plačana » gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČflTRTKK IN SOBOTO.
■vaoDKUunaaai. u, at «i«w<iimaamiinoi ■w ■m—h—11 ■ ■iiwrwiwiiii,«niiwn——wraw—mm
/9w
'"ena posamezni številki Din 1’50.
7
TRGOVSKI
£asiipfi§ mm trgovino, Industrijo In obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici. — Dopisi se ne vračajo. — SL pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.95.5.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, za četrt leta 45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO MII.
Telefon St. 552. LJUBLJANA, dne 18. avgusta 1925. Telefon št. 552.
ŠTEV. 98.
Lojze &iuuc, tajnik ljubljanskega gre mi ja:
Ljubljanski trgovci in veiesejm.
Kakor splošni narodno-gospodarski ■oziri, tako zahtevajo interesi naše trgovine, zlasti interesi slovenske trgovine, da se vzorčni velesejmi prirejajo tudi še v bodoče in da postane naš ljubljanski veiesejm stalna gospodarska prireditev. Bodočnost sama bo pokazala koristi, ki jih bo imela slovenska podjetnost od ljubljanskega velesejma. Toda neglede na splošne koristi te prireditve moramo žal ugotoviti dejstvo, da se uprav ljubljanski trgovci premal ozan imajo za to velevaž-no prireditev in ji ne posvečajo one pozornosti, ki jo zasluži in katero bi ji kot smotreni trgovci morali posvečati.
Prireditev kakor je ljubljanski velesejem, ki prinaša koristi ne samo posameznikom, ampak splošno celokupni naši podjetnosti, zasluži aktivnega sodelovanja slehernega trgovca. Ni dovolj, da si trgovec ogleda ta ali oni veiesejm, nujna potreba je za vsakega, da se tudi aktivno udeleži te prireditve in da z marljivim sodelovanjem po svojih močeh pripomore k podvigu slovesa slovenske podjetnosti. Po udeležbi na velesejmu, po tem, kar bomo tam razstavili bodo inozemski krogi sodili našo gospodarsko moč in dobili sliko o naši konkurenčni zmožnosti. Zato bi bilo neob-hoduo potrebno, da na tej prireditvi sadeluje čim večje število, da bo slika, ki jo bo nudil veiesejm o naši gospodarski sili čim popolnejša.
Res je sicer, da najdemo na velesejmu mnogo naših trgovcev, vendar bi bilo z ozirom na število slovenskih trgovcev, na njih trgovske spretnosti in zmožnosti pričakovati, da bo tr-gostvo, zlasti ljubljansko trgovstvo, zastopano na velesejmu v večjem številu, kakor je bilo to doslej. Treba bi bilo več zanimanja za to gospodarsko ustanovo, da se izkaže prirediteljem vsa ona moralna in materijalna podpora, ki jo za njih požrtvovalno delo v vsakem oziru zaslužijo in tudi potrebujejo.
Poglejmo si Čehe, Nemce in druge narode, kako so ponosni na svoje
velesejme in kako dela vsak posamezni trgovec reklamo za domači velesejem. Na pismih, na kuvertah posameznikov, povsod vidiš reklamne ko-leke, pečate, ki opozarjajo na vele-sejmske prireditve v tem ali onem kraju. Ako pogledamo statistične podatke tega ali onega večjega velesejma, ki se prireja na križišču trgovskih cest, vidimo, da se velesejmske prireditve vedno bolj utrjujejo, in vse kaže da bodo pomembnejši velesejmi postali stalne gospodarske institucije. S sigurnostjo lahko trdimo, da spada med te prireditve tudi ljubljanski veiesejm, ki bo pri nas še vrsto let potrebna institucija.
Ne samo, da nudi veiesejm najugodnejšo priliko, da si naš trgovec naveže nove stike, je že velesejmski urad kot tak zelo koristna ustanova, ki nudi trgovcu skozi celo leto vse zaželje-ne informacije o inozemskih trgovcih, trgovskih zavodih, tržiščih itd. Urad vrši skozi celo leto — kar je prav malemu številu trgovstva sploh znano — intenzivno informacijsko službo. Nujna potreba bi bila zato, da se trgovci tesneje oklenijo te institucije, ki je pod spretnim vodstvom ravnatelja g. Dularja dosegla stopnjo, ki je slovenski trgovini in industriji v ponos in čast. Velesejmskim prireditvam se
iiuiuna oliutti tudi zahvaliti, da se je
inozemstvo natančneje upoznalo z našo produkcijo. Vsako leto ob velesejmu smo videli med obiskovalci obilo inozemskih nakupovalcev, ki nas prej sploh niso poznali in ki so dobili na velesejmu najlepeš utise o naši podjetnosti. Na velesejmih so se navezali neštevilni novi poslovni stiki, ki so bili v korist posameznikom kakor tudi celokupni trgovini.
Živi interesi naše trgovine zahtevajo, da se tesneje oklenimo velesejma in da tej prireditvi, ki v tako visoki meri širi sloves našega dela, pomagamo po vseh svojih močeh, tako, da bo nudil velesejem o naših gospodarskih prilikah sliko, ki bo res v ponos naši podjetnosti!
so pridobitniki Amerike in Nemčije, tudi če te države niso članice Društva narodov.
Posamezne države imajo v svetu mednarodne zbornice zastopstvo v .azmerju njihove vnanje trgovine. Države so razdeljene po tem kriteriju v tri grupe. V prvi grupi so države z veliko vnanjo trgovino, kakor Nemčija, Združene države, Belgija, Francija, Velika Britanija, Italija, Japonska, Nizozemska in Švica. Te države imajo v svetu tri člane in tri namestnike. V drugi grupi so: Danska, Španija, Norveška, Švedska in Čehoslovaška. Te imajo pravico do dveh članov in dveh namestnikov. V tretjo grupo spadajo: Avstrija, Madžarska, Indo-Kitajska, Luksemburg, Poljska in Rumunija z enim članom in enim namestnikom. (Opomba uredništva: Po tem ni jasno, v katero grupo je uvrščena naša država).
Svet mednarodne trgovske zbornice ima na leto tri ali štiri seje in rešuje v času od enega do drugega kon-
gresa zbornice o direktivah zborničnega dela. Svet vrši vse posle zbornice. Njegove sklepe izvršuje generalni sekretar. Generalni sekretar ima poleg sebe administrativno komisijo kot posvetovalni organ. Vsaka država mora poslati po enega člana v to komisijo. Odposlanci vseh držav stanujejo v Parizu in v generalnemu sekretariatu zastopajo nacionalni odbor.
Vsako drugo leto se vrši kongres mednarodne trgovske zbornice. Od konstituiranja zbornice L 1920 do danes so se vršili trije kongresi: v Londonu 1.1921, v Rimu 1. 1923 in v Bruslju 1. 1925.
Posli zbornice so razdeljeni v dve grupi: v posle splošnega mednarodnega značaja in v posle, ki obsegajo trgovsko - tehniška vprašanja.
Zbornica je organizirala trgovsko sodišče za arbitražo, ki bo delalo na to, da se spori med trgovci raznih držav rešujejo v najkrajšem roku in ob čim manjših stroških.
D. Metod Dolenc:
Valutne razmere Sovjetske Rusije.
(Nadaljevanje.)
Mednarodna trgovska zbornica.
Od mednarodne trgovske zbornice smo prejeli naslednja obvestila:
Mednarodni odnošaji se že odtegujejo področju vlad in diplomatov. Politiki in državniki ne morejo več obvladati ves kompleks mednarodnih ■vprašanj. Prisiljeni po življenju in njegovih potrebah prihajajo čim bolj na površje gospodarski strokovnjaki tam, kjer so doslej bili diplomati. Ustanovitev mednarodne trgovske zbornice po vojni je najmočnejši dokaz tega procesa.
