ft. 55 MMh pMiii ?silntii (bate nimfi tu U pmN) V Trstik v Mrtek 5. marca 1925. Poumeuu Številka 20 cent. Lalnlk L Izha;*-. — -dništvo: ulic« »V- FruUka *" "«u»tropi«. ili>|M»i u a) se pošiljajo uredništvu. Nefraakirana pisma s* ujemajo, rokopisi se ne vraćajo. — Odtfovormi aradaikt Prof. F. Ptitc. — Lastnik tiskarna Edinost. Tisk tiskarne Edinost. Naročnina tnaia za mese^ —, 3 meseoe L 19.30, pot lata L 32.— in celo leto L 60.—. 'a inozemst'" Jm ečno 5 lir več. — Telefon uredništva in uprave it. 11-57. EDINOST Posamesne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi te računajo v Širok osti eae kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtaikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška Asiikega štev. 20. I. nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57. aie stališče Sled« plesa Na pokrajinsl zboru političnega društva iv Trstu dn*. decembra 1924 v dvorani Delavskega kcmsnimnega društva pri Sv. Jakobu fe bila, med drugimi, soglasno -sprejeta tudi naslednja resolu-erja: «Zbor priporoča mladini udeležbo pri naših prosvetnih in Športnih društvih, ki ji nudi zdravo zabavo, izobrazbo, moralno in fizično vzgojo, in opozarja na kvarne posledice in nevarnosti pijančevanja in piesa», V tej resoluciji je menda dovolj jasno označeno načelno stališče nafie politične organizacije napram kočljivemu vprašanju pteisne manije. Smernicam, ki jih določa ta resolucija, smo bili mi verni doslej in jim »stanemo tudi odslej. Ker pa tu pa tam vendar priobčujemo vabila naših društev na prireditve, na katerih programu je tudi plesna zabava, maramo poslušati očitanje, da smo nedo-ts'edni, oziroma da naše stališče napram vprašanju plesa ni iskreno, da je «Edinost» v resnic? «liberalen» list. Po danes običajnem tolmačenju tega pojma pa je na strani naših domačih nasprotnikov od te trditve le en korak do* nadaljnje: da je namreč protikrščanski list, da piše v proti krščanskem in pohujšljivem duhu! Slična očitanja smo morali zavračati ra«vno te dni. Ker je to očitanje krivično in povsem neosnovano tudi z ozirom na vprašanje plesa, naj podamo tu nekoliko pojasnil *ega m vzgojnega značaja, z dobrimi pouki KAnStltlllNRJt D^riflfflEltflrnlll in zgledi Tu moramo še posebno poudar- UUIUIIIUI111IIJI6 mu jati, da je velik namen naših prirediteljev KIDDOV ¥ Jl dejanski, treba je računati z obstoječimi dejstvi. Neki odlični, sedaj že pokojni duhovnik na Koprščmi nam je nekoč odkrito iz^avii: Poprej mi odrečejo pokorščino, nego da bi se popolnoma odrekli plesa! Eden najuglednejših še živetih duhovnikov v naši škofiji, ki je svojedobna služboval v nekem kraju na Krasu, pa rrairi je pripovedoval: < Do&go sem se odročno upiral. Ko pa sem videl, da nič ne opravim in da le izzivam nasprotstva proti sebi, sem zasukal sulico. Sel f.em tudi jaz tja in sem dosegel s svejo navzočnostjo vsaj toliko, da so se iz ozirov na mvfo osebo in tudi iz hvaležnosti napram meni obnašali pošteno in dostojno^. Vsi duhovniki po deželi se gotovo že od nekdaj z vnemo trudijo, da bi povsem odpraviti ples. Do danes pa brez uspeha, kakor kažejo dejstva. Tu igra veliko vlogo duševnost ljudstva. Na deželi smatrajo n. pr. letne običajne plese kot staro tradicijo, ki se ji nočejo izneveriti. Bilo je nekoč pred vojno, ko je župan v Dolini hotel prepovedati običajni ples na dan «opa-sila». Izzval je splošen vihar proti sebi. Pa ne le med mladino, ampak tudi in skoro Še boJj — med starimi. To pa zato, ker je veljalo kot tradicija, da je ples ne-razdružljiv od tega praznika. Po mestih pa velja nazor, da je dostojen ples potrebna, koristna in socijalno vzgojna institucija! A v sedanjih časih skoro edina prilika, ko se moremo še shajati. To naziranje je ne-iztrebljivo. To so resničnosti, ki jih ne sme prezirati smotreno motreč človek in tudi ne praktično računajoč politik. Sedaj pa si 'oglejmo posledice, ki bi n. pr. v našem Trstu neogibno nastale, če bi se mi postavili na stališče odklanjanja ne le javnih, aimpak tudi plesov po društvih! V Trstu se pleše tudi po javnih gostilnah in v takoimerkovanih «kasonih», kjer se zbira tudi sodrga, elementi iz najnižjih socijalnih mlakuž, kjer je v resnici največja nevarnost za moralno zdravje mladine. Nad dovoljevanjem in nedovoljevanjem teh pogubnih prireditev pa nimamo mi ni kakega vpliva in nikake besede. In tja bi zahajala naša mladina, če ne bi imela v društvih prilike za priljubljeno ji plesno zabavo. Ali ni spričo te nevarnosti veliko boljše in koristnejše za moralo našega ljudstva, če se more mladina veseliti v naših društvih pod nadzorstvom odgovornega odbora, starišev, posebno pa skrbnih In vestnih mater?! Povsem upravičeno je torej naše praktično stališče: če se že ples smatra za zlo in če se to zlo ne more povsem odpraviti brez še večje škode in nevarnosti, potem more biti cilj, po katerem moramo stremeti za sedaj, edino ta, da &e ublaži, da tse pretirano neumno in kvarno plesno vesel jače nje navede na tire zmernega in dostojnega razveseljevanja. Proti nezmernemu veseljačenju, tako škodljivemu telesnemu in moralnemu zdravju, pa tudi — Žepom, so sredstva v tem, da damo ljudstvu primerna in koristna nadomestila: s propagiranjem pridnega čitanja dobrih knjig, s predavanji gospodarskega, socijal- toda seca. Razpravljal bo predvsem o načrtu za reformo armade in pa O zvišanju plač senatorjev na 15.000 lir letno. Nekateri listi naznanjajo, da bodo na prihodnjih isejah poslanske zbornice bojevniki nastopili skupno z liberalno opozicijo proti vladi. Bojevniki, ki niso fašisti, bi v tem slučaju imeli za seboj pretežno večino članov.Udruženja bojevnikov. Opozicijski tisk gre celo tako daleč, da trdi, da se bodo ti bojevniki organizirali v lastno stranko, ki bi imela: okoli 600.000 članov. Glede bodočnosti Udruženja bojevnikov je značilna izjava predsednika odstavljenega osrednjega odbora on. Viola uredniku glasila bojevnikov «Epoca». On. Viola je rekel med drugim: «Komisarjem bom izročil moralno bitje, ne pa organizacije, ki bo p>oi svoji lastni, volji ostala to, kar je, in ki je nobena struja ne bo mogla uničitL» Nadalje je izjavil on. Viola, da je pol odstavitvi osrednjega odbora položaj Udruženja popolnoma preobrnjen. Do sedaj je Osrednji odbor vodil organizacijo, od sedaj dalje pa se bodo morale pokrajinske zveze izreči o reorganizaciji Udruženja. Ako se pokrajinske zveze postavijo na stran komisarjev, bodo lahko ostali na svojem ljeni poslanci radskalskc stranke. Sestan ka se je udeležilo 130 poslancev. Zborovanje je otvoril poslanec Marko Gjurrčič. Takoj za njim je povzel besedo ministrski predsednik Pašič, ki je poročal o političnem položaju in poda! glavne smernice v politiki radikalske stranke. Odločno je odklonil približanje k opozicijskim skupinam. Vlada mora ostati strogo pri programu izvršitve vidov danske ustave. Politika narodnega bloka, za 1 atero se je izrekel narod, se ne sme ispri ne ni ti, dokler se ne izreče .narod sam za izpremembo. Ob zaključku svojega govora se je Pašić obrnil s prošnjo na poslance, naj izvršijo svojo dolžnost, da se izkažejo vredne zaupanja, ki ga jim je izkazal narod. Odgovornost, ki si jo> je naidel narodni blok, je velika. Za Pašičem je govorilo še več poslancev. Nato so se vršile volitve širšega odbora. V ta odbor je bH izvoljen iz vsakega volilnega okrožja po en poslanec, skupaj 50 poslancev. Na predlog Ljube Jovanovića se bodo vršile volitve ožjega odbora parlamentarnega kluba na jutrišnji seji. Za predsednika je bil začasno izvoljen Marko Gju-ričič, za tajnika poslanec Kobasica. Po zborovanju se je podal Pašič na dvor ter je poročal kralju o razpoloženju v ra-dikalskih vrstah. Istočasno, kakor sestanek radikalov, se je vršilo zborovanje poslancev samostojne demokratske stranke. O položaju je poro- volštve odbora. Za predsednika parlamentarnega kluba je bil izvoljen Svetozar Prfbičevič, za podpredsednika Grisogono, ra tajnika dr. Pivko, za blagajnika Dimi-trijevič. V verifikacijski odbor bo deligiran Juraj DemetroviĆ. Glede rekonstrukcije vlade nastajajo zopet nove kombinacije. Rekonstrukcije se bo izvršila po verifikacijski razpravi v zbornici. Iz sedanjega kabineta bo izsLopilo še iveč drugih radikalskih ministrov, kakor Srskič, Mđetić, Trifunovič, Vukičević in Trifkovič. Današnje «Novosrti» poročajo, da izpade tudi zunanji minister dr. Ninčić; na njegovo metfto bi potem prišel Ljuba Jovaraović. Ninčič in Jovanovič pa dementirata to vest. Izmed samosvoji«"«* demokratov ti izjave Kflllnina in RIKivi mi tretjem zborovanju sovjetskega izvršilnega odbora TIFLIS, 4. Na otvoritveni seji tretjega zasedanja sovjetskega izvršilnega odbora je Kalinin izjavil, da je bilo to zasedanje sklicano v Tifli® v svrho medsebojnega »poznavanja raznih narodnosti Zveze sovjetskih socialističnih republik. «Ako je oblast carjev — je rekel Kalinin — združevala različne narodnosti z zatiranjem, jih veže sovjetska oblast s svobodno odločitvijo, z enakopravnostjo in z največjim razvojem narodne kulture. Svojo silo črpa ZSSR iz zveze med delavci in kmeti. Finančna obnova Zveze je že tako napredovala, da je bilo mogoče predložiti zasedanju zakonski načrt za znižanje poljedelskih davkov za 25%. Izvršilni odbor je sklenil vpisati na dnevni red tudi razpravo o vprašanju davkov.*» Za Kalininom je poročal Riko v o zunanjepolitičnem položaju. V tem oziru je sovjetska zveza šla v zadnjem letu za korak naprej, v kolikor je več držav priznalo sovjetsko vlado in so bili v tem času vzpostavljeni diplomatski odnošaji z raznimi vladami evropskih držav, Rikov je omenil, da se kljub tem priznanjem sovjetske vlade deluje med raznimi državami Evrope za ustanovitev proti sovjetske zrveze. Z ozirom na Francijo je govornik izrazil željo, da bi se s to državo vzpostavile stare prijateljske vezi, ker bi ZSSR mogla skupno s Francijo nastopati v raznih vprašanjih, posebno v oziru daljnjega Vzhoda, kjer imata obe državi iste interese. Odnošaji z Anglijo so ostali neizpreme-njeni, potem ko ije konsenvativna vflada . t> .i x i ' ' * --i 4opustila misel na predložitev londonskega Ca!