V ITALIJI:	*	"	'
Celoletno naprej plačano	>T	.»i moi-T ’-'Q	'	'r
poluletno ;	,	vjumi	*‘JUt H	-^od
čet tletno	...	4-60
Posamezni izvod 20 cent., zastareli izvodi po 40 cent. — Uredništvo in nprav-ništvo: Trst, via Maiolica 10-12. Telefon 1142. — Oglasi: Za vsak mm viso-čine ene kolone v širokosti 63 mm: finančni oglasi 1 L, »smrtnice, zahvale, poslanice, vabila 80 cent., trgovski in obrtniški oglasi t>0 cent — Plača se vnaprej.
Glasilo Komunistične stranke
Italije
taUv ital. sodili strti
Kongres Italijanske socialistične stran I Ske, ki se je vršil 1., 2. in 3. t. m. v veliki dvorani Delavske zbornice v Rimu, je končal s zmago maksimalistov, ki so dobili skupaj s tretjeinternacionalci 32.10(3 glasov. Premagani reformisti so pa dobili skupaj s centristi 29.119 glasov. Reformisti so zahtevali v svoji resoluciji, za katero so glasovali tudi centristi, naj bi ostala stranka še naprej eontna in naj bi skušala, uporabiti svoje moti v dobrobit, delavstva potom sodelovanja z naprednejšimi meščanskimi demokratičnimi strankami. Maksimalisti so se pa izjavili v svoji resoluciji, za katero so glasovali tudi pristaši frakcije tretjeinter-.nacionalcev, da se mora strank,a pridružiti revolucionarnemu gibanju 1 retje internacionale in da mora izključiti iz svojih vrst vse one elemente, ki zagovarjajo direktno in indirektno sodelovanje z buniioaznimi elementi. — Centristi, ki so glasovali z reformisti, so pred glasovanjem povedali, da se sicer ne strinjajo po pelnoma z načeli in s taktiko reformistov, da pa glasujejo za reformistično resolucijo, v kolikor zahteva ta poslednja enotnost stranke in v kolikor priznava, da mora vladati v stranki pravica svobodnega mišljenja. Tretjeinternacionalci so pa pred glasovanjem izjavili, da ne goje nobenega zaupanja do maksimalistov, ki da nimajo še jasnih načrtov Jglede revolucionarne proletarske taktike, da pa glasujejo kljub temu za maksima-listično resolucijo zato, da pomagajo re-feiti socialistično stranko reformističnih elementov.
Na podiagi omenjenega glasovanja m vsled zmage maksimalistov in tretje-internacionalcev je kongres izključil iz stranke vse one, ki so glasovali za reformistično resolucijo.
Na kongresu je prišlo tekom razprave do burnih in celo do dramatičnih prizorov. Pffl-io je tudi do pretepa. Reformisti in maksimalisti so vsi eni drugim očitali, da so krivi sedanje protiproletarske reakcije. Do resne in globoke razprave o sedanjem mednarodnem položaju proletariata pa ni prišlo. Kljub dejstvu, da so nastopili najboljši socialisti hi pari amen | tarči in govorniki, se je vršil kongres vi ozračju malomeščanskih brezidejnih raz-! prav in osebnih očitanj. Lo sem pa tja se je prikrade! v načelno ozračje kongresa tudi topel žarek proletarskega revolucionarnega razpoloženja, ki ne priznava nobene poli v preteklost m kak prijeten žarek revolucionarne zvestobe.
Zastopniki frakcije tretjeinternacional i <ov so izjavili, da ostanejo zvesti obljubi, j ki so jo dali v Moskvi voditeljem revolucionarne Komunisti, ne internacionale. Reformisti so vztrajali odkrito, bolj kot na vseh drugih dosedanjih' kongresih, na i sv ojem stališču o potrebi sodelovanja z j demokratičnimi strankami. Serrati, vodi-1 lelj tnaksimalistpv, jc pa v dolgem govoru priznal, da je v preteklosti zgrešil v marsikaterem oziru; da je reformistom preveč verjel in preveč odpuščal. Sedaj pa da rnora bili vsega tega konec. «Do-gi.dki so dokazali, da je imela Tretja internacionala prav, ko je zahtevala od nas
tako je dejal Serrati lo.itev od reformistov. Nismo je poslušali. Ta ločitev ki je bila žie davno potrebna, je postala sedaj nujna, lej nujnosti sc moramo t; kloniti. Moramo se'združiti z edino mednarodno revolucionarno organizacijo. Ta organizacija je Komunistična intornado-1 mila. V to svrho se moramo mi nelc ]<>
» iti od reformistov, marveč moramo biti pripravljeni žrtvovati tudi svoje osebe, ako bi bilo zn to zdru:>jtev potrebno«.
Naše mnenje o socialistični stranki I Italije je znano. Njen razpad se je prižel j na kongresu v Livornu in sc jo zaključil na tem kongresu v Rimu. Ne borno torej ponavljali naših objektivnih kritik, Tein r.ianj, ker se jc zaključila usoda socialistične stranko med slovanskim delom Julijske krajine ž« v Livornu. Toda mi Sun, v Italiji. Kot taki, kot 'lani komunistične stranke in kol del mednarodne gn revolucionarnega proletariata % se pa r mamo zanimati za potek dogodkov kakor sc bodo razvijali od Rima naprej!
Takoj po razkolu in sicer i. I. m. so zborovali v Rimu reformisti posebej iu maksimalisti posebej. Ti poslednji, ki *,» imeli na kongresu vodno, so pravzaprav '■ vso pravico' nadaljevali socialistični k< ngres.
Kongres večine
Tu kongres, ali nadaljevanje odeli -Lenega kongresa se je vršil tudi v rim-! ki Delavski zbornici. Takoj ob začetku kongresa maksimalistov in tretjeintor-miciunaicev je dobil besedo zastopnik teh Poslednjih, ki ,i(’ prcdlal pismo Komu-histične internacionale. ' tem pismu po-zdr«v|j;l Komunisti! na internacionala 'naksinittlistc in so nadeja, da bodo »li Sedaj naravnost in brez vsakega obotavljanja po fioti revolucionarnega proletariata. Srednja pot ni več mogoča, pravi Pivih.c Mi z nrpgo inlcruucioiutla, :
T i Um it/milu izdajte ali !'a f' ,Tt'bluvio norno Tretjo internacionalo. Tretja bihu-nuciuunUi pa no more imeti v nobeni državi več nego ono samo sekcijo. N Italiji tvori luko sekcijo Komunisti' 'lia stranka Italijo. Maksimalisti torej se bodo morali /družin s Branko ako resnično žolc postati Mani Tretje internacionale. 'Alru-/dev pa ni i,tko lahka ker obstoje še ne-kateia nespi.raraunijonja in so se ži’i odmevi ojstrc p>i0miko, ki se je vršila n ed komunisti j,, nnuksinmlisii. Vendar se mora dobiti ,Jot< )10 katcrj sc lahko pride nule do forniclne marveč do dejan-fcKc	in 6r(jno združitve. V to svr-
ho predlaga ^-Vlttevulni odtior Komunistične m emacioiuiio maksimaliston sledu e:
, Kongres ««*•*»«,,noj izvoli Iz SVOJI' sirit i post m,! delegacijo in noj iu pošlje ob koncu m,.*0l.n „kM)rn na gr c s Komunistične internacionale r Moskvo* I,l i(l ( c (>Odvija bo imela pri
loinnst, <lu P°Jnsni svoje stališče pred zastopniki cscya "'ednurodnega koWM. iiisUencga proletariata, i„: ,l0 obenein r,(ht mnenje III Inte rnae.ionuk c unih l)pr„ san jih ki tičejo deluvukvgu ,/itjuaja c Italiji.
?. Kongres inuksnnuhstol; „ioru priznati potrebo po ustanovitvi na ikra j.
I oum, i i '0(1. j/l/Jl.l/fll IJ H- unoijoiu J/ v v ouooi »i)
I ki naj bo sestavljen iz elanov Kom. in i Soc. stranke. Ta akcijski odbor naj skuša organizirati skupen boj komunistov . in socialistov v strokovnih organizacijah kakor tudi na političnem polju proti bur-Žoazlji in proti reformistom. To bo najboljše, sredstvo, da se pripravi pol za združitev vseh revolucionarnih, sil Italije.
Po prečitanju tega pisma, ki je bilo burno pozdravljeno, se je vršila kratka debata. Končno je glasoval kongres enoglasno resolucijo s katero izjavlja svoj brezpogojni pristop k Tretji internacionali.
Popoldne je prišel na kongres tudi posl. Barotono v imenu levega krila cen-tristov. Vprašal je ali se smatra njega in njegove pristaše še nadalje kot strankine člane. Odgovorilo se mu je, da bo zadevo rešilo novo strankino vodstvo.
Kongres je nadalje sklenil, da morajo nehati vsi socialistični dnevniki razim lista «Avanti!» Vsled tega neha izhajati tudi tržaški «11 Lavoratore socialista«. V novo vodstvo so bili izvoljeni:	Serrati,
Fioriito, Licausi, Mario Mala te sla, Ribol-di, Corsi in Garruccio. Za ravnatelja Avantija ostane se naprej Serratim Glavni strankin tajnik pa Fioritto.
Se svojim glasovanjem so se maksimalisti torej pridružili brezpogojno Tretji internacionali. Mi, ki ne poznamo oseb Rili mifženj, si želimo, da bi oni ostali zvesti svojem sklepu in se pripravili na način, da postane zreli za sprejem v to edino mednarodno organizacijo revolucionarnega proletariata.
Kongi-es reformistov
Tisti dan se je vršil v Rimu tudi kon- i greš-reformistov, ki je zboroval v dvorani Ljudske univerze. Kongresu so prisostvovali najodličnejši in priznani reformisti Turati, Treves, Madigliuni, Prampolini in drugi. Tržaške reformiste je zastopal dr. Pueclier. Kongresu je predsedoval Prampolini ki je v svojem otvoritvenem govoru dejal da je pravza-prav njihov kongres nadaljevanje soeia-; Mističnega, ker da le oni so pravi socia-j | listi. Maksimalisti da so komunisti. ,'l a kongres se je sramoval naznaniti svoj pristop k Drugi izdajnišlki internacionali: Ker pa k Tretji tudi ne mara in se je dunajska poltretja internacionala izgubila. je sklenil da ostane izven vsake ! internacionale dokler se ne ustanovi re-| snična nova internacionala.
Reformistom se jc pridružilo T2 po-! i slancev. Kongres, je sklenil da postane «Giustizia», ki izhaja v Milanu kot dnov-11 nik, glasilo nove stranke M sc bo imenu-1 vala Partito Socialista Itn Hano Unit.i-j j rib« (Italijanska ujedinjena socialistična j i stranka..) v V vodstvo so izvoljeni: BinoUi, | Nofri, Targelti, Mucciatta, Prampolini iu Gavullari. Ravnatelj lista «Giustiiza<> bc Claudio' Treves. Strankin tajnik posl Matteotti.
Volitve?
Fašistom se mora priznati, da so zares iznajdljivi ljudje. Za vsako bolezen imajo takoj pripravljeno zdravilo. Fašistov sko seveda. Strela ti udari, jio svoji • neprevidnosti, in ti pokvari spomenik i padlih vojakov na Krnu. Fašisti ti požgo (nekaj faravžov in strela ne bo padala l več na Krn. Nekje v Italijanski deveti-do-! želi nimajo ljudje dela in denarja in so I preobloženi z davki. Fašisti li požgo par I delavskih zbornic in prisilijo soeialistič-I ni občinski' svet da razobesi italijansko I trikoloro. In mizerija izgine kakor da ' pihneš, t' Trstu je veš tisoč brezposelnih.
( l afisti ti gredo in zahtevajo nuj ,se nastavi po uradih mesto žlensk moške sile. Ženske pravijo, da imajo ravno tako pravico do življenja kakor nmžjki. Bi sol reklo da, ali fašisti tega ne vbrjamejs. Dve gospodični ste se vendarle udaji in fašisti jima pojejo slavo in so prepriča-ni, da bo v par dneh brezposelnosti ko-i nor. Trža-lka plinarna je slubo admini-I strirana. Vlada noče dati prosto luko. Občina zapira šole in bolnišnice. balisti t: zasedejo bolniško blagajno in zahtevajo da se odpravi sedanji upravni od-1 bor zato ker je potrošil preveč donarja ! za proletarske bolnike. In tivJa-ku trgu-1 vonska in industrielna kriza ju rešena. |
Iu iz malega raste veliko. In zrno do i zrn« pog« ■«, in kamen do kamna pu-l lara. In norec do norca . . • parlament.
l’o vsem svetu j(! grozna gospodarska | iu socialna kriza. Kriza v industriji, kri-' za v trgovini. Stebri sedanje družbe se ! utajejv. Posledico svetovne vojne in naravne jiosledice kapitalističnega razvoja, ki je v vojni izgubil sapo, delujejo na vso ! družbo in nit vse njene organizme kakor ! strašen orkan, kakor črna nevihta, ki ne j pozna pardona, kakor črv, ki razjed« gnjilo jrodlago preživelega sistem«. Dr. j žnvniki, diplomatje, finam-irji, industri-jnlci in trgovci si belijo glavo in ne vedo kako tii iz brezdna ki nima izhoda. Italija jc od te velike krize bolj prizadela km druge države. Ni indiistrialno razvita ker nima industrielnih sirovih, t' voj-*’i i« trpela bolj nego njene zaveznice, ki *'* po vojni prigrabile najboljši in >>aji)0j,;l|eji j del plenu. Ruda bi delala politiTi0 velesilo pa jc komaj fevdu-lec T iiuicij,. ju Anglija. Ruda bi se to.!* kle.h o prosu n. hi m st! j j m tudi ne dvomno posret.ilo wVo bi kot meščanska država sledila naukom pametnejših italijanskih državnikov. Ali kat vse to Fašisti so iznašli za vse potrebno zdravilo pa da Peni bili kos tej nalogi.
Volitve! Eto zdravilo. Sedanji -jurla-; rnent ne predstavlja več sedanje Italijan-1 , ^;%e duše. Italija je fašistovska, država je1 v rokah fašistov pa naj bo še parlament,
> pa naj bo šb vlada. Tako se ustvari harmonično celoto in vso bo šlo kakor po
f olju. Fašisti hočejo na vlado. Ko bodo na vladi bodo delali svojo mo im fašistov, i sko politiko. Ukrotili bodo Anglijo, Jugoslavijo iu Nemško Avstrijo. Železnice,
> pošto przojav m še marsikaj drugega bouu iziočili privatnim induštriclcein. Italija si nmru vzoR še Reko in Dal mu,;
. čfjo in, če pojde po volji, še kuj drugega.
Trst, 12. oktobra 1922. — Leto IH. - Štev. 151
Na vlado pa sedaj ne morejo ker so v parlamentu mala peščica. Ker so prepričani, da bodo glasovali zanje vsi, hočejo volitve. In sicer takoj pa ne po sedanjem sistemu proporca marveč po starem.
In vsled fašistovske liolitike in njihove zahteve po volitvah, se bavimo sedaj v Italiji z bodofčimi volitvami. Vlada je bila skoro v krizi. Vršile so se ministrska seje, dolge ministrske seje zaradi novih volitev. Mnogi poslanci so bili že preplašeni, bali so se za svoje mandate. Drugi so prihiteli v Rim pogledat če nebi bit morda kak, prostorček prazen pri sestavi eventualne nove vlade. Zaključek: Brezposelnost raste; gospodarska kriza raste; Banke falirajo, obrati se zapirajo. Toda mi smo fantje od fare. V jeseni, po zimi ali v spomladi bomo imeli nove državnozborske volitve.
Tako rešuje bunžoazija svojo krizo, take si koplje polagoma a sigurno svoj grob kamor jo bodo spravili proletarski pogrebci k večnemu počitku. Vrag naj j i vzame. Amen.
Razredni boj
Razredni boj postaja po vsem svetu čezdaljc bolj intenziven in očiten. V Italiji je pa že dosegel mekstkansko obliko. Kapitalistična huržoazija je organizirala tu faMstovsko čete, ki So se svojimi črnimi srajcami, mrtvaškimi glavami, maskami in sličnimi terorističnimi sredstvi povzročile v proletarskih vrstah resničen strah in izrabile ta strah v to. da so proletarske organizacije razkrojile, proletarske inštitucije požgale in pobile obilo delavskih voditeljev in delavcev samih. Delavstvo je pa polagoma ta strah premagalo in pričelo odgovarjati na faši-siovske napade z orožjem s kakršnim ie bilo in je napadano. Med proletariatom in kapitalistično reakcijo v Italiji se že bije boj na noži. Ta boj je pa šele v svojem začetku in reakcija je š'<j vedno močnejša od proletariata. Ali prva znamenja so tu in je končna zmaga vendarle že sedaj zagotovljena proletariatu. V naslednjem podamo najmnrkantncjše dogodke ki so sc odigrali v Italiji v poslednjih dneh kot posledice razrednega hoja,
V Firenci so fašisti pretepli do krvi tajnika tamošnje Delavske zbornice- Ar-tura. Ciapini.
V Are (trg pri Turinu) so faišsti z debelimi poleni ubili sodruga Karmela hretto. tajnika tamošnje Delavske zbornice in komunistične mladinske organizacije. Karabinjerji so .da bi ubranili u-bijalce pred zaporom iznašli povest, da je sodrug Bretto pijan padel iz vlaka in se ubil. Dognalo se je, da to ne odgovarja resnici.
V Santhia so fašisti ubili mladega sodi uga Lorenza Iioccardi in sodruga Suc-
cio. Sodrug Boccardi je bil ves čas vojne na fronti in dobil več hrabrostnih svetinj. Tako plačujejo patriotje svoje junaške branitelje.
V San Matico, selo pri Mantovi, je zgorelo do tal bogato gospodarsko poslejijo fašista Turchetti. Skoda znaša nad luO tisoč, lir.
V Bollalc pri Milanu je izginilo v plamenih gospodarsko poslopje mejnega grofa Radiee-Fassati. Skoda je ogromna.
V Milanu so se vršile v tvrdki Edoardo Bianchi volitve obratne komisije. Pri tej tvrdki so bili delavci prisiljeni se vpisali v fašistovske sindikate. Pri volitvah obratne komisije se je žlal večina t^h delavcev glasovanja vzdržala. Ostali so vsi napisali na glasovnico W. Lenin! — Neizbežnost razrednega boja.
V Rimini so fašisti napadli poljedelske delavce, ker niso hoteli sprejeti pogojev, ki so jim jh hoteli usiliti delodajalci. Kmetje so fašiste pojšlteno natepli.
V Forli so fašisti sežigali tamošnjo kmetijsko žitno zadrugo, škoda znaša 300 tisoč lir. Sedaj se vrše tam krvavi boji med fašisti in poljedelci. Veri- fašistov je težko ranjenih.
V Como so fašisti do krvi natepli ured7 r.ika tamošnjega komunističnega lisia scdruga Anaglierini. Ostati bo moral v postelji več dni.
V Derganci pri Milanu so delavci se postavili v bran fašistovski ekspediciji. Vršil se je boj, ki je trajal veič nego eno uro. Bilo je več ranjenih in en mrtev kojega je zadela krogla v trenotku ko ic hotel čez okno pogeldati kaj se na ulict godi. Delavci so zapodili na tak na in fašiste in karabinjerje.
V Motu di Calabria. so se spopadli fašisti in Arditi cTItalia. Trije arditi so o-stali mrtvi 18 fašistov je bilo ranjenih.
V Farmi so organizirali komunisti/anarhisti, sindikalisti, socialisti in republikanci oboroženo enotno lronto proti fašistovski reakciji.
V Fossombrone, je en delavec v obram !u ustrelil tajnika tamošftjih fašisjpv Fiorellija in fašista Fabija.
V Aranco Sesio pri Novari so fašisti z bodali ubili, kmeta Julija Pastorc. Oblast je- aretirala dva fašista.
V Calissano pri Savoni je zgorela velika lesna trgovina z žago v red. Bila je last tvrdke Vigano v Milanu, škoda znaša nad 700 tiso'- lir.
V Montidori in Ghedi sta bila dva fašista v boju z delavci smrtno ranjena.
Lahko bi nadaljevali in dolgo bi morali poročati preden bi pojasnili vse take in slične dogodke razrednega boja. llud je ta boj. Ali on jc neizbežen. Tem bolj jc krvav, čim večja postaja kapitalisti'na kriza, čini se bliža polom kapitalistične družbe. Vstrajajmo pogumno zakaj svet in bodočnost ju v rokah pogumnih bojevnikov.