Mednarodna trgovska zbornica ima v vsaki državi dve vrsti članov. V prvo vrsto pridejo aktivni člani (grupe); organizacije bank, trgovske zbornice, sindikalne zbornice, organizacije industrijcev in ostale gospodarske grupacije. V drugo vrsto članov pridejo individualni člani: banke, trgovske hiše, industrijska podjetja, kot afiliacije zbornice, da pomagajo pri reševanju mednarodnih problemov, spremljajoč delo mednarodne zbornice in podpirajoč v praksi njeno akcijo.
Ti aktivni in individualni člani zbornice se združijo v svoji državi v narodne odbore, ki se organizirajo po
prilikah v posameznih državah in na način, ki odgovarja tem prilikam. Odbor ima samo eno nalogo, da bodi resnični predstavnik najmočnejših ekonomskih sil v državi.
Narodni odbor odgovarja na ankete, ki jih prireja zbornica o vprašanjih, ki so na dnevnem redu, sestavlja poročila o stanju mednarodne trgovine v svojem kraju in dela v svoji državi za uveljavljenje sklepov, ki izhajajo iz sporazuma članov mednarodne zbornice.
Mednarodna zbornica je neodvisna organizacija. Ona uvažuje mnenja svojih članov in postopa vedno po doseženem sporazumu. Organizacija zbornice sloni na načelu svobode.
Druge mednarodne organizacije snujejo delegati vlad. Mednarodna trgovska zbornica je udruženje poslovnih ljudi, absolutno svobodno in neodvisno udruženje, ki ni pod kontrolo vlad, ker je tudi ekonomsko neodvisno. Zbornica ne dobiva nikakih subvencij, temveč se vzdržuje iz prispevkov svojih članov.
Zbornica je odprta vsem d-žavam brez izjeme, torej tudi onim, ki niso članice Društva narodov. Njeni člani
Nekdajšnja državna banka, ki je postala leta 1918 ljudska banka R. S.
F. S. R. ((ruske socialistične federativne sovjetske republike), je bila dne 2S. januarja 1920 sploh odpravljena, ukinjena, kajti vlada je tedaj mislila, da stojijo že pred končno odpravo denarja kot takega. Z dekretom z dne 7. oktobra 1921 pa — so jo morali znova ustanoviti. Poslovati je pričela 16. novembra 1921; namen ji je bil, da pripomore s krediti in drugimi bančnimi operacijami k razmahu industrije, kmetijstva in blagovnega prometa; denarni promet naj bi se potom te banke skoncentriral in spravil na pot normalnosti.
Ali — samo z dekreti se gospodarstvo ne da popravljati, če ti dekreti niso v skladu z živi jenskimi prilikami. Naravni zakoni so močnejši kot 'dekreti! Sovjetski rubelj je imel v polovici februarja 1922 uradno ‘/270000 vrednosti zlatega rublja, v resnici pa še mnogo manj, le Vsooooo- »V primeri 3 predvojno dobo se je količina denarja v prometu povečala za 20.000-krat, vrednost tega denarja pa je padla za 500.000 krat« (Bilimovič). Da bi . bilo mogoče sestaviti državni budžet 1 v takih številkah, bi bilo pač nekaj i n ©ču ven ega!
Vlada si je pomagala z denominacijo (razimenovanjem) sovjetskega rublja serija 1919. Izdala je 1. 1922 »državne denarne znake R. S. F. S. R.«, serija 1922, in je pomenil en rubelj te serije 10.000 rubljev katerekoli prejšnje izdaje. Pa še.vedno ni nič zaleglo, rubelj je še dalje padal. Pride do nove denominacije: rubelj serij© 1923 se pojavi in pomeni en rubelj te nove emisije — 100 rubljev serije 1922 ali 1,000.000 rubljev starejših izdaj. Dne 8. septembra 1922 je vlada sploh prepovedala državnim blagajnam, da bi spravljale pred letom 1922 izdane rublje v obtok. Ob vsej tej valutami mizeriji pa je bilo ugotovljeno velepomenljivo dejstvo, da je imelo podeželsko seljaštvo še vedno obilo kovanega zlatega ter srebrnega denarja v rokah, pa ni hotelo ž njim na dan ... Bernackij je cenil, da je bilo takega kovanega denarja še za 400 milijonov rubljev poskritega in da bi se ž njim dala dvakrat poplačati vsa množina papirnatega rublja,
ki se je takrat nahajal v obtoku pri meščanstvu in seliaštvu. Tega >zlate-ga bogastva« seljakoV pa vlada nikakor ni mogla napeljati v strugo, da bi gnalo njene mline ... Zato je bila tudi druga denominacija — brez učinka in vlada je morala misliti na ustvaritev novega »denarja«, ki naj bi imel trajno vrednost.
Z dekretom z dne 11. oktobra 1922 so ustvarili »červonce«, to je novec iz >rdečega« zlata. Izdajati so ga začeli v bankovcih po 1, 2, 3, 5, 10, 20 in 50 červoncev, a en červonec naj velja toliko, kolikor 10 rubljev zlate valute. Červcnci morajo imeti legalno pokritje, in sicer 25% v zlatu, novcih, plemenitih kovinah, inozemskih vrednotah, pa tudi lahko v vnovčljivem blagu in menicah. Takšen denar sme izdajati samo državna banka, a vlada si sme za kratek čas pri njej najemati posojila, toda mora zanje za polovico višine založiti zlata. Menjava červoncev (bankovcev) v zlato še ni obvezna; kdaj se bo dopustila, bo predmet posebnega vladnega ukaza.
Prvotni in glavni namen teh bankovcev je bil, da naj zadoste kreditnim potrebam težke industrijo in velike trgovine. Ali gospodarske prilike so nanesle, da je dobil červonec značaj in funkcijo plačilnega sredstva. Po propisu dekreta z dne 22. februarja 1923 so morale vse državne blagajne jemati červonce baš tako kakor vjetske papirne denarne znak'*. Tako so dobili Rusi >papimo valuto«, ker vnovčevanje červoncev v kovan denar ni bilo predvideno, a resnično zlat denar, ki se je nahajal skrit med seljaki po deželi, pa ni imel značaja zakonitega plačilnega sredstva. Da pa sovjetska vlada ohrani červoncu kolikor mogoče stabilnost, morala je vse svoje delovanje podrediti tej nameri, da podpre in okrepi červonca. Imela je in še ima monopol zunanje trgovine v svojih rokah, — pa je žrtvovala najnujnejše potrebe gospodarstva, samo da je megel ostati tečaj červonca na borzi relativno stabilen. Iz istega vidika je morala obtok červoncev krčiti, a roko v roko obenem — emisijo denarnih zna1 v serije 1913 zvišavati. Državni deficit je bilo treba kriti; industrijo, ki je bila vseskozi centralisticnc-birokratsko orga-
Stran 2.
TRGOVSKI LIST, 18. avgusta 1025.
