¥ Posamezna Iterfr k* I Din mesečno, te ae nprejema list v upra.-i. naročnin* 4 Din, na dom in po potti dostavljen list 5 Din Celoletna naročnina i« 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din Cene inse-ratom po dogovoru POJV£D££JSK/ EOVENEC Uredništvo: Kopitarjeva ul. St. 6/111. Telefon št. -tO t 40-02, 40-03, 40-0-, in 40-05. List izhaja vsak ponedeljek Oprava: Kopitarjeva ulica itev 6 Poštni ček. račtm. Ljubljana 15.179. Tclcion itev 2992 ga odganja Žide Trije največji romunski dnevniki ukln;eni - ker so židovski Zidom bodo vzeli koncesije za gostileljsko obrt in zabavišča Bukarešta, 2. jan. TG. Nova romunska vlada noče očividno niti minute počakati z razvojem onega dola svojega programa, ki tiče --čiščenja javnega živ/jenja«. Veliko presenečenje je vzbudila naredba, s katero so ustavljeni trije največji romunski listi »A d e v e r u U, >1) i m i n e a t a< in >Lu p t a«, ki so skupno dosegli naklado nad pol milijona dnevnih števili. Ker jo bilo javno mnenje prepričano, da gre lf za začasno ukinitev, je vlada v posebnem uradnem poročilu dala vedeti, da te tri liste rkinja končnoveljavno. Glavni vzrok te odredbe je dejstvo, da so bili lastniki teh listov večidel Žirije in ila so tudi liste urejevali židovski uredniki. ki so bili celo inozemskega porekla. Vlada je nadalje sklenila, da ho čiščenje v tisku nadaljevala z neizprosno doslednostjo in da bodo morali zapustiti uredništva romunskih listov vsi, Ki ne bodo mogli dokazati, da so čiste romunske krvi. V ta namen namerava vlada ustanoviti tudi novo ministrstvo propagande, ki bo imelo predvsem to nalogo, da iztrebi židovstvo iz tiska, iz državnih uradov in raznih kulturnih in gospodarskih ustanov. Na čelo tega ministrstva pride naj-brže sedanji državni podtajnik Hodoš, ki je znan (ki svojem nasprotstvu proti Židom. Vlada pripravlja nov tiskovni zakon, ki ho stiogo predpisal, da smejo izvrševati časnikarski poklic le nežidovski uredniki, časopise pa sinejo izdajati lo osebe in podjetja, ki so popolnoma nežidovska. Vlada namerava nadalje izdali uredbo, na podlagi katero ho odslej nemogoče kateremukoli Zidu, da hi hil sprejel v državno službo, oni Židjn pa, ki so že v javni državni službi, bodo odstranjeni iz uradov, ako ne dokažejo, da so bili nastavljeni že pred letom 1022. Za zdaj ho odslovi jen i h i z službe okrog 111.000 Zidov. Nadaljnja vladna uredba, ki jo pripravlja nova vlada, tiče raznih javnih pravic, ki jih uživajo romunski državljani. Tako ho odslej prepovedano, da hi se Zidom podeljevala dovoljenja za gostilne, hotele ali kavarne iu druge gostiteljske ustanove. Židom bodu vzete vse prodajalne, t katerih se prodaja blago iz državnih monopolov, kot tobak, vžigalice. Končno je vlada sklenila Židom prepovedati izvrševanje kateregakoli poklica, po natančno dnločenih naselbinah v vasi. ki imajo določeno število prebivalcev, sc pa Zidjo odslej sploh nc bodo smeli več naseljevati. Prav tako iiodo židovski lastniki veleposestev razlaščeni, židovskim ljudem pa ho za vso bodočnost odvzeta možnost, da hi se pečali s prodajo alkoholnih pijač in z vodstvom gledališč, zabavišč in kinov. Pravi izidi volitev Notranje ministrstvo objavlja končnoveljavno Izide zadnjih parlamentarnih volitev. Iz objavljenih številk izhaja, da je liberalna stranka (Tatarescu) dobila 1 milijon 103.000 glasov (36%), narodno kmečka stranka (Maniu-Milialake) pa 626.642 glasov ali 20.40%, stranka »železne garde« pod imenom »Vse za Romunijo« pa 478.387 glasov ali 15.58%, krščanski nacionalisti (sedanji predsednik vlade Goga) 281.107 ali 0.15%, ostale stranke imajo vse izpod 150.000 volivcev. Volivna udeležba je bila silno slaba. Od 3 milijonov 71.000 volivnih upravičencev, je oddalo volivni glas samo 66%. Strah sosednih držav pred židovsko poplavo Bukarešta, 2. jan. TG. Listi objavljajo poročila iz različnih evropskih držav, na osnovi katerih so ondolne vlade izdale stroge odredbe proti priseljevanju Židov, ki beže iz Romunije. Tako je bolgarska vlada ukrenila zelo stroge varnostne odredbe na meji, ki onemogočujejo presto)) na bolgar- ska (la slehernemu romunskemu Židu. Tudi avstrijska in madžarska vlada sta poskrbeli za to, da židje, ki beže iz Romunije, ne bodo ostali na njihovem ozemlju. Avstrija jo svojo gostoljubnost že enkrat plačala, ko je vsem vzhodnim gališkim Židom dovolila, da so se naselili na Dunaju in tamkaj organizirali avgtro-inarksizem. Vdrugič hočo biti bolj previdna. Poljska je pro|>ovedala beguncem vstop na njeno ozemlje. Podobne obrambne mere ho ukrenila tudi Jugoslavija. Goga pomirjuje Prago „Mala zveza ostane osnova" Bukarešta, 2. jan. TO. Ker jc bil odmev najnovejših romunskih dogodkov najbolj oster v Pragi in so tamkajšnji listi z veliko zaskrbljenostjo začeli pisati o nevarnem razvoju srednjeevropske politike, sta tako novi ministrski predsednik (ioga kakor novi romunski zunanji minister Micescu izdala posebne izjave, ki naj pomirijo javno mnenje na Češkoslovaškem. Tako jo zunanji mirjister Micescu v posebnem pozdravnem brzojavu na naslov češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krofto Izrecno poudaril, da ho nova romunska vlada smatrala Malo zvezo kol temelj vso svoje bodoče politike in da bo zvesto spoštovala vse dosedanje obveznosti. Dr. Krofta se jc za ta zagotovila prisrčno zahvalil. Tudi ministrski predsednik CSoga je sprejel češkoslovaškega poslanika Veverko ler mu dal pomirjevalno izjavo, Češ, da bo Romunija nadaljevala svojo dosedanjo zunanjo politiko, le da bo krog svojih prijateljev še nekoliko razširila. Zanimiva sta brzojava. s katerima sta drug drugega pozdravila zunanji minister Micescu in sovjetski zun. komisar Litvinov. Medtem ko romunski zun. minister zatrjuje, da je srečen, da bo mogel s sovjetsko Rusijo sodelovati, odgovarja Litvinov, da nikakor ne dvomi v pripravljenost Romunije. da bo odslej delovala za ohranitev sploš-nega miru v Evropi. Bukarešta. 2. jan. b. Včeraj je kralj Karel sprejel zelo svečano novega predsednika romunsko vlade (.ogo, ki mu je Čestital k novemu letu Kralj Karel jo v svojem odgovoru poudaril, da ima nova vlada nalogo na|>osIed razčistiti motno ozračje ki ie v zadnjem času nastalo v Romuniji. Mirovni pogoji Japoncev Jeklen japonski objem Kitajcev Nova vlada v Pekingu Šanghaj, 2. jan. TG. Reutorjev urad poroča »iz verodostojnega viru , da je japonska vlada sjvo-roiila vladi maršala Čankajška — s posredovanjem nemškega veleposlaništva pri kitajski vladi — vsebino pogojev, jiod katerimi bi bila pripravljena prenehati z vojnimi operacijami na kitajskih tleh. Kcuterjev urad pravi, da so jajionski mirovni pogoji naslednji- 1. Sklenitev japonsko-kitajskega gospodarskega sporazuma, ki hi Japonski dovolil, da hi bila v bodoče udeležena pri kitajskih carinskih dohodkih kakor tudi pri prometu. 2. Kitajska se mora pridružiti paktu proti Kominterni. 3. Japonska obdrži v severnih kitajskih pokrajinah stalne vojaške posadke. 4. Gotovi deli Kitajske, ki jih bo označila japonska vlada, sc morajo razorožiti in ostati v bodoče brez vsake vojaške naprave ali posadke. 5. V Notranji Mongoliji se ustanovi neodvisna vlada. 6. Kitajska mora Japoncem vrniti škodo, ki je nastala zaradi vojno. Reuterjev urad pristavlja, da so bili ti pogoji morda resnični takrat, ko ie nemški veleposlanik posredoval za mir, za danes pa ne veljajo več, ker so Japonci medtem dosegli novo uspehe, ustanovili posebno vlado v Pekingu in so njihove zahteve danes mnogo bolj obsežne, kakor pa v navedenih šestih točkah Peking. 2. jan. A A. 40 članov nove kitajske vlade v Pekingu je včeraj prevzelo svoje posle. Ta dogodek označujejo tukajšnji politični krogi za novo važno etapo v organizaciji novega kitajskega režima. Zadnje dni je policija v Pekingu zaplenila več hiš in mnogo imetja članov, ki vladajo za pristaše vlade in kuomintanga. Policijske vlade se sedaj pogajajo s posameznimi denarnimi zavodi o zaplembi depozitov v gotovini, v zlatu in dragocenostih, ki jiripadajo pristašem maršala Čankajška. Agencija »Domej< je objavila govor zunanjega ministra Ilirote ki ga je imel za novo leto. V zunanjepolitičnem pogledu je llirota ugotovil, da se je srečno uredil spor med Japonsko in prizadetima državama, ki je nastal zaradi znanih incidentov na reki Jangre. V nada.jnjem govoru je poudaril pomen japonske misije v Aziji. Spor s Iv i tajsko ni nič drugega kakor posledica odločnega japonskega upora proli prodiranju komunizma nn 1'aljn vzhod. Napetost v Šanghaja Sarghaj, 2. januarja, b. Položaj v Sanghaju jc od vcera, spet zelo napet zaradi njvih incidentov, ki so se odigrali v mednarodni coni. Kitajci so namreč včeraj proslavili obletnico ustanovitve kita, ve republike ter so razobesili kitajske zastave in manifestirali po ulicah. Manifestirali so proti Japonski ,n je skupina Ktajcev napadla več japonski častnikov, ki so bili v mednarodni coni Japonski častniki so potegnili revolverje in strelah. Štirje japonski častniki so bili ranjeni, prav tako pa |e bilo ramenih tudi pet K tajcev. Policija ima polne roke dela, da obnovi red, in sc je oprostila japonskim vojaškim oblastem zaradi dogodkov. Kitajci so zelo vznemirjeni in grozi nevarnost novih spopadov, kar zna dovesti do japonske intervencije v mednarodni coni v Šinghaju. Japonski vrhovni poveljnik, general Matsui, ie možnost take intervencije že napovedal, kar zna zadevo seveda še bolj komplicirati. Odločilna Fpancova zmaga pri Teruela Rim, 2. jan. AA. Vsi današnji italijanski listi prinašajo pod ogromnimi naslovi poročilo o nacionalistični zmagi pri Teruolu Teruol je po teh poročilih spet v nacionalističnih rokah. Listi posebej opozarjajo na to, da so zmago izvojevala predvsem nacionalistična letala in topništvo. Čeprav je snoči divjala silna nevihta na te-ruelski fronti, eo nacionalisti še zmerom zasledovali umikajoče se republikance. Rdeči so imeli velike izgube. Teruel je deloma popolnoma razdejan od granat rdeče artiljerije. Veliko število hiš je hilo porušenih. Včeraj so bile ulice očiščene ruševin in so spet vzpostavili promet. — Poslovati je pričela tudi posebna sanitetska služba. Sarogosa 2. jan. AA. Med skupino tujih novinarjev. ki so prišli na toreulsko fronto, je udarila granata in so bili nekateri med njimi težko ranjeni. Dva sta bila ubita. Obe žrtvi: Jolmsona in Sickensa so danes v Saragosi provizorno pokopali. Pogreba se jo udeležila velika množica ljudi. Prisostvovali so zastopniki generala Franca ter civilnih oblasti. Zdravstveno stanje Edvarda Niela, posebnega poročevalca agencije >Association Presse, je medtem postalo zelo resno. Na njem so izvršili transfuzijo krvi Salamanca. 