Ispit se približuje
L' prv i mah, kad sc kapitalizem poka-1 zuo s&svim nesposobnim da upravlja Svetom, proletariat se pokazao nesposobnim da preuzme vlast i da preuredi svet. Dekle. jirvi ispit nismo položili sa uspehom.! Ali, ispit mora da se položi, naše neis-kustvo nam se sveti patnjama, i prima-etmo batine sve dok »ne poležimo ispit. zrelosti. Taj popravni ispit se približuje,
i naglo se približuje, jer rok ispitu :ie
odred j ujemo mi, on ne zavisi od naše spretne. Od nune spremo zavisi samo uspeh, a ta uspeh u innogom zavisi i od
r.as samih.
Pitanje reparacija (ratne oi-.tete) nijo d«Ras na prvom mestu, nije zato sto Je nemačkom proletariatu otkinut jo- jedmi komad živog mesa i bačon u čeljusti pcbedničkog i pobodjenog kapitalizma. Ali to ne znači da jc to pitanje skinuto s dnevnog reda* Ciin kapitalizmu ponovno izgladne oči, to pitanje če da se izvalja sa još zamašnijim značajem — i uvek krupnijom važnosti.
Centralno pitanje, pitanje št o interesu je i kapitaliste i radn! narod celog svgta, to jc pitanje dardanelskilt i bosporskih moreuza. I to pitanje više nijo pitanje slobodc turskog naroda ili engles kug imperializma (osvajanja), niti pitanje engleskog ili francuskog imperializma Ne. Knglcski i fraiicuski kaptialisii su uvideli da bi u njihovoj medjusob-noj borbi u tom pitanju. Knglezi izgubili, a Fruncuzi nc bi dobili. Zato su se nešto povukli, i služili — bar za sad — dok im se interesi joS više ne zaoštrc, pa našteje da zajodni ki upregnu Turke u svoja k< 1«. Tako je to pitanje postalo: pitanje revolucije, ili kontrorevolucije. (Tako ju bilo i ranije, ali francuski kapitalisti ga nisu odmah razumeli dali su mu značaj borbe za čisto francuski ili engleski in,-jicriulizam.)
Susvim je verovatno, a i prirodnu. da su saveznici uspeli da sv rute i Ražnju turske burdouzije na ojmsuost ko ja joj preti od zbližavanja turskog radnog naroda i slobodnih ruskih rudniku i sclju-Iv«. Zato so i kemulisti približnju svojim saveznicima-neprijatoljima. Ncprijatel jima utoliko što bliži dodtr modju naprednim kapitalističnim zemljama (pa i bur-žoazijuma) možb da bude samo: juče is-koriščavanjc slabijeg od strano*jm eg. A prijatelji utoliko, sto če popioču impu-riulistivkih sila ona uazadnja<"ka i slaba huržoazija ipak moči da se odr£I in, picama radnog naroda. Tako je opasnost brze propasti pomirila za trenutuk kapi-talističke konkurente i oni svi dodjošc do zaključka da jc bolje fcšlta nego niš ta. Otud su francuski i turski vlasniei pristali da ne teruju F.ngleze iz tih glavnih tučuka, a engleski su pomiriše s ulaskom Turaka u Evropu; glavno je da kapitalisti imuju kontrolu u svojim rukumu, a rudni ku i seljačka Rusija da bude zu-vorena.
Na prvi pogled može da izgleda kako v*** F« n listi izmiruju, kapitalizam učvr-očujc. Rcdjutim je zgrada kapitalizma tako poljetjana, (|u j(. nista više spusti ne može. O,o «učvračivanje» nije ništa drugo, več i uno metanje krova na zidove Luji se sve vi«c razmiču. 1’rovulija suprotnosti i iteresu medju pojodiniin ka pRnlističkim grupama sve hrže se širi i ptOdu hi ju je, kriza ubrzuva proces klasne diferoneijv ( , tanici gde se ona poku znje u zusmču proizvodnje, i tamo gde se prikazuje ki^ trenutna dobra konjunk
tura) valovitem brzinom se zuočjtravaju klasni interesi j , zgrada kapitalizma če su tutnjem da se zatrese i sroza.
II proteturskom po-kretu se vidi jasna linija, raščiTčavanja. U Nemaiškoj, gde rtevolja steze proletariat, več skoro da gn zadavi, proletariat s dana u dan biva sve uvereniji da ga sumo proletarska i revolucionarna akcija može spasti. Proletariat ustavlja reformisti!'ke vodje i sve revolucionere na rečima, tako da je papagajska stranka nozavisnih socialista (Serrati-eveg kova) sasvim ostavljena, pa je morala da se priključi policaj-so-ciulističkoj slranci Noske-a, koja se još-ntkiako drži pomoču jtolicije, državnih i Stinnes-ovih jasula. A radnistvo sc skup-lja u jedinstveni front oko radničkili veča, osniva revolucionarne odbore za kontrolu proizvodnje i podele i — protiv volje i prokletstva sindikalne i socializda-jičke birokracije, a pod vodstvom komunisti, ko stranke — saziva zcmaljski kon gres radničkili veča, d« organizuje i povede jedinstvenu proletarsko borim protiv skupočc, jirotiv anarhije (nered) u proizvodnji i podeli, — protiv kapitalizma.
U drugim zemljama jc to isto. —- U Ameriei stotinama hiljada rudnika stu-puju složno u štrajk, boru se kroz mesece i mesece i jvobedjuju. U Kngleskoj nezadovoljstvo rudnika potmulo tutuji kao grad hoji sc približuje i sve manoviv žutih vodja netiš zaustaviti silne talase štrajkpva, koji se iz duleku valj ti j u i pri-blfclluju. — U Francuskoj plamti klasna borba, a na ki mi radničkog pokretu stoji komunističku stranka. U loj komuni-stFkoj stranci se nalazi i pfiličan broj revolucionora «od mode« (i opet Serrati-evog kova), i stranka zato nije sposobna da vodi proletariat oiiako kako bi to morala da čini revolucionarna proletarska stranka. Medjutiui, n borbi se otvaraju oči proletariata, i iščeuje, ozdravljenje stranke je počelo i napreduje. Jedmi deo paradnih vodja je več isključen, a sad se približuje kongres i svi su zmu i da če so rusčistiti i sa ostalima. Proletariat hoče da vodi proletersku revoluč.iju! — U Ce-fkoj social izdaj ice iskljuTnju iz sindikata sve one rudnike i organizacije što su za, revoihcipnarnu akcij u u proleterskom jedinstvenom fronto. iskljiiLuju i one što podupiru ieključcne, iipejl su sve sile da razbiju borbeni front radnika i seljaka, pa sve uzalud. Proletariat se posvinja o-tima iz njihova «zagrljaja» i svakim .dahom se više približuje jedinstvenoj rsvo-lucionarnoj akciji. ~- IJ Austriji jc jiro-letariatu došlo de grla i tu više no pomu-že nikukav teror policaj-socialista. Porod sve sabotaže žutih vodja, stotinama lulja-da radnika se bucaju u berbu za goli op-stanak. — L Jugoslaviji, gde je proletariat lišen pravu da se organizuje u svojo klasne organizacije, pa -čak i da misli svojom gluvoro, socializdajice su več prt begle na državne jaslo, kad su ulrošili krvavu mulcu proletariata, pa ipak ne mogu da organizuju proletariat u svojo podle »vrhe da služi kapitalizmu. N«! On ojLvara svoje klasne organizacije, vlusti ih zutvaraju, a on opet utvara, preganjajo ga buržouski .policaje! i «so. ilulistička« puščad, on trune po lanitii-eftnut, uli ostaje veran sumom selii, klas-noj borbi. Kroz sve puklenu smetnje, vidimo da i jugotdnvenski proletariat mar-štra k borbenom jedinstvenom froutu. 1 j ko ima prilike da čila proletersku klabiiu
štampu i da vidi izbliže borbu tog proletariata, mora da se uveri kako mlada ju-goslovenska radniSlka klasa sve zrelije slivata svoj istoriski zadatak. — Na koju god stranu pogledamo, svuda prodiranje svetlosti u radničkd pokret, pa i u naš >j blaženoj «grande jiatria«.
Krvava ofenziva kapitala jo naučila i najobičnijeg proletera da samo bezobzir-na borba pomažie. Ilefonnistima je odzvonilo, fako da su se maksimalisti morali odcepiti od njih, ne bi li se još ku-kogod spasili. Ali poslednji socialistički kongres, odmah jtosle rascepa, pokazao jo da i maksimalistima zvoni opelo. Je-dan deo bi da se nastavi stara deklamacija o Komunisti.koj internacionali (ali ni jedni nisu nai isto sa revolucionarnim zadacima proletariata), a treci deo vidi da se revolucionarni polet ne da zaustaviti, a pasto ne oseča sposobnosti da vodi u borbu proletariat, ostavlja to ko-munistima i zadovoljava se da ga primimo makar za — počasnog člana komu-nističke stranke. (Serrati: «Iči ču sa llf. internacionalora, pa — ako treba — žrtvovanju i svoju ličnost.«)
'To razbistravanje u redovima proletariata po celom svetu, posledica ju teškog položaja proletariata, a ovaj je posledica sve dublje krize kapitalizma i otud — reakcije. Ali osveščivanje proletariata i
produbljivanje krize, silo buržoaziju na sve veču reakciju i bacaju nas u sve teži položaj Klasna borba se zaoštrava i kriza se sve hrže razvija. A sve to zajedno znači: ponovni potres kapital is tič kog po-retka se primiče još večom brzinom, nego što se kapitalizam razvijao do svoji; zrelosti; i kao što je nagli razvitak kapitalizma naglo množio proletariat, tako da proletariat nije mogao istom brzinom da sazreva, le se u nužffiom ternutkiu pokazao nesposobnim da preuzme vlast, •— tako bi nas i sad dogadjajj mogli preteči, ako se ne baeimo svim silama na dušev-nu i telesnu revolucionarnu pripremu
Eto zašto velimo da se ispit približuje i opominjemo svakog proletera na ozbilj-no spremanje.
Komunisti moraju da se upletu u svaki kutič gde ima bede, u svaku stvar gde se radi o borbi radnog naroda. U svakoj priliti i svakom pojedinom radniku i Seljaku, kao i svakom drugom belom robu, moramo i po hiljadu puta pokazati nje-govog neprijatelja i razjasniti uzrok svake bede. A u našim organizacijama mora da bude gvozdena revolucionarna disciplina, spremanje na odlučni boj plinom parom i vredno učenje društvenih pitanja.
Ujiamet se! na pragu jc popravni ispit.
AZ-UUKl.
noče priznati ruske prolotarske republike.
Mlada ruska in mlada tuička diploma cija ste zadali En teliti brco m brco. In dačim .se prijateljstvo med Turčijo in Sovjetsko Rusijo vedno bolj utrjuje, postajajo -v Entonti vedno večjo razpoke. Žaba se je napihovala. Ako jo hudič vzame, bo res pa ves svet velika dobrota.
»k
Po najnovejših uradnih vesteh iz Pariza sc je vendar prišlo do sporazuma, glede sedeža bodoče «mirovne» konference. Ta mirovna konferenca se bo vršila v Aziji in sicer v mestu Skutari, mestu ki leži na oni strani dardanelskih ožin ravno nasproti Carigrada.
Anglija je izrazila željo, da bi se na tej konferenci razpravljalo vprašanje ter-ško-gr.-kega, miru ločeno od vprašanja dardanelskih morskih ožin. Toda antanti ni diplomatje so se na svojom sestanku v Parizu sporazumeli, da se k razpravljanju o morskih ožinah pritegne tudi Sovjetsko Rusijo, kakor tudi Georgijo, Ukrajino in Bolgarijo, torej vse one državo, ki mejijo na Črno morje in imajo ravno toliko interesa na rešitvi dardanelskih morskih ožin, kakor ga ima Anglija. Kar je zahtevala torej Sov. Rusija in ž njo turška vlada v Angori sc bo v kratkem času zgodilo.
Dva tednu sem nas ontentino in sploh vse «dobro informirano« inešLansko časopisje prepričuje, da je vojna, med Grško in Turčijo končana. Tulitka narodna vlada da je sprejela vse ententine predloge. Nova grška vlada da jc tudi pripravljena prepustiti Tracijo Turkom. Temni oblaki da so se pač dvigali iz vsiioda in pretili z novim velikim krvo-prelitjem. Pamet ententine diplomacijo in ententinih generalov da je pa luko nevarnost do dobra odpravila in temni oblaki da so se razpršili in prvi topli žar ki blaženega miru da so posijali, da se je svet oddahnil in, da se je porodila povsod resna vera v najlepšo, v najmir-nejšo, v najidealnejšo bodočnost. Listi so porcLali dobesedno kaj so ententini di-
Mastila Kemal paša
predsednik narodne zbornice in turške vlade v Angori, generaiisim turške armade.
plomatje predlagali, kaj so turški diplomat je sjn-ejeli, kako je Kemal paša vzra-doiščen telografiral in se zahvalil v London, v Pariš in v Rim. Samo nekaj, nekaj prav malenkostnega ni bilo še določenega: kje se bo vršila bodoča mirovna konferenca. Ali v Benetkah, ali v Smirni, ali v Taormini. Ali v Italiji, ali v Franciji. Ali v Evropi ali v Aziji. Samo zato sc je šlo. In glejte:	Zaradi	tega	prav
mujlniega vprašanja, o katerem bi sodil navaden človek, da zanima bolj le gostilničarje in hotelirje, zaradi tega da ju proklamirala nova grška vlada obsedno stanje v tAenah; angleški minister l.loyd George, da je bil zato jiovabljen naj du-rnisionira; Franciju da je iz trmoglavosti odpoklicala zaradi tega seveda, svo joga odposlanca pri grški vladi Franklinu. Boiitilopa; Italija je naznanila Grčiji. da se ne čuti več vezano po sovreski pogodbi glede Dodekanozn in turške čete da nadaljujejo svoj pdiiod in so že «zušlfe« na «ncvtralna tla«. Evropska diplomacija je imela od nekdaj državljane za norce. To pot se ji pa ni posrečilo. Iz labirinta /iurnftlisticnih informacij je bilo vendarle očitno tudi slepcem, da se diplomacija laže, da bi ententa rada i>ri-krila brce, ki jih jc v polhi meri in zuslu ženo dobila od/turško narodne in od proletarske ruske sovjetske diplomacije in od bajonetov Kemal jiuišie.
Francija je debila na vse pretegu, da bi dala Angliji zasluženo kazen in da bi odtrgala Turčijo ruskemu vplivu. Anglija ju ponudila Turkom Vse:	Carigrad,
'Tracijo in Dardanele iu boga in hudiča. Samo ne takoj. Kasneje potom konference in potem ko bi Turki razorožili in ko bi nehali s svojo trmoglavo zahtevo naj bi konferenci prisostvovala tudi Rusija. Rusijo na konferenci jia ne. Rusija ni ie priznana. Rusija nima še svoje vlade. Naj pride ua konferenco Amerika, Japan Indija pa magari naj pošljejo na konferenco svoje zastopnike oventuolni prebivalci lune. Ali Rusije ne. To bi bilo pod rahločutno častjo evropskih entoptinih razbojnikov.
Turčija je pa ostala zaenkrat zvesta besedi, ki jo je dala Rusiji. Brez Rusije ne more biti nobene konference. Ali tako ali P« pojdomo dalje. In Kemal paša je šel dalje, On iorsiru. Stavi vedno nove pogoje komaj so prvi sprejeti. Za seboj ima čilo rusko sovjetsko republiko. — ITed seboj razdrapano kapitalistično Evropo. Na svoji strani ima pravico in ima moč. Ententa grozi. Turčija se smejo in operira
Danes vemo, da ni prišlo mod F.nton-tc, Turčijo in Grško do nobenega sporazumu. Nevarnost novo vojne ni danes nič manj manjša nogo je bila pred 14 dnevi. In to nevarnost ne povzroča Turčija, ki so bije za svojo prostost; ne povzroča Rusija, ki hoče imeti skozi Bospor in Dar-donolo odprto pot v Egejsko morje, Povzroča jo angleški In ves cnteiitin impe-I rializum in one buržoazna ošabnost, ki
Preganjanja.
K TomaJiiču v Varosl pri Brodu je prišla 'iskat žandarmerija orožju, čeprav je imel orožni list, so ga odpeljali na stražnico, kjer so gn. bili jro trebuhu, da se ju štirikrat onesvestil. Drugi dan je šel k zdravniku Dr. Roku Albertu, ki je izjavil, da pe sme izdajati izkazov o poškodbah, jirizadejanih po oro/nikib.
\7 Bat rini so orožniki prebatinuli 17-letncga Vukinoviea, da je moral v bolnico, kjer je ložal 10 dni.
Ko so v Bjeniku pri Zagrebu pri ekser ciranju kradli vojaki grozdje, se je šel prizadeti kmet pritožit ki častniku. Ta mu je odgovoril, da ga ubije, ako mu takoj ne izgine izpred oči,
V Splitu so vsako noč kaki spopadi jugo-fašistov z blokaiši ali komunisti. Fašisti imajo do sedaj 3 težko ranjene, blokušev je pa (> v zaporih.
Kako je razpoloženje dalmatinskega ljudstvo, se vidi najbolj jasno iz tega, da je ljudstvo odhajajočim rekrutom klub prisotnosti policije klicalo: Živila republika, živel komunizem, živel Lenin itd.
Nemiri -v Dalmaciji.
Po vdih krajih je poskušala žandarmerija prisilili kmete, da dajo veleposestnikom običajne dohodke od letine. Zato je prišlo do bojev med kmeti in veleposestniki, ter med kmeti in žandar-merijo.
Policija je zato pričela z aretacijami, hišnimi preiskavami in drugimi b lainn&uni.
Prepovedana so vsa zborovanja. I.c li se morajo zapirati ob 8 uri zvečer. kol 3 osebi se nc smeta sestati na. u.
Deli teror v, Rosni.
Vlada je prepovedala vsako zborovanje muslimanom. Prepovedani so tudi prijateljski sestanki po hišah.
Social-puirioti in jugoslov. policija.
Vlada je odredila, da se izroči vse premoženje «Sp!oi»rie železničarske organi zarije«, ki ie pripadala rdeči moskovski str. internacionali — social-patriotoni.
33 smrtnih obsodb.
Kralj je podpisal ob svojem povratku z KŽcnitovanjskega« potovanja po igriških in londonskih bordelih akt o obeša n ju 23 upornikov z južne Srbije.
»Socialistični* poglavar Kristan
Vlada jo nakazala «soeialistu» Lfbinu Kristanu lOJfclO frankov mese no plača in. 150.000 frankov za potovanje in otvoritev pisarne v Ameriki.
ITed odhodom je sklical v Ljubljani 14. t. m. «socialistt ni» shod, na katerega pa ni prišel, ko. je izvedel,, da ga bodo delavci balinali. Mesto njega je govoril Bernot, ki ga je delavstvo izžvižgalo in dalo besedo komunistu Makucu.
Kasarna
Fašisti imajo svoje vojaško organizirane oborožene čete. Nacionalisti imajo svoje vojaško organizirane oborožene čete. Liberalci, ki so se ustanovili v stranko, niso hoteli zaostati za svojimi fašisti in naeionnlci in so organizirali mladino v vojaške čete. Republikanci imajo svoje vojaško organizirane čete. Komunisti i-majo svojo vojaško organizirane čete. Socialisti imajo svoje vojaške čete. Vladi imu vojaštvo, karabinjerje, kraljevo stra že, flnancarje in mornarje. Imamo še obu roženo ključarje, oborožene načne čuvaje in čuvaje zaporov. Klerikalci imajo svo ju vojaške kohorte in papež ima tudi svoje žandarje. Ali je treba v- Italiji graditi »kasarne?
H
1
na Japonskem približno 3,706.000 družin. Skupno se bavi na Japonskem g poljedelstvom približno 5 milijonov kmetskih družin, število posestnikov, ki svoje zemlje no obdeluje samostojno, znaša, pribl. 300.000. Sedaj je število delavcev narasti o za nič manj kot 25% in je doseglo pribl. 13 in tri četrti mil.
O gospodarskem položaju kmetov lahko sklepamo iz sedaj obstoječega sistema indirektnih davkov. Ti težko obre-i menjujejo deželsko prebivalstvo, ki plačuje poleg toga le s težavo in bedo rastoči zemljiški davek. Ako je dobila vlada 1. 1894 potom zemljiškega davka '80 mil, jonov, je danes pod to rubriko zazna movanih že 178 mil. jenov.