^Svet°lurI j J*!ffidogovora v angleškem parlamentu. Odpo- ved te pogokibe škoduje bolj Angliji nego ZSSR. Izdatki za vojsko ZSSR so brezpri-merno nižji od vojaških stroškov drugih inozemskih vlasti. Rikov je povdaril pomen pegodbe z Japonsko, s katero je za Zvezo rešeno vprašanje daljnjega Vzhoda. Predstoječi razvoj gospodarskih odnošajev, potom koncesij, med ZSSR in Japonsko in naraščajoči upliv sovjetov na daljnjem Vzhodu bosta po sili spremenila tudi položaj Amerike. Predsednik sveta ljudskih komisarjev želi, da se čimprej vzpostavijo diplomatski in trgovski odnošaji z Združenimi državami. Z ozirom na notranje politični položaj je Rikov povdaril, da igra v tem pogledu obnovitev poljedelstva največje ulogo. Slaba ieiina preteklega iela je stala vlauu prevzo! sedanji mdnist«- za agrarno refor- 85 m[Vl v mbljev, določenih za pomoč mo Kr*fcsnan resart za trgovino. Vest o od- „„ „A-..L ____:„__ ljudstvu in za nakup semen in poljskega orodja. Draginja je vladala na ozemlju 500.000 desjatin. PosIsoiSKa konferenc? proučuje poročilo konlrdine ksmisije Ukrfcpi angleške in francoske vlade proti Nemčiji. PARIZ, 4. Včeraj se je sestala poslaniška konferenca, da prouči poročilo medzavezniške vojaške konlrolne komisije o razorožitvi Nemčije. Že pred sejo je sprejel Herriot maršala Focha, ki načeluje versai'leskemu vojaškemu odboru, in nato angleškega poslanika v Pa- mestu; v nasprotnem slučaju bodo morali! Radić, nečak Stjepana, za predsednika; odrti. Triumvirat je že sklical predsednike pokrajinskih zvez na ziborovanje v Rimu, a je moral v zadnjem trenutku zborovanje prekticati, ker se je zbal poraza. Večina fašistovskih listov je zagovarjala vila dni ukrep o odstavitvi osrednjega 'odbora s trditvijo, da je Udruženje postalo politična organizacija, ki ni več branila interesov članov fašistovskega mišljenja. «Po pol o d'ItaKa»f glasilo ministrskega predsednika Mussolinrja, pa je odkrito označilo namen odstavitve osrednjega odbora. «Nujno .je treba, da fašistovski duh prevzame Udruženje...; nižje: Treba je, da Udruženje predstavlja nekaj živega in življenje polnega m. Sem mnenja, da se mera povoljno rešiti to veliko vprašanje le s pomočjo zasliševanja in sodelovanja vseh. Če ne bo poročilo kontrolne kc-misije objavljeno, se ne sme še sklepati, da hočejo zavezniki zakrivati svetu razloge za zavlačevanje izpraznitve koelnske cone. Pomisliti je ireba, da je poročilo zelo obširno in tvori obsežno brošuro in da vsebuje podatke, katere objaviti bi ne bilo primerno. Medzavezniška vojaška kontrolna komisija je nabrala v Nemčiji vsakovrstne tudi najneznatnejše podatke glede neizpolnjevanja vojaških obveznosti od strani Nemčije. Britanska vlada zastopa stališče, da podaljšanje zasedbe v Porurju in vzdrževanje britanskih čet v koelnski coni zamo-rejo upravičiti le veliki mednarodni prestopki Nemčije. Madžarsko posojilo v Angliji LONDON, 4. Madžarski finančni minister, ki ga bo najbrže spremljal madžarski minister za poljedelstvo, se pričakuje tu v svrho nameravane sklenitve posojila v znesku enega milijona funtov, ki ga bo Madžarska uporabila za zboljšanje svojega poljedelstva. Novi madžarski poslanik baron Zichi je izjavil zastopnikom tukajšnjih listoiv, da> namerava madžarska vlada garantirati to posojilo s hipotekam hrt i obveznicami. * ^ Predsednice volitve v fiemčfjl se bodo vršile 29. marca, BERLIN, 4. Včeraj so sc sestali zastopniki vlade in načelniii raznih strank. Sklenili so, da se vršijo predsedniške volitve dne 29. marca. V slučaju, da bi bil potreben drugi sk rutinij, se bo ta vršil 26. aprila. Notranji minister je dal vladam zveznih držav navodila, da pričnejo s potrebnimi volilnimi predpripravami. Po wcircarski ustavi se 'ahko vsaj teoretično volijo za predsednika republike tudi nemSki princi. Vendar pa v pra'e okolščina, da tična in verska vstaia Kurdov. ! )e klopni vijak razpočene P°so in ki bo v zgodovini nerazdružljivo propasti, da se morajo narodi, ki' so jo | spojema z njegovim velikim imenom. DNEVNE VESTI lah Goubbi beg — prosveta, Mahnoud Esisad beg — justica, Sabti beg — poljedelstvo, Riet beg — javna dela, Rodjeb beg — vojska, Ihsan beg — mornarica in Ropik fceg — zdravstvo. Sveta vojska pršil Kurdskimi viiašem , Poraz upornikov pri Palu. ANGORA, 4. Prebivalci mesta Palu so odbili napade upornikov, ki se hočejo polastiti mesta, ter jih pognali v beg. Uporniki so njegovega stanovanja, ni hotel Schreiber na noben način odpreti. Tedaj se je eden izmed policistov splazil skrivaj v stanovanje in našel v podstiešju velik kup časniš-kega papirja, izpod katerega je puhtel neznosen smrad. Ko je i azkopal kup, je prišlo na dan zelo razpadlo truplo Schreiberjeve žene; roke in noge so bile odrezane od života in povite v ko«ih v papir. Očividno je zločinec nameraval prenesli truplo nesrečne žrtve po kosih na kako imeli pri večkratnih naskokih veiiko mrtvih | »krito mesto, da bi prikril vsako sled o nje-in ranjenih. Poglavarji plemena Dersine so se j govem krvoločnem zločinu. obvezali, da bodo zvesto izvrševali vladne s Schreiber si je takoj po prihodu policije odredbe. Prebivalci Mussedine, Plumer, Sas-j pripravil vrv, da bi se obesil, a ni utegnri iz-son Vante in Savura in njihovi poglavarji so j vršili svojega naklepa. Zdi se, da krvolok ni sporočili vladi, da so pripravljeni na pohod j pri zdravi pameti; bil je večkrat ranjen v proti upornikom. ' vojni in boleha na živcih.________ Predsednik Hasaryk (K 75-letnici njegovega rojstva) 1 Dne 7. t. m. bo praznoval prvi predsednik Čehoslovaške T. G. Masaryk svojo pet-insedemdesetletnico. Cehoslovaški narod se pripravlja, da proslavi tO znamenito obletnico na posebno slovesen način. Osebni jubilej predsednika Masaryka je obenem tudi jubilej celokupnega č eho slovaškega naroda, saj bo z njegovim imenom za vednci združena zgodovina osvoboditve čehoslovaškega naroda izpod avstrijskega jarma kakor tudi ustanovitev nove čeho-sk^vaike države. Zasluge predsednika Masaryka pa niso velike in neminljive samo za čehoslovaški naricd, temveč tudi za vse Slovane, ki jim je prinesla zadnja vojna osvoboditev izpod tujega jarma. Kakor se še vsi dobrcn spominjamo, je bU začetek konca avstro-ogrske monarhije oni znameniti odgovor predsednika Wikona na prošnjo cesarja Karla za mir. Predsednik Wilson se je odločil za svoj odgovor, v katerem je na-glašal potrebo c&vobcijenja avstrijskih narodov, po direktnem posvetovanju z Masar rykom, ki je bil tedaj begunec v Ameriki. Prof. Masarvk je zapustil Avstrijo v decembru 1914. leta, ko mu je bife že 65 let, ter se> podal v zavezniške države, da pripravi v inozemstvu tla za poznejšo revolucijo Č«hoskjvaškega naroda. Njegovo delovanje je ime JO' popoln uspeh, a krona višemu njengovemu trudu je bil goriome-njeni odgovor predsednika Zedinjenih držav tedanjemu avstrijskemu cesarju, ki ga moremo razumeli, le če ga vzamemo koi plod dolgeletne vztrajne propagande avstrijskih beguncev in njihovih organizacij v zavezniških državah, v prvi vrsti pa kot plod čehoslovaške propagande, katero je vodil predsednik Maisaryk. Masaryk se je rodil dne 7. marca 1850. v Hiodoninu na Moravske m. Po svcujenr pickolenju je torej moravski Slovak. Njegov oče je bil državni kočijaž, nameščen pri tamkajšnji upravi državnih domenov. Po končani ljudski šoli je šel Masaryk v nemška realko iv Hustopecih. Njegov namen je bil končati tu dva razreda in stopiti nato v učiteljišče. Ko je dovršil drugi realni razred, mu je bilo še-le 13 let, a za sprejem * v učiteljišče >e bila predpisana starost vsaj 16 let. Najprej so se Masary-kovi stariši odločili, da bo čakal njih mladi gin v Hodoninu in da bol prakticiral na tamkajšnji šoli. Toda čakanje je Masaryku kmalu presedalo in stariši so ga poslali na Dunaj, da se izuči v pivovarskem rokodelstvu. Kmalu pa je Masaryk opustil to eno-ličnci rckodelslvo ter se vrnil k starišem s trdnim sklepom, da postane kovač. Tu so poi>egli v Masarykovo usodo prijatelji njegove družine, kateri so svetovali starišem, naj nadarjenega mladeniča dajo v Šolo v Čajkovice, kjer naj prakticira. V svojem 15. 1. je napravil mladi Masaryk izpit za II. raz. nemške gimnazije v Brnu. Tu se je takoj preri* v vrste najboljših dijakov. S posebnim veseljem pa se je vrgel na učenje jezikov, talso' da je obvladoval po maturi pisanena in uftmeno ne samo češki in nemški jezik, temveč tudi francoščino, angleščino, ruščino in poljščino. Masaryk pa ni dokonča* v Brnu svojih srednješolskih naukov. Radi resnega incidenta z nekim profetsorjem je dob H «consiHum abeundi» in je moral zapustiti šolo. Maturo je napravil na Dunaju, kjer je tudi obiskoval (vseučilišče ter postal doktor filozofije. Svoje študije je potem nadaljeval i v Lipskem z namenom, da se pripravi zal visokošolsko profesuro. V Lip»kem se je ! seznanil z mlado Amerikanko Char-lie Garrique, ki je obiskovala tamkajšnji konzervatorij ter postala pozneje Masarykova z ena. Poklic vseučiliskeg profesorja je začel Masaryk izvrševati na Dunaju, kjer je postal docent na filozofski fakulteti. Novo razdobje pa je nastalo zanj v 1. 1882,, ko je bilo praško! vseučilišče razdeljeno v češko in nemško^ Masaryk je bil poklican na češko vseučilišče za izrednega profesorja filozofije. V Pragi se je zaćel Ajevov vp4iv kmalu čutiti na vseh poljih znanstvenega delovanja in njegovo ime je postalo v kratkem znano širom Češke. Njegovi nazori pa so mu ustvarili tudi mnogo nasprotnikov, ki so ga vztrajno pobijali. Ma-j saryk se ni preplašil, temveč je šel po- j gumno dalje po poti, ki isi jo je bil začrtaj, dasi je moral pri tem ugotoviti, da se ie oddaljeval od večine tedanje češke inteligence, katera se je nagibala k liberalnim idejam. Istočasno pa si je Masaryk vzgajal kot vseučiliški profesor vednol večje število učencev, kateri so bili vdani svojemu učitelju. Imenovali so jih «Masary-kovce». Na ta način je prihajal Masaryk čedalje bolj do veljave. Sicer pa so bile ide^e, ki jih je Masaryk širil s svoje profesorske stolice, take, da se je morala pečati z njimi tudi vsa ostala čehoslovaške inteligenca. V osemdesetih letih se je Masaryk vrgel tudi na politično polje, kjer je nastopal z isto vnema in strastjo, s kakršnima je uveljavljal svoje ideje na vseučilišču. Leta 1881. je bil izvoljen za državnega poslanca na podlagi mladočeškega programa. Kmalu pa so se pojavila med njim in Mladočehi retsna nesoglasja, ki so dctvedla db tega, da se je Masaryk popolnoma ločil od njih ter vrnil mandat. Nato je ustanovil svojo lastno stranko, ki je znana pod imenom realistična stranka, in 1. 