KOLICO afp d.o.o. Dobova Tel.: 0608/67-051, fax: 61-588 \ OPEL O s^^^^^s* - J\*^Jd. o.o. Tel.: 0608/62-905, 62-906 Cesta svobode 37, Brežice ŠT . 22 / LETO XVII / 30/CrVIAJ^996 120 SIT Poštnina plačana M posl % terme Čatež d.d. top/«*« c 35, «290 Min. .(oran//* Pod isto streho kar 22 ljudi Nasilna vrnitev samoborskih Romov v Kerinov Grm stran 3 Ministrica Zupančičeva otvorila novo sodno palačo: »V našem sodnem sistemu ne vlada kaos« Poleg sevniškega in krškega čaka na nove prostore tudi brežiško sodišče. Meta Zupančič in predsednica krškega sodišča Dušanka VVeiss v sproščenem razgovoru Krško, 24, maja - Na petkovo otvoritev sodne zgradbe okrožnega in okrajnega sodišča v Krškem, prave sodne palače, je poleg uglednih gostov iz vse Slovenije prišla tudi ministrica za pravosodje, Meta Zupančič, ki je poleg informacij o urejanju prostorskih razmer na slovenskih sodiščih (Sevnica in Krško že imata nove prostore, brežiška sodnija pa naj bi jih še dobila) Kdor je prej poznal hišo na CKŽ 12, je vedel, da bi ji lahko mirno rekli hiša strahov. Sedaj je sredi starega krškega jedra zrasla lepa sodna palača. odgovorila tudi kritikom slovenskega sodnega sistema, ki da glede na razmere dobro deluje in v katerem ni nereda, kot nekateri trdijo. stran 5 Koncert kvarteta Tartini Glasbena Šola Brežice prireja v četrtek, 30. maja 1996, ob 19. uri v svečani dvorani posavskega gradu v Brežicah koncert kvarteta Tartini. Vabljeni! y// POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA mobitel ŠENTJERNEJ k Šmarje 13 .068/81-118 PL NOVO MESTO Ljubljanska c! 068/323-0001 Javna vaja Supervaje Brežice, 31. maja - V petek ob 20. uri se bo v brežiškem Bijou baru skupina Supervaja predstavila z javno vajo v nekoliko drugačni obliki, kot smo vajeni. Trenutno so fantje ostali brez pevke, za katero iščejo primerno nadomestilo. V svojo skupino uvajajo novega bobnarja, ki je z njimi že izpilil repertoar, ta pa je za občutek trši. Za kaj gre, se bomo lahko prepričali na terasi omenjenega lokala. Vabljeni. (Mr. Jožo) #VUf m jMK 9tt8k \»Q.M.A.0O\ ¦ BREŽICE Trg izgnancev la tel.: 0608 62-236, fa%, 0608 62-852 UUBUANA tel.: 06I I33-II-55. fa* 06I I33-I3-47 Dunajska cesta 22 tel., 06II3I-80-77 maribor ceue '" Partizanska c 3-5 Ljubljanska c. 3a teL 062 2»-460 tel: 063 28-936 fax: 062 29-460 fa* 063 44I-625 Vpisovanje certifikatov v poslovalnicah od 8'do 19' in na vseh enotah pošte! ^fff^M ?! rOOBLAŠtENA INVESTICIJSKA DRUŽBA LanGuest d.o.o. > '¦ Servis in prodaja računalnikov ter računalniške opreme oL> Načrtovanje, postavitev in vzdrževanje rac. omrežij r^y Priprava predstavitve vašega podjetja na Internetu LL/Nadgradnja računalnikov Tel/Fax: 0608/87-568 Mobitel: 0609/625-087 <«>HYUnDH. Prodaja novih in rabljenih vozil Ugoden kredit, leasing Prodaja original rezervnih delov [aganmaEssa KRŠKO CKŽ 23 -KRATKOROČNA POSOJILA -POSREDOVANJE PRI PRODAJI -IN NAKUPU NEPREMIČNINE TEL.: 0608/21-522 TEL.+FAX.:0608/22-906 068/321-225 MOBITEL: 0609/614-460 RO d.d. TOMŠIČEVA 3 UUBUANA, TEL.: 061/12S-10-14.12S-70-56 RAZVOJNA DRUŽBA d.d. ODKUPUJE PRIVATIZACIJSKE DELNICE IZ JAVNE PRODAJE: Droga, Union, Kovinotehna. Sava, Mercator, Krka, Pivovarna Laško, Lek, Julon, Mirna Portorož, Radenska. ODKUPNA MESTA: KRŠKO: ADO d.o.o. KRŠKO, TEL:0608/21-522 NOVO MESTO: ADO d.o.o., PREŠERNOV TRG 5, TEL.: 068/321 -225 Koncert Okteta Jurij Dalmatin Sevnica Sevnica, 25. maja - Zveza kulturnih organizacij Sevnica je za uvod v sevniško grajsko poletje organizirala letni koncert okteta Jurija Dalmatina s sodelovanjem gostov - članov Združenega moškega pevskega zbora Simon Jenko Nurnberg in Miško Kranjec Erlangen. Nastop gostov je dodobra segrel dlani in razvnel srca navdušenih obiskovalcev, ki so Lutrovsko klet na sevniškem gradu povsem napolnili. V drugem delu izvajanja za uho in dušo prijetnih pesmi je navduševal Oktet Jurij Dalmatin in ne le z dobro naštudiranimi pesmimi, temveč tudi z izvrstno izvedbo in veliko svežine, ki na marsikaterem koncertu preprosto manjka. Enostavno rečeno - vsem nastopajočim, organizatorju Zvezi kulturnih organizacij in pokrovitelju Gostinskemu podjetju Sevnica gre zahvala za prijeten večer, ki ne bo šel zlahka v pozabo. (Pavle) Koncert vokalne skupine CVET ZKO Sevnica organizira v nedeljo, 2. junija, v Lutrovski kleti koncert vokalne skupine društva medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov iz Celja, Cvet, z gostom, domačim oktetom Jurija Dalmatina. Koncert simfonikov ob izidu zgoščenke Glasbena šola Krško skupaj s Telekomom Slovenije, PE Novo mesto Vabi vse ljubitelje glasbe na predstavitev prve CD-plošče Simfoničnega orkestra Glasbene šole Krško, ki bo v soboto, 1. junija 1996, ob 19. uri v Kulturnem domu Krško. Vabljeni I Zlata poroka Marice in Marti mr Rade j Videm, 26. maja - Na binkoštno nedeljo sta Marica in Martin Radej slavila visok jubilej skupnega življenja. V razruvani družbi, v kakršni danes živimo, je zlata poroka nekaj izjemnega, saj le redki pari preživijo petdeset let medsebojnega zaupanja. Poroke se je v videmski cerkvi udeležilo številno sorodstvo z znanci in prijatelji, ki so zlatoporočencema zaželeli še mnogo skupnih let v slogi. Mi se željam pridružujemo in jima želimo, da v zdravju dočakata tudi biserno poroko. (Mr. Jožo) 9771318779018 Predsednik brežiških socialdemokratov: »Le osebne vrline P zagotavljajo rezultate!« Na lokalnih volitvah decembra 1994 so socialdemokrati v Brežicah prejeli 8,5 odstotka glasov volilcev, kar jim je omogočilo tri svetniška mesta v občinskem svetu občine Brežice. Stranka že kar nekaj časa deluje v ti. opoziciji, kar pa ne pomeni, da svetniki Jernej Zorko, Marijan Hladnik in Franci Vranetič ne vplivajo na odločitve občinskega sveta. Prav nasprotno. So eni najbolj delavnih svetnikov, kar dokazujejo številni nastopi omenjenih na govorniškem odru. Po besedah Milka Veršca, predsednika Občinskega odbora Socialdemokratov Brežic, je stranka v letošnjem letu ogromno pridobila pri organiziranosti, saj imajo trenutno štiri krajevne odbore, mestni odbor, SDM, v pripravi pa so še trije krajevni "odbori. »Vsak ustanovljeni krajevni odbor mora pred ustanovitvijo pripraviti program dela oz. razvoja posamezne kajevne skupnosti, za katero je ustanovljen. Pohvaliti moram tudi delovanje socialdemokratske mladine, ki predstavlja kar 21 odstotkov članstva v Brežicah. Pred kratkim je bil ustanovljen tudi strokovni svet, ki bo delal na relaciji občinski svet -odbori in komisije občinskega sveta. Vrsta naših članov tudi kandidira na krajevnih volitvah, ki bodo to nedeljo, in upam, da bodo kot neodvisni in ne kot strankarski kandidati izvoljeni v svete KS ter tako s svojim delom pripomogli k razvoju vsake krajevne skupnosti. Kriterij za izbiro kandidatov je bil, da so to ljudje, ki znajo nekaj povedati, korajžni, delavni in pošteni. Samo te osebne vrline zagotavljajo rezultate,« dodaja Milko Veršec. Brežiški socialdemokrati niso zadovoljni z gospodarskim stanjem v občini, saj se po besedah predsednika 00 SDS Brežice sploh ne posveča nič pozornosti gospodarstvu in njegovi prihodnosti, trenutni status quo, ki sloni na trgovini, pa se lahko v trenutku zruši, saj je trgovina odvisna od hrvaških kupcev. »Sliši se veliko pritožb na nezainteresiranost vodilnih ljudi na občini pri odpiranju novih gospodarskih dejavnosti in s tem odpiranju novih delovnih mest v gospodarstvu. Kratko malo so brez načrta. Pri prodaji propadajočih gospodarskih objektov vodstvo občine ne kaže nobenega interesa, da bi se v njih vzpostavile nove gospodarske dejavnosti, ampak samo trgovina in gostilne,« kritično dodaja Veršec. Socialdemokratska stranka bo v kratkem v Brežicah odprla tudi dežurno pisarno, ki bo delala enkrat na teden, v njej pa bodo na voljo pravni nasveti za vse delavce in občane, ki bodo imeli težave pri zaposlovanju, sprejemali pa bodo tudi različna vprašanja in pobude, ki jih bodo svetniki SDS posredovali na sejah občinskega sveta. Socialdemokrati ponovno dokazujejo, da so stranka delavcev in za delavce ter za vse delovne občane. (Galex) Aktivnost mladih brežiških socialdemokratov Zloženka »Brežice -čudovito mesto?!« Mladi brežiški socialdemokrati, ki so v stranki povsem zadolženi za ekologijo, so pred dnevi v lastni režiji izdali zloženko z naslovom »Brežice - čudovito mesto?!«, ki obravnava neodgovorno ravnanje posameznikov in podjetij pri odlaganju smeti v mestu Brežice. Dejstvo je, da v Brežicah ni odlagališča odpadkov, kljub temu pa večina odlaga svoje smeti v Vrbino, ki je le 200 metrov oddaljena od središča mesta. »To bi lahko razumeli, če v brežiški občini ne bi imeli javnega odlagališča, toda imamo ga v Dobovi. Stanje je nevzdržno in zadnji čas je, da ljudje na odgovornih mestih kaj storijo,« so zapisali člani SDM Brežice v zloženki, ki je bila prvič natisnjena v 200 izvodih. Izid zloženke ima velik odmev v javnosti, tako v Brežicah in Posavju kot po vsej Sloveniji, saj je bila poslana preko predsedstva SDM na vse naslove občinskih odborov. (Galex) PISMA BRALCEV Jožef Školč ni bil član CK ZKS Predsednik DZ RS pričakuje odgovor mag. Sušteriča Iz kabineta predsednika Državnega zbora smo prejeli odmev na članek oz. poročilo z okrogle mize SDS, ki je bil(o) objavljen(o) 16. maja na drugi strani Našega glasa. V poročilu je bil naveden tudi naslednji citat mag. Vinka sušteriča: »... Prav to leto je bilo tudi za krški Videm najbolj usodno, saj so tovariši Kučan, Školč, Dvojmoč, Bule in Gorenc, bivši člani CK ZK Slovenije, izdelali projekt Videm '92...« »Omenjena trditev o Jožefu Školču je v celoti neresnična. Jožef Školč nemreč nikoli ni bil član centralnega komiteja ZKS niti ni sodeloval pri nikakršnem projektu Videm '92. Namigovanja in podtikanja, ki si jih je privoščil mag. Šušterič nimajo nobene realne osnove, zato pričakujemo njegovo opravičilo,« je zapisano v izjavi kabineta predsednika Državnega zbora. Bizeljsko rabi novi list demokratične prihodnosti K pisanju me je spodbudil nedavno objavljen članek v Našem glasu, v katerem g. Kržan opisuje današnje stanje na Bizeljskem in par svojih predvolilnih obljub. Če odgovorim, da to bo... Pa vendar, gremo po vrsti. Vinska cesta naj bi bila asfaltirana konec maja, mogoče bo, samo katerega leta niso zapisali. Prej bo po njej hodil zeleni pes. Mogoče pa jeseni, ko bo župan rabil volilne točke. Kaj č'mo roka roko mije. Da, spomnim se, rok za izgradnjo je bil 60 dni! Gremo naprej! V letu 95 smo Bizeljanci dobili 8.700.000,00 SIT za ceste od občine, kam je šel ta denar, ne vemo, kajti s tem denarjem ni nobena cesta asfaltirana na Bizeljskem. Vzemite za primer Pišece. Tako velik denar je na Bizeljsko prihajal vsa ta leta nazaj, dobimo največ denarja v občini Brežice. Kabliranje prepustite nam samim, ker se bo zgodilo, kot se je že enkrat. Obračun porabljenega denarja za leto 95, ki je bil narejen marca 96, Rok Kržan ni pokazal ne članom skupščine ne komu drugemu. Bizeljancu obračun! Koga je tu strah in kaj prikriva, ne vem, če je vse čisto, ni razloga za prikrivanje. Sem pa prepričan, da bomo to kmalu preverili. Nihče več ne bo mogel skrivati računov in delati brez računov, za vsako delo bomo izbirali najboljšega ponudnika, pa če ravno samo za 100.000,00 SIT. Moj predlog je bil, da se tromesečni obračuni razgrnejo na javnem mestu, da lahko vsi Bizeljanci vidimo, kaj se dogaja z našim denarjem. Menda so sedanji člani skupščine, ki ni bila sklepčna, že dve leti zavračali ta predlog. Nekateri stari člani skupščine ponovno kandidirajo, njihovo delo pa vam je znano (tiho strinjanje z vsem že prej odločenim). Ko bomo šli v nedeljo Bizeljanci na volitve, zberimo ljudi v svet KS Bizeljsko, ki so vredni tega, ki se bodo bali povedati, kaj mislijo, ki imajo ideje, so ugledni in pošteni! Vprašajte se, ali hočemo stare običaje v krajevni skupnosti ali nove z novimi ljudmi, ki bodo pravični za vse nas. Vprašajte se! Odločitev je naša in samo naša, kasnejša razglabljanja v gostilnah ne bodo pomagala. Krajani Bizeljskega Milko Veršec Obvestilo avtorjem pisem! Uredništvo opozarja, da za vsa stališča, objavljena na 2. strani, odgovarjajo spodaj podpisani avtorji, saj je stran namenjena soočanju različnih pogledov. Ravno tako opozarjamo, da besedil, daljših od 45 tipkanih vrstic, ne bomo objavljali, dokler jih njihovi avtorji ne bodo skrajšali. Besedilom, ki v uredništvo ne prispejo do petka, ne moremo jamčiti objave v prvi naslednji številki Našega glasa. Prav tako opozarjamo, da pisma bralcev niso lektorirana! Uredništvo Kar bili ste vi, sedaj smo mi Odkar so me v Partijo sprejeli, bili so časi res veseli, na državne stroške smo živeli in prav dobro se imeli. Ko pa na Bizeljsko sem prišel, sem bil še bolj vesel, bogato se oženil in na Bizeljskem vse uplenil. Oh, kako b'lo vse po maslu mi je šlo, krstil in poročal sem vse povprek, b'lo je denarja na pretek. Pa časi so minili, nikomur se ta svetnik ne smili, dali so ga na čakanje za srečno večno spanje. Čas prehitro je minil, zdaj boš sebi govoril. Drugi zdaj bo na Bizeljskem bog in nikoli nikdar R... Romeo (naslov v uredništvu) Družabno srečanje domače Združene liste Kostanjevica, 24. maja - Krajevni odbor ZLSD Kostanjevica je v petek priredil vsakoletno družabno srečanje za svoje stare in nove člane -pohvalijo se, da so jih letos pridobili kar nekaj -ter simpatizerje in, kot pravijo, »za vse, ki dobro mislijo v prid krajevne skupnosti: Piknik so priredili na Laknerjevl domačiji, nekoliko pa so se lotili tudi nerešene lokalne problematike, ki se je vedno dovolj najde, (nic) Javno povabilo poglavarju rimskokatoliške cerkve Spoštovani gospod papež Namenoma sem počakala, da bo obisk »gospoda papeža«, kakor ga vi dr. Mateja Kožuh-Novak imenujete, mimo. Vaš članek pod zgornjim naslovom ste poslali vsem medijem po Sloveniji. Skoraj vsi so ga objavili in nanj ste tudi že dobili odgovor. Gospa Herica Kumer vam je odgovorila v DE 9. maja, istega dne pa je bil vaš članek objavljen tudi v časopisu za Posavje »NAŠ GLAS«. Res ste se zelo potrudili, da bi zastrupili čim več Slovencev. Medtem ste lahko že ugotovili, da so bili vaši streli streli v prazno. Svet oče je prišel, doživel veličasten sprejem, nam prinesel prepotrebnih vrednot in zapustil neizbrisne spomine. Dovolili ste si ga nagovoriti kot nekakšne krivca za vse, kar se je kdaj koli dogajalo v naši deželi. Očitali ste mu, da bo s svojim obiskom obudil stare rane. Napisali ste, da so se komunisti naučili svojega početja od prejšnje oblasti, kjer pa je imela katoliška cerkev precej besede. Takšne neumnosti bi pričakovala od nekoga, ki ni nikoli v življenju ničesar prebral, ki ni nikoli v življenju slišal za množične povojne poboje. Da ne omenjam tistega, kar se je dogajalo že med vojno, čeprav so bila tista dejanja predhodnica vsega povojnega Dr. Mateja Kožuh, starejša sem od vas in vse kar vem, vem iz doživetega. Katoliška cerkev ni nikoli učila ubijati. Verjetno se kot mnogi, ki nimajo nič drugega očitati, vračate v srednji vek, v leto 1199, ko je papež Inocent III uvedel v cerkveno sodišče tako imenovano inkvizicijo, ki je brez vsakega dvoma povzročola mnogo gorja in krivic, še več pa škode sami cerkvi. Papež Inocent III, odnosno Giovanni Lotario, grof Segni je izšel iz plemiških vrst, ki so se na žalost v tedanjem času polastile tudi cerkvene oblasti. Od takrat je minilo 897 let, mi pa živimo na pragu tretjega tisočletja. Papež Janez Pavel II, ki je prišel med nas, izhaja iz skromne družine, za svoje preživetje je delal v rudniku in tam spoznal trpljenje ponižanih. Še zelo mlad je doživel dvojno okupacijo svoje domovine, nacistično in komunistično. Ta slednja je trajala dolga desetletja, tako kot pri nas. Omenjate revščino, družine na robu preživetja. Je temu kriv sveti oče ali pa morda katoliška cerkev? Nič ne rečete o krajah, divjih lastninjenih, uničevanju tovarn, ki bi jih lahko naštevali v nedogled. Kako si upate navajati vsa kriminalna dejanja, ki siromašijo navadne Slovence, ob obisku svetega očeta? Kaj res ne veste kdo se je polastil in kdo si Se vsakodnevno lasi vse? To je predvsem Združena lista kateri pripadate in Liberalna demokracija, stranki, ki sta brez vseh zavor. Kaj res ne veste kdo je odnesel v tujino velikanske denarna sredstva naše mlade slovenske države? Kako ste lahko poslanka v Državnem zboru, če vsega tega ne veste? Kar se pa tiče znova obujenih ran, dr. Mateja Kožuh, potem moram vam, ki ste hčerka surovo in krivično umorjenega očeta reči, da te rane še niso nikoli bile zaceljene. Za umor vašega očeta je dal soglasje sam Edvarda Kardelj. Zakaj? Morda zato, ker je vaš oče, zvest Hipokratovi prisegi, nudil pomoč ranjenim domobrancem? Brez dvoma in edino zaradi tega. Moral je umreti, ker so bili tisti, ki so o tem odločali, v brezbožnem komunizmu vzgojeni in naučeni morilci. Kaj bi vam rekel vaš oče, če bi lahko? Namesto da posmehljivo