Položaj tovarniškega delavstva na Japonskem je brezprimerno težak. Delavci i
Pomale ¥@sti
Gosp, posl. Sčeku v odgovor
V «C,orišiki straži« z dne 4. oktobra t. 1. me drž. posl. Scek obdolžnje, da na sestankih vojnih o-kodovancev in posebno v Trnovem nepošteno kritiziram njegovo in pa dr. Podgornikovo delo v prid vojnih# oškodovancev. Nevem, dragi Šoek, kdo te je informiral o mojih predavanjih, trdim pa, da jo tvoj Informator zelo površen ali pa, da ni poslušal mojega predavanja do konca — sicer bi ti iie prišel do svojega opozorila na inoj naslov. Hočem ti torej jaz bolj natančno razložiti — dasiravno ni to moja dolžnost — predmet ali boljše en majhen del, mojega predavanja.
Rekel sem, da so slovenski narodni poslanci prosjačili iz Gorice v Trst iz Trsta v Benetke iz teh v Rim i t. d. Vojni oškodovanci so pa plačevali strošlkie teh pro-sjo-kih deputacij. In ti stroški so bili precej veliki. Velikokrat so ta odposlanstva šla tja,,kjer so v naprej vedele da ne dobe kompetentnih oseb, ki bi jim dale obljube. Obljube pravim ker vse te de-putacije nam niso pridobile drugo kot obljube. Nadalje sem trdil, da vaše zanimanje za vojno šikodo, ima samo namen j pomagati vam v vaših političnih aspiracijah. In ko sto uvideli, da na ta način ni mogoče napredovati in da ljudstvo, ki 'turi je zaupalo, zahteva rezultate gibanja in boja, ste se odločili, da skličete shod vojnih oškodovancev v Gorico. Ta shod sc je vršil dne 2. aprila t. I. iti ti prijatelj da se pokaže* revolucionarja si izrekel prisego in za teboj jo je ponavljala množica vojnih oškodovancev. Ta prisega pa ni bila tvoja iznajdba ampak so ti jo usilili tvoji tovariši, ki so iz te tvoje poteze hoteli imeli lastne koristi, Rad bi vprašal (in sedaj si mi dal pri-Užnostj drž- posl. Šeeka, «ko je on samo za trenotek verjel, da prisega njegova in množice se bode kedaj uveljavila? Če si krščanski duhovnik (privatno, ker te je sram pokazati javnosti svoj stan), bi moral vedeti, da vsaka prisega je cgrelm, ako ni izvršena. Ali misli posl. Šček, d« je v družbi masonov in tem enakih elementa mogoče doseči vsaj toliko, kolikor bi dosegel, polom, resne propagande. On, ki je danes zapuščen tudi po svojih lastnih tovariših, advokatih, ki nočejo, da bi bil kaplan voditelj njih ■stranke, napenja vso moči, da bi rešil potapljajočo so barko slovenskih rod -ljubov. Jaz sem na shodu 2. aprila — kolikor mi jo bilo mogoče to jasno povedal.
Tako sem govoril na tnali predavanjih In ne drugače. Če je torej informator pošten ti bodo to potrdil. Prodno pa preidem, na smernice, ki sem jih priporočal poslušalcem za boj proti vladi in izkoriščevalcem naj mi bo dovoljeno sledeče:
V tvojem poročilu «Knj dela stalni odbor” si navedel, da bode v kratkem mi-rdriterstvo dovolilo, da so smejo ustanavljati zadruge onih posestnikov polja, ki so bila vsled vojnih dogodkov uničena, ali pa delno odikodovanft. Za mene je jasno torej, da ti in tebi enaki, čakate pred no ustanovite katerokoli organizacijo viadino dovoljenje. In zravon tega vas rtič ne rnoti, da se ljudstvu predstavljate kot opozicionalci in irtve. narodnega boja.
Ti se bodeš zopet hvalil, da je tvoje delo in magari tvojega pomagača dr. Podgornike, ako vlada ustanovi Zadruge vojnih oškodovancev. Juz sem pa prepričan, da te zadruge bodo vladina ustanova, ustanovljene po ukazu vlade, kakcu- so vse zadruge vojnih oškodovancev, Ki služijo in bodo služile vladi pri njenih stremljcnih -- Izplačati, manj rojnr i ha dr kot jv mogoče. In U dragi Sfeli boš zopet orodje vlade in onih iskori-ižoval-cev, ki vodijo politiko iste.
Za te malenkostne pridobitve ki ni-sr pridobitve je Stalni odbor opustil boj za povrnitev vojne škode na no premičninah, torej vprašanje, ki zanima predvsem nižje sloje, slojo, ki so tekom j: vojne zgubili vse in sc 'e danes nahaja-1.
r Japonska
Poročajo sodr. Srn Katagama, sodr. Ta-kawa in sodr. Kalu.
Srn Katagama:
Politični polojjaj na Japonskem. Postavna državna oblika današnje Japonske je, kakor veste, konstitucionalna monarhija. Oseba mikada (vladarja) je sveta. Politično usoda Japonske se nahaja v rokah tzv. genra. Po ustavi, ki jo bila sprejeta prod 30 loti in ni je do danes veljavna, obstoji v deželi parlament, ki sestoji iz gornje zbornice, «zbornice lordov,, in iz dolnje zbornice, ki bi imela obsegati zastopnike ljudstva, člani gornje zbornice so visoki dostojanstveniki in pretežno mikadovi ljubljenci. Kar so tiče dolnje zbornice bi morala pravzaprav zatopati ljudstvo, a obstoječi volilni zakon daje le malemu delu prebivalstva volilne pravico. Tako ima izmed 60 milijonov vsega prebivalstva le 2 milijona volilno pravico in šele pred kratkem je narastlo to število na 3 milijone. Vse prednosti volilnega sistema so na ravno na strani posedujočih razredov.
Ves sistem vladnega aparata je čisto birokratičen in ima svoje desetletne tradicijo. Pod posebnim varstvom vlade se nahajajo n. pr. univerze (katerih jo 5), kjer so vzgajajo bodoči uradniki, dojenci teh univerz dobijo pozneje visoka u-pravna in vlndha mesta. Iz tega je razvidno, da jo na vladi meščanska stranka Se-Yu-Kan.
Razmerje ljudstva do vlade se da izraziti z enostavno formulo:	neomejeno
tlalcienje ljudstva. Vlada se lahko v tem smislu opira na zelo impozantno silo v obliki policije, žendarmerije, tajne agenture in špijonaže.
V svoji zunanji politiki je Japonska zvest učenec nemških Imperialistov. Ni zastonj poslala japonska vlada svojih oficirjev v Nemčijo učit se vojnega ro kodelstva. število stalnih regularnih čet, razen ogromne vojne flote, dosega 400.000 mož 48% celotnega proračuna se uporablja sedaj za kritje vojnih stroškov in ta rubrika stroškov ima tendenco nadaljnega rastenja. Samoobsebi u-mevno težijo ti prekomerni iri skozinskoz neproduktivni stroški za «vojrie po trebe), kot težek jarem na japonskih delavcih in kmetih. Vlada uporablja v širokem obsegu davimo izžemanje potom sistema državnih monopolov, ki je na Japonskem zelo razširjen. Glasom ustave sme upeljati davke le parlament, toda potom monopolizacije soli, tobaka, prometnih sredstev, telefona, telegrafa itd. se vladi posreči, da olidači prebivalstvo v resnici preko parlamenta.
Gospodarski položaj. Kakor znano je bila Japonska do revolucije 1. 1868. po-pol. agrarna država, industrija Četudi je obstajala, p; bila komaj v povojih. Medtem ko sta bili Evropa in Amerika že pokriti z mrežo železnic ni bilo na Japonskem še ene železnice, ne ene velike tovarne, ne enega parnega stroja. Japonska se j c* ostro razlikovala od vseli ečbop skih dežel po svoji zaostalosti. Revolucija 1868 fhiošganaka!) je pa prinesla velike izpremembo v življenje dežele. Blodilo je predrugačenje rižnega monopola in odprava cele vrste davkov. Tudi cerkveno imetje je bilo odpravljeno iti ptavice duhovščine so bile prikrajšane. Na polju agrarnih razmer jo sledila cela vrsta izprememb. Do I. 1868. ni bilo na Japonskem malih posestnikov, uveden je bil sistem zakupa (podobno fevdalizmu). V resnici so pa obdelovali kmetje zemljo kot svojo lastnino. Zemlja je bila, km pridobitev revolucije, formalno izro-Tiift kmetom in temu odgovarjajoče je bil reorganiziran tudi davčni sistem. — Davki tedaj niso bili previsoki in so znašali 3% zemljiška vrednosti. Kapitalizacija dežele in tej odgovarjajoče poslabšanje kmetskega položaja se začenja šele po japonsko-kitajski vojni. Japonska je stopila ha pot, hitrega razvoja svoje industrije in tehnike. Japonska šteje danes skoro nad 6060 milj železniških tračnic in tonska vsebina japonskih parnih strojev, ki so bili po večini tudi še na Japonskem zgrajeni je prekoračila en milijon ton. Podam taka dejstva, ki nam kažejo hitri razvoj japonsko industrije in gigantske uspehe japonske bur-žottzije. Za svetovne vojne 1914 je bilo n« Japonskem 491 poljedelskih zadrug s kapitalom 27 mil. jenov, 1919 je že bilo 795 takih zadrug s skupno vsoto tam naloženega kapitala 44 mil. jsnov.
Posebno močno je narastlo proizvajanje industrialnih fabrikatov. Japonski kapitalisti, katerih število neprenehoma raste so začeli pridobivati ogromno profite.
V teku zadnjih 55 let je postni« Japonska ena najmogocinejkih kapitalističnih držav. In razvoju kapitalizma odgovarjajoče so rastii in naraščajo tudi kadri industrijskega proletariata in najubožnej-Pega deželnega prebivastva.
Število najubožmejših kmetov, ki oh-
Živijo v najslabših, nehigieničnih razmerah. Vlada najbrezobzimejše izžemanje ki zadene v isti meri ženske in celo pol-dorastle otroke. Delavke morajo posvetiti 12 ur in včasih tudi Išle več utrudljivemu delu in dobivajo zelo majhno mezdo. Živeti morajo v težkih tovarniških razmerah. Število umrljivosti in težkih obolelosti med ženskami je zelo visoko.
Je zelo mnogo slučajev obolelosti na tuberkulozi. Japonski proletariat, ki je potom zakonodaje le zelo malo zavarovan, se nahaja popolnoma pod silo podjetnikov in tvorniiarjev.
/a karakteristiko te zakonodaje, ki je bila upeljana pred tremi leti in ki ima za cilj, da »uredi,, razmerje med kapitalom in delom omenim, da predpostavlja zakonodaja dvanajsturni normalni delavnik in da je v nekaterih slučajih dovoljeno podaljšanje delovnega časa do 14 ur. Mi vidimo, da se vzdržuje kapitalistična sužnost na Japonskem potom iie posrednega podpiranja vlade.
(Konec prihodnjič.)
jo vfiezdravlh barakah brez postelje in odeje. Vojna škoda posestnikov palač, v mestu, pa Je že poravnana.
Nisem ti očital, da nisi delal za dobrobit vojnih oškodovancev, ampak sem trdil da nisi ne ti in ne tvoj Stalni odbor \ dosegli ničesar ve6 kakor je bila vlada odločena žrtvovati za vojne oškodovance.
Če )>a ti hvališ sam sebe in ker ne molek drugače, tudi dr. Podgornika, hočeš si le pridobiti lovorjev venec, ki ti ga je dr. Wilfan obljubil. Ni pa to ena krščen, rednosti, ki je (»ponižnost in krotkost srca,,. Torej prijatelj vidiš, da sem govori! precej jasno.
Povedal sem jasno katero pot bi vojni oškodovanci morali sprejeti, ako hočejo, da pridejo do svojih pravic. Povedal sem tudi, kako se mora krno.ko delavsko Ijml sivo zadržati, da so mu ne bo potrebno bojevati nikdar več za vojno oSkodnino. Nisem pozabi! povedati tudi, da se mora ljudstvo otresti vseh onih domačih elementov, ki se hočejo okoristiti in ki so se že okoristili na račun vojnih oškodovancev.
Co bi ti vse to dobro premislil bi prišel do prepričanja, da si orodje v rokah, nekaterih tvojih tovarišev in pa stdvbih-skih podjetnikov!
Kar se pa tiče drugega tvojega opozorila sem žie omenil, da niste malo, am-pajc nič dosegli za vojne oškodovance.
Glede boja tržaškega proletariata za prosto luko se ne s p u .T am tukaj v debato. Povem pa, da se je tržnšiki proletariat. bojeval za vse nekaj drugega, kakor za svobodno luko v rokah kapitalistov, kar bi pomenilo svobodno izkoriščanje proletariata, kakor se to godi danes. Ge pa to želiš, sem pripravljen v enem ali. pa v ved (Jankih (ako bode «De-lc» sprejelo) obravnati to vprašanje.
Vidič; torej, da sem popolnoma lojalen v kritiki In da je potrebno bolj natančno razkrinkati vse one elemente, ki jim ti vedofna ali nevedoma pomagaš, pri goljufanju že itak ogoljufanega in izmede-nega ljudstva.	KOSIČ.
Ravnatelj „Lavarafofa“
ohsojsn na 15 mesecev zapora
Junija meseca t. 1. je objavil naš list »Lavoratore« članke, v katerih je bil ob-1 tožen general Castagnola tukajšnje gor-1
nizije raznih nepravilnosti na računi državno blagajne in grdega postopanja j proti podrejenemu vojaštvu. Predvsem | je «Lavoratore» očital generalu, da rabi njegova žena voj« ki nutomobil za zasebne namene, da jemlje njegova družina v vojaškem skladišču vrt' drvi, kakor ji gre in da zapoveduje general svojemu vo jaštvu det«, ki niso predpisana.
General Castagnola je v I07.il proti «La-vorat,oru» tožbo rudi obrekovanj« in žaljenja časti. Poklical si je iz Rima priznanega advokata Bcitnoneltija in pripravil javno (me-ičansko) mnenje za svoj boj proti «Kavoratoru» odnosno proti li-stovemu ravnatelju, F.gltRu—OopnarijU, tudi bivšemu . odgovornemu tirodjffkVi
«De!a». S. Gennurija je zastopal jr’)Td-slanec udv, Roberto. Pred mescem so je vršila pred tukajšnjem sodiščem prva razprava. Na predlog zastopnika rinvo-rutora« je bila razprav« odložena na konec meseca okotobra, da se da obtožen :u možnost zbrati za razpravo potrebni material. Predpretekli teden se je razprava zopet pričela. Medtem jo poslal posl. Tun tar sodišču izjavo, v kateri prevzema očetovstvo člankov proti gon. Cnsta-gnoli iu vsled tega polno odgovornost zanje. Sodišče pa ni hotelo tega priznati in je nadaljevalo razpravo proti ravnatelju lista s. Gennariju, ker je hotelo zadeti prav njega.
Pri razpravi ho pričo skoraj potrdile utemeljenost vseh obteč h in so prišlo na dan iše druge stvari, ki zelo obremenjujejo gon. CaaUgnolo. Gon. Sanna, poveljnik tržaškega armadnega zboru, je priznal, da je gospa Castagnola rabiia vojaško uutomobile z velikimi stroški za erar, kor so automdbili stali dnevnih L 4(W Seveda jo gen. Sama opravilil 10 stroške ker so se napravili za dobrodelno narne-
BSH
ne. Tudi je bila potrjena obtožba radi prevelike rabe drvi in je sam gen. Sanna moral to rabo omejiti.
Polkovnik Corso je priznal, da je moral sam protestirati radi zaposlen j a vojaštva za nevojaška dela gospoda generala. Vojaki so morali stati dvakrat del j basa rta straži, samo da je mogel general Castagnola uporabiti ostale vojake pri gradbi nekega športnega prostora.
Proti gen. Castagnoli sta se vršil; že prej dve preiskavi. Gen. Sanna pravi, da je tozadevne dokumente posla! vojnemu ministrstvu, katero slednje pa trdi, da ni dobilo nobenih dokumentu-'.
Kljub vsem tem priznanjem je sedišče izreklo nad ravnateljem -rt.avoratora > sodbo, ki pomem pravo maščevanje militarizma. S. Gennari je obsojen na 15 mesecev zapora, na kazen L 1660 in na plačilo sodnijskih .stroškov, ge tekom razprave je prišlo jasno tla dan, da se hoče vreči našega ravnatelja ob tla.
Seveda ni izre cna š*> zadnja reseda o tem. S. Gennari je napravil rok ur/. in proletarsko časopisje bo imelo še priliko, (hi pokaže javnosti stebre države v pravi luči.
Evini sc suiif im\ siti
Svota poldrugega milijona lir, ki jo je dala vlada zadnjič na razpolago uradu za brezposelne, je poda in brezposelni proletariat stoji zopet tu brez najmanjših sredstev zn vsakdanje potrebe. To je s n m urad za brezposelne predvideval iu javno povedal takrat ko mu j-j bila nakazana svota in tudi mi smo poudarjali, da so vladni prispevki kakor kapljica v široko morje. Gibanje brezposelnih je torej zopet tu. Njegova ost je naperjena proti vladi, proti kapitalizmu. Gibanji« gre za tem, da se prisili vlado izplačevati brezposelno podporo za ves čas brezposelnosti odnosno, da se zaposli veliko število proletariata, ki tube delati in si z delom služiti kos vsakdanjega kruha.
Vlada je «uboga», zato ne more trajno izplačevati podpore brezposelnim. Takoj pravi meh ansko javno mnenje. Vlada ima denarja dovolj, da trajno vzdržuje vojaštvo, policijo, ministre, svoje vojvode, nima pa denarja za one, ki so stavili aa prodaj svoje življenje, da ustvarijo bogastvo za gospode.
Ko nastane vojna, bodo imeli kapitalisti zopet priložnost, dti se otresejo toliko * nepotrebnih ust”. Do takrat pa morajo skrbeti za to, da je njihov denar dobro tast,razen iu da so kapitalistični sluge dobro plačani.
Delavski razred bo znal organizirati ribanje brezposelnih in ga usmeriti v pravi tok. Delavci, ki so »slučajno,1 zaposleni, so si s vesti svoje dolžnosti, da stojo j r gibanju brezposelnih rama ob rami s lemi poslednjimi ter da ne dopustijo, da •>i meščanstvo izrabilo položaj brezposei-:iih proti njim in proti organizaciji.
Predvčerajšnjem zjutraj bi se morali! 'vstati vsi brezposelni Trsta, moški in! Tnske na trgu Goldoni. Ta sestanek naj ji se za vršil brez govorov in ni imel dru-sega namena, kakor da se z mirnim zidanjem nedeviine brezposelne množice, učne in raztrgane, pokaže vsem onim 'i. sedijo na višjih mestih in uživajo ed lelavskega razreda nagromadetio bogastvo, da je treba skrbeti tudi za življenje iscDev in tisočev družin brez dela in makdanjega kruha.
Oblasti, ki stoje vedno v službi meščan >tya, Pa so to zbiranje preprečile z vsemi »redstvl. še j,red 10 uro so bili s kiira-linjerji, kr. stražniki, onimi -peš In tm vonjih, s policijskimi detektivi in komisarji, zaprti vsi dohodi na lesti i tbg. Ko! o prihajale prve gruče brezposelnih jej >ilo dan« s trombento znamenje in cel j ojaški aparat se je zagnal na množico j irezposelnih. Neki mladi delavec je bit j iretirnn in med tepen jem ves okrvavljen, j tnan v zapore. Neki drugi mladenič se je mm predstavil biričem z besedami: #0d-fcljiic me r zapore, sem lačenh Bil je ipsovan. Ko je na to protestiral je bil j irotlran.	!
Spopadi na lesnem trgu in v dohodnih j ilieah med brezposelnimi in policijo sol rajali do poldne. Ko so bilo mnoSVo I irezposelnih odbite s trg«, so.se hotele! Jbdati po korzu Garibaldi naprej. To jim j d zabranil drugi oddelek orožnikov. Zo-[ iet je bilo ve-- aretiranih.
Vse aretirance ho odvedli v neke smrad jive prostore, kjer so jih držal; do ve-•era. Pot etn pa ho Jih izpustili. 'GR,o »•» e končal prvi dan demonstracij brezposelnih, ki so bodo fie nadaljevale.
