Poštnina plačana v gotovini. Leto la. stev. 83. v L]uM]ani, u sredo 13. aprila 1921. Cena Din r Izhaja vsak dao popoldne, Lzvzemš) nedelje ta praznike, — InseraU do 30 petH a 2,— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji LaseratI petit vrsta 4.— Din; notice, poslano, izjave, Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za Inozemstvo 420.— Din- reklame, preklici beseda 2.— Dta. Upravništvo: Knaflova ulica št 5* pritličje. — Telefon 2304. Uredništvo: Knaflova ulica Št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034. Aca Stanojević rešuje radikale Borba za notranjega ministra« — Medsebojne grožnje pašićev-cev in uzunovićevcev. — Važne avdijence in konference. — Zadnji poskus kompromisa. — Boža Maksimović kot daritveno jagnje. Beograd, 12. aprila. V političnem življenju je zavladala skoraj popolna tišina. Pozornost javnosti je posvečena predvsem mednarodnemu kongresu bi-zantologov, ki je bil včeraj na svečan način otvorjen v Beogradu. V opozici-jonalnih krogih se hudomušno namiga-va, da se je gosp. Uzunovič s posebno vnemo posvetil dogodkom na kongresu, da na ta način odvrne pozornost od bebe in vsaj za nekaj dni zavleče rešitev notranjepolitične krize in demisijo vlade, ki jo z vso odločnostjo zahtevajo pašićevci. Včeraj popoldne je precejšnjo pozornost vzbudila ponovna avdijenca prosvetnega ministra Velje Vukičeviča, o katerem se splošno sodi, da bo sestavil novo vlado. V vladnih krogih se sicer zatrjuje, da je bila njegova avdijenca v zvezi izključno le z bizantološkim kongresom. Česar pa nikdo ne veruje, ker je to že tretja avdijenca, ki jo v vladnih vrstah utemeljujejo s tem kongresom. Veliko senzacijo je vzbudila tudi dveurna konferenca med dr. Srskićem in Božo Maksimovičem. Na tej konferenci se je razpravljalo izključno le o političnem položaju in se zato tej konferenci pripisuje v političnih krogih posebna važnost Iz poučenih krogov se doznava, da Maksimović odločno odklanja zahtevo, naj bi še pred 19. aprilom podal demisijo, ampak se hoče v Narodni skupščini braniti kot minister notranjih zadev. S tem baje soglaša tudi ministrski predsednik Uzunovič. ki ne namerava pod vzeti dotlej nobenih korakov, ki bi vodili do spremembe sedanje vlade. Sinoči je na poziv radikalnega kluba dospel v Beograd znani prvak radikalne stranke Aca Stanojević. Po zatrdilu radikalnih poslancev je njegov prihod v zvezi z definitivno odločitvijo pašičev-cev glede postopanja o priliki razprave o obtožnici proti Boži Maksimoviću. Na vesti, da hočejo pašićevci prisiliti Uzunovića k demisiji cele vlade^ in da bodo glasovali v Narodni skupščini za obtožbo Bože Maksimovića, odgovarjajo uzunovićevci z grožnjo, da bodo obtožili najuglednejše pašićevce radi korupcije. Zatrjujejo, da imajo v rokah dokumente, ki bodo pašićevce do kosti razgalili in tako kompromitirali, da se bodo enkrat za vselej morali umakniti iz politične arene. — Beograd, 12. aprila. Prihod starega prvaka radikalne stranke Ace Stanojeviča v Beograd ie vzbudil v vsej politični javnosti neobičajno zanimanje. Aca Stanojevič je prispel v Beograd v spremstvu Krste Miletiča in Milfutina Dragoviča, ki sta znana kot izrazita pašičevca. V radikalnih vrstah je postalo za to izredno živahno in pričakujejo, da se prično tekom današnjega dneva razščičevati razmere v stranki. V hotelu Pariz, glavnem stanu radikalne stranke, je imel danes dopoldne Aca Stanojevič daljše konference z uglednimi pristaši Pašičeve skupine. Situacija v radikalni stranki ie trenutno ta, da skuša Ilja Mihajlovič posredovati med eno in drugo skupino ter doseči kompromis, ki naj bi obstojal v tem, da Boža Maksimović kot notranji minister odstopi, da pa ostane Nikola Uzunovič predsednik vlade. Ta kompromis bi omogočil, da bi se pritegnila v vlado Demokratska zajednica, kl edina vstraja pri zahtevi, da se Boža Maksimovič umakne. Posebno pozornost vzbujajo v političnih krogih današnje avdijence na dvoru. Najpreje je odšel na dvor notranji minister Boža Maksimović, ki je ostal v avdi-jenci pri kralju celi dve uri od 10.30 do 12.30. Po avdijenci notranji minister ni hotel dati novinarjem nikakih pojasnil o avdijenci. Boža Maksimović je po avdijenci posetil ministrskega predsednika, pri katerem je ostal nad pol ure. Za danes ob 10. dopoldne napovedana seja zakonodajnega odbora, na kateri naj bi se nadaljevala razprava o zakonu o centralni upravi, se ni mogla vršiti, ker ni bilo prisotnih zadostno število poslancev. Seja je odgođena do 19. t. m. ob 15. Obnovljena borba za jadransko železnico Gospodarski krogi se boje, da je bilo novo dolarsko posojilo sklenjeno pod zelo neugodnimi pogoji. — Vlada se je baje odločila za progo Beograd-Kotor. — Beograd, 12. aprila. V tukajšnjih političnih in gospodarskih krogih se najetje novega posojila v Ameriki, ki je bilo te dni sklenjeno in razpisano, presoja zelo skeptično. V poučenih krogih se zatrjuje, da so pogoji za to posojilo zelo neugodni in da vlada baš radi tega drži podrobnosti v strogi tajnosti. Komunike, ki ga je izdalo pred par dnevi finančno ministrstvo, je zelo kratek in se omejuje Ie na konstatacijo, da je sklenjeno 30 milijonsko dolarsko posojilo ter da je bil odziv na podpisovanje zelo živahen. Baš to pa vzbuja sum, da so pogoji za ameriške finančnike skrajno ugodni, za državo pa težki. V zvezi s tem se doznava, da bo 15 milijonov dolarjev določenih za zgradbo jadranske železnice. Ker obstojajo tozadevno tri varijante, vlada v zainteresiranih krogih veliko zanimanje, za katero traso se bo viada odločila. To zadevno je bilo opaženo v zadnjih dneh že več intervencij. Za- tijuje se, da je v načelu že odobrena zgraditev te proge z izhodom na Kotor, dočim bi dobil Split le stransko zvezo z glavno progo, ki pa se bo zgradila še le potem, ko bo glavna proga že dokončana. V srednji Dalmaciji, ki ie baš od te proge pričakovala velik gospodarski napredek, vlada radi tega razumljivo razburjenje. Zatrjuje se, da je radi tega nastal tudi spor v radikalnem klubu, ker zahtevajo dalmatinski radikali, da se proga zgradi z izhodom na SpKt. Vlada je v veliki zadregi in se bo skušala izmotati na ta ničn, da bo prepustila odločitev železniškemu odboru, odnosno železniški konferenci, ki izdeluje načrt zakona o zgradbi železniških prog. Dalmatinski poslanci nameravajo vprašanje jadranske železnice sprožiti na prihodnji seji Narodne skupščine, da bi se tako o tem vprašanju razpravljalo pred najširšim in edino kompetentnim forumom. SVETOVNA GOSPODARSKA KONFERENCA _Ženeva, 12. aprila. V Ženevi se vrše velike priprave za svetovno gospodarsko konferenco, ki se sestane dne 4. maja pod predsedstvom bivšega belgijskega ministrskega predsednika Theunisa v prostorih Društva narodov. Kakor se zatrjuje, bodo vse obravnave, tako v plenumu, kakor tudi v poedinih odborih, javne. Konferenca bo trajala bržkone tri do štiri tedne ter se je bo udeležilo okrog 200 delegatov in več sto ekspertov. Konferenca bo najprej razpravljala o splošnem gospodarskem položaju Evrope, nato pa se bo zlasti obširno bavila s problemi tarifne in trgovske politike, pri čemer bo posvečena posebna pažnja vprašanju trustov in kartelov. VOLILNA REFORMA NA BOLGARSKEM — Sofija, 12. aprila. V političnih krogih se zatrjuje, da bo še tekom letošnje jeseni v sobranju sprejet novi volilni zakon. Voli tve v sobranju se bodo bržkone vršile prihodnjo pomlad. Novi volilni zakon temelji na uninommalni volitvi poslancev po okrajih. POLITIČEN NAPAD NA SODNIKA — Beograd, 12 aprila. Včeraj zjutraj je neki seljak iz Kosmaje napadel predsednika beogradskega okrožnega sodišča Veljo Markovića in ga težko ranil Markovića so morali takoj prenesti v bližnjo lekarno, kjer so mu nudili prvo pomoč. Seljaka je orožništvo aretiralo. Izjavil je, da je napadel Markovića radi tega, ker je izvedel, da je Marković* radikal in da zaradi tega noče rešit* neke njegove tožbe. SPLOŠNA STAVKA V AMERIKI? — Newyark, 12. aprila. Za v četrtek je sklicano v Newyork veliko delavsko zboro* vanje, na katerem bo sprejet sklep, da se proglasi po vsej Ameriki generalna stavka, če oba na smrt obsojena italijanska komu« nista dotlej ne bosta pomiloščena. Akcija za pomilostitev se vrši po vsej Ameriki. Po vseh Zedinjenih državah se pobirajo pod« pisi na prošnjo za pomilostitev. Ko bo pod* pisanih 1 milijon ljudi, bo prošnja izročena predsedniku Zedinjenih držav. (Glej tudi članek na 4. strani.) Kontrolno komisijo za albansko mejo Pred začetkom meritornih pogajanj z Italijo. — V našem zunanjem ministrstvu