Leto III., štev. 241
V Ljubljani, sreda dne lf. oktobra 1922
Poštnina pavSaKrs"-?.	^
Posamezna ttev. stana 1 Din
Izhaja ob 4. zlutra].
Stane mesečno 10*— Din za inozemstvo 20*— m
Oglasi po tarif u.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosvcto in politiko.
Upravnlitvo:
Ljubljana. Prešernov« nI. št. 64. Teki. it 38.
Podružnice:
Maribor. Barvarska nlie*
št L TeL št 28. Celje. Aleksandr. ceste
Račun pri po itn. čekov zavoda štev. 13,842.
Ljubljana, 10. oktobra.
V Beogradu je že tako. Kadar je v ospredju kakšno politično vprašanje 'zven vsakdanje enoličnosti, se zgrinjajo z vseh strani avguri in fabrici-rajo vesti, da je veselje. Ena je bolj verjetna od druge! Tako je bilo zadnje dneve, zlasti danes, tudi pri nas. Včasih so naši listi neprestano pisali o Protieu, kako dela novo vlado med Rimskimi toplicami in Beogradom. Protič je razočaral tudi bolj skromne nade. Sedaj naj reši nasprotnike demokratske stranke — demokrat Davidovid. Toliko vedo povedati o njem! Ce si vzameš liste v roke, se ti zdi, da beres sama glasila prenovljene Da.vi-dovičeve demokratske stranke. »Slovenec*, »Jugoslavija* in «Slovenski Narod* pišejo o sporih, sporazumih in po?kusih kakor da bi res kaj vedeli o njih. »Informirani krogi prarijo. da ie kompromis med Davidovičt.n in Pribičevičem izključen.* Tako proro-kuje daiit-p »Slovenski Narod».
Ze sedaj lahko trdimo, da je vsa. gospoda. ki je upala na razkol v demokratski stranki, stavila na n ipacno karto v Beogradu in v Ljubljani. Potek današnjega zbora demokrat."1-* Srb ;:ke v Beogradu je nedvomn) pf-k. zii trdno vo^o, ohraniti enoU.c>c in jdinstvo stranke. Vsi govorniki, pa naj so bili od Davidovičeve ali Pribi-cevieeve smeri, so se z vso odločnostjo izrekli proti reviziji vidovdanske ustave ter za nadaljevanje politične smeri, ki ji daje podlago demokratsko-radikalska koalicija. Da je treba pospeševati hrvatsko vprašanje, o tem ?o bili vsi edini, razlike so le glede taktike, kako priti do zaželjenegti uspeha. Posl. Šumenkovič, ki je bil sam na zagrebškem kongresu, je mnenja, da treba podati Hrvatom roke, pa bo šlo tudi z vidovdansko ustavo, delegat dr. Prvislav Grisogono pa je dejal. da bi realizacija resolucije zagrebškega kongresa ne prinesla druzega kot Protiča in klerikalce. Revizija ustave pa bi vrgla državo v kaos, kar bi bilo istovetno z rušenjem države.
Predmet živahne debate je bil zagrebški kongres, katerega niti oni ne odobrujejo ki so se ga udeležili. Posl. Angjelinovič je n. pr. priznal, da je imel zagrebški kongres pred očmi razcep demokratske stranke. Ljubi Davidoviču se je splošno priznavala dobra volja, da se je udeležil kongresa z namenom, koristiti državi in stranki. Najboljša volja pa je zgrešila svoj cilj, ker je efekt zagrebškega kongresa tak, da ga 6tranka ne more odobravati. »Slobodna Tribuna* in drugo časopisje, ki je v rokah aranžer-jev zagrebškega shoda, najboljše dokazuje njih neiskrenost.
Poročilo o zboru demokratske stranke pove, da je vladalo na zborovanju prijateljsko razpoloženje ter da je bil že na začetku zborovanja enodušno sprejet predlog, da se bo manjšina v vsakem slučaju brezpogojno podvrgla sklepu večine. Cela vrsta najvplivnejših delegatov je na delu, da se najde za vse sprejemljiva kompromisna formula. K tej soluciji hočejo tudi slovenski demokrati pomagati po -v o jih najboljših močeh.
Nič revizije in nepotrebnega izgubljanja v državnopravne spore v sedanjem času, ko imamo drugih potreb dovolj. Obča smer dosedanje taktike se odobrava, v vodstvu stranke so spremembe nepotrebne. Tako je mnenje vseh demokratskih organizacij in to mnenje mora prodreti tudi kot rezultat beograjskega zbora stranke. Nasprotiki demokracije, pristaši razkola in oslabljenja, ter pomagači valutnih špekulantov in izvozničarjev so za padec sedanje vlade in za veliki kaos, v katerem bi oni prišli na svoj račun, vse drugo pa naj vrag vzame. V to svrho naj s strategično diverzijo k Ju-goslovanstvu pomaga tudi še Radič.
Odločitev v demokratski stranki je že padla. Kakor smo vedeli: V veliko blamažo in zadrego vseh odkritih in prikritih naših sovražnikov.
Rggdor med
zemljoradniki
Beograd, 10. oktobra. (Izv.) »Tribuna* poroča, da je prišlo v zemljoradniškem klubu do razkola, ker hoče Joca Jovanovič stopiti v vlado. Drugi listi poročajo, da je nastal resen spor med poslan si zemlioradniške stranke in med Koma-diničem. glavnim tajnikom 3tranke in urednikom njenega organa. Ta razpor bo gotovo dovedel do razkola. Dne 28. oktobra se bo vršil zemljoradniški kongres v Banja! uki. toda druga strnja zemljo-radnikov bo imela svoj kongres v Beogradu.
Demokratska stranka
ostane enotna
UGODEN VTIS PRVEGA DNE.
Beograd, 10. oktobra. (Izv.) Na današnji seji glavnega odbora se je že pekazalo, da ne bo tako težko razčistiti položaja, kakor to trdijo opozici-jonalni listi. Iz vseh krajev države so prišli pristaši stranke in na zborovanju se je pokazalo, da ni nobene možnosti, da bi se demokratska stranka izjavila za r°vizijonistično politiko ali chi bi zapustila dosedanjo podlago svojo politične smeri, to je vidovdansko ustavo. Ni dvoma, da se bo večina odbora postavila na to stališče. S tem pa so ž'1 padle kombinacije in špekulacije tistih, ki so mislili, da bodo spravili demokratsko stranko v notranjo borbo tei hoteli s tem povzročiti njen razpad Tudi glede hrvatskega vprnJ-mji se je pokazalo, da med člani glavnega odbora ne postojajo načelne razlike^ v tem oziru. Da je treba nezadovoljni del hrvatskega naroda z vsemi sredstvi pridobiti za pozitivno sodelovanj'' za državo in da treba poiskati možnosti ter ustvariti pogoje za odpravo nezadovoljnosti v delu hrvatskega in slovenskega naroda, o tem v glavnem
odboru ni nobenih nesoglasij, to so naglašali vsi govorniki
Majhne razlike v mišljenju obstojajo le glede presojanja taktike m v pogledu udeležbe strankinih voditeljev na zagrebškem kongresu. Nihče ne dvomi* da je odšel Davidovid v_ Zagreb iz najboljših namenov, namreč da bi koristil državi in stranki. Vendar pa je večina govornikov jasno [»udarjala, da tu ne gre za presojo dobre volje, ampak za uvrednotenje efekta, katerega je imelo dejstvo, da se je Davidovič udeležil kongresa. Ta efekt ne odgovarja dobri volji demokratskih voditeljev, ki so šli v Zagreb.
Debata se je pričela z veliko resnostjo, toda v povsem prijateljskem razpoloženju z obeh strani. Iz vseh izjav se je videlo, da je vsem udeležencem seje v prvi vrsti na tem, da ohrani edinstvo stranke. Razprava se jutri dopoldne nadaljuje. Z napetostjo se pričakujeta govora Pribičoviča in Davidoviča. Seja se je končala ob 7. zvečer. Razpravljanje bo končano pojutrišnjem.
demokratskem zboru
VSI GOVORNIKI PROTI REVIZIJI USTAVE.
Beograd, 10. oktobra. (Izv.) Ob 10. uri dopoldne je bilo zbranih v klubovih prostorih toliko poslancev in delegatov demokratske stranke, da 3e je moralo vršiti zborovanje v skupščinski dvorani. Zborovanje je otvoril podpredsednik stranke, minister za vere dr. Kretelj s kratkim govorom, v katerem je najprej sporočil, da je Ljuba Davidovič vsled spora, ki je nastal zaradi zagrebškega kongresa, odložil predsedstvo stranke. Sporazumno z g. Davidovičem je sklical zato sejo poslancev in glavnega odbora, akoprav to ne odgovarja strankinemu statutu. Predlaga, naj poslanca Cubrovič in Budisavljevič pregledata pooblastila, ka,r je bilo sprejeto.
Ob tričetrt na 11. uro je naznanil Ču-brovič. da so odobrena pooblastila delegatov iz 28 okrožij, zavrnjeni pa pooblastili delegata Acimoviča iz Beograda in Petkoviča iz topliškega okrožja, ker tamkaj še ni izvedena okrožna organizacija. Na. predlog dr. Krstelja je bilo dovoljeno, da prisostvujejo zborovanju tudi številni navzoči odlični predstavniki stranke, ki niso delegati. Dr. Krstelj je nato izjavil, da sta na dnevnem redu dve točki: nesporazum v glavnem odboru in kongres stranke. Navajal je razloge, kako je nastal nesporazum zaradi odhoda predsednika in nekaterih poslancev na zagrebški kongres in pojasnil stališče obeh struj. Spor je prešel tudi že na zunanje organizacije. Boj pa že pojema in prihajajo zla3ti iz Srbije resolucije, ki zahtevajo ohranitev edinstva. Poživlja vse, naj ohranijo v razpravi mirno kri in se drže stvarnosti. V prvi vrsti je treba odločiti, ali stranka vztraja na Vidovdanski ustavi ali pa je za revizijo.
Posl. Vidanovič je pred prehodom v debato predlagal naj se ugotovi, da bo za vse merodajen sklep večine, ki se mu mora manjšina pokoriti. (Klici: Gotovo!) Predlog je bil sprejet.
Ob poi 1. uri je bilo dopoldansko zborovanje, katerega se je udeležilo 32 članov glavnega odbora, 70 članov poslanskega kluba in večje število gostov, prekinjeno.
Seja se je ob 4. uri popoldne nadaljevala. Prvi je govoril poslanec Šumenkovič, ki je poudaril, da je naš parlamentarni položaj abnormalen, ker obstoja danes samo ena mogoča kombinacija. Sedaj imamo priliko, da izvedemo revizijo našega dosedanjega notranjega političnega dela. Meni, da je treba ponuditi Hrvatom bratsko roko na temelju vidovdanske ustave. Spominja se dalje zagrebškega kongresa in pravi, da se Davidovičev korak ne sme vzeti kot strankarsko-političen korak, ampak kot nacionalno-kulturen. Demokrat, odbor na Hrvatskem je ugotovil, da je zagrebški kongres demokratski stvari škodoval in da je bil naperjen proti demokratom. Govornik poskuša ovreči očitek, ki je bi! naperjen proti Davidoviču, češ da je šel na zagrebški kongres. Prva je država po*em je narod, potem stranki, šele -.idnje ja organizacija.
Za Šumenkovičem je govoril dr. Prvislav Grisogono iz Dalmacije, ki je v začetku svojeg* govora naglasi], da bo
nizacije samih Hrvatov demokratov. Rekel je, da je treba najpreje ugotoviti, kakšen efekt je imel zagrebški kongres za demokratsko stranko, in dalje, ali je treba izpremeniti dosedanjo politiko, iz-premeniti ustavo, ali ne. Revizija naše dosedanje politike bi gotovo značila ubiti v narodu zavest in vero do stalnosti države ter napraviti v državi kaos. (Odobravanje). Dr. Smodlaka je vedno zahteval, naj se plemena sporazumejo, kar zahtevamo tudi mi. Toda dr. Smodlaka je zahteval revizijo temelja naše države. Tako stališče zahteva rušenje države. Govornik izjavlja, da bi se pro-tivil reviziji ustave tudi tedaj, če bi jo imeli izvršiti sami demokrati. Opozarja na veliki demokratski shod v Sinju, kjer je okoli 2000 Hrvatov glasovalo za demokratsko stranko in obsodilo zagrebški kongres. Z ozirom na izvajanja Suni enkoviča pravi, da bi obstojalo hrvatsko vprašanje tudi še tedaj, če bi se izvršilo vse tisto, kar zahteva Šumenkovič za Hrvate. Spominja na pisavo glasila zagrebškega kongresa, ki se srdito zaganja v demokratsko stranko, in pravi, da je kulturno nacionr.lno delo za zbližanje sicer potrebno, da pa je gotovo, da zagrebški kongres ni imel takšnega, ampak popolnoma strankarski značaj Jasno je. da akcija zagrebškega kongresa ni bila naperjena samo proti demokratski stranki. Koncem svojega govora je apeliral govornik na vse udeležence, naj delajo na to, da se stranka ne bo cepila, ker ima veliko nalogo v državi in jo more rešiti samo v edinstva. Vsi člani naj se izjavijo proti reviziji ustave in proti kolaboracionizmu z elementi, ki so in bodo vedno delali proti državnemu in narodnemu edinstvu. Treba je uvesti našo ustavo v življenje in to v imenu enakopravnosti in enakosti. (Odobravanje). Grisogono je govoril zelo tem peramentno in s sijajno dikcijo, tako da je napravil njegov govor silen vtis. Ploskanje po njegovem govoru kar ni hotelo ponehati.