Štev. 96.
nizirana, podpirati. Izdajali so zopet rublje serije 1923 v neznanski množici. Seveda je ta rubelj šel vnovič rakovo pot in padel dne 15. marca 1924 tako, da je stal en predvojni zlati rubelj 50 miljard sovjetskih rubljev, j Posledice so bile zelo mučne: Ker j červonec z relativno visokimi vrednostnimi iznosi na deželi ni prodrl, niti ni v malem obratu prihajal v poštev, grozila je meščanstvu lakota navzlic temu, da so bili skednji na | deželi polni živil. Tudi poskus, da bi | zadruge posredovale med meščani in | prebivalci po selih, je izpodletel. Med j podeželani se je razširjalo naturalno gospodarstvo z zamenjavanjem bla- |
K. P.:
Tragedija blagoslovljene
Da bi dobra letina povzročila gospodarsko nesrečo, je gotovo nekaj nenavadnega, skoraj neverjetnega, ali ta čudna usoda je v letošnji bogati žetvi doletela Madžarsko državo. Nenavadno bogato so letos obrodile marelice in slive, posebno pa izvrstno kažejo vinske trte. Zadovoljstvo je odsevalo iz obraza srečnega posestnika obilega sadja, ki mu obeta polnili de- 1 narnico brez posebnega truda, ali veselje ga je kmalu minilo, ko so se pojavile težave ta blagoslov božji spraviti v promet. Kaj početi z ogromnimi množinami raznih pridelkov, ki se j vsipava jo madžarskemu kmetu letos j v naročje?	I
Ko bi ta prizadeta stvar ne bila res j tako žalostna, bi se človeku zdela do- ; cela smešna. Zadnji čas prinašajo • madžarski časopisi obupne članke o * stanju na domačih tržiščih pod kriče- j čimi napisi: »Katastrofa zelenega gra- 1 ha na trgu«. »Katastrofa marelic v Keč- ; kemetu«, »Preteča katastrofa grozdja ; v celi državi« itd.Lani je tarnal ogr- l ski kmet zavoljo slabe letine, letos ( mu beli glavo bogata žetev. Posebno : izrazito je letos nastopila težka kriza z marelicami, ki šo v okTaju Kečkemet naravnost sijajno dobro obrodile. Računalo se je s povprečno ceno 10.000 m. K. za kilogram tega sadja; ali komaj so marelice dozorele, vnel se je hud boj med producenti in trgovci. Po prvih vesteh iz bojnega polja so trgovci zmagovito prodrli sovražno fronto ter pritisnili na cene do 4000 kron. Pri ogromni ponudbi blaga ni bilo tudi za to ceno še odjemalcev, ti so vztrajali v rezervi, da izkoriščajo izvanreden položaj. Sadje pa seveda ne more čakati, občutljive aprikoze se v lastnem soku uničujejo, če se pravočasno ne povžijejo ali predelajo v marmelado.
Nepregledna množina tega žlahtnega sadja je izkrvavela v bujnih poljanah kečkemetskih. Edina rešitev iz te nenavadne krize bi bil izvoz na dunajski trg, ali iz neznanih razlogov — vsaj širši javnosti neznanih — je letos to tržišče ogrskim producentom zaprto; mogoče se gre za političen pritisk, ugiblje se vse vprek, škodo pa ima oblagodarjen producent na Madžarskem.
V svojem obupu so kmetje natovorili železnične vozove ter jih odpravili kar na slepo v Budimpešto; tam pa ni bilo potrebe blago postaviti na trg. Nesrečne marelice, prepuščene žalostni usodi propada, so se gromadile na obeh straneh tira kar cele kilometre daleč, pretresljiv prizor marelične katastrofe v letošnji kampanji.
Ta trenotek so se zglasili zmagovalni kupci ter ponujali naravnost nesramne cene za sicer usodi zapadlo blago. Kvečjemu 1000 m. K. so plačevali brezvestni špekulantje za še po-rabno robo, ki se je odprvaljala v konservne tovarne. Ni čuda, da so razjarjeni kmetje pometali cele vagone tega, drugod tako čislanega sadja v Donavo. Naravno, da je bil sadni trg v glavnem mestu kar popljavljen z marelicami, ter so se skoro zastonj vsiljevale gospodinjam.
Bogata žetev je naklonila velikomestnim družinam dobrodošel dobiček, ali preklinjali so producenti, ogoljufani za bogati pridelek celega leta, ki je splaval dobesedno po vodi.
Podobno se je razvila v spomladi tragedija zelenega graha, ki so ga
ga ali dela proti blagu. Ker pa industrijskih produktov niso mogli kupovati, nastal je »škamji problem« (Scheerenproblem). Kakor kraki odprtih Škarij režijo kmetijski in industrijski proizvodi drug na drugega. Rusiji je grozilo tistih dob, ko je sovjetski rubelj leta 1923 padel na 1/50.000.000.000 vrednosti predvojnega zlatega rublja, da pade docela na primitivno stanje naturalnega gospodarstva, da promet med mesti in seli •— preneha, kajti kmetje so se že upirali, prodajati državi žitaric za so- ' vjetski denar. Sovjetski rubelj je — ležal v zadnjih izdihljajih in kmalu j — premine.	(Dalje	sledi.)	j
letine na Madžarskem.
producentje tudi v ogromnih množi- j nah vrgli na trg, seveda je cena kar i čez noč padla na 1000 m. K. za ki- j logram, pri tem še tranzitni stroški j niso bili kriti. Da vsaj nekoliko drže : še cene, so velikanske zaloge tega čislanega sočivja vsipavali v vodo.
Še večji udarec pa čaka madžarske vinogradnike. Od prejšnje površine ozemlja je Madžarski ostala približno ena tretjina, od te pa jez malimi izjemami vse vinoreja. Lansko leto je trtna bolezen uničila skoraj ves pridelek, in letošnja trgatev obeta kljub toči in nevihtam postati izredno bogata, in ravno ta blagoslov pričakujejo vinogradniki v očitnih skubeh kot tretjo poljedelsko katastrofo. Izvoz je ustavljen, zato je skrbela modra politi kujoča vlada. Grozdje in mošt doma použiti je popolnoma nemogoče, četudi bi vse prebivalstvo noč in dan grozdje zobalo in mošt pilo, ne pokončali bi ogromnih množin iz domačih goric. Posode pa tudi ne kaže najeti, ker pride najemnina dražja kakor je trenotna vrednost vsebine.
Tam okrog Gyongysa prodajajo obupani kmetje že v naprej svoj pridelek iz vinogradov po 500 do 600 inK za liter, ker bi ga morali sicer zlivati na cesto. Za nas so to popolnoma nepojmljive cene: liter vinskega mošta po 40 par, približno to, kar plačamo navadno za kupico sveže vode med vožnjo.
Te okolnosti utegnejo upropastiti prej glasovito vinorejo Madžarske.
Denarne in delavne žrtve, ki jih zahteva vinogradarstvo od marca do oktobra so letos takorekoč zastonj. Vino nima vzlic obilici pridelkov nobene cene, ter je popolnoma verjetno, da hočejo vinogradniki sploh trto posekati ter gorice spremeniti v pašnike.
Ne vzdržljivo drčijo cene deželnim pridelkom na Ogrskem navzdol, ljudje žive seve neprimerno p oceni, ali posledice se že kažejo v gospodarski krizi, ki jo pospešuje političen šovinizem prenapetih nacijonalistov na katere porazni konec svetovne vojne očividno prav nič ni uplival.
Iz carinske prakse.
Odločbe Državnega sveta, — Piše Just Piščanec.
(Nadaljevanje.)