2. januarja. A A. Zaradi ponovnega aavzetja Teruela so se vršile tu velike manifesta- cije. General Franco je imel ob loj priliki govor, v katerem je med drugim dejal: Dejanja govore zmerom jačje kakor besede. V vrsti 'jiohodov, ki smo jih izvršili v preteklem lotu, je bil pohod nn Teruel posebno uspešen. Ponovno zavzetje Teruela je najeklatantnejši odgovor na rdeče laži. To je odgovor, ki ga daje nacionalistična Španija na mednarodne laži, ki jih širi koalicija sovražnikov naše domovine. Živela Španija! Vsi prisotni so priredili dolgatrajne ovacijo generalu Francu. Srragosa, 2. januarja. AA. Nacionalistične čete so tudi včeraj izvajale močan pritisk na fronti pri Tc-ruellu. Kljub snežnemu inetežu so dosegle na Sieri Palomeri več uspehov. V centru fronte ni bilo nikakih posebnih dogodkov. Dva republikanska napada sta bila odbita. Najjačje pa so bile borbe v sektorju jugovzhodno od Teruela. Zaradi napredovanja kolon generala Arande in generala Varrele jc nastala možnost, da se republikanska vojska dokončno obkolili. Nacionalisti ogrožajo zlasli cesto iz. Teruela proti Valcnciji. Tam so republikanske čete poskušale, osvoboditi sc sovražnega pritiska. Pri La Mueli, ki so jo včeraj nacionalisti zavzeli, so prešle republikanske čete v [»rotinapad. La Muela leži v dolini, po kateri teče reka Turia la Vcca. V tej dolini so nastale izredno hude borbe. Ponekod je vojaštvo gazilo sneg do kolen. Republikanske čete so bile na svoiem umiku prisiljene, prepustiti nacionalistom večje število svojih ranjencev." H Sfer pride v Rim Rim. 2. januarja. AA. V dobro poučenih krogih se je razširila vest. da bo Hitler !). maja prišel v Rim. Takrat bodo v Rimu proslavljali baš drugo obletnico italijanskega imperija. V Italiji se bo Hitler mudil 6 ali 7 dni. Za sprejem poglavarja nemške države so se pričela že sedaj v Rimu vsa pripravljalna dela. Rim, 2. januarja, b. V tukajšnjih političnih krogih so se razširile vesti, da bo odpotoval angleški zunanji minister Eden za dva tedna v Pariz. Po njegovi vrnitvi bo baje dobil drugo minstrstvo, ker bo posle zunanjega ministrstva vodil sam ministrski predsed nik. Trdi se, da je Eden glavna ovira, da ne pride do zboljšanja odnosov med Veliko Britanijo in Italijo, kar obe državi tako srčno želita. Današnji številki »Ponedeljskega Slovenca« prilagamo položnice za vse cenj. naročnike, da z njimi nakažejo naročnino od 1. januarja 1938 dalje, predvsem pa, da nam nakažejo morebitne zaostanke. Vljudno prosimo cenj. naročnike, da se položnic čimprej poslužijo in si s tem zagotove redno dostavo lista. Cena »Poncdeljskcmu Slovencu < jet za tuzemstvo: mesečno din 5.— letno din 50.— za inozemstvo: mesečno din 7.— letno din 70.— Številka čekovnega računa za »Ponedeljski Slovenec« je J5.J79, Krat} Faruk odpodil vado Nahas paše ,,Modre sratce 4 razpuščene Nmdon. 2. jan. TG. Reuterjev urad jioroča iz Kaira, da je c.gipt-ski kralj Faruk nepričakovano odslovil vlado Nahas paše in naročil vodi.elju liberalne stranke Mohamedu Mahmud paši, naj sestavi novo vlado. V pismu, s katerim je odslovil 17-lotni kralj Faruk svojo prejšnje ministre, pravi med drugim, >da ne gre. da bi se dežela še nadalje upravljala na način, ki ni v skladu z duhom časa in potrebami ljudstva Nova vlada je takoj po zaprisegi razpustila organizacijo .modrih srajca, ki jo je podpirala vlada Nahas paše, in ki je bila mladinska organizacija stranke Vafda Organizaciji io štela žo 25.000 članov. Vojaštvo in policija sla v vsem Egiptu v pripravljenosti. Toda nemirov so ni treba bali. Srnirno v — šel rdečega brodova Moskva, 2. januarja. TG. Osrednji izvršni odbor in sv?t ljudskih komisariev sta sklenila, da se ustanovi poseben komisariat za vojno mornarico, ki bo tako izločena iz delokroga voincga komisa-riata. Za vrhovnega komisarja tega komisariata je bil imenovan S m i r n o v , do sedaj namestnik vojnega komisarja. Rim. 2. jan. b. »Agen. Corispondenza*' poroča, da jc sovjetska vlada v bojazni, da bi nadaljnja aktivnost Zveze narodov morala prenehati zaradi dvostranskega stališča Švice, ponudila glavnemu tajništvu Zveze narodov, naj so la ustanova prenose v Moskvo, kjer Iii dala sovjetska vlada na razpolago Kremelj. Vest ni potrjena, zaradi česar se domneva, da hoče italijanska agencija napravili sklep, da jo usoda Zveze narodov zelo problematična. Drobne vesti Atene, 2. jan. AA. Nj. kr. Vis. prestolonaslednik Pavel se je. danes vrnil v Atene. Prebivalstvo mu je priredilo navdušen sprejem. Atene. 2. jan. A A. Iz. vse firčijo in tudi iz tujino so pričeli žo prihajali gostjo in turisti, ki bi radi jirisostvovali svečani poroki prestolonaslednika Pavla. Saragosa. 2. jan. A A. Ameriški novinar Niol, ki jo bil težko poškodovan pri prodoru nacionalističnih čet pri Teruolu, je danes dopoldne ob 11 umrl. Zemunska vremenska napoved: Vedro v Primorju, deloma oblačno na severu ler na jugu in jugovzhodu. Tam bo bržkone tudi snežilo. Ponoči močno mraz. Skupina Francovib topov tik pred •tensU* Župnija v Mostah ustanovljena 2 Ljubljana, 1. januarja. Lep novoletni dar 60 dobile letos Moste. Pred leti 6o Moste veljale za predmestje Ljubljane, imelo so lastno občino, v cerkvenem oziru pa so pripadale veliki šentpetrski fari. Novi časi, nove razmere so zahtevale nove preureditve, tako v upravnem, kakor v cerkvenem pogledu. Moščani imajo skoraj vsi zaslužek v Ljubljani, oziroma so vsaj osredno ali neposredno navezani na Ljubljano, ^e ne bi bilo železniške proge, bi nihče no vedel, kje poteka meja med staro Ljubljano in Mostami. V zadnjih dveh letih sta se uresničili dve žolji Mo-ščanov: namreč da so priključeni Ljubljani, ter da so dobili svojo lastno župnijo. Danes se je v Mostah z lepo slovesnostjo, pri kateri je sodelovalo mnogo odličnikov ter skoraj vse mocičansko prebivalstvo, spremenila pred poldrugim letom ustanovljena duhovnija v pravo župnijo, dosedanji voditelj duhovnije, zaslužni g. Miha Jenko pa je postal župnik. Za ta redki praznik so se Moščani marljivo pripravljali. Pred cerkev so navozili smrekovih drevesc, iz katerih so sestavili lepe mlaje. Danes so bile hiše v Mostah V6e okrašene z zastavami. V petek zvečer, na dan pred ustanovitvijo moščan-ske župnije, je krenil izpred Ljudskega doma velik sprevod moščanskih župljanov z baklami pred župnišče, kjer so novemu župniku priredili pod-oknico. Več lepih pesmi so peli združeni moščan-ski pevci. Danes ob pol 10 dopoldne je dospel s spremstvom v Moste škof dr. Gregor Rožman. V imenu odbora za ustanovitev župnije je (»zdravil s toplim nagovorom nadpastirja odbornik, urednik g. Kremžar. ki je pozdravil škofa še posebej kot ustanovitelja te župnije. Enako je toplo pozdravil tudi g. župan dr. Aillešiča, ki se je udeležil te slovesnosti. Malo pred 10 se je zbral velik sprevod Mo-ščanska šolska mladina je tvorila od župnišča pa do cerkve špalir, v sprevodu pa so šli najprej številne narodne noše, ministranti, duhovščina s škofom dr. Roimauom, arhidiakonom dr. Kliuarjem, novim župnikom ter mnogo ljudstva. Pred vhodom v cerkev 60 župnika pričakovali dva fanta v narodni noši in dekle, prav tako v narodni noši. Fanta sla jk> kratkem pozdravu izročila g. župniku hlebec kruha in sodček vina, oboje okrašeno s slovenskimi barvami in slovenskimi naglji, deklo pa je župniku izročilo žgano lončeno posodo, napolnjeno s prstjo z domačega pokopališča. Ljuhka deklica ie nato pozdravila še gospoda škofa ter mu izročila lep šopek nageljnov. Med vrati je škof izročil župniku ključe od cerkve, ki so jih nesli poprej v sprevodu na blazinici. Sprevod je nato šel pred glavni oltar, kjer je gosjrod škof opravil cerkveni obred umeščanja novega župnika. Ko je bil ta obred oj>ravljen, je imel škof cerkven nagovor, v katerem je naglašal zlasti, da si novi župnik, ki ga je dobila novo ustanovljena fara, nalaga velikanske dolžnosti v dušnem pa-stirstvu, v delih usmiljenja, v skrbi za duše in ugled nove fare. Nato je novi župnik g. Jenko daroval slovesno službo božjo za vse žive in mrtve farane. Slovesni službi božji je asistiralo več duhovščine, med temi tudi arhidiakon, kanonik dr. Klinar. Slovesnosti in sprevoda se je udeležilo nad 30 duhovnikov, med temi vsi ljubljanski župniki. Po službi božji je g. župnik sprejemal čestitke raznih verskih, prosvetnih, dobrodelnih in stanovskih organizacij iz Most, zastopnikov oblasti in korporacij. Nova župnija Moste, ki ima pretežno delavski značaj in ki si je morda prav zato izbrala za svojega patrono sv. Družino in kjer bodo predvsem častili Kristusa-delavca, naj cvete, naj raste, naj se. razvijal Veličastno slovo od Fr. Jakliča Ljubljana, 2. jan. rfedkokateri prebivalec Most je imel tako veličasten pogreb, kakor ga je imel danes pokojni pisatelj, politik in zadružnik Franc Jaklič. Iz vsega mesta, iz okolice in iz podeželja so prihiteli ljudje, da počaste na zadnji poti tega vrlega človeka. Pred hišo žalosti v Ciglerjevi ulici v Mostah se je zbrala ob 4 popoldne zelo velika množica ljudi, ki je z nemo žalostjo in s solzami v očeh prisostvovala cerkvenim obredom, ki jih je opravil novi moščanski župnik g. Miha Je n k o ob asistenci šempetrskih kaplanov in prof. Stanka Jegliča. Sj)regovoril je noto predsednik Slomškove družbe g. Ivan Štrukelj, ki je v kratkem govoru s toplimi besedami označil pomen in življenjsko delo pokojnika. Očrtal ga je kot vseskozi značaj-nega krščanskega moža. krščanskega očeta, učitelja. pisatelja in politika, ki je vedno delal z ljudstvom in za ljudstvo. Nato je govoril župan iz Dohrepolj g. S t r n a d , ki je naglasil, da so danes Dobrepolje zavite v žalost in da raz vsa poslopja vise črne zastave, saj je umrl največji sin dobre-poljske doline. Pokojni Jaklič je ustanovil prvo slovensko zadrugo in prvo prosvetno društvo. Lepe zgradbe v Dobrepoljah bodo trajen spomenik njegovega neumornega dela. Pevsko društvo »Zvezda«: je pod vodstvom prof. Ovseneka zapelo zalostinko »Vigred«. Moščanski možje in fantje so nato dvignili krsto ter jo v sprevodu odnesli v župno cerkev, kjer je župnik g. Jenko ponovno ojiravil cerkvene obrede, nato pa je v lepem govoru označil pokojnika ter naglašal zlasti njegove zasluge za ustanovitev meščanske župnije. Iz cerkve se je po Ciglerjevi in Pokopališki ulici razvil