PoSfnfna plačana v srotovinL Leto XIV., št. 269 LJubljana, petek 17. novembra 1933 Cena Din upiavuusivo. Ljubljana, tvuiUIjeva uJica o. — reletoD št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. Lnseratni oddelek: Ljubljana, Šelenburgova Ui 3. — Tel. 3492. 2492. Podružnica Maribor: Gosposka Ulica St LL — Telefon št 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica St 2. — Teleton št 190. Računi pri pošt ček zavodih: LJubljana št 11 842, Praga čtslo 78.180, WiPn «t 10."» 241 Naročnina ciitu>o tuucCut. uu» 26.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Teleton 3122. 3123. 3124. 3125, 3126 Mariboi Gosposka ulica 11. Teleton St 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica štev. l. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Sprememba režima v Rumimiji Pozornost politične javnosti je obrnjena dandanes v toiiki meri k vnanjim dogodkom, k mednarodnim odnošajem, da notranjepolitičnim dogajanjem posveča prav malo pažnje, skoro da samo toliko, kolikor se tičejo internacionalnih razmerij, odnosno morejo vplivati nanje. Tolik je nemir v svetu, toliko nestrpnosti in prikrite ali neprikrite napetosti v mednarodnih odnošajih. Spričo tega vladna kriza v Rumuniji ni vzbudila zanimanja niti se ni z napetostjo pričakovala njena rešitev. In niti nova vlada se ni sprejela z onim interesom, kakor hi ga prav za prav zaslužila po svoji pomembnosti. Da je de-misionirala narodno caranistična vlada Vaj de Voevoda, niti ni pomenilo presenečenja. Zakaj že dolgo se je napovedovalo, da se bo izvršila sprememba v sestavi kabineta, morda celo globlje segajoča preureditev. Vendar, da se bo de-misija zaključila s popolnim prehodom na drugo stranko, se je zdelo nekoliko manj verjetno in tega v inozemstvu niso pričakovali. Narodno kmetsko vlado so ves čas slabile notranje razprtije. Najprej je šlo za konflikt med obema njenima kriloma, to Je med njenima poglavitnima sestavnima deloma. Na eni strani imamo ljudi iz Transilvanije, odnosno sploh iz novih pokrajin, na drugi strani pa stare caraniste, ki so zastopniki in predsta-vitelji starih rumunskih pokrajin. Marsikaj je med njimi različnega, tudi vodje iz novih pokrajin so bili podjetnejši, živahnejši, a morda nekoliko manj okretni ter manj praktični za bukareške razmere kakor pa starorumunski kmetski voditelji. Pa ne le to. Med Transilvancl samimi ni bilo edinstva. Iz raznih vzrokov, ki se v javnosti še niso dovolj pojasnili, se je razvil spor med vodjami; šef stranke Maniu je bil na eni, ostali »prečanski« politiki pa na drugi strani. Zaostril se je ta spor zlasti takrat, ko se je Maniu umaknil z vodilnega mesta v vladi in stranki, o čemer je javnost izvedela malo konkretnega. Maniu se je sprva sploh odtegnil javnemu delu, potem pa je začel prav krepko kampanjo proti vladi, čeprav je tudi sam pripadal vladni stranki. Toda morda še bolj so narodno kmetsko vlado omajale gospodarske težave, zlasti pa finančne obveznosti napram inozemstvu. Kakor tudi se ie vlada trudila, obvladati ni mogla teh težav, kar so vsi njeni nasprotniki seveda spretno izrabljali. Morda ni bil za neuspehe zadnji vzrok v tem, da so vztrajali napram Vajda Voevodovi vladi liberalci ves čas v hudi opoziciji, kot najhujši nasprotniki. Ne sme se namreč prezreti, da obvladujejo liberalci rumunsko gospodarstvo ter denarni trg tn da se morejo ponašati z zaupanjem v sličnih inozemskih krogih. Morda je ravno ta razlog tudi mnogo pripomogel, da je sedaj Duca z liberalno stranko stopil na mesto cara-nistov. Seveda ni nič presenetljivega v tem, da je Duca prevzel vlado za odstopiv-šim Vajdo Voevodom. Saj je to stara tradicija, stara rumunska politična praksa, da se dve stranki zamenjavata v režimu in povsem logično je, da pridejo za nacionalnimi caranisti na vrsto liberalci. Le da je to pot sprememba še mnogo pomembnejša. Zgodilo se bo prvikrat po povratku kralja Karola, da bodo liberalci prevzeli vladne posle. Kraljevemu povratku je stranka namreč močno nasprotovala in to ne le poprej, ko se je napovedoval in pripravljal, marveč tudi pozneje, ko se je povratek že izvršil. Dolgo je vztrajala potem stranka v opoziciji in ziasti odnošaji med dvorom m stranko so bili zelo napeti. Samo Jurij Bratianu se je z maloštevilnimi pristaši drugače orientiral, on je ne le priznal izvršeno dejstvo, marveč tudi zastopal stališče, da se je treba z njim popolnoma sprijazniti in aktivno sodelovati. V teku zadnjih let so Brati a novi nazori pridobivali v liberalni stranki vedno več tal in končno si jih je usvojil tudi sami šef stranke, sedanji ministrski predsednik Duca. S tem so se notranje politične razmere v Rumuniji popolnoma normalizirale in zopet je treba računati z dualističnim strankar-sko-političnim sistemom, kakor je bila rumunska praksa že desetletja v preteklosti. Sedaj je v sedlu liberalna stranka. Notranji razvoj se bo bržčas razpletal povsem normalno. Parlament bo razpu-sčen in razpisane bodo nove volitve. Zakaj narodno kmetska vlada ima v zbornici še vedno veliko večino in bi novo vlado lahko vrgla že oa prvi seji. Zato je razpust parlamenta neizogiben in so prav tako neizogibne volitve nove skupščine. Po dosedanji tradiciji, ki se doslej menda še ni prekršila, dobi vsaka nova vlada med volilci večino; po tej tradiciji, ki je po nji tudi sedaj z režima odhajajoča narodno kmetska stranka dobila zaupnico večine prebivalstva, se Duci za rezultat ni treba beliti glave. V finančnih ter gospodarskih krogih HITLER NAJ SPOROČI SVOJE ZAHTEVE Možnost direktnih pogajanj med Francijo in Nemčijo - V pričakovanju nemške reakcije na Boncourjev in Sarrautov govor Pariz, 16. novembra AA. Ekspoze zunanjega ministra Boncourja bo ponatisnjen v posebni brošuri, ki jo bodo poslali vladam in parlamentarnim odboTom za zunanje zadeve vseh držav. V zvezi z ekspozejem zunanjega ministra Boncourja naglašajo poučeni krogi, da Društvo narodov in razorožitvena konferenca še nadalje obstojita in da se morajo vsi razgovori in vsa pogajanja, tudi diplomatska, naposled končati v ženevi. Omahovanje, ki se v zadnjem času opaža na Angleškem, in včerajšnji Mussolimijev govor ne moreta bistveno izpremeniti francoskega stališča. Stališče Paula Boncourja temelji na zvestobi do Društva narodov ter se v tem razlikuje od italijanske teze, po kateri naj bi se ženevska ustanova, v kateri sodelujejo vsi člani Društva narodov, nadomestila z uvedbo posebnih razgovorov med velesilami. Tudi glede možnosti neposrednih razgovorov z Nemčijo ostane francoska vlada zvesta svojemu dosedanjemu stališču. Nemčija mora speročitl svoje predloge, pa jih bodo proučili In predebatirall po diplomatskem potu v duhu mednarodne vzajemnosti in sporazuma. Tako bi se mogli začeti francosko-nemški razgovori o gospodarskem razmerju glede na Posaarje ker bo dobilo to vprašanje leta 1935, ko se bo moralo prebivalstvo Posaarja s plebiscitom odločiti za eno izmed obeh držav, izredno važnost. Ta vprašanja so prvenstvenega pomena, toda zaradi njih ne kaže Izpustiti Iz oči tudi drugih področij, na katerih Ima francoska zunanja politika svoje interese. V zvezi s tem je treba upoštevati tudi zboljšanje odnošajev na jugovzhodu Evrope In londonski pakt med Rusijo In njenimi sosedi, kakor tudi znatn0 zboljšanje razmerja med Francijo in Rusijo. Pričakovati je, da odide v kratkem v Rusijo skupina francoskih inženjerjev, ki bo nadomestila nemške inženjerje, katere so odpustili po prihodu Hitlerja na vlado. Hitler naj govori! Pariz, 16. novembra, č. Agencija Radio je objavila o vprašanju direktnih pogajanj med Francijo in Nemčijo naslednji Komunike: Glede pogajanj s Francijo Je predvsem potrebno, da pokrene pobudo Hitler. Nemčija je postavila svoje zahteve in zato naj tudi ona začne s pogajanji. Pogajanja naj se prično po normalni diplomatski poti s posredovanjem francoskega poslanika v Berlinu ali nemškega poslanika v Parizu-Istočasno mora Hitler tudi jasno povedati, o čem se hoče pogajati, šeie po teh prvih korakih bodo mogoča pogajanja med obema vladama. Francoska vlada si ne more predstavljati, kakšno pobudo bo pokrenila nemška vlada za zbližanje med Berlinom in Parizom. Zdi se, da mislijo v Berlinu, da so nemške zahteve že dovolj znane in da jih ni treba še posebej točno precizirati. Takšen položaj pa ne more trajati še nadalje. Hitler lahko Izbira končno ie med dvema metodama, da se direktno obrne na Francijo ali pa s posredovanjem Mussoiini-la in Italije. Hendersonovo pismo Pariz, 16. novembra. AA. Predsednik razorožitvene konference Henderson je poslal članom splošnega odbora razorožitvene konference pismo, v katerem jim pojasnjuje sedanji mednarodni položaj in jih poziva, naj se vrnejo v Ženevo in stopijo zopet v stike s poroče/alci posameznih odborov. Svoje pismo je sestavil v soglasju s podpredsednikom razorožitvene konference Po-iitisom in češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem, ki sta mu izjavila, da hočeta nadaljevati svoje delo v Ženevi le, če se tjakaj vrnejo tudi šefi drugih delegacij. Poučeni krogi trdijo, da bo imelo Hendersonovo pismo koristne posledice in da bo pospešilo sestanek pred-sednišrva razorožitvene konference. Tudi seja splošnega odbora bo po vsej priliki še pred 4. decembrom. Podpredsednik razorožitvene konference Politi« je odpotoval danes v Pariz, da se sestane s francoskim zunanjim ministrom Boncouriem. Rumunije in inozemstva bodo nedvomno novo vlado sprejeli z veliko pozornostjo. Dediščina, ki jo prevzema Duca, odnosno njegov finančni minister, ni prijetna in sanacija sedanjih razmer ni in ne bo lahka naloga. Liberalci bodo mogli in morali pokazati, ali res razpolagajo s takimi gospodarskimi denarnimi strokovnjaki, kakor so poprej napovedovali. V zunanji politiki se položaj z nastopom Duce ne bo nič spremenil. Saj Ru-munija v svoji mednarodno politični orientaciji ni nič kolebala niti poprej niti ne bo poslej; liberalci posebej so znani kot izraziti frankofili od nekdaj, vrh tega pa vodi vnanjo politiko tudi za naprej Titulescu. V diplomatskem pogledu se potemtakem prehod v novi režim skoro ne bo opazil. Ta konstatacija more vnanjega opazovalca samo zadovoljiti in je prav posebne važnosti za nas, ki smo z Rumunijo v Mali antanti tako tesno povezani. Važna seja angleške vlade London, 16. novembra, č. Angleška vlada je imela včeraj popoklne daljšo sejo, na kateri je razpravljala o razorožitvenih problemih. Na seji ni prišlo do nikakega zaključka. Na snočni seja spodnje zbornice, ki je zasedala kasno v noč, se je raznesla vest da namerava zunanji minister Simon ob koncu meseca odpotovati v Pariz, kjer bi skupno s predsednikom razorožitvene konference Hendersonora konieriral s francoskimi ministri o razorožitvenem vprašanju. Že nekaj ur pozneje pa so to informacijo demantirali, češ, da je bila večina ministrov na seji vlade proti vsaki kretnji angleškega zunanjega ministra, ki ibi mogla povečati nemško nezaupanje. Minister Simon je na s&ji naglasi!, da angleška vlada ne sme storiti ničesar, kar bi vznemirilo Francijo in njene prijatelje, toda večina kabineta je po iroročilu lista »Morninspost« vztrajala pri svojem mnenju, da Anglija ne sme dopustiti, da bi Nemčija začela dvomiti o njeni iskrenosti glede priznanja enakopravnosti Nemčije v obroževanju. Kakor poroča »Dai!y Mail«, so Simonovi nasprotniki ostro kritikovali njegovo zunanjo politiko. Nekateri ministri so zahtevali, da mora angleška zunanja politika storiti vse, du pridobi Nemčijo za nadaljnja razorožitvena pogajanja v okviru Društva narodov. Drugi angleški listi poročajo, da namerava vlada sklicati novo mednarodno razorožitveno konferenco, ki naj bi se vršila v Ženevi in naj bi razpravljala le o angleškem razorožitvenem načrtu. Način, kako naj se skliče in sestane ta konferenca, naj bi se določil na sestanku zastopnikov štirih velesil, ki naj bi se sestali še pred Božičem v Rimu. Macdonaldov predlog, naj bi bil ta sestanek v Londonu, je večina ministrov zavrnila. London, 16. novembra, g. Po daljšem telefonskem razgovoru s predsednikom razorožitvene konference Hendersonom. ie sklenil zunanji minister Simon, da jutrj odpotuje v Ženevo, kjer namerava še enkrat poizkusiti, da bi spravil v tek razorožitvena pogajanja, ki so obtičala na mrtvj točlki. Poluradno zagotavljajo, da smatra Anglija Macdonaldov razorožitveni osnutek za edino možno podlago kakršnekoli razorožitvene konvencije. Čeprav bi se razorožitvena konferenca razbila, Anglija tega svojega načelnega stališča ne bo izpremenila. IReuter je izvede? v zunanjem uradu, da bodo bržkone pri teh razgovorih v Ženevi razpravljali tudi o predlogu, naj bi se podpisnik; pakta štirih sestali v Rimu. Odhod Johna Simona v Ženevo je izraz želje britanske vlade, da pokaže vnovič, koiiko ji je do tega, da se razorožitvena konferenca uspešno zaključi. Konferenca štirih v Rimu Rim. 16. novembra, č. Listi poročajo z zadovoljstvom o nameri angleške vlade, da se skliče konferenca zastopnikov štirih velesil, ki naj bi zasedala v Rimu in določila način In metode za nadaljevale razorožitvenih pogajanj. Poudarjajo tudi, da se italijanska vlada v celoti strinja s to angleško namero. Pravi obraz nemške zunanje politike Pariz 16. novembra, g. »Petit Parisien« objavlja izvleček iz tajnih navodil, ki jih je izdal centralni urad za inozemsko propagando, ki ga vodi nemški propagandni minister dr. Goebbels. Navodila, ki so v prvi vrsti določena za nemške diplomatske zastopnike v Severni in Južni Ameriki, vsebujejo naslednjih 10 točk pravih načel nemške zunanje politike: 1. Zunanjepolitični položaj Nemčije je trenutno enak kot je bil v letih 1910. do 1913. Najbolj nepomirljiv nasprotnik Nemčije je in ostane Francija. 2. Anglija je najmočnejši in najnevarnejši partner Francije in si prizadeva rušiti nemško-francoske odnosa je. 3. Trenutno se poskuša motiti politične in vojaške zveze Francije. 