1907., po uvedbi splošne volilne pravice, je bil zopet izvqljen za poslanca, in sicer v svojem rojstnem kraju. Kot državni poslanec je užival Masaryk v dunajskem državnem zboru splošno spoštovanje, ki mu ga niso odrekali niti njegovi najhujši nasprotniki. Malo katerega poslanca so poslušali s tako pozornostjo kakor njega. Pa tudi v inozemsAvu je imel Masaryk veliko veljavo. Bil je v stalnih stikih z raznimi inozemskimi učenjaki, posebno z ruskimi. Bil je na pr. osebni prijatelj velikega rujskega pisatelja Leva Tol-stoj-a. V prtvi vrsti pa je obrnil nase pozornost zunanjega sveta s svojimi znamenitimi deli «Der Selbstmord als Malssener-scheinung der modernen Živilisation»f dalje njegovo delo, v katerem je znanstveno pobijal mantizem, in končno še * Rusija in Evropa«, v katerem je razglabljal rusko duševnost ter napovedoval revolucionaren prevrat. Trajno popularnost pa si je stekel Ma-saryk ob času zagrebškega veleizdajniške-ga procesa in povodom Friedjungovesja procesa, kjer je dokazaJ, da je avstrijsko poslaništvct v Beogradu spTetkarilo proti Srbom s ponarejenimi listinami. Posledica njegovega nastopa je bila ta, (ta je moral tedanji avstrijski minister za zunanje stvari Aehrenthal odstopiti Vojna odškodnina V izpopolnitev dosedanjih obvestil o tem vaižnenu prec&netu podajamo danes še izvleček iz okrožnice tukajšnje kr. finančne intendance od 14. januarja t. I., ki je bila poslana vsem županstvom Julijske Krajine. Ta okrožnica prat v i med drugim dobesedno: ^Posebno naglašam (naanreč finančni intendant), da morajo vsi bivši avstroi-ogrski državljani, ki so postaJi po odrešitvi italijanski državljani in mislijo, da imajo pravico do terjatev za vojne dajatve v delu in stvareh ali v obliki dajanja stanovanj avstro-ogrskim vojaškim oblast-vom, poslati v dedočenem roku, t. j. do 24. aprila 1925., svoje dokumentirane prošnje. Prošnjo morajo napraviti tudi tisti, ki so morda prej takšno škodo naznanili, da dtai-Bijo vojno odškodnino. Naj se jim je taka odškodnina že izplačala ali ne, vsi prizadeti morajo posebej podpisati novo prošnjo za izplačilo terjatev, ki izhajajo« iz vojnih dajatev v delu adi istvareh ali iz dajanja vojaških stanovanj. Od tistih, ki bi ne hoteli vložiti nove prošnje, bo finančna uprava iztirjala odškodnino, ki so jo že prejeli, z iztirjevalnim postopanjem, katero je v rabi pri iztirjevanju direktnih davkov. Z drugimi besedami: 6e je kaka oseba zahtevaJa in prejela odškodnino za tako škoda, ki je v resnici terjatev napram bivši Austriji, bo morala znesek, ki ji je bftl izplačan, vrniti ital:jamski državi, medtem ko bi ne imela več pravice zahtevati odškodnine od Avstrije, oziroma Ogrske (če naanreč ne predloži gori omenjene prošnje). Kakor sem rekel — pravi dalje finančni intendant — mora biti nova naznanitev dokumentirana. Jasno je, da so bili v slučajih, če se je naznanitev vložila že prej, priloženi k naznanitvi tudi dokumenti, ki dokazujejo pravico do terjatve za vojne dajatve Avstriji, V sled tega je v interesu vojnih oiškonicivancev, da vloiijo novo naznanitev pri istem finančnem uradu, ki je sprejel prejšnjo naznanitev. Tem finančnim uradom sem dal navodila, naj gredo prizadetim na roko glede dokumentiranja prtošenj. Prizadeti pai naj ne odlašajo a nova naznanitvijo, tetmeč naj jo čim prej predložijo. Proučitev naznanitve zahteva brez dvoma precej časa. To naj imajo oškodovanci pred očmi, da ne zamudijo roka m pridejo db pravico do odškodnine, kar bi se jim zgodilo, če bi prišli z naznanitvijo prepozno (zadnji dan 23. aprila 1925. Op. ur.) ali pa če bi jo vložili brez potrebnih dokumentov». Kakor ponovno naglasa finančni intendant v svoji okroenici, mora biti naznanitev dokumentirana, to se pravi opremljena z dokumenti, ki dokazujejo, da ima oškodovanec pravico do terjatve. To se dokaže s tem, da vsakdo priloži prošnji: potrdilo o državljanstvu in vse dokumente, ld dokazujejo, da je to ali ono dajatev resnici izvršil na korist prejšnjih avstrijskih vojaških oblaste v (n. pr. pobotnice, prejemnice itd.). Ako ni pismenih dokazov, se mora terjatev ugotoviti s tremi pričami, in sicer pred notarjem, ki izda tozadevni notarski akt. Za vsa podrobnejša obvestila naj se prizadeti obračajo po navodilu finančnega intendanta samega na finančne urade. Tudi uradi našega političnega društva -»Edinost* gredo priza detim -v vsakem o žiru na reko, na kar opozarjamo naše oškodovance. Obenem pa je tudi A>lžnost vsakega razumnika na deželi, da vojnim oškodovancem po svojih močeh pomaga, da ne padejo tudi to pot v kremplje raznim pijavkam, ki se jim že priporočajo. Med «Vestmi z Goriškega® poročamo, da daje slična obvestila tudi goriški Hipo-tečni zavod. __ Stremljenje po kulturnih stikih Opetovani pojavi iz vrst italijanskih kulturnih delavcev pričajo, da se med našimi sodržavljani drugega plemena oživlja stremljenje po kulturnih stikih, po izmenjavi duševnih dobrin med italijanskim in jugoslavenskim «vebo»m. Ti pojavi so sicer za sedaj še redki in rečeno stremljenje je omejeno le na ozek krog. To dejstvo pa nikakor ne zmanjšuj našega zadoščenja na teh pojavih. Saj je njihova velika vrednost ravne* v tem, da izhajajo* iz krogov, ki u-stvarjajo kulturne dobrine in ki jim ne temni vida vsakdanji politični metež. So to prosvetljeni duhovi, ki iz višjih vidikov, vzvišenih nad «trastrni vsakdanjega dneva, spoznavajo potrebe medsebojnega spopcJ-njevanja na duševnem ustvarjanju med ljudmi različnih plemen, ki spoznavajo, da razlika jezika ne sme postavljati pregraj med narode! Marveč da je naloga vsakega naroda, da s svojim snovanjem prispeva k splošnemu kulturnemu napredku človeštva, da medsebojno poznavanje z umstveninri ustvaritvami poedinih narodov spaja vse v veliko* kulturno zajednico. Tej misli in želji po takem stremljenju je dal izraza tudi italijanski naučni minister Fedele s svojim znanim pismom odlični jugosloven-ski umetnici. Toda najenostavnejša in najočitnejša resnica je, da se ne dosega nobenega cilja, ako ne ubiramo poti, ki mere dovesti do tega cilja. Tem bedj moramo obžalovati, da vsa državna politika vlade, ki ji pripada isti Fedele kot upravitelj stroke, ki more «v prvi vrsti prispevali h kulturnim 1 stikom med italijanskim in jugoslovens-kim j svetom: da —- dar govorimo določnejše — i prav manjšinska politika te vlade ubira ! poti, ki ne morejo bližati, marveč le odva-J jati oba naroda od kulturnega zbliževanja, i G. minister Fedele naj bi nekoliko raz-! mišljal, ali more šolska politika, ki sople-! menjakom Jugoslovenov v mejah Italije j odteguje neogibno sredstvo za širjenje na-• obrajzbe, materin jezik v šoli: ali more taka politika pospeševati stremljenje po izmenjavi kulturnih dobrin med obema narodoma?! Kdor hoče, da bo gorelo, ne sme vlivati vode na žerjavico! Gospod minister Fedele naj bi uvaževal, da je tudi vprašanje kulturnega zbliževanja — kakor vsako drugo dandanes — v neogibni zvezi s politiko. V našem slučaju: z nacijonalnim momentom! Želja po kulturnem zbliževanju med dlviema plemenoma, po izmenjavanju kulturnih ustvaritev, istočasno pa zatiranje narodne kulture med ljudmi, s katerimi eno teh dveh plemen živo sočustvuje nacijonalno: to pomeni, da se hoče z eno ncfco zidati, z drugo pa se podira. Kakor Klara, ki po dnevi šiva, ponoči para! Želja, ki jo je minister Fedele tako lepo izrazil v svojem gori omenjenem pismu, in pa vsakdanje praktično postopanje z jugoslo-vefsskimi državljani Italije: to sta dva elementa, ki sta ne le nezdružljiva med seboj, marveč eden ubija drugega! Če bi hotel minister Fedele trezno razmišljati o teh resnicah, mora priti do spoznanja, da se mera politika, ki se praktično izvaja napram jugoslovenskim državljanom Italije, temeljito spremeniti ter preiti iz dušljive atmosfere nasprotstva in nezaupanja v jasnost zaupanja, pravičnosti in dobrohotnosti, ako niso bile njegove lepe besede v pismu jugoslovenski umetnici le lepo zveneče fraze, le tako za parado po slučajni potrebi trenutka! ZnansfveBi stiki med univerzo v LJubljani in univerzo v Padovi V pondeljekf dne 9. t, m, odide splošno priznani slovenski znanstveni k-filozof dr. France Veber, profesor na vseučilišču v Ljubljani, v Padovo* t srrho upostavitve tesnejših stikov med modre«} ovni m a stolicama imenovanih Univerz. Na vseučilišču v Padovi zaseda modro-i slovno stolico svetovno poznani eksperim* n-, talni psiholog dr. Vrttorio Benussi, ki je to f vedo predaval i i tudi na vseučilišču v Grad-, cu, kjer je bQ sekaj časa tudi, kot starejši, i strokovni učitelj dr. Vebra, pozneje pa kot njegov strokovno-modrodovni sodelavec. Oba izvrstna znanstvenika sta nadaljevala, i kot stvarna «učenca» si o vV če ga nemškega fi-i lozofa dr. Alekseja Meimonjfa, ki je nedavno 1 umrl ▼ Gradcu, na izgradbi eksaktne — znan- I t vene filozofije, vsak po svoji poti, k istemu cilju: dr. Veber z metodami čita amalitike — i ; opisovanje, dr. Benussi s sredstvi eksperimenta — znanstveiega poizkusa. V zadnjem času , se jima je pridružil še dr. Klemen t Jug na polju eluplikativne psihologije — razi aga me ga duše slo vja, ki Izrablja enakomerno obe imc-| no vani metodi, ki je torfcf stvarno nekak po-; sredovalec med dr. Vebrom m dr. Benussi-jem. \ V ranici je to vez tvoril dr. Jug, ki je isto-! časno tudi vez med vseučiliščima v Ljubljani in Padovi, ker je poslušal predavanja v Padovi kot asistent modroetovne stolice v Ljubljani ter s tem posredoval medsebojne znanstvene izledke. S smrtjo dr. Juga so bili stiki pretrgani zazijala je na njegovem mestu globoka luknja. Takoj je bila jasna potreba nadomestitve dr. Juga. Umljivo je tedaj, da se je dr. Veb«ir odzval povabilu dr. Benussi-ja da ga poseti v Padovi, ko je cul, da se mudi pri nas. Upamo, da bo S is tane k slove čih znanstvenikov rodil dobrih uspehov, fn to iskreno želimo, da bi imelo blagodejnih vplivov tudi na stike obeh narodov, ki jim sloveče znanstveike pripa- — Seja mestnega »veta. Danes ob 19.30 'se sestane mestni svet, da razpravlja o sledečih predmetih: a) Spomenica svetovalca Angela Fano glede subvencioniranega pomorskega prometa- b) Odobritev sklepov, ki jih je občinski odbor sprejel kot nujne, c) Predlog za zgradbo novih tramvajskih prog in kritje tozadevnih stroškov. d) Imenovanje člana stavbinske ko-imsaje. e) Odobritev nekaterih izprememb I pri »plodnem poslovniku za delavce in de-'jarvke, nameščene pri občinskih podjetjih, m dovolitev izvanredne podpore istim. . f} Imenofv&nie dveh zastopnikov najemni- kov v načelništvo občinskega zavoda z a [manjša stanovanja, g) Razprava in odobritev preventivne bilance za leto 1925. — Žrebanje serij občinskega dolga. Kakor je bilo objavljeno v občinskem naznanilu št. III-111/1—25 z dne 9. februarja t. 1., se je danes vršilo žrebanje 12 serij po 20.000 kron mestnega dolga z leta 1916 v nominalnem znesku 34.000.000 kron po obrestni meri 4i'-j %. Izžrebane so bile sledeče serije: 1073, 1068, 1138, 1597, 1629 1823, 2123, 2177, 2296, 2377. 