na pokopališče Sv. Križa veličasten Napredovanje v vosbi Belgrad, 2. jan. Kralj, namestniki so na predlog vojnega ministra podpisali ukaz o napredovanju častnikov v resoru vojnega ministrstva. I'o tem ukazu je napredoval en brigadni general v čin di-vizijskega generala, 3S podpolkovnikov v čin polkovnika, 4 kapetani fregate v čin kapetana bojne ladje. Med drugim so napredovali v čin divizijskega generala dosedanji brigadni general za generalštabne posle Leo Rupnik; v čin polkovnika pa so med drugim napredovali pehotni podpolkovnik Alfred Iiubelj, topniški podj»olkovnik Štefan Lavrič in Peter Kiler, sanitetni |>odpolkovnik dr. Karel Oberslih. dr. Andrej Deak; v čin kapetana bojne ladje kapetan fregate Ervin Fink; v čin podpolkovnika so napredovali pehotni major Ivan Oblak, letalski major Franjo Pire, sanitetni major pri mornarici dr. Franjo Vizjak; v čin kapetana fregate kapetan korvete Janko Kregar; v čin majorja kapetani 1. razreda: topniški za generalštabne posle Marjan Zmavc, konjeniški Vladimir Gradnik; v čin kapetana korvete Josip Cerriič, Franc Kozjak in Edvard Piki, poročniki bojne ladje I. razreda; v čin kapetana I. razreda kapetani ii. razreda: pehotni Feliks Predan, topniški Andrej Pire, Luka Pezelj, 6odni Ciril Špindler; v čin poročnika bojne ladje I. razreda poročnik II. razreda Franjo Ravš; v čin kapetana II. razreda poročnik Franjo Rupnik, Franjo Lužar; v čin poročnika podjioročnik Alojzij Bernard; za nižjega sanitetnega pomočnika II. razreda Vojko Zupan in Ludvik Trošt; za nižjega vojno-tehničnega uradnika IV. razreda Rudolf Pa vletič. Z istim ukazom je napredovalo mnogo rezervnih častnikov. Pred vo'itvami senatorjev Belgrad, 2. jan. m. Pod predsedstvom senatnega predsednika dr. Želimirja Mažuraniča je imel danes dopoldne sejo državni odbor za volitve senatorjev, ki bodo dne 6. februarja letos. Na današnjem sestanku je bil prečitan ukaz kraljevskih namestnikov o razpisu delnih senatorskih volitev. Nato je bilo na seji sklenjeno, da državni odbor naprosi državno statistiko v notranjem ministrstvu za nekatere potrebne podatke. Prihodnja seja državnega odbora za volitve senatorjev bo jutri do-jjoldne. Na seji bodo določili predsednika in člane volivnih odborov. Istočasno je imel v senatu danes sejo tudi administrativni odbor ter reševal tekoča vprašanja. Rim. 1. jan. A A. V Rimu je bila podpisana nova trgovinska pogodba med Italijo in Nizozemsko. Atene, 2. jan, AA Za novo leto sa še katoliška duhovščina med seboj in pa s svojim škofom. Izrekel mu je zagotovilo, da bo lavantinska duhovščina v celoti zbrana s svojim nadpastirjein pri enotnem in sistematičnem delu v cerkvi in izven cerkve. Na to voščilo je odgovoril prevzvišeni, da nas čaka v prihodnjem letu zelo veliko dela. Poleg rednega vsakdanjega dela, ki nam ga služba nalaga že v dovoljni meri, jia bomo v prihodnjem letu, ako Bog da, dokončali tisto delo za beatifi-kacijo Slomška, ki odpada na škofijsko komisijo, ker bomo akt zaključili in ga odposlali v Rini. Ena največjih skrhi v prihodnjem letu bo, dozidati vsaj v surovem stanju mariborsko bogoslovnico. Naše zaupanje v božjo jiomoč in pa darežljivost ter požrtvovalnost vseh Lavantincev brez razlike nam te skrbi nekoliko lajša. Tretie, kar nas posebno veseli in kar je tudi potrebno in častno za inesto Maribor, pa je, da se bo v tem letu temeljito popravila mariborska stolnica, saj je teh popravil dejansko že zelo potrebna. Resnica pa je, da je vse lo delo mogoče izvesti samo, ako smo edini v veri in v delu. In v ta namen je podelil svoj nadpastirski novoletni blagoslov. Nesreča na morju London, 2. januarja. AA. »Silva L«, ki jc včeraj zjutraj odplula iz luke Corluay, kamor iz Cardiffa preko Carcasona in tela na mine. Poveljnik ladje in 60 se sami rešili. Ostali člani morali dolgo boriti z valovi, v rešili. Francoska ladja s težkim tovorom je prispela včeraj Bayonna, je nale-triie člani posadke posadke pa so se endar so tudi nje Slava kolesarskega bataljona ,T Ljubljana, 2. januarja. Na novega leta dan je tukajšnji kolesarski bataljon praznoval 11. obletnico svoje ustanovitve, enajsto slavo. Nu dvorišču vojašnice Vojvode Mi-šiča jo (»tekel obredni del slave, zabavni ali gostoljubni pa v prostorih oficirskega doma. Po običajnem rezanju kolača, po katoliškem blagoslovu in muslimanskem obredu je pred zbrano četo kolesarjev stopil kapitan Ferdo Muslovič, ki zastopa poveljnika podpolkovnika Jakliča v njegovi odsotnosti. Nagovoril je zbrane vojake in jim orisal pomen kolesarskih edinic v naši vojski. Dejal je, da kolesarske edinice, ki po vsej državi danes praznujejo svojo slavo, nimajo ne dolge ne burne zgodovine, saj so bile usatnovljene šole po letih najhujših preizkušenj naše vojske, po vojni, leta 1927. Spomin na to ustanovitev jn njihova slava. Kljub temu pa so važna postavka naše odporne moči in morejo gojiti istega duha pripravljenosti, da branijo dobro kralja in domovine. Ob koncu je pozval vojake, naj v dokaz vdanosti svoji nalogi trikrat vzkliknejo kralju Potru II. »živio«, čemur so se vojaki v vsej strnmnosti odzvali. Vojaška godba je zaigrala državno himno, nalo pa so je bataljon formiral k paradnemu pohodu, ki ga je ob zvokih godbe kljub strupenemu mrazu izvedel z vso brezhibnostjo. Starešina slave kapitan Muslovič je nato s častniki bataljona povahil vojaške in civilne goste v oficirski dom, kjer je bila prirejena okusna- zakuska, ki se je ob prijetnem razgovoru sama po sebi raztegnila daleč čez dvanajsto uro. Poseben značaj vsej slovesnosti je dajala navzočnost poveljnika divizije generala Toniča, hri-gadnili generalov Dodica in Pavloviča in več uglednih zastopnikov civilnih ustanov. Kr. bansko upravo je zastopal načelnik Guštin, apelacijsko sodišče s. u. s. g. Vinko Strasser, mestnega župana g. mestni svetnik Novak, policijsko upravo g. svetnik Pestevšek; poleg teh pa so bili navzoči se mnogi zastopniki domoljubnih organizacij in društev. Tako je vsa ta družba v najlepšem razpoloženju proslavila 11. obletnico kolesarskega bataljona in mu dala svoje priznanje. Huda nesreča mladega delavca Celje, 2. januarja, v celjsko bolnišnico so prepeljali danes okoli 1 popoldne z reševalnim avtomobilom mladega delavca, ki je zaradi obupnih bolečin vso pot pretresljivo kričal. Pogled na ubogega ponesrečenca je pretresel vse, saj se je mladi človek kar zvijal od bolečin. Vse telo mu je bilo opečeno, pregorela pa mu je seveda tudi obleka. V bolnišnici so ga slekli in okopali, nakar mu je zdravnik dal injekcijo. Bolnik že ni imel skoraj nobenega utripa krvi več ter je pričel blazneti od bolečin, tako da so ga morali zvezati. Je to 29 letni delavec An- Ljubljanska kronika Silvestrov večer v Ljubljani. Zanimivo je, da so Silvestrovi večeri prav dobri barometri kriz in konjunktur. Čc bi sodili po letošnji Silvestirovi noči, hi mogli reči, da so Ljubljančani že prebrodili krizo. Vse dvorane so bile namreč oddane, celo kinematografska podjetja so priredila silvestrovanje in kar je najbolj zanimivo — skoraj povsod so bili vsi sedeži in mize razprodane že pired pričetkom. Polni eo bili tudi vsi lokali, kakor gostilne in kavarne. Do kakšnih neumnosti ali neljubih dogodkov ni prišlo nikjer, povsod so se ljudje hoteli pač dostojno ali vsaj zmerno zabavati, tistih razbrzdanosti in grobosti, kakor so se dogajale j>red leti krize, pa letos ni bilo nikjer. Ljudje 60 pač pazili na vsak dinar in po nepotrebnem tudi v Silveslrovi noči ni nihče metal denarja skozi okno. Vendar se je poznalo, da se ljudem že nekoliko bolje godi, kakor 6e je pred tremi, štirimi leti. Morda edinstvena senzacija za to Silvestrovo noč pa je ta: od 31. decembra 1937 do L januarja 1938 ni policija zaprla prav nobenega pijanca in nobenega razsajača. "t" Zorko Fakin. Na Silvestrov večer je v svojem stanovanju v koloniji »Stan in dom« nenadno umrl g. Zorko Fakin. Dočakal jc komaj 39 let, Svoječasno se je g. Fakin mnogo bavil tudi s časnikarstvom ter je bil glavni urednik nekdanje »Jugoslavije«. Poizkušal ee j« tudi v literaturi ler je zlasti uspel v nekaterih svojih satirah. Pokopali smo ga v nedeljo ob pol 4 popoldne. Užaloščeni gospej materi in gg. bratom naše iskreno sožalje! Nesreča Zagrebčana na Martuljku. Na Martuljku se je na novega leta dan ponesrečil dr. Avg. Cerar, stanujoč v Jurišičevi ulici v Zagrebu. Peljal se je s sanmi po strmini navzdol. Med vožnjo 60 ton Drnovšek iz Knezdola pri Trbovljah. Danes je prvič delal pri elektriki pri velikem transformatorju pri Laškem, ki ga je čistil s cunjo. Cunjo je vtaknil v jiorcelanasle izolatorje ter prišel v dotik z električno strujo, ki ima 35 voltov napetosti. Švignil je plamen, ki je objel mladeniča. Mladi dcdavec je padel tri metre globoko. Dobil je grozne opekline ter si je najbrže tudi oči pokvaril. Poklican je bil reševalni avto iz Celja, ki je ponesrečenca prepeljal v bolnišnico. Drnovškovo stanje je skoraj brezupno. se pa sani prevrnile. Pri padcu si je dr. Cerar zlomil dvakrat desno nogo. Prepeljan je bil z nočnim vlakom v Ljubljano, kjer ga je reševalni avtomobil prepeljal v Lconišče, V nedeljo zvečer so ga odpeljali v Zagreb. Huda poškodba. Na novega leta dan popoldne so ee stepli nekateri gostje neke gostilne. Nekdo je v pretepu hudo oklal z nožem 34 letnega brezposelnega delavca Josipa Svetlina ter ga ranil po čelu, nosu in križu. — V neki dalmatinski gostilni je spodrsnilo 34 letnemu delavcu Lovrencu Bro-darju tako, da si je zlomil nogo. Zima na Kočevskem Po dolgotrajnem deževju je nastopila v Kočevju huda zima, tako du je reka Rinza popolnoma zamrznila ler ima mladina veliko veselje z drsalkami na gladkem ledu, pa tudi starejšim so drsanje ne upira. Lovska sezona na srnjake je pri kraju in so so zakupniki kar kosali, kdo bo imel več brakad. Lovci pridno zasledujejo divjačino ler imajo pri lisicah precej uspeha. Veliko preglavice pa jim dc-lnjo divje svinje Tudi medvedji rod se je jirecej liomnožil, odkar ima zaščito. Posamezniki trdijo, da so se pojavili tudi volkovi. Pred par dnevi sla baje dva volkova pripodila starega srnjaka iz mestnega gozda ponoči pred parno žago g. Jako-minija in ga med skladovnicami desk raztrgala; ni pa tudi izključeno, da so lo naredili podivjani l>si volčjaki. V Kočevju sta se naselila dva nova obrtnika Slovenca. G. Plešnnr Edvard je odprl umelno-strojno aulo mehanično delavnico in ključavničarstvo in pa podkovski kovač g. Zajec Adolf. želimo jima obilo