XXI. ODLOČBA D. S. ŠT. 10.424 OD 24. OKTOBRA 1924.
Pri carinarnici v Mariboru sem dne 22. novembra 1923 prijavil med drugim blagom iz alpake tudi 586 litih 1 grobih izdelkov iz bakrenih zlitin, i težjih nego 10 kg (zvonovi) t. p. 620 po 50 Din za 100 kg. O priliki carinskega pregleda je pa carinarnica dognala, da predstoji 586 kg litih izdelkov iz t. p. 621, t. 2 a po 200 Din za 100 kg ter me na temelju takega izvida kaznovala z vsoto 39.555 Din, carino in takso. Rešenje carinarnice je pa po mojem naziranju slonelo formalno in meritorno na napačni podlagi in premisah in sem proti njemu vložil priziv, v katerem sem poudarjal:
a) V formalnem pogledu je carinarnica postopala v protislovju s čl. 38 car. zak. zato, ker ni hotela uvažovati prošnje za zameno naknadno vložene deklaracije, s katero sem prvo dekla racijo premenil. Ta moja prošnja je
pri carinarnici vpisana v zapisnik pod št. 26.170, torej pred carinarničnim uradnim zapisnikom, kateri nosi številko 26.173, kar se v samem rešenju carinarnice konstatira. To priznanje v rešenju obenem dokazuje dejstvo, da se zapisnik ni sestavil takoj, marveč stoprav po preteku izrednega časa, kar se pa protivi čl. 43 car. zak. Ne drži in ni v predpisih utemeljena trditev carinarnice v njenem rešenju, da se je prošnja za zameno deklaracije predložila po pregledu robe. Glasom odločbe D. S. od 10. avgusta 1909, št. 7547, se ima namreč vzeti, da se je prošnja predložila tudi pred izvršenim pregledom, ako je zapisnik carinskih nameščencev zaveden v čari- j narnični delovodni protokol po de- j klarantovi prošnji za zameno. V predmetnem primeru je to dejstvo, a navzlic temu dejstvu me je carinarnica kaznovala!
Nadalje ne odgovarja resnici izgovor v rešenju, da so trditve M. F. razveljavile moje trditve in one F. V. podane na zapisnik. Moja naknadna deklaracija je namreč bila setavljena iz 6 osnutkov ter je absolutno nemogoče, da bi se bila izgotovila v kratki dobi pol ure, kolikor je trajal pregled, ter da bi se bila v svrho izigravanja zakona — kakor trdi rešenje — , podtaknila carinarnici, da se s tem rešim krivde. Nasprotno se je deklaracija pisala v času od 6. do 10. ure predpoldne ter se takoj nato predložila carinarnici, torej za časa, ko se je vršil uradni pregled, toda ni bil še izvršen, ker še ni bil sestavljen odnosni zapisnik. Na trditev v rešenju, češ, da sem hotel izigravati zakonske odredbe v svrho, da se osvobodim krivde, si pa dovoljujem vprašanje: ali ni to zagrešila tudi carinarnica, ker me je kaznovala s tako gorostasno kaznijo, zlorabljajoč pri tem zakonite predpise?	.
Iz navedenega je jasno, da je cari-namično rešenje v formi celoma nepravilno in neutemeljeno v predpisih.
b) Tudi meritorno je to rešenje v protislovju z veljavnimi zakonitimi predpisi. Komentar k car. tarifi — iz-danje ministrstva financ (v latinici) oAg« :ouoojzt QZifZ6 ‘Jis bo nfn.vBU cmamentovane livene izrade bile grube ili ne, bez razlike težine, prosto ili fino radjene, pa i u vezi s prostim materjalom potpadaju u t. br. 620. Sledeči odstavek »Ovdje dolaze zvona.-.. gruba, dalje ne radjena in ne ornamentirana«, je pa v protislovju s prvim in predzadnjim odstavkom komentarja k t. p. 621, toda to ne more motiti tariferja, kajti ni njegova dolžnost preinoiriti, da li je napačno natiskan »br. 620« točen ali napačen. Samo oblastvo je dolžno, da morebitne tiskarske pogreške popravi in to razglasi, kar pa oblastvo pri komentarju k t. p. 620 do sedaj ni še storilo, akotudi so se nedavno popravili v istem komentarju nekateri podobni tiskovni pogreški. Tudi privatna izdaja splošne carinske tarife iz leta 1923 ima isti tekst in isti napačen br. 620. Vse to je mojega pomočnika in mene še bolj potrdilo v najinem naziranju, da je predmetna prijava v polnem soglasju z vsemi predpisi. Vsako kaznivo dejanje se mora pa preiskati in izvideti, da li je utemeljeno v zakonu. Nikakor pa se ne more diktirati zoper mene ogromna kazen preko 40.000 Din zaradi čina, katerega nisem storil, zakaj v uradnem komentarju stoji čitljivo in jasno natiskano, da talci predmeti spadajo v t. p. 620, kakor sem jih jaz prijavil. Neumljivo mi je, kako se mi more narekovati kazen na temelju tiskovne pogreške, katero je zakrivilo oblastvo samo!
c) Da nisem imel prav nobenega namena kakorkoli oškodovati države, sledi že iz dosedaj povedanega kakor tudi iz vsega mojega poštenega poslovanja kot carinski posrednik. Pripominjam tudi, da v svojem potovanju navadno ne prihajam v neposreden stik s stranko, za katero posredujem pri ocarinjanju, zaradi čes"r tudi ne more obstajati namen ko- arkoli oškodovati.
T inančno ministrstvo je z rešenjem br. 71.405 od 25. januarja 1924 pritožbo zavrnilo iz razlogov: »Pregledu
robe, pored angažovanih činovnika, pristupa i prinosilac deklaracije, odnosno njihov punomočnik, koji se za pregled prijavio. Pa kada je u svakom slučaju punomočnik pristupio pregledu, koji je obavljen shodno propisni-ka carinskog zakona, onda ne može biti ni pitanje zamene deklaracije, i ako je ono pokrenulo pre pregleda, pošto se je deklarant mogao s navo-dom, da je zahtevao zamenu deklaracije. Kada je (?) on to nije (?) učhiio, čime je sam prečutio, prešao preko svoga zahteva o pomenu, to mu se on (?) ni sada pri raspravi ovoga spora ne može u obzir uzeti.«
(Dalje sledi.)
Trgovina.
NAŠ IZVOZ V PRVEM rOLLETJU 1925.