Deželna komunistična zveza
VSA PISMA. SPVHOčILA IN DliUtiE 'OSILJATVE, KI SE TIČEJO DEŽELNE <OMVNISTICNE ZVEZE NAJ SE NA-il.OVUU NA: UREDNIŠTVO «li, l.AVO-tATORK«, TRST, VIA MAJOL1CA 16-12.
POZIVAMO VSE KOMUNISTIČNE iEKCIJE. DA NAM POŠLJEJO NEMI JOMA SVOJE TOČNE NASLOVE. NA iA'1'EHE 'ŽELIJO IMETI DOPISE OD lEZELNE ZVEZE.
»k
Opozarjamo vse organizacije, ki so la eden nabirale prispevke za. rusko dero, la nam do 16. L m. pošljejo nabrane nrske. skupaj s poročilom o poteku, e dna.	TAJNIŠTVO
Fašisti zasedajo
okrajne bolniške blagajne
Ko so v pondcljek zjutraj krog 7 ure in pol prišli prvi uradniki Okrajne bolniške blagajne pred prostore le-te, da se podajo na delo, so našli poslopje zasedeno po fašistih. Na vprašanje, odkod ta nenadni obisk v bolniški blagajni, so fašisti odgovorili, da imajo od svojega poveljstva nalog zasesti in držati zasedene vse prostore uradov te blagajne, ker da so prišla na dan razna zlorabljanja in neredaosti pri blagajniški upravi in hočejo oni imeti vladno kontrolo nad to ustanovo. Uradniki so se na to umaknili Medtem, so se pred poslopjem začeli zbirati radovedni ljudje in ogledavali so zasedbene čete, ki so razobesile tricoloro in trobojnico svojega oddelka. Krog 9 ure je prišel vodja urada sanitetnega oddel-fkn s svojim podrejenim osobjem in se dogovoril s fašisti, da lahko vrši svoje uradne j>osle, ker je čakalo zunaj že več bolnikov. Pozneje je prišel na lice mosta neki policijski komisar in se informiral o zadevi. Ko je dobi! informacije od fašistov se je tudi on umaknil in tako so fašisti ostali na svojih mestih. Sele pozneje, ko so posredovali pri fašistih podravnatelj blagajne in delavski delegati, člani upravnega sveta iu jih zagotovili da imajo oblasti lahko vedno vpogled v blagajniške račune, so se fašisti umaknili iti so uradi zopet pričeli poslovati.
Zasedba bolniške blagajne po fašistih je. zbudila po vsem mestu pozornost. Fa-šistovsko glasilo, ki je iz-' opoldan, je an polno alarmantnih in upravnemu svetu je o-italo. da je uvedlo v (o ustanovo, ki je predvsem last delavcev, razne nečedne talite, da se troši za luksus ravnatelja in njegove družine denar ustanove, da ima ravnatelj preveliko plačo ter da je nastavljenih preveč uradnikov. Nazadnje, da pokaztije ustanova velik deficit,
| da je potrebno imenovat vladnega komisarja, da reši ustanovo pred popolnim padcem in vlado zopet pred nepotrebnimi stroški za kritje deficita.
Zvečer je Delavska zbornica sklicala sestanek prizadetih proletarskih organov. Sestanek je sprejel sklep, da se potem dveh komunističnih delegatov, članov upravnega sveta opozori še ostale člane, da ostanejo na svojem mestu in da Sc ne umaknejo pred pritiskom meščanstva, ki lioče dobiti to ustanovo v svoje roke pod izključno svojo kontrolo, da jo uporabi za bojno postojanko proti proletariatu. Ro svojih zastopnikih (onih delodajalcev) v upravnem svetu ima mc-‘Tfanstvo kakor ima vlada po svojem i>o-sebfiem zastopniku dovolj kontrole.
Zvečer se je sestal upravni svet blagajne na posvetovanje. Časopis j 11 je dal na razpolago dolgo poročilo, v katerem pobija vse trditve fašistov kot neutemeljene.
Tudi tu mora proletariat stati na svojem mestu, da ne bo zopet Zlahka opeharjen po hlapcih meščanstva.
Zasedba blagajn na Goriškem
Fašisti nadaljujejo svojo delo zapriče-to v Trstu.
Iz Goriškega prihaja vest, da so se v torek zjutraj zbrali na hitro vsi fašistov-hki oddelki Goriške in Furlanije in so včeraj zjutraj ob 7 uri po skrbni pripravi in na povelje deželne fašistovske zveze zasedli posamezne oka-«jo bolniške blu gajne na Goriškem in v Furlaniji t. j.: v Gorici, Gradiški, Trčku, Tolminu, Cer vignanu in Krminu. 4' Gorici so zasedli tudi urad socialnega skrbstva.
Zasedbe v posameznih krajih so se završile brez nanmnjših incidentov. Namen fašistov je isti kakor v Trstu.
fetiša
L. N. Tolstoj: Spoved. (Uvod v knjigo »Moja vera».) Prevedel Josip Vidmar. Založila:	Umetniška	založba «Treh Labo
dov. V Ljubljani 1922.
'l*o je 1. zvezek zbirke »Izbrana filosof-ska deln» Tolstega, katero misli izdajati založba «Trch Labodov,).
Nova pokrajinska uprava
Ministrski' svet, ki s« ja vršil predvčerajšnjem, v torek v Rimu, j» veol v pretres vprašanje o uredbi novih pokrajin (t. j. Julijske in Tridentske Benečije) ter o odpravi osrednjega urada za te pokrajine, katerega je vodil vRhnn sen.Salaia. Ministrskemu svetu je predsedoval min. predsednik Faeta. Ob prisotnosti vseh. ministrov in po izčrpni diskusiji se is sklenilo sledeče:
1. — Takojšnjo odpravo osrednjega 'tirada za. nove pokrajini:.
2. Takojšnjo odpravo generalnih komisariatov in imenovanje dveh prefektov na mesta generalnih komisarjev.
3. Pokrajinska, razdelitev Julijske Benečije, in Tridentske Benečije se pripusti komisiji za. uradniško reformo.
4. — Vzdržan je, osrednje posvetovalne komisije imenovane s kraljevskim dekretom, od 8. septembra fflSf.
Naj ho ta sklep ministrskega sveta posledica faustovske koncentracije v Tri-dentu, ki je omajala stališče tamošnjegu, gen. komisarja Čredam in s tem tudi stalifpe sen. Salate ali pa naj bo ta sklep sad treznega preudarka ministrov, napovedana sprememba — ki predstavlja za vse narodne kroge korak’ k zcrntče-nju s starimi pokrajinami — ne predstavlja za proletariat Jul. Benečije nobene spremembe njegovega žalostnega pole žaja. Na mesto gen. komisarja Moseo-nija pride prefekt, enako reakcionaren kakor odhajajoči gen. komisar, ki bo, kakor je že ta, vedno podpiral le kapitalizem in meščanstvo v njegovih bojih proti proletariatu, ki bo skrbel, da bo policija razganjala brezposelne in aretirala lačne delavce, da bodo fašisti lahko še v naprej terorizirali in požigali.
Vočlgled te «spremembe» na upravno-političnem polju ne preostaja proletariatu drugega kakor da še 'bolj učvrsti svoje vrste in da se pripravi na trde bojo proti svojemu sovražniku kapitalizmu in meščanstvu, pa naj ta pošlje na vlado v Trst svojega Petra ali Pavla.
jstovska monarhija
delujejo manj kot dve njivi zomljo znana, vojno zffubiii vse in se b danos nahaja- j ker so se napravili zn dobrodelno iiapio*
<1
Talni sklad „Dala
Podružnica Ljudskega o-dra v Solkanu, nabrano ob odhodu vojakov
Rotlružh. Ljudskega odra v Stoverjauu Josip Cotič, Renče L. Troven, Idrija J. Babič, Trst F. Sešbk, Trst
Nabral Jožef Rebek: v Ozeljanu
Prej izkazanih ,, 18.961.15 Vsega skupaj L. 19.199.05
L.	1OU.—•
))	100.-
))	5.-—-
)»	15.—
»	0 __
»	2		
»	11.50
L.	238.50
VSEM ZAUFSSKOM! Oni zaupniki, katerim smo svojčas izročili nabiralne bloke za tajni sklad »Dela", naj nam iste vrnejo ter naj istočasno pošljejo nabrani znesek.
Tako ho si omislil f&Gisti svojega kralja in svoje kraljestvo. Nobenega strahu! Ker iz malega ne more ničesar postati čez noč, veliko.
Zrnje
Svaki štrajk je svedočam^vo, da se vodi
klasna borba. •
Na ko ji način če biti uništeni prestav-liici kapitala? — Jedino ako se uništi profit. Kapitalisti žive jedino od profita. Nestane li to vrelo njihovog ras koš nog života, nestat če i njih. To sc razurnije samo po sebi. A kako če nestat i profit? — Ako se uništi privatno viasništvo nad sredstvinia za proizvodnja i promet. To če biti jedna od največih, ako ne i največ«, revolucija u ekonomskem, politiko mi soeialnom životu ljudske rase. A rudna klasa sveta je on a j člinbcnik, koji če prevesti tu revoluciju.
Novi poredak, za koji so bore klasno-svesni «radnici čitavog sveta, otvoril ce vrata mogočnosti lefGieg života za sva-kog mušikarca, Ženu i dete. Današnje društvo daje jiriliku i mogočnost oboga-čivanja jedino pojedineima, dok večin 11 prepusta na milost i nemilost raznih iz-rabljivafa i tirana. Budnici! Do vas jo, da hirate, sto smatrate, da je bolje za vas i z« vašit bodočnost.
PODLISTEK „DELA“
IVAN CANKAR:
Ministrant Dokec
m.
Jeseni je bilo, ko je obssučila Jok c a temna sila spoznanja, ko je zajokal prvikrat in se prestrašil prihodnosti. Kmuht je bil veder njegov obraz, lahka misel je pozabila na žalost, kakor na neprijetne neresnične sanje, na dnu srca pa je listata senca in ni Izginila nikoli več.
Jeseni je bilo; rože so ovenele v parku In listje je odpadlo; in Tinka je prvikrat zaihtela v postelji.
Pa je bila pomlad nekoč, še tako blizu slnotči, zdaj že tako daleč, da so komaj videle oči njeno poslednjo zarjo . . .
Spomladi je bilo, ko se je izprehajal gospod Edvard po parku. Takrat mu je bilo sedemnajst let, velik je bil h; slok, njegov obraz je bil dolg in bled, fino In bel« so bile njegove roke. izprehajal se i je po parku ,odprl je duri in je šel na! polj«. Kolikor dalj je bil grad za njim, toliko bolj Je hitel gospod Edvard; rosen je bit do kolen, če jo »el mirno hrasta ob kolovozu, »o ho mu usulo kapljo na ramo’ in lica in gospod Edvard se j« zasmejal, j Ozri se je in j« postal in s« oddahnil, ka-j kor človek, ki je pobegnil in ne vidi vuč | preganjalcev za sabo. Gradu ni bilo več;; Kkrj! se je za košati park In niti streho j ni bilo razločiti več. Svobodno polje, pro-j
atrano, duhteče in nad njim rosno Jutranje solnce,
Gospod Edvard se je napotil počasi dulje, s polja po riroki ilnovati stezi proti gozdu. Njegove misli so bilo žalostno.
Sinoči, po večerji, ko se je vrnil iz parka, ga je poklicala mati v izbo. Ležala je na divanu v lahki obleki, roke golo in noge vzkriž. Edvard je zapazil beli prah na njenih licih, šminko na njenih ustnicah in barvo na njenih obrvih in zoperno mu je bilo.
«/akaj leži taka pred mano, kakor pred . , .»
In spomnil so jo v tistem hipu strahoma, da jo je žte mnogokrat videl pred seboj v lahki obleki, z golimi rokami In našminkano m da tega nikoli prej ni o-pazil. /. gnusom in bolečino je občutil, zakaj je šale v tam trenutku videl svojo mater z druga; nimi očmi.
»Sedi, Edvard!”
Sedel je na rob stola, kakor človek, ki bi se rad kmalu poslovil.
»Koliko let ti jo zdaj, Edvard?«
»Sedemnajst,«
((Mislila sem si. /.daj nisi več otrok, Edvard, mladenič si že in kmalu b uš moj.«
Edvard a« je čutil osramočenega pod dolgim, brezobzirnim pogledom, ki ga je premeril počasi od nog do glave. Ukrenil j« obraz in Je zardel,
«ln lep fant si, Edvard; ni v tvoji družbi tako aristokratičnega obraza, no tako slokega telesa, čast delaš svojemu imena.,.
Muli sc jo nasmehnila in tedaj ni bil njen obraz, prej fin. lop m miren, nič
vr"' podoben sinovemu. Edvard sc ni smejal tako nikoli.
«Gfej», je pomislil nenadoma, «na smehu so pozna glednliT-e, Kakor da hi žo zmirom stala na odru in se smejala starcem v parkčtu«.
In tudi ta misel je bila nova in ga je 1 olela v srcu.
«Zdi se mi, Edvard, da si po razumu starejši, nego po letih. Zato ti no bo težko, razumeti resno stvar, ki (c zanima prav tako k ukor mene. Žal mi jo, du li j(, moram razodeti tako naravnost in brezobzirno, ampak ti vaš sam, da govorim rujša o veselih stvareh in zato jo naj boljše, da govorim brez ovinkov. Ti si bil vzgojen razkošno in misliš, da. sl bogat. Ni resnica«.
Edvard je pogledal z velikimi očmi; mati se jo nasmehnila.
«Ne, ni resnica. Najinega ni veliko več nego prazno zidovje; morda je kaj vredno, ampak življenje j« še dolgo, moje in tvoje, in v praznem zidovju n« stanujem rada. Tudi ne zmirom v istem zidovju...«
Edvardu ho gorela lica.
»Zakaj, zakaj to življenje? Zakaj nisva živela tiho? Saj ni bilo potreba razkošja, zame ga ni bilo potreba.«
((Zame ga je bilo potreba. In za tvojo ime. Kolikor večjo j« tvoje razkošje, toliko večja je tvoja vrednost. Z vsako gost bo, z vsakim balom, z vsakim letovanjem v Nici in V Ostendu sern skrbela za tvojo prlhodnjoHt. Denar, ki sem ga razsipala Jnz, sem nalagala na bogate odstotke zale. Buren j c lej, naslov, ampak če Jc baron natukar in živi po natakar-
sko, je tudi njegovega imena vrednost nevolika«.
Edvard je čutil, kako je rasel v njegovem srcu silen gnus.
«Glej, igralka! Tudi njena govorica je! navadna, hlapčevska; in njene misli so bolj nizke, kakor misli dekle in šivilje!«I »(Zatorej, Edvard, si zdaj tl moja opo-| ra in moje upanje. No mislim na tvojo) slnovsko ljubezen .»
Takrat, so se srečale njune o‘d; srd iu sram ju bil v njegovih, v njenih vesela zloba.
«	tem vej® samo na tvoj dolg in na
tvojo poštenost.«
«Da bi se torej prodal? Povej brez o-vinkov: komu, kako in za koliko ceno!«
«f:emu si vzburjen? In prodati! Kako grda beseda! Ne Izpregovori nikoli več te besede! I11 tudi ne mudi se nikamor; saj si we tako mlad; saj ti brki komaj poganjajo. Ali veš, zakaj jc moralo bili, da sem govorilu žo nocoj o tej pusti stvari?«
»Ne vem.«
»Jutri dobiva zanimive goste; sprejmi jih s častjo in veseljem! Gospa Veih hen-blutova in njena zanimiva hiforku. Poljubi ml roko in lahko n očk,
Edvard se jo sklonil, todr* roke se ni dotaknil z ustnicami.
Sel je naravnost v svojo izbo, legel je na zofo in jo skril obraz v roke. Ne žalosti, ne bolečine samo neizmeren stud. Jn stud je bil zmiroiv, večji, ko se domislil prejšnjega ve,;Hra. Kumni gostje, veseli, pijani; videl j;0 uprto nase spolzke poglede, tulil je na tjvojllj ramah na svojih licih spolzke roke in upijanil
se je sam. Videl je obraz kukor mu lepšega in gnusnega ni videl nikoli in poljubljal ga je s pijano strastjo; v megli jc. videl materin obraz, prav tako lej) in prav tako gnusen . . . Ko so je vzdramil jo zastokal in je zarekel nohte v lica. ža-studil se Je sam sebi in zdelo so mn je, da je od liste ure, od t istega večera tudi njegov obrit/, tako gnusen it. surov, kakor je bil obraz, ki ga je poljubljal v pi junosti, in da je tudi njegovo telo tako oskrunjeno, kakor je bilo telo, kj ga je objemal.
Ležal je na zofi in komaj jo še mislil na čudno novico, ki mu jo je bila razodela muti. Drugo izgubo je čutil v svojem srcu; in bila je neizmerna iu če bi se prodal tisočkrat, bi je ne poplačal nikoli. «Kam zdaj?« Prazno jo bilo okoli njega in poli nobeno. In šb včeraj, še pred kratkimi urami, so se križale stezo In so je lesketalo brez števila svetlih ciljev Kam zdaj - z otemnelo dušo, o-skrunjenim telesom? Kam iz tega nizkega, gnusnega življenja kje je še lepota in upanje? Začutil je v srcu silno hrope-njenje, napolnila ga je do vrha s sladko bolestjo,
Začul je pod oknom, na pesku, drdranje voza in vesele glasove. Skočil jo z zofe, zagrnil okno in zaklenil duri, da ni n'čerer vet? ne videl in ne slišal. In vendar je slišni sladek glas, tisti spolzki smeh, ki ga je poslušal s pijano slastjo prejšnji večer.
»Kje jn gospod Edvard?«
Ud daleč, je slišal smeh svoje matere in globok moški glas. Legel je na posteljo in su je odel preko glave. Toda glaso-
vi niso utihnili in naposled je začul rahlo trkanje na durih.
"Gospod Edvard!«
Pomislil je trepetajoč: «Ali bi mot al? Ali bi ji odprl duri in jo vlekel za lase po koridorjih in po stopnjieah in skozi park na cesto?«
Tihi koraki so se oddaljali.
Edvard si je oddahnil; vse telo mu Je bilo potno in zaspal ni dolgo.
«Ne več tukaj! No več toga življenja! Ne maram več videti njenega obraza, in ne več materinega obraza in nikogar več!«
Pomislil jn na svojo mladost in kakor bi jo ugledal prvikrat, so mu je zazdela vsa neizmerno žalostna in pusta. Smn brez veselja, luč brez gorkoto; in vse, kar je bilo, vse potopljeno v umazanost in gnus . . •
Bel jo ob rosnem, solnčncm jutru Iz purka, na polje, v gozd. llitel je, da. bi ubožial gradu in vesel jo bil, ko so jo skrilo zidovje za park. Čutil je, kako je njegovo srce bolj mirno in bolj čisto.
«Morda šo ni vse izgubljeno, morda jo sc kjo lepota iu upanje . . .»
Solnco je bilo topleje in je posušilo roso. Kraj gozda jo legel gospod Edvard v travo, ki je bila ne sveža in hladna, in je gledal v dolino pod seboj, svetlo in prostrano.
»(Morda je še kje lepota . . ,«
lz gozda jc pr Mo dekle, še otrok. Bosa je bila, oblrtreua v kratko krilo in v jopico s kratkimi rokavi. Gospod Edvard H ja pogledal v obraz iu vztrepetal. Tam je bilu lepota.
»»Dobro jutro, gospod Edvard!«
Glasovi z dežele
Toimin
POVSOD ENAKI!
V nedeljo 1. oktobra je dekan Rojec kital pri maši pismo, v katerem :nu grozi tajna K organizacija, da ga bo poslala v enem mesecu poštnine prosto na oni svet in da mu tu ne morejo pomagati ne orožniki, ne policija.
To pismo je nosilo podpis «Ljudski oder Tolmin it. II.» Seve brez društvenega pečata in tudi brez podpisa kakega člana.
To pismo je dalo g. dekanu povod, da se je pošteno znesel na komuniste, češ, to so ljudje, ki bi radi samo pohajali in nič delali tor živeli-tako na račun drugih Še veliko tacih lepih rdči, s katerimi bi rad oblatil Lj. O. v Tolminu, je povedal g. dekan v cerkvi. (Povsod enaka golazen v Dornbergu, v Tolminu, v cerkvi, v Soli itd. Potem pa:	«Komunisti delajo proti
farško gonjoln —• Ured.)