uspeha, prebivalstvu ju pa toplo priporočamo. Jeon nariow in Robert loijlor v velefilmski šlagerkomediji ..ONA IE HOJA" Najnovejši žurnal, barvasti film »Vesela noč« itd. Predstave ob 16., 19.15 in 21.30 uri K taleča Marija v Bukarešti Bukarešta, 2. jan. AA. Danes ob 12 se jo pripeljala z dvorskim vlakom v Bukarešto Nj. Vel. kraljica Marija v spremstvu adjutanta polkovnika* Pogačnika. Na dvorski postaji Cotrocenj no Nj. Vel. kraljico Marijo sprejeli Nj. Vis. princesa Elizabeta z dvorskimi damami, Nj. Vel, romunska kraljica mati, notranji minister Arman Calinesco, državni podtajnik p r i predsedstvu vlade dr Ilodos, državni podtajnik v zun. ministrstvu Blaga, polkovnik Dombroscu, jioveljnik 2. armijskega zbora general Argesnnu in kraljevski poslanik Jovan Dučič z osebjem jioslaništva. Po pozdravih s prisotnimi se je Nj. Vel. kraljica Marija odpeljala na dvor Co-troceni. Tekmovanje radiotelegralistov Belgrad, 2. jan. AA. Davi ob 9 se je v fizikalni dvorani belgrajske univerze pričelo o-.je tekmovanje radiotelegrafistov na aparatih Hughes Bodo Hiuss Siemens iu Gresabe. V tekmovanju ju sodelovalo 70 kandidatov iz vse države. Nagrade znašajo za vse tekmovalce 45.000 din. Točno ob 9 je ujiravnik glavnega radijskega brzojava Sava Jankovič pozdravil ministra za ptt Gojka Cvrkiča. G. Dimitrije Djordjevič je nato v daljšem govoru podal zgodovino našega brzojava. Zatem je govoril še minister Vojko Cvrkič, ki je otvoril tekmovanje z naslednjimi besedami: »Danes živimo v dobi tekmovanj. Ko z mislimi zajamemo ves svet in če pregledamo liste, strokovne časopise in knjige, vidimo, da vsi na vse strani tekmujejo. Človeški duh in telo se izpopolnjujeta a pomočjo tekem. Bog je ustvaril človeka, da bi stremel po 6voji izpopolnitvi. Naše geslo je, da postanemo mojstri vsak v 6vojem poslu. V tem je najpomembnejši pogoj za lepše in boljše lastno ter narodovo življenje. Ta namen ima tudi prva jugoslovanska tekma telegrafistov. Njena zamisel ni no šporina ne viteška, nego je vsa preračunana v korist, ki jo bo družba imela od najboljših telegrafistov. Koristi 60 ninogostranske in namenjene vsem petini kontinentom. V času iniru napravi mojstrski telegrafist ogromne usluge gospodarstvu, v času vojne služi vojskovodji do genialnosti, kajti če vesti ne prispejo v pravem času, lahko tudi genij izda napačna povelja.« Občni zbor Glavne zad/užne zveze Belgrad, 2. jan. m. V prostorih Inženirskega doma I>o jutri občni zbor Glavne zadružne zveze, ki je central? vsega jugoslovanskega svobodnega zadružništva. Glavno zadružno zvezo žo devetnajst let vodi sedanji notranji minister dr. A. Korošec. Za jutrišnji občni zbor je upravni odbor pripravil obširno poročilo o poslovanju Glavne zadružno zveze za leto 1936-37. Namesto zadržanega predsednika bo vodil občni zbor prvi podpredsednik in minister brez listnice Voja Djordjevič. Občni zbor bo obravnaval tudi nova pravila, ki bodo v skladu z uovim zadružnim zakonom. Belgrajske vesti Belgrad, 2. jan. m. Danes popoldne je bil vpeljan za rednega člana Srbske kraljevske akademijo znanosti dr. Tihomir Djordjevič. Belgrad, 2. jan. AA. Zaradi neugodnega vremena je glavni odbor jugoslovanske delavske zveze Jugoras na prošnjo številnih podružnic, zlasti pa onih, ki so oddaljene od Belgrada in vobče od železnice, zlasti pa organizacij v oddaljenih rudnikih, sklenil odgoditi kongres, ki je bil napovedan za 8. in 9. januara, na 25. in 26. aprila 1938. Program kongresa ostane neizjirenienjen. Belgrad, 2. jan. m. Novo izvoljeni glavni tajnik belgrajske borze dr. Jovan Gašič, dosedanji kabinetni šef predsednika vlade, je včeraj popoldne prevzel posle v belgrajski borzi. adio Programi Radio Ljubljnnat Ponedeljek 3. januarja: 12 Ruski napovi (nI.) M.45 Vremo, poročila — 13 Cns, spored, obvestila —, 13.20 Odlomki iz. zvočnih filmov (plošče) — 18 Zdravi stvena uru: Posebnost kužnih bolezni (g. dr. Anton Brecclj) — 18.20 Ivoneert, poljske laliko glasbe (pl.) — 18.40 Kulturni spomeniki Gorenjske (g. dr. Hajko Lo-, žar) — 19 fins, vreme, poročila, spored, obvestila — 1S.30 Nae. ura — 10.50 Zanimivosti — 20 Koncert Radijskega orkestra — 20.50 Mozart: Les potits rien, odlomek baleta (plošče) — 21 Ura Mozartovo komorno glasbe (gdč. Francka Orniltova, gg. Drago Šijanec, Filip Bernard, Aleks. Fučkar) — 22 Cas, vreme, pn. ročila, spored — 22.15 Prenos plesne glasbe iz restav, racijo »Emona«. Drugi programi t Ponedeljek. 3. januarja: Belgrad-Zagreb: 20 Opera — Dunaj: 10.25 Iz avstrijskih oper, 20.33 Glasbena sanjska rportaža, 21.1* Schubnrtov godalni kvintet, 22 30 Plesna glasba — Budimpešta: 18 Koncerti in predavanja — Italijanske posluje: I. skupina (421, 301 in 283 ml: 17.15 Zabavni koneorl, 21 Operna glasba, 22.13 Igra, 22.45 Plesna glasba — II. skupina (560. :ir,9 In 263 m): 17.15 Harfa. 10.20 Kakor prva skupina, 22.1J Citrc, 23.15 Plesna glasba — lil. skupina 1102. 272 in 221 m): 10 Pestra glasba, 20.30 Zabavni koncert, 21.(0 Radijska fantazija. 22 Plesna glasba — Praga: 19.15 Plesni potpnri, 20.30 Krpatsko-ruske narodno pesmi, 22.55 Dvoraknvc sinfouične pesnitve, 22.35 Ploščo _ Varšava; 20 Radijski potpnri, 22 Sinfonični koneort — Berlin: 10.111 Instrumentalni konccrt, 20 Narodna glasbil, 21 Umetnik! milansko Sc.nle — Kiinigsberg: 10.45 Orkestralni koncert, 21.15 Igra — Hamburg: 19.10 Zabavni koncert, 21 Orkestralni koncert - VratislaVa: 10.10 Plavi ponedoljok, 21.10 Sonnt.ni konccrt _ jjpskn: 10.10 Paradne koračnico, 2(1 Nemške narodne posmi, 21 Komorni orkester — Kolu: 19.10 Iz starih operet — PrankfiirtStuthiart: 10.15 Zabavni koncert _ Mana-kovo: 10.10 Operetni koncert. 20 Plesni večer — Bp.ro. miinster: 10.55 Lechnrjeva opereta »Grof LuxomhiirSki< — Sotlens: 20 Komorni! glasba, 20 411 Vokalni koneort — Bukarešta: 10 Zabavni konccrt, 20.05 Orkstralnl in vokal iii koneort h fliivto, 21.10 Arijo 21 4-"i I nlikii jjlns-ba — sirasbourg: 20.SII Varieto, 21.10 Igra »Skrivnostne barikade« — Pariš lladlo: 21.30 Hnhnova opereta iUiboulultc« - Pariš P. T. T.: l!i„')fl Solistični koneert, 21 Popevko, 21.30 Radijska fantazija. 22 Komorni koti-cert - Bordeaux: 21.30 Morotlijevn opereta Lu Comto Obligndo« - Ljjon: ai.:io Torassova opereta «Telenia-uova muokat. vesti Solkan pri Gorici - nadžupnija Župnija Solkan, kjer je bil do nedavnega sedež dekanije, ki je bil sedaj premeščen v Grgar, je bila kot matica goriških župnij povzdignjena v nadžupnijo. Za prvega nadžupnika je bil imenovan gosp. dr. Božo KjaCiC, župnik v Srpenici na Bovškem. Burja in mraz Po božiču je zapihala po vsej Julijski krajini mrzla burja. Zlasti hudo je na Vipavskem in Notranjskem. Mnogi ljudje pravijo, da takega brez-primernega razsajanja in peklenskega žvižganja še no pomnijo. Zaradi tega je po vsej deželi tudi zelo občuten mraz. Slišijo se številke, ki so za naše kraje naravnost neverjetne: na Lokvah nad Gorico 10 stop. pod ničlo, v Idriji 11 stop. pod ničlo itd. Ker je pa nebo večinoma vedro in vreme suho, prenašajo ljudje še razmeroma dobro-voljno to neprijetno vihranje. Za zaščito ptic pevk cSlovenec« je nedavno objavil članek o pre-zimovanju in zaščiti koristnih ptic pevk v Tivoliju in drugod. Z odkritim veseljem pozdravljamo društvo, ki goji čut usmiljenja in si je nadelo lepo nalogo, cla skrbi v mrzlem zimskem času za te koristne nežne živalce, za ta znanilke letnih časov, ki že pred sončnim vzhodom prepevajo po drevju in na polju in nas razveseljujejo s svojimi prelepimi glasovi. Kakšno društvo je pa pri nas v Julijski krajini? Cela vrsta ljudi lovi iu mori na vse mogoče načine te nedolžue živalce. Floberti, limanice in zanke in človek se zgraža, ko vidi cele jale teh ljubkih živalic. Po drevju, dolinah, ob vodah in po grmičevju so nastavljene pasti, limanice in zaiijke iu človek se zgraža, ko vidi viseti in čivkati po kanibah siničice, ščinkovce, slavčke in druge vrste ptičkov s polomljenimi no-žicami. Kje je čut usmiljenja?! Mirno zasedanje kovinarjev Iz Trsta nam poročajo, da so 6c tamkaj zbrali k izrednemu zasedanju zastopniki železarske industrije iz cele pokrajine (prefeklure), da izrazijo svojo mišljenje k novim zakonskim predpisom, s katerimi se bodo v bodoče urejevali njihovi delovni odnosi. Nova uredba je dejansko podobna obvezni kolektivni pogodbi. Zasedanje kovinarjev je bilo zelo mirno. Dve uri so poslušali razlago uradnega zastopnika fašistične strokovne železarske industrije, ki jim je točko za točko tolmačil dobrote novo uredbe. Delavski zastopniki so tudi točko zn točko z glasnim ploskanjem odobravali. Po uradni razlagi so prosili za besedo nekateri delovni zastopniki, ki so se v plamtečih govorih zahvalili fašističnemu režimu za modro zakonodajo, s katero brani interese delovskega stanu v železarski industriji. Na koncu zliorovanja je bil sprejet sklep, da se pošlje zahvalni brzojav na nierodajno mesto, nakar je elcdil pozdrav Mussoliniju in nalo takoj razhod. Po-ski tegvonarji -legionarjem Julijske krajine Vsi listi iz Julijske in Beneške krajine objavljajo brzojavni pozdrav, ki jc te dni prispel na naslov fašističnih legionarjev iz Julijske krajine od strani delegacije poljskih legionarjev, ki so te dni obiskali Italijo. Brzojav slovanskih legionarjev s severa se glasi: »V imenu vojaškega odposlanstva poljskih legionarjev si štejeni v veliko čast, da morem izrazili svoja tovariška čuvstva vsem iredenti-storn iz Julijske krajine italijanskega porekla, ki so se kakor poljski iredentisti borili za svobodo domovine.