eTi&TTSS Chicpfo, J1L, oroda, 28. februarja (Fob. 28), 1923. &TBV.—NUMBER 50. AHBMKAKIIATORJI. Bit V AMSOHOI TAK JI POLJI SA VAS. Revolta v francoski armadi na Nemški Flagataff.Ariz. — (Federated *reae.) — člani takojšnjega Ro-atj Clubo, organiseeije podjei likov, potrebujejo dobrega ame ikamaatorja, ki jih aaj pouči o tundameatalnih priaoipih ameri tanianm. Ko je predsednik klu-m zastavil članom vprašanja, ki | navadno aastavljajo prosilcem Iržavljanskih papirjev, je dobil Sudne odgovore. Na vprašanje, sej je .republičanaka forma vU-le, je rotarijen in atoprooentni \meričan odgovoril eledečo: "To |e tlela vlade, v kateri ae demo-tretja in republikanci menjajo rsaka štiri leta." ggKAT BO PBBIKOVB ZAVE Jr^T OBL PBBDLOO. Angleška javnoet povzdiguje predsednikov načrt v deveta Waehiagtoa, D. O., 26. febr. U predsednikov predlog, da naj bi Združene države postale članica mednarodnega sodišča v Hagu pod okriljem lige nsrodov, čska v senstu skoro gotovo popolna odklonitev. .'j To je ekoro soglasno mnenje ned člani odoeka za vnanja zadeve, kamor je predsednik Hardiag poslal svoj tosadevnf predlog.-' ' Edina pot, po kateri bi moglo priti do gleeevanjo o tej etvari v senata, bi bila to, da bi se komitsj razbremenil it sadeve. I Ali takšen predlog bi moral iti na razpravljanje, in aenatorji, ki ao proti kakršnikoli ameriški vdo-ležbi v zadevah lige narodov, bi aa noben način ae doyolili, da bi prišel takšen predlog na glaeova-p je. kri ■ . • I« razgovorov, Id ep jih imeli danes aenatorji b predsednikovem predlogu *a vstop Združenih držav v ligino sodišče, je rasvid-ao, da je pričakovati med republikanci ailno opozicijo, a med, demokrati pa le malo naklonjenosti. Vil stari naeprotnJki lige narodov pa ao kako en mož proti predlogu. Med temi eo eenatorji Johnson, Boruh, Moaee, Brandegee in Mc-Cormick na republikobeki etrani, ps Shielda in Roed aa demokrat- Hmmj^MKgHBdlB' gospoaan, tn bi lahkb vedel Se ker vnaprej, dš ga bo senat odklonil. , Tisti, iti eo baje dodobre eesna-njeni z razmerami, naatalimi med sonetom in Hardingovo administracijo, odgovarjajo na to vprašanje ter pravijo, da je predeed-nik dokaj nevoljen in hud ne ee-nat, ker je U po veliki večini nenaklonjen predsednikovi adaini-straciji ./gBgffi Nadalje nieo predsedniku nič kaj vščč ektivnoeti senatorja Bo-raha in drugih, ki ao predlagali in naavetovali lOednfrodne oko, nomične konference, hi da bi zatrl Uko poetopanje, je etavil omenjeni predlog. . Skrajno oatri kritiki pravijo, da je predeednikov predlog ne- mm Cigarete •ijtfha Patagoniji. Patagoniji ba »•no* Airee, 26. februarja. — I. O. WoIf m je de doc mul »letnega rtziekovonje r P« »iji ter objavil, do oo mu jo čilo dobiti popolno človeško i jo i« tereijalno dobo. , WoU je dejal, do je oka-tev najdene lobanje ia terei-dobe, ter prietarfl, da je tna lobanja glaja človeškege ne pa morda kaka slašoj-,-orba v naravi, kamene ia lobanja je eeveda <1 o veka, ki je moral tire ti miljon leti," je rekel dr. , "Ljudje, ki eo bivali in ii-utrjenem aaeetu, ao bili pri-na aelo moderni, ia vpošte-Estarost človeškega pleme-s j, "■.. i; hi*. ■ i ,j « m »daj* čeljusti manjka, ali lic pa js lobanja ekoro po-. Očesni jamiei ia aobae je v gornji čeljusti so dodo-•szločne. Oblika lobanje je gaeta ia ovalna, a čelo pa je 10 ni »ko in ploščato. Wolf, ki je *il svoj čss pri-i antropologičnema oddelka inadakcm geološkem zavodu, iel lobenjo r poeeeti nekega »Šnega aaeeljeaea ob vsmž-ideškega gorovja. Ta jo ja pred leti tsstksj navede, ko-nanetvene vrednoeti je nje-nsjdbs. astvepik js tadi dejsl, da Jedil aa svojem rsziskava-aavaliae starodavnega utr i mesta v doslej še nersa im kraja eevemo jesera H. Tists raavaline smatra rolf ss ostanke elvilasaeije, igne biti še starejša, kakor »aa peravijaaekik Inkov, ie, 45 čevljev visoke in ss-roe is obdelsnik blokov ia a, ie atoje. Stene ae vleče-i jardov nedaleč med griči, prebivaleem ilalili aa utrd-ms eo raavaliM človeških I. ivje je bilo obokeno, kar ije, da eo bili graditelji pri-ia visoko civiliurani. Na jo opaaiti rasns vdolbene kane napiss, ki ee rasliku-> svoji obliki.o4lakaikih. istvenik js zasledil msd ta-piai podobo šivali, ki apo-M izumrlega gliptodoM. podobi aodi dr. Wolf, da so m atara od 2,000 do 3,000 I^^SSiSS^«! 1 11 drugih dokaaov je o ata-i civilizaciji v Patagoniji, ie prvo rsskritjs dejanskih a. kVolf ee namerava vraiti v ni jo prihoda ji meoee, kjer ft%ti "opevano meeto" pa-ia indijanske mitologije, M stalo rtekje v Andeškem i ia o katerem ao ai do-i stari Indijanci, da ja v Iv al njih solnčnl bog. J ' ^^•■■'••■AiBte r ® 'i Wi > •'1 raosvsTA koaeesij v Egiptu. Takrat • zavezniki zelo rododarni z med obojnimi konri-sijami. Med egip lovskimi kon. ea.jsmi je bile tudi U, da smejo Francozi kontrolirati starine, Id ea ša odkrijejo v jSgrn-tu. Angteši ps/ niso slutili, da bo is kdaj Mjdea tak zsklsd, kot je m primer v groba, kajti večino egiptovskih krsljev je deat.' Lord Csrasrvon izpnra sam oi amstrsl svojega odkritja aa po oo valnoet in aato ni storil po- LUČI. (Nadaljevanje a prve strani.) ki luterraonu trebnih korakov, da W bil zave- Upo „ Strelo ruhrskcga boga roval odkrite eter me. Ko je torej fraacoaki poelanik izvedel o od kritjn, jo takoj naznanil, da naj dm zaklad m smc is Kgipta, ker vaa te etveri so pod kontrolo Frsnejj« m temelju pogodbe i" ameriški efptologi ao zdaj vboja z egip. tovsko vlado, ki namerava po na ovetn Francije sprejeti zsfcon, ds morsjo vse odkrite stsrinc ostati v Egiptu. Boj jo hud in ne more se reči, kdo bo smagal. J. P. Morgsn in dragi smeriiki kralji, ki fiMMirajo ameriško stran c k špedicijo v Egiptu, nameravajo odtegniti finančno' podporo, ako Francozi m prenehajo s njihovo politično Igro v Egiptu. imizI zahtevajo Mtove zaklada! rmak, da ja jU v grob poaovM igo, IU. - Mieterij, ki je odkritje Tutankamenovege Kgiptu, j« adaj pojesnj«-n. znano, j* lord Oarnarvon otvoritev Tutankameaovc a jeaen ia ponovno zape okno votlino, napolnjeno a ia drugim bogaatvom. Sa ee Breaeted, ala dr. Jemeea letede, profesorja ie egip-ia člkaiki uaiveral. ki ae je • vrnil Is Bglpta, je pojae-r. Mlajši Breaeted je bil vkai, M ao al ogledali od tankaraenuv* grob. Njegnv Dil navzoč, ko je bila pre-na, ki je zapirala zadnjo j, v kateri leii manija ptovakega faraona aredi dau. srebra, dragih kam mevtn« ha sloaove koeti. tod jo prineeel no t ko, da maa polHJkn lla takojiajo otvoritev unoaove krsta la i al arih v , Precej eo zakrivili tadi Uv tadi m trupla starih r v Egipta. Krsaeari aa Ivi Angiešen In aa mM toliko bogastvo ta > aa lotili dela, da jka ga la rok. AagUje aaektirala Egipt ***** Krone.j» več Koliko snašaja. obresti Tutaaka- Baltiinore. — Nskdo, ki ima dosti čaaa ia nadarjenosti v matematiki, je izraiimal, za koliko ee U pomnožilo bogaatvo, ki jo Mlo« najdeno v fatankamenovem grobu, če bi bilo pred 3.»00 loti nsloženo na obreoti. ^jRahmajoč, da je po m juliji ocenitvi najdeni zaklad zlata in drugih dragocenosti vrodrn pefeaj* Mjonov dolarjev, bi znašale obresti po ieat od ato aledečo vaotot $14^88,000,000,000,000,000,000,- 000/)00^00,000,000,000,000.0(K)f. 000,000,000,000,000,000,000,000,-000,000,000,000,000,000. Račun je naredil dr. John Bo-gera M umi man, pomožni profe-aor matematike na John Hepkin-aovl uaiveral. Kako se gornjs vsota pove z besedami V Težko je po veda ti. Tu eo miljonl, »triljoni, kvadrUjonl, kvintiJjoni itd. (Federated Pree). ttOO delavoov je izgubilo delo pri gradaji ceet v Arizoni, ko je državni ceatni department prenehal a delom«' Rudarji v Clintonu, Iad., Imajo boj z družbo radi atreljačev. V ■ligi treh meeeeih ata bila u-bita ie dva atreljača, ko ao je prenaglo vmI dmamit. Rudarji obtožujejo družbop da zanrmarjii aakon, ki ji MUga pollvenje prašnih meet v rovih i državni pomožni rudniški nadaornik pa doli! rudarje, da ao eaaai zakrivili aeago-dl. Rudarska orRnni/.aeija nreia-kuje stvar. ; ▼ Moatrsalu, Kanade, js v te-ku živahno gibanje sa industrisl-no unijo msd krsjevnimi strokov-niml orgsniracijami. Unija stroj-ni ko v vodi kampanjo aa reorganiziran je unij po indnatriMiT Politično gibanje Ameriška**. Isvaks straili v državi New Vork je bila uatanovljcM aadnjo nedeljo na konferenci aMtopni-kov atrokovnih unij, farmareke-delavsks stranke, socialistične atranke, kooperativnih organisa-eij In drugih skupin. Do adaj je bila "Amerieaa Le bor Pari?" sa mo v met tu New Yorku. Debata na konforenei je bila aelo burna, poeebao a komunisti. 