Vrsta blaga * količina vrednost v Din
a) pšenica	13,210.840 kg	64,871.363
b) drugo žito	6,560.918 »	23,427.653
koruza	676,357.653 » 1,444.436.300	
pšenična moka	13,140.131 >	87,570.562
gres	57.944 >	430.635
otrobi	12,649.475 »	28,822.833
fižol	5,215.705 >	21,070.332
krompir	2,796.548 »	3,716.663
sveže sadje	185.627 >	1,438.458
suhe slive	123.981 »	1,296.860
marmelada	471 »	5.499
vino	461.485 hi	3,304.416
žganje	13.811 >	327.922
špirit	460.608 >	5,557.591
zdravilne rastline 1,559.180 kg		15,569.043
()P‘j	,15.764 >	12,328.916
hmelj	977.356 »	74,008.550
predivo	3,078.103 >	57,831.863
varvarski izdelki	99.299 »	3,110.438
konji	16.842 kom.	04,282.860
žrebeta	87 >	138.000
mule	173 >	386.000
osli	64 »	87.600
goveja živina	936 »	1(56,498.100
drobnica	133.083 »	28,613.(720
perutnina	626.816 kg	11,582.800
meso sveže	5, 939. 745 »	129,750.085
meso predelano	813.802 »	31,729.412
svinjska mast	34.290 »	835.608
maslo	36.199 »	1,568.769
sir navadni	108.220 >	1,793.381
sirceč	698.534 »	24,417.073
jajca	16,958.520 kom.	331,008.910
kože goveje	60.038 kg	1,066.489
kože ovčje in kozje 270.761 »		8,651.187
kaže jagnjet in		26,343.006
kozlov	671.541 >	
kožo divjačine	112.266 >	39,970.52«
drva	119,225.792 »	34.517.003
gradbeni les 538,843.421 >	632,547.809
žel(otiiški pragi
bukovi	444.121	kom	. 19,187.747
hrastovi	388.293	»	26,490.782
lesnih izdelkov	8,235.954 kg		51,111.085
ekstrakt za stro-			
jenje kož	4,645.767	»	22,008.943
tanin	791.169	»	4,269.401
soda iman.	3,502.099	»	13,555.200'
soda kaustična	996.381	»	5,591.030
kalcijev karbid	7,244.146	»	26,235.588
kalcijev cijamonid 9,096		»	21,864.030
ferosilicij	1,768.396	»	12,217.700
cement	128,621.328	>	99,493.141
železo v ploščah	1,356.400	>	7,257.515
železo nefasionir. 735.133		»	5,662.864
sirovi svinec	1,306.287	»	13,249.150
svinec v ploščah	4,535.081	»	63,575.109
sirovi baker	4,275.591	»	139,589.005
vseh drug. rud	263,144.737	»	75,462.456
posoda in več. kleja 969.597		>	23,027.605 ■
vse ostalo kg 118,218.808			445,625.847
komadov	53.866		2,622.490
Skupaj kg 2.036,808.168			4.151,346.435
Komadov	1,099.626		355,139.639
Skupaj za prvo polletje 1925			
ton	2,145.337		4.506,486.074
v zlatu			379,699.815
Skupaj v prvem polletju 1924
ton 1,584.939	4.175,920.945	Din
v zlatu	288,788.070	Din
v pTvem polletju 1925 več 560.398 ton in 333,565.129 Din v. zlatu »0,911.745 ali 35.35 odstotkov v teži in 31.48 odstotkov v vrednosti.
1 Za zastopstvo jugoslovanskih tvrdk na Dunaju se zanima neka dunajska tvrdka, ki razpolaga z večjimi lastnimi skladišči v centrumu Dunaja. Natančnejši naslov te tvrdke je interesentom na razpolago v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Dobavitelji sliv za sušenje. Neka dunajska tvrdka se zanima za nakup sliv za sušenje. Njen natančnejši naslov je interesentom v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani na
razpolago.
Živinski semenj v Sarajevu. V Sarajevu se bo vršil dne 21., 22. in 23. septembra t. 1. veliki semenj za živino in živinske .izdelke- Zaprosilo se je za 50-odstot-' ni popust na železniških tarifih za prevoz posetnih sejmov, kakor tudi predmetov, namenjenih za semenj.
Prodaja lesa. Direkcija šum v Sarajevu bo prodala dne 10. septembra 1.1. približno 10.000 m’ okrogle hrastovine na panju. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske dn obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
TRGOVSKI LIST, 18. avgusta 1925.
n*wnhjp« mrt**aMimi***u>trar'ni0i*‘rmiarin/,jr<txn \,-t» mmmmmmmmmmmmmaumm
Prodaja lesa. Direkcija šum v Ljubljani razpisuje prodajo izdelanega smre- j kovega lesa za tehnično uporabo, drv in ] lubja loco gozd v gozdnih kompleksih j kimskili uprav Bled, Bihinjska Bistrica j in Kranjska gora v približni množini I 24.722 plm3 smrekovega porabnega lesa, . 345 plm3 smrekovih drv in 1069 prni’ ; smrekovega lubja. Ponudbe, pisane na | liskoivni, ki se dobi pri Direkciji šum v j Ljubljani, je vložiti do 1. septembra t. L, j 11. ure dopoldne pri isti direkciji. Po- j audba mora biti kolkovana s kolkom za 100 Din ter opremljena z 10% varšščino. Predmetna pojasnila daje Direkcija šum in šumska uprava na Bledu, v Bohinjski Bistrici in Kranjski gori.
ti00 m3 jelšovine, rezane, 27 nun do B5/55 mm namerava čimprej nakupiti neka tvrdka na Češkem. Interesentom je njen natančnejši naslov na razpolago v ..pisarni zbornice za trgovino, obrt in in-Srustrij-o v Ljubljani.
30 do 50 vagonov lepili zimskih namiznih jabolk namerava nakupiti neka tvrdka v Švici. Njen natančnejši naslov je interesentom na razpolago v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Industrija.
Kriza v češkoslovaški tekstilni industriji. Kriza v češkoslovaški tekstilni industriji postaja akutna. Zveza tekstilnih industrijcev je odklonila zvezi tekstilnih delavcev za 7—10% povišanja mezd. In- , dustrijci so sklenili izprtje vsega delavstva z dnem 15. t. m. Brez posla postane nad 50.000 delavcev. Nekateri delavci so < dobili že odpovedno obvestilo. Grozi izbruh splošne delavske stavke v češkoslovaški.
Nemsko-bolgarska tovarna vagonov. S sodelovanjem saksonskih industrijcev se je spremenila bolgarska tvornica strojev in vagonov v Drenovu v »Prvo nemško-bolgarsko tovarno vagonov na Balkanu«.
V tovarni bodo nastavljeni nemški inži-aerji.
Dsnarstvc.
Italijanski aggio. Italijanski finančni minister je določil aggio za carinska plačila od 10. do Ki. avgusta t. 1. na 530 lir lir nofttirtalne carine in 430 lir tečajnega dodatka).
Davki in takse.	i
Zvišanje taks za ležarino. Minister »aobračaja je odredil, da se vse dosedanje takse za ležarino blaga, ki se nahaja * skladiščih ali na kakem drugem prostoru postaje, zvišajo na zlato paritete. Zvišanje velja od 15. avgusta dalje.
Invalidski davek. V prvih petih mese-dh tekočega leta se je pobralo v naši državi 32,413.687 Din invalidskega davka. Plačilo se razdeli na posamezne pokrajine sledeče: Hrvatska in Slavonija 12 milijonov 493.617 Din, Bosna in Hercegovina 4,185.234 Din, Vojvodina 4,797.897 ■ dinarjev, Slovenija 6,299.277 Din, Dal-»lacija 2,141.683 Din in Srbija ter Črna gora 2,495.979 Din.
