo v ul. Ruggero Manna in še kje drugje. Saj so bili še do včeraj vsi navdušeni za Djilasa in so se zvesto držali njegovih «teorij». Dokaz temu je, da se tudi v Trstu že več časa sploh ne zine o titovski «partiji» in v ospredje porivajo samo svojo «o/». Isto kar pravi Djilas le, da je šel možakar nekoliko predaleč, pa se mu je spotaknilo in revež je štrbunk-nil. VROČE SI ŽELIJO NEUSPEHA — Če bi bili vraževerni, bi morali pač sklepati, da hoče igrati «Primorski», kar se tiče berlinske konference, vlogo črne mačke. Se preden so se sestali 4 zunanji ministri, je titovsko moiovilo na vse kriplje napovedovalo neuspehe, nad katerimi ni hotelo niti najmanj skriti svojega veselja. Titovci in Adenauer so v tem pogledu eno in isto. Oboji se bojijo, da bi prišlo do mednarodne pomiritve. Američani so v tem pogledu vsekakor bolj diplomati-čni in tega ne bobnajo na vse štiri vetrove. Berlinska konferenca gre možu brhke Jovan-ke v resnici «za nohte». Kaj bo z njegovo kariero prvega mednarodnega provokatorja, če se v Berlinu sporazumejo? Adijo dolarji, šierlingi, «Chevroleti» in pojedine z ameriškimi generali in angleškimi dvorjaniki! Eisenhowe.r in Churchill bi mu v tem primeru najbrže zapelo. «Adijo, pa zdrav mi ostani, podaj mi še enkrat roko...» Tega se Tito dobro zaveda in z njim tržaški koritarji. Derekvirirano kopališče v Sesljanu gwy///////y//////////// DELO Sirota aitila za zaoiliultta dala lad elani inasinii Izredna občinska seja v Miljah - Znova je začel delovati odbor za obrambo gospodarstva in industrije - Sindikati pripravljajo enotno zborovanje Kriza v ladjedelnicah GRDA in kot posledica znižanje delovnega urnika 800 delavcem sta dejansko osrednji predmet pozornosti vedno širših krogov prebivalstva. Kovinarji so poostrili borbe za obrambo dela in zaslužka. Prizadeti delavci, ki bi morali na podlagi znižanega urnika izostati v soboto z dela, so se pa kompaktno javili v tovarnah in šli na svoja delovna mesta. Značilno je v tem pogledu nastopanje ravnateljstva ladjedelnice Sv. Roka, ki je skušalo upogniti njihovo borbenost s tem, da jim je odpovedalo kosilo v menzi. Toda takoj je prišel do izraza visoki čut razredne 'zavesti in solidarnosti ostalih delavcev, ki so rade volje delili svoje skromno kosilce s.. prizadetimi tovariši. Manever ravnateljstva je klavrno propadel. Poleg sindikatov in naših svetovalcev v Trstu, se je za prizadete kovinarje med prvimi zavzel miljski občinski svet, ki je bil sklican na pobudo župana na izredno sejo še prejšnji petek. Seji je prisostvovalo veliko število občinstva, posebno kovinarjev. Zupan tov. Pacco je obrazložil pomen izredne seje. Odbornik Millo, ki je član tovarniškega odbora v Sv. Roku pa je podrobno opisal težko stanje ladjedelnice ter resne posledice, ki jih bo trpelo delavstvo zaradi znižanja delovnega urnika. Povedal je tudi. da delavci kompaktno zavračajo ta sklep ravnateljstva. V diskusijo so posegli tudi svetovalci drugih skupin, ki so se povsem strinjali z resnostjo nastalega stanja in odobrili resolucijo, katera izraža protest vsega občinskega sveta zaradi znižanja delovnega urnika in zahteva takojšnjo ukinitev u-krepa. Oblasti naj se pobrigajo, da preskrbijo ladjedelnh cam naročila. Na pobudo miljskega župana je začel zopet zasedati svoječasno ustanovljeni odbor V Nabrežini odobren občinski proračun Povišek trošarine na električni tok - Odobritev prodaje občinskih zemljišč - «Študijska knjižnica» naj ne bo monopol tilovcev V torek popoldne se je vršila redna seja