8klenjeno je bilo. da ilaai DeUvake atranke morajo imeti saj prvi državljanski papir. Rosolueija sa prlananj.« Hvjetske Rusije po vlsdi Združenih držav jo bila odklonjena. Med »prejetimi resolucijami jo tudi a-ns. ki obaoja neameriško, brata! no ia sarietiiao taktiko WUliam d. Bamaa, lastnika privatna de tektlvsks sgenturo In šefa a vez nega detektivskega biroja v Wa ihingtonu. i ' j baroaf premoga v v boju a knezi jekla v Vladi v Parisa ia Berit-eti omenjenih ekonosukih sil. . patriotisem, sovraštvo in vojoiko M eni etraau in trdovratM korščina ter pasivna reeieteaea m drugi strsni so lo orodje v rokah industrijskih gospodarjev, Jm| etva. : tšjt ) Ksj zmsgs ta ali ona stranka, neaaški proleUrei bodo plačali otroške. Zmaga nemških sil ali salsgs francoskih aaogoteev je poraz sa nemike delavca iz-vzemši, ako aačpc novo revahmi' jo in premagajo mogotce obeh atrank ter aami odločijo evojo a-aodo. fif*.^ Ako Ium'.miio: Haaameti ruhraki konflikt, moramo pogledati, kaj ae je zgodilo proti koncu leta 1922. Stinnec in "ConUto des Forgcs" ata se aešla v novembru ia ee premerila od do glave. Prvi Hm premog, gi po železo. Kako ee zediniti, da bo nemi k i premog koristil fran-coakemu železu ia obratao. 'J Francozi — kakor poroča organ nemških industrialccv "Bkci-niak Westphaelische Zeitung" — so •predlagali, da. ae intereel fran-coaklh jekla rakih sindikatov združijo z interesi nemških premogar-skih sindikatov, in sicer na ta na-iin, da bodo imeli Trancozi 60 odstotkov kontrole, Nsmci pa 40 odstotkov. Hugo Stiaaes se js temu uprl ia pogajaaja so ee raa-bils. Tedaj ss je začela vojna. Htinnce je poekrbel, da je Wir-thova koalicijeka vlada v Berlinu dobila brco in na njeM mesto fr prišel Cum, kapitan industrij. NeaiŠki industrislei so imcU za aeboj vlado in ceii buržoazni raz. red Nemčije, ko m vrgli rokaviM francoskim industrialcem. Do da-nes še ni jaano, dali je Nemčija nslsšč spregledala gotove poftilja-tve, ki jih jc imela dati Franciji po vorssjlski pogodbi, sli.ne. Nemški industrijski baroni izrabljajo nacionalizem buržoazM eaaaa in gotovega dela delavcev Nemčiji proti Franciji; ......... lUUTVJUA POVUDBA. fiemoe star 45 let, ki ima premoženje, se ieli seznaniti Slovenko, dekletom ali vdovo v ne veš kot enim otrokom v svrho že- nitve. Več podrobnosti so lahko lava pismoM ,torej pišite aa ns-slovi SAMEC, 2657 So. Latrndaie Ave., Chicego, 111. (Adv.) industrijski baroni eo pa z I jem dali priliko Poineare, je vrgel armado v Ruhr vso svoje življenje sanja o snek-siji Porenske in ruhrske doline. Stinnes jf neprenehoma na do-lu, in kakor poroča i>osobni repor ter MMsn.-h.-^.-r OuardUM", j« is izdelsl na«'rt sa kompromis francoskimi jeklarelumi kralji. Stinaee je svit. Razburjenost prebivalstva, izpabnitev transporta-eijc. hujskanje nacionalističnega .'atopisjs in u. /»iožno4t Francozov, d s bi orgeniairali ruhrske im-du^trije po svoje — vse to pelje vodo m 0tinnea«v mlin. X VSTOPOM ZDR. DRŽAV V HAJKO BODdftE VB BO Hld. (Nadaljevanja a prvo strani.) kskšen stranski vhod v li^o |L rodov. Tisti ps, ki so mu naklonjeni, trde, da jo predeednik s svojim predlogom hotel ustreči kup. ijukua interesom, ki zahteej vejo več prometa a Evropo, inf| MLADOSTNO ŽIVLJENJE F v um mi ■Kr.ticfr*"""- ilsas iodsTlIa m»i 4 _vam Uzdi življenje grtavo. Ne vsnemirjajte se. ■ man veda je iznašla novo mla- M Svoje mladostne livljen.ks svoje mlsdoptns šivljenske moči ŽIVITE DOLGO fotutite eo 10 do 30 lat ^ mlajši Tli j« ^ b.im1m, puh. ntpraril širšo trge. j Ns Angleškem je preioednikov predlog medaerodno sodišče pod okriljem lige narodov selo dober vtis. Londonsko časopisje trdi, da je ta u-vodni korak sa rešitev reparaaij-skega vprašanja. Ali vendsr pa M po redu je veČino londonskih Mvin predlogu samemu neizogiben poru, "V-.-.- DR. A. M. SOUKUP, PHY9IC1AN AMD lURGCON : Mtf W. 22md SU eer Ako živite v bližini pridite k temo zdravniku,' ako živite daleč pišite njemu in o pilita vašo bolezen. Oa vam bode poslal potrebna sdrsvfla. delavca sa stal. no dalo m farmi Tistega, ki to veseli, nsj so nemudoma priglasi ia naj piše aa pojasnila m naslov s Frank Koren, P. O. E. Wcreaster, N. V. (Adv.) ve • črnilu POJDITE ZA DOLARJI— I »90 DO I1SS •a teden, nekaj sovega, nI staro ali preskušano. Polie čisto novo sa prodajo, ne potrebujete nobenih ikv-. šenj, vsakdo kupi oa prvi Pokažete 60tim in 40 Jih goU Kiikaieta v eni minuti. Rr« pholM pero, nekoi ia aaaJeotoso »to-1 letja i,najdbe. N. moii, AT^ebJ. JeU črnila, v»rcl po ŠOc. 18 karatno rmJrnAs^^: 200 procentov debičkTln določen okraj za predejo. Pišite sam po SSMoin^Jo^-lAdv.r^81' Influenca napada ljudi t veliko kftrico. Hud prehlad, v glavi, hrbtu i» drugih dolih, bolečine v milicah, mraliea in eploina onemogloat ao nektera znamenja to bolaani. Kaj naj sc stari za to? Ostanite v postelji ali doma dokler ste bolni in vzomito SEVEROVE TABLETE ZA PREHLAD IN GRIPO Ravnajte ao po navodili, ki m dobo v omota. Cona SOc. v*« ' ši -JF •'. • < •• \ 'a -'Jj' i Organov ca dihanja m najraje prime in valed tega ja važno, dr 1—A--- ^ — da imata vodno doma pri rokah Cena 25 in 50 eantov. iAŠEL) Grlo je večkrat bolno in pokvarjono, pomoč dobita ako rabite -i&lb-^ SEVEROV ANTlSEPSOie^bfc^fe; za rrgranjo v grlu in za izpiranje noaa, ■ čemur držite čisti prohod in prost nalozjtvih bacilov. Cona 95 centov. Gornjo zdravilo se dobe ▼ prodaj v lekarnah. Vselej uprsšajte po "SK V KROVIH" ia ne Jemljite dragih. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA. NOVO LETO, NOVE URE, NOVE CENE. vtšffa t& VttMLS a«sS nekaj 4 tete Mve«s. DopUnleo M u a««t r>mm MSIHte ta adVus M ■ai eeaft m asjaevejte are li-glelai fa,e teai »Tmkntkt MhK ™ Volilen zaloga pravih glasnih Columbia Gramofonov ' SienM%.jM|s ta »eek NkA tM^MKi sit mat. Vtatte yo eealk. HI IVAN PAJK, U Main St*mt, Ctmnomaugh, Pa. j*. ^ « 1 — £t zau t.. i-Vr tj, mm ii. » Zato kar lino vdlaajoni pri Fodoral Roeorvo Bank, kateri me-Mčno poročamo vae mšo poalovanjo, W! ja aala banka pod vladnim in drftavnim nadzorstva« kakor tudi Chlcago CUnring Houso Aeodatioa In peeebmo pa šo, kor imamo sposobno In izvrstno nradništvo bi upravni odbor, kor smo al v taksi brldmst-letnega obotanka, radi saia poštenosti In točnooti, pridobili zaupanja m vm oddelke naloga pailovanja. . ; VSAKI MORE PRI NAS rMBt^ 1 » PARMA NA PRODAJ 1.11, prijatelja aH ZA KUHANJE PIVA DOMA Proda ee 104 akre obeegsjočs fsrms, 11 glsv goveje Živine, 3 konje, 4 svinje, 66 kokoši, ves ostali lsnski pridelek, orodje in strojL Fsrms je poleg meets in ob trdi lepi oeeti. Ne upraiam veliko takoj plačati, le nekaj a drugo pa potem na lihke obrok«. Tudi semenjem aa hišo v večjem mestu. Oddsm jo tudi v nsjem, ako kdo ieli teko vsaj ss tri leta, da ad pomoč to je otroci* odrastejo, dam tadi, sko kdo hoče obdelovstl aa polovico pridelka. Ju eem prisiljen storiti to, ker almam dovolj delavae moči. Za podrobnosti pišite ali pridite oeobno k lastniku aa farmo. Frank Trinkaua, R. F. D. 1, Fljr Creek, N. V. (Adv.) POTREBNA KNJIGA. ^ Vsak. kdor mm le nekaj eagM JaflHj^ eMala, trn ANCLIŠKaaLO VZNIKI dh. r. j. UDUCUrA^ ■EilNrani .7! v , t . avaj domar, f hipoteka (mertgafa), na vm etimni avnlv^'.' Uatka m vm prahom orehe črte, akrajna In obrtno brnado. }> ■aSr < m / rt* ■ Co ima kdo m krajši čm vložiti na obroeti $1^)00^)0 ali vač, mro-diti kakšna aapničlaa, pooblaodtl aaatopnika svoja oparalm, ali pa mrodM kaka gospodaric transakcijo, ali te kan, naj bo Ao ali zadruga, denar m Invootkmtl, naj m i... ... kupiti P°alatl kupi t i 3 kupiti driavna, NAJVEČJO, NAJSTAkEJto IN NAJBOU POZNANO JUGOSLOVANSKO BANKO V ZDRUŽENIH DRŽAVAH«. KATERA IMA NAD ŠTIRINAJST MIUONOV DOLARJEV IMOVINE, {■••J« ■a t ''-Ti- ' ar Ir' y, t \ .» 'i. a ».