4. Nemčija si prizadeva, da prepreči konsolidacijo na Balkanu. 5. Nemčija noče za nobeno ceno dalje prenašati versailleskega diktata in stremi za njegovo revizijo, če bo treba tudi z drugimi metodami. 6. Povrnitev Posaarja je ena izmed prvih nemških zahtev in Nemčija kljub locarn-ski pogodbi ni pripravljena odreči se svojim zahtevam do Alzacije in Lorene. 7. Dasi kaže Nemčija nasproti Poljski spravijivost, vzdržuje tudi za bodoče vse svoje zahteve nasproti njej 8. Cilj narodno-socialistične zunanje politike je pridobitev vseh sosednih ozemelj nemške države, kjer žive nemške manjšine. 9. Prav tako hoče Nemčija zopet dobiti svoje prejšnje kolonije po neposredni poti in brez Društva narodov. 10. Nemčija zahteva absolutno enakopravnost glede oboroževanja brez vsake mednarodne kontrole, čeprav bi bila ta splošna. List pripominja končno, da ima za morebitne nemške demantije v rokah dokaze o popolni avtentičnosti objavljenih listki. Razkritje tajnih navodil nemškega težavnega propagandnega ministrstva je učinkovalo v pariških diplomatičnih krogih kot bomba. Učinek je bil tem močnejši, ker je bila listina objavljena istočasno z izjavama Sarrauta in Boncourja, da je francoska vlada pripravljena za pogajanja, ln istočasno z izjavo o nemško-poljski nena-padalni pogodbi. ylntransigeant« poudarja, da Je objavljena listina dokaz dvoličnosti, narodno-socialistične zunanje politike. Cinično mirno priznava nemška vlada, da je končni cilj njene zunanje politike brezmejno in nekontrolirano oboroževanje ter zavzetje vseh ozemelj, kjer živijo nemške manjšine. Tajna listina, ki jo je objavil >Petit Parisien« je izboren komentar k zadnjim Hitlerjevim govorom. Zakaj ponuja Hitler Franciji roko, če dobro ve, da vodi za nos vso mednarodno Javnost, posebno pa francosko. Naj bi se Parižanom odprle oči, da bi spoznali pravi obraz nemškega narodnega socializma. Poljsko-nemškl sporazum Soglasje med nemško in poljsko vlado o potrebi zakjučitve pakta o nenapadanju Berlin, 16. novembra, A Državni kan-celar Hitler je sprejel včeraj v prisotnosti zunanjega ministra Neuratha poljskega poslanika in razpravljal z njim o nemško-poljskih odnošajih. Na razgovoru je prišlo do popolnega soglasja, da bosta obe državi vsa medsebojna vprašanja reševali z neposrednimi pogajanji, obe državi se zaradi ojačenja miru v Evropi odpovedujeta tudi vsaki uporabi sile v svojem medsebojnem razmerju. 15, november — pomemben datum Varšava, 16. novembra, č. Včerajšnji razgovor poljskega poslanika v Berlinu Lip skega s kancelarjem Hitlerjem, je izzval v vsej poljski javnosti pravo senzacijo Vladni organ »Gazeta Polska« pripisuje razgovoru največji pomen, zlasti glede na okoliščino, da je svetovna javnost še vedno mnenja, da so dosedanji napeti odnošaji med Poljsko in Nemčijo v žarišču evropskih zapletljajev. Izjava obeh vlad glede potrebe pakta o nenapadanju je svečana garancija, da do takih zapletljajev med obema državama ne bo prišlo. Obe državi sta se odrekli napadu z oboroženo silo kot sredstvu za dosego svojih političnih namenov. Pribiti je treba, da je včerajšnji razgovor v Berlinu odstranil glavni nedosta-tek locarnskega pakta. Zato bo 15 november postal še pomemben datum v razvoju mednarodnega prizadevanja za ohranitev miru v Evropi in po vsem svetu Hitlerjev razgovor s poslanikom Lipskim sicer v ničemer ne zadeva dosedanje poljske politike in dosedanje poljske pogodbe z drugimi državami. Podaljšanje gospodarskega provizorija Varšava, 16. novembra, s. Danes je bil podaljšan nemško-poljski gospodarski pro-vizorij z dne 14. oktobra do 30. novembra. Aktivna postavka za mir Pariz, 16. novembra, s. O nemSKo-poltskern zbližanju razpravlja francoski popoldanski tisk popolnoma mirno. Poluradni »Tempt* meni, da se lahko izrečejo 9amo čestitke, keč razumevania nego maloštevilni skeptiki V drugi vrsti ie treba naglasiti velike praktične koriisti,' ld jih bo ta zakon pri- nesel v dogledni dobi taiko narodnemu, kakor državnemu gospodarstvu. Zakaj dejstvo, da zakon predvideva možnost skrajšanje kadrskega roka za vse one, ki bodo izpolnili v zakonu predvidene obveznosti, pomeni zlasti za naše kmečko gospodarstvo veliko pridobitev na delovnih silah, na drugi strani pa v nekaj letih po njegovem uveljavlje-nju velike prihranke v proračunu vojnega ministrstva, ki bodo v teku let dosegli stotine milijonov, in se bodo dalri uporabiti za druge potrebe. Da niti ne govorim o koristih, ki jih bo imela naša vojska že s tem, da bi imela fizično močno in zdravo generacijo. Velika naloga in cilj zakona o telesni vzgoji naroda pa je poglobitev jugoslovenske ideje (dolgotrajno pritrjevanje), ideje narodnega in državnega edinstva v najširših slojih naroda. Res je, da se na tem dela že sistematično v šolah, vojski, v številnih udruženjih im drugih nacionalnih organizacijah širom vse države. Izvajanje tega zakona pa bo ne samo podprlo stremljenje vseh teh faktorjev v gornjem smislu, ampak bo obenem v vsa ta stremljenja zaneslo duha večje sistematičnosti in stvarne smotrenosti, tako da bomo mogli že čez nekaj let s tega vidika, kakor drugod po vsej državi, tudi v dravski banovini z zadovoljstvom gledati na plodove zakona, ki je danes v razpravi. Velikega pomena bo izvajanje zakona tudi za kulturno in moralno povzdigo naše mladine in našega naroda v celoti. Koliko popoldanskih ur ob nedeljah in praznikih, ki jih je danes velik del mladine, v kolikor je niso pritegnile razne kulturne in športne organizacije, prebil v brezdelju ali pa v brezciljnem veseljačenju in mnogokrat tudi v pijančevanju, torej v zapravljanju narodnega premoženja, bo poslej posvečenih delu v tečajih za telesno vzgojo naroda. Kako močno se bo poglobilo delo v naših sokolskih četah, ki jih imamo, hvala bogu, tudi v dravski banovini že mogočno število! Koliko novega impulza bo prišlo v delovanje pionirjev narodnega zdravja in narodne prosvete in jugoslovenske ideologije na naši vasi, pa tudi v naših trgih in mestih! Vem, da bodo vstali med našim narodom razni večni opozicionalci, ki bodo zlasti našega kmeta in pieprostega človeka skušali ozlovol j iti proti temu zakonu, češ, kaj je treba kmetu in delavcu še telesne vzgoje in telesne vežbe. saj se navežba ves teden, dan za dnem od zore do mraka s trdim težkim delom. Zato je naloga nas vseh, ki uvidevamo ogromen pomen telesne vzgoje za našo bodočnost im za našo odpornost proti težavam ne samo v našem vsakodnevnem življenju, ampak zlasti tudi za našo odpornost in če treba udarnost proti vsem mogočim nevarnostim od zunaj, da narodu pokažemo na vzglede pri drugih narodih, ki obkrožajo našo državo in mu na podlagi teh dejstev dokaže-mo nujno potrebo fizične, duševne, moralne in nacionalne vzgoje in utrditve našega naroda, torej tudi našega kmečkega prebivalstva. Če še poudarim nacionalni moment ki je obeležen v prvem členu zakona, storim to zlasti kot zastopnik iz obmejnega ozemlja. Tam je bil velik del starejše generacije močno pod duhovnim vplivom tujih narodov. Sicer je pri mlajši generaciji šola že povzročila marsikako izpre-membo na bolje, toda pri mladini, prihajajoči zlasti na vasi iz šolskega milieja v svobodno živi jen ie, je nujno potrebna roka, ki jo naj vodi skozi najopasnejša mlada leta z ljubeznijo, obenem pa z jasno začrtano linijo v zrelejšo življenjsko dobo. To še posebej velja za vzgojo v jugo-slovenskem nacionalnem duhu, ki naj ne bo vzgoja v smislu nacionalnega šivimiz-ma, ampak v našem jugoslovenskem nacionalizmu, v nacionalni samozavesti ki ljubi io brani svoje, a tuje spoštuje. Ta roka naj bo zakon, ki leži pred nami. Omenil sem na kratko samo glavne vidike, po katerih smatram ta zakon" za dober ter za nadaljnji telesni io duševni razvoj našega naroda za potreben. Obžalujem le, da je eden izmed naših kolegov iz dravske banovine skušal v razpravo vnesti noto, ki nima s tem zakonom prav nobene zveze, marveč služi samo političnim ciljem gotovih izranžiranih političnih činiteljev, ki so že ponovno doživeli težke porabe, pa jih bodo tudi še v bodoče. Izvajanja poslanca Spindlerja je sprejela zbornica z dolgotrajnim ploskanjem in odobravanjem. Zadnji govornik današnje seje je bil narodni poslanec dr. Mladen Lisavac, kri je prav tako podčrtal važnost zakonskega načrta in zlasti izrazil zadovoljstvo, da se naslanja zakon na sodelovanje s Sokolstvom. Seja je bik ob 13. zaključena. Razprava se bo nadaljevala jutri dopoldne Po sprejetju tega zakona pride na dnevni red klirinški sporazum s Švico, nato pa zakon o pobijanju spolnih bolezni. Zvestoba za zvestobo — v praksi provizionašev Nelepi in nerazveseljivi pojavi v češkoslovaškem gospodarstvu — Srdita polemika v ČSR kot posledica odkritij v jugoslovenskem tisku Obvezno nezgodno zavarovanje učencev teMdb in obrtnih šol Zavarovanje izvršijo šolske uprave za ves zavod - Zavarovalnino morajo plačati učenci sami Beograd, 16. novembra. AA. Minister za trgovino in industrijo je izdal pravilnik o zavarovanju učencev zopar nezgode, po katerem morajo biti učenci srednjih tehniških in moških obrtnih šol, ki imajo razan teoretičnega pouka tudi praktične vaje v šolskih delavnicah, laboratorijih in na teranu, kakor tudi med počitniško prakso zavarovani pred nesrečnimi slučaji. Smoter zavarovanja je, da se u čenčam zagotovi gmotna podpora in da odškodnina, če se ponesrečijo pri dilu in vajah. Zavarovanje 'jčsncev pri zavarovalnicah bo izvr Šila šolska uprava na podlagi neposredno poslanih ji ponudb od najmanj treh zavarovalnic tar na podlagi cenitve posebne komisij. Zavarovanje učencem velja u šolsko leto, in sicer od 10. do 10. septembra ter se mora vsako leto obnoviti. Zavarovalna polica ee glasi na ime šole. Pogodba o zavarovanju učanoav mora vsebovati obvezo za zavarovalnico, da bo za vsakega učenca v primeru nesreče izplačala 50.000 Din, če bi postal stalno nesposoben, če bi pa postal samo delno trajno nesposoben, pa tisti del zneska, ki ustraza stopnji invalidnosti. V primeru začasne invalidnosti mora zavarovalnica plačati 3000 Din, v primeru učenčeve smrti zaradi nesrečnega slučaja mora pa roditeljem, odnosno varjhom, ki uSmca šolajo, izplačati celo zavarovalnino 50.000 Din ter 5000 Din za pogrebne 9trošk». Vsak učenec mora plačati določen znesek, kakor hitro se bo šolska uprava odločila za najugodnejšo ponudbo zavarovalnic. Povratek Mania v politično življenje Vajda Voevod je odstopil kot predsednik narodne za-ranistične stranke in se umaknil iz političnega življenja Bukarešta, 16. novembra, d. Včerajšnja otvoritvena seja parlamenta je bila samo formalnega značaja Kakor hitro bodo izvršene izpremembe na najvažnejših mestih državne uprave, bosta poslanska zbornica in senat razpuščena. V parlamentarnem poslopju se je vršila včeraj zadnja seja še obstoječe parlamentarne večine narodne kmetske stranke. Na seji je prišlo do zelo dramatičnega prizora. Predsednik stranke, dosedanji ministrski predsednik dr. Vajda Voevod je namreč izjavil, da se je popolnoma ponesrečil njegov poizkus zaupljivega in smotrenega sodelovanja stranke ter krone. Ker je sam kriv neuspeha režima narodne kmečke stranke, hoče tudi izvajti posledice in odstopa zato kot načelnik stranke. Obenem odlaga vse druge politične funkcije ter se popolnoma umakne iz političnega življenja. Dosedanji prosvetni minister Costa cescu in stari predsednik poslanske zbor niče Csicse-Pop sta zaman skušala Vajdo Voevoda pregovoriti, naj še nadalje obdrži svoje funkcije v stranki. Vajda Voevod je izjavil, da je njegov sklep neomajen. V nekaj dneh se vrne Maniiu iz svojega zatišja na Sedmograškem v Bukarešto, da se udeleži prihodnje seje izvršilnega odbora stranke. Kot gotovo smatrajo, do bo Maniu zopet prevzel predsedstvo narodne kmečke stranke. Nove volitve bodo bržkone med 17. in 22. decembrom. Narodna kmetska stranka je sklenila, da bo pri volitvah nastopila proti liberalni stranki na najostrejši način. Premestitve učiteljstva Beograd, 16. nov. p. Z odlokom ministrstva prosvete so premeščeni: Anton Maj-nik iz Žvirč v -Ribnico, Marta Ankele iz Tepanj v Predoslje, Branko Medved iz Pi-šec v Globoko, Josip Babič iz Kala v Dobrovnik, Helena Menaše iz St. Lamber-ta v Sostro, Marija Cotič iz Moravcev v Globoko, Anton Miklavič iz Brezovcev v Borovnico. Melhijor Dncar iz Poljan nad Škofjo Loko v Malo Polano, Boris Možina iz Vel. Lašč v Presko, Bogomil Gerlanc iz Laškega v Celje, Julija Kincl-Novačan iz Dramelj v Laporje. Marija Novak iz Pro-senjakovcev v Kobilje, Franja Padovan iz Vele Like v Rajhenburg, Stanislava Podboj iz Zibike v Št. Janž na Dol., Roza Povh iz St. Ruperta v Dramlje, Hilda Požar iz Vidoncev v Serdico, Alojzija Prah iz Mežice v Kaplo, Terezija Zorzut iz Stru-kovcev v št. Peter v Sav. dolini, Amalija Zalar-Labič iz Kočevske Reke v Dobrepo-Ije, Ana Vodopivec iz Huma v Hrastnik. Kristina Turjak iz. Ribnice na Pohorju v Petrovče, Ludovik Šnuderl iz Ravni v Bra slovče, Marija Setina z Mute v Šmartno ob Paki, Ivan Pretnar iz Zavrča v Dol pri Hrastniku, Ana Radonič iz Loškega poto ka v R'bnico. Danijela Levstik s Sladkega vrha v Gaberje, Vilma Križnar iz Nove vasi v Stari trg ob Kolpi. Gustav Kraše vec iz Selc v Laze. Jožefa Kocbek iz Sv Jurija v Safarsko. Jožef Kocbek od Sv Bolfenka v Šafarsko Božidar Horvat iz St. Janža k Sv. Antonu v Slov. gor.. Maksa Hauntman iz Smartnega pri Slovenjgradcu na Muto. Ljuboslava Grmovšek z Mute v Šmartno, Bogdan Golmajer iz Gradaca v Bučečo vas, Vida Golmajer iz Gradaca v Bučečo vas. Praga, 15. novembra. Pri nas imamo zopet afero, kakršne se pojavljajo od časa do časa. To pot se sprašujemo: Kdo je kriv, da ne moremo priti do dobrih gospodarskih stikov med državami Male antante, da nam Jugoslo-yeni prodajajo prašiče zelo poceni, ako jih sploh kaj prodado pri