prosite svetega očeta, naj prinese kakšen ugoden kredit »njegovih bank«, se raje obrnite na vašo Združeno listo in Drnovškove liberalce in jim ukažite, da vrnejo domovino tisto, kar je njenega in vseh Slovencev. Nihče od VernikOV ne matlhuje sre(oya \ji*vta, verniki ga imamo radi in srečni smo bili, da smo ga lahko sprejeli tu v naši prelepi deželi in njemu in svetu pokazali kdo in kaj smo. Ste pozabili na vso brezmejno razkošje Josipa Broza - Tita in njegovih zvestih oprod, med katerimi je bilo veliko Slovencev, katere na žalost še danes videvamo, tudi zvašo pomočjo in soglasjem, na mestih, kjer že dolgo ne bi smeli biti. To, vidite, je danes naša nesreča in zavora za marsikaj. Dr. Mateja Kožuh, mnenja sem, da bi lahko več dobrega storili v vašem poklicu kot pa poslanka. Zaradi pietete do vašega od komunistov umorjenega očeta, pa vsaj molčite in ne bodite cinični. Marija Vodišek Kogojeva 9 1117 Ljubljana Gozdna učna pot Planina - Mirna gora Jeseni, pred dnevom varčevanja, sta nas v brežiškem vrtcu obiskali prijazni predstavnici dolenjske banke, gospa Rus iz Novega mesta in gospa llovar iz Brežic. Vzgojiteljicam v oddelkih male šole sta predstavili cicibanovo hranilnico in bančne kotičke, ki so uveljavljeni že vrsto let po dolenjskem območju. S sabo sta prinesli ogromno reklamnega materiala za vzgojiteljice in organizacijo bančnih kotičkov. V novembru smo opremili tri takšne kotičke, kjer lahko otroci ustvarjajo, se igrajo in učijo varčevanja. Otroci so v te kotičke pričeli prinašati star denar, denarnice, hranilne knjižice, hranilnike, otroške blagajne, telefone ... Vsakemu je banka podarila velik zvezek in ravnilce s svojim zaščitnim znakom - medvedkom. Poslovne prostore v Brežicah smo si tudi ogledali. Postali smo cicibani -varčevalci. Denar, ki smo ga privarčevali pa bomo porabili za poravnavo zaključnega izleta v Ljubljano in na Brnik. Za vse mlade varčevalce pripravljamo različne programe. Otroci iz našega vrtca si bomo ogledali predstavo čarodeja Nika v Krškem. Vsak pa bo dobil za pridno varčevanje nagrado: medvedka, obesek za ključe. Naj se povrnem k naslovu. Za vzgojiteljice malih šol je dolenjska banka organizirala »izobraževalni dan«. Potekal jez izletom po »gozdni učni poti Planina - Mirna gora«. Malica iz nahrbtnika nam je še kako prišla prav po naporni poti v domu na Mirni gori. Pot je bila zelo poučna, zelo zanimiva, veliko smo izvedeli o starih običajih v zvezi z lesom, o gozdu samem in življenju v tem delu Dolenjske. Izvedeli smo tudi, kako je gora dobila ime. Po gozdni učni poti nas sta vodila prijetna gozdarska inženirja. Vzdušje je bilo enkratno in tudi napor je bil kmalu pozabljen. Na vse lepe trenutke se bomo verjetno vse spomnile ob pogledu na zelen nahrbtnik. Brežiške vzgojiteljice se zahvaljujemo gospe Mariji Rus za čudovit in poučen izlet in za vse doživeto v tem šolskem letu. Veselio se sodelovanja v prihodnje. V imenu sedmih udeleženk zapisala. v imenu udeleženk Jolanda Teropšič WE Brežice V Posavju zbranih 2.050 podpisov AKCIJO. Ljubljana, 23. maja - V 30 dneh je SDS zbrala 43.710 podpisov za spremembo volilne zakonodaje in 30.000 za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije. Pri pravnoformalni predaji overovljenih formularjev je prišlo do zapleta, saj jih pristojne službe državnega zbora niso bile pripravljene sprejeti. Po krajših sporih oz. opozorilih vodstva SDS, da so organi državnega zbora dolžni zagotoviti pravnoformalni postopek sprejetja formularjev, so jih naposled varnostniki le morali prevzeti. Državni zbor je dolžan v 30 dneh razpisati referendum in začeti postopek za spremembo ustave. Posavska regija je bila po uspehu med vsemi v Sloveniji na drugem mestu, takoj za gorenjsko. Tako so v Sevnici zbrali 850 podpisov, v Krškem 680 in v Brežicah 550. Po besedah Janeza Janše se stranka zahvaljuje vsem, ki so podprli akcijo SDS, še posebej velja zahvala posavskim občinam. (Mr. Jožo) vj n f \ t J Ksenija Lupšina, Dani Kovač, Bono Baršek, Miloš Radosavljevič - Naslov uredništva: Naš glas, CKŽ 23, 8270 Krško -Telefon/telefax: 0608/21-868, telefon: 0608/22-791 - Grafična priprava in tisk: ->•' I f I rli) XRB Kršk0, zdolska 33, telefon/telefax: 0608/22-145 - Rokopisov in fotografij ne vračamo, pisem bralcev ne lektoriramo, pridržujemo si pravico do krajšanja - Naš glas izhaja vsak četrtek, zadnji rok —• —*—'•» -* —' za oddajo nujnih obvestil je ponedeljek do 10. ure - Naš glas plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 % - Cena posamezne številke 120 tolarjev, za naročnike 100 tolarjev - OGLASI: 1 cm v koloni za ekonomske oglase 1.500 tolarjev, na prvi strani 100 % in na zadnji strani 80 % dražje, barvne oglase dodatno zaračunavamo; razpisi, licitacije ipd. 1.900 tolarjev. Male oglase sprejemamo na številko 0608/22-791. Za naročnike mali oglasi brezplačni, za nenaročnike do deset besed 1.300 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 120 tolarjev. Cene veljajo od 1.4.1996. Delo z romsko populacijo po naseljih Razpoloženje Romov odvisno 4 od vremena tudi V lanskem letu je sevniška območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje izvedla na območju Posavja kar 39 različnih oblik javnih del in tako zaposlila 164 brezposelnih oseb. Javna dela, ki imajo tako socialno kot zaposlitveno funkcijo, omogočajo dolgotrajno brezposelnim osebam delovno vključitev, spodbujajo k samozaposlovanju pri podobnih delih ter ohranjajo in razvijajo delovne navade. Seveda pa zagotavljajo tudi socialno varnost. Center za socialno delo Krško, kot izvajalec progarama, je v sodelovanju z oddelkom za družbene dejavnosti na krški občini pripravil projekt »Delo z romsko populacijo po naseljih«, Zavod za zaposlovanje, OE Sevnica pa je posredoval pri izboru izvajalcev. Zamisel programa izhaja iz dosedanjih izkušenj in spoznanj pri delu z Romi, ki imajo izredno slabe stanovanjske in bivalne pogoje, visoka je obolevnost otrok in odraslih, večina je nepismenih, pa tudi šolo obiskujejo dokaj neredno. Za Rome je značilno tudi nesmotrno gospodarjenje in poraba denarja. Zato z uvedbo javnih del udeleženci delujejo predvsem v smeri večje socializacije Romov in njihovega usposabljanja za kakovostnejše življenje. V program javnih del sta vključeni dve brezposelni osebi, prijavljeni na zavodu za zaposlovanje. Projekt »Delo z romsko populacijo po naseljih« je zastavljen kot delovna srečanja za odrasle in otroke, kjer ni prisile, po sistemu druženja, pogovora, svetovanja, igre in učenja preko ustvarjalnih delavnic. Primarna funkcija tega dela je predvsem neposredno in kontinuirano delo po naseljih, s poudarkom na osebni pomoči in usmerjanju posameznika ter družin v zvezi z vsakodnevnim funkcioniranjem s področja higiene, zdravstvene vzgoje, urejanja raznih opravkov, navajanja otrok na opravljanje šolskih nalog in drugo. To delo teži k skupnemu cilju -vključitvi romske skupnosti v človeka dostojno življenje. Delo z romsko populacijo poteka v Kerinovem Grmu, medtem ko Romi iz naselij Loke in Drnovo ne želijo stalnega stika. Po besedah izvajalcev javnih del je pripravljenost Romov na sodelovanje odvisna od družinske povezanosti sodelujočih, njihovih pričakovanj, tekmovalnosti, dobre volje ali celo lepega vremena. Menita tudi, da je za boljše delo z njimi pomembno, da v svojem okolju sprejemajo »civile«, ki bodo do njih strpni. Posledice njunih srečanj bodo opazne po daljšem časovnem obdobju, in to ravno pri otrocih, ki obiskujejo šolo ali vrtec. Odraslim lahko samo svetujeta, ne moreta pa nanje vplivati. (Galex) S seje brežiškega občinskega sveta O Romih prihodnjič, še težje pa bo z obrambnim ministrstvom Brežice, 23. maja - Pred pričetkom 19. seje OS so svetniki uspešno spravili pod streho še štiri točke z dnevnega reda 18. seje, kije 9. maja niso uspeli končati. Tokrat večjih zapletov ni bilo, (zato so sprejeli osnutke odlokov o gospodarskih javnih službah v občini \ Brežice, o javnem redu ter o razglasitvi Pleteršmkove domačije v Pišecah za kulturni spomenik z veliko večino glasov, soglašali pa so tudi s predlogi za ravnatelje osnovnih šol. Z dnevnega reda 19. seje so na predlog svetnika Martina Gramca do prihodnje seje umaknili najbolj zanimivo točko v zvezi z romsko problematiko, največ časa pa so namenili vprašanjem, pobudam in predlogom ter informacijam župana o preteklih in prihodnjih dogajanjih v občini, med katerimi je bila najzanimivejša tista o brezuspešnem pogajanju s slovenskim obrambnim ministrstvom, ki želi brežiški občini prodati razvrednoteni kompleks bivšega remontnega zavoda v Slovenski vasi za 10 milijonov nemških mark, o čemer pa seveda Brežičani nočejo niti slišati, saj MORS ni dal zanj niti ficka. Najbolj prav bi torej bilo, da za enako ceno pride do pravice za razpolaganje s kompleksom tudi občina Brežice. (ES) Romi dobro sprejeli izvajalca javnih del Zdravko K., 38 let: »V času, ko sta izvajalca javnih del v naselju, se je veliko stvari obrnilo na boljše. Organizirali smo čistilno akcijo, zdravstveno zaščito, moja družina sodeluje tudi pri organiziranem kuhanju. Javna dela smo lepo sprejeli, izvajalca upoštevamo in prav dobro je, da sta vsak dan v naselju.« Roman K., 42 let: »Sem zelo zadovoljen, ker izvajalca delata z nami. Želim, da bi še v naprej tako ostalo.« Nada J., 30 let: »Zelo sem zadovoljna. Sta dobra človeka in sta veliko naredila za nas. Vedno smo zraven pri kuharskem tečaju, zberemo denar in potem skupaj kuhamo.« Rajko H., 27 let: »V tem času ni bilo v naselju kakih bistvenih sprememb. Moji otroci pa so vedno zraven, udeležujejo se risanja. Pa tudi ko se kuha, gremo zraven.« Pod isto streho kar 22 ljudi Nasilna vrnitev samoborskih Romov v Kerinov Grm Krško, maja - Pred dnevi so hrvaške oblasti, natančneje oddelek za migracije in tujce pri Ministrstvu za notranje zadeve Republike Hrvaške, ob pomoči oboroženih policistov obkolili romsko naselje v Domaslavcu pri Samoboru, kjer so v večini živeli Romi s slovenskim državljanstvom z Gorice oz. iz Kerinovega Grma. Na podlagi sklepa upravnih organov je moralo 17 Romov takoj zapustiti sosednjo Hrvaško, v spremstvu policije seveda. Vzrok selitve: ilegalno bivanje v Republiki Hrvaški, ob tem pa še brez stalnega vira preživetja. Romi so se tako vrnili v Kerinov Grm, kjer je sicer njihovo stalno bivališče, vendar tu niso živeli že vrsto let. Ob tem pa velja povedati, da so trenutno brez vsega, ker je bila izselitev izvedena na hitro, naslednji dan pa o barakarskem naselju v Domaslavcu ni bilo več ne duha ne sluha. Vse je bilo prekrito z zemljo. Ti samoborski Romi s slovenskim potnim listom živijo sedaj v naselju Gorica pri bližnjih sorodnikih. Vedar je potrebno omeniti, da življenje 22 Romov pod isto streho sarrio še stopnjuje problematiko omenjene populacije, ki se v krški občini vleče že vrsto let. (Galex) Nova pridobitev za Posavje Prva nova sodna palača nove države Zgradbo je na priložnostni slovesnosti namenu izročila pravosodna ministrica Meta Zupančič, predsednica okrožnega sodišča v Krškem, Dušanka Weiss, pa je na srečanju z novinarji dan pred tem povedala nekaj podrobnosti. Tako smo izvedeli, da so bila s 1. januarjem 1995 ustanovljena okrajna sodišča v Brežicah, Krškem in Sevnici ter okrožno sodišče v Krškem. Vsa so prvostopenjska, le da pripadajo okrajnim v obravnavo kazniva dejanja, za katera je predvidena kazen do treh let zapora ali (ko gre za spore) spori, ki ne presegajo vrednosti dveh milijonov tolarjev ter temu ustrezne knjižbe in izvršbe. Okrožnemu sodišču pripadajo kazniva dejanja za kazni nad tri leta zapora, spori, ki presegajo vrednost dveh milijonov, gospodarski prestopki... Trenutno je na okrožnem sodišču v Krškem sistemiziranih sedem sodniških mest, zasedenih pa samo pet. Pravosodno ministrstvo je na svoj razpis prejelo dovolj prijav, da - v Krškem 1.787 novih zadev, tako da smo imeli v delu skupaj 3.406 zadev, ob koncu leta pa nam je ostalo nerešenih le še 1.438 zadev. Če opravljeno delo razdelite na pet sodnikov, ki so jih razreševali, lahko mirno trdimo, da je bilo naše delo kar uspešno, dotok novih zadev pa kaže, da je razpisano število sodniških mest v resnici upravičeno.« Seveda je k temu treba dodati še dejstvo, da morajo imeti 24 ur dnevno organizirano državno preiskovalno službo ter da opravljajo nujne preiskovalne postopke tudi za okrajna sodišča Dušanka Weiss je pred prihodom na okrožno sodišče v Krško delala kot sodnica v Novem mestu in iz izkušenj ve, da so tja dobivali kar precejšen del »dela* iz posavskih treh občin. Tako so lani v Krškem obravnavali tudi tri umore (kar sploh ni malo!), kazenska dejanja v zvezi z mamili, tri primere divjega lastninjenja (enega so marca letos zaključili in predali okrožnemu državnemu tožilstvu v Krškem).., Weissova tudi ve, daje bilo treba dobršen del udeležencev preiskovalnega postopka, ki jih imajo na pridržanju v Novem mestu, nekoč (in jih je treba tudi danes) voziti na zaslišanje v Krško, a se žal prostorov za pridržanje ne da postavljati kjer koli. Samo prostori brez osebja ne zadostujejo in zato tudi ne vedo natanko, kako bodo uporabili edini prostor za pridržanje, ki jim je v stavbi na voljo... uouo lai iko popmniii se preosiaia delovna mesta. Vseh delovnih mest je predvidenih 34, zasedenih pa le 28. Pri tem kaže poudariti, da so na tem sodišču prevzeli skrb za delovanje celotne zgradbe, v katero pa se je iz občinskega upravnega poslopja preselilo tudi krško okrajno sodišče. Ob tem opravljajo nekaj nalog tudi za preostali dve okrajni sodišči v Brežicah in Sevnici. Kaj bo v starih prostorih sodišča, v občinski stavbi? Okrožno državno tožilstvo v Krškem. Dušanka Weiss: »Okrožno sodišče v Krškem je ob ustanovitvi (1.1.95) prevzelo od okrožnega sodišča v Novem mestu ter okrajnih sodišč v Brežicah, Krškem in Sevnici skupaj 1.619 nerešenih zadev. V letu 1995 nam je pripadlo še v Diezican, MSKeni m oeviiiui. Vsi ti in še številni drugi podatki, ki jih je predsednica Vesna VVeiss predstavila v svojem poročilu, kažejo, da so morali ona in njeni sodelavci trdo delati, da pa so vsekakor upravičili ustanovitev posebnega okrožnega sodišča za Posavje. K temu je treba dodati še, da so doslej delali v skrajnje nemogočih prostorskih pogojih. Nova sodna palača je odstranila vsaj ta del problemov. V sodobno urejeni zgradbi je pet sodnih dvoran (od tega uporablja dve okrajno sodišče v Krškem) ter dovolj delovnih prostorov za osebje in stranke Opremo je projektiral ing. Špacapan, slišali pa smo, da naj bi ravno po opremljenosti krško sodišče postalo nekakšen vzorčni primer za vsa ostala sodišča v Sloveniji. (tka) Seminar o etiki poslovanja Nazaj h koreninam, nazaj k tradiciji V Krškem potekal prvi tovrstni seminar v Sloveniji Župan Danilo Siter v vlogi prevajalca, David C. Egan, Michael Cardy in Janez Lah med seminarjem na Sremiču. Krško, 22. maja _ V kmečkem turizmu Radej na Sremiču je potekal seminar o etiki poslovanja, ki ga je za Evropartners, ameriško podjetje s sedežem v Budimpešti, ukvarja se predvsem s svetovanjem in pomočjo podjetnikom Srednje in Vzhodne Evrope, pripravil župan Danilo Siter. Ker je bil seminar prvič v Sloveniji, so se ga poleg nekaterih iz Posavja udeležili tudi slušatelji iz gorenjske, štajerske, primorske in ljubljanske regije. V uvodu seminarja sta predavatelja David C. Egan in Michael Cardy zbranim povedala, da je namen dvodnevnega druženja spoznati in na zgledih ugotoviti dejstva, ki jasno pričajo, kako so se v državah, ki so imele komunistično družbeno ureditev, sprejemale napačne odločitve tako v političnem kot v gospodarskem smislu, kar se v Sloveniji in drugod potrjuje vsak dan. Dokazano je namreč, da se poslovneži iz Srednje in Vzhodne Evrope pri poslovanju z zahodnoevropskimi in ameriškimi poslovnimi partnerji srečujejo s težavami, ki izhajajo iz nepoznavanja etike in osnovnih etičnih načel, kot jih izpričuje Biblija oz. deset božjih zapovedi, torej najpomembnejših pisanih pravil obnašanja oz. načina življenja nasploh. To so vrednote, po katerih se ravna ves svobodomiselni svet, komunistične družbe pa so negovale druge, predvsem nesprejemljive odnose do sobivanja oz. medsebojnega življenja, ki so po propadu komunizma pripeljale do najbrutalnejših vojn, predvsem v ,BiH, Hrvaški, Sloveniji, Čečeniji fh drugod. Seminar je nazorno potrdil v začetku postavljene teze, saj so slušatelji sami v vajah lahko ugotovili, da se pač ne da sobivati in soustvarjati, če so pravila igre nejasna, neenotna ali neenaka. Ljudje z drugačnimi (komuni stično-liberalnimi), velikokrat izprijenimi pogledi in stališči, pač ne morejo dosegati dobrih rezultatov poslovanja, kajti vrednote, ki jih spoštujejo in negujejo v krščanskem svetu, ostajajo temelj in zagotovilo vsakega dolgoročnega uspeha. Kot sta povedala predavatelja, so evropski in ameriški poslovneži v večini že spoznali, da se s