-j '''t? * > .ft ti i Kaspar State Bank lOM Btae laloM Ave. Is vogal lOsta olee CHICAGO, ILLINOIS KAPITII $1,350,000.00 BANČNA TRDNJAVA JUGOSLOVANOV V SREDA, PROSVBTA tadev, k* jih je potrebno rešiti. — J. Etančič. Slofeitka Narodna Podporu Jednota UtUoovI jooo 1 GLAVNI ITANt tUT ll »O. LAWNDALE AVI., CHICAGO, ILLINOIS, c tL Izvrševalni odbor: f UPPRAVNI ODSEK« ' Pro4o«4«lk Vloooot Calakae. a«4pro4»o«lotk Aaimr VUrUk. R. P. D. 7, B« «1. Pa.. >1. toiolk M«ltk«w Tork. ujoik koloUk.t. oddolko BUa Novok. «1. bUg.j.ik Joka Vogrick, orodoik (lo.Uo Jolo Zovortalk. -pr.Tlt.lj Clo.iU FUla Godioo. POHOTNI ODSEK i M« Uodorwood. *rWso4»tk. 407 W. H«, St., S»el«tftold. IU„ Marti* Z«l«aatkar. Iw STO, krkrH«, Oklo, FrW A. Vidor. Bo« 671, Ely. MUn.. Mm T«rWj, Im »t, Ho.dorsoovilU, P. , Jok« G«elok, 414 W. JUf St., SprlagfUld, IU. ^T" ' BOLNIŠKI ODSEKi OSREDNJE OKROŽJE. Blos N«v«k. orod.Uolk, 10ST-S0 So. UwWili Ar., VZHODNO OKROŽJI i SŽS^ahvM, Bo« IM, Mm R«>, Pa. J oko Grololj, 14411 P«M«r Avo.. CUvolood, a ZAPADNO OKROŽJE i A«too š«Ur, Bos 104, Gross, Kom., aa Mea Mara* Bo« 144, Boki, Mlaa« aa seveeeaapad. P MfAr . mmmm* 94U S7wiaehaat«r Si., M«rr*y, uuk Nadioral odbor t Frook Zalts, »rod.odalk, 141» W. Mik St., Ckloo«o. 111» Praak Sonrok, 4400 Pro..or Aro., CUr.Und, O , WUII«m Sllt.r, 4464 Si. Clalr Si., finala« I, OkU. Združitveni odbori Prodsod.lki Frook Alol, 1114 Se. C*«wferd Ato^ Chkag^ lil. J JallM O»oo, MSB W. B4tk Sl*Č^gfi|ft , f Jo.. Slmk. 4404 0»t«» Ct., CUvoUod. Okla. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. fc J. Kara, 4SSS St.Clalr Ar., CUvel««d,0. • POZOR I—Koro*po«4o«*a e gt odkoralki, ki Maja v glavnem ara4e, m vrtt ukoUi VSA PISMA, M ta aaaaiaJe aa m«U t I. peadtadalka ee aatlavet Prodo«d»Ulv« f. N. P. Jm 1B0T-4O k, Lo»odol. A»a* Ckloo,o. lil. VSE SfcDEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVEi BoUUko t*j-oUlvo s. N. P. J.. 1487-§0 »a. LavadaU Av«., Cklaag«, IU. DENARNE FOSILJATVE IN STVARI, M - lllaja jH. larvievalaaaa odkoro la j«4ooto vabi« •• »«sUvo( T.joUtvo S. N. P. J., 1417 00 S«. Lava-*ll to '^mmmIm««' ff^ ur m ootlltolZrMi .irutk« U mVm«*. iqre, koncerti in plesne zabave. Clfvelnnd, Ohlo. — N?«"«"!"" članom društva Lipa. št. 129 S. N. P. J„ da ae bo dne 17. marca vršila prijetna zabava,z več ttvarmi na programu. Zibava te bo vršila v S. N. D. med «4. in 45. cetlo tve-te Klare In prične ob tedfni url tvpčer. 4 . člmifttvo opominjam, da le drži sklepa zadnje tek, da ne bo potem oporekanja. Vabllenl tte vsi član in Članice društva, da fotovo vsi pridete omenjenega dne ln se po-blllnje »poznamo. PH(PtJjHf tudi tvoje prijatelje. Da ne bo alfcdo lačen In ne lt\vn, zato l»o le pre-skrbel v u namen itvoliea! edker. Torej ne tvldenje dne 17. marca v Slovenskem narodnem domu . Dalje naznanim členom, da po biram eaetmenl v Slo ven tkem narodnem demo vsakega 14. r mete-CUV sobi M. S. Prosim, da plačoM-te saetment redno. Ce bo kdo radi neplačila tutpendlran In bo rad -lega trpel na posledicah, nai prlpl-te kHvPdo bratskim fK>r dravom. - U dru"™ »jJ S. N. P. J. — Jot Ban, «511 Edaa A ve. (tajnik.) Duncanmood, Ohlo. Nazna- ntam. da priredi drjšge ». 171 S N P. J., plešo« veselico dne 11». marca v Union dvore^Ckalorailg; Ane oh sedmi ari tvrfer. V«Wmo vse prijatelje la a^JMaa In IU-nje eiSiea, kakor ottBa BraMva ZmSP: d. pridejo a^to vj-t$Umr da ar med aebo) m»" John Sonotellrh. Sunnutldf. fll^J „ '/"tfili •Mangart." M. III & fi^K aa vabi vee tvo>e ^ kakarbjl POŠLJITE VELIKONOČNA DARILA SE-DAJ —DA SE SPOL-NUO NADE VAŠIH V STARI DOMOVINI. FABKA VA PRODAJ. Lopo prilika aa onega, ki ao Šeli spomladi naaeliti oa farmt 63 akrov dobre zemlje, vešisoou vae novo, ker aem jaz iz&etil. Hamo 10 akrov jo lo aozda in pešnik, je veliko bukovih in jovorjevih dre vee. fieet sobna hiša, šUla aa 10 gUv živine in eenik, tri male lende aa drva in za orodje, kašča aa šito, kokošnjak, vee v dobrem etanju Atiri krove od I do • let atare, taliea*eno lete stara. Dve kobili 5 in U let atari, dva leti eUre avl nje, 67 kokeši, dva voea, ko**., plug, brgna in etroj za koalH oeno, ter ramto drugo orodje. Vee paj prodam ae $1100, ali pa samo farmo za $W0O brez Sivine Ib orodja. Tu ao dobra eeot* dobra voda, * pridite poglede! kmalu, ker oko bo prodam do PRVKU aprila, pete« ni veš na prod.j Vzrok, da predajam, jo, ker totem HI m drugo lOmo Ib prileti ko kolje reje. Mej nealev je: Martin Poletel k, R R i HeeperU. Miah. (Alv.) ZAKRAlSEK A CESARK, TO — Mi A v«., Nov York, N. Y. P R O S V de fi sklici bo zasedanju kot bodo «ko kongresno Velika ki spr^t.- veruje M Od lahke Vri aprejete, de la* dete. min redaednika lle rajo biti ia ai rsjk HI M. 2efk*eafc/ Duboia »e •fte*« *««*, kakor J* Poaovit« V ORGANIZACIJI JE MOC. toliko | zadnjcgfc d« U n u M Te t^ii 1 pravico do r uprave. Inieijetive te razprave bodo p« vzele precej p»»t gradili naM po-tomei dalje in dodelali to, kar mi nismo mogli dovršiti. To delo pa nI iavršila ena oeeba, ampak bilo je lavrleno a sporazumnim delom vseh. To je kooperacija. to kar smo povedali o Slovenski narodni podporni jadnotl, velja tudi aa druge delavske organiaadja. DelaU In graditi ja treba. Brea dela In gradanja ne prida alče-sar. A to delo mora biti sporazumno, da Ima uspeha. Ka« dar delamo aa delavsko organlaaeljo, moramo pustiti agoizem na rfranl, kajti v organlaaeljl na delamo le za avojo korist, ampak delamo tudi aa korist vseh članov, pravzaprav aa koristi vsega delavstva, torej tudi aa tiste delavske tovariše, ki še nieo spregledali, da morajo pristopiti v delavsko organlaaeljo, ako Šale, da sa rea la-boljšajo raamere, v katerih Šive. Podjetniki, razni delodajalci, finančniki in drugi sloji, kateri delavee iakorišlajo, *> organizirani, dn varujejo svoje koriti Logično la tega dejstva sledi, da mora biti tudi delavstvo organizirano, ako hole varovati svoje in-lareae. To reanico naj Imajo delavd vedno pred očmi in delo jim bo veliko loftje za organizacijo, čeprav j« včaei aglUtorično delo izredno težko. vmurn, Navadni dopisi, ki «s &etajofp fafSkdfiimi v naselMrti di t »plotoriart stvsrmi, se bodo le tedaj prieMi v efici jelni \%* daj, ako bo davolil prostor. JVaaeJ dopisnika asm pp, S4-kaj niste pridbtlH mojega di*t*r*4 ja ttt mogefe prfobJen pred deeef gft vt f# dopisnik« .. Wd« bolj paslJftWB| B| ako ja Ml dopis piiobten jUi If.lil M,. tfg .i| r . t. mm ju prvpmaii ae /e ireos, kdaj je bil dopis prloblen, da se Bjjff ateil dopisnika, * faem, skflt SI Sc^flv. Priobčilo tli dopise v sredini isdsjl, kši teke saktavajo dopisniki, ako lama prostor sanje t »sto. Haaga naaaaafl sg društvene •sje, fišmtjif Shode pride illiM M t IA 1 - A - - ■ *- ■»siva v rose sere v torea p ae aH pa v srede sjntrej. VUk ! T Ifrta 8«e, kiaap ■a aasiavi pienrei . ki pridejo ob torkih sJl v Urala sjatraj vTifedniJtro, pH-dej* ptekatno, ds s« vpoKevsj« ss tekal« alltljllae led«jo. Plast« a saksenljo tudi aa Čttg* aaH> «f aa polU. ftsdsr is aa pr. vo-litre, prazniki sil kateri drngl redni dogodki, ki nakladajo polti I m šel«, sa Mkssfll dostafljMje pite^t^aal tako sakasaaflje It«* ja, ako tadl cnese le Sekaj ar, Na VM to aaj sa dUraje tajniki is gftMTt, ki pošiljajo naenanila al »fedino^aiajo. Ake bomo deliti Mh v« skapaj, k« vsaki stvar "lase objstljena b poliljs-sa aa bo treba tpriUevati, s njegovim nasnsnilom. tt- va pe aa ka trebi poja«. ajevstl iskasaelostl. Delsjsut drag drsgsaia v raka In vse k« larreeno eo pravsta aasn. RgvttMiJ« v itrkvi. Revoluekmaraa sape aa sabHU tadl f aaiarlSkik earkteh. V da-hovniitvu rasnih verskih sekt Hi barr tatsjgjo rebell, ki odprte pridigajo veraikoai, da sa stsn doume ia dnktrlae v raaealu, de se brca vrednosti. Ha rrilnieak t* Sija stare tradieUe in naake, M sa le vAeraj veljali aa "arete re-■aiss". IZ ae Si^a ta, da dahev* Siki la lupniki trgajo ab.