2474. 2603. — Rcdoljubje naših «Amerikanov». Telovadno in glasbeno društvo «Sokol» v Buzetu je prejelo te dni iz Amerike rodoljuben dar 440 lir. To je zopet lep primer, ki priča, kako so naši siromašni ljudje ludi preko oceana odnesli seboj čut plemenite ljubezni do svoje" rodne zemlje, kako zvesto čuvajo ta čut v svojem srcu, kako neminljivi jih spaja krvna vez s svojim narodom. Društvene v«sti — Seja «TižaŠke knietijcke družbe^ se bo vršila jutri ob 16. uri v nivadnih prostoriji. — Slov. akad. fer. društvo «Balkan», Danes zvečer ob 9 sestanek v navadnih prostorih. Podpredsednik. — «Peterčkove poslednje sanje». Diam, odsek M.D,P. - Trst priicdi v nedeljo, 8. t. m., ob 20., v dvorani DKD pri Sv. Jakobu, to bajno ctroš.to igro, ki je že ^ila igrana z velikim uspehom po drugih slovanskih odrih. Je to igra, ki zahteva ogromen aparat oseb in tehničnih predpriprav. Pri tej igri bo sodelovalo preko 50 oseb v nalašč za to izdelanih kostumih. Nadalje nastopi v 2. in 4. dejanju zbor z nalašč za to priliko skomponi-ranimi pevskimi točkami. V prvem dejanju svirajo štiri vijoline pesemi uspavanko malemu Peterčku, medtem ko za-svira v zadnjem dejanju izbrana fanfara triumfalno pesem Peterčku, ki prihaja v nebesa. Ne smemo pozabiti na kralja Matjaža in njegov dvor, na čarodeja Grčo, na luno — princa lazurnih dalj, na palčke in druge gozdne prebivalce, na mrtvo Peterčkovo mamico, ki skrbi ves čas za ubogega Peterčka, in sploh na vse, Iti jih niti našteti ne moremo. — Za hitro menjavo in prememb-o kulis •je preskrbljeno. Vseeno pa bodo že itak.' Jcratki |odmori/ skrajšani |>o lahkih zvokih mandolinistične skupine M.D.P. - Trst, ki nastopi prvič pred našo javnostjo. M.D.P. - Trst hoče s to predstavo prošla-, viti peto leto svojega obstoja in bo ta dan vse nase občinstvo s svojo navzočnostjo pokazalo svoje veliko zanimanje, ki je toliko napravilo za našo mladino. Opozarjamo, da so vstopnice kot sedeži v predprodaji vsak večer od 20. naprej v gostilni DKD pri Sv. Jakobu. Pri onih, ki jim je odbor dostavil listke, bodo vstopnice smatrane za sprejete, če jih, najkasneje do petxa ne vrnejo na naslov: M.D.P. - Trst, Campo S. Giacomo 5. {gostilna). — D. K. «Vesna>-, Sv, Križ pri Trstu. Po tolikem pričakovanju se bo vendar enkrat posrečilo uprizoriti Molierovo komedijo v 5. dejanjih «Skopuh.» Ta igra je bi/a pred tio-iaj časom naštudiran?, teda vedno so bile različne, znane zapreke. Tako tudi še preteklo nedeljo, tako da se je uprizoritev zavlekla do prihodnje nedelje. Kontno imamo pa vendar od oblastva zagotovilo, da se bo predstava prav gotovo smela vršiti v nedeljo 8. t. m. Začetek ob 16. uri. — Skopuh je prav dobro naštudiran in pričakovati smemo kar najboljšega uspeha. Je to komedija, ki je večno lepa in večno živa. Uprizarja se še vedno na vseh svetovnih odrih. Seznaniti hočemo tudi naše ljudstvo z večnim Molierom in njegovimi deli. — Režira in v glavni vlogi nastopi g. Košuta. Pevsko društvo «Uirija-», Podpisani od-^ bor se čuti dolžnega zahvaliti vsem, ki so pripomogli, da je pustna prireditev »Ilirije* nad v&e pričakovanje dobro uspela. Posebna zahvala naj. gre vsem onim gg., ki so prepla-čali vstopnino, odnosno darovati za društveni fond. — Srčna hvala! — Odbor. — V petek zvečer ob 8.30 se bo vršila vaja za mešani zbor. Ker se bo vršil v kratkem nastop, se pozivajo vsi člani, da se vaj redno in točno udeležujejo. — Pevsko društvo «Dirija» organizira za v nedeljo dne 15. marca velik društveni izlet na Artviže. Vse podrobnosti se pravočasno objavijo. Opozarjajo sc že sedaj vsi prijatelji društva kakor tudi vsa bratska društva na ta izlet, ki obeta biti skoz in skoz zabaven. Odbor. — S. D. «Adria». Danes zvečer ob 8, uri sestanek vseh nogometašev v svrho navodil. — Trgovsko-obrtni družabni večer se bo vršil, kakor že javljeno, dne 21. t. m. v dvorani Modugno. Ker ta prireditev spada med najboljše teh vrst in, kar je glavno, ker je namenjen čisti dobiček za izobrazbo trgovskega naraščaja, se predvideva zelo velika udeležba. Vabila se bodo začela razpošiljati prihodnji teden. Eventuelna pojasnila daj« Trgovska-obrtna zadruga. _ M. D. Sparta v Skednju naznanja, da je otroška prireditev, bi se imela vršiti v nedeljo 1. t. m., prenešena na nedeljo 8. t, m. v isti dvorani in ob isti uri. Dne 1. t. m. se ni vršila prireditev, ker nismo mogli izposlovali potrebnega oblastvenega dovoljenja. Nedeljski udeležniki, ki so prišli zastonj k Sv. Ani, nam bodo oprostili, saj bodo uvideli, da nismo te neprijetnosti zakrivili mi. Odbor. — Odbor M. D. «Obzor» javlja, da se vrši danes dne 5. t, m. v druMvenih prostorih pri Tirolcu* znanstveno predavanje s kmemato-grafičnimi slikami. Predaval bo g. dr. Pertot, in sicer: O jetiki. Ker je predavanje nad vse zanimivo se naprošajo člani in prijatelji društva, da se ga gotovo in polnoštevilno udeleže. Tajnik. SPORT — S. D. A. Tekma za kupo pričnejo tekme za kupo «Adria» v nedeljo, dne 8. t. m. K turneju so se vpisala sledeča društva: S. D. «Adr:a» L in II., S. D. «Val» Bar-kovlje, M, D. «Zarja» Rojan, M, D. ; Obzor* Magdalena, M, D *Prosveta» Opčine in M. D. -Prosveta* Trst, M. D, <-Sparta* Skedenj, in S, K. «Jadran- Herpelje-Kozina. Na sestanku ki se je vršil v torek, dne 3. t. m. in katerega so se vdeležili zastopniki vseh društev, ki so se vpisale k turneju, so se delile čete, ki tekmujejo, po žrebanju prisotnosti goriomenjenih zastopnikov v dve skupini, A. in B. Skupino A. tvorijo sledeče čete; S. K- •Jadran^, M. D. *Obzor», S. D. «Adria» II., M. D. «Zarias; skupino B. tvorijo; S. K. «Val», M. D. P. Opčine, S. D. «Adria» I, M. D. P. Trst, S. D. «Sparta». Po sestavljenem koledarju tehnične komisije se bodo odigrale v nedeljo, 8. t. m. sledeče tekme: Skupina A: « Jadran»-< Zarja» na igrišču Jadrana. Sodnik Smerdel Drago, Začetem ©b 2.30. «Adria» II.-*Obzor», na igrišču «Adria». Sodnik Smerdel Rudolf. Začetek ob 3. uri. Skupina B.; «Val»-M. D. K. Opčina, na igrišču «Vala». Sodnik Kralj Viktor. Začetek ob 2.30 uri. «Sparta»-M. D. P. Trst, na igrišču «Adria». Sodnik Smerdel Rudolf. Začetek ob 1.30. Popolni koledar objavimo v nedeljski številki «Edinosti». S. D. Adria. — Vodstvo športnega odseka M. D. «Obzor» (ex S. I. K.) javlja, da se je odigrala preteklo nedeljo dne 1. t„ m. ob 15. uri na igrišču S. D. *Adrija» — Trst, trenažna te'*ma med mešano četo M. D. Obzor» in mešano četo S. D. «Adrija». Izid tekme je 5 : 1, v prid M. D. « Obzor*. Vodstvo. — S. K. «Nanos» — Vipava. V nedeljo 1. 3. 1925. se je vršil v Vipavi II. občni zbor S. K. < Nanos». Izvolil se je nov odbor. Med odborniki je tudi nekaj uglednih Vipavcev. Govorilo se je tudi o ustanovitvi ženskega oddelka — hazene. Pa stvar še ni dozorela. Udeležba j-e bila zelo velika in videlo se je, da prihaja v Vipavo nov duh, neko pomlajeno zanimanje za šport in za organizatorično delovanje. Da bo klub tudi tehnično bolj dovršen in vse lepše uspeval nego lani, nam jamči že to, da jc bil izvoljen za načelnika tov. Zvonimir La-šič, Velike važnosti je bil občni zbor tudi radi tega, ker je znova požive! klub, ki je od jeseni sem nekako tiho zaspal. Poleg tega se obeta nekaj novih, dobrih in že izvežbanih igralcev. Govorilo se je tttdi o vstopu v <^Spor. Udruženje , kar se v najkrajiem času zgodi. Tako se je poživilo naše delovanje in v kratkem bomo lahko nastopili s tekmami. Iz sržaikega živlteitia — Aretacija poštnih uslužbencev, ki so odpirali priporočena pisma ter pobirali Žz njih čeke. Pred kratkim je trgovski zastopnik Humbert Grippa, stanujoč v Cologni št. 25, prejel od nekega odvetnika iz Bologne pismeno obvestilo, da sta bila odposlana na njegov naslov v priporočenem, pismu dva Čeka, eden za 2500, drugi za 500 lir. Grippa je več dni čakal na čeka, ki jih pa od nikoder ni bilo. Nekega dne, ko je mož že sklenil, da pojde pogledat na pošto, če ni mogoče pismo tam obtičalo^ je našel pri vratih svojega stanovanja odrezek za. prevzetje priporočenega pisma. «No končno sta čeka tu», si je mislil mož ter hitel na pošto. Dobil je priporočeno pismo, ki ga je pričakoval, a ko ga je odprl, je presenečen ugotovil, da čekov ni; našel je le listek, na katerem je bilo zapisano s svinčnikom: ^Naznanjam Vam, da bom odposlal čeke Čez pat dni. Pozdrav Tamaro.* Grippa je ostrmel, ker mu je bilo ime Tamaro docela isznano; uvidel je, da mora bili pri vsej stvari aekaj nepoštenega vmes, in v tem prepričanju je javil zadevo kvesturi. Preiskava, ki so jo takoj uvedli varnostni organi, je kmalu pokazala, da je bilo priporočeno pismo odprto na tukajšnja pošti, kjer je bilo pridržano, ker poštni uslužbenec, ki bi moral izročiti pismo naslovljencu, ni našel slednjega doma. Tako je bilo namreč napisano na zavitku. Spričo te ugotovitve je seveda padel sum na dotiČ-nega poštnega uslužbenca, 201etnega Marijana Gojtan, stanujočega v ulici Manzoni št. 17. Pri zaslišanju je skušal mladenič odvrniti od sebe vsak sum, a je kmalu zabredel v nasprotja in naposled je priznal, da je odprl priporočeno pismo ter se polastil čekov. Povedal je dalje, da sta mu pri tem nepoštenem dejanju pomagala 19letni Josip D'Aprile, stanujoč v ulici Croceiisso št. 18, in 211etni Bruno Zorn, stanujoč v ulici Carducca št. 36, oba poštna uslužbenca; čeka je vnovčil pri nekem tukajšnjem denarnem zavodu njihov prijatelj 30Ietniii Alojzij Ivancich. Denar — 3000 lir — so si potem vsi štirje razdelili «po bratovsko» med seboj. Gojtan je končno še olajšal vest z izpovedjo, da je svoječasno odprl eno priporočeno pismo, naslovljeno na nekega Levija, ter pobral iz njega znesek 120 lir v gotovini. Podjetni poštarčki in njih zanesljivi tovariš so biH aretirani. — Ponočni gostje t gostilni. Včeraj v prvih jutranjih urah so se neznani ljubitelji dobrega prigrizka vtihotapili v gostilno «Alle due colonne» na trgu Goldoni, kjer so se prav poceni preskrbeli s sirom, salamom klobasami in podobno okusno svinjko robo. Radoved-not jih je gnala, da so odprli tudi predal za bankom, iz katerega