občinskega sveta v Nabrežini. Po prečitanju zapisnika je g. župan poročal, da ’.ta bila z odbornikom Slavcem nedavno sprejeta pri princu v Devinu, s katerim sta razpravljala razna občinska vprašanja. Princ je daroval občini neko zemljišče v Sesljanu, kjer bo zgrajena nova šola. Obenem je določil, da stavi letno na raz polago določeno vsoto denarja, ti naj ga občinska uprava tako le razdeli: 50 tisoč lir občanu, ki se je, oziroma se bo najboljše izkazal s kakim dobrodelnim dejanjem; 100 tisoč lir, ki naj se razdelijo med one družine, katerim se rodi otrok v februarju in to kot počastitev njegovega prvorojenčka. Nato je občinski svet odobril prodajo dveh jusarskih zem-ijišč in sicer 50C kv. m v Stivami družini Zega Bogomila iz Medje vasi ter 877 kv. m Almi Bruni v Vižovljah. Nadalje je odbornik Floridan ponovno predlagal, naj se razpravlja o povišku trošarine na električno razsvetljavo. V razpravo je poseglo več svetovalcev. Končno je bilo sklenjeno, pod pritiskom zadevnega zakona. da se dvigne trošarina od 0,90 lir za KV na 2 liri. Sledila je razprava o občinskem proračunu za tekoče leto. Izneseni so bili nekateri predlogi in vnešeni k osnutku tozadevni popravki. Odbornik Floridan je predlagal, naj se zviša postavka v izdatkih za kurjavo v šolah od 1.600.000 na 2.400.000 lir. Titovski svetovalec Colja Srečko je predlagal, naj se vnese v izdatke postavka v znesku stični vandalizem je prišel torej tudi tokrat zelo poceni skozi, še bolj poceni pa zakulisni organizatorji novembrskih krvavih incidentov, ki bi morali tudi sedeti na zatožni klopi. Podpisan ukaz o amnestiji Po dolgem pritisku javnega mnenja in gladovni stavki pripornikov v zaporih se je gen. Winterton končno vendar odločil za podpis ukaza o amnestiji. Kakor sporoča tiskovni urad VU, je bil ukaz podpisan v sredo. Stopil bo v veljavo z dnem objave v uradnem listu. Ker je poročilo tiskovnega urada izredno skopo v ob-jasnitvi ukaza, je dejansko nemogoče ustvariti si katero koli sodbo. Vsekakor zgleda, da bo pri tej amnestiji prišlo v poštev približno 140 pripornikov, ki se nahajajo v tržaških zaporih. za zaščito gospodarstva in industrije, ki je sprejel na prvem sestanku vrsto sklepov. Tako je pooblastil predsednika. naj še nadalje vztraja pri oblasteh področja za rešitev vprašanja ladjedelnic. Tržaškemu občinskemu svetu bo predlagal skupno akcijo pri oblasteh. Sklenil je nadalje, da se ustanovi komisija, ki bo preučila probleme mladine. Navedeni odbor bo naslovil prebivalstvu poziv za solidarnost in podporo odboru, ki si na vse načine prizadeva, da bi prišlo do izboljšanja tega stanja. S svoje strani pripravljajo sindikati enotno zborovanje, ki bo 2. februarja na trgu Garibaldi. Predstavniki kovinarjev CR DA so imeli te dni sestanek z inž. Aurelijem. Obrazložili so mu težke posledice znižanja delovnega urnika ter izključitve vajencev od proizvajalnega dela. Inž. Aureli je s svoje strani izjavil, da ni sedaj nobenih perspektiv za nova naročila ter zaključil, da bi temu stanju lahko odpomo-gla samo intervencija od strani vlade. V vsem svojem govoru in pojasnilih, ki jih je dal delegaciji, pa se je skrbno izogibal razpravljanju o perečem problemu znižanja delovnih ur. Obljubil je, da bodo skušali najti kako rešitev za vajence, ki so sedaj izključeni iz proizvajalnega dela. Enotni koordinacijski odbor CRiDA bo te dni interveniral pri višjih oblasteh področja, kjer bo postavil pereče vprašanje dela in zaslužka kovinarjev GRDA. Ni dvoma, da bo iz vseh pobud zrasla široka