Donos državne trošarine v času od 1. aprila 1924 do 31. marca 1925. V omenjeni dobi se je v naši državi pobralo trošarine na saldkor 388,887.568 Din, na kavo 38,363.068 Din, na kavine nadomestke 2,374.284 Din, na riž 5,051.149 dinarjev, na pivo 41,445.975 Din, na lina vina 955.944 Din, na navadno vino 47 milijonov 302.770 Din, na brezalkoholne
r*9no6ke :i04'418 Din> ua liker in konjak •=>--02.028 Din, na sveče 698.101 Din, na elBiOnčne žarnice 7,685.522 Din, na plin 1.608.302 Din, na karbid, 3,048.205 Din, 2ia kresila 965.978 Din, na alkohol 137 milijonov 762.138 Din, na žganje 14 milijonov 258.455 Din, na kisovo kislino 3,112.123 Din, na bencin 41,259.754 Din, n« kontrolnih pristojbinah za denaturi-ran špirit 2,762.114 Din, skupaj 743 milijonov 48.527 Din. — V dobi od 1. aprila 1923 do 31. marca 1924 je znašal donos državne trošarine 587,201.865 Din, v letošnji proračunski dobi se je torej na-pram prejšnji dobi zvišal za 155,846.662 d mar je v. Najizdatnejši porast izkazuje donos trošarine na sladkor (98 milj.), na alkohol (52 milj.) in na bencin (7 milj.). Donos se je izdatno znižal samo na tro-.barmi za žganje in sicer za preko 7 milijonov dinarjev, kar je naravna posledica oprostitve žganjekuhe iz domačih pridelkov, ki se je vzakouiJa v novembru leta 2D23.	\
I
Oddaja kuponskih pol in talonov k obveznicam predvojnih, negaziranih avstro-ogrskih posojil in izplačilnih pol za obresti od ravnoistih vinkuliranih obveznic. Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno: Povodom pregledovanja in urejevanja odvzetih obveznic predvojnih negažirsnih avstro- j ogrskih posojil je generalna direkcija j državnih dugova v Beogradu ugotovila, j da velikemu številu obveznic, glasečih j se na prinositelja, niso bile priložene j odgovarjajoče kuponske pole ali so pa j bile priloežne brez talonov in pa da naj- j večjemu številu obveznic, glasečih se na j ime (t. j. vinkuliranim obveznicam) niso t bile priložene brez talonov in pa da naj- \ (Zinsenzahlungsbogen). Ker se bodo iz- j dajale nove kuponske pole za obresti in i nove plačilne pole za obresti le onim j imejiteljem imenovanih obveznic, ki bodo oddali prej stare kuponske pole, od- j nosno izplačilne pole za obresti, je ge- j neralna direkcija državnih dugova na I podlagi odločbe gospoda finančnega mi- j nistra pod I). br. 20.970 sledeče odredi- > la: 1. Poživljajo se vsi imetniki obveznic j predvojnih negažiranih avstro - ogrskih posojil, ki so obvoznice oddali brez odgovarjajočih kuponskih pol in izplačilnih pol za obresti, ali ki so kuponske pole oddali brez talonov, da pošljejo do 1. oktobra 1925 neoddane kuponske pole, talone in izplačilne pole za obresti generalni direkciji državnih dugova v Beogradu. — 2. Da se v spremnem pismu, ki se ima poslati imenovani generalni direRciji zajedno s kuponskimi polami, taloni in izplačilnimi polami za obresti, poživljajo na številko in letnico izdanega reverza in da označijo hkratu ime obla-stva ali urada, ki je reverz izdal. — 3. Da se vsem, ki v gornjem roku ne bodo postopali po prednjih določilih, iz-dado svojčas obveznice brez kuponskih pol. odnosno brez izplačilnih pol za obresti, tako da jim ne bodo donašale ni-kakih obresti. — Vsi imetelji reverzov o oddanih obveznicah predvojnih nega/vranih posojil bivše Avstro-Ogrske, ki svojčas niso oddali odgovarjajočih kuponskih pol, talonov in izplačilnih pol za obresti, se zato poživljajo, da store to naknadno do gornjega roka v zmislu prednjih navodil.
Statistika avtonomnih doklad na direktne davke sa leto 1924. Finančna delegacija objavi v 78. štev. Uradnega lista z dne 18. t. m. statistiko avtonomnih doklad, iz katere so razvidni odstotki in predpisani zneski doklad za posamezne avtonomne /astope v letu 1924. V celi Sloveniji je znašala odmerna podstava (državni davek) 11,498.312 Din, celokupna vsota predpisanih doklad na 33,350.260 Din.
Carina.
Nova carinska tarifa. Tiskovna zadruga v Ljubljani je p<ravkar izdala Zakon o obči carinski tarifi z uvoznimi in izvoznimi carinami, kakor tudi pripadne odredbe. Nanjo opozarjamo vse pridobitne kroge, ki knjigo dobe pri založnici za ceno Din 26 50 s poštnino vred.
Promet,
Znižana tovornina za inozemski premog. Na vprašanje, ki so ga stavili industrijski krogi, katere tvornice imajo pravico do uvažanja inozemskega premoga po znižanih tovornih tarifah, je izjavila Generalna rudarska direkcija, da veljajo znižane tovominske postavke po sporazumni odločitvi prometnega ministra ter ministra za šume in rudnike samo za dovoz inozemskega premoga plinarnam, tvornicam kemijskih proizvodov in livarnam. Te industrije pa se imajo posluževati znižanih tovominskih postavk samo, ako dokažejo, da tvori
inozemski premog del sirovin, brez katerih ne morejo izdelovati gotovih produktov.
Kredit za popravo poti v Sloveniji.
Odobren je kredit v iznosu 700.000 Din za popravo poti v Sloveniji.
Železničko-saobračajna uredba o prevozu putnika i robe na železnicama. Generalna direkcija državnih železnic je izdala za celo državo veljavno železničko-saobračajno uredbo, ki nadomestuje dosedanji avstrijski železniški obratni pravilnik. Nova saobračajna uredba je natisnjena samo v cirilici ter se naroča pri direkciji državnih železnic (financijsko odelenje) v Ljubljani za ceno 30 Din. Kazen te uredbe izide v najkrajšem času tudi železniška tarifa del I., ki bode vsebovala razen pravilnika tudi vse izvršilne določbe k železniško-saobračajni uredbi.
Razno.
Trgovinska pogajanja z Avstrijo. Go-
spodarsko-finančni komite ministra je razpravljal o ugovorih, ki so jih vložile ; gospodarske korporacije proti novi trgo- . vinski pogodbi z Avstrijo. Prevladalo je mnenje, da se imajo vsi ti ugovori raz- | pravljati, ko se pokaže potreba za even-tuelno korekturo pogodbe, ki je sklenjena za leto dni. Do tedaj se bodo vloge proučevale (!?). V ponedeljek sta se odpeljala iz Beograda na Dunaj pomočnik generalnega direktorja carin g. dr. Konrad Šmid in dr. Milan Todorovič, načelnik ministrstva trgovine'in industrije, da podpišeta pogodbo, tako, kakor jo je de- i legacija sklenila, ne da bi se vpoštevali predlogi naših gospodarskih korporacij in ne da bi se vpoštevali vitalni interesi naših najmočnejših industrijskih strok. ;
Pripravo Češkoslovaške za trgovska j pogajanja. Interes irani trgovski in indu- j strijski krogi Češkoslovaške pripravlja- j jo intenzivno odgovor na zahteve belgij- 1 ske delegacije, katere je ta predložila češkoslovaški delegaciji glede trgovinske pogodbe, ki se ima skleniti med Bel- : gijo in Češkoslovaško. Do pogajanj bo i prišlo najbrže že sredi septembra. Isto-tako se intenzivno pripravljajo tudi pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Češkoslovaško in našo državo, ki se imajo začeti že prve dni oktobra. Poklicane organizacije »o bile tudi že pozvane, da zberejo želje in predloge trgovine in industrije z ozirom na nemško-češko-; slovaško trgovinska pogajanja, ki se j imajo začeti meseca novembra.
! Francoski konzularni agent v Mariboru. Ministrstvo inostranih del je sporočilo naši zbornici za trgovino, obrt in industrijo, da je g. Aleksander Hanhart, francoski podanik, postavljen za francoskega konzularnega agenta v Mariboru.
Posetnikom Mednarodnega velesejma v Pragi (od 6. do 13. septembra 1925). Uprava Praških velesejmov naznanja, da bedo posetniki omenjenega velesejma imeli pri potovanju v Prago in nazaj popust na železnicah v kraljevini SHS 50 %, v ČSR 50 % in na avstrijskih železnicah lahko potujejo v brzovlakih z listkom za osebne vlake. Pri potovanju z osebnimi vlaki pa bodo imeli posetniki Praškega velesejma na avstrijskih železnicah 25 % popust.