takšnimi ljudmi (torej tistimi, ki so jim krščanske vrednote tuje) v prihodnosti pač ne bo dalo sodelovati. Slabe izkušnje in veliko razočaranj so, žal, doživeli tudi z mnogimi kvaziposlovneži iz Slovenije, ki z nepoznavanjem osnovne etike obnašanja in poslovanja Sloveniji povzročajo nepopravljivo škodo in ji še dodatno zmanjšujejo že tako ne prevelik ugled. (Danilo Koritnik) © f OBMOČNE OBRTNE ZBORNICE POSAVJA Darovanje krvi Vse obrtnike vabimo, da se udeležijo humanitarne akcije Rdečega križa Slovenije, darovanja krvi. Darovanje krvi bo potekalo v torek, 11. junija, od 10. do 16. ure v Osnovni šoli Leskovec, v sredo, 12. junija, od 7. do 13. ure v Osnovni šoli dr. Mihajla Rostoharja v Krškem, v četrtek, 13. junija, od 7. do 13. ure v Osnovni šoli Senovo, v petek, 14. junija, od 7. do 12. ure pa v Osnovni šoli Kostanjevica. Prijava učnega mesta Ponovno opozarjamo, da se vsi, ki boste v prihodnje izobraževali učence - vajence, prijavite s prijavnico, objavljeni v vsaki številki obrtnika. Z njo obratovalnica prijavi učno mesto in potrdi, da želi prevzeti mentorstvo, istočasnega prijavlja svojo obratovalnico tudi za verifikacijo. Komisija pri Obrtni zbornici Slovenije obratovalnico pregleda, ugotovi minimalne materialne in kadrovske pogoje. Če ustreza vsem pogojem, prejme obrtnik potrdilo oziroma verifikacijo obratovalnice. Poleg verifikacije pa potrebuje mentor tudi ustrezno izobrazbo iz stroke ter potrebne delovne izkušnje. Opravljen mora imeti tudi pedagoško-andragoški seminar. Prijavnica zanj je tudi objavljena v vsaki številki Obrtnika. Zato vas prosimo, da se izpolnite obe prijavnici, če želite tudi v prihodnje imeti učence -vajence, ker jih brez verificirane obratovalnice in opravljenega pedagoško-andragoškega seminarja vajencev ne boste mogli izobraževati. Območna obrtna zbornica Sevnica Izvršni odbor Območne obrtne zbornice Sevnica je na svoji izredni seji dne 22.5.1996 obravnaval problematiko v zvezi s sprejemanjem socialnega sporazuma za leto 1996 in z njim povezanega uvajanja novih davkov ter zavzel stališče, s katerim nasprotuje uvajanju novih davkov za samostojne podjetnike. Uvedba teh bi ob že tako visokih dajatvah povzročila nepopravljivo škodo samostojnim podjetnikom, zato zahtevajo, da Obrtna zbornica Slovenije preko svojih predstavnikov to skuša preprečiti, v nasprotnem primeru pa naj se odpove podpisu socialnega sporazuma za leto 1996. V svojem stališču pa tudi nasprotujejo načrtovanemu obdavčenju plač. Svoje stališče je Območna obrtna zbornica Sevnica naslovila na Obrtno zbornico Slovenije. Območna obrtna zbornica Krško Obrtnike upokojence Območne obrtne zbornice Krško obveščamo, da izlet v Celovec in Salzburg odpade zaradi premajhnega števila prijavljenih. Pripravljamo pa enodnevni izlet za upokojence po Sloveniji, o tem bomo vse upokojene obrtnike pravočasno obvestili. »Kanja« Cestna oprema d.o.o. Vračanje tehnologije za 20 let nazaj Brezposelnost počasi le upada Po podatkih Republiškega zavoda za zaposlovanje, Območne enote Sevnica je bilo marca letos v Posavju brez zaposlitve 4.646 oseb, kar je 91 manj kot v februarju. Po občinah je največ brezposelnih še vedno v krški, sledita brežiška in sevniška. Med iskalci zaposlitve prednjačijo dolgotrajno brezposelni, ženske in mladi do 26. leta. (Galex) Z Ljubljanske borze Kaže, da je trgovanje na Ljubljanjski borzi te zaživelo, saj je Slovenski borzni indeks minuli teden nadaljeval prvotni trend, povečal pa se je tudi dnevni promet. Vse to je še bolj vzpodbudno ob upoštevanju dejstva, daje bila večina borznih posrednikov te dni na 13. tradicionalni borzni konferenci v Portorožu. Slovenski borzni indeks je borzni teden, ki se je tokrat končal dan prej, zaključit pri vrednosti 1.122,16 točke, kar pomeni, da se je povišal za 3,4 odstotka. V petek, ponedeljek in torek borza vrednostnih papirjev ni posredovala, ker je v tem času Klirinško-depotna,družba pripravljala vse potrebno za prevzem poravnave trgovanja z vrednostnimi papirji. Minuli teden je Agencija za trg vrednostnih papirjev spet opozorila državljane, naj ne nasedajo delniškim akvitizerjem. Glede na izkušnje nekaterih olastninjenih podjetij je skoraj gotovo, da bodo delnice (vsaj} boljših podjetij dosegale bistveno višje tečaje, kot jih ponujajo sivi odkupovala, ki tekajo od vrat do vrat. Zvezda množičnega delničarstva in trga OTC pa je trenutno gotovo Mercator. Tečaj še je usmeril navzgor in v četrtek skoraj dosegel vrednost 3.800 tolarjev, delnica pa sodi med najbolj prometne na Ljubljanski borzi. Med borznimi posredniki in vlagatelji jih je vse več prepričanih, da bo ustavno sodišče ugodilo predlogu Dadasa in odpravilo ukrep Agencije za trg vrednostnih papirjev, kije upravi j alcem vzajemnih skladov omejila najvišjo vsoto naložb, ki jih lahko upravljajo. To se je tudi pokazalo pri trgovanju z rednimi delnicami, saj se je tečaj povišal za 12 odstotkov. Za 9,2 odstotka se je podražila tudi redna delnica Finmedie. Prednostna delnica Hipotekame banke Brežice je minuli teden zabeležila rast tečaja za 7,5 odstotka, redna pa seje pocenila za 4,7 odstotka. Tečaj redne delnice Term Čatež seje povišal za slab odstotek. (Nani) Podjetje Kanja z Breg pri Krškem, ki sodi med mlajša podjetja, saj bodo letos praznovali četrto obletnico obstoja, se ukvarja z izdelavo vertikalne prometne signalizacije po lastni tehnologiji in z lastnim načinom izvedbe. Po sodobnih znakih z veliko mehansko odpornostjo in dolgo življenjsko dobo so poznani že v petih državah, kamor izvozijo 60 odstotkov svojih izdelkov. Velika mehanska odpornost in dolga življenjska doba kot kakovostni prednosti pa v zadnjem času nista več dovolj konkurenčni, saj se zaradi nekoliko višje cene (6-14 odstotkov) povečuje povpraševanje po manj kakovostnih izdelkih oziroma prometni signalizaciji nižjega kakovostnega razreda. »Namesto da bi investitorji zaradi zmanjševanja stroškov izgradnje cest in kasnejšega vzdrževanja naredili pritisk na druge izvajalce, da izdelujejo kakovostnejše znake (tako kot je to primer v drugih Podjetje Kanja bo na osnovi pogodbe z bošnjaško vlado opremilo tudi 720 km tamkajšnjih cest. V začetku junija nameravajo začeti proizvodnjo tudi v Kaknju, kjer bodo odprli svoj obrat. državah), se izvaja pritisk na naše podjetje, da svojo kaovost izdelave prometne signalizacije za potrebe Slovenije bistveno zmanjšamo, tehnologijo pa vrnemo na raven izpred 20 let,« poudarja Igor Avsec, direktor podjetja Kanja. Zato so pred dnevi začeli proizvodnjo prometne signalizacije na način, kot so to delali in še delajo ostali proizvajalci na območju nekdanje Jugoslavije oziroma nerazvitih držav. Razvoj in kakovost temeljita na zahtevnosti za gozdne ceste, ostale nizkoprometne ceste, začasno označevanje ipd. V podjetju Kanja pa na nov in sodoben način izdelujejo velike table (usmerjevalne table, panoji inp.) z vgrajeno posebno toplotno izolacijo. Kondenz, ki nastaja zaradi velike zasičenosti zraka z vlago, je namreč znan problem, ki je še večji ob slabem vremenu. Na velikih tablah nastanejo črne lise, kar izredno poslabša prometno varnost. Prometna signalizacija, ki jo izdelujejo na Bregah, v celoti odklanja nastajanje kondenza, cena izdelave pa je višja za okoli 5 odstotkov. »Žal pa tudi ta način izdelave za potrebe Slovenije opuščamo iz istega razloga, kot je to primer pri standardnih znakih višje kakovosti,« dodaja direktor Avsec. (Galex) Republiški zavod za zaposlovanje Prosta delovna mesta (s pogoji Občina Brežice Avtomehanik; določen čas 6 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 31.5.96; Integra d.o.o. Trgov. podj. za promet blaga in štor. Brežice, Marof 7, Brežice Natakarica; določen čas 6 mes.; 12 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; do 31.5.96; Integra d.o.o. Trgov. podj. za promet blaga in štor. Brežice, Marof 7, Brežice Učitelj Učitelj razrednega pouka; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: učitelj razrednega pouka; do 31.5.96; osnovna šola Velika Dolina, 30, Jesenice na Dolenjskem Predmetni učitelj kemije; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: predmetni učitelj kemije; do 31.5.96; osnovna šola Velika Dolina, 30, Jesenice na Dolenjskem Predmetni učitelj geografije; nedoločen čas; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: predmetni učitelj geografije; do 31.5.96; osnovna šola Velika Dolina, 30, Jesenice na Dolenjskem za zasedbo) jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: diplomirani pedagog ali psiholog, dopolnjevanje na OS Cerklje; do 31. 05. 96; OŠ Velika Dolina, 30, Jesenice na Dolenjskem Občina Krško Delavec v cementarstvu; določen čas 7 mes.; ostali pogoji: vsa dela in naloge v cementarstvu; do 15.6.96; Kerin Kari -cementarstvo, Podbočje 10, Podbočje; št. del. mest: 2 Elektrikar III.; čas zaposlitve: ni podatka; 12. mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: delo za določen čas -nadomeščanje delavca na služenju vojaškega roka; do 31.5.96; Videm papir proizvodnja papirja Krško, d.o.o., Tovarniška 18, Krško Prodajalec elteh. art.. akustike, fotomat.; določen čas 6 mes.; ostali pogoji: opravljeno pripravništvo; do 7.6.96; Intehma d.o.o. Krško, CKŽ 61, Krško Natakar; določen čas 3 mes.; do 31.5.96; Pacific TGT d.o.o., MDB 1, Leskovec pri Krškem Strojepiska - zapisničarka; nedoločen čas, 12 mes. delovnih izkušenj; do31.5.96; Okrožno sodišče v Krškem, Bohoričeva 9, Krško Šolski pedagog; nedoločen čas; Ing. geodezije ali geodetski tehnik. nedoločen čas; 60 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: del. izkušnje na področju zemljiš. katastra, zaželen strok, izpit ter voz. izpit B-kategorije; do 7.6.96; Mlakar Stojan Geoteh -geodetske storitve, Zdolska 25, Krško Diplomirani ekonomist - kriminalist za področje gospodar, kriminalitete; nedoločen čas; 24 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik - govorno in pisno; ostali pogoji: vozniški izpit kategorije B, delavec je pooblaščena uradna oseba z benif. delovno dobo, lahko tudi višja izob. ekon. prav. smeri; do 31.5. 96; UNZ Krško, CKŽ 53, Krško Občina Sevnica Ključavničar - Vodovodni instalater na terenu; nedoločen čas; ostali pogoji, kateri koli poklic IV. ST. strok izob., lahko tudi le izkušnje s tega področja, poskusna doba 3 mes.,; do 4.6.96; Neral Ivan - montaža in popravilo ogreval, naprav, NHM 26, Sevnica Kamnosek; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; samsko stanovanje; ostali pogoji: poskusna doba 1 mes.; do 7.6.96; Železnik Vojko, kamnoseštvo Grama, Glavni trg 25, Sevnica; št. del. mest: 2 Polagalec podov in tlakov: montažer - polagalec marmorja in granita; nedoločen čas, 12 mes. delovnih izkušenj; samsko stanovanje; ostali pogoji: poskusna doba 1 mes.; do 7.6.96; Železnik Vojko Kamnoseštvo Grama, Glavni trg 25, Sevnica;št. del. mest: 3 Prodajalec avtom., rez. del. kmet. mehan.: prodajalec v KOC tržišču (kmet. repromat.); določen čas 6 mes.; ostali pogoji: možnost trajne zaposlitve; 4.6.96; Mercator kmečka zadruga Sevnica, Savska 20 B, Sevnica Natakarica; nedoločen čas; ostali pogoji: lahko tudi pomožna gostinska delavka; do 31.5.96; Colner Irena, Okrepčevalnica na obali, Dol. Boštanj 57, Boštanj Kemijski tehnik: izmenovodja; nedoločen čas; 36 mes. delovnih izkušenj; jeziki: slovenski jezik -govorno in pisno, angleški jezik -govorno; ostali pogoji: lahko tudi elektrotehnik, poskusno delo je 3 mes; do 31.5.96; Tanin kemična industrija p.o. Sevnica, Hermanova uesca t, Sevnica. Pripravnik pri proizvodnji plošč; določen čas 6 mes.; jeziki: slovenski jezik- govorno in pisno, angleški jezik - govorno; do 4.6.96; Tanin kemična industrija p. o. Sevnica, Hermanova cesta 1, Sevnica Komercialni tehnik: poslovodja oz. prodajalec tekstila v Krškem; nedoločen čas; 12 mes. delovnih izkušenj; ostali pogoji: poskusna doba 1 mes.; do 31.5.96; Bukovje d.o.o. Studenec, Brezovo 3, Studenec Profesor jezika s kniževnostjo: Poučevanje slov. jezika z dopol. del. obv. v tajništvu šole; nedoločen čas: ostali pogoji: poznavanje osnov računalništva; do 7.6.96; OŠ Blanca, 13, Blanca GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE OBMOČNA ZBORNICA POSAVJE v Članstvo in članarina GZS Ker je še precej nejasnosti glede članstva v GZS, sodeč predvsem po odzivih na akcijo pošijanja opominov za neplačane račune samostojnim podjetnikom poameznikom, vam podajamo kratko zakonsko podlago za članstvo in plačilo članarine GZS: Na podlagi Zakona o Gospodarski zbornici Slovenije (Ur.l. št. 14/90) so njeni člani vsi gospodarski osebki, ki imajo sedež v Republiki Sloveniji. Po tolmačenju zakona so gospodarski osebki gospodarske družbe, ki kot pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki opravljajo gospodarsko dejavnost in po Obrtnem zakonu Ur.l. 50/94 ne spadajo v listo A oz. v listo B obrtnih in obrti podobnih dejavnosti (Ur.l.76/94). Zavezanci so tudi člani, ki so se prostovoljno vključili v GZS. Zavezanci se za plačilo članarine razvrstijo v dve skupini, in sicer: 1) Samostojni podjetniki - posamezniki in gospodarske družbe, katerih vsota bilančnih postavk - povprečni mesečni znesek amortizacije in plač preteklega leta - je nižja od 950.000,00 SIT. Zavezanci v tej skupini plačujejo pavšalni znesek v višini 2.200,00 SIT mesečno za leto 1996. 2) Drugi zavezanci, katerih vsota bilančnih postavk - povprečni mesečni znesek amortizacije in plač preteklega leta - znaša najmanj 950.000,00 SIT. V tej skupini pa predstavlja osnovo za obračun članarine vsota amortizacije in plač iz letnega poročila oziroma iz davčnega izkaza po stopnji 0,24 odstotka. Vse člane prosimo, da članarino pravočasno poravnajo in s tem omogočijo izvajanje sprejetega programa dela Gospodarske zbornice Slovenije. Hvala! Rast cen v aprilu 1996 (Vin Statistični urad RS) Vrste cen V. 96 / IV 95 Cene ind. izdelkov pri 107,1 Cene na drobno 110,7 Cene gostinskih storitev 112,8 Cene življenjskih 109,8 Cene življenjskih 116,6 IV 96/Ml. 96 indeks indeks 100,4 proizvajalcih 101,2 101,4 101,4 potrebščin - blago 101,4 potrebhin potrebščin - storitve Posvetovanje o povezanosti razvoja turizma in trgovine Razvoj turizma je neposredno povezan z razvojem trgovine. Obe dejavnosti lahko v medsebojni povezanosti še več prispevata k bogatitvi turistične ponudbe, uspešnejšemu razvoju in povezovanju s svetom, zato Turistična zveza Slovenije, Združenje za gostinstvo in turizem GZS in Združenje za trgovino GZS organizirajo v sredo, 5.6.1996, ob 10. uri v poslovni stavbi Mercatorja v Ljubljani na Dunajski 107/V posvet o povezanosti turizma in trgovine. Osnovni namen posvetovanja je osvetliti aktualna vprašanja razvoja trgovine v funkciji kakovostne turistične ponudbe, dosedanje rezultate, probleme in pobude ter predloge za bodoči razvoj obeh dejavnosti. Združenje seniorjev Slovenije, Podružnica Posavje V sredo, 22. maja, je potekal drugi sestanek Združenja seniorjev Slovenije, Podružnica Posavje, na katerem je k organizaciji pristopilo 15 članov. Za predsednika je bil izvoljen Edo Komočar ter Stanko Rebernik in Rado Umek za podpredsednika. Sprejeli so plan dela, sestavljen iz strokovnega delovanja članov na osnovi njihovih pridobljenih izkušenj na različnih nivojih in različnih vsebin, predvidevajo sodelovanje z različnimi gospodarskimi družbami, občinami, sosednjimi regijami ipd., skrbeli bodo za izobraževanje in za sodelovanje pri izobraževalnih procesih, delovali bodo v organih Združenja, udeleževali pa se bodo tudi raznih izletov, strokovnih ekskurzij, družabnih in rekreativno-animacijskih srečanj. Obenem vas obveščamo, da bo 4. redni letni občni zbor Združenja seniorjev Slovenije v sredo, 29. maja 1996, v Kopru. Udeležencem bodo poročali o delu Združenja v letu 1995 in predlogali program za leto 1996 ter izvolili predsednika Združenja. Program usposabljanja za industrijsko šivanje Udeleženke so se predstavile v lastnih oblačilih Udeleženke usposabljanja za industrijsko šivanje z inštruktorico praktičnega dela. Damjana Dornik iz Sevnice: »Vesela sem, da je bilo organizirano tovrstno usposabljanje, za katero sem izvedela na zavodu. Zelo sem zadovoljna s potekom tečaja in tudi s prikazanim ter z vsem, kar smo se naučile. Upam, da mi bo uspelo pridobiti zaposlitev v industrijski stroki.« Marija Štelcar iz Brežic: »Tovrstno usposabljanje je bilo odlično, le več krojenja bi si želela in nato tudi znanja šivanja. Mislim, da je bilo prehitro konec, drugače pa sem zelo zadovoljna. Če bi organizirali še nadaljevanje, bi se zagotovo prijavila.