nas, češki potrošnik pa kupuje izdelke iz tega mesa silno drago. Kdo je kriv, da ni nikakršnega reda in načrta v gospodarskih stikih držav Male antante, da medsebojni uvoz in izvoz stalno pada, medtem ko ostaja izmena blaga z državami izrazito nepri-jateljskimi vsaj na isti višini. Borbo so izzvala bližajoča se pogajanja za Gospodarsko Malo antanto, odstavek v Gospodarski Mali antanti v ekspozeju dr. Beneša, pred vsem pa napadi jugoslovenskega tiska na Češkoslovaško. Ti napadi so popolnoma upravičeni in bi bili tudi upravičeni, čeprav bi bili še neprimerno ostrejši. Na Češkoslovaškem sedaj zaradi tega obtožujejo drug drugega. Levičarski tisk je v začetku tekočega meseca močno napadal agrarce, češ da kale dobre odnošaje do Jugoslavije s tem, da onemogočajo uvoz prašičev. »Venkov«, glasilo agrarne republikanske stranke, je odgovarjal, da imamo firašičev sami dovolj in da si samo neko-iko uvoznikov baše žepe na škodo jugoslovenskih, rumunskih in madžarskih kmetov, pri tem pa pada cena domačih prašičev. Domači potrošnik nima od tega prav nikake koristi, pač pa je prašičereja na Češkoslovaškem močno oškodovana Tisk agrarcev se je nadalje silovito lotil čsl. industrijcev. Ti da hočejo samo izvažati in delati dobičke. Svoje izdelke, naj bodo že kakršnikoli, bi radi prodajali v države Male antante zelo drago, tam pa bi nakupovali surovine zelo poceni, samo da bi imeli večji dobiček. Pri nas so cene kmetijskih pridelkov padle, cene industrijskih proizvodov pa se ne znižujejo. Inozemstvo od nas ne kupuje, ker smo predragi. Naš izvoz je še vedno stalno usmerjen na vzhod, ker si ne upa s svojim blagom na zapadna tržišča; zlasti si ne prizadeva prodreti v Frnacijo, ker ve, da bi ne vzdržal konkurence. Tudi z drugih strani dežujejo očitki na industrijo. Huda obdolžitev pada na narodne demokrate, češ da češka industrija ni drugega nego domena narodne demokratske stranke hi da je industrija tako postala politikum. Socialisti priporočajo predvsem sporazum doma, preden bo mogoče začeti graditi gospodarsko Malo antanto. »Lidovč Nov;ni« so mnenja, da bo ta tvorba šele potem lahko pravilno delovala, ako se na Češkoslovaškem zedinijo za enoten načrt in ako se odločijo, da se bodo načrta tudi držali. »Nadaljnja usoda gospodarske Male antante je odvisna predvsem od nas,« pravi brnski list. »Češke Slovo,« glasijo stranke ministra dr. Beneša, opozarja na manipulacije živilskega sindikata, ki ima ogromen dispo-zicijski fond. Kliče na pomoč sodišče in" državnega pravdnika. »Vprašanje izvoza prašičev in masti je za Jugoslavijo življenjskega pomena in mi moramo dati dokaz, da znamo izpolnjevati svoje obveze. Osemnajst komisionarjev ne sme stati na potu razvoja gospodarskih stikov Male antante.« Pri tej borbi se Javlja slika čsl. industrije v zelo temni luči, čeprav moramo odšteti mnogo ostrih besed na račun razburjenja in bojevitosti. Zlasti >Venkov< krepko bije po industriji, češ da je predraga in ni zmožna tekmovanja z drugimi državami, kaže pa še na neki nedostatek: »eakon o kartelih je Dr. Antona Muleja zadnja pot Maribor, 16. novembra Zopet je šel od nas eden tistih, na katerega smo se tako navadili, ki smo ga videli vsak dan, kako je trudoma hodil po cesti, a kljub trudnim in počasnim korakom še vedno smehljajočih oči Ko je zapadel prvi sneg, ga je v drugič zadela kap in od dolgotrajne bolezni izčrpano telo se ni moglo več upirati. Zlato srce je prenehalo biti. Dr. Anton Mulej je bil sin naše divne Gorenjske. 15. januarja 1872 se je rodil v Potokih, mali gorski vasici pod planinami, pod Stolom. Ni čudno, da jih je že kot študent tako zelo vzljubil, da je vse življenje ljubil vso planinsko lepoto, vse te kraje in ves naš narod. Vedno in vedno je hodil med nje in še letos poleti, kljub težki bolezni, je hotel še enkrat videti tiste planine, ki so mu dale tolikol Morda je slutil, da je zadnjič, ko je sedel na vrtu domače hiše in gledal, kako je solnce ozar-jalo vrhove: »Tja gor bi rad še enkrat šel!« Pokojni dr. Anton Mulej je študiral v Kranju, Ljubljani in Novem mestu, pro-moviran pa je bil v Gradcu, kakor takrat večina slovenskih visokošolcev. V sodni službi je prišel v razne kraje Slovenije, dokler se ni iz Gornjega grada preselil v Maribor. Tu je stopil 1925 v pokoj in otvo-ril odvetniško pisarno. Kamorkoli je prišel in čim se je tam le malo uživel, že se je udejstvoval v najrazličnejših, predvsem v narodnih društvih kot požrtvovalen delavec. Kot tak je bil tudi izvoljen v mariborski mestni svet, kjer je s svojim ogromnim strokovnim znanjem in brezprimerno natančnostjo deloval za dobrobit mesta in občine. Udejstvoval se je tako. da so mu ponudili župansko mesto, toda v svoji skromnosti se je odrekel temu ravno tako kakor mestu predsednika sodišča. Ko je prvič zbolel, je moral na zdravnikovo zahtevo dati slovo vsemu javnemu delovanju, ki je bilo za njega toli napor no. saj ga je opravljal z njemu lastno vestnostjo marljivostjo in doslednostjo In v družbi je bil priljubljen kakor malokdo. Tako vedrih dobrih, značajnih in pravičnih mož ima Maribor le malo. Dr Mulej je bil vseskozi nacionalno zaveden a kljub temu lojalen, koncilianten in prijazen do vsakogar V svetovni vojni je skrbel predvsem za mnoge slovenske vojake. kakor je le mogel in marsikdo mu danes dolguje hvalo, da ga je rešil. Enako pokazal, da imamo 400 kartelov. Pri taki organizačni hipertrofiji, ki je polna de*or-ganlzacije in branjevskega koristolovstva, naša industrija seveda ni sposobna za velike fine. Sematizem industrije nam kaže. da kmalu ne bomo imeli ve? samostojnih podjetnikov, namestu njih pa na tisoče ravnateljev. S tem izgublja naša industrija borbenost in iznajdljivost; iz tOTarn so nastali birokratski uradi s številnimi instancami m nasprotujočimi si šefi posameznih oddelkov. Industrija je znala samo organizirati skupen nastop z delavskimi organizacijami proti kmetu; industrijska glasila kriče, naj se kupuje v državah .Male antante, sama industrija pa tam ni ničesar kupovala, marveč se je raje podredila mednarodnim kart»-lom.« Povsem razumljivo je, da ie borba že davno prešla na čisto politično polje. Neznane temne sile, ki bo zastopane v vseh gospodarskih ^zbornicah in zavodih in ki imajo na razpolago velike dispozicijske fonde, so »i-vahno na dela. Dobičkaželjnost, nenasitnost ln premetenost slave svoje orgije. Vsega tega ne dela češki narod, njegova javnost ali njegova država, marve? le nekoliko brez-imenih posameznikov, ki znajo vleči ivojo korist iz vsake stvari. Dobičke jim je prinesla vojna in revolucija, sedaj na izkoriščajo še politično bratstvo za svoje iepe. Boj proti tem škodljivcem je težak ln dr. Benel bo imel pri tem več dela, nego ga hna Roosevelt z dolariem. Velika zasluga jugoslovenskega tiska je, da je čsl. javnosti pokazal na to temino ozadje, ki se je doslej zvito skrivalo pred narodom. Doslej so bili vsi Čehi in Slovaki krivi odiranja jugoslovenskega kmeta. Ako je le-ta protestiral, so bili nejevoljni vsi Čehi in Slovaki. Zdaj pa je vsakomur jasno, da je jugoslovenski tisk napravil stvari veliko uslugo. Pokazal je sicer samo na eno izmed oderuških skupin, toda takih celic je vsaj toliko, kolikor je panog v gospodarstvu. Kakorkoli pa se razvija borba, onih 18 komisionarjev, ki odirajo jugoslovenskega kmeta, stoji v ozadju. Or.i obvladajo trg; nihče ne sme v Jugoslaviji nakupovati blaga razen njih. To ugodnost jim jamčijo politične stranke, ki dobivajo za to mastno provizijo. V Jugoslaviji plačujejo ti komisionarji, kakor sami hočejo, v češkoslovaški zopet prodajajo, po čemer sami hočejo: odirajo na obe strani. Vse to sramotno poslovanje je razkril jugoslovenski tisk. Marsikdo bi morda rekel, da to delajo pač židje. Pa niso samo žldje! Med temi 18 komisionarji je tudi mnogo čsl. domoljubov, ki jih vidimo na vseh banketih, kjer se govori o slovanstvu. Skrivajo pa se za potrošniško sekcijo Zveze industrijcev. Nedavno je prišel odtod v javnost velikanski škandal. Bili so razdeljeni ogromni milijoni na način, ki vodstfu ni bil ljub. Iz tega je videti, da ima teh 18 komisionarjev ogromen dispozicijtki fond in močno zaledje. Škoda, da po odkritjih jugoslovenskih listov jugoslovenska vlada ni objavila avtentičnih številk o tem, kako je teh 18 ljudi odiralo jugoslovenskega kmeta in čel. delavca. Leta in leta je to že v teku in ves ta čas so bili občutno oškodovani medsebojni stiki med češkoslovaško in Jugoslavijo. Z objavo teh številk bi Jugoslavija izkazala veliko in važno uslugo naši državi. Ako bi bilo mogoče izločiti vpliv teh parasitov, bi postala gospodarska Mala an-tanta izhodišče popolne in trajne konsolidacije Srednje Evrope. Bilo bi celo mogoče govoriti o carinski uniji. Vsem tem pa stoji na poti 18 komisiona.rjev-proviziona-šev ln njihovo temno zaledje. hvaležnost mu pa izkazujejo tudi mnogi njegovi klijenti in drugi, saj je bil vsem kakor oče. Od vsega začetka je bil naročnik »Jutra« in vseh drugih slovenskih nacionalnih listov, in še zadnje dni pred smrtjo so mu morali čitati časopise, ker ga je še vedno zelo zanimalo vse naše politično in kulturno življenje. Do zadnjega, dokler je le mogel, je posečal vse prireditve naših sokolskih in drugih društev, saj je bil pri mnogih, če ne redni pa vsaj podporni član. Njegovo izredno priljubljenost je pokazal današnji pogreb. Od najvišjih javnih funkcionarjev pa do zadnjega delavca, ki mu je pomagal, so bili zbrani prav vsi, ki so ga poznali in cenili. Solnce je posijalo in tam daleč so planine zablestele v svežem snegu. Ko se je rodil, je pozdravil planine, in ko je odšel k večnemu počitku, so mu pozdrav vrnile. Justifikaciia podpolkovnika Mičiča Beograd, 16. nov. AA. Davi ob 6.15 je bila izvršena smrtna kazen z obešenjem nad upokojenim podpolkovnikom Luiom Mičičem, ki ga je državno sodišče za zaščito države dne 6. t. m. obsodilo na smrt zaradi vohunstva v korist dveh držav. Iz sodne službe Beograd, 16. novembra p. Za sodnega pripravnika pri okrožnem sodišču v Ljubljani je postavljen g. Kazimir Skarabek, absolvirani pravnik iz Ljubljane. Kriza islandske vtede Reykjavik, 16. nov. AA. Predsednik vlade je odstopil, ker je parlament izrekel nezaupnico pravosodnemu ministru Gud-mundssonu, ki so jo predlagali socialisti. Vropftpe^gi nsinmrAf] Zagrebška vremenska napoved za danes: Deloma oblačno, pozneje vadro, temperature zmerne stalnejše _ Situacija včeraiŠnje-ga dne: Visoki pritisk je pričel prodirati preko Alp v srednjo in jugovzhodno Evropo. /aradi te-ra ja prenehalo deževati in so se poiavile jutranje megle Pritisk je narasel za 6 do 8 mm posebno v južnih delih rrimoria. mani pa v srednji in zapadni Hrvatski. Temoerature so padla za 1 do 5 srto-mni le v južnih dalih države, na severu so neznatno narasle. __ Dunajska vremenska napo red ca petek-v Južnih Alpah bo zopat snežilo. Naši kraji in Ifudfe Bombe, plini, granate, letala - .....i x ' * V-,?- ^ ■ - v'l • • • , / ' mm y - . v. ^ ^. f ■■■ r 1 <■' ■.'.: v: v , « * ž' Ranjeni padajo, s plinom zastrupljeni se onesveščajo... Jutri popoldne bo torej Ljubljana imela senzacijo, kakršne še ni doživela. Pravcati plinski napad bodo uprizorili na naše mirne občane. Krajevni odbor RK bo pri pravil, da bo po ulicah strah in trepet in ne brez vzroka. »Neprijatelj« bo bombardiral mesto s plinskimi bombami, ki bodo fovzročale solze, dim in smrad, vse, ka-or v bodoči vojni. Izvežbane čete sama-ritanov bodo odnašale s plini omamliene in zastrupljene, ugotavljale bodo vrste strupenih plinov, čistile in razkuževale ogražene ulice sploh: moderna vojna furi-,ja bo povzročala direndaj kakor bi šlo zares, le hude posledice bodo izostale. Mestni zdravniki, predvsem dr. Rus. dr. Mis in dr. Ahčin imajo že ves teden polne roke dela, da bo iluzija pravega plinskega napada na naše mesto čim popolnejša. Poudariti pa je treba, da je dr. Ahčin plinsko ekipo krajevnega odbora RK tako izvež-bal, da bo kos svojim nalogam tudi takrat, ko ne bo šlo le za poizkušnjo. Osvoboditev Leto 1918. ostane nele mejnik raznim državam, ki so nastale na ozemlju bivše Avstro-Ogrske, ampak je še posebno pomembno za Maribor im vso severno Slovenijo, ki jo je v tistih znamenitih jesenskih dneh general Maister s svojimi zvestimi Iztrgal dotedanjim gospodarjem. General Maister je prvikrat odločno nastopil pri zavzetju meljske vojašnice v Mariboru dne 1. novembra 1918. Ostalo je takrat po ločitvi v vojašnici le 7 častnikov ln nekaj podčastnikov ter 87 mož, ki so mu bili zvesto vdani. Od častnikov so ostali Vaupotič, Rakuša Metod, šilih Gustav, Luknar, Maienšek Lojze, Jurkovič ln Jože Maienšek. S temi zvestimi je prevzel vse pisarne, vojašnice in skladišča. V njih je bilo nagrmadeno ogromrao premoženje, ki je bilo s tem rešeno naši državi. Izvršitev te nelahke naloge je omogočil le odločen nastop proti še vedno oholim prejšnjim gospodarjem, ki so si tudi organizirali svojo »zeleno gardo«. Za zavarovanje rajnih objektov in zasebnega premoženja je bilo treba postaviti mnogo straž,. Zgodilo se je, da nismo često po več noči zatisnili oči in da niso bile po več dni namenjene straže. Vojakov je bilo premalo. Zato so bili nekolikokrat od vračajoče «?e soldate&ke vlaki oplenjeni. Na m sever ne meje glavnem kolodvoru so se vršile prave bitke med nami in razdivjano množico. A vzdržali smo. Vsak izmed nas je imel takrat odločno voljo ali rešiti Maribor, ali pa pasti za domovino. Na srečo se je od dne do dne tudi množilo število častnikov, ki so se javili na službovanje. Slednjič jih je bilo pri polku okoli 150. Pa tudi vojaštva se je javilo vedno več. Posebno še po 10. novembru, ko je bila proglašena mobilizacija. Organiziral se je naposled celotni polk. Postali smo tako močni, da smo lahko v noči na 22. novembra razorožili zeleno gardo, ki je štela takrat že okoii 1000 mož. Zasedli smo tudi vse severno ozemlje od Mure do VeUkovca. In to, kar Je držal general Maister, je tudi ostalo naši lepi domovini. Pod njegovim poveljstvom je bil vsak mož in vsak častnik na svojem mestu Mnogo jih je takrat tudi padlo, njihovi grobovi pri Radgoni, Dravogradu, Labodu in št. Pavlu so priče, kaj premore velika ljubezen do naše velike in lepe domovine. Letos obhajamo 15 letnico našega osvo-bojenja. Zato vsi, ki ste sodelovali leta 1918. pa tudi tisti, ki uživate trud ln požrtvovalnost Maistrovih borcev pridite 18 novembra v Maribor, da dostojno in veličastno proslavimo naš jubilej. Zveza Maistrovih borcev. Tragedija nesrečne Celjanke v Zagrebu Zagreb, 16. novembra Tamle proti koncu avgusta je Celjanka Jožefina Schmidtova v nekem zagrebškem hotelu zažgala oglje, da bi plini ponoči zadušili njo in njenega sinčka. Usoda pa je končala samo otroka, dočim so nesrečno mater našli naslednje jutro nezavestno. Ko se je spet osvestila, je bila njena edina obupna tožba nad tem. da ji je bila smrt prizanešena. Preteklo sredo je bila Jozefi-na pozvana pred mali senat. Je vitka, zanimiva mlada gospa, ki je bolest še ni mo- Z v očrti kino Dvor Telefon 27-30 Premiera velefilma po znanem mam romanu A. D' Enneryi iSi dve sirot; i FIlm lepote in razkošja. Film, 21 ki si ga mora ogledati vsak. g Režija: Maurice TOURNEUR [g Sodelujejo: S Renče Saint-Syr, Rosine De- H rčan in Gabriel Gabrio K! Eq9 Predstave danes ob 4., 7. in 9.