Prvič vprašamo g. dekana, kako mora on vzeti tako pismo za resnično, ko ne r.osi ne pečata in ne pravega podpisa. Ko bi gospod dekan ne raztrgal toliko hlač v šoli, bi mu ne zamerili. — V pismu stopji, da je prišlo od neke tajne organizacije. Ljudski oder je pa javno in kulturno društvo. Člani L. O. so sami delavci, ki si v potu svojega obraza služijo svoj svakdanji grenki kruh. Torej nobeni pohajači, kakor jih lepo naziva g. dekan. Podružnice L. O. se ni ustahovilo v Tolminu z namenom pobijati ljudi, kakor misli g. dekan, ampak z namenom dati tudi delavcu nekaj izobrazbe, ker za njega niso zidane ne državne in ne deželne šole. On sme le zidati te šole, rabiti jih pa sme samo gospoda! Ako se hoče delavec kaj naučiti se mora izobraževati sam. s svojimi lastnimi sredstvi. Še tega mu ne privoščite?!
Ko je imela p. L. O. zadnjilč veselico in ste videli g. dekan, da ima podružnica velike stroške, ste si mislili, naj ne gre nobeden zraven in ste našunlali še nekatere nezavedne člane, ki so vam sli na reko. Šuntali ste ljudstvo, češ bojo prišli fašisti in bojo zmetali vse v Tolminko, ker fašisti so jezni na komuniste. Ob volitvah ste pa rekli ne voliti komunistov, ker oni držijo s fašisti. (Ali je res tako g. dekan?) Sedaj ko niste mogel drugega ste pisali sam sebi pismo, češ naj se raz-bobna na prižnici in L. O. v Tolminu je po tleh. Ker ljudstvo je verno in bo to verjelo. Mislimo pa da tudi to se vam ne bo posrečilo. Bolj ko boste čez nas, bolj bomo močhi.
Za danes dosti! Z rdečim pozdravom Ljudski oder Tolmin.
Lokve pri Gorici
Pa ni tu pri naš Kfe nobene delavske (organizacije in nobenega odkritega komunista, to je za naše bunžiujčilče razveseljivo dejstvo. Ali prav neprijetno zanje (je, da je vsaki dan ve/? skritih in odkritih prijateljev komunizma. Življenje namreč, ki je za siromaka vsak dan te-žavneje, tako zgovorno dopoveduje delavcu, da je današnji red krivičen in da tako ne more iti več dolgo naprej. Da si mora delavstvo samo iskati rd-itve izven buržoaznih zakonov; da posameznik sam zase nič ne more napraviti, da pa vsi lahko vse napravimo, ako smo združeni. To vodi delavca nujno v komunizem.
Za udejstitev komunizma bo treba doprinesti dosti »žrtev. Kdor je bogat, živi lepo, udobno od dela drugih; on noče komunizma, on noče zboljšanja delavskega položaja, kfer isto pomeni poslabšanje njegovega. Našii buržujčiči imajo še tudi drug Vžrak, boriti se proti delavstvu. Vedo namreč, da prva delavska organizacija. ki bi se tu Ustanovila, bi pomenila tudi konec njihove politične hegemonije. Zato vsi nalši častiti vojni do-hLikarji in njihovi hlapci, katerim sekun dirajo «p]avokrvni» uradniki pri gozdnem oskrbništvu in vsi pobožni poneum-njevalci ljudstva, na katerega ramah žive, v potu svojega obraza dopovedujejo delavstvu, kako so komunisti grdi materialisti in brezbožni puntarji, katerih se jo treba varovati. Poglejte nas, pravijo, in naše stranke (klerikalno, liberalno). Mi smo pravi ljudje, idealisti, ki želimo 'sem, ki so narodni in pobožni, lopo življenje. Da so eni premožni, drugi pa siromašni, to nič ne dč. 2e odnekdaj je tako bilo in tako ostane; to je baza volja. Pri nas je edinstvo vseeno popolno.
Poleg tega, da vsaki pameten delavec ve, da v družbi kjer so razredi in je dana možnost izkoriščanja, -— ni govora o lepem življenju za vseh — poleg tega op kazujejo kapitalisti in njihovi plačanci z .zgledi svojo hinavščino.
En dokaz take hinavščino je doprinesel bivši naš župni upravitelj Butkovi/i Ko je bil premeščen je prodal ves tzv. "deputatu, katerega bi moral pustiti svojemu nasledniku. Ako bi kaj takega napravil kak komunist, bi to bila tatvina, ker pa je napravil duhovnik, kapitalisti-ien hlapec, je najbrž; samo obzir do navade, rešpekt pred postavo in krščanske ljubezen do svojega t o variša-na slednika.
F., nasledniku bo že občina kupila drug material. Vederemo?
Tovariši, otresimo so suženjske navade klečeplazenj a pred vsakim liotegar-jem, privandranim popom in pisarčkom. Oni so tu radi nas in žive na naš račun, a ne mi radi njih. — Z nami delajo kot svinja z mehom, dokler se pustimo, dokler verjamemo njihovim frazam, dokler smo pri njihovih društvih, dokler hodimo k raznim procesijam in maškaradam katere gospoda sobi v zabavo in nam v sramoto in zasmeh prirejajo. Delavec v delavsko organizacijo; v delavsko hišo delavski časopis in delavske knjige! — Proč z gosposkimi «Stražumi» in podobnimi cunjami!	Več lok carjev.
Lokev pri Sežani
Naš g. župan postaja mož velike slave. Vsa nam dežela že napenja uičesa, da ji ne uide niti ena sama beseda iz njegovih ust. Enkrat nastopa kot profesor, drugič strese zbornično dvorano s svojim globokoumnim političnim ekspozejem. Vsa njegova okolica zginja v nič vpričo njegove veličine, kakor je obsojena v smrt sveča v svitu solrt'ne svetlobe. Ne bo dolgo, pa ne bo več Muha iz Lokve, ampak Lokev iz Muhe; opozoriti moramo tudi vse cenjene bravce, da ne pišejo več na pisma »»Lokev pri Sežani ali Trstni), ampak «Lokev pri Muhi».
Ker so pripravlja ta lokavski «Kralj na Betajnovi», da v najkrajšem času požre vse komuniste, in da zopet ustoliči na Ruskem carja Nikolaja — ker bo torej naš gospod župan v kratkem ena izmed najvažnejših oseh v kapitalističnem svetu Evrope, ne bo odveč, če izve svet že zdaj za razne zanimivosti iz njegovega živlejnja, da ga lahko pravičneje oceni.
Vsi, ki ga pobližle poznamo, vemo, da je ta človek izredno pogumen. To se seveda za komunistožrea tudi spodobi. Neprestano se vam ozira, od kje bodo skočili maskirani lokavski komunisti in ga fentali. Miru nima ne ponoči ne podnevi. Pa ne samo on ,tudi vsi njegovi prijatelji nimajo žie več mesecev miru — nam reč pred njim, ker jim neprestano toži, da ga mislijo komunisti končati. Vsa lokavska buržujska okolica že ve, da imajo lokavski rdečkarji že veki mesecev skrivne sestanke, na katerih se ne govori nič druzega, nego o tem, kako hi lokavskega monarha transportirali najceneje in najsigurneje hudiču v . . .
V teh strašnih mukah — kajti korajže mu ne manjka — se je napotil prod nedavnim časom k sodniku na posvetovanje. «Proti meni se pripravlja, gospod sodnik, strašen zločin. Jaz nisem večl varen svojega življenja. Svetujte mi, kaj naj storim. Jaz poznam sicer vsd. ki kujejo proti meni zločinske naklepe, toda nimam srca, da bi jih izročil pravici v roke, kajti skoraj vsi imajo družine in njihovih otrok ne hi hotofe storiti nesreč-nih». «Vi ste nespameten«, mn odvrne sodnik. «Ali nimate tudi vi družine? Ali se oni ozirajo na Vašo familijo? Zob za zob, g. Muha! Kar nam jih dajte v roke!« Toda g. župan je za takrat vendar le še potrpel in odpustil. Le tako-le bolj za <diec» je pokazal mladega fanta, ki se je vpisal o priliki odhoda v vojake v občinsko pisarno, navzočim orožnikom z besedami: «Vidite gospodje! to Vam je naš kapokomunist. Toda pri vojakih bo že pozabil na tisto oslarijo, tam jih bodo že spametovali.« «AH se ne sramuje'-«, je g. županu takoj zvesto sekundiral orožnik, »(tako mlad si še. pa žie tako pokvarjen?« V Gorici je pozneje tega fanta, ki je izrazil željo, da bi bil rad uvrščen med železničarje, visok: išastnik: iz komisije ta-ko-le prijazno zavrnil: «Kaj, k železničar jem! Nalašč k alpirteem; tam tc že naučijo, kaj je komunizem!))
Tako se je zgodilo, da so bili v tem slučaju visok častnik, orožnik in lokavski narodni steber enakih misli. —- Pa naj še kdo reče, da ata ne skrbijo prav po očetovsko za vse svoje Občinarje! Živeli narodnjaki!
Komen
Gospodu civilnemu komisarju v Sežani na znanje:
Pod Vašim puševanjem se je zgodil včeraj, t. j. 4. t. m. pri nas v Komnu zopet nov slučaj surovosti in brutalnosti Vaših podrejenih varnostnih organov. Za vso take brutalnosti, kakršnih naše ljudstvo ni bilo nikdar vajeno in si ni moglo niti v sanjah predstavljati, da so mogoči med civiliziranimi narodi, ste Vi g. komisar, soodgovorni. Zlasti je naš Komon postal torišče najbrezobzirnejŠih barbarskih činov tistih ljudi, ki bi morali skrbeti za javni red.
Komenska finančna straža jo poklicala včeraj nekega možla iz Gorjanskega na nekaki zagovor radi stvari, ki sc jih je finančna straža izmislila sama ali pa verovala rada kakemu Inžnjivemu svojemu poročevalcu. Na vprašanje straže, od kje da jo dotični mož doma, odgovori ta, da je iz Gorjanskega. V tistem hipu mu pritisne živinski financer krepko za-
ušnico. »Od kje ste Vi?» zatuli ponovno nanj mož ?-eda. «Iz Gorjanskega« — ponovi siromak. Ponovna klofuta. Na tretje pobesnelo-rjoveče vprašanje, od kje, da jc, ponovi mož svojo izjavo kakor prvič in drugič. In tudi tretjič! se je ži-vinče zagnalo vanj s krepkim udarcem. »Tako«, tuli mož postavo ves iz sebe, «da boš vedel, da si iz .Gorjanu in ne iz Gorjanskega!«
G.	komisar! To je gol fakt. Rečemo Vam: «če dopuščate, da se v okraju, kamor ste poslan zato, da služite interesom prebivalstva, gode taka barbarstva, potem ste Vi tisti, ki sramoti ime Italije, in ki bi sramotil ime vsakega kulturnega ljudstva. Va,-«. prokleta dolžnost je, (ker. zato ste plačani iz krvavih ljudskih žuljev) da stbvite konec takemu živinskemu postopanju z nedolžnim ljudstvom, da poiščete surovela, ki je ta čin zakrivil in ga izročite zakoniti kazni. Konec bodi paševanju, g. komisar! Mera Vaših grehov je vsak dan večja«.
Proletarska umetnost
REJ:
Padlim
Vam, ki dali ste življenje, na do svojo, hrcprnjcnjc, za svobodo, ki po nji strnili, vse človeštvo, ki trpi, ječi . . .
Tu ječa, tam vos čakala jc smrt, a vi naprej, dokler ni strt režim, ki celi svet drži, v suženjstvu trpljenja . . .
In ni vas več med nami; a drlo vaše. drami dušo slehernega trpina do boja, do vstajenja.
Kaj treba vam je spomenika, ko duša vsaka vzklika ram v pohodu v novi s vel:
Živi s popi in naj bojevnikov, drag v s cin — saj mučenikov!
varala proletariat dok nije preverila sebe, a sad kad vidi, da je ostala prevarana, kad joj vište ne koriste laži, poslužila se silom.osnovavši fašizem sarevolverom i bomboni u ruci. I tako navališe oružjem na radničke organizacije, a kad ih ne mogoše ovako uništiti, poslu-žLše se drogom varkom: počeše osnivati svoje faši-slovske organizacije (sindikate) misleči tim putem zaslepiti radnike i okuniti iti klasne borbe za svoja prava. Tom prili-kom osnovaše i na Reci jedrni fasistov-sk.u organizaciji! pod imenom «Sindicato ferrovieri fascisti«. Neznana, tko če bili članovi i vodje tog sindikata, ali znam da svesni radnici nede. Vodje de biti valj-da purgari i dobro živudi ponut onoga na Matuljama, poznatog od prvog št raj-lta, ili njemu slični.
Pozor drugovi železničari! Danas su teški časov i, kapitalizem ne može opst>-jati bez proletariata, a za proletariat nema slobodo dok opstoji sistem kapitalizma t. j. vlade .šačice bogatuna sa svojim pandu rima pod imenom fašista. Mi mo-žmio biti slobodni tekar onda, kad nesta-ne fašizma i kapitalizma, a ne-tače ga onda, kad ga uništimo mi i to šilom pro-tiv sile boriti se valja do zadnje kapi krvi, jer to je borba za nas i bez borbe nema pobede.
Daklon, u borbu, jer u njoj je naš spas! Dolje sa fašizmom!	Železničar.
Postojna
ŠARLATANI.
Dandanes se sprli n v politiko žie zadnji gorski bebec, ki gotovo ne vidi del j nego do ograje svoje rojstne vasi. Kaj čuda torej, če se zaleti včasih v trdo kozjo glavo kakšen gospod mazač, kakor se je zaletil gospod I. Zupančič, z svojo politično novelo, katero je priobčil v Slov Narodu od 13. IX. str. 207 in v kateri prorokujo padec Sov. Rusije.
Ta ubogi na duhu slika Lenina kot najvočljoga krvoločneža na svetu, ki pa vendar ne dela ni? druzega nego se izprehaja ob času ko milijoni drugih umirajo gladu — elegantno oblečen med brezštevilnimi sodi, napolnjenimi z likerji.
Tako slika tega velikega genija, človek, kateri se ima morda edinole nje zahvaliti, da še nosi na ramah svojo piškavo glavo, človek, ki niti v sanjah ni nikdar videl ne Rusije, ne njenega velikega vodje.
Ni vredno razpravljati o svetovni pr* litiki naperjeni proti Sovjetski Rusiji s človekom, kateri iste ne pozna ali jo poznati noče. Vprašam le:
Ali veste gospod pisatelj, kdo je bil tisti, ki je prvi prokliimiral mir brez aneksij in kontribuoij, ustavil prelivanje kivi? Kdo jc ukazal izliti na miljarde lit. žganja in »pirita? Kdo jc delal neprestano noč ili dan, dovolivši si le štiri ure peči tka in radi napornega dela, večkrat nevarno zbolel? — Ali ni bil to isti krvoločni Lenin?
Ali ni morda ista velika antanta, ki jo vi tako obožujete in z njo vse druge beraške državice povzročila v Rusiji vso bedo in trpljenje,, ker jo jo hotela u-ničiti pod vsakim pogojem
In slednjič, kdo je napravil v Rusiji red in enakopravnost, kakor ga no pozna nobena druga moderna država? . . . Odgovorite gospod pisatelj, ki veste toli ko povedati o Rusiji!
Ni čudno, da opažamo takšno nesramno gonjo proti Sovjetski Rusiji pri elementih sodečih na ministrskih stolčkih po vojni nastalih držav, katerih možgani ne morejo dalje nego kot do drži blagajne, ali d aao zmožni kaj takega ljudje kateri se prištevajo k pisateljem, to jo vendar preveč!
Gospod pisatelj, pokazali ste, da ste vreden sluga Slov. Naroda in njegovih valpetov, pomnite pa, da Sov. Rusija ima bodočnost In bo padla menda le tedaj, ko bodete padli vi, vračajoč se od polnega kozarca domov . . .
Franjo Adelsbcrskg.
Matulje
Drogovi železničari!
N a lazimo se u vremenu tetke borbe, u vremenu hpržoMske diktature, u vremenu najgore pljnčke i zločinstva. A št o mi činimo? Mi spavamo. A šlo treba da iti-rimo Treba da se borimo, Danas posluje u ljudskome društvu samo dva tabora: buržoazija i proletariat. I'rva leži da Ato više opljačka radnike, a druga toži za slobodom. Buržoazija jc varala i
Sovodeniski razgovori
Tonček: Dober dan, France! Kako se kaj imaš Se nisva videla že dolgo. Kako li kaj gre?
France: Ja, mislim, da sva bila zadnje skupaj, ko sva i-la volit v županstvo.
Tonček: A, saj res! Kako pa gre kaj v našem županstvu?
France: Nič posebnega; mislil sem da bo vse-dobro, ko smo postavili take može. Ali vek, Tonček, da gre tako slabo, da
lonček: Kaj pa kaj takšnega? Kaj da nimamo dobrega župana? podžupana? Iludimarja, saj bolj/še nismo mogli dobiti!
France: Dragi Tonček! Tudi jaz sebi mislil, da bo dobro. Ali zdaj, ko vidim, ti povem, da jo eden slabel od druzega, Veš Tonček povem ti po pravici, da imamo srečo tistih treh, ki so prišli noter od druge stranke. Ti so možje, ki se ne bojijo govoriti in zmiraj najdejo kakšno, da bi jaz no hotel biti v oni koži, v kateri se nahaja županova stranka.
Tonček: Joj, joj! Kaj pa se je vendar zgodilo? Povej mi France.
France: Veš Tonček povem ti, ali samo tebi, in na tiho, da bi me ne slišal kdo, zakaj sram me je, da sem volil isto stranko, drugič je ne bom več.
Tonček: No pa povej »e onkrat! Ne hodi tako dolg, France.
France: Saj pravim da ti povem sili samo natiho, da ne hi kdo slišal.
Tonček: Saj vendar tu sva sama. Moje stare ni doma, pa tako se ona ne zanima za politiko.
France: Pa glej da ne posluša kdo pri vratih. Tako in tako bodo vedeli kina hi vsi. Samo jaz nepi hotel da pride ravno iz mojih ust, v javnost,
Tonček: Pri vratih ni nobenega, na dvorišču pa je sultan d oboi- domači varuh. Nič se ne boj! Kar povej že enkrat, kur veš.
Frdnce: Vaš, Tonček, kaj pravijo! Pravijo, da si ie bivši komisar pok. Franc Rojc vzel 300 L. plače na mesci, dasi-ravno je itnel. določeno, od upravnega sveta saiho 850.
Tonček: Jojš, pa so gn#tako hvalili! % sam sem citat v Gor. straži njega pohvalo. Mislil sem si. da ni bolj pridnega in poštenega človeka, kakor je on.
France: Pa veš Tonček pravijo, da je občili,« plačala še povrhu tega čez IfiilO l. za razne potnine. Saj xo&> da se vidi take gospode v Gorici večkrat, pa nikdar nc pozabijo iti k Belemu zajeti v ekstrazimer.
Tonček: Joj to pa se rnt ne zdi prav, France. Ako je imel g. Rojc svojo plačo na mesec, da si jo šie posebej računal za potnine? Oh. uboga občina, u-boga občina, v kakšne roke si prišla!
France: Tudi današnji župan ni kaj nič prida. Si rad mastno računa svojo pot nine; ob uradnih urah pa ga ni nikdar. O občinskem gospodarstvu se razume toliko kolikor zaje na boben.
Tonček; Kaj pa podžupan in drugi starešina? Saj jih je v naši stranki vendar 12. Mislim, da hi morali imeti več znanja kakor trije nasprotniki.
France: Da bi me ne kdo slišal, res jih je 12 ali jo eden hujši od druzega. Posebno podžupan, kako mu že pravijo, stanuje dol v vasi, in tudi drugi! Ko so sami znajo vse. In ko pridejo na sejo ter začnejo grtvoriti in predlagati ste precej dobro izgleda, Ali to traja le tnalo časa, zakaj ko pridejo do besede komunisti, jim tako lep odokužojo, kako so nespametno predlagali in kako je to v škodo občine. Dragi Tonček in tako ostanejo kakor okameneli s povešeno glavo ter spoznavajo sami svojo nezmožnost.
Tonček: Kaj pa g. Paulctič? On bo pa že ugnal one komuniste v kozji rog, ker je študiran. Je vendar sodni svetnik v pokoju. Zraven tega ima prakso kot dolgoletni obč. starešina.
France: Kaj šb? Oni delavci so tako prebrisani. da jih tudi gosp. Pauletl’J ne lo>!i v koš; gotovo pa bo prej sam v njega nadel.