- Brzojav nosi podpis poljskega konzula v Trstu Wagnerowicza. Odlikovani kmetje Iz Gorice nam poročajo, da je goriški prefekt po nalogu predsednika vlade Mussolinija poklical k_ sobi kmete, ki so se udeležili tretje letošnje »žitne tekme«, ki jo je organiziralo akcijsko društvo za napredovanje, žitnega pridelovanja v Julijski krajini. Imel je nalogo, odlikovati najbolj zaslužne krnele. Odlikovanja so bila zmagovalcem izročena pa navduševalmem govoru pokrajinskega nadzornika za napredek kmetijstva, ki je kmetom obrazložil potrebe prihodnjega leta. Lindar Novi župni upravitelj v Lindarju pri Pazinu Jože Milič, ki je nastopil to službo v prvi polovici novembra, je bil dvakrat klican od pazinskih oblasti v zadevah cerkvene službe. Dne 8. novembra je bil klican pred župana, kjer je bil navzoč tudi krajevni tajnik fašistične stranke. Zahtevala sta od Miliča, da mora imeti italijansko pridigo prav tako dolgo kot hrvaško (»Le stesse parole che dice in croato dove diro anehe in italiano«). Odgovoril je, da so mu je držati navade svojega prodnika, kateremu je škofija v Trstu odredila, naj bere evangelij po italijansko in po Urvaško, naj pridiga po hrvaško, ob velikih praznikih pa naj doda še -fervori-no< (to je kratek govorček) po laško. Tega 6e je v praksi Milič držal vkljub zgorajšnomu opominu. — Dne 6. decembra 1037 je bil Milič klican v Pazin pred policijskega komisarja Balanca ob navzočnosti krajevnega orožniškega kapitana. Komisar je takoj rekel Miliču, da mu ni zadostovala tista lekcija, da je bil njegov brat konfiniran. »Vi nadaljujete vedno svoje delo. Lindar je ves italijanski, razen par družin. Upirate ee pridigati v italijanskem jeziku. Imate samo eno župnijo. G. Mauro (prednik) ni mogel, ker je imel dve župniji. Vi poučujete otroke v krščanskem nauku po hrvaško in s tem uničujete delo šole. Odraslim že morete pridigati v »dialektu«, toda otroke morate učiti le v italijanščini«. Podobno je za komisarjem ponavljal kapitan karabi-nerjev, ki je rekel mod drugim: -vRavno v tem trenutku, ko smo mi tukaj zbrani, si jugoslovanski načelnik vlade in naš vodja izkazujeta prijateljstvo. In Vi? Zakaj ne sodelujete k temu prijateljstvu? Vi duhovniki sploh onemogočate italijanlziranjc teh krajev. Vi ste gosi te države in jeste naš kruh. Torej, kako mislite? Ali boste učili otroke snmo v italijanskem jeziku?« — Milič je ponovno rekel, da dela, kol je delal njegov prednik, ki je prihajal v Lindar iz Gradišča. »Moj predstojnik je škof. Ako hočete knko izpremembo, obrnite se na škofijo.« Komisar in kapitan sta rekla, da njima ni treba pisati na škofijo. Komisar, da bo stvar javil projektu. »Vi pa le pišile, pa tako. da večina župljanov želi pouk otrok po italijansko in ravno tako italijansko pridigo. To je protislovje, da otroke, ki hodijo v italijansko šolo, v cerkvi poučujete jio hrvaško.« Očital je tudi hrvaško petje v cerkvi. Očital mu je, da se da voditi od g. hilipiča (ujKik. duhovnika v Lindaru) in njegove nečakinje. II koncu jo komisar javne varnosti dodal, da bi utegnili priti v Lindar neznanci razbit okna na župnišču, kar bi on hotel preprečiti s tem ojiozorilom Komisar je glasno vpil, da so v predsobi čakajoči vse slišali, in je tudi s pestjo udarjal po mizi. Isti dan je bil zaslišan tudi g. Filiplič, rojak iz Lindara, dalje or-ganist Just Zidurič in njegova hči Ljuba. Nova maša. V Vipolžah v Brdih je č. g. Klinec Rudolf na dan Sv. Štefana pol slovesno novo mašo ob veliki udeležbi. V reški škofiji sta bila dne 27. novembra inštalirana dva nova župnika in sicer dekan Karel Jamnik na župnijo Trnovo pri Ilirski Bistrici, kjer je bil dozdaj za upravitelja, in Alojzij Žgur, dozdnj Župni upravitelj v Jelšanah, na novoustanovljeno župnijo Podgrad. V tržaški škofiji je bilo z dnom 6. decembra razpisanih 57 župnij. Prošnje je vložiti do 8. jan. Tržaške predmestne župnije Sv. Ivan, Rojan, Škodna in Barkovlje so s posebnim škofijskim odlokom 10. novembra 1037. v vseli ozirih izenačeno z ostalimi mestnimi župnijami. Kar se tiče cerkvene uprave, ta dekret nima praktičnega [Kimona, ker so te župnije že prej spadale pod mestni deknnat. Hotelo se je poudariti nekaj drugega. Tržaški škofijski upravitelj Margotti je sklenil začeti z gradbo »Malega semenišča« (škofijsko gimnazije) v Trstu. Gojenci so sedaj deloma v Gorici, deloma v Kopru in jih zelo pogrešajo pri ceremonijah v stolni cerkvi v Trstu. V Dragj pri Trstu je umrl 17. decembra liion-6ignor Anton Kllner, uj>ok. župnik in dekan, v starosti 70 elt. Rodil so je v Belidli nn Moravskem I. 1867. Kol duhovnik jo služboval mod istrskimi Hrvati, po vojni pa je vstopil v pokoj, ki ga je pre-živel v Dragi Bolehal je že dolgo leto na želodcu. Blagemu gospodu bodi Bog obilen plačnik. V Renčali je umrla Marija vdova Mozetič roj. Franatič, dobra mati ugledne družine Mozotičeve. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim sorodnikom naše iskreno sožalje! S kolesa je padel in so hudo poškodoval Fa-bijan Bregant. Avtomobil Rdečega križa ga jc odpeljal v civilno bolnišnico v Gorici Pevski praznik v Rožu Borovlje, 20. decembra. Na Štefanovo smo imeli pevski praznik pri nas v Borovljah: zapel je vos Rož. Prihiteli so jievci iz št. Jakoba, Sveč, Kotniarc vesi, pa tudi naši veseli sosedje visoko iz[x>d planin — iz Sel in Pod-ljubelja. Da smo Borovjjani sodelovali z vsem srcem, se razume samo po sebi. Prireditev je bila v jirosvetni dvorani mestnega kina, ki so jo hvaležni fioslušalci napolnili do zadnjega kotička. Prireditev je otvoril predsednik domačega društva g. Vertič. Nalo je gdč. Borovnikova dekla-inirala »Pesem koroških Slovencev«, nakar je županov namestnik po posebnem naročilu župana g. Stockla spregovoril v imenu občinskega sveta jx>-zdravne besede peveem-gostom in poslušalstvu. Med poslušalci je še posebej pozdravil jugoslov. generalnega konzula iz Celovca g. Koserja in želel vsem čim več užitka ob lepi pesmi. Pod vodstvom P. Nageleta je zapel nato skupni pevski zbor štiri umetne pesmi, mod katerimi sta najbolj ugajali priljubljeni »Slovenec sem« in »Nn planine«. Težava pri umetnih pesmih je vsekakor v tem, da jih vodja vsakega zbora nekoliko po svoje pojmuje, zato je z eno samo vajo težko doseči zadostno enotnost za skupni nastop. Sledil je nastop skupnih mešanih zborov, ki se je v takem obsegu izvedel to pot prvič na Koroškem. Skupni mešani zbor je izredno občuteno in do jMidrobnosti izdelano zapel dve narodni, mod njimi manj znano »Bom pa vdava se« v zelo posrečeni harinonizaciji zborovodje Nageleta. To ju bila vsekakor ena najlejrših točk sjioreda, ki je ustvarila tisto nevidno jiovezanost poslušalstva s pevci, da se je navdušenje vso do konca stopnjevalo v pravo vzhičenje. Prvi nastop mešanega zbora pa je jiokazal, da v bodoče pri večjih pevskih prireditvah mešanih zborov ne bo mogoče več pogrešati. Nato je jiozdravil vso navzoče predsednik Slovenske prosvetne zveze v Celovcu. V svojem nagovoru je podal nekaj lepih misli o liožiču kot prazniku družine. Po govoru je sledil kratek optičen iutermezzo: »Naša Koroška v slikah«. Pesniško zasnovano besedilo k skioptičnim slikam je podal g. tajnik Prosvetne zveze, ki je vso snov podelil na tri osnovne skupine: naša zemlja, naše ljudstvo in naša zgodovina Celo predavanje pa je spremljalo jroglasno pelje bruškega sestanka na ploščati, kar je vtis pri gledalcih močno poglobilo. Gledali so lejiote svoje zemlje in hkrati poslušali njen dih, čutili življenje in stvaritelisko silo, ki ju daje ta zemlja in ljudstvo, ki na njej prebiva. Sceno je zaključila slika kralja Matjaža, ki ji je govornik dal vsebino z besedami: »Kralj Matjaž, speči, še v spanju bdeči! Kdo si? — Prijatelj, dobro glej in po-vej: ali ne vidiš na obrazu sivolasega kralja znane ti poteze, ali ne spoznaš sobe v častitljivem kraljevskem možu.' Kralj Matjaž, to si ti, narod ko-roško-slovenski, pred tisočletjem rojeni, za tisočletje modri, ti, ki še vedno čakaš dneva, da greš v boj za vero in zemljo svojo! — Kralj Matjaž, narod slovenski — tvoj dan prihajal« Po odmoru so nnslo|iili posamezni pevski zbori v plemeniti medsebojni tekmi, najprej moški iz Sveč, Kotmare vesi in Sel, nato pa mešani zbori iz št. Jakoba, Podljubelja in Borovelj. Posebno so navdušili Selani s svojima originalnima »Jaz sem KINO SLOGA tel.27-30 Sonla Henle t njenem prvem velikem zabavnvui vel- llluiu VALČEK NA LEDU na čelu st) Ju ga ansambla v okviru or.finalnega iu uub. vit^a g amenega drla. SoaemiRlo aveioviioiuam ln najooeularneiM komiki bratle um in Dornh •ilnltvlt « svollm virtuoznmi orkcslers, m ujuamblo i' Komiki dialog I Priskrbite si vstopnici * predprodilll Predstave ob le., 19. In 2115 url. en kmetovski ovčarr in »0 ti preburna ženska stvar«, ki jo je harmoniziral njihov pevovodia Olip. 2e sam pogled na krepke gorjanske postave jo moral navdušiti. Sicer pa je vsak zbor jioseboj doprinesel svoje najboljše, da so bili poslušalci zadovoljni. Posebno omembo zasluži tudi zbor iz Podljubelja, ki jo kljub svoji veliki mladosti zamogel navdušiti s posrečeno izbrano pesmico »V Gorenjsko oziram se skalnato stran«. Da so se domačini dostojno postavili, izhaja že iz tega, ker imajo najmočnejši zbor in stare, uveljavljene pevce. Končno je nastopil skupni moški zbor z dvema narodnima, ki sta s svojo preprosto ubranostjo |*ovzročili vihar navdušenja. Kol posrečen vložek je sledila deklamacija »V pepelnični noči', ki jo je temperamentno in doživljeno izvajala gdč. Milka Vertičeva in žela zato navdušeno odobravanje, nakar je skupni zbor zaključil prireditev s koroško himno »Nmav čez jizaro;. Posebej zasluži priznanje skupni zborovodja g. Tone Nagele, ki je uspešno izvedel naporno nalogo, da je vodil skupni moški in mešani zbor, kar oh pomanjkanju skupnih vaj pač no more biti lahko. Mogoče bi mu lahko očitali malo preveliko skromnost, du ga odobravanje poslušalstva kar ni moglo ganiti K sijajnemu uspehu sta brez dvoma pripomogli tudi silno akustična dvorana in pestrost sporeda, ki se ni omejil samo na pevske točke. Odmor med posameznimi točkami je izjiolnjevalo predavanje slovenskih pesmi jk> zvočni nupravi kina, kar jo dalo prireditvi zares polno in harmonično povezanost. Posebej |e treba omeniti vzorno disciplino pri poslušalstvu, pa tudi pri izvajalcih. Mesto Borovlje sflmo so jc zadržalo napram prireditvi zelo taktno. Koncerta so jo udeležilo več uglednih meščanov tudi iz nemških družin. Mogočo jo k temu zadržanju nekoliko pripomogla okolnost, da je čisti dobiček namenjen mestnim revežem. Slovenski Pevski praznik v Borovljuh jo brez dvoma dostojen in viden dokaz kulturne tvornosti slovenskega naroda na Koroškem. Co pomislimo, da so je isti dan in ob istem času vršilo po .slovenskem delu dežele še 12 drugih kulturnih prireditev. jo to pač znamenje velike notranje sile našega naroda na Koroškem Umrl Sv. Pavla je g. Drago pri Preboldu. P e |> e 1 n a k , kaplan iz Za 100 milijonov ogoljufani Ogromna sleparija z zemljišči v Ameriki - 51 obtožencev N'owy«rk, 2. jan. Ameriškemu drž pravdnišlvu se je posrečilo, da je prišlo na sled ogromnim goljufijam z zemljišči. Nad 1500 Slovakov, ki so deloma naseljeni že nekaj let predvsem v državah Newyork, Pennsilvaniji in Nevv Yerseyu, deloma pn so sc šole priselili, jo jiostnlo žrtev zločinskogn konzorcija, ki jim je po dosedanjih ugotovitvah izvabil prihranke v znesku nad dva milijona in dve sto tisoč