«rdne "Cm ji- M rekel dr -r ^a savrissse stare pravijlee « netvarjsaj« llataka le n prvem grehu. Tvkaj je Henry Feirfield Osbansva fine v kateri opttnege Aaveka, vkUona heidelherikega opifaega Oavaka aja dragih miljo« leti. 1» a t«*i fakrt pred aaiiaii oimi ali aaj ie rerjame- a, kar ale v ne __ _ al Ali je hU Alraham lin- tteu&m eoja zadovoljeni Ali je kil Kri- mrrtAfrffcL atua zadovoljeni MajveSjl |vodi-tel jI« na sveta ao bili seto veliki, ra tadl Amerika ftrpati svoje v«' diteljaki vratarth, ki so sadovoljni s tedanjimi mi." # Dr. Orant nI sam. Ha svoji strsai Ima mnogo hlerlkov Pe ga ja isredne nje nepotrebno, ker deiela baje mir pved sakoaodijelvma. Ali je re« tokol Ake tttame veeti is ^rasUagte-aa, aa km$Xm prepriiame, da skala predsednik poriniti iki koa-grse eele itevilo predlog, ha aedaaji kongres katerega dale aam daje kako so valili volile! v leta XStS večino. Ves tas sa je pritiskale da sa sprejme eabveataa predlaga. Po tej predlogi hi se ladijs prodale aa javni dražbi ali pa a* dele poceni, kastne ki pa preje-male ŠS velike parobrodnfforpo-raeije podpore ,v denarja, da le* kko vodijo evoj biznis. Ravno ti ke se ie pritiskalo, da ae sprejme predloga, da aa obdavčijo jav. aa ehvemuee na ee prepreči javna vladno lastalltvo. V resnici se je po.kuKalo spraviti kolikor aaj-feč magoie zakonov pod strsk«, a« naklonjeni ipecijalniaa ks-reeom. 1» kadar bi bili ti prod-logi sprejeti, hi zakonodaji! li doma ekoraj lata dni ia nova ia-voljeni kongreeniki a« mareja prhi s svojimi predlogami v ka-riat ljudstva. To s« dosti veliki vsroki, ki pri-poročajo ustavni mneadmeat. ; Zaa franeiseo. B. P. Mle-slager, upravitelj aake tukajlnje varal Afriki. Keat« je <«ae veHke kot 8ea Pr«aeieee la tagleši, ka-kor je Sen frsnelsednbo potresa ker niso kili sidaviljai. Žito m+ mfšvtUUtHt. Mnoga kil« ss Is dobra ekran jene, Poeetnikl so VKieii rimgre Knninje, Ropeiise«, temple, prodajalniee in dvcffaSi. In vse te hile ae danM MvaliUa kal, knMarjev ia drag« galisai. 1? L i n 1 n P j. žlVe duie ni bilo Poljaki; tt lftvM podpisali dnevi vel eiraHlo Si revne ,lskoriMa. ne Ijndi^ttjona aiMk Ifšavlji-nov ae vstaja val t sradnjevelke ^fcl ^^ ^ii J^i^ JšA talni ttšSMonatišMi Delavski Bn^liii m §19 flitiaki BiifijiMki4 ^ y IIA kšt^Nf ni** JIIMMi Sstrsa^Et pa- s «r sb matarialistilao, Mnoiiee sam- ''^nsko gardo/' ki ss ja arnak-lajo pfaenoveratve ia sektevsjo nUA v nekem drugem resnico nameeto tradiaij/' T Pijn ji kilo ve« Utvineev ubitih ...... ......-.....1 » ranjenih) Poljaki sa vplenili Srn1 aa v Pit strojnk« M VlMfr n PP Poljaka Vladi je odklenili pa- Sovjetake Huaije si poare- ao v-emirja V Sniolni-se ji podffsaVsIo Litvinsk! nspadli Nekaterim gre aaarsdik pra-počaai naprej, dmglm pa pftill-trs. V resnici ss pa aenridik ven-Isr giklja. T« petae% la as aa Mera tUMi sadrlaU, da gre ne preoen svojo poi( veam' poeaei | pa šepet hitro. Sinet ji sprejel pridlog«, a kateri so mnogi pri$skovali hul boj, preden bo apfsjiti v sena-ta. PrMskovaU sa, ds bodo kon ssrvstlvnl aUSMaa lilall g vsa-sil atajimi mata, da sa predle- Pa« sprejmi, napredni elemen-bode pa delili iS eprejem pre aii|a. PoroAUi i« WSShiogtona govore, da nI bil« tega bija, ki iS ga prtlikovili mn«gl, kajti aenat je glsaovsl SS predlogo S tri In Nsldsast glasavi, preti ja kilo «d diiik le l^t glseev, Predloge ja sprememba k ustavi aH usti Vil amendmentja delala, da sa predsednik Zdrnlenih drlav Itvoli direktno, mesto di gi volijo volilni molje, k«t M t« Mij godi. Dalje dogme k«t IsmUljotia« stariga ItMk da ae novi predsednik la irednjiga veka, tamvel tnd« vitogll M januarji in tadl aevi odkrito mralajo aimpatlje s be-jem razredno savedalh dela ve* v Ispremshltev dmlabnega aU K Vsemimo si pHmer dr. Pire? «t.rkney Oranta, Npnika epi-ko-palake eerkve Vnebakeda v Ne* Torb«. Pred nekaj tadal je ta pa-»tor is je vil na prlklit, da na ver* jame, da je SU Kriettae sla Bogai po njegove« mnenju je bil Kri-etaa llovek. Orantov« iajeva jI iasvala preeej barie ia njegof Ikof ma ji iigfiSu 1 ahravnave, aha aa prahUla, kar ja rakel. rsat ja adgsvaia tttaf«, di ai prehlMe alU eae kaeede, areve« pa je Is dodal, da aa verjame v V Krlstaeeve ladele. rekel. 4i h4tš%\ katere is delal Krt* •lua, kakor trdi biblija, abo v la« moderne inenoati nobeni ^idil. Na vm te Ikof fcp« m«Ul. Zadnje nedelje je dr. (lreal_ vr«el aara bombe med foUga. ajeK «a predsednik Harding ai kaagrae sg saldi v tem Sev«ai ja megele pet M Aoigm da bi astavii emendment teko sprejet kal «oteie afttlva. Ali as« letek ji storjsa la sterll ga je avcsal senat, o kiMMai ji laila-kateri priSikoval, da padvsame prvi korak v tej maerl ia taka hi- Zakaj )• U ameadment valear r Napredni sskenodAjakl akorsj aoglaeae leta, di ei eklile lared- pe .'Mr ki ee biU ts v olje a i V VelUei se a ■ li alee s aadovoljm )S pa Sdaj ed predMdni ahe ee be vrftile laredae aaae ja pa le trtam marea aU he da red nege se««danja V fe1^•JJ.PflMo-litvinikim kan-ftlkta. Vlsda js poalMprOtsst-n« aote livesnikom valad isgens fjljikega komisarja Zaroti is Mamila. Isgnili so gs Litvinoi. 1 D Annunaio palal Mlm, srr. febr. — Lieti porote jo, da je pienlk Oabrielo d'Annunsio sprejel lastni naslov generala v turlki armadi. Tiirkl so mu po-llaU uniformo ia saaka tarlkigi pili. Ha9 Rim, 27. fskr.,-~ Rimski lupan ki večina oMteakiga sveti V Rimu je pilila ostavka radi konflikta, kt ga vodi llussolini in njegova Jillstevska vlidi a prostozidarji v Italiji. T^Tpi Književncvtgti, I Februarska številka "Gaei" I-«i aladela vsebino t Praak Kar-k. Parna«, peerm. IMfijS« Amalija, povest. O prehlada. Dr. 0.1 adfavailtva med divjaM. Ra-«voj svetovnih jezikov. Is agradh elvttleaeije - Cal Kaha prea-rija snem*t nret. Anton i. Tor bmm Poveat a rjavi katl. -- Priloga} UospodjnjehUdel. Neelov revije t Oaa, 1143 Del-Im *•<*. K. H, Cleveland, Ohio. Idvlagiton, DI. - Naslov f a- PISis. 111 N. Peorla atr., Ohleis ro, m. - Potdravl ^^ 1 Hv ~ Val *s U-li rajakav la ramaer v aaaelbin. sate ga na smemo pnoMiti >.,<-/ Hdjaa. PraviU S. N. P. tega ni dovolj nje je. - Paedravl H ss raalega " "Kaj Državna aboruiea v Wiee«iui-Mje zakljnSla, de ae odpravi miliee v driavi. Te dogodek ja saprl kapitalistom aapo. Kaj t«, koga ss le nI sgodilo. ji? Miliee ali narodna garda — vo-jalke lete sploh ~ je sadnja barikada kapital iat o v; armade ja hrbtenica lskoril5eveli»kega sistema. Mol denarne mošnje timelji ne sili, ae eroiju. lapodmakni ji ta temelj in mol se reakadl v ni i. Demokracija I Odsevan je ljudstva I Bnnkf Denarna mošnja edlatnjel Velika denarne mol-nja je demokracije! Da se denarna aaofoja obdrži e aedlu, mo. ra imeti okrog aebe oboroženo ei-la. »res armade se ne ebdrii aa vrka meaee dni. -"^.'■v • Žito ji tuljenje. V f i • • • m ni ludnega, de erkajole di-aaatije sedanjega časa i mla jo simpatije do monarhov, ki so iztegnili pete pred trideseti-mi stoletji. Bojalietične malkaro aa Angleškem sa nekaj kisa jo ra-H stareeffifPtovakega kralja Ta-kameaa, lil ae j bi ga snanost pustila pri miru, kjer leši in naj ae moti njegovega 41 mirnega spe-nja." Dinaetižnim malkaram ni fnTsdkLnml ^ k^^T ****** sil kron« kr^kMIl ali bikfcmZ ikare simpatizirale s krokodilom in bikom. Kajpakjeiigšabejo stare kosti aavadn« mat sike pare bres imena Ja bres kmeev slaU pod vagl^rjem, tedaj al sentimsntal. Čadae reli potenjai6 svet! molje v Ameriki. BdfR javne resglale, da ne veruje vel v bo-šmmtva KrieU, dragi pravi, ds strsk pred peklom ia apaaje aa nebesa ne vlele vet in da je trebi ianajti nekaj drugega, tretji — lidovskl rabinee — pa isjav-Ija, di Mojses ni nikoli prejel od dikove IvA tablie s desetimi salta gori Sinaj, psi ps so si stari Judje ismisUU deset bol-jih sapovedi, Kaj ja a svetlati molmil Pater Haga prani, da se anorsli. Drugi, ki nis« patri,, pa pravijo, da jih je sretsla pamet. r u . ^! a a e Kdaj pa franaaske impedsliste sreta pameti Takrat, ka bodo vo-doravni — ako ne bodo slutsjno sapiteni, > »'11 1« e e e j| Mieter Jaesbo js pMšT ttotU so« dolsrjev "velikemu detektiva" sa odvrnitov rdele revoluei-je. la glej! Rdeli revolucije res nI kilo? " Kieter Jsubo bo adaj platsl stotisol delafjev ss odvraitiv. snsleaaga vikarja v juliju v trelni Ameriki. Ia fes n« bo gainfiibnrjer v Slava "velikima detektivu"! a e a Ali ji Massaliai li dosigeltodi so sngslji aa ivajik ramah <- ts-ko kit Marijino hišico — odnesli ItaUj« t nebesa I Ne let eae ■Kontno je bil odkrit vsor nsjvl-Ije In aajsvitijli aakoniks ted-noeti In liataati I. . , Vaor prs-vegs ssmosatajsvsnja In aagilj-iki potrpežljivosti, . . Vsor, «hl ■saj ai besed, ni besed. , . V New Jsrssju je aakonska d vejica Uvela teet mesecev v krasni, listi Ijnbeinl. Besedo "listi" je treba atekret podlrtaU, kajti sama ka-telllka cerkvi aima boljšega poj-■o devilkl SiatOeti kot je bi'a lietn ljube sen v t«« slntsju. De, lest mesecev najlistsjlega ssko-aa je trajalo, pred ne je lene aai-ails sveta petrpelljivost in pralno ee ji aa svoja stralao raaate-rsaje prepritele, da je njen io-prog — Ionska. Oan jrou beat HI Valaa vpralanjei Ali je po belih postavah dovoljena lotltiv ta« ga iikenal Ali ja dovoljene aama od mlse In peetelje ali popolno, »it Veliki moralietll »topite, ae, ne nijviljo stopnica in reakri-tite vale kilometrek« mnenje 1 e e • ■Mahi sdrsvnik v Iadianapolila trdi, de les 200 let umre sed-nji pam«t«n llovek v Ameriki. Ali mieli, di be aa Uvel toliko e e e Mertinn Is Vipavske deUae: A-le ai n|K>aob«n, da sam hla-js kolje, da jih leroti sve-šenl — le jih ji vredna. Naj-halje je, da Imata vaak pa eae klaialea, mrl^* m.t.