so pob^ah nekaj drobiža in par zastavnih listkov Predno so odlii skozi dvoriščna vraia, koder so prišli, so s^. ponoćni gostje pridno postregli s pijačo. Toda ukradene klobase n-ižakarjem naibrže ne bodo pustile mirno spati, kajti ko so se napotili domov s plenom, so naleteli na korzu Gari-baldi na nekega nočnega čuvaja, kar jih je na mah spravilo v slabo voljo. Trije so se spustili v divji beg in ušli, četrti pa, ki oči-vidno ni mel tako lahkih pet kot torvariši, je prišel v pest čuvaju, ki ga je spremil na bližnji policijski 'komisarijat. Tam je bil kradež spoznan za 18-letnega Marija C., stanujočega v ulici Rigutti št. 28. Upanje je, da mu bodo pobegli tovariši kmalu delali družbo pod za-mrežnim oknom. -— Življenja se je naveličal. Temne misli so šinile sinoči v glavo 39-letnemu težaku Jakobu Slavich, stanujočemu v ulici T. Luciani št. 10. Zazdelo se mu je tako pusto v tej solzni dolini, d asi je zaželel boljšega življenja. V tem hrepenenja je okoli 18. ure izpil v svojem stanovanju precejšnjo količino jodove tinkture. Zdravnik rešilne postaje je preprečil življenja sitemu možu pot na oni svet s tem, da mu je izpral želodec; nato ga je dal prepeljati v mestno bolnišnico. — Identifikacija utopljenca. Neznanec o katerem smo včeraj poročali, da je predsinoč-njim skočil pri pomolu *Audace» v morje ter utonil, je bil spoznan za 37-letnega čevljarja Ivana Okraglič, rodom iz. Kala pri Kanalu, stanujočega pri Sv. Alojziju št. 1888. Mesti z Goriškega Uredništvo in uprava «Edinosti» v Gorici se nahajata v ul. Carducci št. 7, I. nadstr. Uradne ure cd 10.—12. Zveza prosvetnih društev Pred' dobrimi šestdesetimi leti je začelo tudi pri nas Slovencih nenavadno živahno gibanje: ustanovila so se prva prosvetna društva. Redka so bila in slabotna; malo petja, čitanje časopisov, predstavljanje priproste igrice — to je bilo vse njihovo snovanje. V teku petdesetih let se je število društev silno pomnožilo. Iz mest in trgov so se razširila v večje vasi m končno tudi v male. Ti* pred vojno je imela že vsaka količkaj pomembnejša vasica svoje d-ruštvo. Toda naša društva se niso okropila le po svojem številu, ne — tudi njih delo postalo vse bolj obširno, bolj premišljeno, — bolj vsestransko, bolj koristno. Povsod so prepevali pevski zbori našo krasno pesem, tamburaš.-ti zbori ter celo godbe na pihala itd. so jim stali že mnogokje ob strani. Igre, ki so se uprizarjale že po svetovnih odrih, so bile predstavljene pred veliko vojno že tudi pri nas, po malih naših vasicah. Celo predavanja, poučni govori in sestanki so se že obdržavali po naših društvih. Marsikako društvo si je že nabavilo malo knjižnico, — vsako pa je imelo urejeno čitalnico. Skratka naša prosvetna društva so pred vojno postala prave ljudske učilnice, ljudske vzgojevalnice — naše visoke šole. Velika vojna je ta lep:, razveseljivi razvoj na mah prekinila. Prekinila, a ne uničila. Naše javno življenje od kcaca svetovne vojne pa do danes, ter celo v dobi nekako vojne, ki je začela po zaključku svetovne vojne, katero nasilno dobo ravnokar končujemo, — vse to življenje pa kaže, da se vračamo že v popoL-aoma redne čase mirnega stvarjanja. Marsikje so se društva že dvignila na predvojno višino, druga jih dotekajo — posebno v zadnjem času z ogromnimi koraki. Naše ljudstvo se je •pomoglo od krvavih vtisov iz dobe uničevanja, rušenja in moritev, ter začenja zopet živeti mirno, resnično človeško življenje: zahotelo se mu je prosvetnega življenja in stvar- iania- ... . , Da smo ta veliki odmor ter uničenj« tako naglo preboleli, ima velik del zaslug zdrava, prosvečona duševnost našega ljudstva. Pri tem pa tudi ne smemo pozabiti naše goriške prosvetne, društvene matice — Zveze prosvetnih društev. Koliko obnovitvam prosvetnih društev ni kumovala? Koliko jih je, ki jim ni tekom nedolgega svojega obstoja pomagala? Bilo je to tudi potrebno, — in bo v bodoče šc bolj. V novih razmerah — novi zakoni, nove določbe, nova oblastva, ki niso bila, in še vedno niso dovolj naklonjena našim društvom! Kdo bi posredoval, tolmačil, ko obla-stva ne poznajo ljudstva, razmer, :ezika? Koliko qfuštev še ni obnovljenih, koliko bi jih mora , > bit i na novo osnovanih? Težki gospodarski položaj zahteva bolj razboritih, bolj izobraženih ljudi, Kje naj se izuče? Šola vsega tega ne zmore, — najmanj pa v nerazumljivem jeziku. Zato se morajo naša društva razvijati, po številu; vsaka vas ga mora imeti, — ter po vsebini, po globini: vedno več naj se v društvu nauči, izobrazi po srcu in glavi. Za to mora skrbeti naše ljudstvo samo s svojimi društvi, ki so se združila v «Zvezo prosvetnih društev«, ki potem v imenu vseh, z močjo vseh za to skrbi. Naša društva so se tudi v veliki meri zavedala važnosti tega osrednjega društva ter se ga oklenila. Nekatera so nezaupljiva zasta- jala, toda se dan za dnem včlanjujejo, uvide-vajoč, da so to dolžna storiti iz lastnih koristi ter iz zavesti dolžnosti do onih, ki se nimajo svojih društev. Iz Reač. V petek, dne 6. t. m. bo predaval v našem ^Tamburaškem in pevskem društvu» univ. prof, dr. France Veber o poljudni mo-droslovni snovi ob 6, uri zvečer, — v društveni dvorani. Vrli naši Renčani naj ne zamude lepe prilike, ki se jim nudi ob obisku sloveče ga znanstvenika, da se ne bi okoristili z dragocenimi izvajanji. Iz Tolmina. Predavanja dr, Franceta Vebra, v nedeljo, dopoldne in popoldne, značijo za naš trg prvovrsten kulturni dogodek. Spravil je na noge vse, kar ima kaj pojma o tem, kaj znači resnična prosveta. Predavalnice so bile natlačene vedoželjnih poslušalcev. Naj bi predavanje značilo tudi začetek bolj živahnega prosvetnega dela našega društva — obisk predavanj kaže, da je stremljenj« za prosvetnim dejstvovanjem, pri nas, nič manjše, kot kjerkoli drugod. — Vojnim oškodovancem. V pondeljek je otvoril goriški hipotečni zavod v lastnih prostorih na Corso V. E. III. št. 19 urad, v katerem se dajajo vojnim oškodovancem brezplačni nasveti o korakih potrebnih vsied novih vojno-edškodninskih določb. V dotičnera uradu dobijo vojna oškodovanci brezplačno tudi formularje, ki so potrebni za nove navedbe o vojni škodi. Urad posluje od 3.—5. ure popoldne. —- Sodne razmere ▼ Komun. Kakor nam poročajo iz Komna, nrso razmere na tamkajšnji sodniji prav nič boljše nego na drugih goriških sodnijah, ampak v marsičem morda še slabše. Po odpustitvi naših* uradnikov iz službe^ ni na komenski sodniji niti enega uradnica, ki bi obvladoval slovenski jezik, kakor ga ne obvladuje niti sodnik, Dosedaj >e bil v zemlje knjižnem oddelku uradnik rodom iz Istre, s katerim se je naše ljudstvo vsaj za silo razumelo, sedaj pa je prišW na njegovo mesto Italijan iz starih pokrajin, ki seveda ne razume našega jezika. Edino, kar nam je še ostalo- in kar nas še spominja na one srečne čase, ko smo na naši sodniji lahko govorili v našem slovenskem jeziku, to je slovenski sodni sluga. Seveda povzročajo te okolnosti, kakor povsod drugod, tako tudi pri nas za^toj dela, našemu ljudstvu pa velike stroške in veliko ter nepotrebno zamudo časa. ftan moderne. Toda Chardonnet jih je rešil celo te izkušnja ve, da bi poizkusit tako nevarne obleke, ker že 1. 1890. se mu je posrečilo denitrizirati nitrocelulozo in jo pretvoriti v navadno celulozo. Kasneje je celo izumil način, po katerem se strdi uporabljena raztopina že na zraku kakor fibroin pri svilnem prclcu. 1 Poleg kolodijske umetne svile so se tekom: zadnjih treh desetletij pojavile še druge vrste umetne svile. Največji uspeh pa je vsekakor dosedaj do-* segla takozvana « viskozna« svifa, ki se izde-i luje naravnost iz celuloze in po kateri nos? tudi v uvodu omenjena italijanska družbas svoje ime. Izumil jo je 1. 1901. Anglež Stearn. Kot izhodna snov služi lesna celuloza, in sicer pelj, ki nam je igrala operni komad, in sicer lafcozvana suUit0va- celuloza, ki jo dobivamo, Sinfonia neiropera Nabucco^. Ljudstvu se je | ako skuhamo Tesne ploščice (najbolje smrc-j ta komad prav dopadel. — ^Nevesta in kobi!a» je bila burka v enem dejanju, pri kateri so se ljudje prav do srca nasmejali. Igra je bila v celoti dobra, posebno pa se je pokazal na svojem mestu oče neveste in gospodar kobile. Svojo vlogo je prav dobro igral. Služkinja pa je bila za svojo vlogo premlada, toda vendar na mestu, nevesta je bila pretiha in brez kretenj. Ženin je preveč poslušal šepetavca in zato ni mogel igrati zadovoljivo svoje vloge in je bil na splošno premrtev, šepetavec pa preglasen. — 12. točka: «V ječi», burka iz [vojaškega življenja. Stotnikovo obnašanje, glas in pravilno govorjenje prav dobro in po-hvalno, ključar je bil nekaj časa na mestu, V celoti smo bili s prireditvijo prav zadovoljni. Obilna udeležba in zanimanje s strani našega občinstva pa sta bili dokaz, kako potrebne in priljubljene so našemu ljudstvu slične prireditve. Iz Brda pri Jelšanah. — Huda vremenska nezgoda. V občini Jelšane in v njeni oxolici je pred kratkim divjalo silno neurje, ki je povzročilo ponekod zelo veliko škodo. Močan južni veter, ki je pihal nepretrgoma več dni je končno narastel do take silovitosti, da je odnašal vse, kar ni bilo dobro pritrj-eno; lomil in ruval je drevesa, odkrival strehe ter rušil manjša poslopja. Posebno silno je bilo neurje na Brdu, kjer je vihar deloma razdejal strehe pri 47 hišah. Najhujše so bili prizadeti kmetje, katerim je uničil vse veliki požar v oktobru 1920. Da jim ni vihar popolnoma odnesel s cinkasto pločevino kritih streh, so morali ti reveži nositi nanje težko kamenje pri čemer so pomagali vsi vaščani; morali so jih tudi vezati z verigami in vrvmi, kar je bilo spričo silnega viharja kaj naporno delo. Po viharju se je vsul močan dež. lil curkoma več dni. Siromašno ljudstvo je obupano, ker nima sredstev, da bi popravilo svoja borna bivališča. Upanje je, da bodo oblastva priskočila oškodovancem na pomoč, kajti kmalu po neurju je prišla na lice mesta uradna komisija, da preceni škodo. Iz triaike pokrajine — Postojna. V nedeljo 8. marca ob 8. uri ZiViečer bo gostovala, pri nas tržaška «Či-tatrtka», ki uprizori) pcid okriljem tukajšnjega dramatičnega krožka «Soviča» znamenita D. Niccodemi-jevo trodejanko «Scampcilo». To duhovito delo nadarjenega italijanskega pisatelja je doživelo že preko tisoč uprizoritev in je postalo prava vaba za publiko. Tržaška «Čitalnica» je igrala trikrat «Scampo4a» vsakikrat pri razprodani dVorani. V glavni ulogi nastopi g, Terčič, član