dolarjev. Zločinci so doma iz vzhodnih krajev in so nastopali kot Slovaki. Agitirali so za veliko naselbino na Long Islandu, kjer da je zemljišče že jinpruvljeno. V resnici pa lolpa ni imela drugega kakor ničvredno jamo za kopanje peska. Obtoženih jo 51 članov tc tolpe, katere vo- ditelji so že pod ključem. Med obtoženci so tudi eotrudniki različnih slovaških časopisov, ki imajo vseskozi toinno preteklost. Svojim jirnlceni so prikazovali vzor velike slovaške naselbine na ameriških tleh z domačimi nošami, navadami in jezikom. Sleparji so svojim žrtvam kazali načrte za nove tovarne, predvsem predilnice in so jih znali pre|iričati, da jo ves načrt silno ugoden. S ponarejenimi |Kxlpisi osebnosti iz javnega življenja, med njimi bivšega predsednika lloovra, so je zločinski tolpi jiosrečilo zavrniti vse dvorno, ki so so pojavljali med njenimi žrtvami. Mod jireiskavo je edeu izmed glavuih obtožencev izvršil samomor. «r Cikaški zločinec prijet v Varšavi FOTOAMATER Od negativa do pozitiva Povečavanja Isto pravilo velja za povečavanje, samo da je postopek obrnjen. Vlogo predmeta igra negativ, ki ga nameravamo povečati in ga vložimo v poseben okvir v razsvetljen svetlobni nastavek povečeval-nika. Ker je vgrajen ta okvir v povečevnlnik običajno tako, da ga ni mogoče objektivu niti približati niti oddaljiti, uravnavamo razdaljo med objektivom in predmetom — negativom, ki je odločilna za dimenzijo povečave, z objektivom. Cim bliže negativa je objektiv, tem večjo sliko pro-ieira na projekcijsko desko povečevalnika. In nasprotno: čim bolj se veča razdalja med objektivom in negativom, tem bolj se manjša slika, dokler ne dosežemo pri dovolj dolgem iztegu optičnega nastavka tudi pomanjsav negativa. Proicirana slika se torej tudi pri povečavanju sorazmerno z njeno velikostjo odmika v vedno večjo razdaljo od objektiva. Čim večjo povečavo hočemo napraviti, v tem večjo razdaljo moramo odmakniti projekcijsko desko povečevalnika od objektiva. S tem je pa v tesni zvezi tudi dolžina goriščnice, s katero moramo pri povečavanju prav tako računati, kakor pri snemanju. Dolga goriščnica zahteva pri snemanju dolg izteg kamere. Ker je pri povečavanju zaradi obrnjenega postopka razdalja ined objektivom in projekcijsko desko identična z iztegom kamere pri snemanju, postane pri večjih povečavah ta razdalja nevšečno dolga, če je opremljen povečevnlnik z objektivom dolge goriščnice. Pri enako veliki povečavi zahteva objektiv kratke goriščnice manjšo razdaljo med objektivom in projekcijsko desko, kakor objektiv dolge goriščnice. Zato je načeloma uporabljati za jiovečavanje objektive z najkrajšo goriščnieo, ki je za format povečavanega negativa še dopustna. Določena je z njegovo diagonalo. Povečave napravimo lahko neposredno ali posredno. Če pritrdimo na projekcijsko desko močno občutljiv razvijalni papir in ga primerno dolgo izpostavimo učinku proicirane svetlobe ter nalo razvijemo in ustalimo, dobimo neposredno povečan pozitiv. Za nekatere plemenito tiske pa potrebujemo povečane pozitive, izgotovljene na posebnih papirjih, ki so v povečevalnem postopku zaradi premajhne občutljivosti nerabni. V takšnem primeru moramo napraviti najprej kopijo negativa na diapozitiv, ki ga potem nn sličen način, kakor v neposrednem postopku, povečamo na negativ (ploščo, film ali papir) in nato kopiramo. Ta posredni postopek je težji in zahteva prav rutini-rane roke, da ne izgubi negativ preveč na poltonih in svojem celotnem značaju. Popolnoma se namreč tej izgubi tudi pri veliki pazljivosti največkrat ni mogoče izogniti. Plastika v filmu - nov izum Za fotografsko upodabljanje prostora imamo na razpolago dve sredstvi. V dvodimenzionalni sliki nam v skromnih mejah omogoča zlasti zakon o perspektivi, da s porazdelitvijo predmetov po njihovi legi in velikosti v sliki ustvarimo iluzijo globine in plastike. Z iste snemalne točke rišejo namreč objektivi vseh sestavov in goriščnic predmete na ravno ploskev geometrično točno in popolnoma enako po njihovi legi in velikosti, ki so jio znkonih centralne projekcije manjša skladno z oddaljenostjo predmetov od aparata v ozadje in Varšava, dne 2. januarja. Varšavski policiji so je |iosročilo prijeti zloglasnega mednarodnega zločinca Žida Majerja Eiehenbauma, ki je |kxI imenom »krvavi Sam« med čikaškimi zločinci dolgo časa igral nevarno vlogo. Iz strahu pred maščevanjem svoje tolpe, kateri se jo zameril zaradi raznih |>oneverb. je ]xkI napačnim imenom in s ponarejenimi dokumenti pobegnil na Poljsko, kjer je jio zgledu Chicaga organiziral zločinsko lolpo. Kmalu |K> prvem »podjetju« to tolpe se je |x>liciji posrečilo Eichenbnuma aretirali v neki židovski beznici. Eichenbaum je rodom iz Pariza, kjer imajo njegovi starši veliko konfekcijsko trgovino. Ameriška policija ga išče zaradi roparskega na-pada na banko Warren and Co. in zaradi umora blagajnika le banke, francoska policija ga zasleduje zaradi umora neke bogate Angležinje v enem najbolj znanih hotelov v Nizzi, belgijska policija s tem simbolizira njihovo porazdelitev in medsebojno razdaljo v prostoru. S tem sredstvom ustvarimo torej lahko v gledalcu samo iluzijo glo bine in plastike, prav tako z zračno perspektivo, neostrim ozadjem itd. Popolnejšo sredstvo je ste-reoskopija, ki ni nič drugega, kakor proces našega gledanja z dvema očesoma, prenesen v fotografijo. Kakor pri gledanju, nastane tudi v stereoskopiji s součinkovanjom dveh slik vtisk tretjo dimenzije, prostora in prijemljive plastike. To je velika prednost stereoskopije pred navadno fotografijo, kur je spoznala že zdavnaj tudi znanost, ki se z njo izdatno okorišča. Umljivo je prizadevanje, da bi prednosti stereoskopije izkoristili radi tudi v filmu, kar jo pn seveda neprimerno težje, kakor v navadni fotografiji. Če bi so posrečilo premostiti težkoče in pridružiti sedanjemu tonfilmu v naravnih barvah še tretjo dimenzijo tor združili vse skupaj v plastični barvni tonfilm, bi bil to gotovo uspeh neprecenljive vrednosti Večkrat so se že pojavilo vesti, cla jo plastično glodanje filmov uresničeno, vendar so imeli vsi dosedanji izumi večjo ali manjše hibe ter se niso mogli uveljaviti. Znani so tako imenovani anaglifni postopki. Deloma zaradi tehniških težkoč, deloma zaradi pobarvanih očal, ki so povzročala glednlcu neprijetno migotanjo barv, se tudi ti praktično prav tako niso obnesli. Sedaj so izdelali v tovarni Zelss Ikon nov postopek, ki bazira pri snemanju na navadni stereoskopiji, pri predvajanju pa se poslužuje polog toga šo polarlzlrane svetlobe. Pri snemanju samem ni nobenih težkoč, kajti s posebno optično pripravo je poskrbljeno, dn snemn kamern nn običajnem filmskem traku jio dve sliki naenkrat v takšni medsebojni dlstanci, ki se sklada povprečno di-stanei naših oči — torej točno tako, kakor pri sterooskopskom snemanju. S tem jo razdeljen filmski trak na dva dela. Ker bi pn nastal s takšno razdelitvijo visok format, dočim ie splošno uveden pa zaradi številnih drugih zločinov. Z Eichenbau-ttioni je varšavska jiolicija aretirala tudi dva žc dolgo iskana židovska zločinca njegovo tolpe. Zločinec z diplomatskim potnim listom Senzacionalna aretacija jo bila izvršena v brzovlaku Moskva—Pariz na poljskih tleh. Neki potnik je zapazil, da mu jo neki sopotnik, ki se je izdajal za diplomata, ukradel iz kovčega razne dragocenosti. Proti aretaciji je tat ogorčeno protestiral in se izkazal s sovjetskim diplomatskim potnim listom. Trdil je. da je komunistični delegat za neki kongres v Parizu. Policija pa je ugotovila, da gre Kudrnszov e za zasledovanega mednarodnega goljufa szova, ki je zadnji čas bival v sovjetski Rusiji in si tam preskrbe! ponarejeni potni list. prikladnejšl in edino primerni počezni format, snema kamera s posebnim optičnim nastavkom slike tako, da so obrnjene v legi za 00°. Enak optični nastavek na projektorju jih obrne pri proiciranju zopet nazaj za 00", da ležijo slike pri predvajanju v normalni legi in lako, da so sliki na projekcijski ploskvi krijeta. V projekcijska stožca sla vključena poleg tega tudi dva polariza-cijska filtra, in sicer za vsako polovico slik drugačen filtor. Če ima gledalec pri predvajanju očala, ki so opremljena s prav takšnima polariza-cijskima filtroma, od katerih jiropušča vsak lo določeno vrsto proicirane in polarlzirane svetlobe vso drugo pn absorbira, vidi na takšen način gledalčevo oko samo pripadajočo sliko. Polarizaeijska očala so praktično brozbarvnn in uporabljiva torej tudi pri predvajanju filmov v naravnih barvali, kar pri pobarvanih očalih ne bi bilo mogoče. Seveda mora biti tudi projekcijska ploskev takšna, da reflektira polarizlrano svetlobo popolnoma nespremenjeno do gledalca. Najprimernejše so po-srebrone steno. Celoten postopek je torej na moč enostaven. Oo izvzamemo posebno optične nastavke pri snemanju in jiredvajanju in polarizaeijska očala »o od običajnega snemanja in predvajanja prav nič ne razlikuje, kar je velika prednost pred vsemi dosedaj izumljenimi postopki. Ker tudi v ton-skem snemanju no zahteva nobenih izprememb in ostane poleg toga polarizirana svetloba praktično brozbarvnn, hotno morda kmalu glodali v kinematografskih dvoranah ali pn vsaj doma plastični tonfilm v naravnih barvah. Naša društva Fotoklub Ljubljana. Program za tekoči teden: v torek odborova seja, v sredo začetnlški tečaj obakrat s pričotkom ob 20. V petek je redni letni občni /bor. člani I Poravnajte klubu svoje obveznosti! Nedeljski šport Jugoslavija: Jedinstvo 2:1 (2: 1) BSK: BASK 3:3 (i: i) Belgrad, 2. januarja, m. Ob navzočnosti 2000 gledalcev sta ee danes popoldne odigrali prvenstveni tekmi za zimski pokal. Igrišče je bilo popolnoma pokrito s snegom. Toda kljub temu sta bili obe igri napeti, lepi in razburljivi. Zaradi mraza «o igralci pokazali še večjo borbenost, tako da sta obe igri potekli v čisto prvenstvenem tempu. Najprej sta nastopila Jugoslavija in Jedinstvo. Igra obeh moštev je bila napeta ter se je končala nezasluženo z zmago Jugoslavije, in to radi tega, Ver je bilo Jedinstvo v vsakem pogledu boljše moštvo in bi moralo zmagati. Vsi goli so padli v prvem polčasu, drugi polčas pa je potekel v stalnem na- padanju Jedinstva, ki pa kljub premoči ni imel sreče v strelih na gol. Tej tekmi je sledila napeiu borba med BSK in Baskom. BSK je bil boljše moštvo. Najboljša dela moštva sta bila napad in krilna vrsta, medtem ko je ožja obramba napravila precej napak, zairadi katerih je bivši državni