so optimistični. — Formiranje nemško-angle-ško-irancoske kontrolne komisije za albansko mejo. — Beograd, 12. aprila. Pričetek meritornih pogajanj^ed Jugoslavijo in Italijo o likvidaciji Voanskega spora se je radi obiska madžarskega ministrskega predsednika v Rimu zavlekel. V tukajšnjih krogih se računa, da se bodo pogajanja pričela še tekom tega tedna. Včeraj je bil odposlan v Rim poseben kurir, ki je ponesel našemu rimskemu poslaniku Rakiću instrukcije zunanjega ministrstva. Kakor se doznava iz vladnih krogov, zahteva Jugoslavija, da se albansko vprašanje temeljito razčisti in se na ta način preprečijo v bodoče vsi eventualni novi konflikti. Spričo dejstva, da so se velesile tokrat precej odločno postavile na stran Jugoslavije in odklonile italijanske ekspanzivne težnje, se računa, da bo Italija pri teh pogajanjih ostala v svojih zahtevah zmerna ter ne bo s pretiranostjo že v naprej onemogočala uspeha pogajanj. Sporazumno med velesilami in vse> mi tremi prizadetimi vladam: je bila te dni formirana posebna tkzv. albanska komisija, ki bo stopila v akcijo v slučaju kakega novega konflikta. To komi- sijo tvorijo angleški in francoski ataše v Beogradu in član nemškega poslaništva v Beogradu. Funkcije komisije niso točno opredeljene, marveč se je ugotovil le splošni modus procedendi. Komisija bo v slučaju kakih zapletljajev na albanski meji odšla na lice mesta, da ugotovi dejanski stan. Odločitev o tem. kdaj naj komisija stopi v funkcijo, se je prepustila posebnemu gremiju, ki ga tvorijo angleški, francoski in nemški poslanik v Beogradu in ki bo v slučaju neposredne nevarnosti ali pa na zahtevo ene izmed prizadetih držav sklepal o tem, ali naj komisija nastopi ali r»e. Podrobnejše instrukcije bodo dobili poslaniki od svojih vlad. Na to rešitev albanske komisije so pristale tako jugoslovenska, kakor tudi italijanska in albanska vlada. — Berlin, 12. aprila. Angleški, nemški in francoski poslanik v Beogradu so oficijelno obvestili jugoslovensko vlado o formiranju preiskovalne komisije ter ji obenem sporočili, da bo komisija v kratkem odpotovala na albansko mejo ter pričela s preiskavo. Italijo zapleta v svoje mreže ludi Poljsko V dogovoru z Rimom bo grof Bethlen potoval tudi v Varšavo. — Akcija za pripojitev Slovaške k Madžarski, — Nevarnost novih zmed v Srednji Evropi. Dunaj, 12. aprila. V tukajšnjih diplomatskih krogih se dozna-a, da bo odpotoval madžarski ministrski pr^drednik grof Bethlen v najkrajšem času v Varšavo. Tudi to potovanje je v zvezi s pričeto madžarsko zunanjo politično akcijo, ki je bila inspirirana iz Rima. Grof Bethlen bo po nasvetu Mussolinija skušal pridobiti maršala Piliudskega za angleško - italijansko orijentacijo. V zvezi s tem potovanjem pa je tudi akcija Madžarske za zopetno priklopitev Slovaške k Madžarski. Na Poljskem se nahaja kader slovaških emigrantov pod vodstvom prof. Jedlicke, ki izdaja svoj list i Samostalnosti, v katerem propagira zedinjenje Slovaške z Madžarsko. Madžarska to gibanje moralno in materijelno podpira. I Kakor se v tukajšnjih diplomatskih krogih ' zatrjuje, se je grofu Bethlenu s pomoojo Italije posrečilo prepričati angleške vodilne kroge, da tvori Slovaška središče boljševiške agitacije in da je zato potrebno, da dobita Madžarska in Poljska skupno mejo, da bi lahko tem uspešneje vodili borbo proti boljševikom. V tukajšnjih diplomatskih krogih se sodi, da je računati meseca maja v Srednji Evropi z važnimi političnimi dogodbi, ki bodo rodili dalekosežne posledice. Za vsemi temi načrti na tiči Italija, ki hoče za vsako ceno zman! .iti vpliv Male Antante ter preko Mai-Ž£LTt\i ustvariti novo konstelacijo v Srednji Evropi v skladu z anglo - italijanskimi interesi. Pripojitev Kastva in Krka h karlovškl oblasti — Karlovac, 12. aprila. Oblastna skupščina za primorsko - krajiško oblast je soglasno sprejela predlog za pripojitev otoka Krka k primorsko - krajiški oblasti. Istotako je sprejela tudi pripojitev Kastava, a samo z glasovi radigevcev, radikalov in enega da-vidovičevca proti glasovom samostojnih demokratov, ki so nastopili proti priključitvi iz tehničnih razlogov. Protokol in prošnja prebivalcev Kastva niso bili pravilno sestavljeni in dovolj jasni. O propoiitvi Raba in Paga se ni govorilo, ker omenjena otoka, odnosno občine doslej še niso položile tozadevne prošnje oblastni skupščini Predstavniki obeh otokov so se izrazili za priključitev samo 7a slučaj, ako se za sedež oblasti določi Sušak V ostalem se bosta tudi ta dva otoka do 28. t. m. izjavila- ker tega dne po ustavi poteče rek za provedbo iz prem em b v mejah oblasti. Primorsko - krajiška oblast ima doslej fi2 poslancev, z novimi priključitvami pa bi jih imela 65. Zaključek o pripoijtvi Kastva in Krka se dostavi ministrskemu svetu v odobritev. S tem bi Ljubljana izgubila radicev-skega poslanca iz Kastva g. Antona Sirolo. Obsodba bančnega roparja — Zagreb. 12. aprila. Pred zagrebškim sodiščem se je včeraj vršila razprava proti 23 letnemu vojaškemu beguncu Stanislavu Canjkn, ki je dne 21. januarja zvečer z revolverjem na-stopil v Mednarodni bankj ter hotel izsiliti pol milijona dinarjev. Na poskušenem besu ie nato obstrelil kavar-narja Derića in kolporterja Magistra. Poleg tega delikta le bil Canjko obtožen vloma v stanovanje privatnega uradnika Le-dererja. kjer ie prejšnji večer oolez drugih vrednosti ukradel tudi dragoceno to-bačnico. vredno 5000 Din. Stanislav Canjko. ki je že z 18 leti radi tatvine presedel dve leti ječe v Mitrovici, je svoje zločine skesano priznal. Danes ie bila razglašena obsodba. Canjko je obsojen radi tatvine, ropa, javnega nasilja in zoperstavljanja državni oblasti na 12 let težke ječe. plačilo odškodnine Francu Magistru v znesku 10.000 Din in povračilo sodnih stroškov. Podpirajte podporno druitvo slepih Konferenca Male antante bo v Bukarešti — Bukarešta, 12. aprila. Z ozirom na to, da rumunski zunanji minister radi bolezni kralja ne more potovati v inozemstvo, se vrše med Bukarešto, Beogradom in Prago razgovori, da bi se prihodnja konferenca Male antante mesto na Češkoslovaškem, kakor je bilo prvotno določeno, vršila v Bukarešti. Dnevni red konference je že sestavljen in obsega 10 točk. Med drugim bosta Rumunija in Češkoslovaška apelirali na jugoslovensko vlado, naj bo pri predstojećih pogajanjih z Madžarsko oprezna in naj predvsem pazi na to, da bo primerno zaščitila skupne interese Male antante. Rusko-kitajski konflikt — Moskva, 12. aprila. Sovjetski poslanik v Pekingu je danes izročil kitajski vladi noto svoje vlade, v kateri ugotavlja dogodke na teritoriju sovjetskega poslaništva v Pekingu ler naglasa, da izhaja iz vseh teh dogodkov, da hočejo inozemski imperijalisti, katerim služi kitajska vlada le za dobrodošlo orodje, zaplesti sovjetsko Rusijo in Severno Kitajsko v oborožen konflikt. Dokler kitajska vlada ne izprazni vsega teritorija sovjetskega poslaništva, ne izpusti aretiranih nameščencev in ne nudi primernega zadoščenja, se sovjetski poslanik ne vrne na svoje mesto in g* ;e smatrati za odpoklicanega. Na včerajšnjem 13. vseruskem sovjetskem kongresu je označil predsednik sveta ljudskih komisarjev Rykov odpoklic pekinškega poslanika za prelom diplomatskih odnošajev med sovjetsko Rusijo in Kitajsko. NASTOP NAŠEGA ATENSKEGA POSLANIKA — Atene, 12. aprila. Novi jugoslovenski poslanik v Atenah Miša Popović je bil včeraj sprejet v nastopni avdijenci pri predsedniku grške republike. V svojem pozdravnem nagovoru je izrazil upanje, da se bodo odnošaji med obema sosednima državama še bolj poglobili in utrdili. Predsednik republike je izrazil svoje zadovoljstvo, da je imenovan za poslanika polno-močni minister in naglasil, da tvorijo skupni interes« in politični cilji trdno bazo za okrepitev in Čim tesnejše sodelovanje obeh držav. Aretacije nacijonalistov v Mariboru — Maribor. 12. aprila. V zvezi z bombnim atentatom, ki jc bil izvršen minuli torek v gostilniških prostorih pri Kerčeku na Pesnici pri Mariboru, je mariborska polici-Jti danes aretirala člane mariborske Orjune in sicer odvetnika dr. F. Irgoliča ter privatna uradnika Slavka Reja in Josipa Kavčiča. V koliko so imenovani v zvezi z omenjenim atentatom, hn pokazala še le preiskava. Aretacija j j vzbudila v Mariboru veliko senzacijo. REDUKCIJE V ŠUMARSTVU — Beograd. 