ljubljanskega gledišča; v naslc«vni ulogi pa gdč. Hr o vati nova. Igro režira A. Širok. — Otrokom vstop zabranjen. — Ker se je bati navaJa na blagajno je predprodaja vstopnic pri g. Petriču. — Iz Koprive na Krasu. (Nekaj zgodovine našega društva «Zarja»}. - Dne 2. februarja t. 1., na dan svečnice, se je vršil 28. ktni redni občni zbor pevsfito-b^alnega društva «Zarja». Takoj po blagoslovu so začelr prihajati naši člani, članice in tudi drugi zavedni Koprivci na zborovaLni prostor, tako da je bila Zegova dvorana malo do ne polna. Ob 15. uri jc otvoril zborovanje predsednik, ustanovitelj našega društva, g. Anton Bole, z jedrnatim pozdravnim govorom na navzočne. Poudarjal je, da je ravno istega dne pred osem in dvajsetimi leti tedanji pripravljalni odbor dobil od tedanje politične o4>lasti potrditev pravil. Isti dan je društvo začelo svoje delovanje za procvit in povzdigo naše mladine na kuLturnem polju. Kot-^nn-o-gokratni predsednik ter najboljši poznavalec društva je g. ustanovitelj orisal društveno delovanje od ustanovitve do danes. Članr, prepričanr, da je imelo društvo v g. Botetu veliko zaslombo ter svojo najboljšo silo, so ga enoglasno imenovali za častnega člana društva. Nato je bilo podano tajni k ovo in blagajnikovo Sporočilo. Ia bla-gajnikovega poročila nam je bilo razvidno, da je kljub težkim današnjim razmeram društveni napredek nadvse zadovoljiv. — V novi društveni odbor so bili enoglasno izvoljeni: predsednik: Gulič Josip, Brje 6; podpredsednik: Lavrenčič Frznc, Kopriva 25; tajnik: Pire Bogomir, Kopriva 61; blagajnik: Ukmar Franc, Kopriva 51; Ukmar Josip, Kopriva 19; 2ivec Ignac, Kopriva 69j Ukmar Alojz, Kopriva 17; Brundola Franc, Kopriva 7; namestniki: Bele Venceslav, Kopriva 52; 2vab Franc, Kopriva 47. — Po izvolitvi odbora se je predsednik prijazno zahvalil za zaupano mu mesto ter obenem v imenu društva čestitat na novo imenovanemu častnemu članu. Tem potom izreka odbor najlepšo zahvalo društveni članici g-čni Ernesti Zegovi za prepustitev dvorane ter našim zavednim Kopriv-cem, kateri kažejo veliko vnemo za svoje domače društvo. Dasi ima društvo lepo število članov, se je istega dne vendar vpisalo še 15 novih. Ker je društvo obnovilo svoj nekdanji Sirsi pevski zbor, kateri vsled raznih razmer ni deloval že dve leti, se hoče spet polazatr ca našem domačem odru, in sicer •B priKfci svoje društvene spomladanske veselice, ki se bo pršila velikonočni pondeljek, 13.. aprila t. t,- z bogatim sporedom, ki. bo Znanost m umetnost O umetni svili Ravno pred tednom dni so objavili vsi večji italijanski listi zelo obširno in nekam visoxo doneče poročilo o občnem zboru delniške družbe «Snia-Viscosa», na katerem je bil stavljen predlog, da se povila delniška glavnic od 600 miljonov na eno miljardo lir. V času, ko smo sicer že precej vajeni tako visokih števil in še večjih, je morda ta povišek sam na sebi manje vzbudil zanimanje čita-teljev kakor dejstvo, da gre za družbo, vzdržuje tovarne za izdelovanje umetne svile. Radi tega ne bo neumestno, da se tudi mi nekoliko seznanimo s tem predmetom. Italija proizvaja, kakor je vsem znano, izmed vseh evropskih držav največ svile. Svilni pre-lec uspeva pač najbolje pod podnebjem, ka-koršno je v Italiji. Tako je I. 1912. Italija pridelala nad 4 milijone kilogramov surove svile; daleč za njo sledijo šele druge države, na prvem mestu Francija s pol milijona kilogramov, Največji pridelek sta istega leta izkazali domovina svilnega prelca Kitajska s sedmimi milijoni kilogramov {množina, ki se je uporabila doma, ni všteta!) in Japonska, kjer gojijo svilno prejo že od drugega stoletja pr. Kr., s približno enakim številom kilogramov. V Evropo se je prenesel svilni prelec šele v šestem stoletju po Kr., in sicer na grške otoke, odkoder je prešel na Špansko. Čudno je, da uspeva najbolje tam, kamor so ga zanesli najzadnje, namreč komaj v XIII. stoletju, t. j. v Italiji in Franciji. 2e leta 1915. pa je prevzela Japonska prvo mesto in prekosila celo Kitajsko. Kakšno je razmerje sedaj po velikem potresu na Japonskem, mi ni znano. Ker gojijo svilnega prelca že dolga tisočletja (baje že od četrtega tisočletja pr. Kr.), }.e postal že docela domača žival, ki bi si sama ne mogla pomagati ter bi brez človeškega negovanja žalostno poginila. Svilo dobivamo od kokonov, ki jih spredejo prelčeve gosenice. Te namreč izločajo škozi dve mali odprtini pod ustmi tekočino, ki spominja po • f". D T n m 1 nn « r O *f i ni frvT O^TlTl n. 1 n L; cd na vr-. L11 I iei*f, kove) pod močnim pritiskom v sulfitovcm lugu [t, j. v raztopini kislega kalciievega sul-fita). Les razpade pri tem v vlakna, ki so čista celuloza. To obdelujejo z natrijevim lugom in vodo, nakar se v prisotnosti zraka pretvori v oksicelulozo. Po daljšem procesu se končno pretvori v nekako hidrocelulozo, takozvano «viskozo», ki pa ni nič drugega kakor nekako prehodno stanje celuloze, !ter se po kratkem času zopet pretvori v neraz-topljivo celulozo, v vreli vodi celo takoj. Prvotna viskozna svila ni imela značilnega svilenega sija. Kasneje so odpravili tudi ta nedostatek, glede sija pa zaostaja še vedno za svilo Chardonnet. Umetna svila se v splošnem po zunanjosti ne razlikuje od prave svile, da gotove vrsto imajo celo lepši sij kakor prava svila; pa3 pa je umetna svila mani trpežna, zlasti pa manj prožna. Tudi se razne vrste umetne svile pod učinkom vode zgrbančijo. Radi tega uporabljajo umetno svilo v prvi vrsti za izdelovanje takih predmetov, Cti sc ne perejo in od katerih se zahteva lep sij, »kakor trakov za klobuke, kravato in pasamanterijskih izdelkov. Tudi za tkanine ni umetna svila samar pripravna, zlasti ne kot osnutek. Pri vaeft tkaninah razločujemo namreč dva sestava med seboj vzporednih niti, ki se drug drugega prepletata. Podolžne niti imenujemo osnutek in te ravno ne smejo biti iz umetne svile. PaS pa so lahko pri mešanih tkaninah povprečno niti, takozvani votek ali trama, iz umetne svile. Po dosedanjih uspehih lahko sklepamo, da si je umetna svila že ustvarila svoje posebno delovno polje in da se tem dalje bolj uveljavlja) poleg drugih vlaknatih izdelkov. L. 1904. so izdelali samo 1,400.000 kilogramov umetne svile, predvsem svile Chardonnet, 1. 1924. pa; že 58.000X100 'kg, za tekoče leto pričakujejo celo 69,000.000 kilogramov. Za primerjanje naj omenim še, da se jo leta 1924. pridelalo 3.900,000.000 kilogramov bombaža in 980,000.000 volne. Italiji je pripadalo v zadnjem letu četrt« mesto med državami, ki proizvajajo umetna svilo. V tem letu hoče doseči drugo mesto in v doglednem času celo prvo. In v to naj služi omenjeni povišek glavnice. Referent sam je na občnem zboru opozoril, da bo marsikdo očital, da je tak velikanski razvoj industrij^, v Italiji nelogičen, ker primanjkuje veliko si-rovin. Ta nedostatek pa hočejo nadomestiti s preobilico delavstva, ki ž njo razpolaga Italija. Kakšen bo uspeh, bo pokazala že bliž-* nja bodočnost. Da pa omenjeni ugovori n so tako brezsmiselni, kaež najbolje nervozno pri-« zadevanje oficijelne Italije, da si ohrani pravice do petrolejskih virov v Albaniji. L. a Največji Človeški sovražnih! V davnih predzgodovinskih dneh so bili najhujši sovražniki človeka divje zveri. Noo in *dan se je boril človek proti njim in končna mu je uspelo, da jih je toliko obvladaj da mu je postalo življenje priKčno varno. Danes se človeštvo ne boji več divjih zveri in tudi strupenih kač se ne boji posebno; sovražnik/, katerih se še najbolj boji, so male žuželke in pa tisti drobni mikroorganizmi, ki jih niti na vidi s prostimi očmi in ki povzročajo razi lične bolezni. Entomologi so tisti znanstveniki, ki pro-učujejo žuželke, in eden med njimi je rekel, da če bi padlo žuželkam na misel uničenje človeškega rodu, bi to storile v jako kratkem Času. Malokdo se zaveda, kako velikanski je svet žuželk. Ce bi se žuželke ne borile sama med seboj in bi se mogle neomejeno razmnoževati, bi v par letih napravile življenje na zemlji popolnoma neznosno za ljudi in živali stvo. Dejstvo je, da če bi se nekatere žuželke, na primer kobilice, mogle samo par let ne-* brzdano razmnoževati, bi jih postalo toliko, da bi požrle vsako bilko in vsak zelen listiS na zemlji. In ko bi tako uničile rastlinstvo, bi moral izginiti tudi človeški rod; izginiti bi moralo vse živaPstvo. So zopet druge žuželke, ki bi prav lahko uničile naš živež, če bi ho-cinični sestavi na roževino in kr se na zraku Ičloveški rod bi poginil od glada. zelo hitro strdi. Imenujemo jo fibroin. Obenem pa izločajo iz drugih žlez neko lepljivo snov, svilni klej ali sericin, s katerim zlep-ljajo obe svileni niti v eno samo nit. Tako izdelovana nit meri na tisoče in tisoče metrov. Svilene niti, ki lih pridobivajo iz kokonov, se odlikujejo po lepem siju, izredni prožnosti in posebni trpežnosti. Radi tega je med vlaknatimi izdelki svila najbolj cenjena. Ker pa je razmeroma zelo draga, so izkušali jo nadomestiti z drugimi vlakni rastlinskega izvora. Kot izvrsten nadomestek se je izkazal takozvani rami ali kitajska trava, to so vlakna bele koprive, ki raste v Vzhodni Aziji, v Afriki in Srednji Ameriki. V Italiji so izkušal s pridom uporabiti vlakna, ki se dobivajo v ličju murve. Tozadevni poizkusi pa niso menda še končani. Kitajci izdelujejo sicer iz teh vlaken že iz pračasov sem papir. Razen tega pa ni manjkalo poizkusov umetno ustvariti svili podobna vlakna. S to idejo se je bavil že 1. 