% f|l Cene Din 2.-, 4.-. 6.- in 8.- Din J2 i gla streti. O usodni noči od 25. na 26. avgusta je izpovedala: — Moj sinko je takoj zaspal. Spominjam se, da sta izgorela kaka dva kilograma oglja. Kaj se je dalje godilo, ne vem. Ne spominjam se, kako sem si opekla obe roki, niti ne vem, kako sem naslednje jutro spustila v sobo vratarja. Osvestila sem se šele v bolnišnici, kjer sem se znašla na tleh. Da... toliko se pa spominjam, da je takrat ponoči v hotelu moj sinko jokal z nekim čudnim izpremenjenim, divjim glasom Menda mu je bilo hudo slabo, ker ni odgovarjal na moja vprašanja. Vzeta sem ga v naročje in zlezla z njim pod posteljo. Zakaj, ne vem. Spet sem se prebudila in sinček je bil poleg mene že hladen. Ko sem ga otipala, sem spet zaspala... Na predsednikovo vprašanje, zakaj je sodila, da ljudje črtijo njenega otroka, je Jožef ina odgovorila: »Vsako ženo, ki nima moža, črtijo ljudje. Moj mali se ni smel igrati z ostalimi otroki, za vsako nerodnost je bil kregan samo on.« — Ali ni kake dedne bolezni v rodu? — Ne! Jaz sem zdrava, zdravi so tudi starši. Čula sem samo. da se je materi mo^ jega očeta omračil um. — Opišite nam potek svojega življenja- — Od moža sem se ločila 1929, ker je bil grob in me je večkrat napadel, čeprav nikoli od njega nisem ničesar zahtevala. Že ob poroki so njegovi starši nasprotovali. ker so želeli bogatejšo snaho. Zato so moža odpustili iz lastne trgovine. Živela sva nato v Beogradu in slaba nama je predla. Kar je mož zaslužil, je tudi za-kvartal Zaradi tega sem razprodala, kar je bilo mojega. Preselila sva se ▼ Panče-vo, kjer ni bilo boljše. Nato v Zagreb. Tu sem si sama poiskala službo v sremski menzi in sem dobivala 600 Din plače in prehrano, razen tega dnevno okrog 40 Din napitnine. Zaradi nekega prepira sem zapustila službo in odšla v Dalmacuo. v Ko-mižo. Tam sem bila blagajničarka v kavarni. Nato natakarica v Vrhovinah. Spet sem prišla v Zagreb. Stanovala sem v Petrovi ulici, kot natakarica. Zapustiti sem morala tudi to službo, ker smo se sprli zaradi plače. Ni bilo izgledov, da bi se m< stanje izboljšalo, zato sem dva dni pred usodno nočjo trdno sklenila, da končam sebe in otroka. Dopoldne sem odšla v hotel Kanado in najela sobo v četrtem nadstropju št. 11. Ob 6. zvečer sem s sinčkom Dragotinom kupila v trgovini pločevinasto posodo in 5 kg oglja, ki sem ga dvakrat skrivaj nesla v hotel. Zvečer sva z otrokom še šla v kino, ker je sinček prosil za to. Predsednik: »Ali vam je žal, kar si<* storili?« — Nikakor! Ne obžalujem, da je sinček mrtev, pač pa mi je žal, da sem sama ostala živa. Glupo sem pričela in slabo končala, le zato nisem z njim umrla... Prišle so na vrsto priče, ki so bile zaslišane o vseh podrobnostih. Sam državni tožilec dr. Mavrovič je ime! zelo človekoljuben govor in je priporočil sodnikom, naj sodijo zgolj po svojem svobodnem prevdarku. Nato je tudi govor bramtcija dr. Radoševiea napravil na občinstvo globok vtis. Zaradi mnenja, ki ga bodo še podali psihiatri, je bila razprava preložena na soboto. Pomirjen je med obrtništvom Ljubljana. 16. novembra Javnosti je znano, kako hude spore in celo tožbe je povzročil boj za skupne in ločene zbornice. Danes je bilo pred okrožnim sodiščem v Ljubljani več takib pravd. Pri tem se je končno dosegla poravnava v vseh visečih pravdah, ki se je končala z naslednjo izjavo voditeljev obeh skupin: Podpisana glede na razne kazenske pravde, ki so nastale med raznimi osebami obeh skupin v obstoječem načelnem boju zaradi delitve oziroma neMiinar in njgova hči« nam je n- pr. v predstavi izven abonmaia vrgel m-kn«o 4070 D;n doč<'m je dil »Hamlet« en vočer ®amo 1814 Din. »Turške kumare« so vrgle na predstavi izven 7391 Din. Feldma--"->v pr« ns mimo abonmaia eamo 161 D;n. To so števiflc?. ki govorijo za knjige. Novi kun: je že dofilei opravičil samega ee-z dejstvom, da obeta vsai nekoliko omi-l'f5 krizo. Za prihodnje dni imamo v načrtu 5e par iaži'h komidnv: Horpta En^la »Paradiž po-•minhrrvt. p«>4'm rr>l!>ftm«Vo stvar visoke li-'T.irne vrednosti *Rnbin7nn ne pme jmre tir, delo m^degs nemškem pisatelia For *terja. ki je koma; pred trem? leti matun-!"•! in ie njegovo delo prav tedai ob velikem uspehu doživelo svojo krstno predstavo v Burgtheatru. V soboto bo prva predstava čudovite pravljice »Praznik cvetočih češenj« v Debevčevi režiji, nato pride v delo Goljeva tridejanka. Po božiču pridejo na vrsto »Bratje Karamazovi«. Za božič pa pripravljamo poseben akcijski program, po katerem bomo od 24. decembra pa do Sv. Treh kraljev vsak večer dali drugo stvar. Za to priliko bomo obudili v življenje tudi nekatere dobre stare znance. »Cvrček za pečjo«, »Petrčkove poslednje sanje«, »Triglavsko bajko« itd. Nato 9e bomo lotili programa za predpust. Za Silvestrov večer bomo naštudirali tri enodejanke. ki jih bomo dali samo enkrat. V predpjstrem času bomo med drugim dali tudi seriozno Ortnerjevo stvar »Čevljar Hitt«. ki je veličastno delo, in t« Galsworthyevo »Družbo«. Dotlej bomo najbrž dobili v roke že tudi drugo domačo noviteto, Kreftove »Kreature« Od izvedbe tega novega programa si obetamo vsaj tolikega denarnega uspeha, da se obranimo katastrofe, ki nam grozi. Hočemo, la z delom ohranimo obe hiši in da se ne novrnemo v predvoine razmere, kar bi bilo sramota za narod. Bil bi tudi kulturen škandal. kakor če bi začeli zapirati ljudske šole. Danes lahko reč»mo. da je personal v drami kot en mož sprejel ta forsirani način dela. Naši igralci eo za rešitev Narodnega gledališča doprinesli največjo žrtev, ki jo lahko pričakujemo od njih: pri tej maksimalni zaposlitvi so tako rekoč prenehali biti privatni liudie. Zdaj ie na obcinstvj, da 6tori svoje. Fri lonsace vesti E ♦ Spremembe v poštni službi. Za dnev-ničarja aa pošti Maribor 1 je imenovan Ludovik čemeč. Premeščeni pa so: Mara Uglešlč, roječa Hafner, s pošte Ljubljana 1 v Knin; manipulantka Brna Korenini z Maribora v Ormož; Josipica Což z momlja v Litijo; Alojzija Adamič iz Rogaške Slatine v škofjo Loko; Ivan Sto^o/č z LJubljane 6 na Ljubljano 1 Anica M al« lz Litije v Mursko Soboto, Ivau Prn«.y pa z Bied* na Maribor 2. ♦ Proslave v spomin dr. P. Desančica, združene s prenosom njegovega trupla iz Temišvara v Novi Sad, so zaradi raznih zaprek odložene in je bil odpovedan posebni vlak ki bi bil po prvotnem programu vozil v soboto lz Novega Sada v Temišvar ln nazaj. „ , ♦ Smrt admirala Račlča. V Solinu je v visoki starosti umri upokojeni admiral g Anton Račič, naš ožji rojak. V služM je bil korekten in iaš; l.in-je to v njem pc-gosto našli svojega zaščitnika. Po upokojitvi se je nastanil v Splitu, pozneje pa v Sc iru, kjer je ime"; =voje pc/tes+vo. Tamkaj je v tišini živel s svojo rodbmo ter se bavil z gospodarstvi Ta ♦ Rokopis zakonika caria Dušana je že na varnem po zaslugi dobrih zvez naših znanstvenih ustanov s svetovnimi knjigarnami Ko je, kakor je »Jutro« že poročalo, velika lipska knjigarna sporočila, da ima naprodaj te, za nas velevažne zgodovinske rokopise, je bila na najhitrejši način izvedena identifikacija zgodovinskega rokopisa ter knjigarna obveščena o njegovi usodi Rokopis je bil v komisijski rodaji, shranjen pa je bil v Frankfurtu, ..jer ga je sedaj prevzela v začasno varstvo tamošnja policija. Preiskava bo ugotovila, po kako čudnih potih so se zgodovinski dokumenti po avstrijski okupaciji raznesli na knjižna tržišča. ♦ Prvi kongres dentistov In dentlstov-tehnikov Jugoslavije se bo vršil v soboto in nedeljo 18. in 19. t m. v Zagrebu. Za udeležence kongresa je dovoljena polovična vožnja po železnici. Cel vozni listek, ki naj ga vsa.k obdrži in pusti žigosati v Za-g-ebu bo veljal za brezpačen povratek. ♦ Stritarjev večer v Rogaški Slatini priredi podružnica CMD ob 10 letnici pesnikove smrti v soboto, 18. t. m. ob 20. v hotelu pri »Pošti«. Med drugim predaja pesnik S. Sardenko o Stritarju kot človeku In pesniku. Vabljeni tudi okoličani. ♦ Skupščina Jugoslovenske filatslistične zveze bo 2. decembra v Beogradu. Posef.ni-kl skupščine bodo imeli na državnih železnicah polovično vozno ceno. Popust je v veljavi od 25. septembra do 1. decembra. ♦ Na posestvu >Biba< na Menlni planini Imajo člani SPD znižane pristojbine, in sicer: prenočnina na posteljah 10 Din, pri več kakor tridnevnem bivanju v koči celo 6 Din, na skupnem ležišču pa 3 Din. ♦ Štiri nove osnovne šole bo zgradila zagrebška mestna občina, da ugodi željam in zahtevam ponovnih sestankov staršev ln učiteljstva. Dosedanje osnovne šole v Zagrebu obremenjujejo proračun mestne občine za 2,460.200 Din. ♦ Nenavadna ukaželjnost gledališkega Igralca. G. Raša Plaovič, ki je že 12 let član beograjskega narodnega gledališča, je pred nekaj leti uspešno dovršil filozofske Študije na beograjski univerzi, potem pa se Je vpisal na tehniško fakulteto, katero bo sedaj zapustil z diplomo. G. Plaovič, ki bo gotovo edini jugoslovenski gledališki Igralec z dvema fakultetama, je star 34 let in ni imel za svoje študije nobenega dopusta. ♦ Za prehrano brezposelnih v Zagrebu preko zime bo potrebovala mestna občina 6 milijonov dinarjev. Socialni oddelek ima v evidenci preko 6000 breziposelnlh delavcev, z njihovimi družinami vred pa okrog 18.000 oseb. Da bi se oskrbela sredstva za prehrano te množice, nameravajo uvesti posebne doklade na dohodke in na Inozemske uslnžbence. ♦ Šole v Beogradu pred 200 leti. Na seji Društva za srbski jezik in književnost je dr. Dušan Popovič predaval o šolskih razmerah v Beogradu pred 200 leti. V začetku 18. stoletja ni bilo ne učiteljev in tudi ne učencev v pravem pomenu besede. Kolikor je bilo javnega pouka sploh, so vse opravili duhovniki in nekateri trgovci. Tudi v prvi polovici 19. stoletja ni bilo boljše in tudi tedaj še ni bilo šolskih poslopij. Avstrijski cesar Karel je pošiljal med Sroe sicer misionarje, ki pa niso imeli nobenega uspeha Začetek šolstva spada v dobo metropolita Mojsije Petroviča, ki je prosil ruskega carja, naj mu pošlje najmanj dva ičlie'ja za latinski in slov mski jezik V tem pismu je navedel, da ponujajo učitelje tudi iz Avstrije, katerim pa noče utirati poti med rcrod Do leta 1722. je poučeval v Eeogradu en sam učitelj, k: ie PLESNE VAJE S. K. Ilirije danes ob 20. url v beli dvorani Uniona. Začetniki ob 19.30. 12043 dobival p>a5o od grškega mitr >polita. 5 let p vneie je bilo že več učitehcv ki p« so poučeval- samo čitanje p.* uneznih knjig. Uč-iu-c, se je naučil č'tati eno knjigo, ni zna' č ttti drugih knjig In tako to učenje seveda ni imelo nobsuega pomena. Ves potik je tedaj služil samo cerkvi in njenim obredom. Istočasno pa so jezuiti otvorili svojo šolo, ki je imela štiri razrede. V tej šoli so učili nemški m latinski jezik. Srbi niso pošiljali svojih otrok v to jezuitsko šolo. Stalna je Dila šola samo za duhovščino. V cerkvah so bile posebne pušice, v katere so se zlasti ob praznikih stekali prispevki za vse stroške pouka. Šolske razmere so najboliše ilustrirane z metropolitovim proračunom, v katerem stoji kot izdatek za strežaike in posle 1795 forintov, za učitelje pa samo 250 'orintov. ♦ Savski most v Sevnici odprt za promet. Prejeli smo: Zaradi zadnje velike poplave Je srednji del mostu čez Savo v Sevnici odneslo. Prekinjen je bil ves avtomobilski in vozovni promet Boštanja, Mokronoga, Studenc in drugih vasi s Sevnico. Trpeli so hudo vsi posestniki tega velikega okoliša, posebno pa graščina Boštanj, ki ni mogla svojih lesnih Izdelkov prevažati na sevni-ški kolodvor. Most se je popravil v 10 do 12 delovnih dneh toliko, da se Je promet 11. t. m. že otvorili za pešce, avtomobile in vozove do 1000 kg teže, na kar se občinstvo posebno opozarja, dokler se popravilo popolnoma ce dokonča. Da je bil most tako hitro popravljen in da je delni promet spet otvorjen, gre posebna zasluga sreake-mu cestnemu odboru v Brežicah, ki se mu je posrečilo dobiti spretnega podjetnika g. Vogrinca, ki je s svojimi delavci kljub vednemu deževju in narasli Savi most v tako kratkem času spravil v tako stanje, da je spet promet odprt, za kar bo mu posestniki vsega okoliša prav hvaležni. ♦ Poplavne nevarnosti v hrvatskih In slavonskih krajih so minile., ker Sava in Drava ne naraščata več in ker so se nenadoma umirili tudi pritokd zaradi snega, ki je zapadel v hribih. Silno naraščanje Kolpe in Une je bilo lokalnega značaja, poplave, povzročene od teh dveh rek, pa so napravile največ škode. — Pod vodo so še nekatere vasi Like in Neretvansko po-Ije. — Nenavadne in nevarne so bile poplave v črni gori. Reki Lkn ln Tara sta prestopili svoje visoke bregove. Pod vodo sta cesti od Beran proti Andrijevici in proti Bijelemu polju. Tara je odnesla več mostov. V južnem delu pa je mnogo škode, ker se je daleč naokrog razlilo Skadersko jezero. ♦ Poneverbe pri Zvezi nabavljata Ih zadrug vnovič pred sodiščem. Beograjsko sodiišče je obnovilo razpravo proti Marini Buliču in Aiitoniju Markoviču, uradnikoma Zveze nabavljaLnih zadrug, ki sta bila že obsojena zaradi velikih poneverb. Bullč je bil obsojen na 7 let ječe in na povrnitev škode, ki znaša preko milijon dinarjev, Markovlč pa na 1 leto strogega zapora ln povrnitev zneska od 10.000 Din. Bulič je v svoji pritožbi navedel, da Je bil Markovlč njegov šef in da je po njegovih nalogih izvedel vse poneverbe. Markovič je pobral poneverjen denar, njemu pa Je odstopil Ie manjše zneske. Zaradi te pritožbe je priSl' do nove razprave, na kateri Bulič opisuje, kako so bile izvedene vse sleparije. ♦ Dva vloma župnik na Javorjih v Poljanski dolini g. Josip Klopčič je imel pred kratkim v ranem jutru neprijetne obiske. Medtem ko je bil v cerkvi, se je splazil v njegovo delovno sobo neznan tat in mu odnesel 56 avstrijskih kron, plašč, zlato ve rižico, daljnogled in nekaj drugih malenkosti. Sličen vlom Je bil izvršen v Jami pri Mavčičah Svedrovec je vlomil v hišo posestnika g. Jakoba Jenka ln odnesel 3500 Din gotovine, žensko srebr. uro, pozlačeno moško verižico in nekaj jest vin. Izginil je Vremensko poročilo Številke ta označbo kraja pomenijo: l Cas opazovanja 2 stanje barometra S temoeratura 4 relativna vlaga v % 5 smer ln brzina retra 6 oblačnost 1—10 7 padavine v mm 8 vrsta padavin Temperatura: prve številke pomenijo na} vtljo. drug** oa1n!