12. aprila. Minister za šume iti rudnike jo danes podpisal ukaz, s katerim se odpuščata iz državne službe računska oficijala šumske direkcije v Ljubljani Julij L a v r c n č i č in Zmago Trče k. VOLILNO PREMIRJE NA KOROŠKEM — Celovec, 12. aprila. Politične stranic na Koroškem so sklenile medsebojen dogovor v svrho neoviranega volilnega boja. Soglasno je bil sprejet sklep, da si stranke medsebojno ne bodo motile in preprečevale shodov, onemogočale razširjenja lepakov in letakov ter da se bodo izogibale vseh osebnih napadov in tudi v svojem tisku in poročilih ostale stvarne. Edino komunisti so ta dogovor olklonili. Iz domače kronike Nehvaležno samaritanstvo. — Batinaški fantje. V soboto pozno ponoči se je vračal iz imesta domov v Udmat pošten mož. Ob neki ograji je videl sloneti nekega človeka, ki je bil totalno nakresan. Povedal je le svoje stalno zavetje v neki šupi. Ko je mimo prišel Se drugi mož, sta oba prijela iz usmiljenja možakarja pod pazduho in ga odnesla v šupo, kjer sta ga kot usmiljena Samaritana položila na slamo. Zjutraj se je Jože, ki je v soboto prejel svoj zaslužek okoli 300 Din, s težko glavo prebudil. Začel je najprej tipati po žepih, če mu je ostal še kak <-boruš» m kovač. Presenečen je bil. Listnica prazna, a tudi v robcu, kamor je zavil en stotak, popolna praznina. Svojo nesreću jc prijavil policijski stražnici. Ta je najprej izsledila oba Samaritana, ki sta pošteno in jasno povedala zgodbo, kako sta delavca nosila domov. Jože Je namreč v soboto prišel v gostilno nekega Dalmatinca ter tam popival v družbi dveh malopridnežev, ki sta mu potom ob ugodni priliki izmaknila 200 Din iz listnice in 100 Din iz robca. Danes je prišel sam v javno bolnico 30-letni posestnikov sin Anton Krizman iz Zaloga, občina Brezovica pri Kamniku. Tožil je, da ima teške notranje poškodbe, kakor tudi poškodbe po hrbtu in na nogah krvave podplutbe. Ponoči se je v soboto vračal domov. Na cesti ga je napadlo pet kmečkih fantov iz Doba in Krvine ter ga s krepe-ci pošteno obdelalo. Tolkli so ga po hrbtu, rebrih in nogah. Vsega zbitega in nezavestnega so potem pustili ležati v obcestnem jarku, kjer so ga zjutraj našli mimoidoči kmetje. Najbrže ima Krizman zlomljeno kako rebro. Napadalce so orožniki že izsledili in odvedli v zapore okrajnega sodišča v Kamniku. Borzna poročila LJUBLJANSKA BORZA. Efekti: investicijsko pos. S6.50, 87, Vojna škoda 342.50, 344. Zadolžnice Kranjske dež. banke 20, 20, Zastavni listi Kranjske dež. banke. 20, 22, Celjska posojilnica 195, 197, 197, Ljubljanska kreditna 150, Mer-kantilna Kočevje 99, 100. Praštediona 850, Kreditni zavod 160, 170, Trbovlje 430, Vevče 135. Stavbna družba 55, 65, »Scšir« 104, ZAGREBŠKA BORZA. Efekti: Investijsko posojilo 86 in pol do 87, Ratna šteta 342—343, .Ljubljanska kreditna 150, Hrv. eskomptna banka 104 in pol do 105 in pol, Kreditna banka, Zgb 93 do 95, Hipotekama banka 58 in pol do 50. Jugobanka 95—95.5, Praštediona 860—4305, Drava d. d. Osijek 495—520. Šećerana, Osijek 420—455. Isis d. d. 46—47, Gutman 250—275, Slaveks 110, Slavonija 26—^28, Trboveljska 425.5—452.50, Union Vevče 135—140, Agraria 54—54.5. Devize: Dunaj 800.50—803.50, Berlin 13.50—13.53, Italija 274.44—276.44, London 27630—277, Newyork ček 56.75—56.95, Pariz 222.75—224.75, Praga 16S.30—169.10, Curin 10.94—10.97. INOZEMSKE BORZE. — Činih: Beograd 9.13, London 25.3475, Newyork 519.875, Pariz 2036, Dunaj 73. — Trst: Beograd 36.14, London 99.95, Čarih 39J5.4P Zanimivosti iz naših kraieo Od mrtvih vstal po 13 letih, — Nov izveličar iz Italije* — Krvava borba s pobesnelim volkom. Seljak Dane Rajkovič iz slavonske* ga sela Dobra kraj Lipovljana, se je oženil tik pred vojno. Ko se je vnel svet, je moral tudi on zapustiti mlado ženo in odriniti h kadru. V kratkih me* secih je na ruski fronti zašel v ujetni« štvo in ves čas vojne ni bilo od njega nobenega poročila. Ko so se posamezni ujetniki začeli vračati iz Rusije, je nje« jgova žena Anka doznala, da je Dane umrl nekje v Sibiriji. Anka, ki je rodila sina nekoliko mesecev po moževem odhodu na fronto, je na vest o njegovi smrti zapustila njegovo hišo ter se pre* selila k svojemu stricu v požeški kraj. Nikakor ni mogla verjeti, da ji je mož umrl, toda sčasoma je začela uvidevati, da je zaman vsaka nada in je zatorej vso skrb in ljubezen posvetila svojemu sinku. Te dni se z glas i v vasi neznan po* potnik, pa jo mahne naravnost v hišo Ankinega strica. — Dober dan, snaha. —- Bog daj dobrega. — Bi lahko pri vas prenočil vsaj eno noč? — Lahko. Tako je torej tujec ostal v hiši in »večer navezal pogovor, Anki je bilo čudno, da je nekaj časa gledal v njo, nato pa zopet v sina. Ko jo je podrob* ne je izpraševal, mu je Anka izpove* dala svojo nesrečno usodo. — Pa vi ste še mladi in bi se lahko poročili! — Lahko bi se bila, imela sem do* volj snubcev, toda nisem marala radi otroka, a tudi v srcu mi nekaj pravi, da moj mož živi in da se bo vrnil. — O, draga moja. ves up je zaman. Kdor se je hotel iz Rusije vrniti, se je že davno vrnil, a kdor ne, je umrl ali pa se tam kje priženil... Anko je nekaj zbodlo v srcu, ker si pač ni mogla misliti, da bi Dane lahko tam kje v Sibiriji živel z drugo. Zdaj jo neznani popotnik začne nagovarjati zase in ji ponudi tudi nekaj denarja. Anka je vse odbila in se lepo odpra* vila prenočevat k sosedi, da ne bi va* ščani sumili kaj zlega. Ko se je zjutraj Anka vrnila domov m so sedU k zajtrku ter pogostili tudi tujca, se je mož dvignil, prekrižal in dejal: — Bog nam bodi v pomoč! Anka, žena moja in ti sin moj neznani in vi vsi bratje in sestre v hiši, kaj me ne poznate? Jaz sem vaš Dane Rajkovič, ici sem se vrnil iz Rusije. Vsi so se zastrmeli vanj, toda nihče ga radi košate brade ni mogel prepo* znati. Samo Anka je vzdrhtela in de* jala: — Srce mi pravi, toda oči ne vera* jejo. Tedaj izvleče Dane iz žepa fotografijo od poroke, ki jo je odnesel s se* boj na fronto. Anka je res spoznala svojega moža, izgovoriti pa ni mogla besede, marveč se je kakor pokošena zgrudila na tla. Oblivali so jo z vodo, a je niso mogli zbuditi k zavesti. Sele ko je prišel zdravnik in ji dal neke injelccije, se je Anka prebudila. Vese* Iju in radosti ni bilo kraja. Dane je drugi dan vzel ženo in sina ter ju od* vedel v svojo hišo, kjer zdaj živijo srečni in zadovoljni. V Beograd je prikorakal čuden Italijan. Sredi Terazij je vzbudil pozornost s svojimi haljami, ki so enake onim v času Jezusa Kristusa, še bolj pa s svojimi izpovedbami, ki jih je ljubeznjivo razložil krogu radovednežev, ki se je takoj strnil krog njega. Mož se piše dr. Salvatore Giaffi in je rojen 1897. v Cervenari na Laškem. Študiral je v Ameriki ter je na newyor-ški univerzi Kolumbia promoviral za doktorja kemije. Po končanih študijah se je vrnil v Italijo in stopil v državno službo. Eno leto službovanja pa mu je zadostovalo, da je šel vase in začel proučevati teologijo. Sklenil je Slediti Jezusu Kristusu. To pa ne samo duhovno, marveč se je tudi oblekel v plašč in haljo, kakor jo je nosil Kristus. — Krist je za mene nadčlovek. Divim se njegovemu geni ju. .Kristovih zapovedi kristjani ne izpolnjujejo. Čeprav je moč krščanstva samo v izvrševanju njegovih zapovedi!... Življenje Čudaškega Italijana Je zanimivo. Odrekel se je vsega, česar niso poznali Kristovi apostoli. Ker takrat nI bilo parobrodov, železnic in aeroplanov, se je tudi dr. Giaffi odrekel teh prometnih sredstev in potuje po svetu per pedes apostolorum, ali po domače: peš. Odrekel se je vsej mikavnosti žensk. Ne sprejema denarja, temveč samo kruh in drugo hrano. Prenočuje pa, kjerkoli ga sprejmejo. V Beograd je prispel iz Marseilla in je za to pot potreboval tri mesece. Doživlja razne neprilike. V nekem francoskem mestecu so ga otroci sunili v vodo. Na poti skozi Italijo je često bil žrtev pijanih ljudi, ki so ga vlačili v gostilne in oblivali z vinom, ker ga je odklanjal. Vse nezgode pa je modemi mučenik prenašal mirno v prepričanju, da bo ljudske grehe sam odkupil s svojim posvečenim Življenjem. Dr. Giaffi je inteligenten mož, govori več jezikov in rad odgovarja na vsa vprašanja. S seboj ne nosi nič drugega kakor malo skodelico in popotno palico. Beogradska mestna uprava mu je dovolila pešačenje preko Srbije, kamor se je po dvodnevnem bivanju odpravil na nadaljno pot v Bolgarijo in Malo Azijo. • V vasi SebeČevu v Novem Pazarju se je te dni pojavilo par pobesnelih volkov. Največji med njimi in najbolj divji je napadel nekatere osebe ter jih lažje ali težje poškodoval z ostrimi zobmi. Posebno opasen doživljaj je imel Mah-mud Ahmetovič, ki je nosil žito v mlin. Ko je prišel blizu potoka Hajovice, ga je z onega brega poklica! neki prijatelj: — Mahmude, obrni se, glej, kdo je za teboj I Mahmud pa se s