1888. grof Hilaire de Chardonnet, ki je izkušal do cela posnemati svćLnega prelca. Mesto filbroina je uporabil kolodij. Ako zmešamo namreč solitrno in Sicer pa bi jim ne bilo treba niti tega, k*# bi nekatere žuželke lahko začele z direktno vojno proti nam, in mi bi podlegli navzlic temu, da si domišljamo, da smo vladarji sveta. Vojna moč mravelji samih zadostuje za to. Mravlje so mnogo bolj na gosto naseljene kol so ljudje. Z izjemo skrajnega severa ali juga je težko kje na zemlji kvadratni kilometer suhe površine, na katerem bi ne živelo na milijone mravelj. Neke mravlje so povsem neškodljive, druge niso. Med poslednjimi so pa vrste, ki imajo strašne uničevalne lastnosti. Dobra tri leta je od tedaj, ko so pisali listi o veliki armadi mravelj, ki se pomika proti Ausilnu, glavnemu mestu ameriške države Texas, in o velikem strahu prebivalstva, ki ni vedelo, kaj naj počne. Ni mi znano, kako so se borili proti tej preteči nadlogi. Argentinska mravlja je škodljivka svoje vrste. Predvsem uničuje vse vrste rastlin, ker izgloje popke na njih, cvetje in sadove. Pc vrhu vsega tega pa je še nepremagljiva uničevalka perutnine in je nevarna celo človeku. Mnogo je slučajev, ko so argentinske mrav- žvepleno kislino z očiščenim bombažem, na- j Ije umorile dojenčke v zibelkah. Hiša, ki je stane nitroceluloza, ki jc zelo eksplozivna snov, splošno znana pod imenom «strelni bombaž». V alkoholu in etru sc nitroceluloza raztopi. Tako raztopino, ki je precej gosta in se uporablja v zdravilstvu in pri fotografiranju, imenujemo kolodij. Chardonnet je stiskal kolodij skozi zelo tanke steklene cevi v vodo, kjer se kolodij zelo hitro strdi, ker se deloma zopet pretvori v celulozo. Tako pridobljena vlakna imenujemo kolodijska svila ali na čast izumitelju svila Chardonnet. Toda kolodiiska cvila ni itrndpđa npđn ««.treUii od njih napadena, je naravnost v brezupnem stanju. Zaidejo v vse razpoke, ne bojijo se mraza ledenice, dokler čutijo, da je v njej kaj živeža. In ta tako silovita škodljivka je majhna, temnorjava živalica, ki izgleda nedolžno kot le kaj. Doma je v Braziliji in ATgentiniji v Južni Ameriki, odkoder se je na parnikih in ladjah razširila v mnoge kraje sveta. Imamo jo že v Italiji in zakon je v veljavi, ki določa, da se mora vsak pojav teh mravelj naznaniti oblastvom, ki morajo izdati potem potrebne /vlrp/lhp iinifevanio (nt? Hrobnetfa vratf.a« Vsaka gospodinja vc, kako težko je rešiti hišo mravelj, če so zašle enkrat v njo, ne glede na to, kakšne vrste so. Baš njihova majhnost je vzrok, da jim ne moremo priti v okom, ne da bi uničili tudi hiše same. Ljudje so poskušali proti njim marsikaj. Poslužili so se strupenih plinov brez uspeha, kajti čim je bila hiša zopet prezračena, so prišle mravlje nazaj. Jasno je torej, da če bi argentinska mravlja ali katerakoli druga vrsta mravelj poskušala spoditi človeštvo v morje, bi se ji io tudi posrečilo. Povprečni človek ne more pojmiti, kako velikanske vrednosti za človeštvo so proučavanja entomologov in njihovo delo sploh. Čim več vemo o žuželkah, tem lažje se jim poslavljamo po robu, ko se bo nevarnost pojavila. Roj je lažji, ko se sovražnik pozna. Mi.jarde in miljarde lir škode napravijo po svetu razni škodljivci, ki spadajo v kraljestvo žuželk. In tu je obširno polje za izumitelje uničevalnih sredstev. Dobrotnik vsega človeštva bo postal vsak, ki bo izumil kako uspešno sredstvo zoper te vrste sovragov. __F. M. — Izšla je ravnokar bogato il ust rovan a knjižica «Otroško perilo* z navodili za krojenje, šivanje in vezenje vsakovrstnega perila za otrobe. Sestavila Milka Martelančeva. Dobi se v knjigarnah po L 4.50. Naročnice <2cnskega sveta* dobe knjižico za L 3.50 v tečaji'? za ročna dela in v pisarni Ženskega dobrod. udruženja ob ponedeljkih in četrtkih od 16.—19. ure. Naroča se tudi po pošti pri upravi Ženskega sveta» v Trstu, Centro, cas. post. 384. — «Pevec». Izšla je 1/2 štev. <-Pevca» za 1. 1925. z naslednjo vsebino: Premrl. Dr. Jos. Cerin. — Prijateljem slovenske pesmi! — Aljaž, Pevski spomini. — Naši zbori. — Vestnik P. Z. — Iz glasbenih listov. — Doma in drugod. — Sporočilo uprave. — Glasbena priloga. — i. Schwab, Zvonovi. — Schwab, Kuko vca. — Premrl. Moj blagoslov. «Pe vec» si je pridobil v teku svojega štiriletnega obstoja odličnih zaslug za popularizacijo slov. pesmi in ga priporočamo vsem prijateljem lepega petja. Prinaša stalno glasbeno prilogo. Izhaja vsak drugi mescc in se naroča pr: upravi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Stane r glasbeno prilogo vred za Jugoslavijo Din. 30, za Italijo L 15, za Avstrijo K 40.000, za Ameriko 1 dolar. šef carjev. Car je 'sledil Rasputinovim na svetom in sam previzel vrhovno* pavelj-ništvo nad armado. Nikolaja pa so poslali na Kavkaz kot podkralja, Orlov pa je dobil neko mesto istotam. Carica politizira Carica me je pozvala k sebi in mi sporočila omenjene ukrepe. Jaz sem bila vsa iz sebe in nisem hotela verjeti v kakšno izdajstvo; ona pa je trdila, da ima dokaze v rokah. Nadaljevala je: «Rusija bo sedaj mirna, ko je njena usoda izročena v roke caxju». Jaz sem ji rekla, kar mi je ravno padlo vi glavo: « Veliki knez je zelo priljubljen!« Burno mi je odgovorila: «In car morda ne?» Nato me je povabila k slavnostni svečanosti, ki se je imela vršiti povodom te carjeve cdločitve. Bila sem v dno duše žalostna. Zdelo se mi je, da ni mogoče biti istočasno absoluten vladar take ogromne dežele, kakor je naša, in poveljnik ogromne armade v takšni vojni. To je bila naloga, ki ji ne bi dora-stel niti največji genij. Od tega trenotka je stopila carica aktivno v politiko. Do tedaj je skušala vplivati na dcigodike le potom car/a, zdaj pa »3T je sama dala poročati po ministrih in osebno posegala v državne posle. 100 litrov vode se vzame 6—8 kg «Ibernola». Vinske trte in debla sadnega drevja obrašče-na z mahom, lišajem i. dr. je treba očistiti s ščetjo, nato namazati z močnejšo raztopino «Ibermola». S tem sredstvom se uničijo tudi vse druge bolezni rastline. Rabiti ga je le dokler je rastlina še gola in dokler ne začne poganjati. Prodaja se v škatljah od 3 (kg. Naia semen« in umetna gnojila — vse zajamčeno — inw t razprodaji tudi naš »astop-nak g. Ivan Ček t Rodiku. Tržaška kmetijska družba v Trstu Ulica Raffineria št. 7. Kmetovalci in zadruge, ki hočejo imeti zanesljivo seme detelje in lucerne zajamčeno predenice prosto naj prijavijo svojo potrebo (da se znamo ravnati pri naročilu) pri TržaSki kmetijski družbi y Trstu ulica Raffineiia št. 7 PRIZMAT1ČNE daljnoglede ikupuje Giusto , Hirsch, optik, v Trstu, Via Mazzini 36. 253 DAROVI P. H. iz Lokavca daruje L 10 za Šol. društvo. Mesto cvetja na grob pok. Olge Ponikvar-jeve, daruje g.čna Frančiška Capuzzo L 10 Sol. društvu. P. in H. Opčine daruje L 25, g. Anton Čok L 10 Sol. društvu. Srčna hvala! Olga MaruSič, Rocol, daruje L 5 Šol. dr.; istemu društvu daruje g. Josip Lah iz Rocola L 10, Anton Cergol za dokup in popravilo cevi za peč v otr. vrtcu v Rocolu L ____r___0_________t____________v otr. vrtcu v Kocoiu L 15. Predno je car prevzel vrhovno povelj- -^•Zavednim Rocolčanom srčna hvala; želeti &mt cflrlsficne Rušile Nedavno je naš list prinesel nekaj zanimivosti o dobi Rasputina in kako je ta pustolovec končal svoje življenje. Raspu t in je bil eden med onimi, ki je pomagal za-kotaliti državno kroglo po pobočju v prepad. Seveda vzrokoiv in povodov za sramotni konec carističnega režima je vse polno. Ravnokar so izšli i&poimini znamenite dvorne dame, kneginje Nariskinove. Jelr-zaveta Aleksejevna Nariškin, ki je bila dv orna dama za časa zadnjih carjev, je dobro poznala vse dvorno življenje: jaivno, ?asebno in politično. Spadala je med ene duhovite in vsestransko izobražene ženske, kakor jih včaisih zasledimo tudi v vi-krogih. Njeni spomini obsegajo pač dolge dobo in obravnavajo razne dogodke _______ __________ ___________ evropske politike. Nas zaninajo seveda je angleški kralj pisal carju^pismo, v'ka-časi, ki smo jih sami preživeli, zanima nasjterem je izrazil .gvojo skrb za carsčino ništvo, se je vršil v neki dvorani dvora pod njegovim predsedstvom ministrski svet. Ko se je sej« zaključila, se je pojavila v predsobi posvetovalnice carica, vodeč sinčka za ro-kc, a sledile so ji hčerke. Car je stopil iz posvetovalnice k nam. Pogled na ministre mi je zadosboivtal, da sem nam a h spoznala, da ni car upošteval njih želja in predlogov. Zlasti Krivošejin se mi je zdel mrk kakor noč; pozneje nekoč mi je rekel, da je v tistem trenotku spoznal, da je vse izgubljeno. Carica je poizvedovala in na poti domov sem (Spoznala, da je pogovor z njenim soprogom ni zadovoljil. Bila je rdeča od jeze in je tako! burno snela rokavico, da se je raztrgala, in rekla: «Ti ministri so sami strahopetci! Mislim, da sem v tej družbi edini mož! Pod krili nosim hlače!» Nato so -se ministri naglo menjavali. Velika upanja so stavili na Protopopc'va, toda tudi on je kmalu vse razočaral, ker se je tako podlo spečal z Rasputinom in pa ker je bil preveč konservativen. Očitali tso tmoi, da je plačal Rasputinu 50 rublje v, da je postal minister. Carica «veleizda|alka» Carica ga je visoko cenila in javno mnenje je bilo vsak dan bolj proti njej. Izvzemši vsa umazana obrekovanja, ki so išh o njej širili posebno med nizko ljudstvo in katerim ni »verjel nobeden razumen človek, iso jo obdslževali, da izdaja Rusijo, da ima tajne zveze z Nemčijo, da skrivaj pripravlja posebne mirovne ugovore, medtem ko je car povsod naglaševal solidarnost z zavezniki. Te govorice so bržkone povzročile, da bi bilo, da dobijo mnogo posnemovalcev Za božićnico «Spl. slov. ženi\. jlruštva v Gorici« so bili potom nabiralnih pol nabrani še sledeči zneski: Mesto Gorica, nab. pola št. 48. nabrala g. Lukežičeva: Nar. tiskarna L 50, K. Draščik L 50, brata Abuja L 50, Brumat 2, Reščič 10, Kamenšček 10, Mara Strekelj 10, Koren 25, A. Orzan 50, prof. Ivančič 10, dr. A. Pavlica 20, Breščak 50, I. Kocman 10, J. Šuligoj 20, Brajša 10, Levpu-šČek 10, Nar. knjigarna pis. potrebščine; skupaj L 397. — Nab. pola št. 50, nabrala g.čna Podmenikova: Dr. Munih J. L 10, dr. Devetag 10, Zerrer 2, Fr. Povšič 10, Marica Kačič 10, Lucia Karkovič 10, Koršič Vai. 5, Bevk 4, Milič 30, Bisail - Kranc 20, Olga Pegan 10, Škrjanc Ana 10, N. N. 5. Hvalič Fr. 10; skupaj X 136. — Nab. p. št. 5-3, nabrala g.a Štef. Podgornikova: dr. K, Podgornik L 100, Justina Podgornikova L 100, MiKca Eržen L 20, dr. Al. Kraigher L 75, inž. A. Podgornik 30, Zora Ušajeva 5; skupaj L 330. — Nab. p. št. 54: Jernej Kopač L 100. Mattiroli Ed. L 50, Fogar Mario L 50, Cerne VI. 20, dr. Vik. De-vetak 10, Fr. 2bona 5; skupaj L 235. — Nab. p. št. 55: Troštovi 25, Al. Pečenko 10, dr. Fr. Gaberšček 50; skupaj L 85 ter tvrdka FiegI -Marvin 2 zimski maji. — S tem je končano objavljanja prispevkov za društveno božično •obdarovanje, katerega je bilo deležno 13S otrok, od katerih je 87 otrok dobilo čevlje ostali pa obleko, perilo ali maje. Razen tega je društvo pomagalo raznim posebno revnim še z nakupom najpotrebnejših živil, šolskih knjig in potrebščin, preskrbelo je obleke tudi nekaterim revnim starim vdovam. Da je društvo zm-oglo vse te ogromne stroške, se mora zahvaKti v prvi vrsti našemu vrlemu in dobremu ljudstvu, ki je po svojih močeh prispevalo, denarnim zavodom in tvrdkam, ki so se rade volje odzvali naši prošnji z izdatnimi doneski in slednjič vsem požrtvovalnim na-biralkam in nabiralcem, ki se niso strašili včasih težke poti od vrat do vrat. Vam vsem * i naj bo stotero poplačano vse ono dobro, kar se je moglo z Vašo pomočjo storiti naši deci predvsem zlom Rusije in okolnosti, ki so j zdravje 'ki jo vabil nki pride k" ni^nu~v! }n ^ro.