ž'r temperaturo. 16. novembra Ljubljana 7, 761.8, 0.8, 92, NI, megla, 10, 5.8, sneg in dež; LJubljana 13, 762.9, 3.3, 88, NNE1, 10, _; Maribor 7, 759.1, _1.0 90, mirno, 10 megla, _ _; Zagreb 7, 760.8, 3.0, 90, W2, 10, _ Beograd 7, 761.4, 7.0; 90, mirno, 2, _ _; Sarajevo 7, 762.3, 4.0, 90, mirno, 5, —, _; Skoplje 7, 763.6, 5.0, 90, mirno, 5, —, _; Split 7, 761.4, 9.0, 85, BNE2, 1, 1.0, dež; Kumbor 7, 761.0, 14.0, 75, W4, 2, 0.2, dež; Rab 7, 761.3, 8.0, SSE4, 10, 0.1, dež. Temperatura: Ljubljana —, 0.1; 3.6, _; Maribor 0.4, _1.2; Zagreb 6.0, 3.0; Beograd 9.0, 6.0; Sarajevo 13.0, 4.0; SkoDlje 14.0, 4.0; Split 17.0, 8.0; Kumbor __ 11.0; Rab —, 6.0. Solnce vzhaja ob 6.58, zahaja ob 16.31. Luna vzhaja ob 5.37, zahaja ob 15.5. Ali potrebujete čistilno •redsivo ? Zgodaj zjutraj dosežett normalno lahkotno izdiitenje. ft V x s m e t e prejšni rtier 2—3 dražeje ARTINA. Dobilo c* v vseh lekarnah. -fsebina | škatlice Sin 8 — eadostuie za 4 do 6 krat Odobreno od Miniatar. »oc politik« in aarodnega zdravja San. odd«L S. Br 12258 od 12. julija 1932. pri zadnjih vratih, kjer so ga še sledili do gozda. • Obledele obleke barva v različnih bar vah In plislra tovarna JOS. REICH. Iz Llaifeljane u_ Slovenski Javnosti Je znan Slovenski vokalni kvintet deloma po svojih koncertnih nastopih, ki jih je imel v najrazličnejših krajih naše domovine, deloma po svojih lepih nastopih v radiu, kakor tudi po gramofonskih ploščah. Tako ga pozna skoro vsak naš poslušalec. Z novim sporedom nastopi v ponedeljek 20. t. m. v Fiiharmo-ničnl dvorani. Vse vrline Slovenskega vokalnega kvinteta so že davno priznane. Lepi ubrani, zvočni in zdravi glascvi, pravilna interpretacija in čista intonacija so nje. gove največje odlike. Kjerkoli je nastopil, si Je osvojil srca poslušalcev. Zato vabimo številne prijatelje kvinteta, da iposetijo koncert v ponedeljek ob 20. Vstopnice so v knjigarni Glasbene Matice po običajnih cenah. u_ Ustanovna skupščina Jugosloven- skega nacionalističnega kluba »Edinstvo« se bo vršila v nedeljo 19. t. m. ob pol 10. (brez akademske četrti). Kraj bomo pravočasno javili vsem izvršnim klubovirn članom v posebnem pozivu, ki bo služil kot legitimacija za vstop na ustnovno skupščino. Pripravljalni odbor. u_ Okrajna organizacija JNS za 11. In 12. volišče dvorskega okraja vabi članstvo in prijatelje na predavanje Gospodarskega in Izobraževalnega društva za dvorski okraj, ki bo v soboto ob 20. v gostilni »Poa staro lipo« na Borštnikovem trgu. Govoril bo priljubljeni govornik župan g. dr. Din-ko Puc. u— Predavanje. Drevi ob 20. bo predaval sodnik g. dr. Bajič Stojan pod okriljem ZKD o Jugoslaviji v sklopu mednarodne politike v dvorani sokolskega kina v Mostah. Po predavanju dva kulturna filma. Vstop prost! Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jose-fove« prenčice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesa. n— Udruženje jugoslovenskih inženjer-jev in arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi na zaključno predavanje e. Zorana Hribarja o predlogu za izhod iz finančne krize, ki ga priredi kot nadaljevanje razprav o predlogih Kluba inženjerjev in arhitektov-pripravnikov o uvedbi javnih del kot sredstvu za ozdrav ljenje gospodarstva. Predavanje se bo vršilo v petek 17. t m. ob 20- uri v društvenem lokalu na Kongresnem trgu l-II (poslopje Kazine). Vabljeni so vsi Člani in po njih vpeljani gosti. u— Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča, da Je pričela glavna cerinarnica ob sobotah uradovatj nepretrgano, in sicer od 8. do 14. ure popoldne. Blago, ki bo ocarinjeno do 14. ure, se bo lahko i2rtovorilo tudi v popoldanskih urah, vendar bo treba v vsakem slučaju zaprositi pri upravniku carinarnice. Interesentom bo šla glavna carinarnica radevolje na roko. Uprava združenja. u_ JNAD Jadran poziva novince na nadaljevanje novinskega tečaja, ki bo drevi ob 20. Predaval bo univ. profesor Evgen Spektorskij o zgodovinskem razvoju evropskih univerz. Za člane društva udeležba strogo obvezna Vabljeni gg. starešine in oni, ki se za predavanje zanimajo Planinci-Sotoamaterji danes ob 20. uri v Delavski zbornici skiopticno predavanje Po grebenih in vrhovih Durmitorja Vstopnina Din 8.—, 6.— 3.— u_ Danes ob pol 15. bo predvajala ZKD svoj znameniti film »Sv. gora«. Film je poln krasnih posnetkov ia narave. Tirol ske gore stopijo pred nas v vsej svoji veličini. Film je posvečen predvsem zimskemu Bportu. V tem delu sodelujejo vsi pri znani tirolski smučarji. Opozarjamo cenje no občinstvo, da so za to predstavo ceae znatno znižane. Sedeži so razdeljeni v dve skupini, in sicer po 3 ln 5 Din ter so na-merirani povrsti. u— Zahvala. Krajevni odbor RK v LJubljani (g. dr. Fettich) je razdelil poplavljen-cem in siromakom na Barju 7800 kg fižola, dalje večjo množino sukenj, odej in »lam njač in razna oblačila. Dalje je omogočil z večkratnimi znatnimi zneski, da more šolska kuhinja redno dajati siromašnim šolskim otrokom (30—40) toplo kosilo. Mestni socialni urad (g. dr. Rus) pa prispeva dnevno večjo množino kruha, da ga more prejemati do 80 otrok. Prostore za kuhinjo pa je preskrbelo mestno načelstvo (gg. župan dr. Puc, direktor Jančigaj ln dr. Fux). Vsem izreka v Imenu Barjanov najiskrenejšo zahvalo Grčar Tit, šolski upravitelj. u_ Nov grob. V ljubljanski bolnišnici je umrla gospa Katarina Drnovškova. Za blago materjo žalujejo trije sinovi, ki jih je vse zgledno vzgojila. Pogreb bo jutri ob 16. _ Pokojni blag spomin, žalujočim naše Iskreno sožalje! u_ Opozarjamo naše čltatelje na zanimivo skioptično predavanje >Po stenah in grebenih Durmitorja«, ki ga priredi TK »Skala« drevi ob 20. v dvorani Delavske zbornice. u_ Občni zbor Starešinske družine primorskih akademikov bo drevi ob 20. v restavraciji Činkole. u— Delovni čas v trgovinah na praznike v decembru. Uprava združenja trgovcev v Ljubljani sporoča, da morajo biti trgovine dn«. 1. decembra na dan uedinje-nja ves dan brezpogojno zaprte, dne 8. decembra smejo biti odprte samo dopoldne, dne 24. decembra, to je v nedeljo pred božičem, pa bodo trgovine v zmislu naredbe o odpiranju in zapiranju ves dan odprte. Glede nedelje pred Miklavžem uprava ni storila nobene izjeme, ker je uredba tudi ne predvideva, zato morajo biti trgovine dne 3. decembra zaprte. Uprava združenja. u_ Nesrečna dekleta. V teku včerajšnjega dne so spravili detektivi na policijsko upravo več mladih deklet, ki so pohajale po mestu brez pravega posla in tudi niso mogle povedati s čim se preživljajo. Ker so bile opazovane že dalje časa v sumljivih družbah ih so imele nekatere na vesti različne grehe, so Jih po kratkem zaslišanju oddali sodišču. u_ Blatne ulice. Po deževju zadnjih dni so postale ulice in ceste v predmestjih In v mestu vse umazane in blatne. Mestni delavci skušajo zdaj vsaj deloma vse očistiti, vendar po množice pasantov sproti nane-sejo umazanijo na asfaltirane in tlakovane ceste. Zlasti zanemarjeni pa sta Tržaška ln pa BIeiweisova cesta. Slednje se takorekoč niti več ne splača nasipati; tlakovana bo šele pomladi, zdaj Je za tlako-valna dela že prepozno. Slaba Je tudi Dolenjska cesta. Vobče vse večje prometne žile, ki vodijo v mesto, kriče po nasipanju in negovanju. u_ Razne tatvine. Iz jame poleg remlze Maloželezniške družbe je nekdo odpeljal 200 kg žganega apna. iz hiše št. 3. na Resljevi cesti so zopet odnesli potepini več žarnic. Poročila glede tatvin žarnic prihajajo na policijsko upravo zdaj s tega, zdaj spet iz drugega okraja. Domnevajo, da kradejo žarnice potepinski dečki in starejši prosjaki. u_ Prihodnja plesna vaja 80 Preporoda bo v soboto 18. t. m. v dvorani Trgovskega doma Vodi g. Jenko. Igra >Ronny« Jazz. Začetniki točno ob pol 20., ostali ob 20. Vljudno vabljeni. u_ Drevi »nadaljevalni tečaj« Jenkove šole v Kazini. Posebne plesne ure dnevno. Iz Celja e— Ljudsko vseučilišče. V ponedeljek ob 20. bo predaval v risalnici meščanske šole v Celju univ. prof. dr. Boris Zamik iz Zagreba o zanimivem vprašanju »Od kedaj je življenje na zemlji?« Ker je g. profesor znan kot izvrsten predavatelj, bo občin, stvo v ponedeljek gotovo napolnilo preda valntco. Predavanje bodo spremljale ski-optične slike. e_Zbor načelnikov ln načelnlc sokolskih društev bo v nedeljo 19. t m. ob 10. v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Na sporedu so poročila župnega načelnika in na-čelnice ter društvenih načelnikov, določitev delovnega programa za 1. 1933-34 Id odobritev prostih vaj za vse oddelke. Popoldne bo predelava prostih vaj za nastope v letu 1934. e— Društveno življenje v Celju In okolici je zelo razširjeno in razgibano V območju predstojništva mestne policije, ki obsega tudi del okoliške občine, je prijavljenih nič manj kakor 95 društev, nekaj naših društev pa je že predložilo pravila, tako da bo vseh v kratkem nad sto. e_ Kino Union. Danes ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm »Neki gospod Gran« in zvočni žurDal. NI NIKAKA ČAROVNIJA, temveč samo edinstveno pomlajujoče ln osvežujoče delovanje Hormotin-kreme, ki dela koža gladko in mehko kot baržun. Hormoni, ki jih vsebuje ta krema, ne pomlajujejo samo kožo. ampak vse telo. Zato zahtevajte izrecno pravo »HormolJi-kremo Paracelsus«. Iz MarišKira a_ Društvo jugoslovenskih upokojencev v Mariboru vabi vse svoje odbornike k izredni seji, ki bo jutri 18. t m. v Cankarjevi sobi Nabavljalne zadruge na Ro. tovškem trgu. Obenem vabi člane, da se polnoštevilno udeleže proslav Zveze Maistrovih borcev 18. ln 19. t. m. Društvo se bo korporativno udeležilo Jutri zvečer baklade, v nedeljo dopoldne pa maše na Glavnem trgu In vseh svečanosti. a_ Zastopniki mestne občine v gasilnem društvu. Poleg občinskega svetnika veletr-govca g. Lenarda so bili imenovani kot predstavniki mariborske mestne občine: v odbor odvetnik in občinski svetnik g. dr Miloš Vauhnik, v poveljstvo gasilske čete pa gg. mestni fizik dr. Ludvik Novak in svetnik mestnega gradbenega urada inž. J. Baran. a_ Nadaljevanje mariborskega šahovskega turnirja. V sredo zvečer so bile odigrane v kavarni »Jadram« viseče ln neodigrane partije. V prvi skupini je premagal Kramar Strnišo in šavlija, šavl: Lobkova in Romeša, Ostane^ Jordana in tudi Strniša Jordana. Proti Kukovcu je Ostanek remiziral. Stanje v prvi skupini je sedaj naslcdnjee: Ostanek 5 ln pol, Lobkov in šavli po 4, Kramor 3 ln pol (1) Lešnik 3 in pol, Konič, Strniša, Eieo in Kukovec po 3, Jordan 2 ln pol (1), Lukeš 2, Romeš ln Sila po 1 točko. V drugi skupini je Lorber premagal Gujtenika in Gobca st Stanje v tej skupini je naslednje: Lorber 5, Kotnik 4 (1), Gobec ml. 4, Fičer, CizelJ !n Gujznik po 3 in pol, Gobec st. 8, Trelec 2 ln pol točke. a— Važna konferenca o novem železniškem voznem redu za 1933-34 bo v torek 21. t. m. pri železniški direkciji v Ljubljani. Pri konferenci bo zastopaca tudi mariborska Tujskoprometna zveza. Morebitne želje glede železniških zvez je nasloviti čim preje na pisarno »Putnika«. a_ Iz krogov naših gledaliških Igralcev. Na občnem zboru mariborskega mestnega odbora gledaliških igralcev je blf v sredo izvoljen naslednji odbor: predsednik Jože Kovič, podpredsednik Vladimir Skrbinšek, tajnik Dalino Gorinšek, blagajničarka El-vira Kraljeva, odbornik pa Je Maks Furi-jan. a_ še dva Izleta v Gradec bo organizirala letos Tujsko-prometna zveza, In sicer v soboto 18. ter v sredo 22. t. m. Odhod ob 8. izpred hotela »Orel«. Prijave sprejema »Putnik«. Telefon 21-22. a— Za revne učence. Podmladek Rdečega križa v Mariboru bo priredil 3. decembra v dvorani »Uniona« svoj tradicionalni koncert v prid »Podpornega društva za revne učence«. Ker je namen prireditve pomagati najbednejšim družinam našega mesta, se naprošajo vsa društva ln korporacije da tisto nedeljo ne prirejajo Bvojih prireditev. Spored bo zelo pester in zanimiv. a— Obrtno gibanje. V obrtni register so bili na novo vpisani naslednji obrati: Ana Auerjeva, trgovina s klobuki, Ve-trinjska ulica; Jernej Sela, kolar v Fran-kopanovi ulici; Srečko Sušeč, prevažanje tovorov z avtomobilom, Koroška cesta 72; Mihael Kašelj, pečenje kostanjev na Glavnem trgu; zadružna oblačilnica r, z. z o. r. na Meljski cesti 1; Lizika Spacilova, trgovina z mešanim blagom na Aleksandrovi cesti 41; Marija Laukova, gostilna na Tržaški cesti 8, Ferdinand Ogrinec, restavracija na Aleksandrovi cesti 43; Matilda Lorberjeva, gostilna na Ruski cesti 8; Marija Tomažičeva, trgovina z modnim blagom in športnimi predmeti. Ulica desetega oktobra 4; Alojzij Čuček, mesar na Glavnem trgu in Josip Kaučič, trgovina z mešanim blagom na Glavnem trgu 16. Izbrisanih pa je bilo 6 obratov. a— Obmejni promet. V preteklem mesecu ie pri&io na severni meji dravske banovine v našo državo 8392 potnikov, od teh 2464 Jugoslovenov, 4393 Avstrijcev, 744 če-hosiovakov, 371 Nemcev in 420 podanikov drugih držav. V istem času pa je na Mm mejnem odseku zapustilo Jugoslavijo 9244 oseb in sicer 2520 Jugoslovenov, 4733 Avstrijcev. 