tovorom na hrbtu ni maral obrniti, dokler ga ni nekaj popadlo za rame. Ko se-je naglo okrenil, je ugledal velikega volka, ki se je ravno pripravljal na ponoven naskok z reže-čim žrelom. Mahmud je bliskovito odvrgel tovor in se spopadel z volkom. Nastala je strašna borba. Mahmudu je uspelo volka podreti na tla. toda tako nesrečno, da se je volk izpod njega zopet povzpel pokonci ter Mahmuda z naglimi vgrizi obdelal po roki in prsih, nakar je pobegnil. Par minut nato je isti volk srečal Azima Dražanina ter se mu takoj pognal na prsi, ga podrl na tla in začel daviti. Na Azimove krike se je volk nekako preplašil in se vnovič pognal v beg. Srečal je Šerifa Paučinca in se zopet zakadil vanj. Popadel ga je za desnico, toda Šerif je z levico naglo segel volku za grlo, ga Čvrsto držal in kričal na pomoč. Prihiteli so vaščani s sekirami in motikami ter tolkli zverino, ki pa vzlic udarcem ni izpustila Šerifove roke. Šele, ko je padlo nekaj neusmiljenih udarcev po buči, se je volk onesvestil in so ga potolkli do smrti. Vse ranjence so odpravili v Pasterjev zavod v Skop-Iju, ker se domneva, da je volk bil stekel. Oskar Nedbal Naš slavni gost, ki nam bo nocoj v Narodnem gledališču dirigiral »Prodano nevesto«, je znan pri nas po svojem plodovi-tem glasbotvornem delu. Njegova »Poljska kri« je pred vojno vžigala ljubljansko gledališko publiko tako kakor v vseh drugih evropskih mestih. Poznamo pa slavnega komponista tudi po številnih njegovih drugih delih, ki nam siceT niso bila podana v operi, a so toliko popularna, da je fragmente iz njih gotovo že užival vsak količkaj glasbeno naobražen Ljubljančan, Poleg »Poljske krvi« so proslavila Nedbafovo ime *Donna Gloria«, »Sedlar Jakob«, »Princesa Hijacinta«, razni baleti in Številne drobne kompozicije. To so dela komponista Nedbaia. Ne poznamo pa ga Ljubljančani kot dirigenta, kjer je enako velik umetnik. Deloval je kot dirigent Češke Filharmonije, bil je 10 let vodja dunajskega Tonkunstler-orkestra m slovi danes med najslavnejšimi In najuspešnejšimi dirigenti vsega sveta. K nam prihaja na poti Iz Italije. Vodil bo ob dlri-rlgentskem pultu reprezentativno češko. Ladislav Vladvka: 51 Sbinfut lian Hore ni bilo več v baru. Mislil sem, da me je pregovoril, naj povabim damo v posebno sobo. da bi mogel on storiti isto. Nisem dvomil, da bo Hora zlorabil moje telo. Vprašal sem natakarja, ki mi je pomagal iz zmote. Hora je odšel, je dejal natakar. Na uho mi je pa zašepetal, da ie vzel s seboj neko prostitutko. Odpeljala sta se z avtomobilom, ki ga je Hora v moji odsotnosti najel. — Natakar si žal ni zapomnil Številke, pač me je pa opozoril, da ve morda vratar, kam sta se odpeliala. Vratar je pomežikal in mi diskretno povedal ime hotela. Odpeljal sem se rja. toda v hotelu so odločno zanikali, da bi bil tak parček najel sobo. Zagrozil sem. da pokličem policijo in napravim škandal. Legitimiral sem se seveda kot Hora. Odvedli so me v pisarno, kjer so me uljudno prosili, nai malo počakam, da še enkrat pogledajo. Povedal sem tudi. da iščem svoio ženo, to se pravi Horovo. Hore niso poznali in zato sem si lahko dovolil ta trik. Kmalu je prišel ravnateli hotela in se mi opravičil, da priznavaio mučen položaj, da se je pa dotični gospod legitimiral in proglasil s svoje strani mojo trditev za zmoto, češ da sem si to izmislil. Gospod Horalek — povedali so njegovo ime, — je bil baje zelo ogorčen in je pravkar zapustil hotel. Tako sem osramotil samega sebe. Planil sem na hodnik, na sta mi ušla izpred nosa. Kaj mi je bilo početi? Napotil sem se od bara do bara misleč, da ju kje zalotim. Doživel sem marsikako pikanterijo, ker nisem poznal onih. ki jih je poznal Hora. Niti slutil nisem, s kom moj družabnik občuje in kaj uganja po nočnih lokalih. Delal sem se Pijanega in nakopal na Horovo glavo mnogo sramote. Kakor ti meni. tako iaz tebi, sem si mislil. Naletel sem na nekega pijančka. ki ga nisem poznal. Opozoril me je, da imam imenitnega družabnika in da naj pazim nanj, da mi ne pobegne z blagajno. Videl ga je baje v Coloradu. Tam so naju dobro poznali in Hora je prirejal tam orgije, o katerih se v pošteni družbi ne more govoriti. Končno sem našel njegovo sled. Planil sem na cesto in hitel na vso moč v Coloradov opero »Prodano nevesto«, ki je tudi nam Slovencem prešla v kri m meso. Podal Jo bo strogo v smislu Smetanove tradicije. Tako se Ljubljančanom nocoj obeta Izreden umetniški večer. »Prodana nevesta« pod Nedbalovo taktirko is v prvovrstni zasedbi z g. Križajem v vlogi Kecaia bo nedvomno privabila najštevilnejše ljubljansko občinstvo. Pr os ve ta Repertoar Narodnega gledališča Drama. Torek, 12.: Ti in jaz. C. Sreda, 18.: Liimpacij vagabundns. E. Četrtek, 14.: Zaprto. Petek, 15.: Zaprto. Sobota, 16. Zaprto. Nedelja, 17.: Hamlet Izvem Ponedeljek, 18-: Ob 15. Lumpaoij v&gabun-dus. Izven. Opera. Torek, 12.: Prodana nevesta. Dirigent Oskar Nedbal. Izven. Sreda, 13. Tajda. & Četrtek, 14.: Zaprto. Petek, 15.: Zaprto. Sobota, 16.: Zaprto. Nedelja, 17.: Aid a. Izvor Ponedeljek, 18.: Ob pol\.j. Orlov. Izven. Koncert pevskega zbora »Glasbene Matice" Včeraj smo slišali v Unionu pod Huba* dovim vodstvom prvi letošnji vokalni kon« cert v velikem slogu, ki ga je izvajal pevski zbor Glasbene Matice. Čas za ta koncert ni bil baš najpripravnejši, vendar pa je bilo v dvorani lepo število poslušalcev. Program je obsegal 13 zborov (med temi tri moške zbore) ruskih, čeških, srbskih, hrvatskih in slovenskih komponistov. Mokranjčeva IX. in XIV. rukovet sta bila mejnika celega programa in sta smela biti to po pravici vsled svoje glasbene širo* kosti in moči. Grečaninova «Sever in jug», Tanjejeva cSoInčni vzhod* in K. j uja «Dvc roži» imponirajo kljub davnemu datumu svojega postanka vsled izrazite polifonije, sijajne pevnosti in globokih glasbenih misli. Izmed Cehov sta bila zastopana Suk in V. Novak s starejšima moškima zboroma »Dojčin Pefar» in « Božična uspavanka*. — Zanimiva je bila zlasti prva skladba, kom« ponirana na jugoslovansko narodno bese« dilo. pToti temu bi seveda protestirali ne* kateri hrvatski, pa tudi slovenski kom po* nisti. No. nesreče vsled tega ni bilo nobe* ne, četudi Suk našega narodnega tona, kar je popolnoma naravno, ni zadel. «Božična uspavanka* je v Ljubljani mana po rafini-ranem podavanju moravskih in praških učiteljev. Izmed Hrvatov smo slišali samo Slavenskega po »Molitvi dobrim očima*. Zanimivo skladbo modernejše struje sem slišal v Donaueschingenu, kjer jo je pela deset članov broječa Hollejeva »Madrigal* vereinigune« iz Stuttgartu v zvezi z drugi* mi, še dokaj bolj smelimi skladbami. Na vsak način take skladbe zahtevajo komorni zbor, ker čas, trud in energija, ki se potrati za študij takih skladb v velikem zboru ni v skladu z doseženim efektom. Tudi «Obi# Hč» je nedavno pel Stolcerja v skrčenem zboru. Sploh moderni a capella zbori novej* ših, polifonskih skladb ne pojo z velikimi masami, ker bi z dolgotrajnim studiranjem ne mogli vsporedno hoditi z duhom časa. •Molitev mrtvim očima* pa je izmed vseh skladb izzvala najmočnejšo pohvalo. Izmed Slovencev je pel zbor v treh ne posebno srečno izbranih primerih mene, Sattnerja z na sluh priprostimi, a v resnici dokaj težko pevnimi «Ruškinimi sanjami*, Mirka z Iju» beznjivim «Rokokojem». Vses kladbe je Hubad do potankosti na* študiral, odtehtal tematično, dinamično, skrbno gledal na v:orno vokalizaciio, diha« nje itd, tako, da se sme smatrati zbor v isti formi, kot je bil pod njegovim vodstvom nekdaj. Na tem zopet srečno doseženem temelju bo treba neumorno stremeč za no* vimi, modernimi cilji delati dalje. Da se bo to zgodilo, je bil porok včerajšnji koncert ter za jesen napovedana nova šola za zbo* rovo petje. Hubadu m pevskemu zboru je treba za včerajšnji veliki in častni uspeh iskreno čestitati. Program je izpopolnila z desetimi samo* spevi s klavirjem ga. Zinka Vilfan*Kunc koncertna pevka najodličnejših lastnosti, s krasno pevsko šolo Oufednika, Temine 135 Kosirinčičeve. V vse pesmi je posegla do dna, pela s sugestivnim prepričanjem in do* segla neskončna odobravanja. Na klavirju je pevko spremljal brat g. Božidar Kune sle* deč njenim umetniškim mtencijam z rahlo* Čutnostjo in fineso. Ako bi se včerajšnji koncert vrši! mesec preje, bi bila dvorana do zadnjega kotička Hora je igral imenitnega gospoda. Zbral je okrog sebe množico tako zvanih plesalk in zadovoljno poslušal, kako so mu Dele slavo. Do skrajnosti ogorčen sem zamahnil z roko in mu primazal pošteno zaušnico, to se pravi sebi sem prisolil z njegovo