in močna akcija v obrambo ladjedelni-ške industrije, ki jo zaradi brezbrižnosti odgovornih krogov ogroža vedno večja kriza. Da bo akcija lahko obrodila dobre uspehe, je potrebna konkretna solidarnost najširših slojev prebivalstva, od delavca, kmeta pa do malega trgovca in obrtnika. resnici skriva najbolj groba kršitev ene izmed osnovnih svoboščin. V tem pogledu je zadevni zakon dovolj jasen. Toda prav oblasti so tiste, ki ga kršijo. To pa še ni vse! Vemo celo za primere, da so bili potni listi odvzeti imejiteljem od strani policije. In tudi v teh primerih brez vsake zakonske podlage ali druge tehtne utemeljitve. Kar se pa tiče izstavljanja potnih listov za dežele ljudske demokracije, o tem pri tukajšnjih oblasteh sploh ni govora. Zapadna «demokracija» je v 'tem pogledu že davno črtala iz svojega zemljevida te dežele. To naj bi bila svoboda kretanja! Jasno je, da imajo prizadeti od teh nečuvenih diskriminacij nemalo škodo in tudi zaradi tega je skrajni čas, da se s takimi metodami odneha. Vsakdo ima vendar pravico, da potuje v katero koli deželo. Ukinitev prepovedi javnih manifestacij Urad za obveščanje javnosti pri VU je v soboto sporočil, da je gen. Winterton ukinil prepoved javnih zborovanj, povork in manifestacij. Kakor znano, je bila ta prepoved u-vedena takoj po 8. oktobru. Politične stranke, združenja in organizacije torej zopet lahko vlagajo prošnje za javna zborovanja, povorke itd. Sicer je bil že skrajni čas, da se je področni poveljnik odločil za u-kinitev nedemokratičnega u-kaza, ki je težko omejeval že itak pičle svoboščine. Proti prepovedi se je dvignil pretežni del javnega mnenja in v zahtevi za ukinitev so bili brez dvoma med najbolj odločnimi naši svetovalci v tržaškem mestnem svetu. Tudi občinski svet v Nabrežini se je še pred par dnevi soglasno izjavil za ukinitev prepovedi. Lipovec Filip daruje za tiskovni sklad «Dela» znesek 200 lir. Slovenci! Ne pozabite na Ljudski koledar 1954. Kdor si ga še ni nabavil, lanko to stori na vseh sedežih prosvetnih društev, v mestu tudi na sedežih sekcij KR STO, v obeh slovenskih knjigarnah v Trstu pri Stoki in Fortunatu, pri vratarju Doma pristaniških delavcev in na sedežu SHPZ, trg Ponterosso 6, II. - tel. 36-040. Ob 9. obletnici mučeniške smrti Zeffirina Pisonija V četrtek 28. t. m. je potekala deveta obletnica mučeniške smrti Zeffirina Pisonija, starega antifašističnega borca in uglednega voditelja socialističnega gibanja. Za časa osvobodilne borbe je Risoni zastopal v CLiN. Komunistično partijo. Zaradi njegovega vztrajnega delovanja pa so mu prišli nacistični biriči kaj kmalu na sled. Aretiran je bil in poslan v zloglasno taborišče Dachau, kjer je imel priliko srečati se z drugimi tovariši. Kljub svojim 72 letom je znal prenašati z vedrim, licem vse trpljenje in muke taborišča. Bil je drugim tovarišem za vzgled energije, poguma in vedrosti duha, ki ga ni zapustila do poslednje ure življenja. Udeleževal se je vseh ilegalnih sestankov, ki so jih organizirali v taborišču in dajal stalno svoj doprinos z nasveti in izkušnjami. Tudi Pisuni, kot vsi internacionalistični borci je ob vsaki priliki poudarjal važnost enotnosti in bratstva med Slovenci in Italijani. Nečloveški življenjski pogoji taborišča so do kraja izčrpali vso njegovo lizično moč in tem se je še pridružil hud mraz in popolno pomanjkanje hrane. Tovariši so ga zadnjič VAŽNI PROBLEMI NA OBČINSKIH SEJAH V TRSTU Župan Bartoli noče delegacije za Berlin videli nekaj dni pred smrtjo, ki ga je rešila muk in