Tonček: Ne zameri France da sem tako čuden. Kaj pa g. Lukežič? Saj on je vendar več zmožen kakor oni priprosti
delavci; lahko bi tako zasukal kakor bi hotel!
France: Saj tl pravim Tonček, ko ne more gosp. Pauletiči še toliko manj g. Lu-fcežlg, ker največkrat molči, in veš kaj še: odobruje predloge komunističnih nasprotnikov, — čuje se da bi bil rad on sam za župana.
Tonček: Saj bi moral g. Lukežič držati vendar z našo stranko, zakaj smo ga mi izvolili.
France: Saj ti pravim, Tonček, da oni trije so kakor da bi bili nadarjeni cd sv. duha, zmiraj imajo prav oni.
Tonček: No France pa imaš še kaj povedati, zakaj pozno je že. Drugači me bo moja stara doma.
France: Pravijo, da so na županstvu nekaj denarja pojedli ki je bil poslan za brezposelno podporo. Veš, da oni ki nimajo dela dobijo podpore po L. 3.75 na dan. Glej, ti ubogi so čakali teden za tednom. Ko le ni hotelo biti podpore, so nekateri šli pogledat v Gorico in taro so jim povedali, da jim je bila podpora poslana na županstvo. Ko bode zopet seja, bomo zvedeli knj je resnico na tem. Ves Tonček, oni trije stare-šenri bodo že poprašali kaj je na tem.
Tonček: Ako je tako imaš popolnoma prav, ko si mi rekel, da nebaš šel več voliti take može. Jaz tudi ne.
France: Zdaj pa se sliši glasove, kako so rnruni v neredu. Tako dragi moj Tonček, da ne vem kako se bo še vse to končalo.
Tonček: Glej France, zdaj je že ura odbila poldvanajstih. Moramo se pošlo, vit. Imam pol ure peš do doma, bliža se ura ko imajo mo' grešne duše, Te lepo pozdravim.
France: Zdravi Tonček! Ali ti nisem še vsega povedal. Kedaj se zopet vidiva? Povedal ti bom žte marsikaj, da boš znal povedati v tvoji vasici, ki je tudi pod naše županstvo.
Tonček: Ker me stvar jako zanima pridem že v kratkem, dosvidenja!
France: Dosvidenja! Srečen pot!
I naš istarski seljok, a osobito seoska sirotinja je počela da se budi. Beda ko-ju nas je pritisja pokazala je svakom da se od hleba živi a ne od reči — pa mokar ta reci bila i samog biskupa Dobrilel (nek mu je laka zemlja i nek iz njegovih telesnih ostataka izraste (»togod kamna za siromašni radni narod.) To uvidja i ovdašnja gospoda i t rubi u sav glas: mi smo s onim ko se stara za naš gospodarski bolj itak, mi smo protiv svakog «ko živi na na# račun, pa bio taj sin na mg naroda ili tudjinac!« To gospoda viču, a sve kao bajagi u ime seljaka. Medju-tim, seljak neka pomisli: ko živi na račun radnika i seljaka?
Na našem znoju živi svaki advokat i zajmodavac, pa bio on koliko «narodni». A još više krvi i mozga nam sisaju popovi, pa makar koliko oni galamili protiv «grajana».
Njihovo «rodoljublje» i pobožnost! pa j oš ueto »borba« za narod! Pitajte ih rad niči i seljftci; Ata vam savetuju ta gospoda kao borbu za svoj jezik-, za svog boga i za svoj narod?
Krvniei Ubijajo radnike i pale seljač-ke kuce bez obzira na jezik, a gospoda vele: progabjaju nas «narodnjake». 1 uče nas da se «borihno» protiv nasilja tim hšto čem o se zavuči u kuču i Čutiti, sedeti fckrštenih ruku« dok hitra ne predjo« ito jest dok nas oni tčvraže ne stegnu i mi so priviknemo da muce trpimo još v Del. ‘Uče nas da se «borinio» za svoj u'('narodno« slobodu tim št o eemo «proliti» 1 krv svoju za neprijateljft, pa čemu mu :c dodVoriti. (A bas gospoda s tim saveti-ma hoče »la se uliž.u onoj gospodi šlo vlada, ne bi li tako iHnamdnoj« gospodi zapao veri zalogaj u pljnčci. Lepe li bor-1)0 za radni narod!) »»Brane« svoj maleri-nji jezik: u erkvi, a upučuju regrute, sinove raduog naroda, da mole u svakom jeziku i da prolivaju svoju krv za nepri-jatelja. (Narodni jezik jo u patnji i bor bi ,a u crkvi — svakoj je samo popovski i bogataški jezik; to gospoda dobro znaju.) Ruša i besposliett je pogodila se-Ijake i radnike, treba nam pomoči u bedi, a gospoda nas uče da pomažemo njih, da uzajmimo od njih, da založimo glad-ne atomake komndičem gor kug ldeba, a zato još dusc-lljeeima da kidamo zalogaje od usta i da im pujiimo džjpove bez dna. — I sve to treba da bude borba za jezik, blagostanje i slobodu milog rad-nog naroda!
Ta gospoda iinaju pravo, radniče i goljate, i ti to treba da znaš. Ko god živi na račun našleg znoja i žnljova naš je neprijutelj, pa bio on «grajanin» ili fra-tar. Mi siromasi moramo da budemo u-vek s onim ko se brine za naš gospodarski holjitaki, a to su samo siromaei, jer — gospodi je samo dotle dobro dok mi patimo za njih.
Gospoda znaju ko je zr njihovo blagostanje: to su bogataši svih narodnosti. Zato nas oni i uče da se pokoravamo i onima «tudjincima». (Ako se radni narod oslobodi jednih pijavica, ni drugima noče biti lepo.) A hteli bi samo da radije njima dajemo, nego drugima.
Ali i siromašni radni narod mora da zna kako ga niko pomoči nečo, ako se sam ne pomogne. Seljak i radnik, koji sve stvaraju, imaju prava da uzmu zal )-gaj odnnde gdo ga ima, kad ih nesreča zadesl (suša, slaba zarada i druge nesreče), i nikom nisu dužni za to. Naši
vojniei ne smiju proliti ni kap krvi za bogataške interese, več za svoje oslobo-djenjc. A naš, sirotinjski jezik mora da nam služi samo za stvaranje blagosta nja rudiiog naroda, i za sporazum u odbrani od gospockih gulikoža. —■ U tome nas neče «narodna» gospoda pomoči, več samo naša sloga, sporazum i složna borba radne sirotinje grada i sela — protiv pijavica svake vrste!
Gospoda znaju da nas beda poučavtt, i prikazuju se brižnima za na-ii nevolju, nc bi 11 nas ponovo upregli u svoja kola. Ali ml čemo i iz njihovih prevara da se učimo, seljak če se pridružiti svom bratu radniku, kog je nevolja izagnala u svet da traži zaslužile, a ostavičemo «grn jane» i popove da se zatvore u kuču dok oluja ne prodje i da čekaju carstvo nebesno.
K^j pravi
stari kitajski zdravnik
Kadar te pokličejo h bolniku, vprezi tri bele osličke pred svoj bambusov voziček: solnce, modrost in nado. Ce prideš peš, pusti da te prej obsije solnce, pred-no vstopiš.
Vsak bolnik je izgubil svoj jaz. In išče. ga poln nemira. Išče ga. tudi v očeh in besedah svojega zdravnika. Zato jih brzdaj.
Kdor po rešitvi iz težke bolezni svojega življenja ne premeni, jc bil ali vedno svetnik ali izgubljenec.
Cim man je kilo veruje v boga, lem bolj veruje v mazače, zvezdoznance in rotitve duhov.
Zdravnik jc podoben biriču: da more ujeti otekajoče življenje, ga mora poznati dobro iz obličja e obličje.
Ustanovili smo društvo zdravnikov, ki naj bi si pripovedovan le o svojih ne-mprhih; iz teh bi se več naučili, nego iz naših junaštev. En sam, jat, ustanovitelj tega društvu, sem začel pripovedovali o nesrečnem poteku neke zaupane mi bolezni. O tem se je debatiralo dolgo in z glavo majaje. Nihče ni sičer govoril o svojih nesrečnih primerih. O mojih pa jc vedelo naslednjega dne. celo mesto in izseliti. sem se moral v Šangaj, kjer prebiva mnogo tujcev.
Slični smo .slugam vernega sna. Čemu dajemo toliko napojev pozabljenja? Tu ko opravljamo z bolnikom vaje umiranja; navajamo ga z umetnim spanjem na večni sen.
Le neozdravni. bolnik spoznava po pol no brezvrednost vsega imetja. Noben denar nima. za piškav oreh veljave v kraljestvu senc in smrt je nepodkupljiva. Umirajoči so tem večji zaničevale i ljudi čim več podkupljivih lopovov poznajo. Imej čiste roke. Zures bolni iščejo med zdravniki nepodkupnih. namišljeni bolni ki pa ssVctske Pio£c».
Hotnih, je kakor ladja. Vedeti mora. da mu. je. zdravnik kapitan, ki ga med utapljanjem zapusti kot najposlednrjii.
Ne. obupuj nad nobenim bolnikom! Doživljajmo iiide£e. Ha katere nismo biti pripravljeni. Nihče pa ne doživi čudežev o katerih tir veruje, da so mogoči.
To vero v čudeže mora imeli zdravnik, in čeprav proti vsej pameti. Tako blagodejen je obupancu človek, ki Peru je v čudeže.
Čuti: še je. nekdo, ki veruje, da ozdraviš, če ti sam in če. so obupali vsi nad teboj; tvoj zdravniki
Ne zapuščaj nikoli umirajočega, pralno ga ni zapustila njegova duta. Lahko se ti zdi nezavesten, a občutil bo m-ordo kot najtežje, da si tntt tudi ti obrnil hrbet.
Koko bi mogel ceh zdravnikov zaustaviti srp belega, bogn. In vendar je bilo med njimi vedno nekaj takih, ki s6 mu zbudili radovednost, kuj onegavijo na kolesu njegove ure. /podi se potem, da gleda često dneve, masece, leta, ne da bi sc ganil.
Pustite si dopovedali, da. je. strah pred smrtjo popolnoma nepotreben. Nihče ue doživi svoje smrti. Nas pač ni zraven kadar umiramo. Ptedno nas usmrti, nns dobrotnica Uspava. Nuš jaz pusti odleteti kakor v snu v drug čas in drug prostor od vele posamezne, orgunc. njih dolžnosti.
Rdeči utrinki
Leta 1848. so bili Slovani ledeni mraz, ki je pomandral cvetje jiomladi narodov. Morda jim je danes usojeno, da postanejo vihar, ki bo zlomi! led reakcije in prinesel narodom novo srečno pomlad.
Karl Kuutski: (»Slovani in revolucija«. Članek, v ruskem socialnodemokratične-mii listu »Iskra«, štev. 18. tal 10. mafea 1902.)
*
Oni, ki vas z eno roko treplja po ramenih, z drugo pa prazni vaše žepe, gotovo ni vaš prijatelj. A tako delajo vsi delodajalci in njih agenti-pomagači.
*
Ko bi položili krone cesarjev pred moje nogo in v zameno zahtevali od mene ,da pustim svojo knjige in svojo lju bežen do čitanja, jez bi zavrgel vse krone.	Fenelon.
Vstal je; nežna, bela lica so so smehljala pod njim, velike rjave oči so mu gledale v obraz.
«Kako ti Je ime.«
»Tinka mi jo*ime; zajutrek sem nesla očetu.«
Gospod Edvard je hotel govoriti, povedati jc hotel nekaj zelo lepega, toda jezik mu jo bil te>uk in len in kolona so se mu tresla.
»Zbogom, gospod Edvard!«
Prijel jo jr za roko.
»Počakaj, Tinka! — Ali moliš zvečer?«
"Molim.))
"Jaz nc, nikoli nisem molil. 1 ti če boš molila nocoj, so spomni še mene. Alt se bos spomnila?«
Njen obraz j0 bil nenadoma zelo resen in materinsko so pogledale rjavo oči.
»»Spomnila se bom.,,
"Reci: za gospoda Edvarda!«
»'rako bom reklu!«
Držal jo je za roko, rj ra(jUvo, gledal je na njena bela lica in velik velikonočni mir jo bil v njegovem srci!
»Kako si majhna, Tinka!«
Zurdelu. je, obraza pa ni povesila in gledala mu je veselo naravnost v oči
Tudi on jo zardel. «ln kako si imm Tinka!« jo hotel reči, toda začutil je. v Krcu, da bi bil greh.
"hi kako si dobra!«
Njena roka je vztrepetala v njegovi hi on jo jo izpustil.
"N« pozabi, Tinka, kar si obljubila!«
"No bom pozabila, gospod Edvard!«
I|:j! je bil njen glas in neodločen. >,u J1- in sc ni več ozrla. Gospod Edvard
je gledal za njo, dokler ni izginila, majh na in dobra, v svetlem polju.
Vso veselo in razposajeno, vse velikonočno je bilo njegovo srce in zavriskal bi na glas od radosti, ki jo je Občutil prvikrat. Z lahkimi koraki in vedrim obrazi,m se je vrnil v park.
«Kaj ml drugi ljudje? Kaj mi njih življenje, čisto u'* umazano? Nad njim sem jaz in zunaj njega) več mogoče, »la bi so me dotaknilo!«
Ko jo prišel domu, je pcl^ibll materi roko; vos zardel in vesel je bil njegov obraz, mati ga je pogledala in so je začudila ...
To je bilo spomladi . . .
In spomladi je bilo, ko je Joker prvikrat občutil slast hrepenjenja; nje#hvo brepenjenje pa je bilo upanje in verno pričakovanje.
Vzbudil se je o velikonočnem jutru in ni bil vesel. Ne kolača, no piruhov, ne pomaranč. In drugi fantje imajo vsega dovolj potic, pisunih piruhov, pomaranči v Izoblliri. Toda njegovo srce je bilo močno in ni poznalo žalosti, ker ni poznalo veselja.
Ozrl se je zelo in še bolj se je zuču-t ran j e maše, in glej, Tinka je jokala.
"Zakaj jokaš, Tinka?«
Začudil se e zelo in še bolj se je začudil, ko je prišhi Tinka k njemu in ga jo pobožala po obrazu in so kupulo nu nje Kovu licu njene solze.
»Tl ubogi Joker! Tuko sl še majhen1«
Joker Je bil nekoliko hud; ni se mu zdelo, da je manjši od Tinke.
«Zukuj pa Jokaš, ker sem majhen?«
«Tako majhen si tšlc, Joker, in komaj ve#, da je danes Velika nedelju!«
«Vem, Tinka! Iveduj sem že vedel! Poglej kakhno solnce je zunaj in kako že potrkavajo! Kaj ni to Veliku nedelja?«
«To je, ti dobri Joker! — Ampak te lepšo boš živel, vse lepše, Jokccl Ni mo-gcčfl. da bi se ne usmilil Bogi«
Jokiec jo zaslutil, zakaj je Tinka žalostna.
«Saj ni potreba piruhov, kaj bi z njimi?«
Natanko je vedli Joker, kuj bi z njimi in komaj je izprogovoril liescdo, si je zaželel pisanih piruhov in svetlih pomu-ranfi.
«Ti dobri Joker! — Glej, nekoč smo i-'vneli piruhov in pomaranč in tudi kolač sino imeli. Ti so ne spominjaš več. Takrat smo imeli še mater. Tudi nanjo so o,! spominjaš.«
pogledal ji Je v obraz z resnimi očmi, todi.i ni J'- videl, gledal je v veliko daljavo,
«,S|KiHiinjuin se nanjo, Tinka. Tako lep je bil' njen obraz' kakor tvoj. Samo enkrat s»j° vKlel — in se spominjam nanjo . . •"
«ln k11**01' je bilo takrat, luko bo še nekoč, J*»* vem, Joker, da boš imel piruhov in p,omamne in vsega v izobilitd. No bodi žulot'ten!»	‘h
Vzbudil j(! oče! Joker je vstal in so jc tiho nupi'lk'il Ki je šel k veliki maši.
Kadar je g;'edal nu veliki ultur. ki je bil ves \ zlut ", ves v luči hrustoviluili svod in zavit v meglo opojnega žlahtnega kadilu, so j 0 odprlo njegovo sT»o in zaslutil, »koru ziigledul je veliko blešče-
čo daljavo do nebes. Duhovniki v bogatih, težkih ornatih so hodili ob altarju, v bleščeči megli, v luči zlata in sveči, in nič pozemskegu ni bilo več na njih. Nič več se ni mogel spomniti, da jc srečal kdaj na cesti starega žlupnika v dolgi starinski suknji in s palico v roki: ni spoznal kaplana, ki ga je videl tolikokrat v šoli, tudi ne duhovnika s podružnice, ki ga je videl časih na veliki cesti v blatnem kolesju, z vpreženim suhim kljusetom. Iz drugega kraja so bili, drugi ljudje ne več ljudje. In mimo njih in med njimi so hodili ministranti v dolgih haljah, s čipkastimi srajcami Čez halje in rdečim ovratnikom na srajci. Kropilnik v roki, kadilnico, velike mašno knjige z zlatim križem, srebrne kangljice za blagoslovljeno vino. Tudi oni so bili zaviti v bleščečo, dišečo meglo in tudi njih ni spoznal. To niso bili več tisti veseli, glasni fantje, ki so so hodili kopat v jmtok in ki so igrali v nedeljo za cerkvijo "moža ali cifro«, še v obraz jim niso bili več podobni; sveta luč, ki je sijala nanje, jih je prestvuvila; Bog jih je videl. In vsega velikega hrepenjenja vredno jo njih življenje.
To je bilo spomladi, o Veliki noči, ko je Joker zahrepenel ter se v tistem trenutku sam prestrašil svojega predrznega hrepenjenja.
»»Nevreden sem . . . greh je!«
In sklonil se je globoko In se trkal no prsi, ko jo vzdignil župnik telo Kristusovo . . .
Ro maši si' je oziral po šotorih, kjer so se svetile pomaranče in kjer so ležali kupoma medeni kolači.
«Da bi le vedel, kaktšna je pomaranča; sladka je pač, kako bi bila drugače ta ko lepa In Tinka pravi, da jih bom imel nekoč, pomaranč in piruhov ... In Tinka se nikoli ne laže.«
Glodal Je od daleč in si ni upal blizu. Zavzdihnil je in je šel dalje; in ko je prišel mimo cerkve, so se odprle stranske duri in župnik je stopil na cesto. Na njegovem obrazu je bil še odsev svete luči in Jokeu se je zdelo, da je šfe vsa župnikova obleka polna -žlahtnega vonja. Odkril so je in je poljubil žlupnikovo tenko, koščeno belo roko.
«Cegnv pa si ti, fant?«
»»Drvarjev.«
(»Zakaj ne greš ministrirat? Oglasi se!«
In Župnik je segel v žep in je dal Jok-cu desetico in je šel.
Jok e c je stal, tiskal je desetico v pesti in ves se jo tresel. Tako je uslišal Bog njegovo pobožno hrepenjenje. Ilitel je domov z žarečim obrazom in je prijel Tinko trdo za roko.
»»Tinka! Na, Tinka! Kupi pomaranč in piruhov! Nisi se zlngalu; jaz sem vedel, da se nikoli ne laž.ošt In veš, Tinka, ali veš, da bom ministrant? Župnik sam je rekel; rekel je: zakaj no greš ministrirat? Videl mo je in je kar rekel! Tinka!«
Obraz se mu je smejal, oči pa so mu bile vse solzne.
«Saj sem rekla, Jokiec, da te bo Bog poplačal!«
In v novi, preveliki radosti je zahrepo uelo silno njegovo srce '.spoznalo je nenadoma tesnobo življenja in jo zukoprne-lu z vernim upanjem v veličastno prihodnost.
»»Tudi jaz sem vedel, Tinka, tudi jaz sem vedel! Zdaj vem: saj ni potreba, saj ne sme biti, da bi bilo zmirom tako žalostno! Ne sme biti, da bi ti zmirom jokala! Tinka, kako si ti majhna in uboga! Ampak glej, jaz bom zdaj kmalu ministrant in potem se bo vse tako lepo izpremonilo, Samo zaradi tebe, Tinka, ker si tako dobra!«
In Jokec jo sanjal o Veliki nori velike sanje. Ministrant in nato žeupriik in nato škof — in vse se je izgubilo v bleščeča nebesa, ki so se svetila pred njim in niso več ugasnila.
Roleti je hodil z očetom v gozd; na je sen je dobil drobno knjižnico in se je učil latinščine. Nastopil je svojo imenitno pot . . .