roko zaušnico. Ta paradoks mi je, prišel na misel, ko se ie že razlegalo po baru »čof«. Tedai me je obšla taka jeza, da sem si prisolil še eno zaušnico, veste, primazal sem io Hori, torej jaz Horalku jaz Horalek kot Hora. Gospod predsednik. Domislite, da nisem vedel, kdo je dobil zaušnico, jaz ali on. Ta komplikacija mi ni šla v glavo. Zamislite se v tak položaj. Hora se je takoj vživel v novo vlogo. Nagnil se je k meni in spregovoril škodoželjno: Le udrihajte, vaša glava je čudovito trda. prenesla bi lahko še več. Ne morem vam povedati, kaj se je zgodilo. Hora mi je zagrozil, da mi vrže steklenico šampanjca v glavo. Poklical je vse plesalke, da bi videle mojo sramoto in ponižanje. Protestiral sem in kričal, da si izbiiem vse zobe. Hora je sprejel molo grožnjo z ironično pripombo, da imam umetne zobe. Plesalke so se na ves glas krohotale. Težko si je misliti, kako mi je bilo polna, Pa tudi sedaj bi bil to zaslužil v polni meri. ČL Slovenska Matica sporoča, da izide poleg Cankarjeve knjige »Zgodovina likovne ume mosti v zahodni Evropi*, ki ie že v knjigotrštvu. takoj po veliki noči Mencingerjev «Abedon» z obširnim uvodom g. ravnatelja dr Jo-s. Tormnška, na kar opozarjamo občinstvo. Basist Josip Križaj v ljubljanski operi. Danes v torek, poje znamenito basovsko partijo Kecaia v Prodani nevesti eden najodličnejših članov zagrebške opere g. Josip Križaj, star znanec ljubljanske gledališke publike, ki je polen Betetta brezdvo-ma najboljši Kecal cele Jugoslavije. Naše občinstvo že dalj časa ni Imelo priliku čuti Krlžaja v naši operi, iz katere Je on vzra-stel in nastopil svojo operno karijero, kl je nJemu pa tudi našemu narodu prinesla veliko znamenitih uspehov. Tako imamo pri današnji predstavi Prodane neveste dva odlična in znamenita gosta Oskarja Nedbaia kot dirigenta in Josipa Križaja kot Kecaia. Poleg njih pa Marija 2aludova v vlogi Marinke, katero je pela s sijajnim uspehom v Madridu in Barceloni. Torej vsekakor izredno zanimiva operna predstava. Sport Nedeljska bazena. V Murski Soboti je v nedeljo gostovala odlična hazenska družina zagrebške Coneor-dije, danes eden najboljših naših hazensklh timov. Zato je vzbudilo pravcato senzacijo, da so bile Zagrepčanke v Murski Soboti poražene od Mure, ki je sicer tudi na glasu kot odlična družina, a vedar ni mogla računati na zmago. Dosegla jo je s svojo veliko požrtvovalnostjo in vztrajnostjo. Igrišče Je bilo radi deževja zelo slabo in družini nista mogli razviti baš vzorne igre. Rezultat je bil 7 : 6 (4 : 2) za Muro, ki je že takoj v 5. minuti zabila prvi gol In obdržala vodstvo do konca. Sodil je dobro g. Peterka. V Ptuju je bila v nedeljo prijateljska tekma med družinama SK Maribora in SK Ptuja. Kljub požrtvovalni in deloma preostri igri domačink so zmagale Mariborčanke z visoko diferenco 8 : 0 (5 : O). Sodil je dobro g. Ci-zelj iz Maribora. Še nekatere nedeljske tekme« PRAGA: Prvenstvene: Slavija — Me* teor VIII. 6 : 1 (2 : 1); Sparta — C A F. C. 2 : 0. KJadno — Nuselskv 3 : C Prija* teljske: D. F. C. — Viktorija"l : 1. ITALIJA: Prvenstvo: Torino — Genova 3:1, Bologna — Milan 2 : 1, Internaziona* le — Juventus 2:1. Pok&lne tekme; A les« sandira — Livorno 1:1; Nlapoli — Alba 2:1: Hellas — Fortitudo 6:1; Casale — Padua 4 : 3; Modena — Cremonese 1 : 0. MONCHEN: Penarol (Uruguav) — Ba-yern 1 : 2. Drugi, a nezaslužni poraz ura* g-uavskega prvaka. SZEGEDIN: Dunaj II. — Szegedin 1 : 1. BRNO: Moravska Slavija — Kapid (Du* naj) 4:1; Židenice — \Vacker 4:2. MARIBOR:: Prvenstvena Maribor — Merkur 7 : 2 (5 : 2). PTUJ: Rapid (Maribor) — Ptuj 18 ; 2 (11 :"2) — Iz LHP. (Službeno s seje 11. IV.) Klubi se še enkrat opozarjajo, da poravnajo letošnjo članarino najkasneje do 20. t. m. — Medmestna tekma Ljubljana : Zagreb se vrši na velikonočno nedeljo ob UJO, igri* sče se objavi pravočasno. Službujoča odbornika sta g. Pevalek in ga. Polakova. SK Ilirija in ASK Primorje naj postavita k temi vsak po pet starejših rediteljev, ki se naj pol ure pred pričetkom tekme javijo sluz* bujočemu odbornika £. Pevaleku; v na* sprotnem slučaju kazen 100 Din. — Tekmo sodi g. Sancin, rezerva g. Doberlet. Verificirane igralke LHP imajo za to tekmo pravico do nakupa dijaške vstopnice proti predložitvi igralske izkaznice. — Na ob* enem zboru MO v Mariboru imajo pravico prisostvovati vsi klubi mariborskega okrožja z dvema delegatoma, od katerih ima eden glasovalno, drugi posvetovalno pravi« co. Delegati se morajo izkazati s pravilno po svojem klubu izstavljeno poverilnico s fciubovim žigom in podpisom predsedstva. Kot podsavezni delegat za skupščino se določa g. Baltasar. — Tajnik. — Dunajska Hertha v Ljubljani Za ve* likonočno nedeljo in ponedeljek je pridobil SK Ilirija za dve mednarodni tekmi profesionalno moštvo SK Herthe, enega najbolj znanih reprezentantov dunajskega profesU jonalnega nogometa. Zadnji rezultati Her* the so: proti Hakoah 2 : 2, WAC 3 : 2, Sportklubu 1 : 0, Rudolfhiigel 5 : 1. Morav* ski Slavi ji 4 : I, Bratislavi 1 : 1. Ti rezul* tati pričajo o visoki kvaliteti Herthe ter jamčijo, da se bo nudil ljubljanski športni publiki o Veliki noči prvovrsten užitek. — Hertha je obvezana nastopiti v Ljubljani s kompletnim L profesijonalnim moštvom, v katerem igrajo nekateri avstrijski interna* cijonalci in več reprezentančnih igralcev Dunaja. takrat Dri srcn. Izsledil sem sebe. to se Dravi Horo, veste. Horo. ki ie tako strašno opijanil Horalka. veste, jaz sem bil trezen, jaz Hora, torej Horalek. Zopet se mi vrti v glavi. Odšla sva iz bara. zunaj sem ga naložil v avtomobil in odpeljal domov. V žepu sem našel ključ, odprl njegova vrata in odnesel ali bolie rečeno odvlekel Horo v njegovo vežo. Ko sem zaklepal njegovo hišo. sem se v nepopisni grozi spomnil, da moram odvesti tega človeka, to pijano žival, prav za prav na svoj dom in ga pustiti tam pri svoii ženi. Kaj mi je bilo početi. Vrnil sem se, izvlekel pijano mrcino iz veže. potegnil iz njegovega žepa ključ, odprl svoja vezna vrata in odvlekel Horo v svojo jedilnico. Zaspal ie na otomani. Bedel sem pri njem, dokler se nI začelo daniti Pa tudi ko se je zdanilo, ga nisem hotel pustiti samega, ker sem se bal. za svojo ženo. Ko sem pa zaslišal, da se služkinja že oblači, sem moral oditi iz lastne hiše in pustiti tam pijanca v moji podobi. Nisem se slekel v njegovi spalnici, marveč sem stopil k steni in prisluškoval. Bal sem se. da me čaka najstraš- £Beležnica KOLEDAB. Danes: Torek. 12L aprila 11)27; katoličani: Julij, pravoslavni: 30. marca, Jovan. Jntri: Sreda, 13. aprila 19J7; katoličani: Nikefor; pravoslavni: 31. marca, Ipatiie. Današnje prireditve. Gledališča: Drama: Zaprta. — Opera: Prodana nevesta. Kino Matica: Večni plamen ljubavi. Preda Tanja: Ob 20. v knjižnici za dvorski okraj: R. Pavlic: V objemu planin, krasot. Dežurne lekarne. Dam--: Piccoli, Dunajska cesta. — Bakar čič, Karlovska ce>ta_ J utri: Bahovec, Kongresni trg. — Ustajr« Sv. Petra cesta. — Hočevar, Spodnja ttfika. Solnce- zaide danes ob IS.41, vzide jutri ob 5.21 in zaide ob 18.42. Mesec zaide ponoči ob 4.34 in vzide jutri ob 14.47. ZA NASE NAROČNIKE. Danes in jutri dobe vstopnice naročniki z bikaznicami serij A in B. Prosimo vse naročnike, da se točno drže v tej rubriki mi-zuaČenega reda in se zglase le takrat, kadar je na vrsti serija, ki jo imajo na svoji izkaznici, ker je drugače nemogoče vzdržati red. Naročniki, ki se zglase za izkaznice še 1» zdaj, ne morejo zahtevati vstopnic za nazaj, ampak jih dobivajo še le od dneva-, ko so dvignili svojo izkaznico. Učiteljice in poroke Čitamo: Ministrstvo prosvete je lani izdalo razpis, s katerim se učiteljicam v Sloveniji prepoveduje poroka brez dovoljenja ministrstva. Ta prepoved je bila razširjena tudi na Bosno in Herce? govino. Od te naredbe dalje se učite-fjice iz Slovenije in Hercegbosne brez izjeme obračajo s prošnjami na ministrstvo, ki je doslej izdalo že številne koncesije___ Koncesionirane poroke torej navzlic vsemu dobro napredujejo. E, ne more centralizem vsega ubiti in zadušiti Po= rok in ljubezni že ne! In vendar bi za* nimalo, kdo je tisti visoki gospod, ki v ministrstvu daje koncesije? Jutri v sredo ob 2. in 3. uri PASIDON Jezusovo rojstvo, življenje. Čudeži, trpljenje, smrt in vnebohod. Devica Marija, sv. Jožef, sv. Trije kralji, Poncij Pilat, apostoli itd — Veliki francoski film v naravnih barvah- — Ne zamenjati z že predvajanimi filmi podobne vsebine. — Ta velefilm se predvaja danes ob 2. in 3. po znižanih ct* nah. — Cene sedežev samo Din 4.— in 6.