trpljenja. V četrtek zvečer je bila v krožku, ki nosi njegovo ime žalna svečanost ob 9. obletnici smrti. Spomin dragega tovariša in borca je proslavil tov. Postogna, ki mu je bil v taborišču vedno ob strani in prevzel pred smrtjo njegov politični testament. Za teden dni Sestanek zadružnikov v Nabrežini Prejšnjo sredo so se sestali v Nabrežini člani Delavskih zadrug. Razpravljali so o razvoju dogodkov in zadnjem u-kazu VU, ki hoče še nadalje zavlačevati in celo poslabšati že itak nedemokratično upravljanje delavske ustanove. Tov. Sajovitz je v svojem zanimivem poročilu s številkami in citati zelo dobro orisal zgodovino delavske ustanove, ki je bila važen činitelj za politični in kulturni razvoj delavskega gibanja in utrjevanja bratstva med Slovenci in Italijani. V zaključku sta spregovorila tudi predstavnika KP in PSViG. Navzoči člani so sklenili, da se odpošlje protestna resolucija VU z zahtevo, naj se spoštujejo zadevni zakoni, ki jih je sama izdala. PREJELI SMO... «LITERARNE VAJE», Dijaški list, leto 5... štev. 3. Tov. Radich o vzpostavitvi demokratičnih svoboščin in krizi v CRDA Tov. Weissova zopet postavila v diskusijo vprašanje delegacije za Berlin - Intervencija tov. Gombača o proračunu ACEGATA Diskriminacije s polnimi listi Na seji tržaškega mestnega sveta, ki je bila v petek prejšnjega tedna je tov. Radich takoj v začetku sprožil vprašanje omejevanja demokratičnih svoboščin od strani VU ter zahteval, naj župan odločno intervenira pri okupacijskih oblasteh za ukinitev prepovedi zborovanj in v splošnem za vzpostavitev vseh demokratičnih svoboščin. Zupan Bartoli pa Vri izdajanju potnih listov postopajo oblasti še vedno na najbolj nedemokratičen način. Se vedno prihajajo na dan pritožbe državljanov, ki jim oblasti po več mesecev zavlačujejo izstavitev te listine in to brez vsakega tehtnega in opravičljivega razloga. Vsaka intervencija prizadetih naleti na že običajne prazne izgovore, za katerimi pa se v občinski svet podpre upravičene zahteve delavcev. V svojem odgovoru je župan pojasnil, da je interveniral pri predsedniku CRDA, ki je tudi že odpotoval v Rim. Pripomnil je nadalje, da se bo vzelo v pretres vprašanje občinske komisije, ki naj bi šla v Rim in tam razpravljala o tem problemu. Naš svetovalec je nato , , , , še enkrat podčrtal nujnost je dal v tem pogledu dokaj interVenCije občinskega sveta, značilen odgovor. Dejal je, naj j Svetovalec Palacin (PSVG) pa to zahtevajo stranke same, ker • ,, , je predlagal ustanovitev poseb- se kot župan noče vmešavati. Naš svetovalec je seveda vztrajal v svoji zahtevi ter pozval ves občinski svet, naj se zavzame za rešitev tega važnega vprašanja. Nadalje je tov. Radich tolmačil zaskrbljenost delavcev GRDA in tudi drugih slojev glede težke krize v CRDA. Predočil je nujno potrebo, da USPEH ENOTNE AKCIJE V NABREŽINI Ugodili so pravični zahtevi brezposelnih V Nabrežini je število brezposelnih iz dneva v dan večje. Položaj se je še poslabšal posebno po 8. oktobru. Prejšnji Pred kratkim je anglo-arne-riška vojska derekvirirala kopališče in hotel v Sesljanu, ki sta last princa iz Devina. Derekvirirano kopališče se. nahaja v najlepši legi sesljanskega zaliva in je dobro znano tudi izven naših meja, posebno med avstrijskimi turisti. V zvezi s tem bi bilo koristno, da bi se za ta turistični objekt zanimala nabrežinska občinska uprava. Poiskati bi morala potrebne kredite za o-premo hotela in nabavo drugih zadevnih potrebščin ter prevzeti hotel v svoio upravo. Taka pobuda bi nedvomno precej pripomogla k dvigu turizma v občini, od česar bi imeli koristi občinska blagajna in tudi občini. 