% JAVNA GOVORNICA. Glnaovi Umov S. N. P. in žitntnijnv Proovote ORGANIZACIJA i. organizacij« ae v da-družbi pogoatoma rabi; njen pomen jo aelo obširen. To-raj, kaj jc organizacija? Organi zacija jc akapno kolektirno telo, aestoječe ia pfaameaaih članov * li udov, ki tvorijo skupino, nanašajoči sa na načela in pravila v dosego njenega definitivnega pro- Fod kakšnimi pogoji mora or ganizacija eksiatirati, kakor tadi napredovati f Najvažnejše je, ako je njega podlaga dobro utemelji ue v duhu demokracije in njenih principov* Ne asoremo »i mialiti velike in močne orgalizacije brez trdne in etanovitn« podlage. Organiaamja, ki si šeH gmotni Sn moralni napredek, mora obeto* jati is članatva, katero ae saveds svojih pravie in dolžnosti. Zgodovina jasno dokazuje, da kadarkoli je članstvo organizacij govorilo več o svojih pravicah, kot pa o evojih dolžnostih, je tyla posledi-ee, da ao organisaoije propadate. Zelo vaieu faktor pri vsaki or-gsniiaciji je, ako je njeno članstvo inteligentno, ali vaej deloma izobraženo. Imeti mora vpogled v delovanje, v načela in program, ki ga organizacija izvršuje v duhu časa. ' , Vzemimo n. pr. dobrodelno podporno organizacijo kot je 8. N. P. J. Členitve ae zaveda, da Je orgenJaaeija na dobri podlagi, ampak s te« Is ni zagotovljeno, da ko njen napredek v bodoče tak, kot je kil v njeni pretekle FROSVKTA u»ore .ti r"tUa- v neka ter ik slučajih st. uspešnejše goreti. Marsikdo ao krivi moški sa "divorae". a v je imel priliko to sposnati; vljul drugih - /.enake. V slučajih pa, kl ustvarja ljubesen, kolikor ja meni znauih so šsnske zaupanje m kooperacijo med član- nadkriUle moške v številu ia pr* stvom. Priporočati jo je, pombno grehah. Pregrehe mož m v naj- lokalnim organizacijam; uspeh večjem številu brutalnost ia pi- tega bo. da bo ergeniaacija ras- jančevanje, pri ženakah pa nemo sirila svoja polja in poetala moč - ralnoet ia resveda. Is takik raa- nejša. Lonia Dngar. logov ne morem šteti krivice o- --glaševaleu, ki je rekel,, da 44di- Oroea, Kana — Ker mnogi au-1 vorsane*' ne msrs. Mogoče je kje mijo, oe. ae mi tadi rekli, da sem videl slučaj, da je upravičen do ja* pisala dopis "is doline", i«, javljam ,da nisem pisala nobenega dopisa razven onega, ki je izšel dne 10. januarja in onega z dne 17. februarja ter sem se pu.i oba podpiaala a mojim imenom. Dasi bi bila ponosna, če bi bila pisala tak depis .vendar na ma- ram tujih zaalug. Na dopiae ali j sne mteijcnje ime v vsakem po- pisma bret podpiaa ne bom od- samesniku svoje sodbo. Lahke je govarjsla. Kdor ima kaj na aren, overiti svojec, toda prepričati naj pride a pravim imenom, da se vse ljudi, je neemiael. svojega israsa, napake je le ril, ker je s tem nekeko vse obsodil. Pregovor pravi, da se ssaček ne oglasi, dokler mu ne atopiŠ aa rep. lati, kl oprevljajo svoje sa-konako življenje, nieo dosti bolj-miih, katere opravljajo, ker ljuU nko miži jen je iasa v vaakem lahko pogovorimo. — Marj R. HL — Leibnlts, ustanovitelj modernega modroelovja trdi v svojem domnevanju, di pamet (razum) in telo eta dve ločene stroja, ki delujeta neodvis-na drug od dsugegs, vendar složno. Wolf, veliki oponent Leib-aitss pa pravi: Prej kot moramo količksj vedeti s kskem predmetu moramo razumeti, kako sat-naasovati predmet in v koliko stopinj nam da razumne zaznave. O Hegclu pravijo, da je bil eilea in logičen mislec, a on temelji v svojem modrevenju na tem, da "trdili* avase in negacije moraš soglašati v vseh nasprotujočih si propozicijah." Ni moj naamn, da bi tolmačil izjave tek učenjakov, aa kar tudi nimam samšnesti, Is njik izjav razvidimo, da so imeli v*i trdno eti. Tukaj pride v počtev število prepričanje v avojem modroalov-in smožnoat člsnstvs ia vešče jo, katerega eo tudi podpirali a fakti. Tako sem tudi jia prišel de zaključka, da a skromnostjo razpravljal o današnji aituaeiji de-lavstve V Ameriki, fe..' Nekegtf dne smo ee tnalli to-stran Atlantika in bili amo V A-meriki; osamljeni amo bili, a na-i na aeštete neprilike. Zastavili ssas vse moči in tako so miaevsli dnevi in lete v eniinisti omejenosti, rasum, naša pemef, pk je miroval, kar sploh ni znal delati, na oni strani Atlantika ee za nitf mislili in modrovsli drugi. Te spsnje pa vendar ni bilo ived-no, ker pričeli smo se Zavedati svoje osamljenost i ter da amo prepuščeni sebi, da amo kakor čolnar bris veala ns morju. K Vssdili amo ei tele, ki je krnelo II po neumornem delu to-leea in rasnms smo gs dovedli do tega, ds nam Je razcvetelo in ds nss »srn rodi telesni in duševni sad. Težko je bile delo ustanov Ijenja 8. M, P« J., ki je kilo pesne jšim doileecm že atorjeno. Dol žnost p* je rssumevati, ksko ss sasvsti predmet, ki daje aad in v-koliki stopnji imamo resam do fisnsve. Torej, tke as kdo poslužuje" tega nam-vvivlšeueKa predmeta, imejmo na umu mo-drovanje Ilejrela, de ves zverae trditve in negseije morajo togla-šoti v vseh nespretnih proposoei jah. Ds pridem do etveri, morem pričeti s zgodbo, ki mi leži ns sr ii. Ko sem bil le peetir in pssel gevedt, sem ti vedno prissdevel, ds sem gnal čredo tje, kjer Je bile dopustitve in Je Mit ntjbolj Ši krme. 8 tem mi Je bilo prlhra-njenegs vsliko dela ia truda, Skakljšl ***** * ** selil ,di je vse povelji .Toda kme-lo sem zspssil. ds starš, kudomn šns sivks ni biU zsdovoljns, ksj-ti kskor kitro sem obrnil posor nest drugem, h»jd r škode. Ni ss ozirala niti sa meje ne se svoje posledice. Ke pe^ "P"' d* Stroge pasi« aaajo.^uU v^ Jesti, paš pa je pričela triu* Bsdaj aem »daj tja ter tako v moji ntvedftoeti hnjskala črede. Na-enkret rep kvUku -prizadevanje aaman - »a Js Ms ajivo la travnike,in svabila ss ss- ^tS* delala pošteao in zlorabljala meje asopsnjf, tate pa aem J! eMJbbU melčevenje. Kdo je bil kriv, de Je krave skes-lisla ia eetela Čreda ae ajet Ne keteri bi edg—jel». ds Je MU sivks kodomulas. drugi, ds Js ki kriv okas po vrtni seleaje*!, treV JI ds so kile mords preallne mo Ako torvj dvema ni možno i i veti skupaj, ni treba prepira n< raznašanja njunih sitnosti v avet, saj sta v Ameriki. Skrajni čas je, da ae naredi konce takemu prič k hm ju in obrekovanju. Ako je res k trud sa blagor in procvit, tedaj ee uvratime, podučujmo dm« drugega, da pridemo na pet pra ve ljnkesni, sloge ia bratatva. Pu stimo že mrtve družheekc rasam rs, prerekanje drug dragega ia pečlarakc loaee, ker Ptosvete Je sa boljše namene. Maj ae nikar ne ne uresniči trditev j modroslovce, M Je rekel, da narod nikoli ne dozori in ljudje ^ganejo vedao otroci. Za stvarni poduk — vodstvo, kajti od tega je uspeli ip bodočnost orgsnlsseije Nspoznanje pravil, posebno v H su stevk je jasni dokaz, ds ftlsn-stvo fll na isti Mopifji izobrszbe, kskor bi kilo Želeti. V interesu vodstva in članstva sploh Je, ds skrbi in poduči članstvo e stvareh, ki to članstvu in orgsnissei-jikeristn*. Zelo važen faktor Je vodstvo, 'Ali 4 moremo mialiti dobro ob-etoječo organizacijo e slebim vodstvom! So-li stekri organizacij« ? V enem posten« ao prt** ogrodje lltr; s drugefi' in prafegs stifi-Iče so služsbniki člfnstva. . Marsikdo bi utegnjl mialiti, da to ni retnict. Predstavljajmo ti, da ao eamo stebri ali ogrodje or-genlfaelje. Dejttvo je, ds so U-voljeai potom Manitva in ^ot taki representirajo dano iim oblast. Na drugI stfsni imsjo st is-polnevati gotove naložene dolžno-eti, ni taveljo njik easaik, ampak ttrtdi llanetvt, ki fi reprtsentl< rajo, Torej je