« »i —* \ sM* ^ i LkS Posavski center za permanentno izobraževanje Krško je v sodelovanju z Republiškim zavodom za zaposlovanje, Območna enota Sevnica organiziral in izvedel program usposabljanja za industrijsko šivanje, ki se gaje udeležilo šest brezposelnih oseb. Ob zaključku usposabljanja so udeleženke predstavile tudi svoje izdelke, največ pa so jih imele kar na sebi. Program usposabljanja za industrijsko šivanje je namenjen izključno brezposelnim osebam brez temeljnega poklica z določenimi ročnimi spretnostmi in z željo delati v šiviljski industriji. Udeleženke programa so pridobile osnovna teoretična in praktična znanja za začetek dela v šiviljski stroki, ponovno pridobile delovne navade, delov skupini pa jim bo omogočilo lažje vključevanje v delovno okolje, predvsem pri vzpostavljanju stikov s sodelavci. Udeleženke, ki so bile po besedah predavateljev in inštruktoric zelo uspešne, so spoznale tako stroje, orodja in delovne pripomočke ter različne materiale kot razne oblike strojnega vbadanja na papirju, osnove krojenja po meri in izdelavo krojev. Številne vaje in urjenje šivanja na blagu pa so jim omogočile, da so izdelale različne izdelke, od kril, bluz, hlač pa do trenirk za svoje otroke. Po besedah organizatorjev je usposabljanje potekalo brez vsakršnih težav in ga nameravajo zato organizirati tudi prihodnje leto. Vzpodbudno je tudi to, da je vseh osem udeleženk lanskega usposabljanja uspelo dobiti zaposlitev v šiviljski industriji, kar želimo tudi letošnjim udeleženkam. (Galex) Marjana Abram s Senovega: »Za tečaj sem izvedela na borzi in se potem prijavila. Prej sem že nekaj šivala, predvsem iz Burde, pridobljeno znanje pa mi bo zagotovo še pripomoglo. Kar pa se tiče zaposlitve, ne vem. Upam, da bom uspela dobiti službo.« Slavica Čovran iz Brežic: »Za usposabljanje sem se odločila predvsem zaradi želje po šivanju, česar pa do sedaj nisem delala. Z usposabljanjem sem zadovoljna, le več praktičnega šivanja bi moralo biti. Glede na to, da sem za šivalnim strojem sedela prvič, bi si še želela nadaljevati tečaj.« Danica Ozimc, inštruktorica praktičnega dela: »Imela sem čast prevzeti to dolžnost, da vodim usposabljanje za industrijsko šiviljo. Vse udeleženke so bile zelo delavne, željne znanja in škoda je, da se je tako hitro končalo. Vse bi še želele izdelovati modele, ki so jim všeč, tako zase kot za svoje otroke.« Ana Križe z Rake: »Tečaj je bil dober, če pa bi bil daljši, bi bil še boljši. Drugače pa smo se marsikaj naučile, tako da bi na primer kratke hlače že znala narediti.« Ankica Javornik iz Brežic: »Za usposabljanje sem izvedela na zavodu za zaposlovanje. Tečaj je bil super in mi veliko pomeni, škoda le, da je bilo premalo praktičnega dela. Izdelale smo tako krila in hlače kot srajce. Sedaj bom lahko tudi doma kaj zašila.« Turistična agencija TflJ Brežice tel N.C. Intermarket 0608/62-560, 62-501 Počitnice: Slovenija, Hrvaška, Španija, Grčija, Turčija,Malta, Tunizija... šolski, maturantski in sindikalni Izleti ODKUP, SUŠENJE IN OBDELAVA LESA: LETVE VSEH VELIKOSTI, LADIJSKI POD, \ OBLICE, OPAŽ. IZDELAVA IN MONTAŽA: UT, OSTREŠIJ, PERGOL, LESENIH PODOV, STENSKIH, STROPNIH TER RAZNIH LESENIH OBLOG VELIKO MMŠEVO 42,8312P0DB0ČJE,TEU6M8-246, M: 18-252 Menjalnica ** NAJUGODNEJŠI DNEVNI TEČAJI Krška 0608/21-851 Sevnica 0608/41-680 DARKO VUČAJNIK MALI 06REŽ 27 D0B0VA tel.: 00386/608 67-061 (SLO) tel.: 00385/41 795-714 (HR) -IZDELAVA EVROPSKIH VLEČNIH KLJUK -IZDELAVA IN MONTAŽA VLEČNIH KLJUK ZA VSE TIPE AVTOMOBILOV -IZDELAVA PRIKOLIC IN KOVINSKE GALANTERIJE -POPRAVILO KMETIJSKE MEHANIZACIJE -PRANJE IN PESKANJE ATEST: 26118694 Rast se začne v koreninah Vaše osebno premoženje je kot drevo in denar na bančnih računih kot njegove .korenine. Kako naj osebno premoženje raste varno, a vseeno ^ donosno? Z varčevanjem v SKB banki, zdaj tudi rentmm, ki vam omogoča: • da otroku na varčevalni račun polagate denar, ki ga dobi za rojstni dan ali kar tako. V obliki rente ga bo koristil med Študijem; • rento kot vsakomesečni dodatek k pokojnini za brezskrbnejšo starost; • nakup avtomobila, ki ga že dolgo občudujete, ali pa najem posojila za kaj drugega - v primeru, da takrat rente seveda ne boste potrebovali; • in Se in še. Kje so prednosti? Na varčevalni račun lahko kadark'oli položite poljubno vsoto. Ob koncu varčevalne dobe si sami izberete obliko izplačila privarčevanih sredstev: bodisi v obliki rente, v enkratnem izplačilu, lahko pa zaprosite za posojilo pod ugodnejšimi pogoji. Pa še to: najkrajša varčevalna doba pri rentnem varčevanju traja samo 3 letal SKB rentna varčevanja ... ko vaše premoženjsko drevo raste PodrobnejJ« informacije dobite v vseh enotah SKB banke in na zelenem telefonu 080 IS 15. PE Kfško, CKZ 51,8270 KrSko *|fPSfPI |k*8«kbl SKB BANKA ».D, -^LPOS UPRAVA in TRGOVINA: B. Milavcev 3, Brežice TelJFax: 0606 61-629 RAČUNALNIŠKA TRGOVINA RAČUNALNIKI TISKALNIKI SOFTVVARE Widows 95 upgrade 17.990,00 STT Widows 95 35.990,00 SIT ^^^ PRODAJA VOZIL Tnvartillltn 10, 8250 Rrelice, Tet/Kan:0*08/(2-644 NOVI MODELI DAEtfOO NA TRŽIŠČU: č>Nexia ie od 17.398 DEM au-Espero ie od 23.326 DEM Motnost nakupa: - kredit, leasing - staro za novo DEL PONUDBE RABLJENIH VOZIL ~f .Teep Wra»jl«r, let 12/94 ~ 33.01)0 DEM • Ford Mondeo 1.8 CLX,let 6/94 - 27.100 DEM • Hat ("roma 1600, let 4/89 ~ 9.300 DEM • Lada Samara 15 S, let 10/93 - 7.600 DEM • Opel Kadett I 61), let 9/85 - 6.700 DEM ......':::::-:.................1.....¦......¦: *:-mt*:.....xm......¦:¦ Tradicionalna prireditev*1 »Teden cvička« * Dolenjski vinogradniki vedo, kaj je dober cviček Dolenjsko društvo vinogradnikov bo letos organiziralo že 24. tradicionalno prireditev - »Teden cvička; ki bo potekal 1. in 2. junija v »cvičkovi galeriji*oziroma na arkadnem dvorišču kostanjeviškega gradu. V primeru slabega vremena bo prireditev potekala pod šotorom. Generalni pokrovitelj letošnjega »Tedna cvička* je Občina Krško. Prireditev se bo v soboto, 1. junija, začela že ob 16. uri s kulturnim programom, uradna otvoritev pa bo ob 20. uri. Za zabavo bo poskrbel ansambel Zasavci. V nedeljo bo potekal 6. sejem vinogradniško-kletarske opreme, srečali se bodo dolenjski vinogradniki, ki se bodo med seboj pomerili na 1. vinogradniških igrah, posameznikom pa bodo podeljene listine »Pridelovalec cvička« in gostinskim lokalom priznanja »Pričaš pa vemo, kaj je dober cviček«. Zveza društev vinogradnikov Dolenjske, ki obstaja že 24 let, vključuje 3.000 vinogradnikov v petnajstih društvih, ki delujejo v sedmih občinah na Dolenjskem in v Posavju. Predsednik zveze dolenjskih vinogradnikov je Otto Sevšek iz Kostanjevice na Krki. Na tradicionalni prireditvi »Teden cvička« pa bodo kot vsako leto podeljene tudi plakete in medalje najuspešnejšim dolenjskim vinogradnikom. Kot smo izvedeli na tiskovni konferenci, je na ocenjevanje, ki je potekalo v začetku maja, prispelo rekordnih 364 vzorcev vin, med njimi kar polovica cvička. Največ točk in naziv kralj cvička je prejel cviček Anice Kos iz Šentjerneja, ki ga bodo obiskovalci prireditve lahko tudi poskusili. (Galex) Predstavitev podjetja INO Hišni sejem v Krški vasi Direktor Branko Kos je najbolj ponosen na Inove traktorje. Krška vas, 24. maja - V domačem podjetju INO, ki sodi med pomembnejše slovenske proizvajalce kmetijske mehanizacije, so se odločili, da bodo svoje izdelke in izdelke svojih poslovnih partnerjev na neposreden način predstavili čim širšemu krogu potencialnih kupcev. V ta namen so prvič pripravili hišni sejem, ki je trajal od petka do nedelje. Razstavljeni kmetijski stroji in priključki so med obiskovalci zbudili veliko zanimanja, zato je pričakovati, da bodo delavci in strokovnjaki Ina, za katerimi je že 30 let izkušenj, še naprej uspešno poslovali. Šestdesetčlanski kolektiv, ki ga krasi veliko navdušenje vseh zaposlenih, veliko pozornost pa posvečajo tudi inovativni dejavnosti, je lani izvozil kar 70 odstotkov proizvodnje. Količino izvoza ohranjajo tudi letos, za kar ima veliko zaslug pred štirimi leti ustanovljeno podjetje INO International, izvažajo pa kar v 24 držav, največ v Italijo, Nemčijo, Madžarsko in Hrvaško. Letos ugotavljajo tudi občuten porast prodaje na domačem trgu. Kot je povedal direktor Branko Kos, so še posebej ponosni na svoj mali traktor, ki ga še posebej cenijo sadjarji in vinogradniki. Vodja marketinga Janko Bogovič pa je dodal, da so s prehodom na lastno trženje ter trženje zastopniških programov, med katerimi prevladujejo izdelki italijanskih proizvajalcev, uspeli ohraniti dotedanje število delovnih mest. Majhnost in fleksibilnost proizvodnje pa kolektivu nudi možnost hitre preusmeritve na nove programe, če se bo pokazala potreba po tem, kar je danes v boju za preživetje in dobiček zelo pomembno. Sicer pa v Inu menijo, da letošnji sejem ni zadnji, kar je v svojem govoru omenil tudi župan Jože Avšič, ki je poudaril, da morajo Brežice postati pravo sejemsko mesto, ki pa ne sme zapostavljati svojih proizvodnih zmogljivosti. (ES) Opravila na vrtu v Na obisku pri družini Gabrič juniju V zelenjavnem vrtu: -še je mogoče sajenje in sejanje nekaterih vrst listne in koreninaste zelenjave s plodovi; - pritrjevanje stebelc paradižnika na opore in odstranjevanje odvečnih mladik; - odstranjevanje vrhov iz glavnih mladik kumar; -po kolobarjenju sejanje drugih kultur na gredice, s katerih ste že pospravili pridelek. V okrasnem vrtu: - obrezovanje odcvetelih grmov; - setev trajnic in dveletnega cvetja; - setev trave in nega travnika, ko ni prevroče; - postavljanje opor trajnicam. Namakanje Zgodaj poleti so pogoste spremembe vremena. Po hladnih deževnih dneh je hitro spet vroče. V tehnologijah nege rastlinstva je v tem obdobju najpomembnejše namakanje. Zato za vroče poletne dni pripravite posodo za vodo, najboljše za zbiranje deževnice. Da bi rastline zaščitili pred poškodbami in motnjami, jih ne smete zalivati s hladno vodo, ampak s temperirano. Zato je najboljše, da imate v manjšem koritu ali sodu pripravljeno majhno zalogo vode, ki se bo čez dan segrela. Rastline v majhnih loncih je treba zalivati pogosto, ker se zemlja v njih hitreje posuši. V večjem vrtu lahko napeljete celo poseben namakalni sistem. Ne smete pozabiti, da je treba posamezne rastline v zelenjavnem vrtu zalivati ciljno, in tov območje korenin, ker bi lahko kapljice vode na listju delovale kot zbirne leče za sončne žarke, to pa bi listje poškodovalo. Mulčenje trave je izredno koristno tudi zato, ker pokrov varuje vlago v tleh in jih ščiti pred izsušitvijo. Mesec vrtnic Junija, ko toplota spodbuja rast in cvetenje rastlin, je čas proslavljanja tudi za kraljico cvetja - vrtnico. Preden je bila oplemenitena, je morala prestati številne preizkušnje, ker je sprva obstajala samo kot divja vrtnica. Toda do danes so z izbiranjem in križanjem razvili na tisoče vrst. Razvrščamo jih v različne skupine. Glavni čas cvetenja je junij, razen divje vrtnice cvetejo vse do jeseni. Imamo jih lahko tudi v cvetličnih loncih. Nega je enostavna, saj jo oskrbujemo enako kot druge lončnice; treba jih je izdatno gnojiti in obilneje zalivati, pozimi pa jih zaščititi pred mrazom. Poletno obrezovanje žive meje Večina živih mej najbujneje raste maja in junija. Zato jih je treba konec junija oblikovati in Obrezati. V poletnih mesecih bodo zrasli samo še kratki poganjki in tako se bo oblika žive meje ohranila do naslednjega leta. Kmetijska svetovalna služba Krško Branka Radej-Koren, ing.agr TELEVIZIJA NOVO MESTO s Trdinovega vrha na kanalu vsak ponedeljek ob 18. uri OTROŠKA ODDAJA in po NOVICAH ŠPORTNI PREGLED vsak torek ob 20 uri CELOVEČERNI FILM in NOVICE ob 21.30 vsako soboto tedenski pregled OD SOBOTE DO SOBOTE in mladinska oddaja MKC TV vsak dan ob 19. in 21. uri NOVICE Ženjeje vasica na hribu blizu Velikega Trna, obdana z bohotnimi gozdovi in zelenimi dolinami. V eni izmed urejenih hiš živi družina Gabrič. Janko Gabrič, štiridesetletnik, je zaposlen kot hišnik na OŠ Mihajla Rostoharja v Krškem, njegova dve leti mlajša žena Bernarda pa je gospodinja; po rojstvu četrtega otroka je ostala doma. Z veseljem vam predstavljam njuno družino, njunih šest otrok, kar je v današnjih časih že prava redkost. Najstarejši, Andrej, ima 15 let in obiskuje 8. razred osnovne šole v Krškem, Jani ima 13 let in hodi v 6. razred osnovne šole v Leskovec, Monika, stara 9 let, je drugošolka, Simon ima 7 let in obiskuje malo šolo v Leskovcu, dvojčka Peter in Marko pa sta stara 6 let in hodita v vrtec v Krško. Njihov delovni dan se začne že ob petih zjutraj. Prva vstane mama, ki za vse pripravi zajtrk. Oče odide z doma ob šestih, mimogrede odpelje Andreja v šolo in dvojčka v vrtec. Ostali se odpeljejo s šolskim avtobusom. Mama Bernarda se nato posveti živalim, ki jih imajo pri hiši, delu na vrtu in njivi, opravi gospodinjska dela v hiši. Nato pridejo otroci domov in ko napišejo naloge, se lotijo vsak svojega dela. V družini namreč vladata red in disciplina, kar se tiče dela, vsak točno ve, kaj je njegova naloga. Otroci so pridni in delovni, rade volje pomagajo po svojih močeh. Andrej se je vpisal na kmetijsko šolo in on ima na skrbi, da je trava okoli hiše pokošena, on škropi in okopava vinograd za hišo. Jani zna zaigrati na klavir, Monika rada bere in je najbolj pridna v šoli, oba pa pomagata pri gospodinjskih delih v hiši in pazita na mlajše bratce, ki še uživajo brezskrbno otoštvo. Vse opravijo sami, le kadar gospodarja ni doma, jim priskoči na pomoč 82-letna teta Angelca. Oče skrbi za finančne stvari v družini, posveča se čebelarstvu in elektrifikaciji cerkvenih zvonov po Sloveniji. V prostem času pa igra orgle v cerkvi sv. Duha na Velikem Trnu in ima vaje s pevci v zboru. Tudi mama poje v tem zboru, otroci pa hodijo k otroškemu. Posebni prazniki so njihovi rojstni dnevi, ko se družina zbere ob klavirju v jedilnici in hišo preplavita glasba in pesem. V njihovem domu je toplina, vedno je vse urejeno in pospravljeno, imajo vse ^ & ^Hl ValantiLevo17, 8000 Novo mesto Telefon: +386 68/23174, 323 300 Telefax: +386 68/342 094 Čas oddajanj« Ob sobotah oddajamo dokler nas boste klicali. Vsak dan oddajamo med 5.30 in 24.00 uro. najnujnejše in vse, kar potrebujejo, ostalo pa pogrešajo z lahkim srcem. Tem skromnim in preprostim ljudem je nemogoče odvzeti zadovoljstvo nad načinom življenja, ki ga žive. Cenijo vrednote, ki so jih mnogi že pozabili, družina jim pomeni smisel, za katerega živijo, otroci dajejo energijo in elan za vsak dan posebej. Imajo se radi, zato so srečni. (Mojc) lip: TELEFONI ETA-855 Različne barve, 10 spominov ^»»cjcm S,T MOTORNA KOSILNICA GUTBBROD 114 *"** 25.9CC SIT 71 DELNI JEDILNI PRIBOR m K. »H SIT OSEBNI RAČUNALNIK Z MULTIMEDUO 4860X2/100 MHi «uK* 157.9CC SIT rdlnj eenU* tel« 0608 KOVIN OTEHNA ASTROLOŠKI HOROSKOP ZA OBDOBJE MED 30. MAJEM IN 5. JUNIJEM 1996 D IZ OVEN 21.3.-21.4. BIK 22.4.-20.5. 9 - DVOJČKA 21.5.-21.6. Nekaj dni okrog polne lune boste zelo napeti zaradi polkvadrata med Marsom in Saturnom. Ugotovili boste namreč, da ne gre vse po vaših načrtih, zato boste zelo jezni nase in na svojo okolico. Moder človek samo opazuje, kako se izmenjujejo vzponi in padci in se ne vznemirja, ker ve, da tako mora biti. Še vedno boste lahko zelo uspešni, a se lahko tudi vam, kot ovnom, dogodi, da ne bo vse šlo po načrtih, zato boste jezno reagirali. Umirite se in ne obsojajte drugih. Za vse ste odgovorni sami. Če greste na potovanje, bo v glavnem vse v redu in če že pride do težav, se bodo rešile. Malce bolj ste umirjeni in lažje se koncentrirate na eno področje, kar je dobro za vas, ker ponavadi nimate dovolj volje, da bi se zares poglobili v eno stvar. Včasih je to potrebno, seveda pa mora človek poznati tudi druga področja. Dovolj časa imate, da pogledate vase. Polkvadrat med Jupitrom in Plutonom bo sedaj najmočnejši in približno že veste, kaj to pomeni, iz prejšnjih horoskopov. Dobro bi bilo oditi na počitek, se malo umakniti iz norega sveta in se ukvarjati s seboj, za svoje zadovoljstvo. Tako si boste lahko nabrali novih moči. Ker sta Merkur in Mars v neprijetnem položaju glede na vaše znamenje, to predstavlja lahko večje težave v komuniciranju z drugimi, predvsem to velja za področje službe, pa tudi s prijatelji bo prišlo do nesporazumov. Enostavno: preveč se ženete in skušate dokazati, da ste najboljši. Izjemno uspešni boste v praktičnih rečeh in izobraževanju, lahko boste zaključili svoje izpite ali šolo. Po drugi strani pa imate že nekaj časa večje probleme v ljubezni, in sicer zaradi lastnih dvomov v pravilnost izbire in predvsem zaradi tega, ker ne veste, kaj ljubezen sploh je. Stvari se počasi urejajo, čeprav s svojim partnerjem še niste našli skupnega jezika. Še preveč je raznih motečih faktorjev v obliki strahov (v povezavi z denarjem, delom in tudi zaradi strahu pred izražanjem samega sebe), dfl bi dosegli želeno kakovost odnosa. Delajte naprej. Neprijetna situacija vam lahko požene precej strahov v kosti, zaradi česar boste lahko nekaj dni povsem iz sebe. Naučite se sprejemati, kar pride. Velja, da bi bilo bolje oditi na počitnice, kot pa se naprezati in riniti z glavo skozi zid. Če ne gre, ne gre. Se boste že naučili, kdaj napredovati. Precej napeta situacija se kar nadaljuje in še poglabja. Mogoče je, da boste v večjih konfliktih z okoljenn (v resnici ste s seboj), predvsem za vikend, okrog polne lune boste zelo nemirni, hoteli boste pobegniti kamor koli. Raje poiščite v sebi ljubezen in mir do drugih. Na poslovnem področju imate dobre zaveznike, vendar pa se lahko izkaže, da niso vsi vaši zavezniki, zato boste zelo jezni. Nekdo vas lahko torej pošteno »nategne«. Kljub temu pa kaže, da se bo situacija nekako rešila. Če boste zaupali vase, vam nič ne more škoditi. Okrog polne lune boste malce depresivni, morda boste preveč pod vplivom preteklosti. Nekdo vas bo spomnil na nekaj, za kar ste mislili, da ste že pozabili, pa niste. Boleč spomin vam utegne pokvariti kak dan ali dva, vendar ne obupajte, temveč se potrudite, da to v resnici sprejmete. Svojo domišljijo lahko zelo praktično uporabite v koristne namene, v teh dnevih imate to možnost. Morda boste priča duhovnemu zdravljenju ali pa se bo v vas prebudila ta moč. V vsakem primeru kaže, da boste doživeli nekaj, kar lahko spremeni vaš pogled nase in na svet. Bono Baršek Enajsto srečanje folklornih TEHTNICA 24.9.