prvak preiel tri gole. Bask je bil zelo borben in požrtvovalen in je srečno izkoristil vse napake nasprotne obrambe. Po poteku igre sodeč, bi se morala tekma končati z zmago BSK. Zadnjih deset minut je začel Bask igro zavlačevati in streljati mimo in zato jc bila tekma proti koncu nezanimiva. Ljubljana : Kranj 7:2 (3 :0) Ljubljana, 2. januarja. Namesto tekme za zimski cup med našo Ljubljano in Haškom smo imeli danes na igrišču SK Ljubljane trening-tekmo s Kranjem, proti kateremu je nastopil naš ligaš v skoraj kompletni postavi. Kranj ni imel vseh svojih moči s seboj, zato so njegove vrzeli zamašili trije igralci od rezerve, ozir. od junioriev Ljubljane. Tekma sama se je mogla nemoteno vršiti na zasneženem igrišču, ki je bilo prav dobro pripravljeno za tekmo s Haškom. Maloštevilni gledalci, ki so se nabrali, pa kljub visoki ,-magi Ljubljane niso mogli biti zadovoljni z njeno igro. Pozna se ji daljši počitek, kajti lc ligine tekme •morejo držati moštvo stalno v lormi. Morda jc dobro, da danes ni bilo Haška, kajti z današnjo igro, ki so jo zaigrali proti Kranju, napram zagrebškim akademikom ne bi mogli dosti opraviti. Vsekakor pa je vplivalo na posamezne igralce tudi vreme, ki je bilo danes izredno mrzlo. Ob tej priliki je Ljubljana preizkusila tudi novega napadalca v levi zvezi in kaže, da se bo obnesel, osobito Ho hej tekma: Ilirija A : Iliriia B 12:2 Ljubljana, 2. januarja. Ilirija ima na programu več hokej-lekem na ledu za to sezono. Zato je izrabila današnji prosti termin in poslala v borbo svoja domača tima, ki nt a nam danes dopoldne zaigrala interno tekmo. Nastopil je A-tim, ki stalno zastopa Ilirijo v hokej-tekmah proti B-timu, ki ga sestavljajo po večini le juniorji. Tekma se je končala, kakor je bilo pričakovati, z veliko zmago prvega moštva, ki je nastopilo skoraj kompletno. V sredo in v četrtek pa nastopijo proti naši Iliriji hokej-igralci iz Celovca, člani KACa, ki je v tej športni panogi avstrijski državni prvak. Torej bomo imeli za zaključek božičnih praznikov še zanimive hokej-lekme, katere bo povečal še napredek ilirijanokih igralcev, ki so si ga pridobili s pridnim in podvojenim treningom. SK Ljubljana. Občni zbor kluba bo danes ob 20 v lovski sobi hotela Miklič. Zagreb. 2. januarja, b. Gradjanski—Concordia 4 : 1 (0 : 1). Mariborski drobiž Maribor, 2. januarja. Veselo silvestrovanje. Že dolgo let ni bilo v Mariboru tako razgibanega in veselega silvestrovanja, kakor je bilo letošnje. Kdor je obiskoval v išilvestrovi noči lokale v mestu, je videl, da se je vrnilo med ljudi zopet tisto prešerno veselje, ki je bilo nekdaj pred leti krize za Maribor tako značilno. Obisk Silvestrov i ti prireditev in lokalov je bil naravnost ogromen. Vso noč so se videle na ulicah neprestano prelivajoče se množice, ki so hitele iz enega lokala v drugega. Izmed silverstrskib prireditev je bila gotovo najlepša in najbolj prisrčno-vesela prireditev Slov. pevskega društva Maribora v dvorani na Aleksandrovi 0. Za veselo razpoloženje je skrbel pred polnočjo izredno posrečeno izbran spored, sestavljen iz šaljivih nastopov in Zanimivosti velike tatvine Tatica je z ukradenim denarjem obdarovala svoje prijatelje vrgla v neko greznico. Včeraj je dala policija do« tično greznico izprazniti, vendar denarja ni bilo. Potem je šele prišla Elza s svojimi priznanji, ki so ji očividno težko šla od srca. Povedati je namreč morala, da je imela nič mani kot šest prijateljev, katerim !e za Novo leto namenila krasna darila, ki jih je nakupila z ukradenim denarjem. Najlepše darilo je dobil Podiavoršek, kateremu ie dala kar 35 jurjev. Prav vesel je bil tudi fant na Tcznem, ki je dobil od Elze za novo leto zlato uro z verižico in zlatim svinčnikom. Tretjemu prijatelju je dala srebrno uro in zlato verižico, četrti je dobil zopet prav lepo darilo, najslabše je bil obdarovan že peli, neki vojak, kateremu je dala samo 200 dinarjev. Policiji se je posrečilo ugotoviti in zavarovati vso ukradeno vsoto z izjemo 1600 dinarjev, za katere Elza še noče povedati, kam jih je dala. Zadolžnicc, ki so se nahajale v ukradeni aktovki ter so se glasile na znatne vsote, je sežgala v sobi hotela, kjer je prenočila, hranilne knjižice pa je Podjavoršek vrgel v Dravo. Maribor, 2. januarja. Govorice Mariborčanov se za novoletne praznike sučejo okrog drzne tatvine pri starinarju Puklu v Vctrinjski ulici. Vse priznanje gre kriminalnemu oddelku maribore?kč policije, ki je tatvino tako hitro pojasnil ter spravil mlado Elizabeto Bach za varne zapahe. Drzno tatico so zasliševali včeraj in danes na policijskem komisariatu. Nenavadno zakrknjeno in zvito dekle je policiste dolgo vleklo za nos. Ni in ni hotela z resnico na dan, dokler ii niso z dokazi pripomogli ter ji olajšali spomin. Policija se je predvsem trudila, da bi dobila ves ukraden denar zopet nazaj. Sprva so dobili od celotne ukradene vsote, ki jc znašala 69.000 dinarjev, samo 35.000 din pri prijatelju tatinske Elze, Ivanu Podjavoršku na Pobrežju. Potem je ta priznal, da je še nekaj denarja dal za svoje dolgove, nakupil pa je tudi nekaj obleke in čevlje. V drvarnici Elzinega stanovanja so našli še 16.000 dinarjev, v podlogi njenega plašča pa 2000 din. Nato je Elza potegnila policijo, da je del denarja še, ko bo imel za seboj primeren trening in nekaj težjih tekem. Ljubljana je imela pretežni del igre v svojih rokah in le redkokdaj se je posrečilo priti Kranju pred njena vrata. Rezultat bi bil brez dvoma še precej višji v prid Ljubljane, če ne bi bila zastre-Ijala toliko ugodnih šans, kar velja zlasti za Janežiča na desnem krilu in če ne bi bilo toliko oklevanja pred golom. Stara napaka, ki se vedno maščuje. Kranj ima tudi nekaj dobrih moči, ki se bodo uveljavile tudi v težjih tekmah, to pa seveda samo pod pogojem, če bodo imele priliko igrati težje tekme. V splošnem je bila današnja tekma dober trening za obe moštvi in bi taka srečanja v zimskem času zlasti Ljubljani mnogo koristila za nadaljnje ligine tekme. No glede na zimo bi moral naš ligaš odigrati v zimski dobi več takih trening-tekem in nekaj težiih tekem, ker le na ta način bo obdržal in pridobil formo, ki jo potrebuje za težke ligine tekme. Sodil je g. Maccoratti. enodejank. katerega so mojstrsko izvajali Člani društva ter vzbujali med občinstvom salve smeha. Po prehodu v Novo leto, katerega je vsem prijateljem Maribora čestital g. ravnatelj Hrastelj, pa je razpoloženje naraščalo pod vplivom dobre kapljice in veselih pesmi, dokler ni prišel čas razhoda. Vrata so mu odščipnila palec. Nenavadna nesreča se je pripetila v lenarškem avtobusu tik pred odhodom iz Maribora. Ko je vstopil v avtobus 34-letni posestnik Karel Zorjan od St. Jurja v Slov. goricah, je r>o nesreči držal med vrati palec desne roke. Nekdo je potem vrata zaloputnil, Zorjan pa je presunljivo kriknil in j>ovlekel iz vrat krvavo pest, na kateri jo manjkal palec. Oster kovinski rob vrat nni je jialec gladko odščipnil. Zorjuna so takoj spravili v mariborsko bolnišnico. Tatvine in nesreča v Silvestrovi noči. V Silve-6trovi noči v Unionu je bil ukraden plašč iz garderobe, v katerem je bil šal in rokavice. Vrednost znaša nad 1000 din. — Na veselici šoferjev se je ponesrečil Takač Štefan. Razjezil se jo, pa je udaril z vso silo s kozarcem po mizi. Steklo se je razbilo ler mu je razrezalo dlan desne roko in presekalo žilo odvodnico. Takača so spravili v bolnišnico. Drzno razhojništvo pri Sv. Marjeti. V noči od 30. na 31. decembra je bilo izvršeno v Moči pri Sv. Marjeti ob Pesnici drzno razbojništvo. V hišo f>o-sestnice Ajiolonije Donko sta jionoči, ko je jjosest-nica še spala, vdrla dva neznanca, ki sta jiosestnico prijela, jo zvezala, ji zamašila usta, potem pa sta obrnila vse stanovanje ler sta odnesla nekaj drobiža ter več rjuh in namiznih prtov. Skupno sta napravita 383 din škode. Po dejanju sta odšla, ženico pa sta jmstila zvezano, dokler se ni jx> težkih mukah osvobodila vezi ter je tekla k sosedom |io pomoč. Drzno razbojništvo jc bilo prijavljeno orožnikom. Konja in sani ukradli. Drzna tatvina je bila izvršena na Silvestrov večer na Tcznem. Pred gostilno na vojaškem vežbališču je stal v sani vpre-žen konj tezenskega mesarja g. Franca Reiherja, ki se jc mudil v gostilni kako uro, vmes pa je šel večkrat pogledat, kako je s konjem. Naenkrat pa ni bilo ne konja ne sani več pred gostilno. Neznanec, ki je prišel mimo, je videl ugodno priložnost, ! sedel jc na sani ter pognal po veliki cesti. Mesar i Reilier trpi okrog 5000 din škode. Tragična smrt ogljar$a Zadušil se je na goreči kopi ter so ga našli napol zoglenelega Zadnji dan minilega lela sc je pripetila v Brez-nem vrhu v Dravski dolini tragična nesreča, ki je zahtevala življenje delovnega moža in očeta številne družine. Anton Mcžnarc iz Brezna se je že dolga leta pečal z oglarstvom ter je imel tudi že dni prižganih več kop v tako zvanem Svarugovem gozdu na Breznem vrhu. Oglarstvo je težaven poklic in zahteva od oglarja veliko pažnjc. Nikoli ne Celjske novice Sreča v nesreči. Na novega leta dan se je malo dalje od križišča ceste tia grad in ceste na Teharje blizu gostilne pri »Zelenem travniku« pripetila nesreča. Iz mesta je privozil s precejšnjo brzino pod železnim mostom osebni avtomobil, šofer se je izognil, pri tem pa je prehitro potegnil zavoro, tako da se je avtomobil zvrnil narobe v cestni jarek. Stražnik, ki jc to slučajno videl, je tekel k avtomobilu. Mislil je, da je šofer gotovo ranjen ali da se mu jo kaj pripetilo. Ko j>a je odprl avtomobilska vrata, je skočil iz avtomobila šofer. Zgodilo se mu ni ničesar, samo na glavo sc je postavil, na avtomobilu pa 60 je razbila šipa. Nož mu je spodrsnil v trebuh. Ko je 27-letni mesarski pomočnik Vodlan Franc iz Velenja v soboto na novega leta dan rezal zmrzlo meso, mu je spodrsnil veliki mareski nož in se mu zapičil v trebuh. Nesrečneža so pripeljali v celjsko bolnišnico. Nesreče. Pri Sv. Miklavžu pri Laškem je padel na cesti 37-letni mizar Seme Ivan in pri padcu dobil hujše poškodbe na glavi. V Melišah pri Bočni je padel doma Žagar Poličnik Boštjan in si zlomil desno nogo nad gležnjem. Cerar Marija, CO-letna žena cestnega nadzornika iz Trnovelj pri Celju, je ua novega leta dan padla doma in si zlomila desno nogo nad kolenom. V hribih pri Šmartnetn v Rožni dolini se je ponesrečil 00-letni dninar Kajbič Anion in si zlomil desno nogo nad členkom. Vsi ' se zdravijo v celjski bolnišnici! Pogumnež. Mož, pri-1 ,edši domov iz mesta od neke pravde, pravi 6voji ženi: »Katra, ali sem iim •jovedal, tem pričam! Dejal •cm jim: Hinavci ste. goljufi in sleparji ter druge takšne ljubeznivosti!