Za njim je govoril poslanec Anastasi-jevič, ki je predlagal, naj govorita tudi Davidovič in Pribičevič, nakar je odvrnil Davidovič na kratko, da je šel v Zagreb zato, ker je mislil, da bo mogel tam koristiti državi Nato je posl. dr. Angjelinovič hvalil kongres, češ da je zbudil vero v našo državo, in odobraval korak DavidoviPi in Veljkoviča, ki sta se ga udeležila, vendar pa je priznal, da so organizatorji tega kongresa končno vendar ie imeli pred očmi razcep demokratske stranke. Davidovič in njegovi tovariši pa so to tendenco pobili. Dobro je bilo, da so tudi Srbijanci enkrat prišli v Zagreb. Dalje pravi, da on ni za sporazum s Hrvatskim blokom, da pa smatra za potrebno, da pride naša stranka razpoloženju na Hrvatskem nasproti.
Dr. Ivan Novak iz Čakovca obžaluje, da nekaterim Hrvatom več velja mišljenje dosedanjih n"=protnikov, kakor mišljenje onih. ki so v najhujših časih se znali odtrgati demagogiji in se jej upreti. Sedaj ne odobravajo zagrebškega konrresa niti oni, ki so se ga iz naših vrst udeležili.
Potem se je Života Lazarevič. delegat
govoril kot Hrvat v imenu velike oiga- beograjskega okroria, s ostrimi beseda-
Turki sprefemajo
zavezniške predloge
V LONDONU IN PARIZU Z GOTOVOSTJO RAČUNAJO NA SPORA-
ZUM V MUDANIJI.
London, 10. oktobra. (Izv.) Na podlagi zadnjih vesti iz Carigrada prevladuje v angleških krogih danes splošen optimizem, ker se da iz poročil razbrati, oa so Turki na konferenci v Mudaniji opustili svojo intransigenco in so vsaj v glavnih točkah pripravljeni sprejeti predloge, ki so jih zavezniki določili v soboto v Parizu. Tudi iz Aten poročajo, da se grška vlada zaveda svojega prekarne-ga položaja in da se ne bo upirala izvršitvi zavezniških zahtev.
V Londonu pričakujejo poročila o doseženem sporazumu v Mudaniji že za jutri.
Pariz, 10. oktobra. (Izv.) V tukajšnjih političnih krogih prevladuje mnenje, da je sporazum v Mudaniji na videku. Ni izključeno, da je trenotno končni protokol že podpisan. Današnji optimizem na Quay d' Orsayu se utemeljuje s tem, da turški zastopniki niso nasprotovali bistveno nobenemu novemu predlogu zaveznikov in so prosili le v celi vrsti točk pojasnil, da morejo poročati svoji vladi.
Na Quay d' Orsayu naglašajo danes zvečer, da nota zaveznikov nI bila nikak ultimatum. Zavezniki so se 7. oktobra v glavnih točkah sporazumeli. Italija opravičuje svoj korak v dodekaneškem vpr<» šanju s tem, da se je položaj z dodat-
nimi pogoji v sevreški pogodbi Izčistil, in se je izjavila solidarno z londonsko pogodbo. Po nazoru italijanske vlade bo treba dodekaneško vprašanje rešiti direktno med Italijo in Turčijo brez sode. lovania Grške.
Zavezniki so pozvali Kemal-pašo, na! se osebno udeleži konference v Mudaniji da tako pospeši sporazum.
Bospor zopet odprt Carigrad. 10. oktobra. (Izv.) Vožaj« skozi Bospor, ki je bila na povelje an-. gleškega admirala vsled vpada kemali-stov zatvorjena, je od danes zjutraj zopet dovoljena. Bolgarske zahteve glede Tracijo Sofija, 10. oktobra. (Izv.) Bolgarska brzojavna agentura poroča: Notranji minister Daskalov, ki vodi v odsotnosti ministrskega predsednika Stambolijskega državne posle, je izjavil, da želi Bolgarska avtonomijo Tracije pod zaščito Zveze narodov in povratek beguncev v avtonomno državo. Dalje zahteva nevtraliza. cijo reke Marice od Odrina do izliva in demilitarizacijo cele Tracije. Poleg tega si ohranja Bolgarska prosto pot za trgovino preko Dedeagača. Zahteve ne nasprotujejo neuvillskim mirovnim pogojem.
Sestanek Beneša in
Schanzerja v Benetkah
NA RAZPRAVI SO BILA V PRVI VRSTI GOSPODARSKO-POLITIC-
NA VPRAŠANJA.
Benetke, 10. oktobra. (Izv.) Zunanja ministra dr. Beneš in Schanzer sta imela včeraj tri sestanke. Dveh, dopoldanskega od 10 — 12 in popoldanskega od 15 — 17, so se udeležili tudi njuni spremljevalci, po kosila pa sta se razgovarjala približno eno uro oba ministra brez prič. Opoldne je priredil Schanzer Čehom banket, ki se ga je udeležil tudi beneški župan, zvečer pa se je revanžiral Beneš s svečano večerjo v hotefci Danieli. Schanzer se je že ponoči odpeljal v Milan, kier bo počakal kralja in kraljico, ki iu bo spremil v Belgijo, dr. Beneš pa ostane še par dni v Benetkah.
O posvetovanjih ie bil -zdan nastopni uradni komunike:
Italijanski in češkoslovaški zunanji minister sta na svojem beneškem sestanku ugotovila, da so smernice politike obeh držav, ki gre za konsolidacijo miru Srednje Evrope, iste in da ta podlaga dopušča sporazum v raznih vprašanjih, ki se tičejo skupnih interesov. Posebno sta se pečala z vprašanjem sanacije Avstrije la sta ugotovila skupnost stališč. Popoldna sta razpravljala o gospodarskih vprašanjih obeh držav in sta izrazila željo, naj bi se pospešila ratifikacija trgovinskih in drugih pogodb gospodarskega značaja, ki so bile sklenjene 23. marca v Rimu. Sklenila sta v novembru sklicati $ Trst konferenco, ki naj bi uredila vprašanje češkega prometa preko te luke>
Nova žeška vlada
Praga, 10. oktobra. (Izv.) Novo imenovani ministri pod predsedstvom dr. Šve-hle so prevzeli včeraj svoje resorte. Dr. Rašin je imel ob nastopu daljši nagovor, v katerem je poudarjal, da se vrača zopet v politično življenje z istimi skrbmi in težnjami zaradi konsolidacije češke krone kot jih je imel takrat, ko je bil prvič finančni minister. Priporočal je delo in štedljivost in zahteval na eni strani od uradniševa strogega dela, obljubljal pa na d-igi strani, da ga bo branil pred krivicami.
UPRAVNA R4ZDELJTEV JULIJSKE KRAJINE.
Rim, 10. oktobra. (Izv.) Snoči se Je vršila interministerijalna konierenca pod predsedstvom De Facte. Udeležil se le le tudi senator Sala<a. Na tej konferenci so se uveljavili ukrepi za ureditev politično-, upravnih vprašanj za nove pokrajine. Za 31. decembra je predvideno ukinjen)«, osrednjega urada za nove pokrajine, zh katere se bodo ravnotako določile province s prefekti kakor v ostali Italiji.
ZANELLA PRI PAŠIČU.
Beograd. 10. oktobra. (Izv.) Dar.ts je sprejel g. Pašič predsednika reške vlade g. Zanello. Včeraj popoldne je bil Pašič sprejet pri kraiiu.
STAMBOLIJSKI V PRAGI.
Praga, 10. oktobr? (Izv.) Bolgarski ministrski predsednik Stambolijski je prispel na svojem povratku iz Ženeve danes ponoči semkaj. Jutri odpotuje dalje.
mi obrnil proti onim. ki so se kongresa udeležili in je zahteval, da se korak Dar vidoviča obsodi. Celokupna tendenca kengreea ie šla za revizijo ustave in za razcepom demokratske stranke.
Predsednik zaključi sejo ob jedrnih. Naslednja bo jutri ob devetih dopoldne. V sklepam govoru predsednik ugotovi, da se je večina govornikov izrazila proti izpremembi dosedanje politike stranke
Izgleda, da se bo spor rešil s kompromisnim rezultatom, na katerega deluje struja iz Srbije, za katerega pa energično nastopajo tudi slovenski člani
RADIKALCI PROTI REVIZIJI USTAVE.
Beograd, 10. oktobra. (Izv.) Danes it jutri pričakujejo v Beogradu prihoda ra* dikalnih poslancev. V radikalnih krogih se govori, da se bosta klub in glavni odbor izjavila proti reviziji ustave. O raz« kolu stranke ne more biti govora.
RAVNIHARJEVCI-RADIKALCI?!
Beograd, 10. oktobra. (Izv.) »Vreme* je objavilo dopis očividno inspiriran it Ljubljane, v katerem se poroča, da ja razcep v slovenskem delu demokratska stranke gotova stvar. Stati da so potegnili s seboj mnogo pristašev in so pridobili še znaten prirastek od drugih strank. Ta nova grupacija bi mogla tvo-riti slovensko radikalno stranko, ker pridobiva ta ideja v Sloveniji vedno ve5 pristašev!
URADNIŠKA PRAGMATIKA
Beograd, 10. oktobra. (Izv.) Zakonodajni odbor je danes nadaljeval razpravo o službeni pragmatiki. Razpravljalo se je o 9. poglavju tega zakona. Člen! 130 — 140, ki govore o penzijl, so bOl le * neznatnimi spremembami vsi spre* jeti. Prihodnja seja bo jutri.
PRVA SEJA DRŽAVNEGA SVETA*
Beograd, 10. oktobra. (Izv.) Danes dopoldne je bila prva seja državnega sveta, kateri je načeloval predsednik Mi-lutin Markovič. Na njej se je najpreje določil čin državnih svetnikov. Na jutraj-šnji seji bodo vsi državni svetniki prisegli, potem pa bodo izvolili potrebne sekcije. Podpredsednik državnega sveta še ni prišel v Beograd.
POMOČNIK ZA PREHRANO.
Beograd, 10. oktobra. (Izv.) PomoS-nik ministra za socialno politiko Janko Jovan je danes nastopil svoje mesto. V njegovo pristojnost bo spadalo predvsem vprašanje prehrane.
DOPUSTI UČITELJEM-ČEBE-LARJEM.
Beograd, 10. oktobra. (Izv.) Prosvetno ministrstvo Je odobrilo učiteljem, ki se hočejo udeležiti letošnjega zborovanja čebelarskega društva petdn*"«n dopust, če so člani teza društva.
& sestanku v Benetkah
Zopet se nahajamo na enem Izmed raznih križišč srednjeevropske politike. Beneš, vodilni politik češkoslovaške, se sestaja v Benetkah s Schan-zerjem, vnanjim ministrom Italije.
Politično in gospodarsko se vedno očitneje priostruje tekma med Italijo In Češkoslovaško v erednji Evropi. V političnem oziru vidi Italija po pravici največjo oviro svojim težnjam po prevladi na ozemlje bivše črnožolte monarhije v Mali antanti. Njeni poskusi, napraviti ji protiutež v zvezi z Madžarsko, s podpiranjem Avstrije, m zlasti s poskusi, doseči sporazum in zbližanje med Dunajem in Budimpešto niso bili posebno uspešni, kajti da so Madžari na italijanski strani, je samo po sebi umljivo; oni so za vsakogar ki je neprijatelj Male antante. Tudi italijanske intrige v Rumuniji so ostale kljub latiniteti obeh doslej brezuspešne; v Bukarešti vidijo, da jim Italija ne more v današnji situaciji prinesti ničesar konkretnega, zlasti pa ne ničesar koristnega, marveč da morejo kaj takega pričakovati le od naslonitev na Malo antanto in Poljsko. Naposled je tudi v Albaniji italijanska protijugosiovanska politika končala precej klavrno.	.
Druga stran italijanskih imperijau-stičnih teženj so njihove želje po finančnih, po gospodarskih privilegijih in udobnostih na Balkanu in v Podo-navju. Italija je siromašna država, to je res. Toda Italijani so s silno trdo-vratnostjo v zadnjih desetletjih vendarle razvili prav respekta vredno industrijo raznih panog. To jim moramo priznati, tudi ako morda po kakovosti njihovi izdelki še niso na višku. Njihov kapital se želi udejstvovati tudi drugod, in sicer ravno na zgoraj označenem področju. Mi bi imeli biti prvi na vrsti.