Francosko-ruska pogodba. Rusija, ki je do zadnjega ščuvala v Maroku Abd El Krima, je s svojo akcijo proti Franciji prenehala, ker račun, da b' Francija sprejela gotove ruske predloge glede podpisa gospodarske pogodbe. Načrt sporazuma, po katerem se ima vršiti gospodarska obnovitev sovjetske Rusije s pomočjo francoskega kapitala, je pripravljena za podpis. Ruski sovjeti so v stremljenju, da privabijo v Rusijo francoski kapital in da odtrgajo Francijo od
Anglije, nedavno predlagali, da priznajo carski dolg in da plačajo obresti štiri milijone francoskim državljanom. Pretekli teden je bila pogodba v vseh podrobnostih pregledana in sestavljna. V kratkem prispe v Pariz ruski komisar financ Sokolnikov, ki ima v imenu sovjetske vlade pogodbo podpisati. Važnost te pogodbe ni v tem, da Rusija priznava carske dolgove, marveč v tem, kako se imajo plačevati obresti. Da Rusija dobi denar za plačilo obresti, je poslanik Krasin predložil francoskim kapitalistom ogromen načrt, kako naj bi s pomočjo francoskega kapitala eksploatirali vrelce nafte v Baku, obsežne ruske gozdne komplekse itd. Franeoski poslanik v Moskvi Herbette je naprosil svojo vlado, da organizira posebne vojaške, trgovske in gospodarske misije, ki naj bi prišle v Moskvo skupno z veliko francosko parlamentarno delegacijo. Francoski politični krogi zelo živahno komentirajo ruske predloge in sovjetske načrte ter naglašajo, da je od Rusije predlagana pogodba velik političen manever, naperjen proti Angliji.
1,200.008 brezposelnih na Angleškem. Glasom statistike, ki jo je objavilo ministrstvo javnih del, znaša števil > brezposelnih na Angleškem 1,200.000 oseb.
V treh dneh kroginkrog Evrope z letalom. Letalski stotnik Arrachacd in njegov tovariš inž. Carol sta končala polet, okrog Evrope v treh dneh. Preletela sta sledečo progo:	Pariz—Beograd—Cari-
grad — Bukarešta — Moskva — Kopen-hagen — Pariz, skupaj 7600 km; letela sta 39 ur' 15 minut. Iz Moskve v Pari« sta prišla v 16 urah. Na letališču je pričakovala drzna letalca velika množica občinstva.
mamvt smmss
>®U0BHA< p— ------- ---------
m
Ako piješ „Buddha“čaL vživaš že na zemlji ral!
tiubljsnslc* borza.
Dne 17. avgusta 1925.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1&-ta 1921, den. 75%', Zastavni listi Kranjske dež. banke, den. 25; Kom. zadolžnice Kranjske dež. banke, den. 25; Celjska posojilnica d. d., Celje, den. 201, bL 201, zaklj. 201; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, den 225, bL 265; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 105; Prv* hrvatska štedionica, Zagreb, den. 843; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana, den. 110, bL 122; Trboveljska prem. družba, Ljubljana, bL 342.50; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 110; Stavb, družba d. d., Ljubljana, den. 165, bL 180.
Blago: Črni bor — bordonali, 3—8 m dolž., od 30/30—50/50, fob Gruž, bi. 650; hrastovi hlodi, I. in II. vrsta od 30 cm prem. napr., fob Gruž, bi. 780; deskei, monte, 25, 30, 40, 50 mm, fco meja trans., den. 500, bL 515; hrastova drva, 1 in doR, suha, fco nakl. post, 15 vag., den. 17.50, bi. 17.80, zaklj. 17.50; pšenica domača, fco Ljubljana, den. 275; koruza slavonska, fco Postojna trans., den. 235, bL 240; otroM pšenični, poldebeli, fco Postojna f*ans., 1 vag., den. 194, bi. 194» zaklj. 19^ • otrobi pšenični, drobni, fco PoB+o;ra ’- ns., 2% vag., den. 195, bL 196, zaklj. 195; laneno seme fco Ljubljana, 1 vag., den. 495, bL 495, zaklj., 495; fižol mcndol^n, z roko zbran, fco Postojna, trans., b/n, dobava september, d*-nar 400.
Stran 4.
TRGOVSKI LIST, 18. avgusta 1925.
Miam—m- m —rwiwr-iri-iimim»r-T-wi-r-*‘V^'-— siAr*+xus.\u
Štev. 98.
Najugodnejši nakup
OBLEKE
Vam nudi
JOS. ROJINA, Ljubljana
Tržna poročila.
Ljubljanski trg. Pretečeni teden je bil trg z živili dobro založen. Posebno veliko je bilo pozne solate ter druge zelenjave, iz Gorenjskega pa se je pripeljalo na trg mnogo kumar. Tudi sadja ni primanjkovalo. Nekatera živila so se pocenila, jajca pa so se prehodno za nekoliko podražila. Tako je stalo 1 kg govejega mesa I. vrste 18 do 19 Din, II. vrste 15 do 16, III. vrste 9, telečjega mesa I. vrste ‘20 do ‘25, II. 16 do 17, prašičjega mesa I. vrste 27.50, II. 20 do 25, slanina, trebušna 25 do 26, salo in riba 29 do 30, mešane slanine 28, koštrunovega mesa 14 do 15, kozliCevega 20 do 22, hrenovk 35, pol-prekajenih kranjskih klobas 32 do 40. Perutnina: piščanec, majhen 10 do 15, večji 15 do ‘25 ,kokoš 25 do 25, petelin ‘28 do 40, raca 25 do 30, domač zajec, manjši 8 do 12, večji 13 do 18 Din komad. Ribe: 1 kg šlajna 30, ščuke 30, postrvi 55 do 60, klina ‘20, mrene 20, pečenke 15 Din. 1 liter mleka 2.50 do 3 Din, kg suravega masla 45, čajnega 60, masla 45, bohinjskega sira 38, sirčka 10, par jajc 2.50 do ‘2.75. Kruh: 1 kg belega 7, črnega 6, rženega 6 Din. Sadje: kg luksuznih jabolk 8 do 10, jabolk I. vrste 7,
II. vrste 6, III. 3 do 5, luksuznih hrušk
14, I. vrste 10 do 12, II. vrste 4 do 6,
III. vrste 3 do 4, orehov 10 do 12, češpelj 5 do 10, grozdja 10 do 18 Din. Zelenjava: 1 kg solate 4 do 5, zgodnjega zelja 2 do 2.50, kislega zelja 4, ohrovta 3 do 4, karfijol 10 do 14, kolerabe 3 do 3.50, špinače 7, paradižnikov 5 do 6, kumare 2 do 3, 100 kumaric za vkisovanje 10 do
15, buč 1 do 2, graha v stročju 4 do 5, lizola v stročju 2 do 3, svežega luščenega fižola 4 do 5, čebule ‘2 do 3, česna 15 dinarjev; krompirja 1 do 1.50, repa —.75 do 1.—, zelenjava za juho 8 do 9.