-23.10. ŠKORPIJON 24.10.-22.11. m STRELEC 23.11.-22.12. VODNAR 21.1.-19.2. skupin Senovo, maja - Pred leti se je porodila zamisel, da bi se srečale folklorne skupine Posavja. Srečale so se štiri skupine. Niti največji optimisti pa niso mogli slutiti, da bo to srečanje preraslo v pravi festival - srečanje folklornih skupin Posavja, Dolenjske in Zasavja. Da so se srečanja te vrste prijela, priča udeležba kar osmih skupin. Folkloriste in gledalce sta pozdravila Tone Petrovič v imenu gostitelja, folklorne skupine DKD Svoboda Senovo, in Janko Avsenak v imenu ZKO občine Krško. Slednji je poudaril, da so prav folklorne skupine zaslužne za ohranitev mnogih šeg in navad, predvsem pa starih priljubljenih plesov. Meni,,da ima dr. Janez Bogataj prav, ko pravi, da so folklorne skupine najbolj pristen in živ muzej te vrste v državi. V programu so nastopile skupine Vidovo iz Šentvida pri Stični, ki deluje 4 leta; Javorje iz Šmartna pri Litiji, ki deluje 17 let (junija bo skupina sodelovala na mednarodnem festivalu v Zagrebu); Svoboda Center iz Trbovelj, ki deluje 9 let; Duplo iz Pisec, ki deluje 10 let; folklorna skupina DKD Svoboda Senovo, ki deluje 13 let; Račna iz Grosupljega, ki deluje 15 let; folklorna skupina Artiče, ki je najstarejša in deluje skoraj 30 let - z njimi so prepevali ljudski pevci iz Artič pod vodstvom Mihe Halerja in folklorno društvo Kres iz Novega mesta, ki deluje celih 20 let. Vsaka od skupin se je predstavila z različno etnološko in plesno tematiko. (Toni Kink) Terme Čatež Fitness studio za lepo telo Ponudba Term Čatež je zasnovana tako, da je zanimiva za vsakogar; otroke, mlade in malo manj mlade, zdrave in malo manj zdrave, željne zabave in sprostitve ter za športnike in rekreativce. Prav slednji skupini sta tudi najbolj zastopani v fitness studiu, ki pa ni namenjen samo njima. Fitness v čateških Termah se vključuje v ostalo zdravstveno in rekreacijsko ponudbo in jo dopolnjuje. V petek, 31. maja 1996, ste od 17. do 21. ure vabljeni na dan odprtih vrat v fitness studio Terme Čatež, kjer se boste lahko brezplačno poskusili na vseh računališko vodenih in klasičnih trenažerjih. Demolition group v mestu, kjer še niso bili Maj je za slovenske skupine vrhunec koncertne sezone, vendar so si Demolition group ta mesec privoščili malo drugače: v studiu Kif-Kif so namreč dokončali snemanje glasbe za tretjo predstavo Matjaža Pograjca v Slovenskem mladinskem gledališču, z naslovom 'Mesto, kjer rilsem bil: Premiera predstave bo 29. maja vSMG-ju, v sklopu gledališkega festivala Exodus, po zadnjih informacijah pa bodo DG na prvih predstavah igrali v živo! Pogreje, ki se je s predstavo »Roberto ZuccO' pred kratkim vrnil z uspešne enomesečne turneje po Južni Ameriki, je prinesel tudi novico, da so domačini pokupiti vse izvode plošče "Deep true love; ki bo zaradi tega šla Že v tretji ponatis! Demolition group bodo tako svoj prvi koncert odigrali 26. maja v Gradacu, 6. junija pa pa še v ljubljanskih Križankah na prireditvi Ročk test šou "96. (Mr. Jožo) Trgovsko podjetje, d.o.o. NUDIMO VAM: - Gradbeni material - Elektro material - Vodovodni material - Sanitarna keramika - Centralno ogrevanje - Program JUB Cesta bratov Cerjakov 50, 8250 Brežice Tel./tax: 0608/61-266 Veliki koncert ob prazniku občine Krško Krško, 7. junija - V sklopu prireditev ob prazniku občine Krško se bo na pomožnem stadionu Matije Gubca zgodil velik glasbeni Kardiovaskularno linijo sestavljajo računalniško vodeni trenažerji s posebnim patentnim sistemom, imenovanim CPR (constant pulse rate), ki omogoča, da se obremenitve na steperju, tekočem traku in kolesu samodejno uravnavajo s spremljajočim merjenjem utripa. Izotonično linijo pa predstavljajo klasični trenažerji, skonstruirani na osnovi biomedicinskih spoznanj, namenjeni krepitvi mišic in rehabilitaciji. Vsa vadba v čateškem fitnessu, ki se lahko pohvali z vrhunsko opremo Technogvm, poteka pod strokovnim vodstvom. Fitness studio v Termah Čatež je namenjen tako gostom v zdraviliških hotelih in kampu kot tudi vsem drugim, ki želijo narediti nekaj za svoje zdravje in boljše počutje. Treninge v fitnessu je mogoče dopolniti še s kopanjem v bazenih s termalno vodo, savno, masažo in solarijem. Cena enkratnega obiska fitness studia je 500 tolarjev, vendar pa ne spreglejte ostale ponudbe: tedenska vstopnica, študentska mesečna vstopnica, ki velja mesec dni od prodaje, mesečna supervstopnica, ki omogoča neomejeni vstop v fitness ter dva vstopa v savno in en vstop v bazen, trimesečna vstopnica, ki vključuje še štiri vstope v savno in dva v bazen. Možen je tudi nakup letne vstopnice, pa tudi letne super karte, ki lastniku omogoča leto dni neomejenega vstopanja v fitness, test zmogljivosti po Astrandu, mesečne antropološke meritve, tri skupinske kolesarske izlete, trikrat igranje namiznega tenisa, šest vstopov v savno in štiri kopanja v bazenu hotela Terme. Med ugodnostmi naj omenimo še prenosljivo letno karto, ki jo lahko uporablja več oseb, in je primerna za družine, delovne organizacije ter različne skupine. Še posebnost: v Termah so poskrbeli tudi za vse tiste, ki jih muči prekomerna telesna teža, zato so pripravili mesečno dietkarto za moške nad 110 kg in ženske nad 80 kg. CENIK FITNESS STUDIA TERME ČATEŽ TEDENSKA VSTOPNICA 3.000 SIT ŠTUDENT - MESEČNA VSTOPNICA (tudi za dijake) 3.100 SIT MESEČNA VSTOPNICA 4.400 SIT MESEČNA SUPER VSTOPNICA 5.000 SIT TROMESEČNA VSTOPNICA 12.000 SIT LETNA VSTOPNICA 17.600 SIT LETNA SUPER KARTA 25.000 SIT PRENOSUIVA LETNA KARTA 35.000 SIT MESEČNA DIETKARTA 3.100 SIT SHHODEEEE Kopitarna Sevnica d.o.o. Prvomajska j, Stvnic«; Tel:(0608) 41-234, 41-589,41-409,41-237,41-605 KOPITARNA SEVNICA vas vabi na AKCIJSKO MMJOOBVm ki bo v jedilnici podjetja dne 31.5.1996 od 15. do 19. ure in v soboto, 1.6.1996 od 8. do 13. ure Otroška, ženska in moška obutev iz lastnega programa od 1.000,00 SIT do 2.500,00 SIT Vabimo vas v industrijsko prodajalno, ki je odprta vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12.ure V koraku z modo - KOPITARNA SEVNICA dogodek. Sodelovanje je potrdilo osem glasbenih skupin: Holder, Maže, Nova 3, Supervaja, K-Sound XXX, Spiritual Pvrotechnics, 2227 jn za špico večera Zoran Predin z Avtomobili, ki zadnje čase po izdanem nosilcu zvoka nastopajo skupaj pod imenom Ambasadorji užitka. Prireditev se bo pričela točno ob 17. uri. Ne zamudite! Za pijačo, jedačo ter dobro godbo bo poskrbljeno. (Mr. Jožo) Še vedno brez naslova ponedeljek, 20.5.1996 Slovenija še vedno žaluje za zamujeno priložnostjo na evrosongu in se nikakor ne more sprijazniti s tako slabo uvrstitvijo naše predstavnice. Ne glede na to, da vročina še ni prekrila našo deželo, so sladoledi, sadne kupe in podobni lizalni oz. osvežilni pripomočki že postali sestavni del ponudbe lokalov. Ob tem lahko ugibamo, od kod tako izvirna imena vseh teh sladic. torek, 21.5.1996 Kakor dveletni otrok se je Sašo Hribar razveselil sponzorskega avtomobila, ki ga je dobil od podjetja Kruno. Ko sem na probni vožnji videl in čutil njegove šoferske sposobnosti, sem postal zaskrbljen, kako bo prišel domov. ¦Na avtomobilu je med ostalim z otroško pisavo napisano »Sašo Hribar, 1 a«. Kaj pomeni 1 a, si lahko samo mislimo. sreda, 22.5.1996 Na Gami sta danes gostovala še sveža svetovna prvaka v latinskoameriških in standardnih plesih, ki zelo dobro govorita slovensko, kar pa ni tako čudno, saj sta Ljubljančana. Ples za mnoge ni šport, za kar pa si plesalci zelo prizadevajo. Ob tem je zanimivo, da so na letošnjem svetovnem prvenstvu prvič opravili kontrolo dopinga. Da je geslo Vsi drugačni - vsi enakopravn v Sloveniji zelo razširjeno in da ga uporabljajo tudi v praksi, sem se prepričal na lastne oči. Na enem od ljubljanskih faksov je namreč čisto normalno, da si študentka in njena profesorica izkazujeta ljubezen. In da ne boste pomislili, da sta osamljen primer. sobota, 25.5.1996 Dan mladosti in dan otvoritve palube Pacifica Tisti, ki neveste, kako je včasih izgledal dan mladosti, vam bom najbolje pojasnil, če namignem, daje bilo prav toliko »cirkusa«, kot ga je bilo sedaj ob prihodu papeža. Seveda se zadev ne da in ne sme primerjati, vendar nekaj stičnih točk bi se našlo. O palubi Pacifica ne bom pisal, ker boste tako ali tako poletje presedeli na njej. Teraso je kot eden izmed prvih obiskal tudi Bajaga, za katerega lahko s polno odgovornostjo trdim, da ima sladoled raje kot čevapčiče. To boste lahko videli tudi na fotografijah oz. katalogih, ki bodo kmalu zagledali luč sveta. nedelja, 26.5.1996 Slovenska rokometna reprezentanca nadaljuje presenetljivo dobro igro na evropskem prvenstvu. In čeprav vemo vsi, da smo »autsajderji«, že pametujemo, kako da bi bilo, če bi... ^iWfpA se sL|š> - Konkurenca - lojalna ali pa tudi ne ... Novopečeni krški gostinec si je privoščil med svojimi gosti malce selekcije: nezaželene goste pošlje kar v bife čez cesto, kjer naj bi jih on častil. Če se človeku to zgodi, je skoraj tako, kot bi te naravnost imenoval pijanca ... C-c-c! Spotikanje ob čistilno akcijo - Podoba desnega brega Save končno dobiva prijaznejši videz. Še pred kratkim je bila tam dobesedno džungla. Sedaj, ko je delo že skoraj pri koncu, so se našli »pametnjakoviči«, ki oporekajo čiščenju črnih odlagališč. Taisti so pred petnajstimi leti želeli enako, toda samo z jeziki, kot so še vedno vajeni početi. Od besed k dejanjem pa jim ni nikoli uspelo. Iz nevoščljivosti sedaj iščejo dlako v jajcu in želijo na vsak način s pomočjo svojih inšpekcij prikazati nepravilnosti v čiščenju omenjenega prostora, ki bo prerasel v park. Najprej naj počistijo svinjarijo, ki je nastala za časa, ko so vladali, in se je iz same malomarnosti nabirala desetletja. Ulica Slavka Rožanca. Po posredovanju prebivalcev, objavljeni sliki in utemeljitvi imena krške ulice Slavka Rožanca v prejšnji številki se stvari (table) že postavljajo na svoje mesto. Prejšnji tabli z napisom -Ulica Slavke Rožančeve« sta že odstranjeni, v neHaj dneh pa naj bi bili nameščeni novi, s pravilnim imenom seveda. Mogočega danes, ko to prebirate, že na svojih mestih. Nova (stara) kraljica. Najboljši cviček je na letošnje ocenjevanje prinesla Anica Kos iz Šentjerneja, ki je tako postala nova (stara) kraljica cvička. Prisotne novinarje na tiskovni konferenci je zanimal predvsem recept za pridelovanje vrhunske kapljice, zato so letošnjo kraljico zasuli z vprašanji. Prednjačil je Janez Pavlin, ki je ostale kolege pozval, da lahko -obdelajo« kraljico skupaj ali vsak posebej. Po smehu in številnih pripombah je Pavlin še dodal: -Vendar nisem mislil v prenesenem pomenu.« Cviček v potokih. Pred leti seje na prireditvi »Teden cvička« popilo ogromne količine te žlahtne kapljice, tako da so organizatorji beležili rekorde kar v več tisoč litrih. V zadnjem času pa postaja cviček vedno bolj cenjen in tudi iskan, zato se ga ne pije več v potokih, ampak se ga poskuša v kozarčkih. Na zdravje! Gramoz za govedino. Na Bizeljskem so pred dnevi ponovno vzpostavili zgodovinsko blagovno menjavo - blago za blago. Nazadnje smo namreč slišali o tovrstnih poskusih v Libiji, sedaj pa se je to zgodilo kar pri nas. Natančneje v Bračni vasi, ko je domačin (ne)prodal govedino znanemu Bizeljancu, ta pa računa ni poravnal. Ker dolg še do danes ni bil poplačan, se je lastnik govedine znašel tako, da si je dal na dvorišče pripeljati več »kubikov« gramoza, last dotičnega kupca govedine. O rešitvi kupčije bomo še poročali. Roke hitrejše od stroja. Pri izkopavanju jarka za ptt-kabel, ki se je na črno vršilo na Brezovici pri Bizeljskem, jo je znanemu bizeljskemu obrtniku zagodel sosed, ki se ni strinjal z njegovim početjem oziroma delom njegovega izvajalca, in je na svoj način -z motiko v roki - prispeval k telefonizaciji sosednje parcele na brezžični način. Z ročnim zasipavanjem zemlje je namreč prehitel celo stroj, ki jo je izkopaval. Edina napaka je bila v tem, da kabel ni bil položen. Čestitamo prvemu lastniku mobitela na Brezovici pri Bizeljskem. Ob otvoritvi razstave umetniškega para Elizze C. Wong in Aque Aque se je po uvodni predstavitvi slednji zahvalil prizadevnim organizatorjem in ob tem povzdignil direktorja Kozjanskega parka Francija Zidarja kar v grajskega gospoda. Seveda je realnost povsem drugačna, zato je direktor Zidar pač reagiral na njemu svojstven hudomušen način: »Hvala za komplimente in za povišanje v grajskega gospoda. Nikoli nisem bil grajski gospod. To bi sicer bilo mogoče pred kakimi 90 leti, če bi takrat živel. V tem času pa sem lahko kvečjemu grajski zidar - v vseh pogledih« Na ondašnji predstavitvi najnovejšega literarnega dela mladega zgodovinarja Ervina Dolenca se je vnela vneta razprava o političnih situacijah in razmerjih nekdaj in danes. Nikakor se ni dalo ogniti ugotovitvi, da se zgodovina ponavlja in da je politika boljkone predvidljiva. Se je pa avtor strogo ogibal kakršnim koli sedanjiškim političnim vzporednicam ali celo predvidevanjem, češ da se zgodovinarji ukvarjajo s preteklostjo, ne pa s futurizmom. Krška občina doživlja vse več kritik, tudi z gospodarskega področja. Tako je slišati tudi o nepotrebnem zapletanju okrog zemljišč za gospodarske dejavnosti. Nekateri menijo, da se bo krško gospodarstvo sicer dvignilo ravno zaradi drobnega gospodarstva, vendar se jim bodo morali tudi občinarji nekolikanj prilagoditi. Menda živijo v čisto svojem svetu ... Predsednik območne organizacije vojnih veteranov Slovenije, Ernest Breznikar, je odločitev celjskega sodišča, ki je v neki zadevi presodilo, da v vojni za Slovenijo JLA ni bila sovražna vojska, takole naglas razmišljal: »V vojnah ni v navadi, da bi se dve prijateljski vojski vojskovali med sabo. Če so torej v Celju ugotovili, da jugoslovanska armada ni bila sovražna, sledi logičen sklep, da je bila sovražna le naša, slovenska vojska. Ko so nekdanji borci NOB razmišljali, ali naj članarino (500 SIT) v svoji organizaciji povišajo ali zmanjšajo, se je oglasil njihov član Marjan Seliškar, ki je dejal, da si v njihovi krajevni organizaciji, ki šteje le 22 članov, s tako zbranim denarjem ne bi mogli prav nič pomagati Zato članarine enostavno raje niso pobirali. • Organizacijski komite svetovnega vojaškega padalskega prvenstva, ki bo od 28. junija do 8. julija na letališču v Cerkljah ob Krki, je očitno pozabil, da Cerklje niso del Ruplove občine, ampak da sodijo v Avšičevo, se pravi brežiško. Tako dober mesec pred pričetkom prvenstva, ki se ga bodo udeležili padalci iz 45 držav sveta ter truma novinarjev, ki bodo ponesli v svet glas o Cerkljah in Brežicah, ni nihče uradno povabil k sodelovanju koga od občine. Ker pa županu ni vseeno, kakšen bo ta glas, se je kar sam ponudil za sodelovanje pri organizaciji tekmovanja, ki bo potekalo tako rekoč na njegovem dvorišču, na katerem pa očitno le ni absolutni gospodar. Na zadnji seji brežiškega občinskega sveta je njegov predsednik dr. Alojzij Slavko Sušin predlagal, naj bi zaradi boljše učinkovitosti in izkoriščenosti časa v razpravah sodeloval le po en predstavnik posamezne stranke. Zamisel je sicer dobra, a v praksi žal povsem neuresničljiva. V silno dolgih in pomembnih razpravah je namreč zelo redko čutiti strankarsko pripadnost razpravljalcev. Vse skupaj običajno še najbolj spominja na nekdanji zbor krajevnih skupnosti. Na Senovem so se končno začela dela na magistralni cesti skozi- Senovo. Delavci cestnega podjetja so zgradili zasilni most za obvoz čez Dovški potok, mostič nad črpališčem spremenili v prehod za pešce in podrli stari most. Nastala je velika jama, ki bo osnova za novi most. Zlobneži govorijo, da bomo na Senovem in tako tudi v občini Krško dobili tromostovje in se tako ponovno postavili ob bok beli Ljubljani. Še bolj zlobni pravijo, da smo ob boku Ljubljane že bili - po ustvarjenem narodnem dohodku v letih socializma. Zaradi napak tedanjega časa in sposobnosti vodstva novih demokratičnih sil pa sedaj žanjemo uspehe skoraj enako kot prej, le proti vrhu drugega pola. Važno je, da smo na vrhu in da imamo tromostovje. Majda Arh - iz prve roke po Oslu Po obleki, ki jo je nosila Regina, sodeč, se na vizualnem področju ni zgodilo bogve kaj. Kako to? «S tem vprašanjem se nisem posebej ukvarjala, čeprav sem bila, kot vsi udeleženci naše ekipe, tudi sama nezadovoljna. V pisani množici pa je bilo že na prvi pogled opaziti, da smo 'bili najslabše oblečeni in v tem pogledu še daleč za Evropo. Tudi ko smo snemali spot, sem bila v svoji obleki, ker pač ni bilo na razpolago nič boljšega.