Zopet pa jim je nastal v Češkoslovaški nevaren konkurent, ki razpolago celo z večjo gospodarsko razvi tostjo. Saj je češkoslovaška podedovala 80 % celokupne industrije bivše avstro - ogrske države; jasno je, da iz tega rezultira, da bo skušala ostati njen dedič, kar se tiče trgovskega in sploh gospodarskega udejstvovanja. Ta težnja pa se mora križati z gospodarskimi imperialističnimi cilji italijanskega kapitala, zato je očividno, da mora prej ali slej priti do nasprotij med praško in rimsko politiko. Morda je ravno avstrijski finančni problem ona prilika, pri kateri se bosta prvikrat borila italijanski in čehoslovaški finančni vpliv za premoč ali vsaj za izpodbijanje premoči, prav tako kakor se je v zadevi Burgenlanda prvikrat očitno pokazalo politično tekmovanje med Prago in Rimom.
Kakor stojimo mi politično absolutno na strani Čehoslovaške, ker so njeni uspehi naši uspehi in obratno, tako bomo tudi v gospodarskih poslih vedno raje iskali stikov pri njej nego pri svojih zapadnih sosedih. Italijani so se tega menda začeli zavedati, o čemer pričajo razni znaki. Da si popravijo položaj, bodo očividno poskusili marsikaj. Da se da gospodarske stike zboljšati le potom političnega zbližanja, je jasno gotovo tudi njim; Zato bodo morda poskusili kaj doseči potom razgovorov z Benešem. enem izmed političnih voditeljev Male antante. Ako dovedejo razgovori v Benetkah do uspehov zanje, o tem ni znakov; da bi se pa trajno izboljšal položaj za Italijo, to je na podlagi zgo-rajšnjih razpoloženj prav malo verjetno. In tako je za državo fašistov' prav.
Presl raspns!@m
Trst, 9. oktobra. Za kakšnim ciijem stremi vse delovanje iašistovske stranke, odkar se je fa-šistovska organizacija bistveno nepolitičnih bojevniških zvez prelevila v poii tično stranko, ie danes tako jasno, da pač ni treba izgubljati dosti besedi o tem vprašanju. Saj je izjavil posl. Mus-solini popolnoma odkrito, da je cilj fašizma — Rim, da hočejo fašisti vladati Italijo. Ravno tako pa je tudi danes čisto očito, po katerih potih in s kakšnimi sredstvi hoče fašizem doseči ta svoj cilj Današnji parlament, pravijo, ni več pravi izraz volje italijanskega naroda, ki se odločno obrača prav tako od socijalisti-ško-komunistiških idej, kakor tudi od liberalizma, s katerim je bila vse do današnjih dni prepojena italijanska vladavina. Svetovna vojna da je na novo pre-porodila italijanski narod in obudila v njem nove moči, ki se izražajo ravno v fašizmu in v svojem neustavljivem razmahu hočejo udeistvovanja, odločilnega za nadaljno bodočnost naroda. Temu udejstvovanju pa je prva in največja ovira današnji parlament, v katerem šteje fašistovska stranka komaj tridesetoricu poslancev. Zato pa proč s sedanjo zbornico! Parlament naj se razpusti in nove volitve naj se razpišejo nemudoma, že za mesec december.
Take so fašistovske zahteve. In odziv? Bolzanski dogodki, kjer so se fašisti na svoj način priborili lahko zmago nad nevladaiočo vlado, niso mogli ostati brez učinka v vladnih krogih, ki so končno vendarle morali začutiti, da se jim pogrezajo tla pod nogami. Tako se je sedaj vendarle sestal ministrski svet, da pretrese položaj, ki je nastal vsled zadnjih dogodkov. V tem ministrskem sveta ie Dodal ministrski predsednik Facta
izjavo, ki je pTeznačilna za nJega in n!e-govo vlado. Izjava se glasi:
»Te dni je bila vlada predmet neprestanim napadom s strani tiska in odličnih parlamentarcev, ki se strinjalo v mnenju, da je vlada slabotna in da ni v stanu, da bi prišla v okom položaju. Ti očitki se morejo smatrati za kollkor-toliko upravičene, če se upošteva, da so kaki elementi, tolmačeč vladno stremljenje za mirom kot nezmožnost in nespo-sobnost za obvladanje položaja, v nekaterih krajinah prekoračili meje, ki jih določajo zakoni za razlikovanje dovoljenih dejanj od kaznivih. Ali vladno delovanje se ne sme obsojati že kar samo pu sebi. Vlada ve, da se je motila in predvsem, da je preveč zaupala v zmisel fašistov za umerjenost in udržnost. To pa ne sme pomenjati, da vlada ni pripravljena priznati svoje krivde in kreniti po drugi poti, kakor je hodila doslej. O tem vprašanju mora ministrski svet izreči jasno in točno svojo misel.«
Ministrski svet se je v zvezi s to izjavo bavil s fašistovsko zahtevo, naj se sedanja zbornica nemudoma razpusti in volitve razpišejo še za december. Vsi člani ministrskega sveta so se izrekli proti tej zahtevi, češ da bi takojšnje nove volitve le še podnetile notranje boje. Ministrski svet se je zato bavil z ukrepi, ki naj bi pomagali vladi obvladati položaj. Če fašisti ne bodo vztrajali na svoji zahtevi po takojšnjem razpustu zbornice, se bo parlament sestal, kakor je določeno, sredi novembra, če bodo pa vztrajali na njej in morda celo še grozili z novimi represaliiami, bo pa vlada pospešila jesensko zasedanje parlamenta, ki se bo sestal že proti koncu tega meseca, in se bo postavila na dnevni red prve seje vladna izjava. Minister javnih del Riccio, desničarski liberalec in kot tak najbližji fašistom, je dobil nalog od ministrskega sveta, da stopi v stik v vodstvu fašistovske stranke, se točno pouči o njenem stališču in potem poroča ministrskemu svetu.
Minister Ricci je govoril s fašistov-skim poslancem Grandiiem, tajnikom fašistovske parlamentarne skupine: s kakšnim uspehom, se ne ve. Zatrjuje se pa splošno, da fašisti vztrajajo na svoji zahtevi, da se mora zbornica razpustiti meseca novembra in da se moralo nove /olitve vršiti meseca decembra. Današnja vlada da je nezakonita, ker zbornica, iz katere je izšla, ni izraz položaja v državi. Zato takoj nove volitve!
Z ozirom na tako izraženo stališče fašistov vladi pač ne bo kazalo drugega, kakor da čim prej skliče parlament in s! da po njem določiti svojo in njegovo usodo. Zatrjuje se, da je bilo sicer v ministrskem svetu predloženih več ukrepov, ki naj bi utrdili omajani vladni položaj, kakor n. pr. ta, da naj se pokličeta dva letnika pod orožje, da bi se z oborožene« silo zaduševali notranji boji, potem da naj se z novimi javnimi deli da brezposelnemu delavstvu zaslužek da se tako kolikor mogoče omeje izgredi, ki imajo svoj vir v brezposelnosti, itd., ali sprejet za sedaj ni bil nobeden teh predlogov, ker čaka vlada odgovora fašistov, ki pa bo, kakor že rečeno, neugoden za vlado. In potem? Ali bo vlada imela toliko poguma, da se bo odločno uprla fašistom?
Mogoče bi pač bilo, ali je malo verjetno, dasiravno bi se dalo sklepati iz Fac-tove izjave, da se je moralo zadnje čase dogoditi nekaj, kar mu je vsaj kolikor-toliko utrdilo hrbtenico. Ali se je morda res vzdramila v vladnih strankah zavest, da jim bije zadnja ura, da jim gre za obstanek, da jim ni več rešitve, če sedaj, v zadnjem trenutku ne zbero vseh svojih moči in zajeze fašistovske poplave? Mogoče! Bila bi to rešitev, ali bila bi samo začasna, ako bi ne bilo v vladini večini moči, da bi ne ostala samo v obrambi, temveč da bi prešla tudi v napad, to se pravi, da bi z vso potrebno strogostjo zakona pritisnila fašizem pod zakon. Te moči, takega poguma pa ne bi pripisoval sedanji vladni večini, ker se očividno boji krvi in bi se fašizem brez sile, brez krvi ne dal ukrotiti. Zato bi bila takšna začasna rešitev le odgoditev onega, kar mora priti, namreč fašistovske vladavine, in polom bi bil pozneje hujši od takoj šnjega.
Ako v današnji vladni večini ni moči za popolno obvladanje fašizma, je edina rešitev, da gre takoj in prepusti polje fašizmu samemu, da zavlada on po svoje, da izkaže svojo državotvornost. Ako jo ima v resnici, blagor državi, ako pa Jc nima, bo izginil, kakor je prišel! A. Ekar.
ovinkov zastopati načela svoje stranke.* (»Slovenski Narod» št. 40 z dne 17. februarja 1908.)
-f Le krinko dol! V včerajšnjem »Slovenskem Narodu* krivi gosp. dr. Ravnihar resnico. Piše, da ne nastopa proti demokratski stranki kot talu. Bralci »Slov. Naroda* bi morali biti zelo naivni, da bi po tem, kar piše ta list že več mesecev proi JDS, mogli taki izjavi verjeti, naj jo podpiše kdorkoli. Ža nepoučeno javnost so pa se druga fakta, ki potrjujejo spletkarenje dr. Ravniharja proti demokratski stranki. Ze pred meseci, ko je pred slovensko javnostjo nastopal še kot oficijelen demokrat, se je vršila v »Narodni tiskarni« prva konstituanta nove stranke proti JDS.. Predsedoval ji je sam dr. Ravnihar. Končala je s fias-kom. Od takrat naprej je »Slov. Narod* — dr. Ravnihar je najmerodaj-nejši upravni svetnik «Narodne tiskarne*. lastnice »Slov. Naroda* neprestano "deloval na razdor v JDS. Zadnje čase pa je dr. Ravnihar pisal poedinim pristašem demokratskih političnih organizacij pisma, jih pozival k strankarski nezvestobi ter jih skušal pridobiti za svojo novo stranko. Razven-tega te dr. Ravnihar pogaja z razni-mi nasprotniki demokratske stranke ter skuša ž njimi napraviti novo politično grupacijo, naperjeno proti JDS. To so fakta, ki se z nobeno še tako lepo frazo ne dajo olepšati.
-[- Politična zgodovina je za marsikoga neprijetna. To radi verjamem) tudi dr. Ravniharju, ki bi rad pozabil na deželnozborske volitve ieta 190S. Zato piše, da je bila takratna njegova zadeva razčiščena in za obe strmi poravnana. Quod nonl Razčiščena in poravnana je bila, a le pod pogejem in v najboljši veri na strani dem e krat ske stranke, da gosp. dr. Ravnihar ne pade v recidivo. Sedaj se v demokratski stranki in napredni Ljubljani od njegove strani zopet ponavlja vsa zgodovina 1. 1907. in 1908. Dr. Ravnihar je sam pred kratkim v »Slovenskem Narodu* napisal, da je »ostal vedno enak*. To dejansko potrjuje tudi zgodovina njegovega političnega udejstvovanja in baš zato za dr. Ravniharjev sedanji nastop ni lepšega pojasnila kot ga dajejo deželnozborske volitve leta 1908.
-f Javili so se. Prošlo soboto je na krasnem sestanku ljubljanskih zaupnikov g. dr. Žerjav podal velezanimiva pojasnila o svojem dosedanjem delu za pobijanje draginje. Avtentični podatki, priob-čeni tudi v »Jutru*, so vzbudili obče zanimanje. Prav zabavno je bilo tudi poglavje o tem, kako se »velezaslužna* gospoda upira delu vlade, zlasti dr. Žerjava in Svetislava Popoviča, »Velezaslužni Izvozniki se pač upirajo, ker se boje za svoj močno oškodovani žep, in za zahvalo raznašajo razna sumničenja, oseo-ne napade, podtikanja itd. Saj so se naučili pri Kamenaroviču, kako se to dela. V soboto je med drugimi dr. Žerjav obširno orisal zadevo tvornice suhomesna-te robe v Zaprešiču pri Zagrebu. Ta tvor-nica je ponujala vladi najprej 5, potem 10. nazadnje 20 vagonov masti za uradništvo po polovični tržni ceni, če se je) da dovoljenje, da efektuira neko kupčijo s Prago, sklenjeno baje pred uvedbo nove izvozne carine. Dr. Žerjav je povedal, kako sta se pred odhodom iz Beograda razgovarjala s podtajr.ikom min. financ Sv. Popovičem: »Vkljub veliki množini masti za uradništvo si ne upam dati podpisa na dovoljenje, ker bo takoj kdo rekel, da sva ti ali Jaz »zaslužila* kakšen
ter dokazuje, da je edina rešitev Slovencev v veliki, mogočni radikalni stranki, ker so vse, pa prav vse slovenske stranke za nič, ker imajo vse avstrijsko tradicijo in mentaliteto. Po »Samoupravi* morajo vstopiti vsi oni Slovenci, ki so v avstrijskih časih pričakovali rešitev v politični združitvi Jugoslovanov (»Samouprava* pravi Srbov, Hrvatov in Slovencev) v edino zveličavno radikalno stranko, ker v nobeni drugi stranki ne najdejo nekdanjih protiavstrijskih somišljenikov.* Komentar je menda nepotreben. _
-f Nov poslanec. Gosp. Jaša Tomic, novinar v Novem Sadu, je zaradi bolezni odložil svoj poslaniški mandat. Na njegovo mesto bo pozvan v narodno skupščino gosp. dr. Joca Beloševič, odvetnik v Somboru.