logi|pO, ffco te etekri organizacije, si obenem tudi služabniki Uanetve, fa kot taki, te iipostivljeni kritiki članstva, Razume ae, da kritika, katera prikaja od Članstva, tli Voditeljev samih, mora biti nepri-straoske, odkritosrčne in konstruktivna. Vodstvo organizacije more biti Vtllt, in mort pčedveem poznati duMovje članstva-, vaditi ga mora tako, da članetvo organizacijo postaja s vsakim dnem t*lj isobrašeno. Slediti mora javnemu mišljenju; v slučaju, di Je iste nsptltio, je dollnott vodstvi, ds pove v glasilu brea okraskov sli zsvijsnjti izrazi naj ae ttipri-etraneke in odkritosrčno. Vodatvo mora imeti dalekovid-noet In razsodnost duha; njik da< lovno obsorjo mora biti obširno in spojeno i praktičnostjo v ko riet tile orgsalsaeije. Vodstvo mora biti tudi kOf i« mojster ai-tuaslj, katero noetejajo pri vo/l-etvn organisaeije. Razne titaaeije pri erganiaaeijl eo neizogibne la ee mera t njimi rtčauiti. Vežni pogoji nipredke orgsni-atelje ji kooperativnest, bojna aaupnost la vljndsoet. lire« kooperselje ti ne moremo aaieUti nspešoiga delovanja. Krajevni a-rsdaiki ei pri veek orgtniaeeijeh velikega pomene; njik naloge Je tešavna, poaavadi ee Irtvujeje ln sa to nt dobijo aaelalonegt pla-čila niti priznanje. Krajevni n-rednikl eo važni faktor pri vsaki erganiaaeijl. Medsebojna zaupnost je velike-gt pomena t pomanjšajo zeop »eeti je preva bolezen, ki tfeved no rasjeda organisaeije. Ako pe| gledamo ergenitaelje, Irf ee dosegi« uspehe, komo pronašli, d« je bil njih temelj postevljen ne medsebojni zaupnosti in koopere eijL Brez tek ae ne more izhejefi pri ergeniaaeijak. Vljudnost je tista laatnml, katera nalaga drva na ognjišče, do ke, četrti, de Je Ml 9**Jpm a peti mords. de je bilo - « ^ ka uprevlčeoe. de se maščuje aad pastirjem. Peatlr bo eevede trdil, de Je on nedolžen. Ravnotako m mi rssprav Ijsaje o družinskih razmerah..Is pretežne večine teh dopisov n^ dobisae oikakege poduke. Keo Je. ,|A ,o nekat-ri sorovei*. po tmll MM Naša družinske razmera. Od nekod Cfe bi pečlarji vedeli, ksko so arečni nekateri peri sskoasksm stana, ki ^ drugsčs pisali in njik pečlarenja M kilo kmalu konec. Drotdvomno je ta di veliko aeeroČaik takonskib parov, ssto pa js prillks dovolj da «1 vse ogledajo in premielijo, kej povzroča neareče v zskonih. Ko ss ženil in ei lep, vsssai lepo, Is vidiš, da Je prav vsgojens Se pa nI lepote tri tefri, tbirej si žensko po sebi. Ce si stsr 90 ts čsks sreče in veeoijc, le do vsej 22 let stsro, nikar ne _ med šestfisjsttetae. Res Je, da eepoatsvUsmlsdo lt«o,ill ^ dolgo bi ostsls pri tebi, kl si sMr rec nsprsm nji. TI s! izbuljen in ismozgsn, ons ps v najlopllk letih. Pomisli sam, kako veselje bi imel ti, Če bi imel žensko 10 let sterejšo od tebe. Ravnotsko ja s lene, oko ime sttregt meša. ^ Tako je, pečUr. Uči leno svojo lepote in avojik let, pomisli mslo, kako bo potem, ke lil skh pn» t njo živel. Če bol delil i leno kakor te spodobi, di bosti prijeto-Ija in ti ne bo dekle, da bol snsl ceniti njeno delo in njeao skrb, pa bel srečen t a jo. Ni pottbi pa Sri izbirsaju tudi pomisliti, 4a sa tvoja isvotjenke dobre vs-gojo.-y. ^ U Salle, BL - Ker nekem čad-ao se ml zdi, ko berem PTosvete, da je kaj takega mogoče. Človtk bi ne verjel, da bere nspreden list, ki je zadnje čeoe sečel prinašati rsčl, ki nikakor ns spadajo noter. Jss bi svetovsla, da bi vm one ločene žene deMle med sabsj naslove, da bi si potom piesm potožile, keko iaaa katera težak fcriš. Najbolj ss mi smili ene, ki teli o avojem težkem križu. Zskaj pa ai ni Isbrsls lažjega, ds bi bil sa* njo dovolj lahek, le je one liti ker Neka drag« P** korsjžo. Ta ae ti Amasonke! Kakor ee vidi pri ajlk ae manjka veeelja., Neksteri ee eioer primerni od tek dopisov in vso čsst dsm oni "t hriba", kakor todl dopismku is dleneoe, O., ki prsvi, da Je nsj boljše s tskiml dopisi v koč. Ka-kor povest e Jari kači ti ii prile* 11 vleči ti dopiel, korletno Iti ve pa BMra laostajati. Pomnite, da razmero, kl ee daees v družinah, niso samo radi tega, ker Je kndo-ban mož ali iasilaa žena. Tate jih dovolj a«točili, p« js pri-čel navduševati la dajeti pogum, naj nikar nobeden ne obupa, čeprav ao hrabre divoraaake pra« po aveje zagrabila onega dolinar ja ia alato Kalifornije ter jih da-pod nee nem vetrn pečlerjem. Tudi jaa sem mišljenja, da js v prodajalni treba vsoti tkat«, ker do veku dopada na pa tietege, ker prodajalce vailjuje. Oni dolinar je tudi take vrata kupee. Pečlar-jem v Grested Rutteju ai treba neagovati, pravi ona ia Puebla Saj tudi ne. ToU svoje težave in težava njenih otrok, da se asora-je sedaj mašiti po toveraeh in vživfti škodljiv dim meete poduč-ne šole. kar jim po prsviei gr4| Dobro veaM> to, saj še ss aas od-ra*le j« maka del« v tovarnah, toda naj ne krivi evojege mo fa mora trpeti ona in trpijo o-troei. Zakaj rajše ne napiše kritiko čee poete vode jee, ki ae sprejmejo sakonov, kl bi sakranjovall delo otrokom. Tadi jas 'em $9 moral rnačiti po dimu in praku še v nežni asladosti. Ali aaj krivim sato svojega očeta ali svojo ter t Nikakor ne. Razmer^ ae bile teke in teko iasasal Is danes ena ko krivična razmere, ki jik je treba odpraviti, pa na bodo delali otroci v tovarnah, suttere ae bodo iaaele drugega dela kot o-skrbovale bedo otroke in jim da jaie vagojo, kar je Itek dovolj, molje pa bode delali in Uveli napram avojim ženam, skrbni o čet je svsjik otrok in prijstelji veek enakik ljudi. Zato pa Je prvo treba laokraabe, da borne ana- Ucabt«vati trnke nrsBsslUv m. da. Delavake rszmere so pri p>sv slabe. Komej dva dal dels jc v tednu, nsjvečkrst pa le esto samo eden delavni seji držal govor, de se aakaterim peč Urjem pedai« po liea kakor m-■aodkviee debele eoiee. Ke SEJE IN SHODI. — NsSs trestve , M. 01 BNIM. j. skkslls aa reiV ssasaial seji tea 4. IsbnMrJa, ta sa vsak tla« I« tlaetsa atatalHt sse se4ae stjs draiiva vsaj sakral v treh siesectk tsr kdor ss as bo rsvssl ftaai skladu, Sa be kaaaavae a tasijo. — Dalj. j« Ataaatve aa ssjt Ofiaosle, OMUk Mjia m aes *ta k.t.rl dolsi« In4i e* sateljak, kaša draga Meaa ia Hsalas, kt alse aspasleai a Salom ek »atsUak, ta ki sa (trsfttveaa ssja vršila svslvr aa-terattaa. leto .Vo SraStv. sk kača ba v keteis vrtita sajs »«e ia staar jkk peiftsajal* ab ssdaU ari. — Opeša rja* Slaasivo, ia te epe-Sisvs ia sa ravaa po dvnltvsaUi skle-pik. T.rrJ vat aa ssjs prva aed«ljo v |s Js 4. SM**«, tafaa ob saiaii »rt sestav. — ohMrias lakslg. (».laik. mmr nihe. kar bi most-ea re| visi kov. Ako mo druitvo iuiln|o priliko tilka društva ne lega SttUtner morali atorlll že ■HK DeneN |o bre« odboral- iio, da tibdrll-nariVk/, imamo o m Merca, TaH ^____ _ aaroa, ■ iiktva pa poslv Itnm .da osla-»lue iloms I»rl delu. — John ioAesloa Cl(y, IIL — Hosivljam t. marce ob sodni uri s večer j^HijS dnevnem redu sa bodo vrHle volitve' glavneta ln več drugih važnih stvari, najmanj po enega ta aa prlstopitev aašl naselbini J< sočaiuii prispevki, Imata pri ae seji porsvaati. Udeležite se .prihodnje sok. Delaimo složno, mt IHertipeval. — John SMam. tajnik, W. ltub st., 701. -f« aa druMve- »ono ooi s-asp | rojeno. članstvu dmtftva "Na It. tox »NPJ., da i na seja vrti drugo Prosim vas. i p« hrbtu. Brez vsega pride domov, a žene ma je kriva vsigi. Ne sdl ss mu škode dvijsstekev v dražbi, m damt pa niau soate, kaj Is, da bi leni kupil kako obleko. AU naj ee čudimo leai, ki f tekem položeju prične srieUti. Ali ko eelo življenje jetnik io V be* dl, od moža asnllevens, začne promilljevati. Po eell dešoU ss liri glie o resporoksh in teko pri-čns tUdI miljlv ene e ločitvi ter da bi mu olli. 2e mnogo eem videla lolealh šent, kako pohajajo v tovame ter ai t trdim delom alošljo kruh ljubša jim Je tettj teke tivtje nje kot di bi bile aa gospodinja pri krutih mošeh. AU Jim torej moremo ttmeriti, li ti ii pol< kili btljiTlikskor ss ns pote gajem ss Uste, ki bi hodil« samo po gledalilčik, plesih in aakavib, nosile samo let* obliko ter teko irkohArek^voJtJikonske mU. Todt pomnimo tudi to,.di teklk med delavskimi šeaaml ni, aU pa eo sila redke, Celimo ei le te, da ki kila mol ia leaa oba saekopravna. Pečlar-ji po aaj ei zapomnijo te, da pe-člerski sten je šelosten sten. Hvoja najlepša lote prebiti pri raja vi