« Enaindvajseto mesto, ki ga je Regina zasedla, je razočaralo marsikoga pred TV sprejemnikom. Ali je res, da so bile skoraj vse skladbe boljše od naše? In katera je bila tebi najbolj všeč? «lzid je bil odvisen od številnih dejavnikov, za katere se šele sedaj vidi, da so nam primanjkovali. Najpomembnejše je bilo to, da smo bili slabo pripravljeni, čeprav so Regino novinarji in organizatorji dobro sprejeli, saj je zelo simpatična. Pred tekmovanjem so nanjo stavili Nemci in po tekmi Norvežani, ki so odkrito kazali glasovalni listek. Meni je bila naša skladba všeč. Najboljša pa mi je bila hrvaška, vsaj po stilu. Favoriti so bili Portugalci in Irci, tudi Švedi, čeprav meni niso bili všeč. Prej Estonci in Švicarji.« Povej nam kaj o vzdušju pred nastopom in po njem, ko ste bili v sobi za nastopajoče? V sobi je bil »feeling« dober, saj smo se vzpodbujali med seboj. Privšek, ki je že leta »noter«, pa je izjavil, da je to vse v naprej naštudirano in odigrano, brez spontanosti. Mi smo se držali bolj skupaj. Če bi sama kandidirala, bi verjetno dobro premislila, ali bi se izpostavila kritiziranju, ki ga je bila Regina deležna že pred odhodom v Oslo.« Kakšen je tvoj splošni vtis o Eurosongu? «Že od začetka smo bili nekako izločeni, saj smo bili edini, ki smo bili sami, v svojem hotelu, medtem ko je bilo vseh drugih 22 kandidatov v skupnem hotelu za nastopajoče. Veliko je bilo dejavnikov, ki so vplivali na počutje in tako tudi na izid. Meni je bilo denimo super, ker sem pač bila na Norveškem in sem si lahko ogledala Oslo, ki je zelo lepo mesto, v katerem imaš kaj videti. Kot ekipa pa smo bili raztreseni in slabo organizirani. S seboj nismo imeli nobenega promocijskega materiala kot ostali, nobenih prospektov o Sloveniji. Organizatorji so se izkazali, bili so prijazni in so nam razkazali vse, kar nas je zanimalo. Bil je praznik in ulice so bile polne povork. Cel Oslo je bil ena sama velika »fešta«. Za konec bi rada samo poudarila, da za udeležbo na Eurosongu nismo dobili nobenega honorarja, le dnevnice in plačan hotel, za hrano pa smo morali poskrbeti sami. (Po Oslu se je z Majdo Arh (spremljajočo vokalistko) pogovarjal Mr. Jožo) Koncert krškega Big banda Krško, 25. maja - Krški Big band, ki deluje v sklopu pihalne godbe pod vodstvom Aleša Suše, je ta večer predstavil bogat program v različnih glasbenih slogih - od latina, swinga pa vse do jazzovskih skladb, ki so do jazzovkega izraza prišle sploh ob improvizacijah solistov. Dobro uigrana dvajsetčlanska zasedba vseh sekcij je dokazala, da po kakovosti sodi v sam vrh slovenskih big bendov. Od tako dobre zasedbe in ob redni vaji lahko čez čas pričakujemo še več, posebej če se bodo odločili ustvarjati avtorska dela, kar pa zahteva veliko časa in vztrajnega timskega dela. Znanja in feelinga jim ne primanjkuje. Big band sestavlja nekaj profesionalnih glasbenikov, med katerimi deluje tudi nekaj dobrih amaterjev. Za to priložnost so povabili tudi goste: na trobenti Davida Jarha, Matjaža Mikoletiča s pozavno in redne vokalne spremljevalke. (Mr. Jožo) Nagradna križanka DANCING KLUBA FLAMINGO Sponzor tokratne križanke je Dancing club Flamingo, ki ga je moč najti v krškem hotelu Sremič. Podjetnik Janko Hausman z Bleda, ki se ukvarja z gostinstvom že 26 let, je v prenovo nočnega bara hotela Sremič vložil 200 tisoč nemških mark. Tako je Krško po več letih dobilo pravo nočno zabavišče -Dancing club Flamingo. Nočno življenje se vrača v Krško, cene pa so vsaj za zdaj najnižje med tovrstnimi lokali v Sloveniji. Prenovljeni prostori lahko sprejmejo do 120 obiskovalcev, ki lahko vsak večer med dvaindvajseto in četrto uro zjutraj uživajo v dobri zimzeleni glasbi ter artističnem programu prikupnih plesalk, redno pa bodo tu gostovala tudi znana pevska REŠITVE NAGRADNE KRIŽENKE BANKE CEUE Rešitev križanke iz dvajsete številke - Geslo: PK ACTIVA EUROCARD MASTERCARD. Po vodoravnih vrstah: OBTOK, DRAPE, PETRA, OM, IT, REIMS, NARCISA, NOE, ANAMNEZA, SK, KIR, DNINA, G, AMINI, DINAR, ZATAJITI, EVA, ITEM, LUŽIČAN, LOTERIJA, ARA, ORANŽA, NAKIT. Srečni nagrajenci: 1. Valerija SODIČ, Ponikve 22, Jesenice na Dolenjskem (komplet majic za 4-člansko družino); 2. Dragica LUSKOVEC, Cesta 4. julija 62 b, Krško (popotna torba); 3. Darijan TABAK, NHM 24, Sevnica (pisalni set). Nagrajenci naj se za nagrade zglasijo v Banki Celje, Ekspozitura Krško, CKŽ 53, Krško. imena iz Slovenije in Hrvaške. Prepričani smo, da boste z izbranimi pijačami in hladnim prigrizkom vrhunsko postreženi, saj Vam bo postregel najboljši natakar v državi - Marjan Bogovčič. Nagrade za reševalce: 1. šampanjec v Dancing clubu Flamingo; 2. buteljka vina v Dancing clubu Flamingo; 3. videokaseta; 4. in 5. zgoščenka. Rešitev gesla pošljite najkasneje do sobote, 8. junija 1996, na naslov NAŠ GLAS, CKŽ 23, 8270 Krško, s pripisom: »Križanka Flamingo«. do 04h NAŠ GLAS TjW AKIBA DUŠAN CUNJAK ) Hotel Sremič Krško Vsak večer erotični program > IMF te2 SESTAVIL BOJAN MACUR VRSTA SINTET. SMOLE POZIT. ELEKTRODA IZDELKI IZ GLINE TRST FIGURA PRI ČETVORKI JAPON. DENAR ŽENSKO IME TROPSKA RASTLINA DTemF LHTEU CINIČNE ŠOLE MEDNARODNO ZDRUŽ. PREVAJALCEV I PRVI MOŠKI TRENJE MIGLJAJ PRVA ŠTEVILKA. NOVO MESTO FRANC SLIKAR Claude MOŠKI. KI SE SAMO-ZADOVO-UUJEJO PLANOTA V BOSNI IVANČIČ Ž. IME BALETNI PLESALEC ZADNJIK v anato-ml|l) MURNIKOV LITERAR. JUNAK ITAI. IGRALKA Sophlo RADIJ _ DEL HEMO GLOBINA NIZOZ. SLIKAR Frans LETNI POSEK MOŠKI POVRŠNIK ANGL POLARNI RAZISKOVALEC (John) CRIL BRAČKO KENIJSKI POLITIK REKA NA JAvi CIGANI RIJEKA GORICA MESTO V MEHIKI DRŽAVA V AFRIKI TRGOVSKI ZASTOPNIK SEBIČ-NEŽ ALEKSANDER (Hubkov.) lil z*'**' PRIREDITVE: Varstvo pri jlelu v tekstilni industriji Sevnica, 23. maja - Inšpektoriat za delo Republike Slovenije je v petek organiziral delovni sestanek za strokovne delavce s področja varstva pri delu v tekstilni industriji, ki so ga priredili v sevniškem gasilskem domu. Na posvetu so se lotili različnih tem s pravnega in delovnega področja: nalog v procesih lastninskega preoblikovanja, vloge strokovnih delavcev pri oblikovanju delovnopravne zakonodaje, konkretnih postopkov pri varovanju pri delu, dela z nevarnimi snovmi, novih predpisov in zdravstvenega varstva. Poleg posveta so pripravili še občni zbor društva DITTIS-VPD in si ogledali tovarno »Inplet«. Razstava izdelkov in aktivnosti Srednje šole Krško Krško, 24. maja - V petek so na Srednji šoli Krško organizirali dan odprtih vrat, saj so pripravili razstavo izdelkov, ki so jih naredili dijaki ob pomoči profesorjev, predavanje z naslovom Povezava lokalne mreže z enim modemom v Internet ter okrogle mize na temo Mladi sodelujemo v življenju, Vzgoja za družino, mir in nenasilje ter Humanizacija odnosov v družini. (Galex) Prikaz košnje v Ravnah Občinsko člansko gasilsko tekmovanje Rožno, 26. maja - V nedeljo je potekalo člansko gasilsko tekmovanje prostovoljnih gasilskih društev iz občine Krško. Sodelovalo je 35 ekip, is sicer 5 ženskih desetin, 9 moških A (na motorni brizgalni manjše zmogljivosti) in 21 moških desetin B (na brizgalni večje zmogljivosti). Tekmovali so v taktični disciplini črpanje vode iz potoka in zbijanje tarče s curkom vode. Doseženi rezultati so pokazali izvrstno pripravljenost in motiviranost vseh ekip, kljub težavnim razmeram zaradi razmočenega in blatnega terena. Uvrstitve: - članice: 1. PGD Raka, 2. PGD Mali Kamen, 3. PGD Senuše; člani A: 1. PGD Veliki Trn, 2. PGD Rožno, 3. PGD Drnovo; člani B: 1. PGD Mali Kamen in PGD Leskovec (delitev 1. mesta), 3. PGD Senuše. (Stanislav Dvoršek) Slovenska zemlja v pesmi in besedi Rajec pri Veliki Dolini, maja - V Rajcu je pred dnevi gostovala ekipa Radia Slovenija 1 in v hiši družine Munič posnela oddajo »Slovenska zemlja v pesmi in besedi«, ki že vrsto let na sporedu prvega programa nacionalnega radia ohranja stare narodne pesmi. Tokrat so se pri Muničevih zbrali starejši ljudje, ki so še sami v mladosti ob večerih po vasi prepevali te pesmi, saj je bilo to takrat edina zabava. Oddaja bo na sporedu verjetno septembra, njena posebnost pa bo prav gotovo Tone Bukovinski, znani pevec in harmonikar, ki je igral in prepeval na marsikateri svatbi ter s šalami zabaval svate. (Božidar Zore) Ravne, 25. maja - Zdolani s krajani okoliških vasi sedaj že tradicionalno prirejajo prikaz ljudskih običajev, ki so značilni za te kraje. In tako je bilo tudi letos. V Potočah pri Hrvatovem mostu so se zbrali kosci, konjske vprege in pohodniki, ki jih je bilo kar nekaj. Na poti po grabnu so si lahko ogledali stare mline in izvir dveh studencev. Ogledali so si tudi pranje perila na potoku, kot je bilo to v časih, ko še nismo poznali pralnih strojev, in kasneje še domačijo kuharskega mojstra Ivačiča, kjer je bil tudi krajši postanek. Pohodnikeje približno ob 17. uri pričakal z domačo glasbo ansambel Rozman. Nato je sledil prikaz starih običajev in družabnih iger ter košnje. (Mr. Jožo) frekvenca: 96,7 MHz 105,2 MHz Naše oddaje lahko poslušate vsak dan mad8.in19.uro, ob sobotah med 8. in 24. f-J L¦\/1\| | CJ /\ in ob nedeljah od 8. do 17. ure. mm Naša anketa: Evrovizijska popevka v očeh Slovencev Težko je biti pameten o stvari, za katero se ne moreš natanko odločiti, ali naj jo jemlješ resno ali ne. Tokratno anketo smo si izbrali predvsem kot lahkotnejšo temo za predah med vrsto zapletenih vprašanj, ki smo z njimi zadnjih nekaj številk morili bralce in nebralce Našega glasa. Če pa človek stvar pogleda z več strani ... Končno gre le za promocijo države. Mnogi televizijski gledalci lahko (vsaj v Evropi) razločno slišijo besedo Slovenija, vidijo predstavitveni spot in vse, kar sodi zraven. Če med predstavitvijo seveda ne sedijo na ušesih ali ne hrustljajo preveč naglas svojega čipsa. Zanemariti ne smemo niti možnosti, ki jih nudi neposreden stik med glasbeniki z vseh koncev sveta. Še bi lahko našteval, a bodi dovolj. Le še beseda, dve o popevkah. Res je, da na evrovizijskem tekmovanju vsako leto slišimo nekaj res lepih popevk, a doslej si verjetno nihče ni uspel ustvariti merila ali predstave o tem, kakšna naj popevka bo, da ji bo zagotovljen prodor v evropski vrh. Tista, ki nam je pred leti pripeljala tekmovanje v Zagreb, že ni bila nič posebnega, ravno tako kot letošnja slovenska pesmica ni nujno sodila ravno na rep lestvice. Nikoli se tudi ne bom znebil vtisa, da (recimo) pred leti francoska pesem White and Black ni bila porinjena navzdol predvsem zato, ker jo je pela nebelka in so ob njej nore ritme bobnali večinoma nebelci. Še bi lahko filozofiral, a bodi dovolj. Žal tu čas opravi bore malo izbora: tako kot pesmi nastajajo, tudi padajo v pozabo, ker je treba narediti prostor za nove. Celo zmagovite popevčice slišimo relativno malokdaj - še največkrat pred naslednjim tekmovanjem. Za ogrevanje. Potem pa: adijo slava! (Ika) i Toni Hervol, gostinec in glasbenik iz Bukoška pri Brežicah: »To, katera pesem je bila najboljša, bi težko presodil, ker nisem uspel videti celotnega prenosa, toda zmagovalna mi ni bila všeč. Zelo dobro mnenje pa imam o naši. Je pevna, živahna, pa tudi Regina je zelo prijetna pevka. Da se ni uvrstila višje, je krivo tudi dejstvo, da je Slovenija politično še neuveljavljena država. Velika Britanija, Irska in nekatere druge imajo točke zagotovljene, še preden začqo peti.« Mojca Germek, dijakinja iz Krškega: »Eurosong sem spremljala in najbolj všeč mi je bila pesem, ki je zmagala, sploh zato, ker je bila drugačna od ostalih. Tudi naša mi je bila všeč in pričakovala sem, da se bo bolje uvrstila. Nimam pojma, zakaj smo končali na dnu lestvice. Organizacija je bila po vizualni plati dobra, kot se spodobi za takšno prireditev. Za prihodnje leto bodo naši morali izbrati drugačne kriterije, če se bodo hoteli bolje uvrstiti. Mislim, da se stil zadnja leta vse preveč ponavlja in bi bilo potrebno vnesti kako novo noto, ki bi izvedbe osvežila.« Jože Dirnbek, upokojenec iz Pisec: »Prireditev sem spremljal, saj sem velik ljubitelj glasbe, tudi sam pojem pri oktetu Orlica. Zmagovalna pesem mi ni bila najbolj všeč, zelo pa mi je bila všeč hrvaška, celo bolj kot zmagovalna. Slovenija bi se lahko uvrstila malo višje, vendar menim, da je vzrok za slabšo kakovost slovenske popularne glasbe v tem, da imamo veliko mladih talentov, ki pa jim nihče finančno ne pomaga, marsikdo pa sam nima dovolj denarja.« VABILA: Društvo kmetic Krško vabi na RAZSTAVO KULINARIKE IN ROČNIH DEL, ki bo od 7. do 9. junija v krškem Kulturnem domu. Društvo upokojencev Sevnica vabi na OBČNI ZBOR DRUŠTVA, ki bo v nedeljo, 2. junija 1996, ob 9. uri v jedilnici Konfekcije Lisca v Sevnici. Dnevni red bo podan na občnem zboru. Grad Podsreda vabi na MEDNARODNO RAZSTAVO -EVROPSKO UPORABNO STEKLO«, ki bo na ogled od 31. maja pa vse do konca oktobra. Razstavo izbranih vrhunskih steklenih izdelkov so leta 1994 pripravili strokovnjaki Finskega muzeja stekla in predstavlja izdelke več kot devetdesetih oblikovalcev stekla vseh evropskih dežel Dolenjske pekarne v prodajalni Saša: Ob kruhkih tudi sladice Krško, 20. maja- Dolenjske pekarne so v ponedeljek v prodajalni Maje Zorko 'Saša* priredile svojevrstno otvoritev hladilne vitrine za sladice. Pripravili so namreč degustacijo svojih sladic: dublinske -Schvvartz torte, sadnih skutnih in čokoladnih minitort, kremnih zvitkov - ki se jih je prijelo lepo slovensko ime »šamrolce« -orehovih in skutnih zavitkov, madžarskih kock, pic in burekov. Marinka Kos iz komerciale Dolenjskih pekarn: »Pice pripravljamo za šole, samo danes smo imeli 2.000 naročil, sirovi bureki pa gredo v promet predvsem po menzah.« Ob sladicah je bil obiskovalcem delikatese »Saša« na voljo (tj. na pokušino) tudi kruh Dolenjskih pekarn, ki pa se v tej prodajalni sam promovira že kar nekaj časa, in Yurmesovi izdelki. j**2. >\eV* -A02 «&%.