— Elitni Kino Matica. Tel. 2124. LJUBLJANSKA OPERA, Torek 12. aprila 1927 »PRODANA NEVESTA" Dirigent: Oskar Nedbal, : Kecal: Josip Križaj. : Žrebanje državne razredne loterije Dne 11* aprila se Je vršilo Žrebanje IV. razreda !3 kola razredne loterije. DobllJ so: dobitek 250.000 Din srečka Bt 19055 dobitek 80.000 On srečka št 25*21 dobitek 60.000 Din srečka št. 6155? dobitek 40.000 Din srečka H 37615 dobitek 30.000 Din srečka št. 119045 dobitek £4 000 Din srečka št. 11797 dobitek 15 000 Dm srečka $t 2781S in 50341 dobitek S.000 Din srečka it 31580 In 96.291 Dalje so dobile no 6.000 Din srečke 5u 1161S, 14941 4S911, 97810 In 106335. Poleg teza ie bilo izžrebanih še 1235 dobitkov od 500 do 1000 Din. Obnovite oziroma naročite pravočasno srečke za V razred, ki se žreba od 7 do 31. maja. EFEKTNA BANKA ML Jankole. LJubljana. Kongresni trg 9. 360-n nejša preizkušnja. Vsak hip se ie moglo zgoditi za steno nekaj, kar bi me spravilo ob pamet Vam se utegne zdeti to smešno, meni pa ni bilo do smeha. Se iutra nisem mogel dočakati, tako me ie mučila zavest, da 5e Hora v neposredni bližini moje žene. Kmalu sem zaslišal za steno korake in glasove. Spozna! sem, da so Horo. to se pravi mene našli. Uho sem tako tiščal na steno, da je bilo vse rdeče. Toda Hora se je takrat streznil in spametoval. Preoblekel se je in odšel ob desetih dopoldne z doma. Ob osmih sv amorala biti že v Motolu* kier ie čakal Vašek. Ćim je Hora stopil iz hiše. sem se mu pridružil. Nahrulil me je: Kaj se niste mogli obriti. Delate mi sramoto. Hm. da. vidi se. da niste vajeni preoblačiti se takoj zjutraj. Mislite, da bom dovolil delati mi sramoto v taki umazani in pono-šeni obleki? Jezilo me je. da me za za jut rek zmerja. Zato sem pripomnil, da me njegov ukor zelo veseli in da se mu bom primerno zahvalil. Veste, kaj ie storil? Izjavil je, da se takoj vrne, ako bom blebetal neumnosti S2E «S L O V E N S K ! NA KO D» dnu 13. aprila 1927. Stran 3. Dnevne vesti K Ljubljani9 dne 12. aprila 1927. — Lepa spominska svečanost v Pragi. 34. aprila 1877 ie Rusija sklenila osvoboditi podjarmljene slovanske narode na Balkanu izpod turšega jarma. V spomin na ta zgodovinski dogodek se bo vršila v Pragi spominska svečanost, ki jo prirede COS, praski občinski svet in češkoslovaški narodni svet s sodelovanjem Saveza ruskega Sokol-stva, ruskega saveza invalidov v ČSR, društva slovanske vzajemnosti, češko-ruske U-rtije, češkopoljskega kluba, čsLjugoslov. Lise, češkoslovaške-bolgarske vzajemnosti in češko-iužiškega društva v Pragi. V nedeljo 24. t m. se bo vršila v pravoslavni cerkvi zadušnica za padlimi vojaki v rusko-:ars5ri vojni. 25. t m. popoldne bo v Panteonu Narodnega muzeja svečana seja, na kateri bo predaval o pomenu zgodovinskih dogodkov pred 50 leti profesor Karlove u-niverze dr. Kadlec Istega dne zvečer se bo vršila v Mestnem domu s sodelovanjem češke Filharmonije spominska svečanost — Razbremenite Slovenijo! Odbor za postavitev spomenika kralju Petru v Ljub-!?ani je vložil na vojno ministrstvo prošnjo gjede brezplačnega brona v obliki starih topov, ki itak stoje v skladiščih brez vsake koristi. Nihče tri mogel misliti, da bi vojno ministrstvo ne priskočilo Sloveniji pri tem patrijotlčnem delu na pomoč, kajti eraT ie da! bron tudi za spomenike v drugih krajih. Omenimo samo Strossmayerjev spomenik v Zagrebu. Zgodilo se je pa, da je pristojni oddelek vojnega ministrstva našemu odboru prošnjo odklonil in sicer z motivacijo, da bi ugodna rešitev prošnje nasprotovala čl. 116 ustave. Ta utemeljitev se nam zdi več ko čudna. Ako je erar lahko dal bron za Strossmaverjev spomenik, ne da bi kršil ustavo, bi lahko dal tudi v našem primeru tem boli, ker gre za spomenik kralju Petru. Odbor vloži ponovno prošnjo, ker se s tako utemeljitvijo odklonitve ne more zadovoljiti Apeliramo na vlado, naj se zavzame za to stvar in ne dovoli, da bi njeni organi delali razliko med rx>edininni pokrajinami, kar ie dovoljeno drugim, mora biti dovođeno tudi Slovencem. — Posojilo bolnicam. Finančni minister je poblaščen dati na zahtevo ministra za narodno zdravje iz državne blagajne na razpolago posojilo v znesku 15 milijonov Din za one bolnice, ki se vzdržujejo z lastnimi dohodki. Posojilo je namenjeno ja nakup živil in drugih potrebščin za vzdrževanje bolnikov. — Nepopolne gimnazije. Na temelju pooblastila, ki ga je dobil prosvetni minister od Narodne skupščine, bodo preurejene začetkom prihodnjega šolskega leta vse gimnazije, ki imajo nad 4 razrede, v štiriraz-redne gimnazije. V vseh teh gimnazijah bo letos najvišji razred ukinjen. Drugi razredi se ukinejo pozneje, tako da bodo ostali sčasoma samo 4 razredi. — Glavna skupščina rezervnih oficirjev. Letošnja glavna skupščina rez. oficirjev se bo vršila začetkom maja v Beogradu. Udeležili se ie bodo delegati vseh pododborov. Redni kongres rez. oficrrjev bi se imel vrši rJ prihodnje leto v Ljubljani In sicer v /vezi z odkritjem spomenika kralju Petru. Ako bo spomenik do tega časa postavljen, se bo vršila v Ljubljani ena največjih patri-jotičnih manifestacij, kar jih pozna doslej Slovenija. V nasprotnem slučaju se bo vršil kongres rez. oficirjev v kakem drugem mesta. _ Kongres stanovanjskih najemnikov. V sredo, 13. t. m. se vrši v Zagrebu izredni kongres Saveza stanovanjskih najemnikov iz cele države. Kongres, na katerega sta povabljena tudi minister za socijalno politiko in zastopnik finančnega ministrstva, bo razpravljal predvsem o podaljšanju stanovanjske zaščite za najšibkejše sloje ter o akciil za zgradbo primernih stanovanj v najhujše prizadetih mestih industrijskih centrih. Stanovanjski najemniki bodo zahtevali da da država interesentom na razpolago dolgoročne kredite po zmerni obrestni meri, ker je edino le v ustvarjanju novih stanovanj Iskati izhoda iz sedanje stanoj vanjske krize. — Telefonska centrala v Novem Sadu. Na velikonočno nedeljo bo otvorjena v Novem Sadu avtomatična telefonska centrala. Udruženje trgovcev in Industrijcev je sklenilo prirediti ob tej priliki svečan banket — Uradniški kongres v Beogradu. Glavni savez državnih uradnikov in uslužbencev je sklenil, da se bo vršil redni uradniški kongres meseca oktobra v Beogradu. Kongresa se udeleže delegati vseh uradnl-Ekfli organizacij v državi. Na dnevnem reda Ho vprašanje reorganizacije saveza. — Učiteljice se ne smelo možitL Prosvetno ministrstvo je izdata lani odredbo, Po kateri se prepoveduje učiteljicam v Sloveniji možitev brez predhodnega dovoljenja od strani prosvetnega ministrstva. Ta odTedba se je sedaj razširila tudi na učiteljice v Bosni in Hercegovini. Učiteljice se morajo pred poroko v vsakem slučaju obrnit« na prosvetno ministrstvo za dvoljenje. Doslej je prosvetno ministrstvo izdalo že mnogo takih dovoljenj učiteljicam v Sloveti! ji. — Uvoz strupov In strupenih stvari. Glasom razglasa v Uradnem listu št. 99 ex 1922 je ministrstvo narodnega zdravja pooblastilo bivši zdravstveni odsek za Slovenijo, da more izdajati za Slovenijo dovoljenja za uvoz strupov in strupenih stvari iz inozemstva. KeT je naslednik zdravstvenega odseka, inspektorat ministrstva narodnega zdravja v Ljubijanel od 1. aprila t. 1. dalje v likvidaciji, nal se obračajo stranke r«di izdaje predmetnih uvoznih dovoljenj na pristojna velika župana. _ Slovenski kandidati na Koroškem. Koroška slovenska stranka kandidira naslednje kandidate: za državni zbor g. Vinka Pol Jan ca, župnika v Škocijanu In Iv ana Vošpernika, posestnika v Po-dravljah. Za deželni zbor pa: gg. Ivana Starca, župnika v riodiian, dr. Franca Petka, zdravnika v Velikovcu, Ivana Vošpernika. posestnika v Podravljah, Vinka Po I j a n c a, župnika v Škocijanu, Antona G os ti a, posestnika v Stebnu, Ferda K r a j g e r j a, posestn. v Štebnu, Janka O g r i s a, posestnika v Bllčovsu ta Martina VVa s 11 a, posestnika v Dobrli vesi. — Mala matura. V novi financ, zakon je iz prejšnjega finančnega zakona sprejet tudi člen, po katerem se na srednjih šolah odpravlja tako zvana mala matura. — Uspešna propaganda za naše Primorje, Poleg že napovedanih izletnikov pride te dni na našo rivijero tudi skupina belgijskih dijakov. Nadalje se pričakuje tudi večje števMo avstrijskih izletnikov izven onih, ki so že prijavljeni za skupne ekskurzije. Jadranska Straža v Pragi je javila zvezi za tujski promet na gornjem Jadranu, da je naš rojak Juraj Mihalič v najožji zvezi z Jadransko stražo osnoval poseben zavod za propagando v inozemskih novinah potom poučnih člankov In fotografskih posnetkov iz različnih krajev naše države, posebno