peči aaai toniti v dolgola sjs, sil nI te aetuj, kar preieds rissodnemu človeka f Le poglej-srn mala ajikeve dele. kake ja . K.l / |L ..Lri.t, a, m mmurnak i m in «unw gruiuj. in m, r» Muža-Tone ••bi v •mi Veeko drultvo, M podpira prodtpg eii predloge, nora aa U glasovati s najmanj dvotretjinsko relise ne a* ji •avzorih f le nor. Te je treba •iti gl. tajaikn d« 22. mojo t. L • Javno razprava je dovoljena devet deeet dai le mora pe pravilih preneha ti s 22. najem t, i. g Draltre, ki podpira l*lcij»tiv«i pred HAZNAMJE VSE* ki ao mi pisali za službo, da sem isto že dobile in želim, da blago volijo to upoštevati. Ivana Jaueab, Box 768, Arns Ksns. (Adv.) POZOR SLOVENCI IN HRVATJE! Prvi slovenski fotografi*n! kevod v Milwaukee, katerega jo otvorll nai rojak Rudolf Verinik. Izdeluje vseh vrste slike, poaa-mesnike, skupine, družino, poroke, itd. Delo prve vrste. Za vsako naročilo $10.00 ali več dobite eno povečano oliko zaetonj. Vaa dela •o Jamčen«. Uradno pre s«; od 8 ure v jutro do 8 ure zvečer, ob nedeljah od 9 zjutraj do 6 popoldne/ (Tel. Ban. 4899). < • NATIONAL STUDIO, W | 412 National Ave., Milwaukce, Wis. DOOZlAflTA. DniItve Savedseet, Itov. OS, 8NP/, v DePue, IU., je aa redai meeelal soji dse 17. decembre, 1922. raapravljalo o dololbah jedaotisih pravil, ki ee be-vije o viaoko.tjo'8Svuroraa||p|bolnltke podpora v te svvko predlaga sledoiO apr«meml>e V pravilih: - ) t¥\ (»»» ' ■ PTIOUATITAf ! ? Dnifttvo IdrulKev, »tov. 888, MTJj V>otee. Okle, je aa rodni meaoiat se jf$a40. dee. 1988 razpravljalo o sta- jejferraStf ETvedae volji primaajkljej. Nalo JSotv jo prida do sskljslfe de aa* vel pris.aajkljaja,,pov«ro^jo vUcdil rssrodi so bolafiBr'podporo ia valrd tega emo so odredili laloljatlretl t«*a devao tolko v pravlUk. . > . ;'y 25 DARIL lASTONJ! •• .'iAn.lHK' 'fflji - ».« I ? .tJ i. i UFUrWrr7 »•• d iT it V. v . X. , « 21 kamnov pozlačena ura atano $12.95 Točka 1, llesa 88, "Posredi" asi m doda otaeek: "Bolnllkl skled aej se deli po razredih, tako, da oo bodjigP rej 81. 98, M itd doovao belallke podpore vsdriersli vos« aaee." Točka 8r>doaa 08, "JUsredl^ ki oo gladi "Eden bolniški aeeemeat more Ud vodao v reeervt ki je aaloloa v bolniškem aklndu, .ornamereo po ms-redih. V delajo, da saalaaa prlmaaj-kliaj' v bol olikam eklade, Ima glaval odbor aU gl. tavrOovalat odbor pra vlee ratplaati Uradni a.eament, kakor a3k T^trebao" tir ee aedorteetl s Tem* 8r "EAea bolnltki aaesment meta bUi "dne .v ressrvl, ki Jo aalo-tea v belnllkem skladu oorasmorao po rmarodlh. V delaja, da reaorva kete rage bolalSkega razreda pod eoome ■•lat aaeoment prtaadetega raarads, i* •I gt. »*l (d> IsvfSevalai odbor pravice rssplsatl iered.V aoeomeat .sa d* HM raarod, , v >terem jo prlssaaj- T • BA^OOlt a H. T. * jO brataha or*flni,«rij.. v koleri sssa vd eaakopravaL Ne »mn tremo pa ta eaakeprereoa^ J|o_ marajo' Imat, ki oe oevorovaal oa nliko padpera, oolagati prksaajkljaj. katere-, W^aarsra8Ue IHai, ki eo aarorevoal Z^tAbl iT JTE' prevUe pveeej dssalaeije, kajti aajvel •ImalaeUo ae pripeti pri ttaaik, ki oo uvasevaaf»sa vtooko podporo. *» »uiaTJtVe' jo, da llaa. ki jo ssverovi.« m fft ali 88 daevae bel. podpore, ae boiVaftasakiel, kar se om •• leplslo, dikAlm Uao, kt jo osvaaovaa sa Si ali |9 daevae bel. podpore, 8o iahaje s te eoteove, oe da B^rn bile troba doleti TZu um - pripetijo db. UesoTKirt^al orne, da so bodo kd aiikt oklad ooast opomogel, ako jo •prejeta aoda laleljatlva. Apeliramo, ■a kratek« draOtva, da podpltaje aol predlo« v sadeetaem Stetllo. la pride aa IMOlae gteeeraaj« >1 tnatrumant, liaihe. . j itn® uro. planine i»m dva, trt, MIH ali pet dolarjev daevae, po pretoka leetih mssooov pa po poO. «eod s dslsls PROSVETA 4» i—tomr. i Jl4.4S| 11.41 140.44 .. i 1 »1.14 i i 4.11 U».44 1 Jffjr * C7J7 UMI . J Ii.it tuo 111.11., ; imi : |Mi7 x 1» 41.04 • mm 18,1 .......... ,! IJTCM S!.4' M4.44 . '30.T4 14.44 / S80SV , 04.41 14.44 161.45., | Ui.it 14.44, H 4.401. " (44.41 Sl.S4j 124.44 lil ..inil Vi M "uiM - {f W-48 24.11 12.00 . \\ lil'44 '14-14 "'V4.40': 4.48 >47.(4'. sni sf »v i! &S ta '-Mi: 111.14 4.47 244.40 . I ITI.ti 4.40 ......... "l 244.41 7.42 144 4« . j,j 34.14 .4«,!......... v 114.14 4.24 149.14 . ti! 74.45 4.14 14.44 . j, 44.44 241 ......... 818 U:« - .v.«: a is ra H 544.74 10.44 ......... I: HO 44 .42 ......... 5» 334.43 4.24 44.04 . « #07.84 12.17 ......... 41 79.01 i? 4.44 94.00 . 41 114.44 4.14 ....../. . 4? 24-47 .4« 84.04 . 41' I71.lt 12.40 32.04 . 44, 248.52 14.44 ......... 4S' 144.47 4.44 ......... 41 74.84 4.19 14.44 . 4; 434.44 ' 12.14 ......... H 4*0.44 4.14 M4.C0 . 44! (04.41 14.47 | (4.00. ro 422.44 14.04 ^«.(0 . tl| 144.14 4.44 ..... »t «74.49 34.44 24S.M! Vlotite val denar v ZakladnIAke hranilna certifikate. Te iadaje Vlada Zdruienih drlav (U. 8. of A,) in so najvarnejša investicija na v»em svetu danaa. Vi lahka kupita $25 oertifiket na M0.I0 ta dobite $28.00 pa preteku pat let. Vi lakko kupita $100 aartifikat se ftt In Mila $100 po prateku pat lat. ^ Vi lakko kupita $1000 aartifikat na $$S0 In dobite $1000 po preteku pat lat. 241.1* 14.44 "Pt.44 , ••M* ' 244.40 . 41.12 tii.14 [i H 4i '■■i 142.41 » 244.44 ' 114.20 472.17 ■r 'f*0-7! 2 42.4* '/ 44 74 . • 604.4( ' 174.41 ' S44.l1 i ' 414.41 i5:l4. i 141.4J T",fit.f4 »4.44 414.lt 41.44 8*4.41 : IV.$ mi 74.44 , »4100 . 164.04 41.40 »1.04 mm st ciiitv X Jewelry * mm Muaic Go., mrr eeoa «i. €U*r ■ A»»., Clw ■ . " laed* OMe. I Velike ssle- ■ fe ar, rtetnt-■ as, irsfeeel, m ^m Slovenske roU H m pteoe« f«>d ^m beae lastni- ateste, plen« ' ter vm miš t. mm mnsiksllja, ^ Iteod^ab 'Jfr^Z pf4oMU« ttan—w. SEMENA llf»»4» iMSMaa n« vr»ew, lA* _ nseaMtMA M inss • Taofppnnf '* Ks sslofi ttnsn n.jboljie ; ; I poljska vrtna in evatlifaa ss- < . Mene. ' tt I > ; - Po«jam pofttnfo« presto. rj Pilit« pa brasplalai aenifc. ' j, MATH. PEZD1R, Im T78, CH/ Hktl 8u.. NEW VOfltK. H. Y. . J T .......................... ■ ■ , ... MMMBBB^^^MP^^ .n „888888888888«8888888888888Wp2ll..... i _____________ m 111.44 7S.I« Jpsgs • ftaliUa v Mlo«L BSINJE to n po $ t funt. tU. ti. manj M uUv M M Milja • t« M prihrani m rotnil. I *im ■ (»in« «Uin> m ' S3.M h Mil rtl«c» najbaljt, kUU ». MJCAK Colorin« (Short Fin«) Pridite la oglejte« al aofta MM p"*', najpoaneneJše med al narodnosti, "RADiANT IE". t« p«« ao najkraaoej- JUG HUTOKI0Z9 ROMAM. . Spi al Prokop Chooholoušek. Poslovenil H. V. (Dalja). Čret trenotek, ko sa js krito-nje Ijndstva jelo miriti, je Toma-le vid »o pet zamahnil i roko in takoj je lile zopet tiho. "Pozdravili ete me kakor svojega kralja in polotili ete kraljevski prapor v moje roke/' jel govoriti z ginjenim glaeom, "ampak ae meni, tamkaj kra-ljevskema trupla mojega očeta pripada U dragocenost Bosna, dokler no bo telo pokopano v ave-to zemljo!" In jel je odpenjati zapone, iz-dirati zlate ireblje, e katerimi bil prapor pritrjen k drogu; goli drog *e izročil v roke perjani kov in etopil proti kraljevskemu lotoru; e pomočjo evojega etriea Radiča je široko razgrnil savcee šotora in jih je pnatil razgrnjene da je bilo videti, kaj ee godi zno-/trej; pot«ra je pristopil Tomai* vič nevstra" no do le£irČs, na ks terem je letalo truplo njegovegr in pokrU je vee leli.