Mariborski trg dne 14. avgusta 1925. Radi dveh praznikov je bil to pot tržni dan na petek, ki je bil dobro preskrbljen in prav dobro obiskan. Sejmarji so pripeljali 18 vozov svinjine, drugi kmetje pa 50 vozov krompirja, zelenjave in sadja. Slaninarji so prodajali svinjsko meso po 22.50 do 25, slanino po 22.50 do 27, na debelo pa po 20 Din kg, drob 15 do 20 Din kg; domači mesarji pa govedino 10 do 17.50, teletino 12.50 do 20, svinjino po 20 Din, klobase 20 do 35, prekajeno meso 22 do 35, drob 7 do 15 dinarjev, svinjska pljuča in jetra 15 do
Mama — mama,
glej lo je pravo „OAZFI.A“-milo, ki se tako krasno peni, da snažno in belo perilo ter prihrani Irud in delo
m Wk
«11
mirni
mm
mm
w$mms
V/M
GAZELAlillO
20 Din kg. — Perutnine je bilo samo okoli 700 komadov. Cene so bile piščancem 20 do 25, večjim 25 do 75 dinarjev za par, kokošem 30 do 60, racam, goskam in puranom, mladim in starim 30 do 100 , domačim zajcem 8 do 50, kanarčkom, samce mlOO, samicam 30 dinarjev komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje in cvetlice. Cene so bile krompirju 4.50 do 6 Din mernik (7 in pol kg), oziroma 150 do 2.50 Din kg, čebuli 1.50 do 3, česnu 4 do 5 Din venec, solati 1.50 do 3 Din kg, glavnati 0.50 do 1.50, ohrovtu in ohrovtni repi 1 do 1.50, zeljnatim glavam 1 do 3.50 Din, karfijola 2 do 10 Din komad, stročjemu fižolu (pasuljka) 4 do 6, paradižnikom 6 do 8 Din kg, ku-marcam 0.25 do 1.50 Din komad, grahu, luščenem 6 do 7 Din liter, jajcam, ki so postali dražji 1.25 do 1.50, trapistov-skemu siru 25 Din kg, mleku, katero se je podražilo, 3 do 3.50, maslenemu olju 22 do 24, bučnemu olju 16 do 20 Din liter, maslu 40, kuhanem umaslu 54 Din, jabolkom 3 do 6, hruškam 3 do 8 Din, češplj3 do 12, slivam 4 do 15, ringlotom 2 do 3, bresklam 20 do ‘25, grozdju 18 dinarjev kilogram, melonam 5 do 15 Din komad, jagodam 12 do 14, borovnicam 2,
malinam 8 do 10 Din liter. — Za cvetlji-ce se ljudstvo vedno bolj in bolj zanima. To pot je bilo izredno mnogo cvetlic na trgu, ki so se prodajale po 0.50 do 5 Din oziroma z lonci 15 do 50 Din komad. — Lončene in lesene robe to pot ni bilo mnogo na trgu, ker so šli Ribničani domov, Prekmurcev je bilo pa malo. Cene so bile 0.50 do 120 Din, brezovim metlam 2 do 5 Din, grabljam 15 do 20 dinnarjev komad.
Seno in slama na mariborskem trgu.
V sredo, 12. avgusta so kmetje pripeljali 12 vozov sena in 10 vozov slame, v petek 14. avgusta pa 4 vozove sena in 3 vozove slame. Cene so bile za seno 45 do 75, za slamo 25 do 37.50 Din ja 100 kg. Slama se je prodajala po 2 dinarja vsaki snop. Cene senu ne padajo, ker je letošnja košnja slabša kakor je bila lanskega leta. Velike količine kupuje vojaštvo po trikrat na teden.
Mariborsko sejmsko poročilo dne 11. avgusta 1925. Prignalo se je: 25 konjev, 21 bikov, 224 volov, 379 krav in 15 telet, skupaj 664 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče (za kg žive teže): debeli voli 9 Din, polde-beli 7 do 7.75, plemenski 5.50 do 6, biki
za klanje 6.25 do 7.75, klavne krave, debele 6 do 6.75, plemenske krave 4.50 de 6, krave za klobasarje 3 do 4, molzne-in breje krave 5.75 do 7, mlada živina 7.25 do 8, leleta 11.25. Prodalo se je 420 glav, od teh 192 za izvoz v Nemško Avstrijo in 30 za izvoz v Italijo. Mesne cene: Volovsko meso, kg 10 do 19 Din. telečje 12.50 do 10, svinjsko meso, sveže 15 do 25 Din.
Dobava, prodaja.
Dobave: Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 12. septembra t. 1. ponudbe glede dobave jeklene žične vrvi. — Vršile se bodo naslednje ofertal-ne licitacije: Dne 7. septembra t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 60.000 kg čistega bencina;, pri'direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave pozamentarijskega materi-jala ter glede dobave kartonskih kart in tiskarskega papirja. Dne 9. septembra t. 1. pri direkciji drl železnic v Ljubljani glede elektrifikacije postaje in kurilnice Ljubljana gl. kolodvor; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave sestavnih delov za brzojavne, telefonske in signalne naprave. — Dne 10. septembra 1.1. pri Gradjevinski upravi mornarice v Tivatu glede dobave opeke, apna in portlandskega cementa; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave podložnih ploščic in usa-dic; pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave številk, črk itd.
Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 20. avgusta t 1. ponudbe glede dobave raznega pisarniškega materijaln. (Pogoji itd. pri ekonomskem odelenju te direkcije na vpogled). — Direkcija državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu sprejema do 31. t. m. ponudbe glede dobave trofaznega asynehron-motorja za izmenično strujo. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 27. avgusta 11. pri Intendan-turi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 5000 kg petroleja in 600 kg karbida; pri Upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave jeklenih trakov z 20 aparati za stezanje in pri-padki. — Dne 9. septembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede kompozicije. Dne 11. septembra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave blaga za zastore, signalnih zastavic, usnja in usnjenih izdelkov ter špage. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbomlos v Ljubljani interesentom na vpogled.
Edini tihi pisalni stroj * neomejeno trpe&nostfo
' L C- SMITEi & «> BROS, MOD.
brez na)munjiega ropota, ker so vsi leCaJl na krool}iCnlh leJUCih.
Zastopstvo:	0
"tutSovSI* Baraga, EJuMjamsv	ul-	6./E.
SpedloSna mehor.tena delavnic*« m« poprovo plsolnth, ruCtin«k1h dn teSmlčnlU otrojev. ^
’ Veletrgovina
kokmgaln« ta ipecarljsk« robe
Zaloga
kare, mktfk ta ludntaeba
TISKARNA MERKUR
Trgovsko-industrijska d. d.
Ljubljana
Simon Gregorčičeva ulica št. 13
Telefon št. 552
Račan pri pošt. fek. z«v. št 13.108
Se priporoča za vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela. Tiska vse tiskovine za trgovino, industrijo in urade; časopise, knjige, koledarje, letake, posetnice i. t. d. i. t. d.
Lastna knjigoveznica.
II
ESENCI
sa rum, konjak, likerje in žganje
Ekstrskti in aroma
•rjj nealkoholne pijače vseh vrst
Me J:$!strirani safini
..t,, • zasromotlziranjekan-ti, ! dltov in slaJčič ^
mm maunosec
grog (Punstii) = Limonov sok —
priporoča:
Srečko Potnik in drug
Ljubljana, Metelkova tii!3 Zahtevajte cenike !!
Kupujte samo pri
JOSIP PETELINCU
LjlZBLJANA
otro£&tc m&jce, domske nogavice, kopalne hlače, kravale, naramnice, galanterijo, dišeča mit«, palice, nahrbtnike, nalnUJa cena na veliko in malo
bliža Prešernovega spomenika ob vodi.
Kolesa m šivalne
Stroje kupujte edino le pri
Josip Patslinc-u
znuafc*
OrllBner, phdnlz in Adler ter posamezni “c*c 2U kolesa in stroje, pneumatike, Igle Lamerr. LjubU«11*-	Prešernovega
spomenika. Pouk v vezenju Je brezplačen.
Na veliko 1	Na	malo!
mmm
v»
iii in UST!
J .	.	.	* . ..	¥	pr MCC (Viaovernl urednik F. JSRAS. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.
t Iksitnik im lsdajatelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d, Ljubljana. — Urednik dr. L PLIiSb. — Odgovorni ureuu