s Primorja. Kakor znano, je na praškem ve-lesejmu, ki je bil te dni zaključen, imela praška podružnica Jadranske straže svoj paviljon, kjer je bil razstavljen propagan-dlstičen materijal z več tisoč prospekti za naše Primorje. Interes za te prospekte je bil tako velik, da je bila celotna velika zaloga kmalu razgrabljena In se tiska nova — Požari ob železniških progah. Uradno se objavlja: Vsako leto nastajajo v zgodnji pomladi vsled isker iz lokomotiv pogosti požari na godznih In poljskih parcelah, meiečih na železniško progo. Taki požari nastajajo in se širijo ponavadi samo radi tega, ker niso obmejne poljske ali gozdne parcele očiščene v zmislu § 99. železniškega obratnega reda (ces. nar. z dne 16. novembra 1851, d z. št 1 ez 1852) suhega listja, dračja, suhe trave in drugih lahko zanetijivih snovi. — Vsi prizadeti mejaši ob železniških progah se opozarjajo na odločbe § 99. železniškega obratnega reda s pripombo, da bode železniška uprava kadar se bode ugotovilo kot vzrok požara zanemarjen je v § 99. ž. o. r. navedenih dolžnosti železniških mejašev, vsako povrnitev škode odklonila, proti krivcem pa se bode vrhutega postopalo po določilih § 101. železniškega obratnega reda. — Stekla mačka. Redki so slučaji, da obole mačke na steklini. Tak slučaj se je pripetil preteklo soboto v Podturjaku pri Grosupljem. Kmet France Krempetj je imel lepo, veliko mačko. Ta je v soboto pričela naenkrat kazati znake stekline. Grizla je okrog sebe, najprej razne trde predmete, nato se je spravila na ljudi. Popadla je petletno domačo deklico Karlino ter jo težko ugriznila v desno nogo. Nato je skočila p:oti dvema kmečkima* tantoma, ki sta jo pa s koR>m pobila. Od mačke ugriznjeno deklico so na zdravnikovo odredbo prepeljali v Celje v Pasteurjev zavod. 2lvino-zdravnik je pri mački konstatira] steklino, v skrajnem stadiju. — Novosadski mesarji prete s stavko. Novosadska mestna občina ie povišala pristojbine za klanje živine v mestni klavnici Novodoločene pristojbine se mesarjem zde previsoke. Ker so vse intervencije za znižanje ostale brezuspešne, prete sedaj s stavko In groze, da bodo baš za velikonočne praznike ustavili klanje živine in prodajo mesa, tako, da bodo Novosadčani ostali za Velikonoč brez šunke m klobas. — Zatiranje oderuštva v Zagrebu. Težko gospodarsko stanje trgovine so začeli v zadnjem Času Izrabljati razni spekulanti, kl posojujejo trgovcem, industrijcem in drugim gospodarskim krogom, ki so v stiski za kredit, denar po oderuških obrestih. Za zadevo je zvedela tudi zagrebška policija, ki je te dni uvedla obsežno akcijo zoper oderuštvo. Na prijavo nekaterih prizadetih žrtev je policija tekom zadnjih dni uvedla postopanje proti več osumljencem, med katerimi je baje tudi neki ugledni odvetnik. Par takih oderuhov je takoj, ko je prejelo poziv k zaslišanju na policiji, žurno zapustilo Zagreb In izginilo iz Jugoslavije. Policija upa, da jih bo kmalu zopet dobila v pest in ihn enkrat za vselej onemogočila umazan posel. — M on stre proces v Subotici. V Subo-tld prične v najkrajšem času senzacionalen proces, eden največjih v naši državi. Na obtožni klopi bo sedelo osem oseb, zaslišanih pa bo okoli 1400 prič. Gre za naslednjo afero: Leta 1925 je ustanovila lastnica tiskarne Idela Rajčič v SubolcI nekako zavarovalno družbo za poroke in i^oz^^b^ pod mnogo obetajočim naslovom »Bodočnost«. Podjetje je čedno prospevalo, kajti v najkrajšem času se je prijavilo nad 2000 članov. Toda kmalu so se pričele širiti vesti, da vodi družba nepoštene manipulacije, in vmes je posegla policija Preiskava Je pokazala, da je družba neredno poslovala in zagrešila številne poneverbe. Zadeva Je bila prijavljena sodišču Državno pravdni-Stvo je takoj odredilo aretacijo Rajčlčeve in njenih sokrivcev. Rajčičeva se bo zagovarjala tudi radi poskušenega podkupovanja, ker je nameravala podkupiti državnega pravdnika Razprava bo trajala radi zaslišanja ogromnega števila prič in oškodovancev najmanj teden dni — Poskusen samomor milijonarja. V ne- neljo zjutraj si je hotel končan življenje znani milijonar Najdan Miloševič iz VrtISta. srez niškl. Preskočil je ograjo železnega mostu in se vrgel v Nišavo, ki je pa na do-thiem kraju tako plitka, da se milijonarju samomor ni posrečil. MiloSevič je iz znane rodbine bivšega narodnega poslanca Miloša Miloševiča Ko so ga vprašali, zakaj Je hotel izvršiti samomor, le odgovoril, da bi ne zapravil vsega imetja, ker živi zelo lahkomiselno. Pripomnil je, da si samomorilnih misli še ni izbil Iz glave. Iz Ljubljane —U Razveljavljen sklep trgovskega mila. Gremij trgovcev v Ljubljani obvešča svoje člane, da Je na občnem zboru dne 29. marca 1927 med drugim soglasno sklenil, da je članom gremija prepovedano dajati društvom adi koTporacijam darila bodisi v denarju ali blagu; člane, kj se ne bi držali tega sklepa, naj gremijaino načelstvo kaznuje. Ta sklep gremija Je mestni magistrat kot obrtna oblast I. stopinje na podstavi § 127 obrtnega reda sistiral ter njegovo izvršitev prepovedal. Radi tega se sklep občnega zbora do končne rešitve priziva ne more uveljaviti. Gremijaino načelstvo pa je na seji eksekutive včeraj sklenilo proti odločbi mestnega magistrata vložiti priziv na Velikega župana ljubljanske oblasti. -—Ij Aeroplan nad LJubljana Včeraj o-koli 15. so sprehajalci po Rožniku in okoličani zapazili nad Ljubljano v smeri proti meji orjaško letalo. Bilo Je najbrž letalo družbe »Transadriatica«, ki vzdržuje zračni promet med Dunajem in Benetkami preko Trbiža. Radi slabega vremena nad Julijskimi Alpami Je zrakoplov najbrž ubral pot preko Slovenije. —Ij Nova lekarna v Vodniatu. Predstojnik državne centralne lekarne v LJubljani mag. phar. Ciril Gartus je vložil prošnjo glede podelitve koncesije za otvoritev in obratovanje lekarne v Vodmatu. Veliko županstvo Uubljan. oblasti poziva vsakega lekarnarja, ki misli, da bi bil z ustanovitvijo nove lekarne obstoj njegove lekarne ogrožen, naj v 4 tednih vloži ostno a!i pismeno ugovor pri sreskem poglavarju za Liubljano-okohoo. —Ij Društvo trgovskih potnikov in zastopnikov je v nedeljo imelo svoj redni občni zbor v restavraciji »Ljubljan. dvor«. Udeležili so se ga tudi delegati iz Maribora. Predsednik g. Seljak je v svojem poročilu označil minulo leto za eno najtežjih, a tudi perspektiva v nadaljnjo bodočnost je motna. Odbor društva si Je lani stavil za nalogo, da pridobi za člane društva ugodnost' na železnici, kakor jih uživajo v drugih modernih državah. Doslej se žal v Beogradu ni dalo nič doseči. Članstvo je navezano na samopomoč, ki se posebno blagodejno obnaša kolektivno zavarovanje, ki vzdržuje člane v potrebi pred bedo. Ob zaključku zbora je bil najstarejši Član gosp. Fran Sifrer izvoljen za častnega člana; odbor ostane z edino izpremembo, da je namesto odstoplvšega g. Ranta kooptiran g. Gril Tajniku Zbornice TOI g. Ivanu Moho-riču pošlje odbor pismeno zahvalo za številne zasluge. —Ij Današnja dramska predstava odpovedana. Iz krogov abonentov reda C je prejela gledališka uprava pismeno prošnjo, da vsled današnjih gostovanj v »Prodani nevesti« odpove dramsko predstavo. Uprava tej prošnji ustreza in abonente reda C vljudno obvešča, da dobe svojo predstavo prihodnji4 teden. _ —Ij Zabavni večer društva drž. polic nameščencev *v LJubljani, ki je bil radi smrti oblastnega poveljnika svoječasno preložen, se vrši v soboto, 23. aprila v dvorani Kazine. 2e kupljene vstopnfce so veljavne. Občinstvo se vljudno naproša, da se te dobrodelne prireditve v obilnem številu udeleži. — Veselični odsek. 362-n —Ij Zaklana perutnina vseh vrst se dobi pri tvrdki »Riba« Ljubljana, Gradišče. Istotam vse dni pred Veliko nočjo vsakovrstne žive sladkovodne In sveže morske ribe. Konkurenčne cene. 361-n —U Policijski drobiž. Aretirani sta bili dve osebi, ena radi nenravnosti, druga radi vlačuganja. Prijavljena je tatvina 300 Din, dalje poskusen vlom in goljufija. Včeraj sta bilh dve nezgodi. Noč je bila mirna, brez izgredov in celo brez kaljenja nočnega miru. Prijavljenih je 15 lastnikov vozil radi prestopkov cestnopolicijskega reda. -—Ij Poskusen vlom. Neznan vlomilec Je skušal izrabiti noč in vlomiti v nedeljo v paviljon vrhniške tovarne konzerv »Globus« na vogalu tivolskega drevoreda in Go-sposvetske ceste nasproti pivovarne »Union«. Razbil je 7 šip, toda od znotraj so bila okna zavarovana z lesenimi pokrovci, tako da vlomilec ni mogel splezati notri. Skoda na razbitih šinah znaša 150 Din. Znake poskušenega vloma Je zapazila prodajalka M. MerJarjeva, ko je včeraj zjutraj odpirala vrata paviljona. —Ij Nezgoda. Posestnikov sin Stanko N. izpod Trojan ie snoči okoli 19. nesel po Selenburgovi ulici proti Dunajski cesti po pločniku dva večia zaboja sladkorja. Pri Magdičevi trgovki! mu Je zaboj zdrsnil z ramen ter zadel izložbeno okno, ki se je razbilo Skoda znaša 1200 Din. Lastnica trgovine in posestnikov sin sta se mirno pobotala, ker Je bfla šipa razbita po nezgodi. —Ij Nesreča v tobačni tovarni. Posestnik Andrej Suhadolc z Dobrove je včeraj okoli 11. dopoldne pripeljal v ljubljansko tobačno tovarno visoko naložen voz desk. Ko je posestnik na dvorišču voz ustavil, so se deske zrušile nenadoma z voza ter zasule pod seboj voznika. Suhadolc je dobil notranje poškodbe In poškodbe na glavi. Z rešilnim vozom so ga prepeljali v javno bolnico. * Usoden nakup nogavic, vezenine m žepnih robcev Je pri O. Dobeic Pred Škofijo št 15. 