« — Žena: »Ježeš. mož, kaj si pa mislil, da si jim da-ja' take priimke; veš, da te bodo tožili!« — Mož: »Nič, se ne boj, ljuba Katra, 6aj sem jih s temi priimki obkladal šele p°: tem, ko 6em bil zunaj sam na cesti!« pride do s.panja, ker mora noč in dan paziti, da mu kopa ne pregon. Mežnarc je prečul sedem noči zapovrstjo pri gorečih kopah, pa ga je osmo noč premagal spanec. Zaradi mraza se je vlegel kar na kopo, v kateri je tlelo oglje. V prijetni toploti jc zadremal, iz spanca pa sc ni več prebudil. Iz goreče kope so uhajali omamljivi plini, ki so mu vzeii zavest ter ga zadušili. Zjutraj na vsezgodaj je prinese! Mežnarcu njegov mali sinko zajtrek od doma. Našel jc očeta na kopi, klical ga je, ker pa sc mu ni odzval, je prestrašen tekel domov po mater. Ta jc slutila nesrečo, obvestila nekaj sosedov in skupaj so vsi odšli v gozd. Ko so prišli blizu ogljenih kop, jim je že od daleč udaril nasproti duh po pečenem mesu. Mežnairca so našli mrtvega, od vročine, ki je prihajala iz kope, pa je bil že ves prepečen. Obraz, prsi, trebuh in noge so bile že čisto zogljenele tet so spodnji deli nog pri prijemu odpadli. Nesrdča je vzbudila v vsem kraju sočutje z ubogo žrtvijo it osirotelo {Luiin* Po mučnem trpljenju nas je na Novega leta dan za vedno zapustila naša skrbna mati in tašča, gospa TEREZIJA KUMAR vdova po vlakovodji v pokoju Pogreb pokojne bo v ponedeljek, dne 3. januarja 1938 ob 4 pojioldne iz mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Križu. Ljubljana, 1. januarja 1988. ŽALUJOČI KUMARJEVI Darilo ženi. A.: »Letos podarim svoji ženi za god krasno biserno ogrlico.« — B.: »Ali bi ne hotela rajši avtomobila?« — A.: •■Hotela bi že, toda ponarejenih avtomobilov še žal nimamo.« Zapustila nas je nenadoma najboljša žena, mati, sestra, svakinja in teta, gospa Ana Kastetic roi. Vidic soproga brivskega mojstra 2. januarja 1938 ob V, 5 zjutraj, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb rajnke bo v torek, 4. januarja ob 2 pop. izpred hiše žalosti, Pražakova ul. 3, na pokopališče pri Sv. Križu. Maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Sv. Jakoba in v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, Ebcrstein, Šmarje-Sap, 2. januarja 1938. Ivan, soprog. — Ivan, Pepi, sinova. — Jože, Marija, bral in sestra. — Ivanka, svakinja; Peter, svak, in ostalo sorodstvo. Drobne pomote Tako malokdaj se zgodi, da bi k nam posijalo solnce. Mislim na tisto pravo solnce, ki nam odmerja čas in dobro voljo. Toda, kadar -/e pride, tr.krut je skoraj težko strpeti doma, pa gredo mnogi tesno zapeti skoz zimski Tivoli jn malo pokašljujejo sredi snega, golega drevja in novih kandelabrov. Poleti je vsaj pritek a malo veverica nasproti ali so se sprelctavale ptice okrog glave, zdaj pa je vse bolj tiho, kakor da je tod skozi šla vojska. Na vogalih ponekod so hišice za krmo ptic, ki jih je prav malo videti, ko begajo sem in t je v tej svoji svobodi in z vijugastimi spreleti spletajo zanko svojemu življenju, ki jih zmerom bolj zadrga-vajo m končno zadrgnejo v smrt lo bi prav lahko bila pesniška prispodoba za lejx> svobodo življenja _ Kuj bi takole premišljeval, sem st mislil oni dan in izpod gozda zavil v mesto jio ulicah in mimo hiš, nekam počasi in negotovo, in toliko časa prehajal iz ožin v večje prostore, da se je zmračilo. Precej mraka jc pri nas, v tem čudnem zraku brez kisika, sem si rekel v pest, da ne lir koga brez j>otrebc vznemiril. Kakor nepoboljšljiv zaničevalee je sijala luna iz svoje utirjene prostosti in mi jc pomeziknila z enim očesom, češ, bratec, kuj pa ti? Na vogalu sem obstal in nič ne vem kako se je nackrat vse to zgodilo Za kratek mali sem izgubil ves občutek varnosti in domačnosti in prav razločno sem slišal kratek, rezek vzkrik, čisto podoben onemu, ki ga ima piščalka nogometnegu sodnika. In vzkrik je zarezal v možgane ves svoj pojeni z vsemi pritiklinami, pobudami in pogubami Prt priči sem umrl vam rečem, če vso zadevo malo pretiravam Tisti vzkrik, tisti po jem tis a beseda. ki je planila skozi zrak. sc je glasila: Svoboda! Sni si kar mislim, da mi nobeden nc bo verjel. toda Čisto zares je bilo tako, kakor pripo- vedujem. Najprej sem se spomnil, kaj počno v | zadnjem času s potmi, ki peljejo skozi tivolske | gozdove na Rožnik. Počasi namreč navažajo zemljo in kamenje ter naravnavajo in urejujejo. da bo lahko ta dobri državljan brez posebnega pehanja hodil na svoje sprehode in mislil pri tem, kako lejjo je na svetu. Nikjer se ne bo zataknila noga, tako po ravnem bo šla pot, da ne bo več nobene stvari, kjer bi človek utegnil obstati in premisliti, kako prav za prav je. Ko sem gledal tole popravljanje, se mi je naenkrat zdelo, da ima človek tudi v mrtvih rečeh tovariše, s katerimi deli isto usodo. Ali ni to skupna usoda poti, potokov in ljudi, da je treba vse izravnuti in Bog ne daj. da bi kje ostala kakšna vijuga, izdolbina, vzboklina. Bog nc daj, da bi ostala globina: nad brezdni doleti človeka omotica in vrtoglavost se ga loti, čc mora gledati previsoko proti nebu. Pa vendar se nekatere reči strahovito upirajo, da bi jih kar tako tej ugodnosti in miru na ljubo izravnali: ponekod jih jc treba razgnati s smodnikom ali |m je treba z. močnimi bati potolči, kar noče v ravnino. Gledal sem to delo na zemlji, opazoval korenine, ki so jim težko prišli do živega, in kamne, ki jih ni bilo mogoče premakniti. pa sem se zamislil nad seboj: kako pa je s talvo. bratec? Tako me je zmedla tista beseda, j>otem pa sem si takoj pojasnil, da je nekaj tujega priš'o k nam, mi smo namreč tranzitna zemlja za vso robo tega sveta. Nazadnje pa sem le to stvar vzel zares, vzel sem jo na znanje in jo na vse načine preobračal, kako neki bi jo obrnil v svoj prid Na jprej sem vse prebrskat, kar o tej zadevi vem, in po svetlih zgledih sem sklenil poravnati svoje reči, kar jih imam, in sem razdelil takole: tistim, s katerimi sem v zumeri, bom napel, kar jim gre, kumen na kamnu ne Im> eel ostul, tako jih Kom zdelal. Potem se bom rnzgovoril še o drugih stvareh. Najprej bom na glas jMivednl. knr mislim o ljubljanskih spomenikih. Prišel bom v družbo in se bom široko-ustil: Hej, bratci, kaj pu je s Kraljem na Bc- tajnovi? Ali je zaslužen ali ni zaslužen? — Tako bom govoril z resnim obrazom, potem pa bom šel domov in sc bom potrepljal pred zrcalom: Bravo, golobček, to si dobro zinil! Nekaj svobode bom nadalje porabil za to, da se bom vštu-lil med jKilitiko. V vse časopise bom poslal odprto jiisiiio in javno predlagal glede tistih drogov. Pri nas namreč imamo zadnje čase čudno navado, da smo zastave razdelili in vsako barvo obešamo na poseben drog: belo zase, modro zase in rdečo zase. Kako veselo se pregibajo v vetru in kakor veter kaže, tako se zvrstijo v vrstni red. Tole bom predlagal, du te barve enkrat za trdno sešijejo v red, kakor se spodobi. In tako sem računal naprej, kakor seni računal in razdelil božičnico, ki sc mi ni posrečila, se zmerom se mi je motala po glavi svobodu, ko je zavel nov nenavaden rlili skoz ulice in znova me je oblil znoj. Kakor da hiti rešilni voz, tako jc pridrčala nova beseda in novo kričanje: Bratstvo! Bratstvo! In to kričanje je spremljajo toliko navdušenega golčanja, toliko živio-ruz.igranosti, kakor da so zabili nekje zmagoviti gol. Pa kmalu sem spoznal, da zveni io bratstvo pruv za prav kakor protest proti svobodi In da vam po pravici priznam, tudi v meni je vzbudilo malo od|x>ra. Ce boš začel z bratstvom, moj mili — sem si dopovedoval — če boš z bratstvom hodil po svetu, jiotem pa je s svobodo ž.e kar pri kraju. V kakšni gostilni, tam bi še šlo, lo je res Nasavnost prav bi prišlo. Roko bi mu položil na rumo, človeku zanikrnemu, in toliko časa bi šlo bratec sem, bratec tia, dokler bi se ne zlila v eno. In človek v veliki ganjenosti bi plačal račun, kakor ga zmerom v živl jen ju plaeu. I oliko bi bratstvo že prišlo prav, sicer pa so / njim sami križi in težave, kamor se obrneš, lmas na primer dve suknji iu lepega dne Ii vljuden in razcajian zmrzavec potrka nu vrata in ti po: moli pod nos ukraden toplomer: deset stopinj jx>d ničlo. Suknje vendar ne boš dul. niiinctno boš zaloputnil z vruti in zagrenjen nad svetom l zadremal pri topli peči. In kaj bi rekel na pri- mer gospod šef, če hi takšnega bratstva polu šel mimo njega in držal glavo pokonci, kakor da si tudi ti cel človek. Te stvari sem si v naglici potulital in ko sem tam daleč videl stražnika, sem spoznal, da bi bil zdajle prav za prav carinik na mestu. Bratstvo je vendar francoski artikel, ki ga doslej šc niso všteli med jiove-čune kontingente In že je od Kolinske tovarne privel nov val, nov krik: Slovan! Slovan, na dan! se je utrgalo iz mene, da sem moral zakašljati. Ta je prava. Slovan, na dan! Potem pa me je naenkrat jiostalo sram, du sem tako zakričal med ljudi, in s tako hripavim glasom. Pozen sem. kdaj je že prišel Slovan na dali, kdaj že. Ali ni res, da bo že kmalu petdeset let od tega? Bog ve ka j nisem v zgodovini podkovan, ampak dosti se najbrž nisem urezul. Slovan, da. Kar odprimo zemljevide in poglejmo s Češkoslovaške na Poljsko in narobe, med Ukrajince in doli na jug: kar nobenih fiomisle-kov več, kar hrabro naprej pod staro zastavo — Slovan, na dan! Ko sem se takole i/kričal, sem jia že imel vsega zadosti. Toda zdaj je šele nastal pravi hrup. Z vseh strani so kričali in vpili: Hermes! Zmaga! Takoj sem videl, da ima ta reč največ pri-stašev. Hermes prav zares zmeraj zmaga, včasih je zadosti petdeset dinarjev in že te ima hudič v oblasti. Sluga bo že za to ceno rad povedal, kaj jiočiie gosjiod šef. kadar ga nobeden ne vidi Rodoljub sevega ne jioslancs tako poceni, vsaj si n žilica jc potrebna v teli sitnih časih. T,i ko raste cena s položajem. Hermes, to je ideja! Svoboda in Hermes — sem zakričal in sc pomešal med ljudi. Ko so pa slišali, da sem rekel svoboda, so skoraj planili name Jn, kaj pa je, prijateljčki, kaj pa je? »Mi smo zmagali, mil Tri proti nuli!« Takrat me jc obšlo sjjoznanjc. Moj Bog, da more biti človek tako zmešan in izgubl jen, ka-I kor sem jaz tisto nedeljo, ko so se ljudje vrn-i čuli ocl nogometnih iger. izdaj« uunsorci) ;rci] »ronečieljskega Slovenca«. Z,astopuiH Miha Nraa. Urejuj« C trii j&očevai. Jugoslovanska Uskarna. iastounik; U. CeC.