Tako je bilo spomladi ...	*
In spomladi je bilo, ko se jc vračaln Tinka iz gozda z žarečim obrazom in s srcem polnim sladkega, ičistega hrepenjenja. Stopila jc na prag in takoj je videl Jokec radost na njenih licih in vesel mir v njeni hočeh.
«KaJ se ti Je zgodbo, Tinka?«
Sklonila se je k njemu in oči so se ji zasolzile.
»»Nič, Jokec! Ne izprašuj!«
Joke;: ni izpraševal, toda spal ni dolgo tisti večer in vedel jo, da Tinka ne spi.
Glodala jo v temo in v temi je videla obraz, Lep je bil in bled in velika žhlost jo bila na njem; in lope črne oči so gledale nanjo in prošnja je bila v njih: »»Usmili se me, moli zame! Reci: za gospoda Edvarda!« In sklenila je roke. toda k Bogu niso šle besede, šle so k nje mu, ki je bil ves žalosten in je prosil u-
VELO
■»-j."-"■'■JU.
Delavska šola
Sodio-polllta struktura tim
zavisi od njegove ekonomske strukture
Kao Ato smo prosil put razjasnili kako ekonomska struktura drujštva za\isi nd sredstava za proizvodnjo, tako sad treba da pokažemo kako Socialno-poli-tieka struktura zavisi od ekonomske, i preko nje od istih sredstava za proizvodnjo, ili — kako se drukče veli — od tehnike toga društva.
Svaka društvena klasa ima svoje klasne interese i zato mora da ima i svoje klasne organizacije, pomocu kojih stili svojo klasne interese. (Osirn toga, da hude lakše ta odbrana vlastitih interesa, klasa stvara svoje običaje, moral, veru i t. d.). A sve te driaBtvene ustanove koliko ili ima daju nam -sliku sociuluo-poli-ličke strukture, i videsmo da ova nije varite ista, ved se menja sa razviti om tehnike, moramo odmah da znamo kako ni ta soc.-polit, struktura nije večito ista. Sta više, bilo je vreme kad nije bilo ni-kakve «strukture», jer nije bilo sredstava za proizvodnjo, pa nije ni moglo da bude nekih pravilnih odnosa medjo lju-dima, niti kakve grupacije. (Ima sociologa koji označuju dan «postanka čove-ha» onim danom « kom je životinja prvi put sastavila kamen sa drvetom i tim se slutila kao prvim sredstvi ma za proizvodnjo. To bi znučilo: naši predci so bili iicotinje sve do dana kad počeše da upo-trehljuju orudja, a od toga dana posta-došte ljudi i tako bi to bio dan «postanka foveka«. Kad znamo da je čovek najsa-vtkenije biče med ju životmjama. a razlikuje se od ostalih životinja bas po torne što se samoslulno (svojem voljoin) služi raznim orudjima, moramo da pri znamo kako je gornje mišljenje tačno ,ler, iako je čovek član životinjskog carstva. nikakav «ekstra vurfflt«, rež čovek je dobila svoj današnji smisao bas otud: što je naša vrsta životinja toliko savr | sena da se služi raznim spravama, »to, ostale životinje ne znajo.)
]
Uzmimo za primer brak (porodien) i Bez sumnje, danas je porodičan život j nuždan i bio je nuždan od kako je na-stao; da. nije tako — ne bi ga ni bilo.i Ha se ta ustanova lak-te održi, društvo! je »tvorilo veru — hoja tvrdi da je loj lož,ja volja, moral — koji osudjuje spel-1 no opčenje izvan braka itd., pa čak i: «kompetentni« buržoaski učenjaci uzešej naukom da dokazu ju kako je čovek po prirodi monogam (jedno-ženac), a to o-j tud što je ustanova braka važna potpo-ra kapitalistiekog poretka. Medju ti m, n.a koliko potrebna ,ta ustanova ni naj-raanje človeku prirodjena. Nama je pri-rtdjena potreba da zadovoljimo ekonomske i seksualne (spolne) potrebe za odi - j žanje sebe i svoje vrste, a što je danas ' pojedineima nuždan porodim! sistem za i to, torne je uzrok društveni sistem uop-j šte, sistem privatne svojine.
Dok ljudi nisu imali ekonomskog sistema, dob su živeli šahirajoči razne plodove samo da utale glad itd., niti je bilo braka, niti nekih redovnih (sistematiziranih) spolnih odnosa. Žena se mrestila (došiao joj period da se oplodi), nije se na to ni mislilo, znšto i kako, mu-karac je oseeao da ga ona u tom pe-riodu privlači, vrzao se oko nje, a i n joj jo to onda nekako neobično prijatno. pa jc tako spontano (samo od sebe) došlo do . . . recimo sjedinjenja. A kad žena nije bila. u tom stanju, ili več oplodje-ua. njoj nije bio mio muskarac, a ni nvuSkarac nije osečao neke privlačnosti, baš kao Što ostale životinje ni danas ne osečaju. Ako to neko neče da veruje, irna i jasnijih dokaza. Na primer, nije tako davno, u Rusiji su još postojale zadruge (slične onima što još postoje u Jugoslaviji), u kojima za spolno opčenje nije bilo nikakovog pravila - - osirn o-nog prirodnog — i vidi se tisto ekonomski karakter zadruge. Ne samo rodjaci, več sasvirn strani ljudi su se skupljali da izve u zajednici, pa cesto i samo na izvesno odredjeno vreme. — Da i ne govorimo o mm, kako je u zemljama pde to ekonomski položaj zahteva i de-zvoljava uzakonjeno i moralno mnogoženstvo. I danas u na-im «katoliškim civllizovanim, jednoženskim» krajevima nije prezren muškarac (osobito ako ,ii bogat) ako 'ma odnosa sa više žena. «Zaš*o ne bi, kad se podnje» — veli se n bično. A žena se u tom slučaju prezira, ali ne radi samog čina, več zato što je žena ropkinja, pa je «greh» da čini ono kla čini muž. — A pogledujmo današnji brak, onaj što jc «pošte n i čist«. Sirn-r.iačan »eljak vali: Kako češ bez doma-i ice! valja kueanslvo voditi (kuhati, tirali. brinuti se za povrče i raznu živino, p,usti kravo itd.) — dakle treba se ženiti, kao Sto vidimo, iz ekonomske potrebe. Gradski radnik: treba nokog sna žen ja u koci, a valja i šteditl (samac ladnik, plačaj uči nečista, i hranu po gosi ionnma itd., troši toliko novca s kojirn n to'/k* da izdržava i sebe i Ženu ,ako se sami poslužuju i kuhaj a), a treba mu i zma (jer radnik nije kupil alist, pa da m»t nag izdan e žene jedna za drugom ee-dajti na kolena), ilakio ženi se iz nu-žde ekonomske. Ali taj porodiČni život,
Venera
Mi smo tako navajeni misliti, dn niti ne vemo. da ima naša zemlja sestro, njeno ime je Vrač ra zvezda.
Zvezda V enera in zemlja sta si tako; podobni druga drugi, da ako bi ju mo-j gel spraviti v neposredno bližino, bi ju | težko razločil. Edina razlika je ta. da jej zemlja nekoliko veli ja. Prerez zemlje me-j ri 7,017.0 milj, dofim meri prerez Venere I 7,700 milj. Ako bi liei zemljan na Venero, j bi najbrž težko razločil, ali biva lia zem ; Iji ali na Veneri, kar se tiče velikosti. j
Venera je bližje solnca kot naša zem-1 lja. Pot, katero napravi zemlja okrog I solnca, je podobna elipsi in je oddaljena j od solnca 91 do 93 milijonov milj; pot! Venere okrog solnca ima domalega obli-j ko kroga in je oddaljena od solnca 70 mi lijonov milj. Ker je Venera bližje solnca! kot zemlja, je vsled tega klima na Vene-1 ri veliko milejša, kot pa na zemlji. Naj zemlji imame tri vrste klimo, mrzlo, gor-! ko in vročo. Ta klima bo pa po izjavil geologov kmalo izginila. Normalna kli-j ma zemlje bi bila zmerno topla in sicer 1 po celi zemlji od ravnika do tečajev. —j Klima na Veneri je pa tropieno vroča, njeno ozračje je nasičeno s soparo in de- j ševni nalivi so pogosti.
Nam ni mogoče videti površja Venere, j Na Veneri so hribovja, ki so pa zavita v l msto meglo. Pri pogledu skozi teleskop daljnogled) je opaziti Venero zavito v -i id jemajočo belo kopreno. To je posle- j iica oblakov, ki zakrivajo površje- Venere
Marsikdo misli, da zvezdogledi prečo-jejo cele noji pri teleskopu in ogledujejo ivezde. Toda ni tako. Venero je sploh no-nogoče opazovati ponoči skozi teleskop; -kajti svetloba, katero oddaja Venera po-j noči, bi toliko vplivala na oči skozi-tele-1 skop, da bi sploh ne bilo mogoče gledali.' Najlepši pogled na Venero je opoldan. | cadar je ozračje jasno in čisto. Pogled. podnevi na Venero je krasen, bolj kot j ponoči na katero drugo zvezdo.
Do zadnjega časa je bilo zelo težko sli-J vati Venero, toda pred kratkim se jc! »osrečilo ameriškemu zvezdoznaneu Al-j 'redu Rordamu fotografirati ta planet, čapreke pri slikanju Venere so bile te, la je zvezda tako blizo solnca. Sleherni tdor se bavi s slikanjem, ve, da je slika’ telo nejasna, ako pada solncc na foto-j »rafski aparat, llordame je pa pripravil | steklene leče, ki so bile neobčutljive za modro svetlobo prihajajočo z neba, občutj ji ve pa za svetlobo Venere.
llordamova fotografija je ujela vrhove visokih gor, ki Strle iz megle kakor oto-j vi iz morja. To je prvi dokaz visokega i jorovja na planetu Veneri.
11
gde ie domazluk sasvirn ograni en na
či-šenje sobe i kuhanje večere, (h>k meti jutim i gona polazi u tvornicu, ili na ! drugi pnsao, da bi sc i dcca prehranila, taj porodični život je sasvirn drukčiji od otiog seljačkog. A tek kod kapitalista! On se ženi samo iz špekulacije, ili če dobiti ekonomsko korist u vidu mu-aza tprčije)* dli u dobrim vezama «u poslu«, ili u tom što če uživati glas uredna čo-ve-ka. Medju tim, žena ne upravlja «poslovim a» (špekulacijatna), ne obavlja 1 učne poslove, decu joj drugi neguje (pa i nju samu), a baš ni mužlu nije mnogo potrebna služi rnu samo za rezervu, onako za kapric —, dakle ona je običan predmet, instrumenat za, gosino zado-voljstvo, kao i drugi predmeti -to sači-njavaju nameštaj u kuči kapitaliste.
Jasno je, dakle, da je porodica uslov-ljena ekonomskim sistemom privatne svojine, i kad njega neslane, u komuni-stičkom društvu če i nje nestati — po-lako ali sigurno; kad žena bude ekonomski slobodna i jednafca s muškurcem u svima pravima, neče imati za-to da se prikrpi uz jednog za ceo život več, a ni muškarcu neče biti potrebna ta veza, jer če svi poslovi biti uredjeni i organizo-vani — od stana, kuhinje, uzgoja i negovanja dere. pa do zašivanja puceta na gačama. Malo po malo, bez ikakve sile, žene i ljudi če se naviknuli, da se ne gle-daju «oštrim okom«, da ne prodiru pogledom kroz odela, več da mirno gleda-ju jedno u drugom samo ljudsko bice i — sjedinjavanje če dolaziti spontano samo onda kad je to prirodna potreba. A bratska ,liubav .složan rad i spravedlji-vost če tek onda da caruje medju nama, jer noče biti razloga za medjusobne za-djevice. Da, ali zato treba da se obori o-vaj ekonomski sistem, sistem krvnika i robova, treba da se uništi iskoriščanje po človeku, pa da se otvori put miru, sreči i naprethu.
Prema ekonomskoj strukturi društva, prema ekonomskom položaju, pojedinih klasa i grupa, te klase stvarajuri druge svoje ustanove, ali uvek tako da one slu-že ciljevima klase ili grupe. Što je društveni život složniji, tim su i te ustanove raznovrsnije. Na primer, u davnoj davnini, kad su ljudi bili još vrlo nazadni, pa i danas u nekim delovima sveta, gde tek počinje iskorišlčavanje čoveka nad čovekom, te ustanove su vrlo proste. I vera, i zakon, i organizacije za zabavu, i škole. i sve . . . sve bese u jednom. Prvi bogataši, koji su počeli da iskoriščavaju druge ljude, bili su vlast, prvaci verski, učitelji, komedianti, glumci, sudije, či-novnici i sve jedili te isti ljudi; zakon, vera, moral, nauka, i sve drugo sastoja-lo se u jednom: pošt u j vlasnika i posed-nika, jer mora tako da bude. A zušto je to moglo da bude tako? Prosta stvar; zato što proizvodnja sredstva nisu bila složna (nerazvijena tehnika), ekonomska struktura cfruStva je bila prosta. Nit je bilo specialista, ni majstora za ovo ili ono, svi su se bavili istim poslovima (oni što rade), jer su jednaki alati, bilo je samo bogatih što uživaj u i sirotinje što radi.
Ali danas. več prema interesima i sers-noSču pojedinih društvenih slojeva (neki nesvesni proleteri se udvaraju protiv-nicima, dakle ne- sli te svoje klasne interese, te zato ne podržavaju samo klasne ustanove, — zato velimo: prema interesima i svesnošČu) mi vidimo bezbroj u-stanova. Svaka klasa ima svoju klusnu stranku, koja je samo jedna i nekoliko drugih, koje šilite sitne interese neke male grupii-e u foj klasi; kapitalisti imaju svoje tiustove, kartele i 1. d., a proletariat sindikate, konsume, kooperative, se-Ijačke zadruge i t. d. (Dabogme, hoče klase jedna drugu i da varaju. Na pr., buržoazija osniva «čisto seljačike« kreditne zavode, i podržava «so<'ialistička-> sindikate; konsume i druge ustanove, sa mo danas što bolje stegne — a da se mi i ne setimo. A proletariat —-- u Sovjetskoj Rusiji na primef — osniva trustove i slične stvari, samo da se ruska proletarska držuva osnaži — pa da sru.Šimo iste one kapitaliste što sad stupaju n vezu ša našim trustovhna, jer im se to čini kapitiilističkn ustanova:	buržoazija	ima
sokole, orlovo .fašiste i druge slične usta nove, a mi imamo crvenc skvftdre i {»role terska športska udrulunja; oni imaju šKole, knjižnice, pevačku društva, a mi imamo Ljudski oder. koji nam pruža i zdrave zabave, i umetniški nas uzgaja i ia;i nas svemu korisnom za proletora. i takih ustanova, koje su uvek klasne — nmkar da su jiod kakvom firmom — i uvek služo interesima buržioazije ili proletariata, imamo bezbroj. Medju svim tim socialnim ustanovama, Mo zaviše od ekonomske strukture društtva, ističe se državna organizacija, kao rezultat poli-tičkc strukture društva.
(Konec prihodnjič.)
Disciplina ne pala s neba, niti se ra-dja iz dobrih namera. Ona izbija iz materialnih prilika velike kapitalisličke proizvodnje — i samo iz tih prilika. Bez tih prilika ona je nemogoča- Snaga, ko-joj jc dosudjeno, da te prilike iskoristi, jeste povesna klasa, stvorena, organizirana, u ve/, ban a i učvrščena po kapitalizmu. Tb klasa je — proletariat. — N. Lenin.
Kad proletariat nije bio sposoban da pieuzme upravo, a kapitalistuka klasa nije više sposobna da proimče proizvod-nju, morao je da se ustanovi neke vrste cAinovnički kabinet«. Moderno društvo p e može da opstoji bez hrupne proizvodnje, pa kad ni jedna klasa nije bila u stanju da vodi i razvije tu krupnu proiz-vodnju, morao je da se stvori taj privre-n.eni režim. Dubogme, u njemu »c dve protivničke klase — proleh.riat i kapita-listivka klasa -•svim silama bore za prevlast, jer ovuko ni jeima ni druga klasa ne može za dugo. Kapitalisti se o-čajno bore več zato što nipdšfo neče da pcdlegnu, kao i proleteri, a hrabri ih u borbi i ta okolnost što su u privremenom režimu ostali isti kapitrlisrički ljudi na upravi, doduše nemočni, bez snage da upravljajn (po svojoj), onako kao činov-nici. Ti ljudi ostadoše, iako nemočni, samo zato što drugih ne bese. A pošto su to baš sami kapitalisti i njihove sluge, oni se uzdaju da če polako ipttk učvrstili ka* pitalizam. Ta uada Ih čini onako besnima kakvi su.
A kako stvar stoji u zbilji?
Kriza se sastoji u torne što konkurent i-ja medju velikim kupitalističkim grupama ne dozvoljava dalji razvoj čoveturišiva .pa ni opstanak somog kapitalizma. Valjalo je sacladati protivniku i nslobo-diti se konkurencije. I zbilja, jedna grupa je u ratu pobedila, a druga je bila pobedjena, Ali sad pobednici nisu mogli da nnište proizvodnjo savladanog protiv r.ika, jer on mora da plača otštetu. To iest, za kapitaliste jc i rat jedan «pu-sao», preduzeče, oni u njega ulažt' kapital, pa moraju i da ga naknade uz do-bnr profit. Tukav je duh kapitala, to mu jc narav i kad ne bi tako iinio, ne bi bio kapitalom.
Dakle, industrija jc ostala sva, iatro-šena, ali ipak ostala, l obtidjeni moraju da odaju velik deo svih proizvoda pobe-diocima liadava. Zato je vrednost novca pobedjenih, a i drugih slabih država ne cMRtjo pala. Kao posledica loga, dašao je gubitak tržiišta za industriju zemalja. sa visokom valutom, pošto slabi ne mogu da kupuju njihove proizvode; pobedjeni moraju da odaju mnoge proizvode Padava i ostaje im malo za prodaju. dakle — i ne treba im veliko tržišlc; industrijski slabo razvijcne zemljo ostaju bez do-
voljne količine industrijskih proizvoda •na jednoj strani nema, :i « drugoj strani ne mogu da plate). Te a i da kapital pobedjenih zemalja n ^ mnogo plo-clono-an, pošto mora badaia da oda je je eten deo proizvoda: u zemljama jake valute, uslod pomanjkanja tržišta se zatva-raju tvornice, opel kapital ncplodun; »i slabo razvijenim zemljama je pomanjkanje industrije i kapitala i ako se naglo na razvije, mladi kapitalizem ne bi ino-gao ni da se održi.
/.ato:	kapitalisti moraju da se slu
ir. bezobzirnim lerurum u svima zemljama. L industrialnim zemljama slabe valute (pobedjene), bez terora kapitalistič-ka proizvodnja ne bi mogla da ojistoji, radnjštvu se mora u tolikoj meri otima-ti trud da se svi trošikovi oko proizvodnje (celokupne) i profit izbiju iz ono malo robe Mo je za prodaju. U industrialnim zemljama visoke valute bez terora ne bi mogla da opstoji kupit, proizvodnja, jer se bez njega ne bi mogle snižavaii nad-nice radi uspešne konkurencije sa zemljama niže valute, niti bi mogle da se <»»ti:aju« gladne mase nezaposlenih rudniku. E slabo razvijenim zemljama se kapital ne može održuti, ako se ne razvija izvanrednom brzinom (n. pr. Jugoslavija), a da se kapital god En j e podvo-stručava, mora se radništvo baciti u živet injski položaj, — što opet ne može da uspe bez strašnog terora.
1‘ritisnuti ka{»ital pobedjenih zemalja beži u druge države, da se oslobodi danka. Neplodni kapital zemalja s visokom valutom (raži da se spase i nalazi plodno polje u slabo razvijenim zemljama sa jeftinom radnom snagom. I rekao bi čovek da je sve lepo. U zaostalim zemljama dobra konjunktura i kapital se n-kumulira (zgrče), razvija se naglo mlada industrija. Pasivni kapitali industrijskih zemalja nalaze utočiiMa..