300 tisoč lir za podporo «Stu- \teden so se brezposelni zbrali dijski knjižnici» v Trstu. K te- *co*i običajno v občinskem pomo je župan pripomnil, da se l1™*’ >e .se«*ež Urada ... * ,, j za delo. Kot vsak dan, jim je strinja s predlogom pod pogo- uradnik tudi tokrat povedal, jem, da se v upravo te usta- da ni nobenega del ’ nove sprejmejo predstavniki | odgovornem naj bi vseh političnih strank Sloven- l::,; ’------- cev. Temu stališču se je pridru- žil tudi odbornik tov. Albin Škrk, rekoč, da je za ustanovitev te knjižnice naš matični narod veliko prispeval s svojimi žulji, za kar mu gre vsa hvaležnost in priznanje. Podčrtal je, da je nepravilno, da si nad tem narodnim prispevkom v korist tržaških Slovencev la stijo pravico upravljanja samo titovci. Z omenjenim pogojem je bil sprejet tudi ta predlog. Končno je bil proračun soglasno odobren. O proračunu bomo podrobneje poročali prihodnjič. Izključitev iz KP Celici «Valdemarin» in «Fac-chin» sta sklenili, da se izključita iz Partije zakonca Silvio in Marija Passalàcqua, ker sta si prisvojila denar, ki je bil last PD «Tomažič». Sekcijski plenum sekcije «Tomažič» je odobril izključitev ter opozoril sekcijski komite na večjo kontrolo in budnost nad kolektivno imovino. Zaključki procesa V petek prejšnjega tedna se je zaključila pred zavezniškim vojaškim sodiščem razprava proti skupini elementov, ki so prišli na zatožno klop zaradi razdejanja sedeža «Fronte za neodvisnost», požiga policijskega avtomobila in napada na angleškega vojaka. Sodišče je izreklo izredno mile kazni. Napadalci, ki jim je bila krivda vdokazana, so bili: kljub vsemu obsojeni samo na 6 mesecev, od teh so jim 3 oproščeni. Nekateri pa so bili obsojeni. da morajo biti za dobo od 9 mesecev do 1 leta vsak zadovoljili brezposelni in njihove družine, ki čakajo dan za dnem v upanju, da bo prišel oče ali brat vendar do kake zaposlitve in s tem do skromnega zaslužka. Potrpljenje in čakanje pa i-ma svoje meje. Brezposelni so bili zelo nezadovoljni, ker so vedeli, da se je začela graditi nova cesta, ki bo šla do avto strade in dalje, do Stivana in se pri zaposlevanju niso upo števali domačini. Na njihovo zahtevo sta intervenirala v Trstu župan in odbornik tov. Slavec, ki sta dosegla to, kar so zahtevali domači brezposelni in sicer, da se poleg tržaških brezposelnih vzamejo na delo tudi domačini. Tako je prišel vsaj del brezposelnih v občini do začasnega zaslužka. Enotni nastop nabrežinskih brezposelnih naj služi za vzgled in nauk, da se lahko samo z enotnostjo in delavsko zavestjo dosežejo pozitivni rezultati in reši marsikatero vsakdanje vprašanje. Otvoritev novega sedeža „Krvne banke" V nedeljo zjutraj je bila v Trstu svečana otvoritev novega sedeža «Krvne banke», ki se najaja v ul. Pietà. Otvoritvi so prisostvovali predstavniki VU, razni zdravniki in zastopniki političnih strank. Priložnostne govore so imeli odv. Fresca, predsednik združenih bolnic, prof. Lang, direktor «Krvne banke» in podtajnik za higijeno sen. TessL tori. Ob tej priliki je bilo odlikovanih 79 dajalcev krvi, ki so s svojim plemenitim čutom človeške ’ solidarnosti mnogo skupen obisk z razlago inscena no bolj krepila in popularizirala med ljudstvom ter da bi se krog dajalcev krvi še razširil. Saj je bilo prav s pomočjo te ustanove in z dragocenim doprinosom, ki ga dajejo dajalci krvi, rešeno že mar-.ikatero človeško življenje. Smučarski