«* 22"< ^LPCh UPRAVA in TRGOVINA: B. Milavcev 3. Brežice TelJFa* 06OB 61-629 RAČUNALNIŠKI TEČAJI Windows 95 Windows 3.1 x MS Office 95 MS Office GRSLAVIC URARST&b, GRAVERSTV0, IZDELAVA ŽIGOV NOVA, VEČJA TRGOVINA NA CESTI PRVIH BORCEV 11 V BREŽICAH!!! POLEG ŽE ZNANIH ZNAMK UR CASIO, SEIKO, CITIZEN.LAURENS IN SVVATCH LAHKO ODSLEJ PRI NAS NAJDETE TUDI RADIJSKO VODENE URE JUNGHANS, NOVO KOLEKCIJO UR BENETT0N IN URE PRESTIŽNIH ZNAMK KOT SO RAYM0ND WEIL, 0MEGA, L0NGINES, PIERE BALMAIN, ED0X, CERTINA IN L0RENZ. VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA!!! PSC 1HYE< Mladinska 12, 8250 Brežice Tel: 0608/62-770, 62-334, *•*•*•_________________62-140 V prodajno servisnem centru INTEGRA nudimo širok izbor /^- vozil Citroen, kijih tudi servisiramo i p=i motornih koles Honda, KTM, scooterjev Italjet t in Peugeot ter opreme za motoriste f*=> koles Scott in opreme za kolesarje ^ kurilna olja Radi pa vam bomo prodali in brezplačno zamenjali olje ___________ na vsakem tipu vozila 110 let uspešnega "poslovanja Kopitarne Sevnica Sevnica, 24. maja - V naši deželi je le malo podjetij, ki se lahko pohvalijo s tako visokim jubilejem kot Kopitarna Sevnica -110-letnico. Ob tej priložnosti je vodstvo Kopitarne priredilo proslavo in pogostitev, preizkusili pa so tudi sodobni stroj za razrez hlodovine v polizdelke, ki so ga sprojektirali njihovi ljudje v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. Z njim bodo dosegli 20-odstotni prihranek v izkoristku lesa in pri stroških, hkrati pa bo omogočena večja varnost pri delu. Uvodnemu delu je sledil nagovor direktorja Marjana Kurnika, slavnostni program pa sta popestrila oktet Jurija Dalmatina ter igralec Sašo Hribar. Zgodovina Kopitarne sega v leto 1886. Ustanovila sta jo brata Evgen in Armin Winkle, nato pa sta jo vse do jeseni 1944 vodila Andreas in Julius Winkle, ki sta se zaradi vojnih razmer vrnila v Nemčijo. Proizvodnja, katere državni pooblaščenec je bil Ivan Doberšek, je bila obnovljena takoj po 2. svetovni vojni. ^ Proizvodnja obutve in s tem tudi -kopit je imela takrat strateški pomen za obnovo države in oskrbo prebivalstva, zato je bila Kopitarna vedno pod budnim očesom oblasti. Kako pa poslujejo danes? Zadnjih pet poslovnih let so zaključili pozitivno, sicer z majhnimi dobički. Prihodek so povečevali za 15 odstotkov, tako da je za leto 1995 znašal 10.700.000 DEM, letos pa ga načrtujejo za 11.200.000 DEM. Izvoz predstavlja 63 odstotkov prihodka, izvažajo predvsem v Nemčijo, Avstrijo, Francijo, Anglijo in ZDA. V letu 1995 so investirali 500.000 DEM v tehnologijo razreza in obdelave lesa, računalniške obdelave podatkov in protipožarnega varovanja objektov. Registracijo delniške družbe si želijo pridobiti v jeseni letošnjega leta. Olastninili so se z notranjim odkupom, pri čemer so večinski lastniki zaposleni, bivši zaposleni in upokojenci podjetja. Za program kopit, napenjačev in obutve so prepričani, da imajo primerno prihodnost. Ponudba in agresivnost azijskih držav je velika, vendar je realno pričakovati, da bo proizvodnja visokokakovostne obutve ostala v Evropi. Njihov cilj je namreč organizacija z dobro uposobljenimi sodelavci. (Lejla) 130. obletnica Rdečega križa Slovenije Krško, 24. maja - V Kulturnem domu v Krškem so proslavili 130-letnico delovanja Rdečega križa v Sloveniji. Čeprav v zadnjih letih krvodajalstvo nekoliko upada, smo Slovenci v vrhu svetovne lestvice, kar kaže na visoko moralo, ko je treba priskočiti na pomoč sočloveku. Ob bogatem kulturno-umetniškem programu je uvodno besedo spregovorila predsednica območne organizacije Rdečega križa Krško, Meta Habicht, in poudarila pomen organizacije, ki je rešila marsikatero življenjsko stisko. Sploh v zadnjih letih, ko je na prostoru bivše Jugoslavije divjala kruta balkanska vojna, se je organizacija izkazala za nepogrešljivo, saj so nesebično pomagali vsakomur, ki je potrkal na njihova vrata. Prav tako so vsa leta delovanja organizirali humanitarne akcije, med katerimi so najbolj znane krvodajalske. Ob visokem jubileju so 18 aktivistom podelili priznanja za udejstvovanje na humanitarnih področjih - prejeli so jih: Cvetka Kinčič, Rezi Pire, Slavko Šribar, dr. Milan Mlakar, Ivica Rupnik, Malka Moškon, Zora Vrečko, Slavica Ševerkar, Vera Arh, Antonija Pinoza, Štefka Lavrenčič, Milka Kranjc, Mihela Dornik, Zofija Gorišek, Duro Kovač, Milan Jamnikar, Vilma Sikošek in Jožefa Dragan. (Mr. Jožo) rešuje življenja V Brežicah zaključili dvodnevno krvodajalsko akcijo ir A L wt Ek **-'x w v L i Brežice, 21. in 22. maja - V Dijaškem domu Brežice je potekala krvodajalska akcija, ki jo je organiziral RK Slovenje v povezavi z območnimi organizacijami RK na terenu. Podatke po končani akciji je posredovala tajnica Območne organizacije RK Brežice, Mira Davidovič: Mira Davidovič, sekretarka OO RK Brežice «Kri je darovalo 9 dijakov iz Srednje šole Brežice, 225 pa je bilo darovalcev iz Učnega centra Cerklje, ki so se letos akcije udeležili prvič, in to v zelo velikem številu, kar je rezultat povezovanja Ministrstva za obrambo, Zavoda za transfuzijo krvi Republike Slovenije in organizacije RK Slovenije. Iz delovnih in krajevnih organizacij se je odzvalo 212 darovalcev, kar pomeni, da so se akcije darovanja krvi udeležili zaposleni v delovnih organizacijah in zasebnem sektorju, prav tako pa tudi nezaposleni in upokojenci. Pogoj za darovanje krvi je polnoletnost, starost ne sme presegati šestdeset oziroma petinšestdeset let in, seveda, krvodajalci morajo biti zdravi. Kasneje gre vsa darovana kri še skozi vse dodatne preiskave na Zavodu za transfuzijo v Ljubljani, predvsem je poudarek na izločitvi nevarnosti okužbe z virusom HIV« (B.S) Modna revija Srednje tekstilne šole Sevnica »Pomlad je čudež« Sevnica, 24. maja - Učenci in učenke Srednje tekstilne šole so tudi letos organizirali zdaj že tradicionalno modno revijo -šesto po vrsti. Veselo sevniško srečanje z delovnim naslovom »Različnost v enakosti" je združilo stare in mlade. V atriju sevniškega gradu smo videli zelo domiselno pripravljeno sceno. Prikupne manekenke so predstavile blizu 80 zanimivih in izvirnih modelov iz različnih materialov (usnje, polivinil, papir, tkanina), na ogled pa je bila tudi razstava izdelkov, nastalih v interesnih dejavnostih. V pogovoru z Anjo Mavric, Darinko Kerin in Danilom Veterškom -tremi izmed 210 dijakov - je bilo čutiti navdušenje in veselje. Z mnogo prizadevnosti so našli pot do ustvarjanja in kreacij različnih oblačil. Ob tem pa ne gre prezreti zaslug vseh učiteljev, še posebej učiteljev praktičnega pouka. Mentorici Vida Hiršelj in Antonija Černič sta še posebej zaslužni in jima pripada posebno mesto v predstavitvi uspehov celoletnega truda rezultatov željnih učencev. Uprizorili so dve predstavitvi -eno za* učence in njihove starše ter drugo ža krajane občine in okolice. Po nastopu pihalne godbe GD Sevnica, sprejemu gostov in otvoritvi so si obiskovalci ogledali razstavo in modno revijo s kulturnim programom. Klepet ob kozarčku in domačih dobrotah je bil zaključek nadvse lepega večera. (Pavel). Anja Mavric, Danilo Veteršek in Darinka Kerin so zastopali svojo šolo Prelep glasbeni večer v cerkvi sv. Lovrenca Brežice, 21. maja - Bogat spored letošnjih glasbenih prireditev v Brežicah je oplemenitil še nastop Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije iz Ljubljane, ki se je minuli torek zvečer kakim štiridesetim obiskovalcem z enournim koncertom predstavil v brežiški farni cerkvi sv. Lovrenca. Čudovito muziciranje del Mozarta, Mendelssona, Goloba in Brittna je z dlani sicer maloštevilnih obiskovalcev izvabilo tolikšen aplavz, kot da bi bila cerkev povsem napolnjena, in štirinajst komornikov, med katerimi sta še posebej navdušila solista na violini Miran Kolbl in Irina Kevorova, je moralo za dodatek zaigrati še dve skladbi. Tovrstnih glasbenih dogodkov bi bilo lahko v Brežicah še več, saj bi obiskovalci sami sčasoma pritegnili še nove, s čimer bi se dvigovala tudi raven kulture poslušanja komorne glasbe, poslušalci, oddaljeni od slovenskih glasbenih središč, pa bi se obenem na nek način tudi glasbeno izobraževali. Torkovo ploskanje dela občinstva med posameznimi stavki kaže tudi na to potrebo. (ES) Binkoštovanje v Pilštanju Pilštanj, 26. maja-Gričevnata kozjanska pokrajina je polna šeg in navad, ki so se z industrializacijo precej izgubile. Stari, pretežno kmečki običaji so bili na Kozjanskem dolga stoletja temelj življenja. Iskanje lastne identite in nostalgija po lepih časih so bili vzrok, da so v številnih krajih na plan potegnili stvari, ki so že skoraj utonile v pozabo. Binkoštovanje je eden od praznikov, ki so ga prizadevni krajani Pilštanja uspeli iztrgati zobu časa. Binkoštovanje je v Pilštanju velik pastirki praznik. Prireditev se začne ob 4. uri zjutraj, ko se začno zbirati pastirji. Kmetje jih obložijo s hrano in pijačo in jim postrežejo z drnuljevim čajem. Značilna je tudi peka ocvrkov z različnimi primesmi: akacija, bezeg, gobe in špeh. Ob 5. uri se začne trnčanje zvonov. Takrat je že jasno, kdo je pastirski kenig in kdo binkoštna luknea. Pastirski kralj ali kenig je tisti pastir, ki prvi prižene čredo na pašo in mu bo celo leto zaupano vodenje pastirjev. V tem letu je to nalogo dobil Mirko Jazbinšek. Binkoštna luknea pa je tisti pastir, ki zadnji pripelje svojo čredo na vaško gmajno. Kenig in binkoštna luknea se razlikujeta po okrasju klobukov, kralj pastirjev dobi venec iz travniških rož, luknea pa iz kopriv. Po razglasitvi je na vrsti molža krav in pitje surovega mleka. Da .pastirjem ni dolgčas in se preveč ne ulenijo, poskrbijo razne igre. Kečkanje je pastirski hokej na travi, ki se igra po posebnih pravilih in je nekakšen predhodnik današnjega hokeja. Ob 6.30 se prične svečana binkoštna maša, takrat nekako pa se pojavijo v Pilštanju tudi prvi pohodniki, ki so prehodili dolgo pot iz Celja do Pilštanja. Letos so bili kar 103 junaki, ki so začeli pot in tudi prišli na cilj. Pozdravili so jih ljudski pevci in godci. Razpoloženje je ves čas živahno naraščalo. Ob 7.30 je folklorna skupina iz Poljčan zaplesala binkoštni ples - splet štajerskih plesov. Pojavile so se prve kaplje dežja in pregnale kar lepo število obiskovalcev od omizij v zavetje dreves in bližnjih hiš. Na vrsti so bile še nekatere pastirske igre -na enem koncu trga se je odvijalo tekmovanje s fračami v ciljanju tarč, na drugem koncu pa zadevanje količka z obroči. Ob dobri postrežbi in velikem srečelovu bi se morali približati vrhuncu prireditve s pravo veselico, a je žal slabo vreme organizatorjem prekrižalo načrte, saj so številni gostje jadrno pobegnili v avtomobile in se v večini tudi odpeljali. Prireditelji pa so bili kljub temu zadovoljni in si zaželeli več sreče z vremenom ob naslednjem binkoštovanju. (Toni) :|=T J ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. LJUBLJANA 1X2/1 OBMOČNA ENOTA KRŠKO . TRG MATIJE GUBCA 3 8270 KRŠKO OGLAŠA na podlagi 5. člena Pravilnika o organizaciji in načinu poslovanja Zavarovalnice Triglav d.d. Ljubljana razpis za dela in naloge ZASTOPNIKA ZA PRODAJO KAPITALNIH ZAVAROVANJ -OSEBNIH - delo po pogodbi (pogodbeno delo), z možnostjo kasnejše redne zaposlitve Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: - da imajo srednjo strokovno izobrazbo ekonomske, splošne, upravno-administrativne smeri. Pisne prijave je treba poslati v roku petnajst (15) dni po oglasu del in nalog na naslov: Zavarovalnica Triglav d.d. Ljubljana, Območna enota Krško, Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško. K prijavi je potrebno priložiti listine o tem, da prijavljeni kandidat izpolnjuje pogoje, ki so navedeni v tem oglasu. Izbira kandidatov bo opravljena v roku 10 dni po poteku oglasnega roka. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najpozneje 14 dni po opravljeni izbiri. Krško, 28/5-1996 ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. OBMOČNA ENOTA KRŠKO Direktor Zoran Š o I n Avtcline krško d.o.o. Bohoričeva 20, tel.: 0608/21-280,21-380, fax: 0608/22-118, trgovina: 0608/21-010, prodaja vozil: 0608/22-218 Na zalogi vsi modeli avtomobilov Škoda Fellcia, najugodnejši krediti že od 2% obresti dalje, menjava staro za novo, rabljena vozila tudi na kredit, vsi rezervni deti, ki so vgrajeni pri nas v vozila Škoda In Renault Imajo enoletno garancijo. Servis za vozila: Škoda, Renault, Citroen, Lada. AKCIJA!!!!!!!! Pri nakupu Felicie vam podarimo avtoradio! Stane Škoberne, član uprave RK Krško: »Za nezadovoljstvo je največji krivec trener Zovko« Kako ocenjujete letošnjo rokometno sezono in nastope krških rokometašev? »Osnovni cilj je bil, da ostanemo v ligi, kar nam je uspelo brez dodatnih kvalifikacij. Vseeno pa mislim, da bi s takšno ekipo, kot smo jo imeli, lahko dosegli več. Sicer pa je ekipa zelo mlada in šele dozoreva, zato lahko od nje več pričakujemo v naslednji sezoni. Ob koncu sezone se je pokazalo kar nekaj nezadovoljstva in tudi sam sem bil nezadovoljen, za kar pa je največ kriv nekdanji trener Zovko, ki je potem, ko smo si zagotovili obstanek v ligi, povsem popustil, tako da smo ga bili prisiljeni pred koncem tekmovanja zamenjati. Tudi v pokalnem tekmovanju bi lahko dosegli več, saj so nas Primorske novice v dveh srečanjih premagale le za en zadetek.« Kakšna bo ekipa v novi sezoni in kdo bo trener? »Uprava RK Krško želi, da bi ostala ekipa ista kot v pretekli sezoni, radi pa bi jo še okrepili z dvema kakovostnima igralcema. Z vsemi igralci smo se že pogovorili in vsi so pripravljeni ostati. Tudi Gregor Cvijič, novopečeni reprezentant Slovenije, ki ga že vsi vidijo v Pivovarni Laško, je še vedno naš član. Kar pa se tiče trenerja, naj povem, da se dogovarjamo z nekaterimi strokovnjaki, kajti želimo, da bi delo zastavili dolgoročno, vsaj na tri leta, in vse je podrejeno temu cilju. Mislim, da bo v naslednjih dneh, najkasneje pa po končanem evropskem prvenstvu znano tudi ime novega trenerja.« V klubu trenirajo tudi mlajše selekcije. Govori se, da zanje preslabo skrbite in da za prvo ekipo porabljate tudi sredstva, ki jih Športna zveza Krško namenja za delo z mladimi? »RK Krško je eden redkih klubov v Krškem, ki ima zgrajeno celo piramido selekcij, od najmlajših pa do članske ekipe. To terja od klubske uprave veliko naporov, saj je potrebno za vse zagotoviti tudi finančna sredstva. Tako se zgodi, da vedno ni denarja, vendar so na koncu le poravnani vsi računi. Mislim, da tisti, ki delajo z mlajšimi, nimajo prav, ko govorijo, da smo sredstva, namenjena mladim, preusmerili v prvo ekipo.« V rokometu se obrača vse več denarja in slovenska rokometna liga postaja vse bolj profesionalna. Kako vam je v tako težkih pogojih uspelo ohranjati klub pri življenju? »Kakor večina drugih klubov imamo tudi mi veliko težav pri zbiranju sredstev za njegovo delo. Sredstva pridobivamo od privržencev in ljubiteljev rokometa v krški občini, še več jih pa pridobimo od sponzorjev iz drugih krajev v Sloveniji. To priložnost izkoriščam za iskreno zahvalo vsem, ki nam pomagajo, in jih prosim, da nam pomagajo tudi naprej, kajti le tako bomo lahko nadaljevali štiridesetletno zgodovino uspešnega igranja rokometa v Krškem. Želimo se predstavljati z ekipo domačih igralcev, ki bodo ponos kraja in ambasador občine Krško v Sloveniji in izven njenih meja.« JOŽEARH Oskar Kovač, trener RK Krško: »Nikoli nismo zaigrali z najboljšo postavo« Kako je Oskar Kovač zadovoljen z delom in rezultati krških rokometašev na zadnjih tekmah prvenstva, ko je vodil ekipo RK Krško? igrali slabše, kot zmorejo. Kljub vsemu pa smo v plav offu le dvakrat zmagali, v gosteh s Preventom in doma s Slovanom. Menim, da bi morali zmagati dosegla dober rezultat, saj je zelo mlada, predvsem pa neizkušena.« Kaj pričakujete od ekipe v naslednji sezoni? »Vse je odvisno, kakšna bo. Če bo ostala skupaj in če se še okrepi z dvema kakovostnima igralcema, bi se morala boriti tudi za vstop v evropska tekmovanja.« Kakšni pa so vaši (trenerski) načrti za prihodnjo sezono? »Letos sem ekipo prevzel, ko je bil odstavljen trener Zovko. Bil sem praktično dežurni gasilec. V novi tekmovalni sezoni bi se rad posvetil izključno delu z mladimi, »Z delom nisem preveč zadovoljen. Ko sem prevzel ekipo, igralci niso bili več motivirani. Zadovoljili so se z obstankom v ligi in zaradi tega večkrat. Edino opravičilo vidim v tem, da nikoli nismo zaigrali z najboljšo postavo, saj so nas vedno pestile poškodbe. Z obstankom v ligi pa je ekipa ki jih v klubu ne manjka.« V rokometni reprezentanci Slovenije, ki trenutno nastopa na evropskem prvenstvu, so tudi trije igralci, ki ste jih trenirali. »Zelo sem ponosen, predvsem na oba igralca iz Brestanice, in sicer Uroša Šerbca in Bruna Glaserja. Oba sta prve rokometne korake naredila pri meni v RK Krško in vesel sem, da sta uspela. Gregor Cvijič pa se je v reprezentanco uvrstil prav sedaj, ko igra v Krškem. To pove, da se v našem klubu kljub težavam dobro dela. JOŽEARH Pred skupščino RK Krško Rokometni klub Krško se pripravlja na redno letno skupščino. Id naj bi bila preo\idoma v p^tek, 7. jur^jau Upravni odbor khjba si žeti, da se zberejo vsi prijatelji in privrženci krškega rokometa in se skupaj dogovorijo o novem programu dela. Predvsem pa si želijo, da bi se v delo kluba vključili tudi bivši igralci, ki so svojo športno kariero že končali, vseeno pa bi lahko kot klubski delavci veliko pripomogli k delu v klubu. ^ ATLETIKA Nov državni rekord met krogle Marko Trajkovski (8,50 m); pionirji letnik 85/86: 2. mesto skok v daljavo Nejc Pozvek (4,08 m); pionirke in pionirji letnik 81/82:4. mesto skok v daljavo Anja Cepin (4,69 m), 4. mesto skok v daljavo David Smukovič (4,57 m). Jureta Rovana - 5,40 m Nov osebni rekord Petre Radiš<* Brežiški skakalec ob palici Jure Rovan, ki se je vrnil s študija v ZDA, je na močnem mednarodnem mitingu na Dunaju dosegel nov državni rekord, ki sedaj znaša 5,40 m. Juretu je žal, za malenkost spodletel skok na višini 5,50 m, kar potrjuje rezultate testiranja po vrnitvi iz Amerike. Rovan je namreč trenutno zelo hiter in dobro pripravljen, tako da ima velike možnosti, da se približa tudi olimpijski normi, ki znaša 5,60 m. Uroš Novak je s preskočenimi 4,50 m osvojil 13. mesto, izkazali pa so se tudi metalci kladiva (5 kg), saj so vsi postavili osebne rekorde. Primož Kozmus je osvojil 2. mesto (66,36 m), Vernes Mešič je zasedel 3. mesto (57,48 m), Silvo Jagič pa 4. mesto (46,02 m). Najmlajši brežiški atleti na srečanju treh dežel Najmlajši atleti AK FIT Brežice so nastopili na srečanju treh dežel v italijanskem Trbižu in dosegli solidne rezultate -pionirke in pionirji letnik 83/84: 2. mesto skok v daljava Jasmina Kldkočer (4,32 m), 5. mesto Novo mesto, 20. maja - Na področnem prvenstvu v atletiki za srednješolce so nastopile tudi tri atletinje AK Sevnica, ki so tekle za svojo šolo iz Brežic. Tekmovale so uspešno, saj je Jasna Zagrajšek zmagala na 400 m, Klavdija Tomažin je bila najhitrejša na 1.000 m, medtem ko je Janja Košar na isti progi zasedla drugo mesto. Na področnem tekmovanju za osnovnošolce so med 500 tekmovalci nastopili tudi učenci in učenke osnovnih šol z Blance, iz Boštanja, Šentjanža, Krmelja, Tržišča in Sevnice, ki so osvojili štiri prva mesta, in sicer Petra Radišek z osebnim rekordom 