1202 Cehoslovaka, 299 Nemcev in 490 podanikov drugih držav. V tranzitnem prometu je bilo na progi Maribor—Rakek 865, Rakek—Maribor 707, Prevalje—Maribor 378, Maribor—Prevalje 296, Prevalie— Labud 538 in Labud—Prevalje 781 tujcev. Na navedenih progah znaša ves letošnji tranzitni promet do 30. oktobra skupno 34.180 oseb. a— Lastniki koles, fijakerskih in polfija-kerskih voz se zadnjič opozarjajo, da dvignejo svoje evidenčne tablice najpozneje do 25. t. m. pri predstojništvu mariborske mestne policije v sobi št. 18, II. nadstr. Pristopajte U »Vodnikovi družbi" Delo naših prirodoslovcev Slovenski prirodoslovci pričenjajo v zadnjem času živahno delovati tudi v širši javnosti. »Proteus«. časopis za poljudno priro-doznanstvo. ki ga sedai izdaja poleg svojega strogo znanstvenega organa prirodoslovna sekciia Muzejskega društva v Ljubljani, javna predavanja te sekcije in drugi razveseljivi znaki pričajo, o živahni delavnosti in organizacijskem elanj naših prirodoslovcev. Pravijo, da smo Slovenci po svoiem narodnem znafaiu bolj nagnjeni k duhovnim vedam. vendar pa je dejstvo, da Imamo v Lribliani že lepo prirodoslovno tradicijo, ki sega stoletja nazaj. Iz našega ljudstva je poteklo več znamenitih naravoslovcev, ki so se sicer uveljavljali v tujini, a so nedvomno našega porekla V 19 stoletju smo imeli celo nekakega svojega Brehma. Franceta Erjavca. izmed novejših naravoslovcev pa zadošča, če omenimo sloveče ime Ferdinanda Seidla >n Borisa Zamika Nova generaeiia raziskovalcev prirode si te ustvarila iznodbudno središče okrog univerze, čiie botanični, fizikalni, geološki kemični, mineraloški in zoološki institut raz viiaio čedalie veFjo delavnost tudi v strogo znanstvenem raztekavanju Opaža sa sicer, da bi lahko bilo ?e bolje preskrbljeno za prirn-doslnvna raz'skavam'a (tako bi ae dala zasesti Še mars;kakšna stnlion na univerzi in tudi vprašanje osamo^voiilve prirodooisne-ga oddelka Narodnega m.izeia postaja čeda Ije aktualneiše). vendar smo v splošnem lahko zadovoljni z rezultatom v teh petnai- etih letih Jugoslavije na področju naSega prirodoznanstv« ★ Pojav »Proteia« in začetek predavalne sezone Prirodoslovne sekcije — sezone, ki s* je v vsakem pogledu lepo otvorila s predavanjem zagrebškega vseučllišk^ga orofesori* dr. Vale Vouka — sta nas napotila, da ee ustavimo tudi pred tem kulturnim poiavom in seznanimo z njim čitatslje. Naprosili «mo g. dr. L|. K u ? ? e r f a, dn nam pove kaj več o del j in načrtih Prirodosbvne Oiltciie Muzejskega druStva v Liubljani. Tu-le prinašamo beležke iz tega zanimivega razgovora, ki osvetljuje uspehe in na značuj? nekatere nadaljnje probleme orga nizacije prirodo6lovnega dela v naši ožji domovini. Na vprašanje, ali morda ne bf bil« bolje, če bi sedanja sekcija po stala povsem samostojno dni štvo.^ ko se je že razvila v osrednjo orga nizacijo slovanskih prirodoslovcev, Je a. dr Kuščer odvrnil fo-1«' — Nemara bi res bilo bolie tako. sai ee -tržimo te oblike samo lz tradicije, čeprav vemo. da ne ustreza ponolnoma eedaniemu «fanju našega znanstvenega žtvlienia Ven dar nas ta oblika ne moti. da ne bi sedai ?ivahne> delovni, kakor smo še pred Mi Va? takoj oreidem k našemu delovanj'j: Sekcija se udeistvuie v dveh smerjh: v znanstveni in v poljudni. Nje znanstvena aktiv- nost obstoji v prirejanju strokovnih predavanj, ki jih imamo že tretje leto na univerzi in katerih se udeležujejo člani, vendar pa so nam tu dobrodošli tudi gostie. Dalje v izda ran ju strogo znanstvenega glasila »Prirodn »lovne razprava«, ki je nastalo iz prirodo-slovnega dela prej skupnega »Glasnika M «-^-ejslceca društva«. Ta »Prjrodoslov. razprave« ste v zadnjem Času preoenovali in iim dali značai internacionaln«' r nanstvene revije! — Da, vendar naša reforma ni bila povsod oprijeta s popolnim razumevanjem; očitali so nam, da gojimo znanost v tujih jezikih namesto v domačem. V prvem hipu se res zdi presenetljivo, da tiskamo n. pr. nemške razprave. Toda ne smemo pozabiti, da imajo >Pri rod osi ovne razprave« strogo znanstven značai in da bi snov, ki jo obravnava ta ali ona razprava, zanimala pri nas toliko specialistov. da jih lahko vse na prste sešteješ. Za radi te peščice ljudi res ne kaže. da pišemo take razprave v domačem jeziku in jih tako storimo nedostopne svetovni znanost' ki je v eksaktnih vedah samo ena. Pri nas r>ač pozabljale, da so prirodne vede kakor velika hiša. pri kateri zida vsak narod na svojem, vendar pa so vse stvari tesno povezane med seboi in se po vsem svetu enako interpretirajo, če^ar o posameznih duhov-N nih vedah ne moremo trditi. Maihen narod si zares ne more privoščiti zanj prav za prav nepotrebnega luksuza, da bi v svojem jeziki tiskal razpravj o kakšnem specialnem iz- sledku, n. pr. iz embriologije, ki zanima samo embriologe po vsem svetu in nikogar drugega. Tako bi bila oškodovana i znanost i raziskovalec, narod pa ne bi imel nikake stvarne koristi, marveč celo Skoda, ker bi lahko dragi mislili, da ni dozorel za delo v tej stroki. Obžalovati je treba, da ni jezika, ki bi bil skupen vsem znanstvenikom 6veta, kakor je bila nekoč latinščina, zato pa skrbimo, da preidejo izsledki naših strokovnjakov v skupno zakladnico svetovne znanosti vsaj s posredovanjem svetovnih jezikov, ki imajo n. pr. tudi v japonskih strokovnih krogih svoje poznavalce. Sai n. pr. Skandinav-ci. Poljaki, Japonci večino znanstvenih del objavljajo v angleškem in nemškem jeziku. Verjemite mi, da ee tako veliko bolj širi sloves in vpliv našega naroda in države, nego bi se širil. 5e bi trmoglavo vztrajali pri tem, da naj se tujci uče jezikov malih narodov. kar je praktično docela nemogoče. AH opažate, da je v tej obliki i6peb res večji in odmev naše znanosti v svetu širši? — O tem imamo že sedaj nekoliko prepričevalnih dokazov Tako se je n. pr. vodstvo slovečega Britisb Museum v Londonu spontano obrnilo do nas in nam ponudilo v zameno za naše Prirodoslovne razprave svoje publikacije Videti ie. da so nekateri angleški specialisti zainteresirani na tem. da spoznajo delo naših specialistov, kar pa jim je omogočeno samo tako. da prinašamo v svoiem strokovnem glasilu tudi razprave v svetovnih jezikih. Sploh v zadnjem č&au vid- no napredujemo v zameni strokovnih časopisov. Pomislite: na vBem svetu izhaja okrog 30C0 prirodoslovnih listov; Če hočemo, da bo naš strokovnjak informiran o najpomembnejših izsledkih in o splošnem razvoja svoje vede, mu moramo nuditi vsaj najpomembnejše. Odkar smo preo&novali »Prirodoslovne razprave«, rase zamena takorekoč od dne do dne. Upamo, da bomo še letos lahko nudili našim prirodoslovoem 400—500 strokovnih časopisov v raznih svetovnih in drugih važnejših jezikih. S to zamenjavo izvršujemo dvoje: Prvič priključujemo naša raziskavanja na svetovno znanost - naša razprave ee citirajo v tujih strokovnih revi-lah — m vzdržujemo stike e strokovnjaki drugih dez d. obenem pa ustvarjamo domačim pnrodoslovcem strokovno knjižnico kakršno so doslej težko pogrešali. Že to, kar dobivamo danes za naše »Prirodoslovne raz-prave« predstavlja veliko finančno vrednost, ki je skoraj enaka stroškom za njih izdaja-nje. V primeri s prejšnjimi razmerami, ko so nam bili tuji strokovni časopisi tako težko dostopni, pomeni U, pomenljiv napredek. Alj imate dovolj sotrudnikov in kakšne načrte imate še s >Priro-d oe 1 o v n i m i razpravami«? — Sotrudnikov je dovolj, in sicer domačih in inozemskih: glede slednjih velja načelo, da objavljamo samo razprave, ki se tičejo našega ozemlja. To velfa delno tudi glede domačih z izjemo disertacij z ljubljanske univerze. V nadaljnjem nameravamo skrbno urediti iz zamen nastajajočo knjižnico. Gospodarstvo Navodila za poslovanje s Poštno hranilnico Kakor srno že včeraj kratko poročali, je prometni minister na novo izdal navodila za poslovanje • Poštno hranilnico, ki se le v nekaterih točkah razlikujejo od dosedanjih navodil. Med drugim določa čl. 2., da smejo zainteresirane osebe iz Avstrije, Belgije, Danske, Gdajiskega, Letonije, Luksemburga, Madžarske, Nemčije, Tuni-aa, Francije, Nizozemske, češkoslovaške, Švice, Romunije in švedske svoje pristopnice za otvoritev čekovnega računa pri naši Poštni hranilnici nasloviti preko pošt-nohranilničnega ali čekovnega zavoda do-tične države, ki jih dostavijo naši Poštni hranilnici na temelju sporazuma v medsebojni pomoči pri otvarjanju čekovnih računov. Člen 3. je dopolnjen v toliko, da sme lastnik čekovnega računa prijaviti največ 10 oseb, ki so pooblaščene, da razpolagajo z dotičmim čekovnim računom. V členu 6. se po nov;h navodilih izrecno navaja, da je ceno položnic razumeti tako, da se pri vsakem naročilu plača za prvih 1000 položnic 150 Din in za nadaljnjih 1000 komadov 120 Din. Istemu členu je dodama določba, da se mora pri izpolnitvi splošne položnice (ki se dobi pri vsaki pošti in na kateri ni natisnjen naslov imetnika računa s številko dotičnega računa), na vseh treh delih položnice označiti številka čekovnega računa naslov lastnika računa pa na sprednji strani priznanice (prvega dela položnice) in na zadnji strani sporočila ter vpisnice (drugega in tretjega dela položnice). Kakor je sedaj razvidno lz točnosti besedila navodil ni spremenjena dosedanja cenai, za čeke Poštne hranilnice, kakor smo to včeraj po »Vremenu« objavili s primerno rezervo. Važna je nova določba člena 9, da mora Izdajatelj čeka ali čekovne nakaznice pred vpissom in za vpisom zneska v številkah In v besedah prečrtati prazen prostor z debelo črto, da se preprečijo zlorabe. Vsako škodo, ki bi zaradi zlorabe tega neprečrta-r.ega prostora lahko nastala, trpi izdajalec naloga (lastnik čekovnega računa). Lastnik računa lahko odredi na čekovni nakaznici pogoje za Izplačilo. Po spremenjenem besedilu člena 10 pa mora izdajalec čeka iziplsati na povratnici vsoto, serijo iin številka čeka, če želi, da se izplačilo izvrši g povratnico. Temu členu je še dodano. da se pogoj izplačila, ki v navodilih ni naveden, smatra da ni napisan, če je vstavljen na nakaznici, kakor tudi določba, da bo Poštna hranilnica skušala pogoje Izplačila skrbno izpolnjevati, vendar pa ne more prevzeti materialne odgovornosti, ako pogoj ne bi bil točno izvršen oda. če sploh ne bi bil izvršen. Čekov, nakaznica velja po novih navodilih do 20 dne naslednjega meseca (doslej 2 meseca od dne izdaje). Novo je vstavljen člen 18, ki pravi, da mora izdajatelj (lastnik računa) ali imetnik čeka takoj obvestiti Poštno hranilnico (podružnico), če bi se ček izgubil, da se tako preprečijo zlorabe. Lastnik računa mora istočasno izgubljeni ček preklicati. Po spremenjenem besedilu člena 19. (doslej 18). se zniža cena kuvert Poštne hranilnice od 15 Din na 10 Din za 50 komadov. Nov je tudi člen 20., ki določa, da lahko vsak lastnik čekovnega računa zaprosi pri pošti, da se vse poštne nakaznice, ki pridejo na njegov naslov ne izplačujejo njemu, temveč da se takoj prenesejo na njegov čekovni račun. Na ta način se lahko prenesejo tudi nujne tn br2»jav.ne na-ka2mice. Kdor se želi te ugodnosti poslu žiti, mora Izdati pošti pooblastilo in potrebno število položnic. Nov je tudi člen 24, ki določa, da mora lastnik računa takoj obvestiti Poštno hranilnico, ako se dogodi, da je bilo določeno vplačilo pogrešno vknjiženo v korist njegovega računa. Ako tega ne stori, mu Poštna hranilnica račun za vedno zapre in je vrhu tega odgovoren za dotični znesek materialno in kazensko. Računske pomote v izvlečku čekovnega računa ali pogrešno obremenitev je treba takoj reklamirati pri Poštni hranilnici. Ce je reklamacija nujna, je treba telefonsko pozvati Poštno hranilnico, odnosno podružnico. V drugem delu navodil, ki se tičejo hranilnega prometa, je vmešena nova določba, da je treba v hranilno knjižico vpisati ime osebe, ki vplača prvo hranilno vlogo, če ta oseba ni sam vlagatelj, na katerega se glasi knjižica. Vsakdo sme imeti samo eno knjižico na svoje ime kot vlagatelj. Oni, ki vplača prvo vlogo za drugega, sme vzeti več hranilnih knjižic, toda vsaka knjižica se mora glasiti na ime drugega vlagatelja. Kdor vzame več hranilnih knjižic, izgubi obresti po drugi in vseh ostalih knjižicah. Po novih navodilih se lahko odstoi hranilne knjižice izvrši tudi preko sodišča ali notarja in ne samo pri pošti. Knjižico z zapisnikom sodišča ali notarja pa je treba poslati Poštni hranilnici v Beograd zaradi prenosa. Obresti na vloge po hranilnih knjižicah znašajo enotno 4 odstotke na leto, kakor je bilo to določeno že z odlokom 20. decembra preteklega leta. Za hranilne vloge naših izseljencev v inozemstvu ni določena višja obrastna mera. Zatiranje šnšntarstva in neupravičenega krošnjar-jenja v Ljubljani Na včerajšnji seji obrtnega odseka ljubljanske občinske uprave ni bil spreiet predlog obč. svetnikov Jos. Rebeka in Karia Sossa, ki se glasi: Gospodarske organizacije obrtnikov iti trgovcev v Ljubljani se upravičeno pritožu-iejo zaradi močno razpasiega