Po svelu
—	Obravnava proti morilcem Ra-ther.ana, ki se je začela dne 2. t. m., v Lipskem, se nadaljuje. Doslej so bili zaslišani že skoro vsi obtoženci in osumljenci, od katerih pa le šofer avtomobila, iz katerega Je bil izvršen atentat, ne taji svoje krivde, vsi drugi glavni krivci, kakor Salomon, detektiv Niedrig, War-neeke, Ilsemann pa odločno taje. da bi bili sokrivi, in trdijo, da niso vedeli za nameravani atentat. Vsi vale krivdo na edinega Kerija, najmanj pa Je mogoč« dobiti iz njih izpovedb, kje so dobili orožje, denar itd. Razprava bo trajala morda še cel mesec. Za njo vlada največje zanimanje. Galerije za poslušalce so vedno nabito polne.
—	Bader.ska vlada za časopisje. Badenska vlada Je na predlog finančnega ministrstva dovolila društvu južno-nemških izdajateljev časnikov 50 milijonov mark kredita, da premagajo težko-če, ki so nastale za časopisje vsled velikega podraženja časopisnega papirja.
—	Madžari poklonijo Kenial-paši častni meč. Ob priliki Kemalovih zmag je v budimpeštanskem občinskem svetu stavil neki svetovalec sledeči znameniti
na Koblerjeva. Gospod Betetto poje samostojno 4 samospeve, izmed teh bodo trije prvič peti v Ljubljani. Vstopnice »o od danes naprej v predprodaji v pisarni Glasbene Matice in sicer so sedeži po 18, 15. 12, 10, 8 ln 6 Din.
Tečaj za fresko slikanje v Ljubljani Pod okriljem umetniške šole »Probuda* priredi naš priznani f res kan t akad. slikar Simon Ogrin tečaj za fresko-slikanje. Tečaj se začne dne 20. oktobra 1922 ter bo trajal do dne 20. novembra. Obiskovalci tečaja si lahko sami izberejo one ure, v katerih žele delati. V svrho določitve podrobnosti se bo vršil sestanek interesentov dne 16. oktobra ob 17. uri v tehnični srednji šoli, soba pritL desno št. L Vabijo se k udeležbi slikarji, kiparji in arhitekti, tudi če stanujejo izven Ljubljane Čim več bo udeležnikov tem manjši bodo prispevki za poedinca. Opozarjamo na to važno panogo slikarske umet. nosti, ki se žal v zadnjem času preveč zanemarja. Ni izključeno, da pride ta krasna in solidna tehnika znova do veljave, posebno pri okraševsnju stavb, bodisi posvetnih ali cerkvenih. Gospodu Ogrinu. edinemu izvežbanemu praktiku, smo lahko hvaležni, da se na stare dni še žrtvuje in da želi to, kar ga je učil Wo!f, kot nekako zapuščino podati ostalim umetnikom-kolegom. Naj nihče ne za mudi te prilike, ki se gotovo ne vrne več. Ukovina bo znašala za ves mesec samo 100 do 150 Din. Pismeni oglasi naj se naslove na vodstvo umetniške Šole »Probuda*, Ljubljana, Tehnična srednja šola.
Kongres upodabljajočih umetnikov.
Prosvetno ministrstvo je odobrilo kredit 12.000 Din za Udruženje likovnih umetnikov Jugoslavije, ki namerava sklicati kongres vseh jugoslovenskih upodablja-' jočih umetnikov.
Subvencija Jugoslovanski akademiji Iz jredstev, predvidenih v budžetu, je ministrstvo pro-svete podelilo Jugoslovan eki akademiji znanosti in umetnosti v Zagrebu subvencijo v znesku 45.000 dinarjev.
Prešernova antologija je izšla ravnokar v zbirki »Naši pesniki* v Zagre-
predlog: »Občni zbor municipialne komi- ------
sije stolnega in glavnega mesta Budim-|bu. Predgovor o življenju m pesniskem pešte naj se izjavi, da navdušeno po- delu Prešerna je napisal dr. J. Glonar. zdravlia Kemal-pašo in bratski turški na- Delo je prirejeno za srbohrvatsko publi-
rod ob priliki zmag. dobljenih v samoobrambnem boiu in da Kemal-paši, velikemu sinu bratskega turškega naroda v znak visokega spoštovanja pokloni častni meč. V ta namen naj se po vsej državi zbirajo prispevki, v prvi vrsti pa naj primerno prispeva stolno mesto Budimpešta.*
ko, zaradi česar je predgovor pisan v srbohrvaščini, delu pa je dodan praktični slovniški uvod v slovenščini in besednjak manj znanih besed. Ta prva hrvatska izdaja Prešerna je izšla v založbi »Narodne" knjižnice*. Umetniško je izdajo opremil profesor Joža Kljakovič.
vagon
Ljubljanska drama.
Sreda, 11.: »Jack Straw» Izv. Četrtek, 12.: »Romantične duše*. B. Petek. 13.: »Jack Straw». E. Sobota, 14.: »R. U. R.» D. Nedelja, 15.: »Jack Straw». Izv. Ponedeljek, 16.: »Romantične duše*. A.
Ljubljanska opera. Četrtek, 12.: »Lakme*. A. Sobota, 14.: »Carmen^. B.
Nedelja, 15.: »Madame Butterfly». Izv. *
Mariborsko gledališče.
Četrtek, 12.: Baron Trenk. Izv. Petek, 13.: Revizor, dijaška predstava ob 15.
•
Iz gledališke pisarne. Gospa Marija Vera, ki bi morala gostovati v soboto dne 14., v nedeljo dne 15. in v pondeljek dne 16. oktobra v Ibsenovi drami »Hedda Gabler* je nenadoma odpoklica-masti.*"Hrupen" smVh" poslušal- na v Beograd. Zato se odgode predstave
Šport
cev je sledil, — in bi bil bolj upravičen, kakor je, če bi zadeva ne bila bolj žalostna kot smešna. Pri nas se boj res ne
Hedda Gabler* na poznejši čas. Repertoar pa se zato deloma spremeni.
Četrta premiera v dramskem gleda
da voditi drugače'ko s takšnjim obreko- »šču se vrši danes dne 11. oktobra ob
8. uri zvečer. Vpnzon se duhovita m zabavna angleška komedija »Jack Straw». Režijo vodi g. Putjata, ki igra tudi naslovno vlogo. Sicer nastopijo v glavnih vlogah: gdč. Vera Danilova, ga. Win-trova, gg. Plut, Železnlk in drugi.
Spored koncerta operne in kcncert-
vanjem. In res! Včeraj so se unisono oglasili: »Slovenec* prepisuje iz »Trgov--skega glasnika* napad in podpira izvoz-ničarsko akcijo s perfidnim namigovanjem in lopovsko častikrajo lastnega pridelka, «Jugoslavija* je to pot izjemoma dostojnejša in kritizira le eventualno do-
voljevanje izvoza, — »Slovenski narod* ne pevke ge. Zdenke Gregurič, ki se vr-pa otvarja volilno borbo proti demokrat- ši v petek dne 13. oktobra ob 8. uri zve-
-f Vse to velja tudi danes. Na volilnem shodu »Narodno - napredne stranke*, ki se je vršil v ljubljanskem Mestnem domu 16. februarja 1908, je gosp. dr. Ivan Tavčar govoril med drugim o dr. Vladimir ju Ravniharju tudi to - le: »Kaj se pri gospodu Vla-dimirju za njegovo masko skriva, pravzaprav sam ne vem! Ali občutek imam, da bi bil mož rad nekaka politična pilpogačica (Viharna veselost), katera bi rada okrog frfotala, malo v svitu, malo v temi. In sedaj vas, častiti voliici, vprašam, ali je Ljubljana mesto za takšne politične netopirčke? Če Ljubljana še kaj nase gleda, če še kaj da za politično odkritosrčnost, mora politikom, ki se ne upajo pred njo z odprtim vizirjem stopiti, prag pokazati. Kdor hoče biti v politiki pisan kot velikonočni piruh, ta naj gre v kakšno gorsko vas, tam bo morda š<> ujel kakšne kaline, ali v Ljubljani se
na takšen lep ne vsedamo več, tu za-.r— -------- -- . , - . .
htevamo. da ima vsakdo pogum, brežiški list in deli lekcue levo in desno
ski stranki s pisanjem o »Zagonetni aferi iz Zagreba*. Torej se javljajo od vseh strani, pa kar vsi naenkrat, promptno!
-f- Demokratski sestanek v Slov. Bistrici. V nedeljo, dne 8. oktobra se je vršil za slovenjebistriški okraj zaupen demokratski sestanek v Slov. Bistrici ob častni udeležbi. Predsedoval je dr. Pučnik. Poslanec dr. Kukovee jo v poldrugournem govoru razpravljal temeljito o zunanjem in notranjem političnem položaju, o zagrebškem kongresu, o vprašanju^ samouprave, o uradniškem, obrtniškem in draginjskem vprašanju itd. V debati je župan Omerzu naglašal solidarnost organizacije z izvajanji govornika in zahteval uvedbo samouprave in administrativno ureditev mariborske oblasti. Nadučitelj Karbaš je grajal prestavitve v mejne kraje in zahteval tozadevno remeduro. Davčni upravitelj Pirkmajer je govoril o uradniškem in draginjskem vprašanju in se izrekel proti maksimiranju draginjskih do-klad in proti zakonu o plačilni razporeditvi. Posl. dr. Kukovee je dal potrebna pojasnila in odgovarjal na vsa vprašanja.	...
+ Smešno. V Gornji Radgoni izhaja tednik »Samouprava*. Pravi, da je glasilo narodno - radikalne omladine, urejuje pa ta list dr. Lenard iz Beograda. List je majhen, neznaten, ampak repenči se. kot bi bil prvi sloven-
čer v dvorani Filharmonične družbe: 1.) Mozart: Arija Kerubina in Arija »Ne znam sam* iz opere »Figarova svatba*. — 2.) a) Hatze: Majka; b) Konjovič:Pod pendžeri; c) Vilhar: Nezakonska mati.— 3.) Čajkovskij: Koncertna parafraza za klavir. — 4.) a) Saint Saens: Arija iz opere »Samson in Dalila*; b) Puccini: Molitev iz opere »Tosca*. — 5.) a) Zaje: Domovini i ljubavi: b) Schwab: Zdrava Marija; c) Bajič: PogradinL — 6.) Grfin-feld: Romanca za klavir. — Gounot: Arija Margarete iz opere «Faust». — Klavirske komade igra in spremlja na klavirju gospa Kokot, — Predprodaja vstopnic v pisarni Glasbene Matice.
Strokovno udruženje jugoslovenskih oblikojočih umetnikov v področju Slovenije "v Ljubljani. Izredni občni zbor S. U. O. U. ?e vrši v soboto dne 14. oktobra v hotelu Union ob 16. uri. Dnevni red: 1.) Umetniški kongres v Zagrebu. 2.) Eventualia.
Glasbena Matica v Ljubljani priredi v pondeliek dne 16. oktobra v veliki koncertni dvorani hotela Union svoj prvi koncert v letošnji zimski sezoni. Na tem koncertu bo izvajal celotni pevski zbor Glasbene Matice 13 mešanih zborov to je po večini one zbore, s katerimi je žel največje uspehe, da. prave tn-umfe na svoji koncertni turneji po Ju-co*laviii. Poleg te?a na?topi na tem koncertu prav gotovo n.-jodličnejši in najpriljubljenejši slovenski pevec g. Julij Betetto. katerega snremlia eo-spa Da-
Olimpijski dan v Zagrebu. Da pravočasno dobi dovoljnih materijalnih sredstev, ki bodo našim športnikom omogočila udeležbo pri olimpijadi„ ki se vrši leta 1924 v Parizu, Je Olimpijski odbor priredil prošlo nedeljo v Zagrebu Olimpijski dan. Članice posameznih klubov so po mestu pobirale od občinstva prostovoljne darove. Ob 10.30 se Je vršila v gledališču svečana matineja, na kateri Je poleg drugih točk dr. Bučar predaval o olimpijskih igrah. Popoldne so se vršile na igrišču Concordije razne športne prireditve. Na sporedu so bili teki, metanje kopja, skok v daljavo, rokoborba, sablja-nje, boksanje, kolesarska tekma in nogomet. O izidu nogometne tekme Ilirija-Sparta : Hašk-Concordija smo poročali že v svoji včerajšnji številki. Izidi v ne, katerih drugih panogah so nastopni: Tek na 100 m (iinale): 1. Kojič (Hašk) 11.9, 2. Boranič (Maraton), 3. Kaizer (Maraton). Met kopja: 1. Gašpar 37.50, 2. Va-lentekovič, 3. Ferkovič, vsi člani Haška. Skok v daljavo: 1. Schlesinger 5.67 m,
2.	Leandrov 5.40, oba Hašk. Ob dveh popoldne so startali kolesarji za tekmo »Ofco« Zagreba* (40 km). Prvi Je dospel na cilj Dukanovič (Gradjanski) v 1 url 10 min. 2. Soštarko (Gradjanski) 1:14:30,
3.	Znidarič in 4. Petrinec (oba Sokol). — V odmoru nogometne tekme se je vršil tek na S00 m: 1. Butkovič (Concordija) 2:08.9, 2. Schnelier, 3. Hlebec. Pri štafeti 4 X 100 m je kot prvo dospelo moštvo Haška (Modec - Jakupič - Rukavina -Kojič) v 47.9. 2. moštvo Maratona. Upamo, da Je bil tudi finančni uspeh prireditve zadovoljiv.