42,20 na 300 m, Borut Veber na 1.000 m, Branka Radej na 300 m pri mlajših deklicah in Tanja Colner v suvanju krogle. Rezultati -mlajše deklice 300 m: 1. Radej (Blanca), 2. Martič (Boštanj), 6. Kuhar (Tržišče); mlajše deklice 1.000 m: 9. Virtič (Sevnica); mlajši dečki 300 m: 7. Kalšek (Tržišče); mlajši dečki met žogice: 3. Holožan (Krmelj), 9. Brečko (Sevnica); mlajši dečki višina: 7. Slemenšek (Blanca); starejše deklice 300 m: 1. Radišek (Sevnica); starejše deklice suvanje krogle: 1. Colner (Sevnica), 2. Bec (Šentjanž); starejše deklice met žogice: 3. Pozderec, 9. Begič (obe Sevnica); starejši dečki 300 m: 7. Knez (Boštanj); starejši dečki 1.000 m: 1. Veber, 4. Keber (oba Sevnica); starejši dečki daljina: 6. Mecinovič (Sevnica); starejši dečki krogla: 7. Mlakar (Sevnica); starejši dečki met žogice: 3. Jurman, 6. Novšak (oba Sevnica), (pjer) NOGOMET NK Krško - NK Vransko 1:1 (0:0) V tretjem krogu doigravanja za prvaka smo bili na stadionu Matije Gubca v Krškem priča slabi nogometni predstavi. Domači so nastopili brez poškodovanih Murna in Naraglava ter mladincev Gabriča in Zorka. V tekmi, ki ni odločala o ničemer, so gostje začeli zelo napadalno, Krčani pa so v drugi polovici prvega polčasa prevzeli pobudo. Drugi polčas se je začel s hladnim tušem za domače, saj so gostje iz polpriložnosti prišli do vodstva. Krški napadalci so sicer nenehno napadali proti gostujočemu golu, vendar so številne priložnosti ostale nerealizirane. Ponovno se je izkazala neučinkovitost krških napadalcev, enostavno v ekipi ni bilo razpoloženega strelca. V 70. minuti je trener Mauer v igro poslal Smiljaha Rabiča, ki je v 81. minuti izenačil z lepim strelom z glavo. Gostje so izenačenje sprejeli nešportno, saj je bil v 83. minuti zaradi grobega prekrška izključen igralec Vranskega. Za NK Krško so nastopili: Stritar, Vešligaj, Rabič, Stopar, Lenič (Rabič S.), Molan M., Brdik, Molan V, Zakšek, Petrič, Plankar. (Pilip) Trenutni vrstni red: Usnjar 44, Krško 32, Vransko 25, Laško 23. Krški mladinci prvaki MNZ Celje Krški mladinci so dosegli izreden uspeh, saj so si z zmago na gostovanju v Zrečah pri ekipi Uniorjaz rezultatom 2:1 (1:1) v zadnjem krogu prvenstva zagotovili prvo mesto in s tem pravico do kvalifikacijske tekme za uvrstitev v drugo slovensko mladinsko ligo. Pot do tako velikega uspeha je bila težka, kajti Krčani so vse prvenstvo bili velik boj z ekipo Šentjurja in vse do zadnjega kroga se ni vedelo, kdo bo prvak. Odločile so izvrstne igre Krčanov proti neposrednemu nasprotniku Odločilna tekma v Zrečah se je začela neugodno za Krčane. Že v 16. minuti so domači povedli, kar pa Krčanov ni zmedlo. V 22. minuti so namreč z zadetkom Prosenika uspeli rezultat izenačiti. V drugem polčasu je sledila dobra igra Krčanov, ki pa jim neodločen rezultat ni ustrezal. V 69. minuti so ostali še brez enega igralca, kajti Omerzu je nešportno reagiral na prekršek, ki gaje nad njim storil igralec Uniorja, in sodnik Majcen iz Šentjurja mu je-pokazal rdeči karton. Krčani se niso vdali, nadaljevali so napadalno in v 73. minuti je sodnik upravičeno dosodil enajstmetrovko, ki jo je mojstrsko realiziral Voglar, in zmaga je odšla v Krško. Za mladinsko ekipo NK Krško so nastopili varovanci trenerja Pirca: Ribič, Cedilnik, Omerzu, Gabrič, Voglar, Zorko (Mujakič), Prosenik, Zorko R., Dvorančič, Mlakar, Novak (Šetinc), na klopi sta sedela še Dvorančič D. in Pavlovič. ( Pilip) Končni vrstni red MNZ Celje v mladinski konkurenci: Krško 33, Šenčur 32, Unior 19, Mons Claudius 9, Radeče - 2 (zaradi kazni). Poraz najmlajših krških nogometašev Prva finalana tekma med zmagovalcama skupin A in B je po pričakovanju pripadla velenjski ekipi, ki je v Krškem slavila z rezultatom 3:1 (2:1). Že nastop v finalu je velik uspeh za najmlajše Krčane, ne smemo namreč pozabiti, da so najmlajši krški nogometaši za sabo pustili celjski Publikum, Steklar iz Rogaške Slatine in ostale ekipe v skupini B. Krčani so začeli izredno dobro in v 10. minuti povedli z lepim strelom Pilipoviča, ki je gostujočega vratarja premagal z velike razdalje. Po napaki obrambe domačih je Velenjčanom uspelo v 17. minuti izenačiti, kmalu pa tudi preiti v vodstvo. (Pilip) MALI NOGOMET Beli konjiček s težavo V osmem krogu malonogometne lige Cerklje - Krška vas je moštvo Kolibrija dobro namučilo »bele konjičke«, ki so zmagali le z zadetkom razlike. Zelo napeto je bilo tudi v Krški vasi na tekmi med Blondvjem in gosti iz Sobenje vasi, ki so zabeležili že sedmo zmago. Z dvema zaporednima zmagama sta na lestvici najbolj napredovali vrsti Natalije in Boršta, ki je brez poraza že tri kroge. Rezultati osmega kroga: Sušica 93 - Boršt 1:4, Krška vas -Cerklje 2:8, Blondv - Sobenja vas 5:6, Gazice - Jurček 7:2, Natalija - Pirošica 5:2, Beli konjiček - Kolibri 4:3. Vrstni red: Beli konjiček 24, Sobenja vas 21, Cerklje 19, Blondv 15, Kolibri 12, Gazice 10, Natalija 9,.o.o. ¦ NEPEREMIČNINE (PRODAJA. NAKUP, ODDAJA, NAJEM...) ¦STILNO POHIŠTVO -VITEŠKI OKLEPI -BIOENERGETIKA INFORMACIJE PO TELEFONU 0608/22-609 IN 21-609 Jj^ FILMSKI SPORED »Kino servis* Brežice 30., 31. V. in 1. VI. ob 18.30 uri, 2. VI. ob 18.30 in 20.30 uri in 3. VI. ob 20.30 uri: STARE SABLJE 2, komedija 30.. 3lS/. in 1. VI. ob 20.30 uri: JADE, erotični triler 4. w.: ni predstav 5. VI. Ob 20.30 uri: SABRINA, romanca Kulturni dom Krško 30. V. ob 19. uri in 31. V. ob 20. uri: ZMEDA NA POŠTNEM VLAKU, akcijski Kino Kostanjevica 1. in 2. VI. ob 20. uri: POGUMNO SRCE, zgodovinski spektakel Kino Šentjernej 31. V. ob 19. in 21. uri: POGUMNO SRCE, zgodovinski spektakel Citroen, vozila s tradicijo, na jvoljo tudi v Brežicah V Integri vas čaka razen avtomobilov še vrsta drugih Avtocenter Radanovič Kupci odhajajo zadovoljni presenečenj Tole hondo CBR vam bo morda prodala ravno Slobodanka Slak, ki takole uživa v sedlu živahnega Japonca. OPRAVIČILO Pri poročanju o otvoritvi Integrinega prodajno-servisnega centra v Našem glasu št. 21 se nam je pod sliko zapisala nerodnost: gospoda Sika, direktorja Cimosa.smo uvrstili kar med soustanovitelje Integre, čeprav to dejansko ni. Opravičujemo se. Francoski Citroen je na naših cestah prisoten že desetletja. Zanesljiva in varčna vozila so že zdavnaj osvojila srca Slovencev, od katerih so mnogi Citroenovim vozilom obljubili večno zvestobo. Tako so nastali pri nas že pred več kot tridesetimi leti prvi klubi AS, ki so združevali ljubitelje in imetnike tedaj najbolj priljubljenih konjičkov z dvema puščicama, amijev in spačkov. Sčasoma so z risalnih desk francoskih inženirjev prihajali na trg novi modeli. Žaba, GS, GA, Visa, BX in ostali, vse do sedanjih lepotcev, med katerimi na naših cestah najpogosteje srečujemo majhnega, a živahnega in ognjevitega AX-a, katerega odlično vzmetenje, krmilni mehanizem, zavore in udobni potniški prostor zagotavljajo pogoje za prijetna in varna potovanja. AX je po svoji priljubljenosti povsem nadomestil nekdanja Citroenova aduta amija in viso, nekoliko večja in še bolje opremljena ZX in xantia pa sta pravi nadomestili nekdanjih vozil z oznakami GS, GA in BX, ponujajo pa ju tudi v izvedbi karavan (break). Petičnežem je namenjen XM, v katerem se da nadvse udobno potovati tudi na najdaljših razdaljah. Ob teh pa proizvaja Citroen še udoben družinski potovalnik evasion ter pravi kombi jumper za vse vrste prevozov blaga in potnikov. Tudi furgon C 15, izpeljan iz vise, je predvsem za obrtnike in trgovske potnike nadvse uporaben in še dolgo ne bo za v staro šaro. Vsa našteta vozila lahko pod ugodnimi kreditnimi pogoji kupite v novem avtomobilskem salonu Integre v Brežicah, za bencinskim servisom OMV. Poleg tega, da vam vozila prodajo, pa pri Integri v lastnem servisu, ki domuje pod isto streho kot trgovina, poskrbijo tudi za servisno vzdrževanje, pri njih kupljeno motorno olje pa vam brezplačno zamenjajo, ne glede na to, katere znamke vozilo imate. S tem pa ponudba Integrine prodajalne še ni zaključena. Pri njih lahko kupite tudi atraktivna japonska motorna kolesa znamke Honda ter avstrijske terenske motocikle KTM, predvsem mladim pa so namenjeni skuterji Peugeot in Italjet. Da, tudi vozila brez motornega pogona so vam na voljo v tem novem brežiškem avtomobilskem salonu. To so gorska kolesa priznane ameriške znamke Scott, prav za vse našteto pa na istem mestu lahko kupite raznovrstno dodatno opremo in rezervne dele. Pa še razveseljiva novica za ljubitelje novosti. Prvega junija bo v Integri moč na testni vožnji preizkusiti (in seveda kupiti) najnovejši Citroenov produkt, SAXO. Izmed udeležencev enotedenskih testnih voženj pa ,so v Integri minuli petek izžrebali deset nagrajencev, ki bodo v znak pozornosti prejeli nagrade: 1. avtoradio Blaupunkt: Vinko Debeljak iz Sevnice, 2. 5 I motornega olja Total: Filip Grgič iz Siska, 3. maketa vozila ZX: Mirko Planine iz Križ, 4. nahrbtnik: Gabrijel Rožac iz Artič, 5. dežnik: Jože Pilpoh, Sela, 6.-10. mini maketa xantie: Rudi Plešec iz Brežic, Andelka Zekovič iz Zagreba, Janko Starki iz Globokega, Slavko Bokor iz Dobove ter Božo Abram iz Brestanice. Družinsko podjetje Radanovič v Brežicah je pričelo nastajati s prvo delavnico najstarejšega Mihaela že leta 1910. S prodorom tržnega gospodarstva na Slovensko pa je drugi Mihael, ki mu je vztrajno stala ob strani žena Zofija, ob avtomehanični delavnici zgradil zaradi pomanjkanja prostora najprej manjši salon za prodajo novih vozil, lani pa je na drugi strani Černelčeve ulice zrasel nov, velik in sodoben avtomobilski salon, v katerem prodajajo vsa vozila iz programa nemških tovarn Volkswagen in Audi, v prvotnem salonu pa so kupcem na voljo čedalje bolj priljubljena španska vozila Seat, nad katerimi tudi drži roko nemški Volksvagen. Z novimi prostori se je močno izboljšala kakovost prodaje, zato kupci odhajajo od Radanovičev, pri katerih je skupaj z vsemi člani družine v prodajalnah in servisu zaposlenih kar osemnajst delavcev, nadvse zadovoljni. Kako tudi ne, ko pa jim je od vsakega modela na voljo tudi testno vozilo, ki ga lahko preizkusijo in se na osnovi neposrednega občutenja želenega vozila mnogo laže odločijo. V kletnih prostorih nove zgradbe pričaka kupca velika prodajalna z originalnimi rezervnimi deli za vozila vseh treh Polo postaja vse bolj priljubljen programov in le malokdaj se zgodi, da iskanega dela nimajo na zalogi. Toda tudi v tem primeru poskrbijo, da kupec ne čaka na rezervni del več kot en dan. Že naslednji dan jim namreč po naročilu iz skladišča v Salzburgu pripeljejo naročeno, kar naredi na njihove stranke še poseben vtis. Tudi lastnikom starejših Audijevih ali Volkswagnovih vozil ni treba biti posebej v skrbeh za rezervne dele. Celo za dvajsetletnike zanesljivo najdejo ustrezen del, le kakšen dan več je treba počakati. Zato odhajajo njihovi kupci iz Brežic zadovoljni. Zadovoljni pa so tudi Radanovičevi, ki so v dobrih petih letih prodali že približno 1.600 vozil. Največ je bilo seveda priljubljenih goltov, katerih tretja generacija ni nič manj iskana od prvih dveh, čeprav je treba priznati, da je v zadnjem času med kupci vse več zanimanja za nekoliko manjši in cenejši polo. Ljubitelji večjih in udobnejših vozil kupujejo Volksvvagnova vento in passat, ter vse tri modele audija, za Seatove ibize, cordobe in toleda pa je povpraševanje tudi zadovoljivo. Zanimiva so tudi lahka tovorna in specialna vozila. Prav za vsa vozila lahko pri Radanoviču kupite tudi bogato dodatno opremo, zaradi velike zaloge v skladišču pa običajno lahko avto odpeljete že isti dan, ko ga vplačate. »Rally Slovenija - Saturnus 97« v Posavju Slovenija je zelo zanimivo področje za izvedbo in nastop na tekmovanjih v avtomobilističnih rallvjih. Če ga že ne cenimo sami, pa je zelo zanimiv za sosede, saj so Avstrijci še kako srečni, ko pri nas na zanimivih in atraktivnih Krajevne volitve so pred vrati Brežice, 23. maja-M brežiški občini bodo v nedeljo, 2. junija, potekale volitve članov svetov krajevnih skupnosti. Kot je na zadnji seji OS Brežice poročal sekretar Rudi Volčanjšek, so bile v vseh krajevnih skupnostih vse kandidature pravočasno vložene, zadovoljivo pa je tudi število kandidatov. Ti so se pri načinu kadidiranja odločili za najenostavnejši način, tj. z zbiranjem podpisov. Zanimivo je, da so kar v 34 od 93 volilnih enot oblikovali zaprte kandidacijske liste, enako pa so storili tudi v krajevnih skupnostih Cerklje, Krška vas, Pečice-Križe in Velike Malence. To pomeni, da so kandidati praktično že izvoljeni, saj po veljavni volilni zakonodaji zadostuje za njihovo izvolitev že en sam glas! Sicer pa se bo največ kandidatov za eno mesto potegovalo na območju Bizeljskega (med 3 in 5), v mestu Brežice pa v povpečju nekaj več kot trije. (ES) hitrostnih preizkušnjah merijo svoje moči, predvsem zato, ker je rally tehnično izpeljan s slovensko natančnostjo in pedantnostjo, nemara celo bolje kot v Avstriji. Rally Saturnus zato šteje tudi za avstrijsko prvenstvo, tokrat pa je absolutni vrh pripadel vozniku forda eseorta VVilliju Stenggu pred Raphaelom Sperrerjem (renault megane maxi) in Krisom Rosenbergerjem (opel astra GSI). Med slovenskimi vozniki se je najvišje uvrstil Jani Trček (ford eseort) pred Tonetom Grumom (tovota celica) in Borisom Popovičem. Ddenjsko-posavska posadka Samo Valant (iz Tržišča pri Sevnici) in Rajko Starman (iz Sevnice) sta se uvrstila na 11. mesto, sicer pa je vsak dan rallvja v točkovanju za DP štel kot dve preizkušnji. Na prvem dnevu je slavil Trček pred Grumom in Popovičem, Valant in Starman sta se uvrstila na šesto mesto, v nedeljski dirki pa je zmaga pripadla bivšemu smukaču Jemcu pred Trčkom. Valant in Starman sta z 8. mestom osvojila nove točke za DP. Rally Saturnus je tokrat potekal preko Postojne in Ajdovščine, s ciljem v Novi Gorici, morda pa bi ga prihodnje leto lahko gostili s skupnimi napori na Dolenjskem in celo v Posavju. (Veljko Jukič) OB KOFETKU Jože Sturbej: »Življenje na kmetiji je lepo« Jože Sturbej je star 24 let in študira agronomijo. Živi v naselju Orešje nad Sevnico na manjši kmetiji, kije bila 'manjša* vse do lanskega leta, zdaj pa seje spremenila v pravo pridelovalnico zelenjave in cvetja. Da si tega ne bi predstavljali napačno; Jože je namreč velik ljubitelj narave in njenega bogastva. Ob našem prihodu je bil, kot smo pričakovali, na njivi, kjer je sadil papriko. Po letih izkušenj na kmetiji se je odločil, da bo gojil zelenjavo in okrasne rastline. Lani je po očetovi bolezni prevzel kmetijo v svoje roke in tako se mu je utrnila ideja o gojitvi sadik in zelenjave. S strani staršev je dobil podporo in zaupanje in si tako pridobil samozavest in pogum ter začel pripravljati sadike. Med zelenjavo je izbral določene vrste, ker nekatere na tem področju ne uspevajo. Priskrbel si je obrtno dovoljenje, sam temu pravi kmetijska dopolnilna dejavnost, in začel tudi prodajati. Prideluje pa vse od solate, pora, kumaric za vlaganje, paprike, cvetače, do paradižnika, zelja, korenčka in še kaj bi se našlo. Pri rožah pa najdemo okrasne cvetlice, balkonske rastline, lončnice, nagrobno cvetje... »Občutek za delo z naravo mi vliva upanje za prihodnost. Zdaj, ko sem še na začetku, v bistvu preizkušam rastline, kako se obnašajo, kako prenašajo različne vremenske pogoje, gnojila, bolezni in kolikšen je pridelek. Nočem imeti velike pridelovalnice; naj ima vsak človek toliko, kolikor potrebuje. Prej sem imel več živine, kar pa nameravam opustiti in se posvetiti samo rastlinam. Moj cilj je predvsem vzgajanje okrasnih rastlin, zlasti dreves in rož. Kar rfridelam, bi rad v prihodnje prodajal doma, kjer bi lahko strankam svetoval, posredoval koristne informacije in jim ponudil sadike ali zrelo zelenjavo. Predvsem si želim, da bi sevniška tržnica zopet zaživela. Z ostalimi konkurenti se dobro razumem; zelenjavo tako odvažam v hotel Ajdovec, Lisco, Kopitarno, Dom upokojencev, na Blanco...« Na vprašanje, kolikokrat in s čim gnoji, se nasmehne: »Tako kot človek ima tudi zemlja enake potrebe povodi in hrani. Gnojim samo toliko, kolikor je potrebno. Delam to, kar mi je všeč, kar znam in za kar imam pogoje. Brezpredmetno bi bilo vztrajati pri stvari, za katero ni pogojev. Sodelujem pri projektu »Možnost pridelovanja zelenjave v občini Sevnica«, kjer poskušamo oživiti društvo pridelovalcev zelenjave. Če nam bo uspelo, bo sevniška tržnica lahko zopet zaživela. V prihodnosti bi rad tudi izposojal konje za ježo. Če bi zajezil potok v dolinici, bi lahko ponudil tudi športni ribolov. Letos bodo prišli k nam tudi študentje iz tujine, ki si bodo lahko nabrali izkušnje in nekaj časa živeli v drugačnem okolju.« Za konec nam je povedal, da je življenje na kmetiji lepo in da bo skušal dokazati, da se da tudi s kmetijo zaslužiti in normalno živeti, imeti prosti čas in čas za zabavo. Ni kaj, ne najdeš vsak dan pridnih mladih rok na kmetiji. Jožeta pa čaka v prihodnosti še veliko sreče in veselja do dela. (muca)