šušmarstva in krošnjarjenja po privatnih strankah. Obrtna obiasit se trudi, da omeji in kaznuje kršilce obrtnega zakona, ki na drugi strani občutno škodujejo zashižiku legalnih obrtnikov in trgovcev. Vendar vsi ukrepi obrtne oblasti ne zaiežejo in neupravičeno obrtovanje se nemoteno razvija, seveda boli prikrito in tajno. Najavljene so sicer stroge odredbe proti vsem onim, ki svoie delo vrše proti predpisom zakona o obrtih. Navzlic temu Je umestno, da odbrtni odsek ljubljanske občinske uprave sodeluje z oblastjo pri zatiranju teh kršitev in se na ta način postavi v bran ter zaščit: upravičene zahteve obrtnikov in trgovcev v Ljubljani. Da se to zto šušmarstva ln krošnjarjenja v Ljubljani za tre, naj obrtni odsek napravi vse potrebne korake in jih izvede s sodelovanjem vsega občinskega sveta. Analogno tržnemu nadzorstvu naj se uvede obrttio nadzorstvo aii pa neke vrste obrtna policija za nadzorovanje trgovine, obrti in industrije. Ta obrtna policija naj ima nalogo, da pregleduje poslovanje vseh strok, da pazi na to, aH imajo vse osebe, ki vrše kakršnokoli obrt po zakonu o obrtih odgovarjajoče dovolilo ali obrtni list in da se lzvršujejo odredbe o zapiranju in odpiranju lokalov. Taka obrtna policija naj bi Imela dovoljenje, da takoj na licu mesta ustavi nezakonito obratovanje, da zapleni blago, odnosno. da zapleni lokal do višje odredbe. Izredna naloga obrtne policije nai bi bilo pobijanje šušmarstva. Tu bi nameščenci občin, uprave, dodeljeni tej obrtni policij-i. imeli najširše polnomočie. da bi lahko takoj na mestu samem izvedli vse potrebne ukrepe, ki naj zagotovilo uspeh postopka. Zato bi bilo potrebno namestiti specialno osobje za poslovanje izven urada. Za izvršitev tega sklepa naj se z a gotov} v bodočem proračunu potreben kredit - - - — vest* = Nov padec dolarja. Že predvčerajšnjim popoldne je začela deviza Newyork na svetovnih deviznih tržiščih znova popuščati. Danes je bil zabeležen v Curihu tečaj 304.5 (včeraj 311) kar ustreza 41.4 odstotnemu razvrednotenju nasproti prejšnji zlati pariteti. Pri nas je deviza New-york padla na 43.62 Din za 1 dolar (srednji tečaj skupaj s premijo) nasproti 44.41 Din včeraj Navzlic nadaljnjemu padanju dolarja je bil funt danes nadalje čvrst in se je tečaj devize London v Curihu ponovno dvignil od 16.55 na 16.68. = Povišanje uvoznega kontingenta za jajca v Švici. Po sporočilu švicarskega poslaništva v Beogradu je švicarska vlada sklenila, da se poviša uvozni kontingent za jajca jugoslovenskega izvora v Švico za leto 1933. od 25.000 na 33.000 met stotov. = Japonska je v svetovnem izvozu tekstihj prekosila Anglijo. V angleških gospodarskih krogih se komentira dejstvo, da je po japonskih statističnih podatkih za prvih 9 mesecev t 1. japonski izvoz teksti-lij že prekoračil tozadevni angleški izvoz, tako da je Japonska stopila aa prvo mesto med vsemi državami sveta, ki izvažajo tekstilno blago. — Letošnja svetovna žitna letina ne b° krila konsumnih potreb. Kakor znano se je v evropskih industrijskih državah letos ponovno v znatni meri povečal pridelek pšenice, s čemer se je zmanjšala uvozna potreba teh držav, kar zlasti težko občutijo evropske agrarne države. Temu nasproti pa je svetovni položaj glede pšenice bistveno ugodnejši. Navzlic večjemu pridelku Evrope, je letos po najnovejšem poročilu mednarodnega poljedeljskega in-lnstltuta v Rimu svetovni pridelek pšenice na severni poluti znatno manjši, nego je bi] lani in tudi manjši kakor znaša po-vpreč;e zadnjih pet let. V izvoznih državah je produkcijski presežek letos manjši, kakor v kakršnemkoli letu po vojni. Presežek izvoznih držav znaša namreč le 113 milijonov metrskih stotov (lani 173 milijonov) nasproti uvozni potrebi uvoznih držav od 142 milijonov metrskih stotov (lani 172 milijonov). Najbolj s« Je zmanjšala uvozna potreba evropskih pasivnih držav, in sicer za 19 milijonov metrskih stotov. Ker jo uvozna potreba pasivnih držav večja nego znaša produkcijski presežek izvoznih držav v letošnjem letu, je pričakovati, da bodo stare zaloge, ki bo znašale prvega avgusta t L 188 milijonov metrskih stotov, do prvega avgusta prihodnjega leta nazadovale za 29 na 159 milijonov metrskih »totov, ker se bo lahko razlika med produkcijskim presežkom izvoznih držav in uvozno potrebo pasivnih držav krila iz starih zalog, ki ie bodo na ta način zmanjšale. Hmelj spet po 70 Din + Žalec, 16. novembra. Ker je bla«a že malo, a povpraševanje živahno, se jo cena dvignila, in se je včeraj plačevalo dobro blago od 68 do 70 Din za kg. Nakupilo se je po teb cenah nekaj meterskih stotov hmelja. Nekaj večjih partij dobrega blaga pro-ducenti še drže. Borze 16. novembra Na ljubljanski borzi je v skladu z zunanjim' notacijami dolar znova znatneje popustil, nasprotno pa je bil London za malenkost čvrstejši Avstrijski šiling se je trgoval v privatnem kliringu po 8.95 (v Zagrebu po 8.90, v Beogradu po 8.90), grški boni pa so bili zaključeni po 41 (v Beogradu po 40). Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda dvignila za več točk in se je trgovala po 255, 256 in 258. Čvrstejši so bili tudi dolarski papirji in je bilo 8 odst. Blairovo posojilo zaključeno po 40. Promet je bil še v 7 odst investicijskem posojilu po 50 in v delnicah PAB po 233. D«*VI2«? Ljubljana. Amsterdam 2307.07 — 2318.43, Berlin 1362.91 _ 1373.71, Bruselj 798.02 -801.96, Cuiih 1108.35 — 1113.85, London 183.97 — 185.57, Newyork 3380.50—3408.76 Pariz 223.88 — 225.—, Praga 17001-170.87 Trst 301.24 — 303-64 (premija 28.5 od*t.) Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.95 Zagreb. Amsterdam 2307.07 - 2318.43, Berlin 1362.91 _ 1373.71, Bruselj 798.02 do 801.96,'London 183.97—185-57, Milan 301.24 do 303.64, Newyork kabel 3402.50-3430.76, ček 3360.50 — 3408.76, Pariz 223.88 — 225, Praga 170.01 — 170.87, Curih 1108.35 do 1113.85. Curih. Pariz 20.1975, London 16.68, New-vork 304.50, Bruselj 72.C5, Milan 27.20, Madrid 41.70, Amsterdam 208.175, Berlin 123.125 Dunaj 57.30, Stockholm 86, Oslo 83.80, Ko-benhavn 73.45, Praga 15.34, Varšava 57.90. Bukarešta 3.05. Dunaj, (lučaji v priv kliringu.) Beogra.. 11.38, London 29.27, Milan 47.82, Newyork 535.27, Pariz 35.53. Praga 25.69. Oarih 175.86. UK1 S v zlatu 128 S pap. Efekti Ljubljana. Vojna škoda 255-258, 7% mvest 50 do 51.50, 8% Blair 36 den., 7% Blair 33 den., 7% Drž. hip. banka 43 den., 4% agrarne 27 den., 6% foeglušike 36 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 258—260, za dec. 255 den., 4% agrarne 27 den., 7% investicijske 51-53, 7% BladT 35.50 do 39, 8% Blair 39—40.50, 6% begtaške 36 den.; bančne vrednote: Nar. banka 3700 den., PAB 233—386; industrijske vrednote: Šečerana Osiqek 130 dec., Trbovlje 100 do 120, Isis 10—25, Ljevaonica Osijek 200 bi., Nar. šumska 20 den. Beograd. Vojna Skoda 258,254 zaklj., za dec. 258, 255 zaklj., 7% investicijsko 52 bi, 4% agrarne 28 zakflj., 6%begluške 37, 36.40 zaklj., 8% Blair 36 den., 7% Blair 34 den., 7% Drž. hip. banka 46 zaklj., Nar. banka 3700—3750, PAB 233, 232 zaklj. Dunaj. Državne železnice 16.25. Trboveljska 15.30, Alpine-Montan. 9.20. Blagovna tržišča 2ITO + Chicago, 16. t m. Začetni tečaji: Pšenica: za december 89.50, za maj 93.25, za julij 80.875; koruza: za december 47.875, za marc 54.75, za maj 56.375: rž: za december 60.75. za maj 67.375. 4- Ljubljanska borza (16. t. m.) Tendenca za žito čvrsta - N idijo se (vse za ■»lov«*nsko postajo, plačljivo v 30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška. 79/80 kp 147.50 - 150: baranj«ka. 78/79 kg 145 do 147RO: črnska 78/79 ks 145 - 147.50 iinrnti) (no navadni tarifi)• za november 130 — 132.50; nova umetno sušena 120 do 122.50: moka: baška >0« 255 — 260; banalna ?fifi - '>70 + Novosadska blagovna borza (16. t. m.) Tendenca mirna. Prometa je bilo 61 vagonov Pšfnira: baška okolica Novi Sad 102 — 104: okolica Sombor in gorniebanat *ka 101 — 103, sredniebaška in slavonska 103 — 105. srednjebanatska 100 _ 102 užuobandtska 95 — 99; baška ootiska In ladja Dunav. Beaei 105 — 106; baška ladja Tisa 106 — 108. Oves: baški. sremski, sla conski 51 — 53 bfSIH crpnifV' Čemu bi se mučili, če se da drugače napraviti! pere sam To |e prednost Schichtov® ga Rodiona. fn v tem tiS njegova skrivnost: na milijone kisikovih mehurčkov se razvije med kuhanjem (vsaj 15 minut) v raztopini Schichtovega Rodiona in poganja milno peno skozi tkanino. Tudi povsod tam# do kamor nikdar ne seže krtača. V 15 minutah Vam je perilo belo ko sneg, ne da bi ga bilo treba drgniti in mencati. Prizanesljivo in hitro opravi Schichtov Radi on za Vas delo, kadar imate žehto, če uporabljate Schichtov Radion*' 64/65 kg 63 — 65. Koruza, baška. sremska 7fi _ 78- no«vt sušenp 68 _ 70: r.a december • januar 55 — 57.50; banatska 73 — 7.V nova suš. 63 — 65; baška suš. ladja Dunav 72—74; baška stara, ladja Tisa ali Dunav 83—85. Moka: baška, banatska »Og« in »Ogg« 195 - 215; >2< 175 _ 195. »5« 165 - 175 »6« 112.50 - 122.50; »7< 82.50 - 92.50. »8« 65 — 70; sremska. slavonska >0g« ib >0ee« 185 _ 200, >2« 166 _ 185; »5< 145 - 165: »6« 107.50 - 117.50: .7< 77.50 do 87 50 »8« 65 - 70 — Otrobi: baški. sremski 52.50 _ 55; banatski 50—52.50 Fižol: baški, sremski 132.50 — 135 + Budimpeštanska terminska borza (16. t m.). Tendenca slaba, promet slab. Pšenica: za marc 7.63 do 7.64, za maj 7.75 do 7.77; rž: za marc 4.73 do 4.74; koruza: za maj 8.16 do 8.19. Lepota Carigrada v opereti Jarmile Novotne Ljubljana, 16. novembra Vsa čast čestiti Mariji Jeritzi — ali ko zdaj v kinu Matici poslušamo Jarmilo No-votno, smo z njo še daleko bolj zadovoljni. Z zadoščenjem zapusti človek predstavo filma »Noč velike ljubezni«: zopet enkrat dobra, lepa opereta. Posrečena vsebina. dobri igralci, izvrstna režija. K vsemu temu: prekrasne slike Carigrada in njim prikladna bujna glasba Roberta Stol-za. Režira Bolvary. Zelo znano, zelo ugledno ime v evropskem filmskem svetu. Mojster filmske operete. Razplete malenkost v velik, očarljiv dogodek. In nikdar ne pozabi opremiti svojega dela s čarobnim? krajevnimi posnetki. V tem filmu uživamo bizarno lepoto Carigrada: Zlati rog, velika panorama mesta, Sv. Sofija, čolnarji, 'ad-je( prodajalci, bazarji, mnogo minaretov, mnogo skrivnostnih razkošnih palač in ta in oni skrivni kotiček med starinskimi ulicami. Ze ta vnanjost daje filmu poseben čar. In v nas tem bolj vzbuja radovednost, kaj vse lepega je Bolvary nabral na našem Jadranu v svoj najnovejši film »Dvorec na jugu«. Pravijo (in mi lahko verjamemo), da je sijajno izkoristil •slikovitost naših obal in ustvaril delo, ki ne podaja samo romantike dogodkov temveč tudi veličastno romantičnost našega sinjega morja. A da se vrnemo k Jarmili Novotni: naravnost dragocen je film »Noč velike Iju-bavi« zaradi nje same, zaradi njene fine pevske in igralske umetnosti. Za nas je poleg vsega prav pikantno, da v njeni nemščini vendarle ujameš pravo, moderno, visoko kultivirano Čehinjo. In GustI Froh- ' '_■!'! r izdajati podrobne sezname in sestaviti bibliografski katalog vseh preiodičnih prirodo-slovnib časopisov, ki so na razpolago v ljubljanskih knjižnicah; tako bomo ustregli danes že kar nujni potrebi naših strokovnjakov, ki seda i ne vedo, kai vse imamo in Česa nimamo v naših knjižnicah. Revije bodo kajpak pod uzuelnimi nogoii na razpolago tudi izven Ljubljane bivajočim strokovnjakom. Koliko članov š t časopis razvijal in koliko bo stal Sedanja cena je režijska: umljivo je, da sekcija ne išče pri tem dobička. Pri iistu sodelujejo sami domači strokovnjaki. _ Tudi poljud na predavanja so v našem programi, Maribor in Celje imata ljudsko univerzo, v Ljubljani se šele snuje. Prirodo-slovno snov skušamo mi nuditi širšemu občinstvu, in da je za naša predavanja dovoli zanimanja, ste se lahko prepričali. Kajpak če se ustanovi splošno ljudsko vseučilišče, se rade volie priključimo. V programu za orihodnje mestece so predavanja nekaterih zagrebških vs>.ičiliških profesorjev, med njimi slovečega Klotnikova, izmed domačih pa nastopijo dr Hadži, dr. Grošelj, dr Košir in drugi. Kakšne smotre imate ga pred seboj? — Čim večjo poglobitev znanstvenega dela, njegovo organizacijo in koncentracijo, ki sta tehničen pogoi večjih uspehov. Ljubljana se vedno bolf razvija v vseučiliško, študijsko mesto in i>ri tem razvoju moramo tekmovati tudi nrirodoslovci. Dobre volje ni malo, tudi delavcev ie dovolj, čedalje siabS° M je z materialnimi sredstvi, in tu naj bi nas zlasti oblasti (država, banovina, občina) ne pozabile. Imamo še vse polno specialnih problemov, postavimo: raziskavanie naših jam v geografskem in biološkem pogledu, problemi Krasa in dr. V proučevanju rastlinstva so se začele tjdi pri nas uveljavljati nove sociološke mstode. prav tako 6? favna raziskuje v zoogeografskem pravcu. Marsikakšno naloeo bi lahko imeli skupno z ostalimi jugoslovanskimi prirodoslovci. toda ... Nimate skupne organizacije? — Že tri leta se pripravljamo za nie ustanovitev, vendar doslej še ni prišlo do realizacije tega načrta, ki bi omogočil večjo strnitev naših znanstvenikov in v tej ali oni smeri morda tudi smotrnejšo delitev in organizacijo dela. Nedvomno b? samo tako osrednje društvo doseglo, da bi država vsal z raznimi mogočimi, ne preveč obtežujočimi ugodnostmi podpirala naše delo. _ Omeniti ie še, da imamo zlasti Slovenci v posameznih prirodoslovnih panogah že več amaterjev, ki so se povzpeli na znatno stopnjo in so več kakor navadni nabiralci materiala. Potemtakem so pogoji za razmah prirodo-znanstva pri nas dokaj ugodni, treba je samo več sredstev in živahnejše podpore širšega občinstva. Ustvariti in razširiti se mora krog Ijjbiteliev prirodnih ved, kakor jih imajo drugI narodi. Tako razširjeno in poglobljeno delo bo ugodno vplivalo tudi »« splošno kulturno usmerjenost našega na roda. —® Češki glag o »Gledaliških eapiskihc Cirila Deberca. V »Lidovih Novinah« z dne 12. novembra ie izšla ooena knjige Cirila Debevca »Gledališki zapiski«, ki jo je pred tedni izdala v zbirki »Slovenske poti« Tiskovna zadruga v Ljubljani. Ocena je iz peresa dobrega poznavalca naše književnosti dr. Rajmun-da Habrine. Kritik vidi v »Gledaliških za-Diskib« idejno in praktično pomemben spis, ki s pregnantno, pogosto tjdi aforistično prioetreno formo razpravlja o gledališču, o repertoarju, o odrskem jeziku in o drugih činiteljih, ki so v zvezi z gledališčem. Češki kritik priznava, da ti predmeti niso nič novega ali neznanega, toda vrednost Debev-čevih zapiskov je prav v tem, »s kakšno resnično resnobo in globokostjo se jih loteva avtor, ki poleg praktičnega gledališkega znanja uveljavlja povsod svoj svetovni razgled, stavi vieoke zahteve in neprestano kaže 6^ojo duhovno zavest o nravni in umetnostni odgovornosti odrske umetnosti. Umljivo M, da tako spisana knjiga nima samo krajevnega pomena, marveč da ima splošni značaj in bi zaradi teea pomenilo dobro dHo, če bi jo kdo prevel v češčino.