Nogometno prvenstvo na Dunaiir. Nedeljske prvenstvene tekme, čijih izide smo že priobčili, so prinesla skoraj sama presenečenja. Dosedanji prvak Sport-klub stoji z eno točko na enajstem mestu, dočim je na prvem mestu Admira s sedmimi točkami. Rapid je s 5 točkami na četrtem mestu. V drugem razredu sta tudi po nedeljskih tekmah ostala dosedanja dva prvaka na prvem mestu svojih skupin, in sicer Slovan v Južni skupini, Sturm 14, ki je igral v LJubljani, v severni skupini.
Najvažnejša prvenstvena tekma na Dunaiu med dosedanjim prvakom Sport-klubcm in Rapidom, ki ie bila zadnjo nedeljo radi slabega vremena odpovedana, ie bila sporazumno med obema kluboma določena na 12. novembra.
Priznanje dunajskemu nogometnemu sodniku Retschuryja. JNS. je podaril znanemu dunajskemu sodniku Retschuir-ju, ki Je vodil mednarodno tekmo med Poljsko in Jugoslavijo, dragoceno srebrno kaseto.
S. K. Primorje. Prihodnla seja poslovnega odbora se vrši v petek 13. t. m.
S. K. Jadran v Ljubljani sklicuje sestanek nogometne sekcije v četrtek 11 t. m. ob 20. uri pri »Sodčku*.
Meislova nogometna pravila so do-šla. Interesentje Jih dobe med uradnimi urami v sobi Športne zveze za 30 K. Ker jih ie le pičlo število, sezajte urno pq njih!
Domače vesti
*	Kralj za Crlavne uradnike. Kakor nam poročajo iz Beograda, je kralj Aleksander v soboto popoldne sprejel v avdijenci prof. Milana Andonoviča, predsednika Saveza državnih uradnikov in uslužbencev. Kakor znano, je kralj vrhovni zaščitnik tega saveza; zato 66 je prof. Andonovid obrnil do njega s prošnjo, da s svojim visokim vplivom pripomore, da se uradniški zakon čim prej reši. Kralj je izjavil, da mu je znano bedno stanje,, v katerem se nahaja uradništvo ter je nagla-šal potrebo, da se uradništvu z novim zakonom pomaga iz težke situacije. Kralj je obljubil svojo pomoč.
*	Pogreb velikega četaškega vojvode majorja Voje Tankosiča, organizatorja sarajevskega atentata in enega najzaslužnejših borcev za osloboditev našega troimenega naroda, se je razvil v nedeljo v Beogradu v veliko nacijo-nalno manifestacijo. Malone ves Beograd je bil na nogah, da izkaže zadnjo čast manom leta 1915. junaške smrti poginulega junaka, čegar zemske ostanke so njegova mati in njegovi četaši, ki so bili strah in trepet Avstri.j-rev in Madžarov, prepeljali iz Trsteni-ca v Beograd. Sprevoda, ki se je formiral poldrugo uro, se je udeležila beograjska posadka z godbo, četaši s črno zastavo, dobrovoljci z zastavo, invalidi, skupina nacijonalistov, zastopniki vlade in oblasti in ogromna množica ljudstva. Lafeto s krsto je vozilo šest konj. Ob lafeti so tvorili častno spremstvo Tankosičevi četaši še iz leta 1912., na krsti pa sta ležala pokojnikova sablja in četaški kalpak. V saborni cerkvi je imel biskup Varnava govor, v katerem je proslavljal delo in zasluge pokojnika za splošno naci-jonalno stvar, major Borisavljevič p se je s tribune na Terazijah spominjal Tankosičevih zaslug za sarajevski atentat, ki je bil prvi korak k oslobo-ditvi. Tudi pred vojvodovo hišo v Kralja Milana ulici se je oprostilo od pokojnika več govornikov. Pred poslopjem nove univerzitetne biblioteke je vojaška godba zasvirala Tankosiče-vo priljubljeno četaško himno «Sprem-te se, spremte četnici, silna če borba da bidne», ob grobu pa sta se poslovila od idealnega borca še vojvoda Kosta Pečanac in prota Nikola Božič, častni strel je končal tužno svečanost. Prestolica Jugoslavije je sprejela po sedmih letih s tem za večne čase enega najzaslužnejših narodnih borcev.
bljani. privremene poštariee Frančiška Zoreč pri pošti Ljubljana 1, Ladislava Cvirn pri pošti Kranj in Milica Kranjc pri pošti Maribor 1. — Iz državne službe so odpuščeni: poštarica Frančiška Cer-nig pri pošti Zidani most, sluga Miha Godler pri pošti Petrovče, poštar Nikola Petrovič v območju direkcije pošte in telegrafa Beograd, poštna pomočnica Marija Beros v območju direkcije pošte in telegrafa Zagreb, privremeni poštar Milan Popovič in pismonoša Marko Pe-tričevič v območju direkcije pošte in telegrafa Cetinje, stalni pomožni sluga Feliks Oblak in začasni pomožni sluga Ivan Vrhovec v območju direkcije pošte in telegrafa Novi Sad. Začasno so upokojeni: poštariee Zlata Jurinčič pri pošti Ljubljana 1, Iva Straus pri pošti Dol. Logatec. Jakobina Kolbe pri pošti Kočevje in poduradnik Anton Cunder pri pošti Ljubljana 1. Trajno so upokojeni: poštar Franjo Jemec pri pošti Ljubljana 1, poštar Janko Florjančič pri pošti Bled 1, poštarica Štefanija Jerše pri pošti Laško, poduradnik Josip Kolman in poduradnik Avgust Ropič pri pošti Ljubljana 1. — Umrla sta: upravnik Ivan Spanjol pri pošti Tržič in sluga Anton Košir pri pošti Škofja Loka.
Konferenca poštnih uradnikov. V
*	Strelne vaje v RlefaE. 'TrfglavsH
pehotni polk St. 40 bo imel v dneh od 17. do 22. oktobra strelne vaje pri Kle-čah. -Streljalo se bo z ostrimi naboji v smeri proti Stražnemu hribu. Tiste dni bo ves dotični prostor zastražen, da se ne zgodi kaka nesreča. Ljudje naj v kritičnih dneh ne hodijo v bližino Strašnega hriba.
*	Uradne ure pri mariborskem okrožnem sodišču. Predsedstvo okrožnega sodišča v Mariboru objavlja, da bodo v rimski dobi. to je od 15. oktobra 1922 do 15. aprila 1923 ob delavnikih uradne ure od 8. do 14. ure. Vložnica bo odprta od 8. do 13. ure. zemljiška knjiga pa od 8. do 15. ure. Uradno poslovanje ob nedeljah in praznikih ostane neizpremenjeno. ' • Novi ravnatelj zagrebškega magistrata. Na svoji zadnji seji je občinski svet zagrebški imenoval za ravnatelja mestnega magistrata senatorja Milivoja Hajdinjaka, ki je že 28 let v mestni službi in je najstarejši mestni senator.
*	Električna centrala v Ogulinu. Ogu-iinska mestna občina je sklenila še tekom letošnjega leta pričeti z gradnjo lastne električne centrale.
*	Žalosten začetek vinske trgatve. Josip Mikula, poljski dninar v Andrejcih v Trekmurju. se je udeležil pri sosedu vinske trgatve; da bi imela stvar bolj svečano lice. si je pripravil pištolo, da bi streljal; imel pa je smolo, kajti ko
Gospodarstvo
HMELJ.
Žalski hmeliski trg. Poročajo nam: Hmeljska kupčija v Savinjski dolini popolnoma počiva. Vsled zboljšanja vrednosti našega denarja in radi pričakovanja še nadaljnega dviga dinarja se kup
nego kalifornijska, je slajša, pa Jo di tega rajše kupujejo po svetu. Trgovina s češpljami je velika pomoč za državo. in kadar bo prevoz lažp, bo to važen faktor za ekonomski razvoj Jugoslavije.
= Likvidacija osiješke tanke. Banka Lang i Rvečenski v Osijeku je stopila v
ci vzdržujejo nakupovanja. V Ceškoslo-'ukvidacijo. v«* aktive in pasive bo pre-vaški so se pretečeni teden cene kolikor- vzela nQ-Ta banka gvečenski i drogovi, toliko držale, vendar je vsled ponovnega; doč-m o;nuje g j^g n0vo banko pod zboljšanja češkoslovaške valute Pričako- j jmenom B,nka Sriča Lang. vati zopetnega znižanja cen, kar bo pa^j _ Na_a ^g^jna s švico. Lansko leto uplivalo tudi na naše cene. Radi tega in (direktn0 ^ skladišče) uvozila Švica pa radi zboljšanja dinarja je položaj tak,|£	e 450050 1799 komadov
cen
da je težko misliti na zboljšanje prej celo na nazadovanje.
Češkoslovaški hmeliski trg. Iz 2at-ca poročajo: Vsled porasta češkoslova.
in 16 hI blaga v skupni vrednosti 46.082.631 frankov. V leta 1920 je zna. šala vrednost našega izvoza v Švico 24.9C8.S44 frankov, torej za 21,774.287
ške krone In padca nemške marke 'e !frankov manj. Švicarski izvoz v Jngosla-mnogo nemških kupcev zapustilo Zatec.	. 1921 4^4 q ^14.948
Dospelo pa je v 2atec več švedskih in	vrednosti 5,491.357
tuzemskth nakupovalcev. Preteccni eden,	otj 8,335.749 frankom v letu
se je kupilo prccel hmelja po ceni 4001	y
1920.
Dobava strojnega olja, bencina, petroleja itd. Odelenje za mornarico v Ze-
razpisuje
Zagrebu se je v nedeljo vršila konferen- J jo .je nabasal, se je lepo vsedel na tla ca delegatov poštnih, brzojavnih in tele- in položil pištolo na. koleno, da bi na-fonskih uslužbencev iz Beograda, Ljub- jtaknil kapseli, a v tem se je petelinček ljane. Novega mesta. Sarajeva, Splita in j sprožil in ves naboj mu je šel v levo ko-Zagreba. Konferenca se je bavila z vpra- leno. Prepeljali so ga v bolnico v Mur-šanjem zvišanja draginjskih doklad. Vsi jski Soboti, delegati so soglašali v tem. da se mo- I * Štorklja na vozu, ra to vprašanje nemudoma rešiti. Prevladalo je mnenje, da se mora zvišanje draginjskih doklad izvesti v skladu z vladajočimi tržnimi cenami. Sprejete so bile tozadevne resolucije.
*	Avtomobilski promet Škofja Loka-Železniki ustavljen. Kakor smo že poročali, je v noči od 6. do 7. oktobra v Železnikih in v selški dolini napravila povodenj ogromno škodo, razdrla cesto in pota ter odnesla tri mostove. Avto-mobilni promet med Škofjo Loko in Železniki je vsled tega začasno ustavljen. Pošto nosi do nadaljnjega poštni sel.
*	Reforma osnovne šole v Kočevju. V zmislu sklepa višjega šolskega sveta sta se nemška in slovenska osnovna šola v Kočevju združili v skupno mešano šestrazrednico. Učencev in učenk je v slovenskih razredih 382, v nemških pa jih je 273.
*	Računski listki »Družbe sv. Cirila in Metoda« so že v marsikateri gostilni
— 600 Kč za 50 kg. Prvovrstno blago; je doseglo tudi do 675 Kč za 50 kg. (Vj. naši valuti bi prišlo 68 — 100 — 115 naših kron za kg po kakovosti.)	i™unu.
in VITI ' uri —--------. , -
.	- ... \ M '■ v™ < Ide dobave strojnega olja. bencina, loja,
brzojavno tržno poročilo) Nflrnberg fi. fe ntne maeti/ plinoVega olja, ivep-oktobra. Prodanih 450 bal. Cene postaja- ^	petroIeja krp in volne
_____ na dan 14. t. m. ob
xt . .	/,,„ . vm |ll uri dopoldne ofertaino licitacijo gle-
Nemski hmeljski trg. (VII. in VIII.i"- *	...
jo čvrstejše. — Nurnberg, 7. oktobra. Prodanih 500 bal. Živahno, posebno povpraševanje po zelenem hmelju. Cene 500 — 1000 M višje.
= Pred znatnim znižanjem cen masti.
za čiščenje. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na
vpogled.