®ašmjn mateia-n? " v/ovam; sf> VSCJ v,__ii i . ' -r t. • - 'L « . , ' , Vt~u". lia-t p*-«« K njemu v kar pride od srca, najde vedno pot do srca morale dovesti do tega. Tudi iz njenih spo- Sanangham, k,er se .bo nekaj časa odPo-j ,;n „aj bi ti čini Vašega človeka - in rodo m T.t* n.\r C rtmn-i ir n m ^ L-In UI*. kil T_ ____15^.1 -1 I .... '..........- - . . ^ .. MLEKAR, s šestletno prakso, izurjen tudi za parni stroj, išče službo. Kastelic Ivan, II. Bistrica 134. (270) SVILOREJCII Zdaj je zadnji čas, da si zagotovite dobro seme sviloprejk. Prednaročila sprejema Jnst U čaj, agronom, Gorica Via Favetti 6. (282) BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpplago. Dobi a postrežba. Govori slovensko. Tainost zajamčena. Slavec. Via Giulia 29. 64 Vipavsko, istrski refošk in kraški teran. Na debelo in za družine Via Cunicoli 8V na drobno in za družine Via Giuliani 32 Telefon 27-66. (74) Priporoča se lastnik FR. STRANCAR, Sol a hk BERLITZ TRST, via Torre bianca 21, TRST 27. februarja - 7. marca Otvoritev novih hitrih tečajev Skupne in zasebne lekcije Izprašani profesorji dotičnih narodnosti VSI JEZIKI ^m ZOBOTEHNIČNl AMBULATORiJ Sever & Comp Trst, Via Machiavaiii 13 sprejema od 9—13 in od 15— l i) prodaja semena KRMILNE PESE ob nedeljah iu praznikih od 10—12 kakor tudi vsa druga KRMILNA, ZE-LENJADNA ter CVETLIČNA semena, garantirana, čista prvovrstna, po konkurenčnih cenah. Na željo pošiljamo letošnji cenik brezplačno. 2n % Zlato, srebro, krona, 1 # piatin, zobovje &e | # kupuje % i Zlatarna ALBERT POUHfl 4 Trs«, Via Ma zini 4S % % G Trst, Vlsle XX SetteiRijre 38, I (prej Acqucdotto) Telefon 25-41. m Telefon 25-41 Ss pajojilnlcs ItRGitalen Tiskarna Edinost Trst, Via S. Francesco 20 ima v zalogi obrazce m liHuIđacUo vojne odškodnine In zi prijave oDčinsKIii davkov In pristojim. reg istr ova na zadruga z omejeni n poro?tvo:u utaduje v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, i. 11. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vlo^a za čekovni promet, ter jifi obre^ttije- Vpraiajte povsod niTiiov spoznavamo, kakš«n slab^ je bil zadnji ruski car Nikolaj II. in kakšno u-sociiio vlogo je igrala carica. Zatorej posnemamo nekatera mesta, prtčenši z 1. 1914. Kneginja Nariškinova tako-le pripoveduje: Umor nadvojvode Franca Ferdinanda me je potrl. Spočetka sem vkljub vsemu upala, da ne pride do vojne, zalo me je napoved vojne zelo iznenadila. Takoj sem nastopila potovanje iz Krima v Petrcgrad. Potovanje -se je zavleklo, zakaj mobilizacija je bila v polnem tiru. Carica je bila v mestu, toda videla sem jo samo trenotek, ker je šla v Peterhof, da sprejme carico mater. Carica mati je prišla naslednjega dne in tudi jaz sem bila pri nje sprejemu v PeterHofu navzoča. Bila je strašno jezna na Nemce; pa tudi mi, ker to vojno je povzročil cesar Viljem, ki ise je nanjo štirideset let pripravljal. Kakor je zahteval običaj, se je car podal v Moslovo, da razglasi narodu, kaj se je zgodilo. Dvor je ostal nekaj čatsa v Moskvi. Proglas velikega kneza Nikolaja Niko laje viča mi je ugajal. Carica ?se je posvetila ranjencem in v zimski palači ustanovila zavod za izvežbanje usmiljenih sester. Tudi njene hčerke so oblekle belo ob'ačilo usmiljenih sester. Dasiravno se je carica žalostila, ker je vojna zadela mno ge njene sorodnike, je ostala »vendar pristna Rusinja, in kdor ji očita, da je držala 5 svojo prejšnjo domovino, ji dela krivico. Pri vseh dobrodelnih ustanovah je poka-'ala izredno organizacijsko darovitost v evojem delovanju- Tu je bila na mesitu z vsem svojim ognjem in jaz sem prepri čana, da je njeno zaslepljenost glede Rais put ina pripisati neki duševni bolezni, za ■kiLtero je treba zdravnika. Nekoč sem to Bolkrnu rekla in on mi je .žalosten 'cdgo-•voril: < Sem popolnoma vašega mnenja in obžalujem, da nisem tega prej opazil«. Nato je sledil neuspeh za neuspehom, vendar pa je veliki knez Nikolaj ohranil popularnost. Začeli so krivditi režim, nered v vojnem ministrstvu, ženo generala Suhomlinova, ki je svojega moča obvladala. Po njenem posredovanju so se v to važno ministrstvo 'vgnezdili ljudje dvomljivega imena in ustvarili tam nezdravo ozračje. Golspa Suhdmlinova je spadala v kr-^g gospe Virubove in je imela dostop k carici. Ja-z niseni imela s temi ljudmi nlkakin stikov. Kar se tiče velikega kneza Nikolaja, je on ugajal vc'jaštvu zaradi svojega strumnega vojaškega nastopa, poJ-■sebno pa zaradi tega, ker so vedeli, da je ravno tako strog z najvišjimi kakor z najnižjimi v armadi. Ta okolnost je bila vzretk, da so ga začeli sumničiti in nastale so gcvorice, da namerava odstaviti carja čiria.. Ta predlog v tako resnih in nenavadnih časih nas je zelo presenetil in nismo vedeli, kaj naj vse k* pomeni. Še bolj ismo strmeli, ko je Jurij Bucha-nan želel govoriti s carjem in mu odločno povedal, da ve iz gotovega vira, da se spletkari za separatni mir z Nemčijo. Niti tega spletkarenja vodijo do same carice. Ogorčen je car za»vrnil to obrekovanje, in ko imi je poslanik med pogovorom omenil, da je carica splošno prijatelji na Sovra-nišču L 30; g. Bcn'airr'n Zerjal dobiček igre L 10; njegov iztirjevalec L 5; Kavs Marij v gostoljubni hiši g. Lenardona za prineseno «flajdo» L 10; improvizirani pevci: Zeleznik Jožica, Udovič Franc star., F, M. Rupena po L 5; Kovačič Ivan, N. N. in Klun Ivan po 2; Udovič Fr. star dobiček 7. IG aickh mi lil TVRDKA Mali oglasi se računajo po 20 stot. beseda. — Najmanjša pristojbina L 2.—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 4. -Kdor išče služba plača polovično ceno. Gospodarstvo. TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Raifineria št. 7, ima v zalog Semena: zelje zgodnje in pozno nemškega izvora, pesa rdeča Mamut in rumena Ecken-dorf, cvetoči karfijol, snežna kepa, špinačo, redkvico rdečo okroglo, rdečo podolgasto in belo dolgo, zgodnji nizki grah, seme salatine, solate, radiča, čebulček, solatno peso, krmsko peso, korenje ter druga vrtna in cvetlična semena. Trave: laško ljuiko, francosko pahovko, mačji rep in travniško bilnioo. Detelje: inkarnatno domačo in lucerno. Vsa semena so preizkušena in zajamčena, bodisi glede kaljivosti kakor tudi glede vrste. škarje za obrezovanje, francoskega tipa. Umetna gnofila: superfosfat, kalijevo sol, amonijev sulfat in čilski soliter. B isu lin, zdravilo za na spolovilih obolelo govejo živino. Zamaške za steklenice, vehe za sodi. Cepil ni vosek in razne druge gospodarske potrebščine. Čilski soliter je ravnokar dospel, ter se ga dobi v zalogi, ul. Raifineria 7. Ibernol sredstvo za zimsko pokonča vanje sadnih in trtnih zai»:dalcev. Priporoča se kot izvrstno sredstvo proti vsem zajedalcev sad so govorce, aa namerava odstavni car,a ncga drevja in vinslce trtc. Upora'blja se in si nadeti sam krono na glavo. V to za lno po ziraif rastline še počivajo, s tem da roto da je zapleten tudi Orlov, kabinetni napadeno drevje škrooimo s škropilnico. Na MLEKARNA Božič. via Boccaccio 4. išče 300 do 400 litrov dobrega pasteriziranega mleka, s pogodbo in kavcijo. (310) (I l. Ml ustanovljena leta 1892 izvršuje vsaki elektrotehnično delo. Na željo proračuni. Via Hizzfol 1 66 Telefon 6-16 19LETEN mladenič, želi vstopiti kot učenec v trgovino. Naslov pri upravništvu. 306 PODKOVAŠKI poldelavec se išče, via della Fabbrica št. 2. 308 TRGOVSKI POMOČNIK, ne premlad, z najboljšimi referencami, dobi službo pri Ivanu Čehi v Rodiku. 309 PROSTOR za gostilno ah buffet, z dekretom, Naslov, via Milano 29. 303 SLUŽKINJO išče slovenska družina v Trstu. Znanje italijanščine in hrvaščine oziroma slovenščine daje prednost. Natanjčnejše informacije via Lavatojo 1, I. 311 ALOJZIJ POVH urar in zlatar Plozza Gari&aMi 2. L & Tel. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, kupuje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da se prepriča o cenah. 62 Vozni red železnic JUŽNI KOLODVOR Trst—Tržič—Portogruaro Ben^ke Odhodi: 5.20 (ej, 6.05 (b), S.30 (o). U> - {ol, 14.20 (b), 15.15 (o), 17.5 (b). (o). 19.30 (b), 23 45 (o). Prihodi: 0.25 (bj, 5.30 (o), 8.10 (o). 9.55 (b), I 13.15 (b), 14.25 (b), 18.10 (b), 18 50 (o). 20.30 (o). 23.05 (e). Trst—Gorica—Kor min—Videm J Odhodi: 5.35 (o), 6.25 (o), do Tržiča, 7 10 (b), 8.30 (o). 12.35 (o), 15.— fb), 17.40 (b), ! 19.45 (o). Prihodi: 7 45 (o), 9.25 (o), 11.55 (b), 1405 (b), 17.45 (o), 18.50 (o). 19.40 (b), 22.45 (o). Trst -Divača—St. Peter -Postojna Odhodi: 0.10 (e), 5.01 (o), 6.50 fb) 9.25 (b). 11.05 (b). 13.50 (o), 16.40 (o), 19.15 (bj. Prihodi: 4.10 (e), 7.05 (o), 9.40 (b). 12.10 fo), 16.45 (b), 18.30 (b), 20.15 (o), 21.20 (b), 23.20 (o). DRŽAVNI KOLODVOR Trst—Buje—Poreč Odhodi: 5.05. 9—, 14—, 18.30. Prihodi: 7.50, 12.15. 17.55, 21.20. Trst —Herpeljc—Pula Odhodi: 5.25 (o), 12.30 (b), 19.— fo). Prihodi: 7.35 (o), 9.55 (c). 15.35 (b), 21 05 fo). Trst—Prvačina—Gorica -Podbrdo Odhodi: 5.30 (b), 6.10 fo), 11— fo). 17.55 {bj 18.50 (o) do Gorice. Prihodi: 7.40 fo). 11.25 fb). 15.45 (ol. 21.10 (o) 23.45 (b). Predno kaj nakupite, oblš£lte Veliko skladište pohištva __tvrdke ALESSANDRO LEVI MINZi Via Rattari it. 1 — Via Malcaakon It. 7-13 Spalne sobe, obedne sobe, posamezni kosi pohištva v veliki izberi. BABICA sprejema noseče. Ljubeznjiva oskrba. Sprejema dnevno, na željo zdravniško pomoč. Cene zmerne. Tajnost. Via Madon-nina 10, II. 307 ISKUŠENA babica sprejema aoseče na dom. Via Chiotzza 50, pritličje. 304 DRVA, bukova in hrastova, dobro suha 7 do 8 vagonov s* prodajo. Ponudbe na Čeh Ivana v Rodiku. 305 PRISTNI tolminski, izbrani, semenski 'krompir dobite pri Kmetijskem-trgovskem društvu, Raffineria 4. 300 G. DOLUNAR, Trst. Vi* U*o Polonio It. 5 (prei \ia Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega 1. t. d. papirnatih vrečic ter valčkor raznih velikosti lastnega izdelka. 51 TISKARNA .EDINOST' v TRSTU f lzvriu|a v tfafcaraka dela v najmodernejem stilu kakor 1 i tudi v —dtoafira—n Maku. Razpolaga z rvajmodernejimi stroji, { I Črkami, Lynotype, at8raotypllo ter rotacijskim strojem.* f Vsa naročila — IzvMujeJo točno In po zmernih cenah.* iHIKH >»m,ii»M„w„«t,»n, Ulica S. Francesco d'Assisi 20