« — »Gledališki zapiski« se dobivajo pri Tiskovui zadrugi,xizvod po 36 Din. 2S>X®X«>] Vsak naročnfk „JUTRA" je zavarovan za looooDin! licb — seveda je eleganten mornariški oficir, prijeten, izkušen, tak, kakor ga želijo ženske in kakor ga potrebuje filmska opereta, če hoče kaj veljati. Ob tem lepem filmu lahko zadovoljni podčrtamo veliko prizadevanje uprave kina Matice, ki se trudi, da nam prinaša na platno kljub vsem stroškom od dobrega najboljše: od Mate Hari in Ekstaze, preko dr. Mabusa, Pesmi sveta in orjaških Titanov neba Noč velike ljubezni: — izredno pestra menjava. _ Repertoar NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI DRAMA. Petek, 17.: Zaprto. Sobota, 18.: Praznik cvetočih češenj. Premiera. Izven. Nedelja, 19. ob 15.: Okence. Izven. Znatno znižane cene od 5 do 15 Din. Zadnjič v sezoni. — Ob 20.: Sveta Ivana. Izven. Znižane cen«. OPERA. Petek, 17. ob 15.: Halka. Dijaška predstava. Znatno znižane cene. Izven. Sobota, 18.: Toeca. Gostujeta ga. Zinka Kun-čeva in g. Ivan FrancL Izven. Znižane cene. Nedelja, 19. ob 15.: Turška kamare- laven. Znižane cene (dramska predstava). — Ob 20.: Traviata. Izven. ★ Po daljšem presledku pojde v nedeljo zvečer spet preko odra »Sveta Ivana«, znamenito zgodovinsko delo Shawa. Zabaven in duhovit način je (»vojil publiko, da z zanimanjem sledi nanetemu dejaniu o Devici Orleanski. Daneg ob 15. bo v operi kot dijaška predstava uprizoritev poljske opere »Halka« i go. Gjungjenac - Gavellovo v naslovni ulogi. Pred uverturo bo govoril o poljski kilbiri predsednik Društva prijateljev poljskega naroda prof. dr. R. Mole- Obisk priporočamo dijaštvu pa tudi ostalemu občinstvu. Znatno znižane cene. »Tosco« bodo ponovno peli jutri z g. Ivanom Francljem v ulogi Cavaradossija in z go. Zinko Kunčevo v ulogi Tosce. Barona Scarpio poje g. Primožič. Ga. Kunčeva in g. Primožič sta znana odlična umetnika in prištevata partiji v tej open med svoje najod-ličnejše kreacije. V drugič nastopi v ulogi Cavaradossija na našem odru g. Ivan Franci ki je vzbudil pri prvem svojem nastopu 1. novembra veliko zanimanje in žel tudi izredno priznanje. Prepričani smo, da bo nje-eov drugi nastop še sigurnejši in uspešnejši in mu bo dal priliko razviti vse lepote svojega glasovnega materiala. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE • Mestni dom. Začetek ob 20-15 Sobota, 18.: Deseti brat. Nedelja, 19.: Deseti brat Šentjakobsko gledališče priredi v soboto in nedeljo predvidoma zadnjič narodno igro v desetih slikah »Desee»eiia 50 pv; za dajan'0 naslov« ali M Šifro pa S Din. (1) Pošteno dekle vajeno gosutoiške kuhinj«, sprejmem. Predstaviti e« je aied V« 8. in Vj 4. uro na naslov, ki ga pove oglasni 'Kidelek »Jutra«. 42014-1 Trg. pomočnika verziraneg3 v galanteriji, * primenno kavcijo, sprejmem ko-t vodjo v večjo trgovino. Ponudbe na ogas. oddelek »Jut™« pod Šifro »Vera inen«. 42110-3 Gospodično za pifamo tekstilne industrije, s kavcijo sprejmem tafeoi Ponudbe na oglpsni oddeHc »Jutra« pod šifro »TextilE«. 42156-1 Ključavničar neoženjen, -vešč v popravljanju itn gradbi novih avtomatom, z veSIeit.no prakso, na-j pošlje svojo ponudbe s popisom doeeda-n/h služb rn z zahtevkom na oglasni oddelek »Jutra' pod šifro »Ključavničar«. 42067-1 Izurjeno moč s prakso pri okroglem p!« tilnem. stroju, sprejmem. ■— Izveižibane moč! naj požrejo evoje ponudbe t navedbo zahtevkov na poštni predal št. 58 — Celje. 42078-1 Izurjene pletilje proti dobremu zasvSkv v stafao službo sprejme K. Soes, Mestni trg. 42112-1 Trg. sotrudnico starejšo, popolnoma samostojno v vseh panogah trgovine me?enega b'aga — sprejme Zanier & sin. Sv. Peter v Savinjski dolini. Reflektira v> eomo na prvovrstno moč. Ponudbi je priložiti sliko to »pričevala 42004-1 Mlado dekle ki ima poteg gospodinjstva •nadarjenost za šivanje — pTire:mem proti celi oskrbi -v Gajevi ulsci, Pokoj, zavod, Ieivo 01. vrata 315. 43113-11 Uradnico steno tiipietiko z v e 51 e t-no prakso v odvetniški ali gospoda rsk.i pisarni. zmožno nemškega in skega jezika. sprejmem. — Plo.nud'be na poštni predaj 315, Ljubljana. 42132-4 Čevlfar. pomočnika izurjenega v Siva.nem bi dra?em delu. spre Ime takoj Toma? Stiftar, Sv. Peter, Sav. doBt». 43140-1 Deklico Sodno te pošteno. erfairo »d 14—16 let. brez staršev, t znam jem nemščine, spre j m »m v službo z vso oskrbo Nastov v ogiasnem oddelku »Jutra«. 43153-1 Prikrojevalka dobro kurjena v nrezova-n;u pletenin, do-bi stalno m"Sto. C-enj. ponudbe na osrias. oddelek »Jutra« pod »Prik rojeva lika«. 42100-1 Snažno žensko nob-aženo, t! sna natančno pospravi jo ti paritetiVane sobe, sprejmem za čas od '2 do 11. n.re dopoldne. v oglasnem p^^-m-h Juitra«. 42141-1 Mesar, vajenca po5tewib »tarJeT, »prejme Ivan B a J, Kodeljevo pri Ljmbljaoi. 4E065-44 Pek. vajenca sprejme takoj pekama Petek v Peisjem štev. 85. 43096-44 G. Th Rotman: BiH, Eebijev sin Bt«»d* 1 Din; u da-janj« naslova sli k Šifro 8 Dio. Dijaku ki id&ej« le« tr akcije, pia-Sajo reak« besede 50 pati ta iifro »li dajanja naslova 3 Din. (4) Inštruktor dobra moč za H. letnik srednje tebnifene Sole (stavba rstvo in račfumssvio) se iiče. Ponudbe na oglasni oddelek »jutra« pod šifro »Tehnična šok«. 42136-4 Cenejše meso Goveje 5 in 7 Din, svinjsko 12 in 14 Din. te letin a 10 im 12 Dio. Me«ar Volikar Šiška. Jernejeva in Gasilska cesta. 42118-6 Fotoaparat 9 X 12. dvojni anastigmat, nov pcve&evalmi aparat in ves pribor poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46123-6 I Učilišče krojašt-va — za dom pofrlic. Kroji po meri. Jfodni atelje Šare, Ga-jeva Ul. 42159-4 Službe išče Vmk* beseda S0 pxrj M dajanj« naslova ah ta Iifro pa I Din. (Z) Brivski pomočnik iš5e bneaplaSno ftameščenje v ve&jem salonu v Ljubljani, v «vrho ispopoJinitve v damskem saloou. — Po nudbe na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brezpla Jen«. 42080-2 Prvoklasna dje-z-tambunioa — Damen-kapela 5 goapojioa 1 gospod Sviraoje dobro Petje klsstono to sevdaiinke. Elegantna garderoba, Slobod-ni 1 December. Dvjeti po sporainiina. P on ude prosim na Kapelmioo Jurišid Ka-■varaa-Zagreb, Ogulin. 412093-2 Trgovski pomočnik 31 let star, maonfaktorn« to mešane etroke, prosi na.meščenje. Začasno »prejme vsako službo. Lahbo položi 10.000 Dto kavcije. Dopis« ne oglasni oddelek »Jutra« pod »Delaven«. 4S133-2 Gospodična inteligentna to izobražena. *(mpatt5ua to prijazna, prosi nameščen ja t kaki pisarni. bnffetu kot bla gajn.i5a.rka »U pod obno. — ČeaJ. »rriie ▼ »lučaju potrebi res dobre in vestne moči sporočile naslon- na oglasu! oddelek »Jutra« pod Šifro »Poštena moč« 41207-2 Kupim Uglasi trg. značaja po 1 Din beseda; ta rajanje naslova ali ta Šifro S Dio. — Oglasi socialnega xaač»ja vsaka beseda 50 par: ta dajanj« naslova »U za Šifro pa 3 Din. (7) Ročni plato voziček trgoivc&i pult, baJančnio tehtnico ta 15 kg to deci-malkio 150—500 kg, kupim. Pon.udlbe na oglas, oddelek »Jutra« ■ pod šifro »1001«. 40143-7 Železen štedilnik dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jatra« pod »Štedilnik 540« 43161-7 U* K*' Ker je bil lačen kakor volk, se je sklenil pokrepčati z jabolki. A nedaleč od njega je sedel mlinar Miklavž, s hrbtom naslonjen ob krilo svojega mlina, In dremal. Da ga ne bi zmotil, je vzel Bili vrv, ki je visela zraven mlinarja, in ga krepko privezal h krilu. 0kume to janed, t redkosti 220/15», AJO/1SS:. ikj najnižjih eeneh. Tvoruiški skladišče » Ljubljani. Du Tiajska eesta 31. 246 1£ Stanovanje »obe, kuihiaje, shrambe in drvarnice oddam po nizki ceni. leto ta m oddam tudi sobo s posteljo ali brez. Pavel Pohleven, Cesta v Mestni log (nova hiša). 40109-21 M tanovanja Vsaka beseda 50 par; sa dajani« naslova aH ta šifro S Dia. (21-a) Vsaka Oeserla 1 Dm. ta dajanje naslova ali za Šifro p» 5 Din f34) Namizna jabolka prima roba 4 Din. dobra roba Din 3.25. srednja ro ba Dio 2.75. drobna roba Din 2.—, suhe slive o Din po povzetju od 100 kg ca prej franko postaja razpošilja Paivito. Metlika. 42038-34 fasm Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova aid za Šifro pa 5 Dto. (261 Trivrst. harmoniko zelo dobro ohranjeno poceni prodam. Naslov pore oglasui oddelek »Jutra«. 42039 26 Sobo in kuhinjo za takoj ali pozneje, v Traovskem, ozir. Šentjakobskem okraju išfceta dvt-oseb; v mirni hiši. Naslov in ceno na ogasttf oddeiek »Jutra« pod »Dve osebi«. Opremljeno stanovanje sobe, kuhinje to pritilklin iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Centra,m 88«. 42106-21/a tanovanje j Vsaka beseda 1 Din: j ta dajanje naslova ali ] ta Šifro pa S Dto. (21) * Štirisob. stanovanje t vsem boanfortom. v naj lepšem delu mesta oddam za 1650 Dto. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 42065-31 Stanovanje center, lepa lega, soinčno, 4—6 sob s posebnimi vhodi, popolen komfort, oddam s februarjem dobri stranki, po zelo zmerni na jeminimi. Pojasnila - v Dvo-rak;0(vi ulioi 6/IU. telefon št. 3314. 42012-2'] Specijalni šampon • J> • daje potemneliin lasem sijaj in svileno mehkoto. 2e prvi poizkus Vas bo o tem prepričal. Oprema za enkratno uporabo Din 6.— Oprema za trikratno uporabo Din 12.— Dobi se povsod. 316/n Dvosob. stanovanje solnčno, z veliko kuhinjo, oddam z decembrom v Einspielerjevi uddci št. 18. 42125-31 Sobo odda (Vsaka beseda 50 par. aa dajanje naslova ai4 »a Šifro 8 Din. (23* Sobo z 2 posteliama oddam s 1. decembrom. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42116-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom in hrano oddam. — Siprejmem pa več abonentov Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 43127-28 Lepo sobo 4eparira.n0. v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42134-23 šče, Prijatelj narave, Plačam. Prijatelj filma. Poštenost, Portabl«, Resno, Resnost. Radio 88, Ramena 28. Resen. Rentabilnost Razvedrilo 1234, Soliden, Sorganfreie Zukunft, Stalna zarada. Samo dolgoletna spričevala. Sluga, Se-pariirana. Stalni zaslužek, Slučaj, Svetlo, Skupna moč. Solnčno, Soba, Takojšnje plačilo. Tečaji, Takoj denar, Takoj soba. Točen, Tiha, Trgovska oprava, Takoj ali 1. februar, Tajnost zajamčena 15.000, Trgovac, Ugodna prilika, Umetniško delo. Upokojenka, Vsake vrste. Vdova, Velik promet, Varnost. Vestna v Ljubljani. Vajenec, Zahtevek , Za takoj 46. Zmožna 20, Zanesljiva oseba, Zmožen, Zaneeijiva. Zvesta, 30—JS. 300—500, 19, 8000, 99. 1933. iwmm Vsaka besed* 1 Din; ta dajanje naslova ali ta Šifro pa 5 Din. (27) Pes rjav doberma.n, se J« zatekel. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 42117-27 Sobo z 2 posteliama eepari.rano, v novi vili poleg sv. Krištofa oddam. — Naslon v oglasnem oddelku »Jutra«. 42144-33 Kabinet separiran. z vhodom s stopnišča, v novi vili pri sv. Krištofu oddani. Naslov v oglasnem oddelku »Juitra«. 43145-23 Sobe išče Vsaka beseda SO par: aa dajanj« naslova aa m šifi* S Dia. (23-a) Sobico s štedilnikom in posebnim vhodom, iščem Ponudbe na oglas, oddelek »Jutro« pod »Ne dira ga«. 43104-23/a Vinogradniki pozor! Za pomladanski nasad imamo na razpolago še cepljenke sledečih vrst: BOUVIEROVA KANINA. zeleni silvanec (selekcija »Frohlich-silvanec«), bela klev-na, biser iz Csabe, Muškat Madame Mathias, žlahtnina, muškatna žlahtnina itd. na podlagah Kober 5 BB, Teleki 8B in Goethe 9 v prvovrstni kakovosti. Izključno selekcioniran, izvrsten materijal. Prosimo interesente, da zahtevajo naš seznam s ponudbo. TRSNICE tvrafke Clotar Bouvler vinogradniško veleposestvo, GORNJA RADGONA, Dravska banovina. 12038 Trta »Bouvierova ranina« je imela tudi letos relativno največji donos in najvišjo gradacijo (18—21.5°)! Starejša gdč. išče sobo in sotočno sobo v sredini mesta. Gre tudi kot sostanovalka k starejši gospe, event. tudi s hrano. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna to solidna«. 42146-33/a rut Vaaka beseda i Dto, j ta dajanj« naslova ali I šifre pa 5 Din. (24) j »Podkev« Čakal zaman. Kaj je vzrok 42157-24 V oglasnem oddelku »Jutra« dvignite sledeča pisma: Angleščina, Agrarci. A. C. 44. Agnamarin, A. M., Asistentka. Božična drevesca Brez rizike. Bližina cen tra 500, Boljše dekle, Buf-fet 20. Blondimka, Citre. Cena, Čedna. Češki imdu-striiale^, D:skrecija. Drn-žapiiik 500.000, Dobrosrčnost. Dober plačnik. Dobra zarada, Dobro ohranjen. Dober čuvaj, Deloma hra-ni'r>e knjižice. Dve osebi 1953. Dober tečaj. Domača učiteljica. Dobra trgovina. Evelins, E., Eneran. Fa-drol. Gotovina 4. Gotovina 50.000, Gladek uspeh. Galanterija. Gurman. Gorenj-ka 1.12, Hotelska kuharica. H:5a z gostil.no. Hitra kup-*>'ia, Hi5a. Inštruktor, J. K.. I. I. 125. Kmetsfca. Kro:ač. Kost. Kui+urni de-'flvec. Kom.twn;on z gotovino, Koma} doSa. Kon-rresui tre. Ka«sa. Len« soba. L; ubija ne 1902. L. M.. Lhibljana Celje Maribor. Lastna korist. Lovski dom Lep dobiček. M:n». Mešana trgovina. Mitn:ca. Mi-~>ljub«