Ali u tom leži protivrečnost koju kapital nosi u sebi, u tom je njegova tuberkuloza, koja če ga dovesti u grob. Istimi, pasivni kapital imperialističkih zemalja nalazi plodno tlo i momentano koristi posedniku. ali on razvija nov u industrijo u novom kraju, te domačoj svojoj industriji otima jat/ više tržišta, — dakle |»re-tvara još vile kapitala u pasivan. Dakle, kriza se time ne ublažava. Ali se prod ubij uje u toliko to se klasne suprotnosti još više zaoč-t rti vaju. S jedne Strane rapidno raste broj proletora i koncentriše se u novoosnovanoj industriji, a uslovi za život mu se ne poboljšavaju. S druge Strane, što više se razvija industrija u «mla-dirn« zemljama, raste bespo.Mica u starima. 1 na jednoj i na drugoj strani se neobi itom brzinom obavlja klasna dife-rrncijacija, a položaj radnih masa. kao i kapitala, stalno se pogoršavft. Ako do eksplozije ne dodje ranije, doči če svaka-ko u sukobu «mledih» i starih imperiali-zama, a ni to nije daleko.
Tuberkuloza kapitalizma je baš u torne što ga svaka njegova akcija upliče kao pile u lcučine i «spasavajuči» se — on sam srlja u propast.
Program ruskih komunista u tom pogledu je preveden u celoj radnickoj re-publiei, a svečenici svili vera su lišoni svake državne pomoči.
Radna klasa i njena stranka vodi borbo ne samo za ekonomsko oslobodjcnje, nego isto tako i za duševno slobodu rudnih masa.
Ekonomsko osi ibodjenje če biti posli« nulo tim lakte, šlo su pro radniekj možak bude očistil)-od smeča. kuj im su gaj napunili njihovi izrabljiva i. Mi smo vi-: še puta ukazivali na to, kako vlada jura; klasa komrolira dnu rudnika kroz k on-! trolu slam}»e, |»roi»ovedaomce i Skobi.
Kultura za bogate muklaše, duševna | podložnost za rudne mase :lo su ratne j lozinke profitara.
Kultura za sve, oslobodjerije duha od jarma kapitala: to je geslo stranke rudne klase, radničko stranke, stranke komunista.
Svet če promutruti, kako Sovjetska Rusija rediva taj problem, promatrati Klim dubokim zanimanjem, kojim se gleda i na razvoj svakog drugog nast-»-janja s njene Strane.
RAZNO
KAKO Si: V Mil JEMO STIHU.L? — Kadar jc med bliskom in gromom večji presledek, tedaj so slrelonosni oblaki še daleč. Velike pa je nevarnost, kadar ni med bliskom in gromom nobenega pre-šiedka. Kadit.* ste ob takem času mi prostem, je najbolje, < e se vle;clc na tla, toda ne v bližini kakega jarka. Če ste v gozdu, ne pojdite nikdar pod hrast ali pa pod najvišje drevje, ampak vedno le
Pravi komunist hoče vedeti, kako se presojajo svetovni dogodki s komunističnega stališča in s trezno pametjo.
To mu pove „Delo“.
Pravi komunist hoče do dna spoznati razmerje med delom in kapitalom.
To mu oJajšuje ,,Delo“.
Pravi komunist hoče spoznati težave in uspehe delavskega gibanja.
Na tej poti ga spremlja, ,DeIo“.
kakih 10 metrov proč od najvišjega drevesa. Kdor jc ob nevihti blizu hiše, naj gre v hišo, kor so suhi prostori slabi prevodniki elektrike. V hiši ni skoraj nobene nevarnosti in vsak prevelik slruh je snjo-un. Eno okno nuj bo odprlo, ker druga, o sc more človek zadušiti, čc u-eteri strela. Ne stojte blizu dimnikov in vcdovodnili ali plinovih (gasovih) cevi! Tudi ne pod kovinastiini svotiljkami! Dokler se strelovod ni oblaki daleč ni prav nobene nevarnost i.
IX /MOUDVIMZ KOLESA. — Za pni bicikelj je smatrati izum Radenskega gozdarja Karla Draiseja, v katerem ima svoj početek tudi dandanes rabljena «dresina». Draisejev bicikelj jc bil sestavljen iz dveh enako visokih kolos, ki sta stali drugo za drugim in ki sta bili zvezani z železnimi palicami, na katerih jo sedel kolesar in se poganjal naprej z nogami bijoč, ob tla. -— Draise je prevozil na tem svojem bieiklju 8 km v eni uri Draisejev bicikelj je izpolnil angleški kolar M. Jphnson. Ali tudi Johnsonov izum se ni obdržal v splošni porabi, šele leia 1S08. je francoski tvornibar Michauz prejšnja izuma izpolnil in tako ustvaril bicikelj kakršen je dandanes v rabi.
Brez kraljeve glave
O pat jr selo. Š. Zastarelo!
Marcziije. I!. V.: Ko uredimo popolnoma krajevni seznam naročnikov, dobiš natančno listo.
Izdajatelj: Izvrševalni odbor Komunistič.13 stranke Italiic.
Odgovorni urednik: Posl. Anselmo Murabmi Tiskarna: „1! Lavoratorc“.
I Razun ,, D c 1 a“ ni v Julijski Benečiji slovenskega delavskega časopisa.
Kako more slovenski delavec misliti, : da je zaveden delavec, zaveden komu-j nist, ako ne čita „ D e 1 a “ ?
Kako more delavec upati v boljšo i bodočnost, ako nima kažipota, ki mu kaže pot v boljšo bodočnost?
Čitajte in širite „Dclo“.
Komu nizam i crkva
Stanovište komunizma prema religiji se provadja u život po prvi put u borbi izmed ju ruske sovjetske republike i pravoslavne ruske ili grMko-pravoslavne cr-kvc.
, Ova borba je postala opčenito poznata. a uzvitlala je veliku prašimi i silne sporovc, usljed zapljene crkvonih dobtira, da se na taj natin pomogne gladujuei-
rna kraj Volge.
Sovjetski plan u prilog Zapljene crkve-nih dragulja i drugih vrednosti bio je odobren po nadbiskupu Jevdokimu iz Niznjeg Novgoroda, dok se je tom planu -tvrdogiavo odupro patriarh Tihon.
Ova se podela izražava u sporu, koji se vodi danas u Rusiji izmedju reforma-tora i konzervativaca, ili kako se još veli — izmedju ervenog svečenstva i črnog svečenstva.
Reformisti il erveni svečenici, prozva-ni po svojim protivnicima još t «sovjetsko svečenstvo«, poprimili su za svoj poklat ime — «Živuča crkva«. Jcdan od njihovih postupuka bijaše, što su ukinuli sve zapreke, gleilom na žerildbu biskupa i opata, nadajuči se, da če na taj način dovesti svečenstvo bliže masama.-
Nedavno sc je održao zbor «Zivuče crkve« u Moskvi sa 150 zastupnika iz 3H od svih 50 c.rkivenih pokrajina (guberni-jaj, u koje je podeljena savremena Rusija.
Taj zbor je prihvatio rezolucije, u kojima odobrava revoluciju i sovjetski! vladu, koju on priznaje kao vladu Rusije. On sada ide za tim, da staru ili «mrtvu» zameni novom crkvom.
Komunizam jo za podptmu podelu crkve od države. Uska veza izmedju carizma i pravoslavno ruske crkve jo uči-nila osobito teškom ovo podelu, koja jc nastala kao rezultat ruske revolucijo.
8 drugo strane, komunizam drži, da mora biti zajamčena slobodu. jniMienja. Cdatle nastaje dSevidna istina, da je ro-ligija privatna stvar.
To ne znoči, da se komunisti noče boriti protiv religijo slobodom dokaz.ivunja. To znači, da država neče potpomagati nikakovu crkvenu organizaciji!.
niljenjn . . ■ Zaspala je in v sanjah je al pred njo in se je je dotaknil z lici ustnicami. Trepetala je pred njim in rab jc bil v njenem srcu in ko je tre-»tala in ko je bil strah v njenem srcu, ga je oklepala okoli vratu in ga ni iz-iMiia . $e zjutraj je trepetalo vse eno telo, ltea so ji žarela in njene muco so bile suhe, kakor od poljubov. Za-•ila si jo obraz od sramu in kesanja, je.no lice pa je hrepenelo bolj vroče ne-i poprej in je bilo polno neizmerne ra-isti . . .
Spomladi je bilo, ko sta se izprehajala i parku, v senci visokih kostanjev, I in i in gospod Edvard. Izprehajala sta se ko v roko, on velik, slok in gosposki, ta majhna, bosa, vsa skrita v senci.
< golila si zame, Tinka, zato je takoj dravelo moje srce. Takrat sem bil zelo iloslen, ampak ti si me prijela za roko.« Izza drevja so se svetila okna, gospu-;a, velika, neprijazna. Tinka se je ozrla a in ni ji bilo veselo prt srcu.
«Tako sem vesela,' dn ste me pozdravi-; toda ,	. ni bilo treba. Dudo bi mi bilo
laj sami,«
u/akaj sumi, Tinka? Držim te za roko i ie na izpustim nikoli več!«
«Tako gosposko jc tukaj, Inko sveto; lifnaj da sl upam stopiti na pesek, ki : ves bel. Vse j« tuje, menJ neprijazno., nno vus poznam, gospod Edvard. Ce bi Ra sama, bi si ne upalu hoditi tod; ka or v cerkvi . ,
N i kakor v cerkvi tukaj, ni svetel ni je ta kraj, Tinka, in šele tvoje noga u bodo blagoslovile!«
«Ui tam za okni, tistimi velikimi, tam
so paifl prostrane sobe . . . Nikoli še nisem videla gosposke sobe . . .»
«Ni treba, da bi jo videla; pogledal sem sinoči skozi okno v tvojo izbo in zdela se mi je nskončno lepa. V teh velikih sobah ne more človek) misliti lepih misli, ne more sanjati čistih sanj, hladno in prazno je srce. Če bi tebe ugledal v tej sobi, Tinka, za temi velikimi okni, bi te ne videl, bi ne spoznal tvoje lepote. Srečal sern te v gozdu in sem te ugledni takoj in sem ti videl do srca. Za tem zidom, za tem hladnim, belim, človek, no more živeti, ne more . . . ljubiti.«
«Koliko časa še?«
«Tinka!»
«Nič se ne bojim, toda zdi se mi, da ne more biti »mirom tako. Ležete zvečer in si vselej mislim: bilo je *e nocoj, jutri se bo vse izpremonilo. Ne bo več tega vrta, tega gradu ne, in tudi ne bo več gospoda Edvarda. Vse je bilo kakor v sanjah...«
(»Jaz ne mislim nič, ker vem, da lio /.mirom Jako in zmirom lopše. Jaz vete, da niso sanje; nobeden še ni sanjal tako lepih sanj. Res, Tinka, izpronnuiilo so !«i kakor se izpremeni jutro v velik dan. In tedaj ne l»o- hodila z mano v senci; po-j kužem te ljudem, lepo kakor si, in vsi se> bodo začudili. Bolj bo- moja tedaj nego nocoj!«
Tinka jo povesila glavo in ni odgovo- j rila dolgo. Prišla sta do lope in nista vi ' dela več svetlih oken. Mesec je stal nad hribom in jo sija) skozi gosto trto. Bel je bil Tinkin obraz v mesečini in 'cudnu iz-premeti jen, ne več po/umski; človek bi se, ozrl nanj, kukor na božje čudo in vedril bi, da bi ga oskrunil a poljubom. In tudi j
v njenem srcu ni bilo več pozemske misli.
«A!I bo kdaj drugače, ali bo ostalo kakor zdaj, ali bo lepše — ni treba na to misliti, gospod Edvard! Nikoli več ne bom tako mislila in tudi Žalostna ne bom nikoli več. Zato, ker je zadosti, če je en sam vdčer tako lep. Če bi bila ena sama ura, bi mislila nanjo zmirom in bi r»e bila žalostna, da je minila.«
Gospod Edvard je gledal njen obraz in ni se rnu zdel več: pozemski; bil je kakor podobu, ki jo je mesečina naslikala v noč: in tudi njen glas, mehak in tih, je bil porojen iz tihe, mehke noči in v njenih besedah je bilo spoznanje, ki se porodi samo ob sveti uri in nikoli več.
Prijel jo jo za roko.
«Torej bo večno,«
«ln ti boš zmirom pri meni in jaz bom pri tebi, kakor nocoj.«
«Zmirom pri meni, gospod Edvard, in zmirom pri vas, četudi vas ne bodo vir dele moje oei.»
«2alost jo v tvojih besedah, Tinka!«
«Nič žalosti. Samo lepo je nocoj in če nikoli več ne bo lepo, zadosti je, da je lepo nocoj.«
Gospod Edvard je razumel udu no žalost njenih misli in uprlo se mu je srce, ki je bilo polno ljubezni.
Ne tako, Tinka, ne luko.! Ne take iev-nosil, ki je bolečina v nji! Nečem to gledati v spominu, pred sabo te hočem gledati! Zakaj ne zaupaš v prihodnost kakor zaupam ju Z? Sladak ju ta večer in jaz hoocm. d« ostane njegova sludkost za zmirouit«
“Delo11 se nahaja v razprodaji
v TRSTU
(Mesia)
V. Broletto 181 V. teo logi Al 6 Coirso tear-i bakli 2 V. Giulia 508 Piazza Garibaldi 7 V. Industria 10 Largo Pestalozzi 1 V. Moli n a vento 48 V. Mi ram ar- 1 V. Roma 17 V. del Rivo 41 Piazza S. Lucia V. Sette Fontane i-i V. S. Marca 20 Sv. Andrej (kolodvor)
V. Scali«ata 3 V. Spira Xydias 4 V. della Tesa 190 V. Udine 29
Predmestje in okolica
P,ark ovije, Delavske zadruge Greta 8
Opčine: Ana Daneu.
Rojan S Sv. Ivan 550
Sv. Marija Magdalena. Delav. zadruge Škcfde.nj, Delavske zadmuge Vi dela 556 (Kjer ni posebne pripombe so raz-pTudajalnice "Dela« tabakarne ali raz-pradajalnice časopisov.)
V Gorici
Molesinj Vitt.. V. Tealno- 5 Mciesim .Jos., V. teailducci S con li ma Jios., V. Rastefc Hovansohi Kosali a. V. Pellico Guaklbni Jas., teoisa V. E. 00 P i c-dali Bruna, V. Gipressi 2 Mara Anglista. V. Semirrai io 2 Bressan Augusfco. V. Manieli 2 Bregant Mar i ja, Viale XX. Scttenibre 9
IDRIJA, Ivan Krasna, Hinko Sax IDRIJA SPODNJA, Anton Lukan KOPER, Frane Lotnzar PAZIN, Josip Russian PULJ, Delavska zbornica REKA, Ott. Parenzan, Del. zbornica
NA DEŽELI
(^as^rocSajaici in poverjeniki)
[BERTOKI p:ri Kk pl. u: Apiclk-nio Josii\ ciduitvena gcstilna, j BOVEC-DVOR, Jože Mlekuš i I5REGI, VJekoslav' Puž-i DEKANI, Vinka Fortuna, Ivan Klepet;
’ DESKLE, Ljudski oder ! DORNBERG, Andrej Vodopivec j GORJANSKO, Josip Metljak HRASTJE pri Šempeku n. Krasu, Jr sip Mohorčič j JUŠICI, Viktor Vlab KOBARID, Anten Uiiban ič LOKEV NA KRASU, Andrej Modele j MATULJE. Ivan Puž : MILJE, Pangher Josip ! NABREŽINA, Anton Gruden OPATIJA. Anton Temmi-ič OPATJESEL0, Stavbinska zadruga POSTOJNA: MairiiišJič.
- RENČE, Fiapiju Cotič
RUKAVAC GORENJI, Josip Martijti.
Frortc Jureta n a
SEŽANA, Alojz Jogan, Franc Šloila, Ferdb Gulič S\r. LUCIJA, Eligij Marega SOLKAN, Josip Srebrnič TOLMIN, Avguštin Negio TRŽIČ, Anten Tonet VIPAVA, Marija Ferjančič VOLOSKO, Sekcija tianrvajskih u-slu žbenicev VRTOJBA, Ivan Arčon ŽAGA, Jožef Rot
Vsalc zavedni sodrug ali. somišljenik ima nalogo, da nam pomaga (z nasvetom, dejanjem, informacijami itd.) čim bolj razširiti, mnrc-ic razproddaleev in po verje ni kov »»Dela ».
Tinka sc je nasmehnila.
«Z.a zmirom bo ostala!«
«In da- nikoli ne mine ta večer, da boš pred menoj zmirom, kakor si zdaj in da bo zmirom tvoja roka v moji, kakor je zdaj!«
«Zmirom!»
Neodločen in plah Je bil njen glas, v njenem srcu pa je bilo upanje tako kakor v njegovem.
Zakaj to je bilo spomladi.
Veliko je bilo njegovo upanje in zmirom večje, ko je čutil v svojem srcu njeno plaho, polzaupno vero, ki je ni slBal iz njenih besed.
«Glej, Tinka, suj tl si moje trdno upanje! Ni.-esur ti ne moiern dati, ti si mi dala vse! Jaz sem bil siromak, ves ubo-žen in nesrečen, prodno sem te ugledal. Zdaj sem bogat! -- Saj ne veš, Tinka saj ti nič ne veš, kako žalostno je moj»a življenje, kako nizko in siromašno v tej, velikih sobah! In ni treba, da bi ti po>/e. dal! Oskrunil bi te in razžalili Tinj{ai kadar pojdeva odtod, no bom jaz tebe ro.’ šil, ne le vodil v radost in svobodo Tinka, ti boš vodila mene!«
Ko je videla žalost v njegovih oč e|,( je približala svoj obraz njegovemu 1 „ sko. ro so se doteknile licu, dotckuilc, so sc ustnice.
cKathor pojdoš!«
«S tabo, Tinka!«
«S tubo!«
To jo bilo spomladi.
Vse to jc bilo spomladi, kr, 80 ro/e (,v<3. tule hujo šumelo v parku *r :]cno listje.
(Nudttljcvauic pribor
Socialna Malica »LJUDSKEGA ODRA11 v Trstu
Komunistični koledar
uredil Ing. D. Gustinčič
Komunistični koledar je v razprodaji v Trstu: Knjigarna J. Štoka, inseratni oddelek „Lavoratore“ ul. Maiolica 12 in ob večerih v Delavski zbornici; v Gorici v Del. zbornici; na deželi pri vsih podružnicah L. O. in Koni. sekcijah.
Knjiga je znanstvene in poučne vsebine in jo bi moral imeti vsak proletarec, bodisi kmet ali delavec, ker mu bo mnogo koristila in ga o marsičem podučila.
t Vsebina Komunističnega koledarja je sledeča: -----------
Internacionala (delavska himna).. — Koledar za navadno leto 1928.
— Mere iivteže. — G.l Pogovor pod lipo. — O Sovetih. - Anint Proletarske internacionale. A. Prva internacionala. B. Druga internacionala. C. Tretja internacionala: I. kongres Komunistične internacionale: a) Poziv Rusije, b) Delo kongresa: 1. Smernice Kom. internacionale. 2. O buržoazni demokraciji in diktaturi proletnnata.
3. Manifest na proletariat vsega sveta. H. kongres Kom. internacionale: 1. Pogoji za vstop v Komunistično internacionalo. 2. Nacionalno in ko1«- nialno vprašanje. 3. Kdaj in pod katerimi pogoji se smejo » sUnuvljali Soveti. III. kongres Komun, internacionale:
Teze n svetovnem položaju. 2. Taktik« Komunistične internacionale. — Vertot Jože i Pota mladine. — PROLETKUL'1. Alojzij Hreščaki Šola in vzgojo v Sovetski Rusiji. — N. Buharin in E. Prcobra-žensklj: Šola in komunizem. — GOSPODARS1VO Ing. D. Gn-atiniičl I. Pojava in bistvo zadružništva. II. Uloga zadružništvu v proletarskem gibanju. III. Oblike zadružništva. L Denarne zadruge.
2. Konsumnc zadruge. 3. Obrtne ali produktivne zadruge, 4. Poljedelske zadruge. — IV. Zadružništvo in politika. — Ing. D. Gu-atlnSlči I. Hranjenje rastlin in gnojiL. 11. Zakon najmanjše količine ali zakon minimu. III. Potrebna količina posameznih gnojil. IV.
Glavna umetna gnojili in njihova uporaba. V. Splošne pripomnje.
— Rečnik slovenačko-srbohrvat. razlika.
Cena 5 Lir, po pošti Lir 5.50
Kdor želi Imeti koledar aaae ali v razprodajo naj se obrne na vodstvo LJud»ikega odra.
Komunistični koledar je knjiga, ki ima trajno vrednost.
Delavski gaioill lati si to Itniigo. (itaj io. irar