izlet v Ravascletto Športni odsek pristaniščni-kov organizira za 7. februarja smučarski izlet v Ravascletto. Vpisovanja na sedežu društva (Dom pristaniških delavcev, I. nadstr.) do izčrpanja mest. Odhod ob 5. uri zjutraj iz Largo Barriera. Povratek v Trst predvidoma okrog 23. ure. Cena vožnje 1.050 lir za člane in 1.109 lir za nečlane. Zopet sneg Po krajšem zatišju se je vreme že prve dni tega tedna zopet poslabšalo. Ze v torek je zlezlo živo srebro v termometru pod ničlo. Toda mraz se je le še prenašal, ker ni bilo burje. V sredo pa smo imeli pravo polarno vreme z burjo in snegom. Termometer je kazal 5 stopinj pod ničlo. Sneg je začel naletavati že v prvih jutranjih urah in se je o-krog poldneva spremenil v pravi snežni melež. Naraščajoča burja, metež in pozneje še poledica so povzročali pešcem in vozačem nemalo preglavic. Seveda so imeli tudi tokrat veliko dela bolničarji in zdravniki RK, gasilci in mestni stražniki. Na srečo je trajal metež malo časa. V sredo se je vreme zjasnilo, toda tudi sončni zdrki, ki so posijali na pobeljene ulice niso mogli ublažiti temperature, ker je burja še vedno razsajala. Ljudje sicer u-pajo, da bo vreme v bodoče prizanesljivejše, toda meteorološke postaje so v tem oziru nekam črnoglede. nega odbora za obrambo ladjedelnici, ki naj bi bil pod pokroviteljstvom občine. Po raznih intervencijah o manjših problemih se je nadaljevala razprava o proračunu AlCEGATa. Med drugimi je posegel v diskusijo tudi tov. Gombač, ki je iznesel vrsto konkretnih in dokumentiranih kritik ter objasnil svetu stališče naše skupine do proračuna. Predvsem je podčrtal, da so komunisti odločno proti vsakemu povišku tarif tega podjetja. Iznesel, je konkretne predloge za Izboljšanje finančnega stanja. Z znižanjem nekaterih stroškov, kot je predlagal tov. Gombač, bi se primanjkljaj znižal za 3/4,720.000 lir in bi tako znašal 145.750.000, mesto sedanjih 520 milijonov. Predlagal je nadalje ustanovitev občinske komisije s predstavniki vseh strank, ki naj preuči in predlaga primerne ukrepe za izboljšanje finančnega stanja ACEGATa. V upravno komisijo podjetja pa naj se imenujejo tudi svetovalci opozicije in naj se v podjetju ustanovi prejšnji seji svoj pristanek k temu predlogu svetovalci PRI, PSVG, PSI in PNM. Naša svetovalka je v svoji ponovni intervenciji zahtevala, naj se pošlje v Berlin resolucjia, ki jo je svojčas izglasoval ves občinski svet. Tov. Weissova se je nato zavzela za pravilno rešitev problema občinskih ambulatorijev za Sv. Jakob in Rocol, ki se nahajata v ul. S. Zenone, kar pomeni za Rocolčane veliko izgubo časa. Odbornik Zacchi je izjavil, da se bodo njeni predlogi za izboljšanje zdravniške službe upoštevali pri bodoči u-reditvi vseh ambulatorijev. Nadaljevala se je diskusija o proračunu ACEGATa, ki je bil odobren z glasovi večine. Proti so glasovali komunisti, socialisti, indipendentisti, misini in titovec. Jjilasora zadeva" (Nadaljevanje z 2. strani) šal dopovedati, da gre v «zadevi Djilasa» za «preokret» Titove politike v smeri «povratka» k... Vzhodu. Dejstvo pa je, da sta se obe skupini v medsebojnem obračunavanju prikazovali kot «najbolj dosledni» borki proti Sovjetski zvezi, «stalinizmu», komunističnim in delavskim partijam v svetu. Obe skupini sta se obtoževali «stalinskih metod», sta zagotavljali, da ne gre za spremembo filozahodne zunanje politike itd. Obe skupini sta torej le izraz dveh tendenc v protikomunizmu in protisovjetizmu. Ze samo dejstvo, da je Tito takoj po odstranitvi Djilasa