= Čcškoslovaško-ltalijanska gospodarska konferenca v Trstu. Iz Benetk poročajo. da se je na sestanku dr. Beneš-
* Povodom druge obletnice koro- , in kavarni vpeljani, vendar v primeri z škega plebiscita je priredil »Gospo-j predvojno dobo je to zelo malenkostno.
svetski Zvon» v Ljubljani sinoči v veliki dvorani «Uniona» manifestacijslci shod. ki se ga je udeležilo vse kar v Ljubljani resnično nacijonalno čuti. Otvoril je shod z lepim govorom gosp. dr. Oblak, za njim je pa govoril znani koroški bojevnik gosp. dr. Arnejc, ki je žel za svoja temperamentna izvajanja burno in vsesplošno odobravanje. Z enako enodušnim odobravanjem je bil sprejet govor gosp. dr. Puca, ki je pozdravil shod v imenu demokratske stranke in združil z 10. oktobrom tudi nesrečni Rapallo. Dr. Rozman je govoril o akciji koroških Slovencev povodom obletnice plebiscita, ki gre za tem, da se z ljudsko izobrazbo povzdigne narodno zavednost koroških Slovencev. Vojvoda Ristid je pozdravil, navdušeno pozdravljen, zboroval-ce v imenu «Narodne odbrane* in priporočal koroškim bratom samo eno: ostati zvesti svojemu materinskemu jeziku, svojim običajem in — potrpeti, kakor so potrpeli drugi. Tudi gospa čučkova je žela za svoja rodoljubna izvajanja splošno odobravanje, pravo navdušenje je pa izzvala izjava dr. Oblaka na koncu zborovanja, da ima iz Koroške poročila, da se od plebiscita niti eden koroških Slovencev ni Izneveril svojemu narodu! Zborovalci so se po tej veseli konstataciii zadovoljni razšli.
*	Novi župan v Ljutomeru. Mesto odstopivšega dosedanjega župana v Ljutomeru" Viktorja Kukovca, je bil soglasno izvoljen za župana Ludovik Bavnik, dolgoletni načelnik posojilnice.
*	Izpremembe v poštni službi. Imenovani sta za voditeljici urada poštarica Mihaela Horvat pri pošti Šoštanj in poštarica Zora Borštnar pri pošti Litija. — Podeljena je odpravniška služba pri pošti Stari trg pri Črnomlju poštni odpravnici Joži Bižal. pri pošti Ponikva poštni pomočnici Mariji Praunseis in pri pošti Vuzenica poštni odpravnici Mariji Kričej. — Premeščeni so: kontrolor Josip Mogolio od po-šte Ljubljana 1 k čekovnemu zavodu v Ljubljani, upravnici Marija Urbančič od pošte Škocijan pri Mokronogu k pošti Vinica pri Črnomlju in Marija Pristavec od pošte Sv. Peter pod Sv. gorami k pošti Podplat, poštarica Matilda FerenČak od pošte Ribnica na Pohorju k pošti Železniki, poštar Aloj zij Knez od pošte Subotica 2 k pošti Ljubljana 2, poštariee Stana Rapoteo od pošte Kamnik k pošti Maribor 1, Vilma Kovačič od pošte Radovljica k pošti Konjice. Roza Ortan od pošte Ljubljana 1 k pošti Maribor 1, Lea Novak od pošte Maribor 1 k pošti Celje in Pavla Zaje od pošte Podplat k pošti Celje, sluga Ivan Horžen pa od pošte Krško k pošti Zagreb 2. — Odvezan je službene pogodbe poštni odpravnik Anton Brod-sehneider pri pošti Sent Janž. — Poštni službi so se odpovedali: poštar Ant. Gerč ko pri direkciji pošte in telegrafa v Liu-
Pohvalno moramo omeniti, da se rabijo računski listki prav pridno v Ljubljani: v restavraciji «Slon». «Zvezda>, na glasnem kolodvoru in hotelu «5trukelj». So tudi še nekatere gostilne in kavarne, ki jih rabijo, vendar smo mnenja, da bi -e iih dalo mnogo več razpečati, ko bi bilo več dobre volje. Dobijo se celo gostilne, kjer se pišejo računi na listke, ki im.ijo reklamo židovskih tvrdk. Narodna zavest kje si? Ko bi naši gostilničarji, trgovci, obrtniki vpeljali v svojem obratu računske listke vsaj za one račune, ki presegajo vsoto 100 do 200 K, pa bi dobila družba za svoje narodno delo dnevno od 50.000 do 80.000 kron. Lahko bi bilo družbeno delo in betonske stebre, ki bi jih postavila C. M. družba ob mejah, ne bi razdrli ne Nemci, ne Italijani. Občinstvo prosimo: Zahtevajte vsepovsod računske listke Družbe sv. Cirila in Metoda!
*	Na pravi naslov. Sobotna naša notica o premajhni skrbi za prehode na Blei weisovi cesti je bila naslovljena na napačen urad. Bleitveisova cesta je namreč
prehodi vred državna. Zato je pod skrbstvom Gradbene direkcije. Vsebina naše notice veljaj torej pravemu naslovu!
*	Gasilni dom v Loki je pod streho. Na stolpiču vihrajo narodne zastave. Gasilno društvo se zahvaljuje vsem dobrotnikom kakor tudi vsem gostom, ki so ga pri prireditvi cvinske trgatve> pi-setili.
*	Opustitev orožniške postaje v Lim-bušu. Vsled redukcije je opuščena orož-niška postaja v Limbušu. Občina Bistrica je dodeljena orožniški postaji v Rušah. ostale občine tega okoliša pa orožniški postaji v Studencih.
*	Proti pijančevanju, ki se je, žal. vse preveč razpaslo v naši domovini, je kamniško okrajno glavarstvo izdalo naslednji razglas: Vsakemu gostilničarju, rav-notako gostilničarju-županu, ki bo oddajal pijačo gostu, ki je že zavžil zadosti alkohola, se pri njem upijanil, se bo n* podlagi ugotovitve brezpogojno odvzela gostilniška koncesija. Razgrajači in postopači. ki prihajajo iz gostilne, se bodo strogo kaznovali z zaporom, gostilničar pa z odvzetjem koncesije. Lokal, kjer se vrši pretep, se zapre in odvzame gostilničarju koncesija, ker to dokazuje, da gostilničar ni v stanu držati zahtevanega reda v svoji hiši. Policijska ura za cel okraj je določena na 9. uro zvečer. Dovoljenje za godbo in ples naj županstva kolikor mogoče omeje. Notoričnim pijancem naj se ne oddaja pijača.
*	V Mokronogu nimajo tobaka. Prejeli smo: Vsi mokronoški trafikanti in okoličani so že dva dni brez vsakega du-hana, cigaret in smodk. Kaj poreče k temu tobačna tovarna v Ljubljar.i.
*	Z Zidanega mosta nam poročajo: Ko se je v nedeljo zvečeT vračal tukajšnji poštni uradnik T. okoli 11. ure domov, sta ga dva neznanca brez vzroka s palicami napadla, ter ga na obeh nogah poškodovala. Orožništvo ju išče.
Neka delavka iz ljubljanske" okolice se je prošlo nedeljo z vozom podala v Ljubljano v porodnišnico. A že na vozu je štorklja opravila svoje delo. Mali in otrok sta našla zavetje v bolnici.
*	Aretacija zdravnika. Okrožno sodišče v Bečkereku je uvedlo preiskavo proti zdravniku dr. Jovanu Kleinu. ki se je profesijonalno bavil z nedovoljenimi medicinskimi operacijami pri ženskah Dr. Klein je bil aretiran in izročen sodišču.
*	Usmrtitev dveh izdajlc. V Leskovcu sta bila te dni obešena Ivan Kara^Jan-kovič in Spiro Sazdevič iz Štipa. ki sta za časa bolgarske okupacije Srbije v svetovni vojni vstopila med bolgarske komitaše in izdala nebroj nedolžnih srbskih državljanov, ki so jih potem Bolgari pobili.
*	Tragedija umirovljenega železničarja. Na grozen način je prostovoljno šel v smrt umirovljeni železničar Isrnaeij Minar. Prošlo soboto je na progi Zagor-je-Sava položil glavo na tir južne železnice. Brzovlak mu je odrezal glavo in roke. Vzrok groznemu samomoru je bila velika beda, ker je Minar vžival za 22-letno službovanie le neznatno milostno pokojnino. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na Savi.
*	Povodenj zahtevala dve človeški žrtvi. Kakor smo poročali, se je nad Tržičem in okolico razlila prošlo soboto velikanska ploha. Voda je prestomia bregove, napravila mnogo škode na c«!-rtah in po polju ter razrušila več mostov in jezov. Povodenj je zahtevala tu di dve Človeški žrtvi. Mlad fant Jernej Strekelj iz Slapa pri Tržiču je utonil v deročih valovih. Ko je z dvptna tovarišema reševal iez, se je jez v sredi prelomil. Strekelj n neki Stajerc sta izginila v valovih. V nedeljo so našli trup-
Kakor nam poro&jo, prispe^v kratkem | ?cha"n7er sldenilo sklicati prihodnji me-, ^ -	v XI -	sec v Trst konferenco, na kateri se bodo
reševali gospodarski problemi, ki se tičejo Češkoslovaške in tržaškega pristanišča.
= Povišanje železniških tarif v Bolgarski. S 1. oktobrom so se povišale v Bol-[rski železniške tarife za 30 odstotkov. = Cenitev žetve v Nemčiji. Iz Berlina poročajo: Statistični državni urad je objavil te dni cenitev žetve v Nemčiji v početku avgusta. Iz te cenitve je razvidno. da je uspeh letošnje žetve v primen z lansko izredno slab. Ozimne pšemoe se ie po tej cenitvi pridelalo le 16,271.574 metrskih stotov. dočim se je lani po cenitvi v novembru pridelalo 2fi.230.370 me trških stotov. Ravno tako so nazadovale
ostale žitanice. = Ugodna letina krompirja v Nemčiji.
Po podatkih prehrambanega odbora državnega gospodarskega sveta, se bo pridelalo letos krompirja okoli 34 nubjo-nov ton. to je za 8 milijonov ton več ne-
go lani.
= Obtok bankovcev v Angliji se je pa
iz Hamburga mast, ki bo prišla postavlje na v Ljubljano na 86 kron za kg. Nadalje se obeta tudi precejšnje znižanje cen moki in sladkorju, ker so ponudbe vojvodinske pšenice vedno nižje in ker je vsled zboljšanja naše valute omogočen eenen uvoz ameriškega sladkorja.
= Rezultati naše žetve. Po podatkih komisij, ki jih je poljedelsko ministrstvo poslalo po državi v svrho čim toč-nejše ugotovitve uspehov letošnje žetve, je izdalo poljedelsko ministrstvo sledečo cenitev naše žetve: pšenica 118.000 vagonov, ječmen 26.014, oves 31.391, rž 11.278 in koruze 247.763 vagonov. V teh številkah podatki pasivnih pokrajin ni-0 zapopadeni. Potreba v celi državi znaša: pšenice 103.894 vagonov, ječmena 17.455, ovsa 23.985. rži 2418. koruze 1S1.137 vagonov. Preostanek letošnje žetve za izvoz bi torej znašal: pšenice 14.323 vagonov, ječmena 8559. ovsa 7609 rži 8869 in koruze 66.626 vagonov. K temu pride še preostanek lanske žetve, in sicer najmanj 12.800 vagonov pšenice ter
38.185 vagonov koruze. Naša država bo j'izka7.u""\n""leške banke z dne 5. oktobra imela torej vsaj 150.000 vagonov žitaric i p^Večal za 743.000 na 123,200.000 fun-!	'tov šterlingov.	_
li utopljencev ter ju pokopali v skupen grob.
*	Avtomobilska nesreča. V nedeljo so napravili z avtomobilom izlet v Slovenijo Zagrebčani Vladimir Novak, elektrotehnik in lastnik avtomobila, kavarniški ravnatelj Vadlej, gospodična Čtefa Cube-lič ter finančna tajnika Viktor Kružič in I. Matič. Vračajoč se iz Bele Krajine je na nekem ovinku avtomobil zdrsnil s ee ste in padel v globok prepad, na srečo pa se je pri padcu ustavil ob močnem drevesu. Vadlej je bil pri padcu lahko poškodovan, vsi ostali pa so težko poškodovani. Prepeljali so jih v zagrebško bolnico. Avtomobila doslej ti bilo mogoče potegniti iz prepada.
*	Železniške tatvine na Teznu. V viharni noči 29. septembra so neznani storilci vlomili v neki na Teznu se nahajajoči vagon in odnesli zaboj moškega in ženskega perila. Orožniki so kmalu opazili, da pelje sled v hišo posestnika Konrada Crnčiča v Razvanju, odredli preiskafvo in na podlagi zaplenjenega blaga aretirali hišnega posestnika in njegovega brata Ivana. Poleg ukradenega perila iz Tezna so našli orožniki tudi dve kolesi, skriti v senu na hlevu. Nadaljnja preiskava pa je dognala, da sta pri tatvini udeležena tudi znana malopridneža Fr. Mandl in Konrad Lešnik.