> ir iljevskega mrliča s deželni** iporom. Tedaj niso vriskali vojščak' irveč so s častečim občudovr jm zrli ns enojega kralja. "Kak srn je to t" se p govorilo faano. "Oj, dobro bo a aamf dober zla bo tudi dober vladar I" TomaševiČ je zopet stopil is " tora, in trebab mu je mnogo napora, da se premaga in da mu lise obrani izraz tal oat i in bolest vendar bi bil nsjrsjla rsdos* i vriskal j saj je bil pri dljn „ dva sta bila med vsemi, ki opazovala ta njegov notranj* h vojvoda Radič in — Ulja. Ti ei Se pri eiljn," je govori' vojvoda, "aH tadi jax doe* cilj ivojeM hrepenenja! -"jat" je vshtepencl, "as raten počitek v tvojem na ' zavrgel bi v blato krono da, krone vsaja sveta; aaj i vae nji|i ne drznil etoriti KUJ 'Le pretvarjaj m," je šepetal "notri vrlakai nad poereče-svojim aločinom, a na auaaj občudovati avojo laloat. potrpežljivostll" je doau-grozeče, "Iztržem tvojo vest la la goljufiva tvoja žalost sprem ni v resnična!'1 sin' ie, da ie atopa plašilo sa jvo aledjo, ja stopil Tomaže-de*je v sredino voj*iakov, na it pa se je vstavil in je, ne-o zroč vretl gradu Bela-aavpllt "Olejte tamkaj, kaj je f" Tale gradu eo aa na steiaj od-(p, aaatave Vnkr na ao padlo na utrdbah, ia is vsie ee je pomikal mal ali dobro oborolea sprsvd, na čelu m« fVukmnn V«, t r v • " . V 1 **V red! Orožje v poeti" je velel Toma'ev»č, "kdo ve, kaj aa-morujef" ^ Toda eprevod je hitel narav-•oat h kraljevskemu taboru, po-pa je, rfcigrnlvii belo aaeta-vo, dajal na ananje, da prihaja v i mira in pokoju. "Kaj je tofM ao ea vpra'eval! "vajtfaki med setoj, "BelajsVt u-trčbe sto's trdno na viMnl granitna skale in uporni Vnkmao da SKORAJ OSEM MOJONOV. Issa srčetka izdelovanja pa d« 31. dec< mhra 1022 so kupili skors., miljrnov (7,h56,220) stekle Triaerjevega Crenkega Vina ki m jim ja priljubltb kot is-zdravilo v slučajih slabega ______ saprtja, plinov v želodcu. glavobola, nervosaostl In splošns pobitoetl. Oa bi polotili teh 7,816,230 atoklenie v ravno vrsto, M ss vlekla oa rasdaljo 1,48* milj, oatremu od Chieaga do R1 Paso proti jugu ali od Chieaga do Ogden, Utah. proti sapada, ali od Chloaga do Kov West o« Moki Ikem zalivu. Oa bi postavili teh 7,064,210 stekleni« Triaerjevega Oronkcga Vino druga aa drugo, bi etale 7366J20 čevljev visoko, torej 270krat višje kot jo vleoka najvišja gara aa svetu. Oa v risan kar v Himalaji. Asija (26,002 čevlja), oairoma 387krst višje kot je visoka aaj višje gora v Združenih drlo vab, Maunt MeKialoj v Ala-aki (20.200 čevljev). Toda cao staklealeo lahko dooofteto, kajti vsak lekarnsr ali prodajalec sdra vfl lasa Trinerjevo Orenko Vino V atlogi ge ae mavolo dobiti v vali bliHai. pišite na Triaer Cosapen/, Chieaga, III. (Adr.) i g&EDA, 28. FEBRUARJA, % bi pohajal pokorit ee in', proait milosti t" T GUsno godrnaaje ja pozdravljalo Vukmana in ajegove spremljevalec ^odr oa se je, ae meneč ee za vee to, premikal e svojim sprevodom dalje tja, kjsr je etal TomaševiČ aa čela svojih perja-nikov ter ga priiakoval. Hkočivši e konja je korakal naravnoet k TomaŠcviču. "Ni motno upirati ee kraljev, ski moči," je začel brez ovinkov, "radi toga prihajam, pokorit ee svojemu kralju, ia zsnašam se na tvojo priproiojo .kraljevič; apro-vedi me k krslju!" "Kralj stoji pred teboj!" je odgovoril TomaševiČ ponoeno. fu "Ksjf" so je delal Vukman, kakor da je do najvišje mere pre *enečavn!8tvo tiPROSVfi2^Af, 2087 3. U CHICAGO. ZAKAJ JE PREPOVEDi SVINJSKO ŽIDOM? Ker •via|»*e katan v limll »r^« h «•411 » Mm •In««« lili lin. sr. a. VM| , ail - M ......................... o Juh mojih hrabrik / junakov, ki sto jih pobili v prah! Saj to ie posledica vaiega dela, da etojuu tu prosei milosti." IVi r,-h SO si perjaniki gladili brade; brikone ae jim je prikupil Vukmanov govor. "Sedaj ste slišali, junaki moji, kaj pravi župan Belaj*ki," je aa. Čel TomaševiČ, "in jaz eam eem ponoeen na hvalo, ki vam jo izkazuje kralju Vukman. No, kaj m »!it.. ali bi ne bilo boljo, da ee nad h-uplom moje** očeta odpra vi vsako sovraštvo in da napravimo konec vsem prepirom po vaej Bosni t" "In prav bo tako, jasni gospod!" so odgovarjali perjaniki, "bolje je, če je hrabri Belajoki goapod a nami, nego proti nam." "No, Vukman*," ae ja obrnil proti letemu TomaševiČ, "odpu-očen ti je tvoj upor, in upam, da ne boš nikdar več kršil svoje zvestobe." (Dalje prihodnjo sredo.) »eaesaMosoistosoooostOMs DEČKE. simpatične aunajnosti, ai ielimv Ameriko priti, ker eem brez denarnih sredstev,, iščem rojaka, ki bi mi omogočil potovanje v Ameriko. Pripravljena eem sprejeti alulbo, pri nemški ali slovenski druiini, seveda, da ai potni troiek odslužim. Zmožna mm v nemškem, hrvatskem in slovenskem jseiku. Več se izve pri upravi lista. Pilite na naalov» "Juati", 2607 So. Lavmdale Ave, i Ohicago, DL -(Adv.) Feb. 28. Dre$a V. Grahek ZDRAVNIK. Uradne ure eo: 10:00 zjutraj, do 2:30 popoldne. jI 843 E. Ohio Street , Telefon Cedar 2388 V. S. PITTSBURO, PA. NAPRfiDEK. "Proeveta" pile aa blagosUnjt ljudstva Ako se strinjaš s njem mi idejami. , podpira j trgovce, k oglašajo v Proeveti. — > zalog* imam vae blago za vaakdaaje po trsbičine po zmerni ceni. brtov ZORNIK, • " ' Hertninie. Pa. pr4 ^^jn^TMSmK ZNI2ANE CENE. LOOK OUT ZA PIJAČE Anton Zbašnik, JAVNI NOTAR, t ^ffmsuitGH. »acv? ■„*■ (Nasproti sodnljo) , i 4 • Se priporoma rojakom v vseh S) ta r »ki h poslih. Plilte ali prt-m osebno. Cene niske, delo tofno ln pravllnojT aRa jTsiilst J? "uSu. L o p • ) ■ o rnn In MiMlllrs. urusi pno» n 1 »iti ■ni PROLETAREC jo alovenako glasilo soeislistlA ne »traeke v AmertiE^lSI dalavae in rojak, ki sa saniiaa so aociališem, bi ga mora! redno čitati, ksr vsm kale s8r'i . •-• * 7r, pravo, eliko socializma lato, $1.50 na pol loU. Naslov: PROLETAREC, lase w aatb si.. CHICAGO, ILLINOtS. PUlte po m! ««aik kajigl ea*ae*e všUave nad ra Sni. katar« So u ratptMasMb r™"? »mr^MJggJl •. . . .111.10 ••m it.ee Pravi rt« vi li.aa 11 si r r. im Owm na si IMPERIAL STATE BANK, IMPERIAL, PA. Vešlaa ogU.o* •rešitev. NaTea ao braeltev. o«l«. priporoča CKKbVNK IN HRANILNE VLOGE. ||i»HliMMINHMMMIM|; , kallbar f ipartiraai a bamer r® partiraal Vkailho SSt lavi ha ' LtlfM' , awmi ITI % n u« mnm ■■ • la kahWr S M - ea e»s» SW Scear. PiaiM Union salss ooaarANV, I • a. O.apiai... s« ..••». M* • »..».. 11.ti 1S.TS •M aa *HM> : Doaača zdravila. prtp »naa «a*r». KmIh) v ka)l«i 'DOMAČI ZDRAVNIK' naa* S« W««pU£rl acnia, V ka«*- MAT H. P E Z D I R. •m na atr HaS su. * nuw vona. n. v. »eaeeoeMeiiiMiMiiMeiee Zakaj polgete več knriva kot |e sploh potreba. m t? 53e eeeede!"1^1^ « let take pe#l . kake se STEPHEN STONICH I ^IsBsaahia Ig paitl CtUSHOgMpR re kave je v pomanjkanj^ Franckove cikorije v navadni kavL Kakor oooliš jed, tako priden? kavi cikorijo. Zboljia vsako kavo—jo naredi okusnejšo-rdaje priljubljeni vonj in slast, po katerem hrepene prijatelji kave. , . • : / N .A* \ Vprašajte groceriata^ Za pravo Franckovo cikorijo: on jo ima. Poskusite jo in videli boste izboljšek. 1 , Pazite na kavka mlin. i Rl' ■ irsLu 23] GnsnSP »avojo. - HEINR. FRANCK SONS, Ina., FLUSHING, N. Y. ......... N iA J VEČJAi SLO VENSKA ZLATARSKA TRGOVINA lEf1; S-'. Frank Cerne, 6033 ST. CLAfR AVE., CLEVELAND, O. I Zvez, broike, zapestnice, diamantna m<; prstana in lavalfarje, verižica Ltd. 1' k 4 ' 't*-'* /1 ^ \ ' Kii, I POPRAVLJAMO: are in drugo zlatnino po nizki eeni. PODRUŽNICA Columbla Gramofonov to gmmofoi.akib plott. Slovenskih in drugih. Prodajamo ao lahka meaetna odplavila. Pliite po cenik, kateri so Vam po&lje brezplačno ali pa ošabno vprašajte aa cena predno drugod kupite. Najboljše blago. Najnižje — y— thmmm Največja slovenska tiskarna v Ameriki jc Tiskarna 2146-48-50 Blue Island Ave., Chicago, Illinois. I - —' ^flJJg ■ w ^ 'ičSmmKj'! Mi tiskamo v slovenakam, hrvaikem, slovaikam, čeftkem, poljskem, kakor tudi v angletkem to ne mikam jeziku. Naia posebnost eo tiskovine ae društva in trg6vee.—"PROSVETAM se tifks v nail tlakami ^11 >»' mu w muh m.....t DENAR V STARO DOMOVINO. . T. rsfHH Za Jugoslavije: ¥ 100 diaar...........$ 1.28 * 1000 dfoar „,,•,„„, 10.70 10000 dinar...........104.00 Za Italijet % \ ^J 100 lir...........$ s.eo 500 Ur........... 20.00 1000 Ur ..........it.00 Isdehi|eme notarsko dals sa tukai ln stari kraj. Posojujemo j in vsameao posojlU na prve vkniftbe (Mortgage). Prodajamo lote ! In farme. MLADIC * VERDERBAR, tM4 Weat istk Street ... CHICAGO. ILL. j >eaeMieneiieie»aeiiMiieeMeiieieieeeneiiiie»eo» ------- ////s/,///. '////. ,/////,/,,, . ,/,////t/*JA>, Odvetniika ia javno-notanka puarna F. A. BOGADEK, 200-203 Wal.h Buildinr, 424 Diamond Street ' -> PITTSBURGH, PA. Izgotavljam pooblastila, kopna indarovalne pogodbe, prošnje sa dobit. Bvojcc t "tare domovine in vaa druge «tarol.raj»ke uradne bFteS kortT* P sapušdinskih razpravah. Moja piaarno Je . . V?*****)* alovenakl oddelek: LOUIS K VEDER, KRAJ^tof!?' ^ " nC/Unkl P°Ml apadajode spise v STAREM ■ .■/ 'tt/Z/zr/,/,/„/,/ , ZASTAVE R*Oallje to vee dr »I t ve ne asO%MHsa Gamntlmsne dele to t>l*te tadeluje P* ilb eenah veš r. tok ICkOR NAVINSIK, FVrD7r I S. N. P. J. društvom: • IVLRZsIL Kadar osrošote snatare. rega 1142 N. E. DaDas Rd. » SToVSe"'\X&9 .t; ZASTONJ to lake J?Zč?* ^ ^ .. . SaSiJun, Inc., Hmmmm Aft>i Mma