zagotovil za-hodnikom, da ne namerava spremeniti svoje zunanje in notranje politike, nam dokazuje, da gre za medsebojno obračunavanje v vodstvu. To obračunavanje pa je bilo prepleskano z «marksizmom» zato, da se ne bi povečal odpor jugoslovanskih delovnih množic. Toda ta odpor narašča. Ze dejstvo, da ga titovci skušajo pomiriti z novo demagoško lažimark-sistično kampanjo, predstavlja najboljši dokaz o težki krizi, v katero je zabredel režim. Kriza pa, ki se je pojavila v samen titovskem vodstvu je znak oslabitve režima. Volkovi so se začeli med seboj žreti. Ko se volkovi med seboj napadajo, pomeni, da je napočila ura množičnega ljudskega nastopa. To pa bo pokazal nadaljnji razvoj v notranjosti Jugoslavije. Sobota, 30. - Martina Nedelja, 31. - Peter Noi. FEBRUAR Ponedeljek. 1. - Ignacij (Igo) ~— Torek, 2. - Svečnica --- Sreda, 3. - Blaž, Oskar (mlaj)OBl Četrtek, 4. - Andrej ' ——. Petek, 5. - Agata ZGODOVINSKI DNEVI: 1. 2. 1848 je bil objavljen Kot cistični manifest. 2. 1804 se ie pričela srb! vstaja p-oti Turčiji. 2. 2. 1943 ie Rdeča armada čila VI. nemško armado ! Stalingradu. 5. 2. 1758 se je rodil Valeij Vodnik, prvi slovenski sinile: Umrl je leta 1810. TRST II. SOBOTA: 13. Šramel kvintet: pevski duet - 16. Oddaja za n mlajše 19. Pogovor z ženo 20.05 Slovenski zbori - 21. M: za šalo - malo zares - 22 I caturjan: Koncert za klavir orkester - 22.31 Melodije iz reL NEDELJA: 8.45 Kmetijska fGla daja - 12. Od melodije do ma tn dlje - 13. Glasba po željah - lM.. Koncert zbora Valentin Vodnic11! 16. Malo za šalo - malo zares0 d ■Koncert ruskih balalajka je 20.50 Richard Wagner: TRISTA,, iN 1ZOLDA l. in 2. dejanje ' ' PONEDELJEK: 18.40 KoiicR Franciscu». " J Dj tednu se začnejo predstaN V-S, . f?dnja predstava ob i>Vsk Ub nedeljah.m praznikih zače4ni, ob 16., zadnja ob 22, n,! NABREŽINA V soboto 30. ob 20. in nedeuJ, 31. jan. ob 16. in 20. uri: »ZlC°z na naivni ca» in tridimenzionalno: ciokumentarij «Met r osco p ix». Itisk V sredo, 3. febr.: ob 20 " ife v «Dom vrane». " V soboto, 6. in nedeljo 7 ferav: «Upor Apachesov». tazv ~ lvU>y Obnovitev osebnih izkaznic'"r> V občinskih uradih so v (v* ku priprave za obnovitev 0 sebnih izkaznic. V poštev pt an dejo izkaznice izdane pred,Ob januarjem 1952. Vse osebe Os]0 posesti izkaznice, ki jim 9 bila izdana pred navedeni ‘g lt vanje, povezuje se s proOler^fes;, Ladjedelnic, trgovskega pron^flerr, itd. Tudi stanje obrtništva ‘e male ter srednje industrije i^e zelo važno, posebno še po krjLj, od 8. oktobra. Ti obratovalci plvne čakujejo, da bo proračun re-1 nekatere njihove probleme, tf^ua je ustanovitev in obratovati. posojilnice z nizko obrestno 1 ro, čeprav je oživitev njihovet delovanja odvisna predvsem L t oživitve mestnega gospodarsko 0b na splošno in še posebno od ^9 tc djedelnic. 61 j, To pa še ni vse: Imamo troiai ški velesejem, industrijsko P'J ,l Stamšče in se druge stvari, V» J! katere je treba misliti. Fuo zakaj pričakuje pre&ii^tice. stvo tega področja proračun velikim zanimanjem, ki je bf‘ki^ Ivoma, večje, kot bi mu pripadiu.je v manj kritičnih razmerah. ’:Soj -------------------------------J'1** Odgovorni urednik Nun Založništvo «DELA» ” «J1 1 n*k» Mn. RIVA, Torrebianr» *ahe. 1# a. rtttj j o« ZAHVALA Družina Sosič iz Banov "e. «, družina Kralj iz Trebč se ‘t : hvaljujeta sorodnikom. prii®0k/c pri teljem in vsem, ki so z njininosh sočustvovali ob smrti drage Tit ttreti matere Posebna zahvala vsem valcem cvetja. uti ih Bani-Trebče. 30. jan. 1954- , ^^^Družini^osHMr^Cr^