*	Vlomilčeva smola. Včeraj dopoldne je bil v Komenskega ulici v Ljubljani aretiran 191etni Vinko Jerala ravno v trenutku, ko je hotel vlomiti v stanovar nje Terezije Arlič. Jerala je velik malopridnež in jako nevaren tuji lastnini. Tudi na sodniji je dobro znan.
*	Iskal je dolarje. Poštni sluga Silvester Turjak v Zagrebu je izmikal na pošti pisma, o katerih je domneval, da vsebujejo dolarje ali sploh bankovce. Te dni so mu prišli na sled ter ga izročili sodišču.
*	Tatvina na železnici. V nedeljo je bil v železniškem vozu med vožnjo iz Zidanega mosta v Maribor okraden potniški spremljevalec Davorin Vugrinee iz Koprivnice za 30.000 kTon. Sumljiv tatvine je neki Ljuba Milič, s katerim je bil okraden v družbi, ki pa je med potom izginiL
za izvoz.
—	Rezultati žetve v Hrvatski in Sla- j' vonijl. Statistični urad v Zagrebu je izdelal prve podatke o uspehih letošnje žetve v Hrvatski in Slavoniji. Po teh podatkih se je pridelalo leta 1922 (v okle psjih primera s povprečnim pridelkom 1906 do 1910) vagonov: župani ja liško-hrbavska 1465 (2144). modniško-reška 911 (1319\ zagrebška 3045 (4605), varaž-dinska 1612 (1941), bjelovarska 5289 (6436). požeška 4778 f5945). virovitiška 11.511 H 1.472), srtmska 12.520 (18.000). Skupaj torej 41.711 (51.870) vagonov. Primanjkljaj znaša okoli 20 odst.
= Obračun pri izplačilu dinarske protivrednosti za odvzete oziroma zaplenjene zdrave valute. Da bi Generalna direkcija državnega računovodstva pri izplačilu protrivrednosti odvzetih oziroma zaplenjenih zdravih valut, ki se vrača carinarnicam, mogla pravilno postopati, je finančni minister z odlokom D. R. št. 136.689 od 30. septembra 1922 odredil, da ima za obračun pri izplačilih protivrednosti za odvzete zdrave valute za dotič-no moneto služiti državni obračunski kurz. Vsled občutnih borznih sprememb v teku enega meseca in stalnosti državnega (oficieinega) kurza v teku dotične-ga meseca se ima za obračun nporabiti vedno nižji kurz. to je kot. ugodnejši za državno blagajno, pa naj si bo ta kurz na dan izplačila državni, ali pa srednji borzni kurz.
—	Kolki (taksne marke) po 10 in 30 dinarjev, ki veljajo za teritorij izven Srbije in Črne gore, se vzamejo iz prometa. Ker so se med kolki od 10 in 30 dinarjem emisije, ki ima veljavnost na teritoriju izven Srbije in Crr.e gore, pojavili falzifikati, je Generalna direkeija posrednih davkov ti dve vrsti z 16. septembrom 1922 vzela iz prometa. Vsled tega se imajo vloge, ki prihajajo po 16. .septembru 1922 iz pokrajin izven Srbije in Črne gore in ki so opremljene s kolki od 10 do 30 Din omenjene emisije smatrati kot da so nekolkovane in se vračajo nerešene strankam.
*= Končana pogajanja xa dobavo vagonov. Pogajanja z zastopniki velikih nemških tvrdk za dobavo vagonov so se te dni končala z uspehom. Vagoni se imajo sukeesivno dobavljati prihodnjega leta od maja do septembra.
= Anglež o važnosti produkcije češ-pelj v naši državi. V «The European Co-mercial» piše neki Anglež, ki je bival dalje časa v naši državi, o produkciji češpelj sledeče: Po žitu je najvažnejši pri delek v Jugoslaviji češplja. V produkciji češpelj zavzema Jugoslavija prvo me-sto v Evropi. Skupno pridelajo Francija in Zedinjene države 240.000 ton češpelj letno, dočim znaša letni pridelek v Jugoslaviji okoli 600.000 ton. Od celotne produkcije se jih posuši iz izvozi 2 petini.
Borze
Zagreb, devize: Dunaj 0.0835 0.08S5, Berlin 1.90 - 2.20, Budimpešta 2 40 — 2.70, Bukarešt 41 — 43, Milan 267 - 271, London 275.50 - 280.50, Newyork 62.50 — 63.50, Pariz 471.50 -476.50. Praga 219.50 - 222.50, Sofija1 40, Švica 1172 - 1182, Varšava 0.83 - 0 93 valute: dolar 61 - 62, avstr. krone 0.082 _ 0.085, levi 38, češke krone 218, funti 270 50 — 275.50, franki 465.50 — 475.o0, madžarske krone 2.40 - 2.70, marke 1.90 leji 40 — 42, švic. franki 1162 — 1172, lire 263 — 267. Trg. obrtna banka 60 — 62, Brodska banka 62.50 — 65. Hrvatska eskomptna banka 160 — 170. Jugoslovenska banka 98.50 — 100, Ljublianska kreditna banka 200. Slavenska banka 100 — 110. Praštcdiona 1050 — 1060. Rečka pučka banka 88 — 90._ •> Slovenska eskomptna banka 176.25. Srpska banka 149 — 150. Eksploatacija drva 118 — 122. Dubrovniška parob. družba 1225. Ooranin 125.
Narodna šumska industrija 92.50. Našička industrija drva 105 — 110. Gutman 300 — 305. Slavonija 102.50 — 110. Ljubljanske strojne tovarne 150. Trbov. premog, družba 275 — 295.
Beograd, devize: London 279, Curih 1185, Pariz 481, Newyork 63, Milan 272, Praga 225, Atene 174, Bukarešt 39.70, Sofija 42, Berlin 2.09, Dunaj 0.0856, Budimpešta 2.54.
Praga: Berlin 0.82 — 1.02, Curih 543.50 — 546.50, Milan 124.75 — 126.25, Pariz 218.25 — 219.75, London 126 — 127.50, Ne\vyork 28.90 — 29.30, Beograd 43 — 43.50, Sofija 18.30 — 18.70, Dima! 0.03 — 0.04, Varšava 0.21 — 0.31, Budimpešta 1.04 — 1.14, dolarji 28.70 — 29.10. dinarji 42.50 — 43.
Curih: Berlin 0.175, Newyork 534.75, London 23.63, Pariz 40.37, Milan 22.72, Praga 13.20, Budimpešta 0.21, Zagreh 2.025, Sofija 3.40, Varšava 0.055, Dunaf 0.00625, avstr. žig. krone 0.00875.
Berlin: Italija 12.634.15 — 12.665.8S, London 13.083.60 — 13.116.40, NewyorK 296.628 — 297.372, Pariz 22372 — 22.428 Švica 55.530.50 — 55.669.50, Dunaj 3.68 — 3.72. Praga 10.187.25 — 10.212.75, Budimpešta 120.84 — 121.16.
Odgovorni urednik Fr, Brozovlč. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij «Jntra».
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Linbljanl.
Prodam 3
vsled opustitve specerijske trgovin« vae špecerijsko blago % in«
Nekaj let se poslužujejo domači produ-	^ed p0 zelo nizki
centi modernejših metod Sušenja, priprav	v ra£ Jutra« pod
ljanja in pakovanja v malih škatljah. Ker , "^^^oo.oOO". (Znamka.)
ljanja in pa	_
je jugoslovanska češplja znatno manjša.
GABRIJELA ZAPOLSKA:
Ljubezen na počitnicah
Roman.
Zopet ee je Tuski 6ttenilo srce. Pred kratkim je ljubeznjivost Mar-kowske hipno udušila v njej ves gnjev Ko pa je videla Poržickega odhajati e to ženo, je oživela iznova v njej vsa bol.
Poslovili so se . . . Slišala je v veži kratek pogovor. Vrata so zahreščala, zdrdrala je kočija in nato vse tiho.
Soba, malo poprej vsa vesela in živahna, je bila sedaj prazna in zapuščena, Pogled na Pito je Tuski le še večal bolest. Odslej jo bo ta sladki obrazek vedno spominjal one Ame — njune hčerke, njunega otroka, porojenega v tako silni ljubezni, kot ni nič silnejšega v življenju.
Bridkost, ki je vznikla iz tega, j9 bila tolika, da Tuska ni mogla ostati mirno v sobi. Z izgovorom, da pokliče gospodinjo, je odprla vrata in zbežala v vežo.
»Ničesar nimam!» je tožila Tuska sama pri sebi — »ničesar, ne moža, ne hčerke, ne . . .»
Ni končala, saj ni vedela, zakaj nima vsega tega. Občutila je samo nepopisno praznoto, v kateri bo morala živeti vse svoje življenje . . . Oprla se je ob steno, solze so lile po njenem licu. Ni jim branila, tiho je ihtela, da bi je Pita ne slišala.
Naenkrat se je v veži nekaj zganilo, in dve topli, ljubkujoči roki sta jo pri-želi k sebi.
»Kaj . . . kaj je to?»
, si mogla razlagan, odkod se J® vzel tako nagloma. Čutila je samo, da je «on», da jo pritiska k sebi, da se mora zateči k njemu, 6e razjokati, od-počiti . j .
Naslonila je glav0 na njegove prsi in plakala . . .
V temo 60 padle besede:
»Nikar ne jokaj, mucka!»
Kakor odmev so donele v njej te besede. Spomnila se je hotela v Kra-kovu, v sosednji sobi plakajoče in tožeč« Žene, ki je gospodovalno zahtevala od nje, naj se vede dostojno.
»Nikar ne jokaj, mucka!*
Miri jo z istimi besedami! Isti repertoar . . . Toda bila je tako izmučena, da je sama pred seboj poizkušala za-molčati to ponižujoče odkritje.
Medtem je cela ploha poljubov posušila solze v njenih očeh, a glas Poržickega je ponavljal: »Nikar ne jokaj, mucka!*
Ti poljubi niso bili žareči, nego nežni, božajoči, kakor dotik ptičjih kril ali svežih rožnih listkov. Poržicki je uganil z divnim instinktom, da bi mogel z divjo pohotnostjo le pregnati to ženo, ki bržčas še ni doživela strastnega izbruha. Zato je rahlo in nežno iskal njene ljubezni in jo je na ta način ukrotil. Ni mu branila objokanih oči, ali branila bi mu gotovo svoja usta. A celo to ljubkanje oči ne sme trajati predolgo, da se zopet ne zbudi v njej odpor, in vse bi bilo pokvarjeno. Zato jej je samo še lahno gladil lase, kakor bi storil z malim, jokajo-čim otrokom.
Tudi je bil sam v zadregi zaradi tolikega preobilja čustva.
»Slabo se začenja!* si je dejal, a se
je hkratu čutil ponosnega in srečnega. »Moja je!* mu je šinilo skozi glavo. Ampak to ni bila misel nadutega Don Juana, kajti Poržicki ni spadal v vrsto Don Juanov. Nasprotno, sovražil je ta tip. Veselil se je, ako je vzbudil lepo, globoko čustvo, ki je odmevalo tudi v njegovem srcu.
Tuska ni razglabljala, temveč se je vdajala trenotku. Zavedala se je samo, da jo Poržicki tolaži, ljubi, in njena duša si je opomogla, kakor po osvežujočem dežju cvetje na trati. Vendar je bila ona prva, ki se je iz-treznila. Spomnila se je, da bi mogla vsak hip priti Pita iz sobe ali gospodinja z dvorišča. Osvobodila se je torej objema Poržickega in je krenila v svojo sobo.
»Takoj pridem tja,* jej je rekel Poržicki.
Pita je pospravljala mizo.
t Pusti prt in prtičke,* jej je rekla mati, ne da bi jo pogledala. »Gospod Poržicki bo nocoj z nama večerjal.*
Deklica ni odgovorila niti besede. Avtomatično je zopet pogrnila mizo. Njen obrazek pa se je stemnil, kakor da jo je v srcu nekaj zabolelo.
V svoji sobi je Poržicki pisal svoji materi:
». . . Bodi popolnoma mirna, dobra moja mamica; nič zlega se ne bo zgodilo in Tvoje Pite ne doleti nikaka krivica 5 . .»
XXIX.
Ko je Tuska izpregovorila poslednje besede svoje uloge, se je šele zavedla. Zastor je padel, vzkliki priznanja
so zadonelL Malo nato s« je zastor zopet dvignil. Poržicki je peljal Tusko na oder in oba sta se klanjala občinstvu. Lepa Tuskina pojava v črni bar-žunasti obleki se je jako učinkovito odražala od temnega ozadja, Snežno-beli tilnik, v visoko frizuro počesani zlati lasje in s pomočjo Šnapsje stro-kovnjaško našminkani obraz so vzbujali splošno odobravanje.
Iz orkestra so izročili Tuski velik, pester šopek, a takoj nato Poržickemu ogromen lovorjev venec s trakovi. Oba sta z nasmehom vzela cvetje in sta 6e prijazno naklanjala občinstvu, ki je deloma ploskalo, deloma z zanimanjem zrlo na Tusko.
V prvi vrsti je sedela Pita. oblečena v belo. 2 njo je bilo videti vso obi-telj Warchlakowskih: mama v črni voalni obleki, hčere v belem na modrem ozadju in papa Warchlakowski, gospod svetnik, ki sc je bil zjutraj pripeljal. Gledal je na ljudi od zgoraj, s pogledom posestnika, ki kadarkoli se mu zljubi, lahko poviša stanarino ali pošlje svojim najemnikom odpoved. Razun tega je bil mestni svetovalec in je torej predstavljal »osebnost*. Brez te osebnosti ni mogel biti potrjen mestni proračun. Bil je soliden mož in je živel s svojo ženo v vzornem zakonu. Gospod občinski svetnik Warch-lakowski je imel torej dovolj vzroka, napihovati se.
Končno je padel zastor.
»Dobro se je vse izvršilo,* je rekel Poržicki Tuski.
Vesela je bila, da ga je videla pred seboj zopet takega kakor običajno. Od trenotka, ko se je začela predsta-
va. je bil namreč kakor izpremenjen.
Izginila je njegova veseloet in brez-skrbnost in polotila se ga je velika nervoznost Ko ee je dvigal zastor. je dejal Tuski razdraženo:
»Sedaj pa le glejte, da se potrudite. drugače sem jaz kompromitiran.* Tuska se ni mogla načuditi Z nalepljeno brado in šminko se je izpremenil tudi značaj tega človeka.
Šnapsja je tiho pošepetala Tuski: »Namignite mu diskretno, da je tudi zanj pripravljen venec?* »Zakaj pa mu vi tega ne poveste?* Nenavadno nežen nasmeh je zaigral okoli Šnapsjinih ust
»Ne , . . ne . j , povejte mu vi, gospa!*
»Dobro!* . . i
Ko je slišal Poržicki o vencu, se mu je takoj povrnil humor.
Med Tusko in Šnapsjo je vladalo najlepše soglasje. Ze na skušnjah sta se spoznali pobližje. Šnapsja se je z največjim zanimanjem zavzela za »dile-tantko*. Ponudila je celo Tuski svojo žametno toaleto, z delikatnim izgovorom, da »dame pač ne jemljejo svojih dragocenih oblek s seboj na gotova-nje.» Ona kot igralka pa mora biti vedno pripravljena za kako predstavo. Za zabavo, ki je imela biti po predstavi, pa si je dala Tuska prekrojiti eno izmed svojih oblek. Pita je bila oblečena v bel mezlan in je bila prava podoba angela. Denar, ki ga je poslal Žebrovfski, je vidno potekal; toda Tuska je na vsak način hotela paradirati na balu, četudi bi morala zastaviti svojo zlato verižico.
(Dalje prihodnjič.)
Objave
*	Mestno tržno nadzorništvo v Ljubljani vsled snaženja pisarniških prostorov v sredo, dne 11 oktobra ne uraduje.
*	Kolo jugoslovenskih sester ima v četrtek, 12. oktobra, ob 4. uri popoldne važno sejo, zato prosi, da se je odbomice zanesljivo udeleže.
*	Čevljarska zadruga za Ljubljano in -si bz Joqz moqo iu}3f us[u Biqo}5io -gi okolico naznanja, da se vrši v nedeljo to 1921. v prostorih restavracije gospe Mrak, Rimska cesta 4. Začetek točno ob 9. uri dopoldne, ako pa ob deveti uri ne bo sklepčen, se vrši v istih prostorih ob 10. uri ob vsakem številu članov. Vsled važnosti dnevnega reda in cenika se prosi g. člane, da se ga sigurno udeleže. — Odbor.
*	Izgubila se je v Ljubljani od Dalmatinove ulice do hotela »Union* siva gla-ze rokavica. Najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v hotelu «Union», sobarici v drugem nadstropju.
*	Reven akademik je izgubil v nedeljo 8. t. m., zvečer na potu izpod Rožnika v Ljubljano listnico z denarjem in drugimi važnimi listinami. Pošten najditelj je naprošen, naj jo odda pri portirju univerze.
*	Najdene stvari. Učenci I. mestne deške osnovne šole v Ljubljani so našli zadnji čas te-le stvari: naočnik (ščipalnik) pred cerkvijo Srca Jezusovega. — To-bakiro z letnico 1876 pred učiteljiščem na Resljevi cesti. — Ženska ročna torbica pred južnim kolodvorom. V njej se nahaja nekoliko drobiža, par poštnih prejemnic stanovanjskega fonda in legitimacija za prosto vožnjo iz Ljubljane do Dunaja. Vse te najdene stvari se dobe pri vodstvu deške šole na Ledin.
*	Cirkus "Drina* v Ljubljani v jahal-flici na Bleiweisovi cesti. Današnji spored: I. Revanžna borba na prošnjo g. A. Semiča (Dalmacija), ki ne prizna svojega poraza. A. Semič contra Tom Sayer (zamorec). — II. par: De Marco Petri contra Don Rozano. — III. Amerikanski Ketch in Ketsch. Zivko Stokič contra A. Popovič. Angleški boks Sturman contra Efendi.
Kontorlsfinja
prvovrstna moč, se sprejme takoj kot tajnica v vetje trgovsko podjetje. Vešča mora biti perfektno slovenščine in nemščine, stenografije in strojepisja; v poštev pridejo samo prvovrstne moči, katerih ponudbe je na-sloviti na upravništvo JutraK pod
šifro »Bodočnost".
3499
Ormožu
Tvrdka Rado Polak v
sprejme takoj
trg. sotrudnika
mešane stroke. Prednost imajo rojaki Prleki.	3503
Vremensko poročilo
Ljubljana, 10. oktobra 1922.	Ljubljana 306 m nad morjem
Kraj opazovanja
Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd i >nnaj . , Praga . Inomost.
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
759-3 762-0
762-9 754-9 760 8
763-4 765-2 761-0
Zračna temperatura
90 9-5 9-7 10-0 80 60 4-0 6-0
Veter
sev zap. brezvetra sev. vzh. jug. vzh. jug. zap. sev. zap. sev. vzh. brezvetra
Oblačno 0-10
dež
n
oblačno
dež oblačno
dež več obl. oblačno
Padavine ! mm i
455
6-0 60 4'0
1-0
V Ljubljani barometer višji, temperatura nizka. Soince vzhaja ob 6-11. zahaja ob 17-22
Naznanilo.
Kraljeva dvorna špedicija „ORIENT" d. d. je otvorila na Jesenicah in Rakeku
lastno podružnico
«tano|a do BO baaedl Din. S*—, mklti «adal)n|lh 6 baaadl I Din. — Trgovini oglaal, doplaovanla, *o-promlčnln. do BO besedi 5 Din, »takih nadaljnjih 5 besedi B Din. — Plača a. «apro|. (Lahko tudi » j — znamkah.) Na vpraianja aa odgovarja lo, ako |a vpralanju pritožen« tnamka ca odgovor. ——
stilno ali kavarno v Mariboru;
»Se:
lokale, primerne za pisarno
v Mariboru; družabnike za dobroidoča industrijska podjetja; preskrbuje: posojila vsake vrste.
Drž. računski uradnik
išče delo za popoldanske ure. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »1894*. 3495
Upravitelj
z večjo prakso za samostalno vodstvo v rezanju in vodstvo razrezovanja trdega in mehkega lesa, drveta in gozdne manipulacije, vešč postavljanju mašinerije in gradnji žag, neoženjen, govori hrvatski in nemški, išče službo upravitelja žag. Cenjene ponudbe na upravo «Jutra« pod »Upravitelj*. 3470
Ena do dve sobi,
prazni ali meblirani (z dvema posteljama), tudi na periferiji, se iščeta. Ponudba pod cCeho-slavija* na upravo »Jutra*.
3407
Prodam gramofon,
največjega sistema s 150 raznovrstnimi ploščami. Naslov pove uprava nJutraL. sis?
Kono. prometna pisarna „UNIVEaZAL" v Kari boru, Aleksandrova cesta 28
proda: Graščino na Hrvaškem, več hiš in vil v Mariboru, Celju, Brežicah, Ptuju in Ljubljani ter Gradcu s prostimi stanovanji za kupca; malo vinogradno posestvo, 7 oralov, 480.000 kron, 6 oralov njiv in gozd brez hiše, 270 000 kron; več posestev v bližini Maribora;
kopi:
veliko gozdno posestvo,
velik objekt, pripraven za tovarno, večji hotel, go-
Miss Farler 3502 interviews pupils wishing to take English lessons at Dunajska cesta 25. from 11 till 12 Mondays and Thursdajs.
Učiteljica franooščlne
ima nekaj prostih ur dopoldan od 10. do 12V,. Zaloška cesta 14 (pri g. Hribar.)
3514
Priporočajte »Jutro S',
spodnja krHa, predpasniki« stezniki
pri
Otroka, 34S8 šest mesecev starega zakonsko deklico, se odda h kaki dobri rodbini na deželi v reio. Plača po dogovoru. Ponudbe je nasloviti na upravo »Jutra* pod šifro «Otrok».
Suhe gobe in humno
kupuje 3478
Seuer 2 Bomo., Ljubljana
Wolfova nlioa 12.
Stanovanje
štiri do pet sob s pritiklinami v novi hiši ali vili se išče za takoj ali prihodnje leto. Najemnina se plača na željo za par let vnaprej. Ponudbe pod »Elegantno stanovanje" na upravo „Jutra:<. 3501
Pozop!
Domače platno
močno, trpežno blago, za rjuhe in komate razpošilja od 10 m naprej po ugodnih cenah (100 K meter) tvrdka Jos. Hartmana nasl. V. Sbii, Velike Lašče, 3481
SC. SOSi ^
Ljubljana, Mestni Srg 10.
za promenadne in športne obleke
v bogati izbiri	84/H
0. § E. Sksbsral
^fsSsaEsaBHHBaBaBBSBBassasaBaBBasBKaEsaEEiaaHBBosEEi^
Ps
H
fl ra
ki oba vi jata vse v špedicij sko in carinsko - posredniško stroko spadajoče posle.
Podružnici se bavita predvsem z izvozom in uvozom v Nemčijo, Francijo in Italijo ter dajeta vsa tozadevna pojasnila brezplačno.
Priporočamo vsem izvoznikom, da se poslužujejo naših novoustanovljenih podružnic, kateri bosta njima poverjene transporte obavljali točno in kulantno.
Z odličnim spoštovanjem
JM", lin. triBtfsitB - žseaiGijska in sMtt t i
popolnoma samostojna moč, vešč amerikanskega knjigovodstva, s© išče za cinkarno Celje. Nastop službe
takoj.
3497
99
Ui
romani:
Frank Heller: «Prigode gospoda Collina»
Frank Heller s «Blagajna velikega vojvode«
Claude Farrere: «Gusarji»
se dobe v «Jutrovi» upravi, Ljubljana, Prešernova ulica 54
G. Burkhardt: «Hči papeža» izide te dni v ponatisu!
Gabriela Zapolska: «Ljubezen na počitnicah« sedaj izhaja in se povsod čita!
H H H H H
Lgu&Hana, Linhartova ulica 25.
Stavbeno in umetno tesarstvo, stavbeno mizarstvo, parna žaga in lesna industrija.
Telefon št. 415. Poštni čekovni zavod št 11.428.
H« Parna in električna gonilna sila. = |
Prevzamem po danih, kakor tudi lastnih načrtih v različnih stavbenih slogih zgradbo mostov, Jezov, hlS, vU, gospodarske ln Industrijske stavbe, stolpne strehe, kapele, oerkvsna ostresja, Dainone,
vrtne atlce, verande ter razna druga vrtna arhitektonicna dela. Stopnloa, dekorativne »trope, dekorativne stenske opaže, vrata, okna Itd. Izdelovanje in polaganje ladijskega poda. Za razne Industrijske stavbe, dvorane ia razstavne zgradbe opozarjam po mojom sistemu zgrajene mrežaste nosilaioe
za večje razpetlne od 12 do 40 m.	69 ^
SBaBBBBBBBBBBBaBBaOEBBBBaaaaBaaSBSSKBOaBBBBBHKBaa
k. m
14
ara
H
H H H H
Naprodaj!	Naprodaj!
2 iuksus-avta
z avtotakso, firme Benz, s prvovrstno pnevmatiko, večjo množino avtogumijevin zračnic, avtogaraga in
2 električna glasovirja
3500
proda po izredno nizki ceni Slavoljub Schmidt, Čakovec, Novakova ul. 10,
------------jjH
a _— Najstarejša špedicifska Svrdfca v Sloveniji = a
I ^
R.
I Ljubljana
pisarna	Jesenice g
r, Podjetje ti "prevažanje bl&r i'aiae železnic.B- Brzovozni in tovorni nabiralni g
I oromet b Avstrije in v Avstrijo. Zacannjenje. Podjetje za prevažanje pohiStv* g Skladišče « posebnimi zaprtimi kabinami n pohištvo.	g
a Brzojavi: Banzlnger.	Interur^triefOnSO^