109 I? Celja —c Beethovnova IX. simfonija. Mariborska Glasbena Matica Je priredila v nedeljo popoldne v veliki dvorani Celjskega doma Beethovnovo IX. simfonijo Uspeh ie bil sijajen V Celjskem domu se je zbralo gotovo okrog 2000 ljudi od blizu In daleč. — Hvala gre celjski Glasbeni Matici, ki se ni strašila dela in truda, da smo tudi Celjani vstopili v krog Beethovnovih čestilcev. Takih glasbenih prireditev si želimo še več. —c Državna krajevna zaščita dece in mladine v Celju priredi 8. septembra veliko javno tombolo v prid siromašni deci. Prosi j se že sedaj vsa društva, da ta dan odl&že morebitne prireditve. Odmevi Marekove afere Znanci in neznanci obsipajo Marekove s čestitkami« cvetjem in darili. — Ugodne ponudbe za posojila. — Marek noče k filmu. Zavarovalnica nepriznava razsodbe. Afera inž. Mareka je sicer v glav« nem zaključena, vendar pa prinašajo vsi dunajski listi na dan še vedno po* drobnosti ter najmanjše detajle o Ma* reko vem žit j u in bitju, njegovi bodoč* nosti in karijeri, ki ga čaka, predvsem pa zanima dunajsko javnost« na kakšno stališče se bo postavila zavarovalna družba in če bo zdaj Mareku izplačala odškodnino v znesku 400.000 dolarjev. Prvi odmev afere Marek je pritožba državnega pravdn&tva. Državni pravd« nik je vložil ničnostno pritožbo proti oprostilni sodbi. To je vsekakor voda na mlin zavarovalnice, ki bo skušala izplačilo odškodnine za vleči. Družba je že izjavila, da z Marekovo oprostilno razsodbo ni prav nič tangirana in da bo vodila civilno pravdo. Če treba tudi potom vseh treh instanc in če se tudi proces vleče polna tri leta. Družba se v svoji tožbi opira na izjavo profesorja Haberde, ki da je za njo merodajna in zato upa, da v civilnem procesu uspe. Na drugi strani je taktika družbe An* glo Danubian razumljiva. Družba ve, da se nahaja Marek trenotno v skrajno neugodnem položaju, da nima v žepu niti pare in da je vse njegovo premo* ženje obleka, ki jo ima na sebi. Številni upniki so namreč v času, ko je bil Ma* rek v zaporu, zarubili njegovo pohi* štvo in imetje ter vse skupaj spravili na boben. Marekovo pohištvo, ki je bilo cenjeno na pol milijona dinarjev, je bilo na javni dražbi prodano za 45 tisoč dinarjev. Tendenca družbe je jas* na: Mareka hoče takorekoč izstradati in ga prisiliti k kapitulaciji. Kljub trenotno slabemu finančnemu položaju so pa Marekovi izgledi uprav rožnati in obeta se mu lepa perspekti« va. Zakonca Marek sta poleg neStetih brzojavnih čestitk prejela tudi že ne* broj ponudb za posojila. Neki financ* nik je pripravljen na svoj riziko Mare* ku vnaprej izplačati del odškodnine v dolarjih, na drugi strani je prejel Ma* rek že več sijajnih ponudb od filmskih družb, ki pa jih je odkloniL Neka da* ma je baje celo pripravljena, da odku* pi amputirano Marekovo nogo itd. — Skratka: Mareku za zaenkrat ni bati iz* stradanja. Marek je izjavil novinarjem, da bo, čim si nekoliko opomore, nadaljeval z delom na svojih izumih. Pred vsem na* merava izpopolniti in dokončati stroj za avtomatično pisanje Morsejevih znakov, dalje stroj za določanje časa, predvsem pa namerava dokončati svoj največji izum, tajno radiotelefonijc. — Sredstva za izume upa pridobiti 5 pre* davanji, Id jih bo imel v najkrajšem času. Zakonca Marek sta se nastanila v nekem hotelu v Mddlingu. Dnevno pre* jemata na stotine pisem in brzojavnih čestitk, cvetja in raznih dariL Brzojav* ne čestitke prihajajo tudi iz inozemstva od povsem neznanih oseb. Neka dunajska tvrdka je Marekoma poklonila nov radio aparat. Gospodnrsfuo Zveza industrijcev in ljubljanska zbornica Dne 8. t m. se je vršila redna seja odbora Zveze industrijcev v Ljubljani. Poleg tekočih poslov je odbor obravnaval tudi določbe finančnega zakona za leto 1927. /2S. ter posebej ustroj ljubljanske Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Odbor je soglasno sklenil, naj se vladi in narodnim poslancem sporočijo predstavke in predlogi v naslednjih stvareh: radi avtentične interpretacije člena 81. finančnega zakona: radi carinske postavke 445. na rotacijski papir in pravilnega postopanja po pripombi k tej postavki (Člen 108. finančnega zakona); proti sedanji praksi ministerijalnih komisij za ugotovitev kapacitete; nadalje naj se posreduje pri zastopstvu mesta Zagreba proti zvišanju mestne uvoznine (taracovine) na tesarske in mizarske izdelka Člani Zveze industrijcev se obvežejo, da ne podpirajo nabiralnih akcij izven Slovenije. Če teh uradno ne priporoči Zvezo industrijcev. Slovenska industrija pozdravlja važne pridobitve, ki eo vsebovane v finančnem zakonu za leto 1927./28-, vendar se mora iz načelnih razlogov izjaviti proti temu, da se 6 finančnim zakonom preurejajo važni zakonski kompleksi. K nujnemu vprašanju ustroja ljubljanske zbornice je odbor soglasno sprejel resolucijo, iz katere povzemamo najvažnejše: Zveza industrijcev zahteva skupno Zbornico za trsrovino, obrt in industrijo v Ljubljani, katere področie obsega vso Slovenijo. V tej zbornici naj im.njo trlje ravnopravni odseki trgovski, obrtniški in industrijski potrebno avtonomijo in lasten delokrog, dočim celotna zbornica zakopa . skupne interese vseh treh gospodarskih panog. Da morejo odseki uspešno delovati, naj se vsakemu puste potrebna sredstva, vsi odseki pa naj po določenem kliuču prispevajo k proračunu zbornice za njeno vrhovno upravo in za splošne izdatke. Skupna zbornica mora kot stanovsko interesno zastopstvo važnih gospodarskih panog upoštevati potrebe vseh po njej zastopanih slojev in delovati v njih vseh korist in prospeh. Zato zahteva Zveza industrijcev, da se volilni upravičenci v vsakem odseku po davčni moči in gospodarskem pomenu porazdelijo tako, da se veliki trgovini, denarnim zavodom, produktivni obrti in velikim industrijskim podietjem zajamči ono zastopstvo, ki je potrebno, da ee morejo v odsekih in v celotni zbornici poravnati interesne razlike med večjimi in malimi obrati. Zveza industrijcev smatra, da naj skupna zbornica deluje po načelib zdrave cospodar-ske politike, stvarno in nepristransko. Zveza industrijcev ne nasprotuje proporcu ^b ohranitvi volilnih kategorij, oziroma ob porazdelitvi volilnih upravičencev, ki upošteva njihove davčne dafatve, njihovo gospodarsko vaSnost. p» tudi višino njihovih dajatev sami zbornici. Zveza industrijcev mora zahtevati, da se ona kot zastopstvo slovenske inoustri-ie zasliši, preden se zasnuje nova ureditev Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Liubliani. in da zlasti sodeluje pri osnutku novega vo^lnesra reda. Ker danes v Sloveniji ne postoii voljena zbornica, morajo vršiti naše organizacije industrije, obrti in tr-crovine mu ose bistvene posle, ki sicer pripadajo zbornici. Zato so te Gospodarske organizacije v prvi vrsti poklicane sodelovati pri ureditvi naše zbornice. Zveza industriicev zahteva, da se načeloma pridržijo volilne kategorije, ker bi bila enaka volilna pravica v odsekih ljubljanske zbornice nasprotna poglavitnim nalogam in dolžnostim te zbornice. Odbor odobrava brzojavno sporočilo, ki ga Je Zveza industrijcev 28. marca t. 1. v tem smislu naslovila na gospoda ministra trerovine In Industrije in. na slovenske gospode ministre. Kakor ne smeio v rednem poslovanju zbornice prevladati vplivi političnih stranic, tako se naj vrši razprava o ureditvi zbornice in njenega volilnega reda neodvisno od dnev ne politike. Resolucija govori nadalje o zadoščenju, 8 katerim je Zveza industrijcev pozdravila vstop slovenskih ministrov v lrralievo vlado, in o pridoblienih olaišavah. Dalie apelira Zveza industrijcev na vlado, na ministra trgovine in industrije, na slovenske ministre in na slovensko delegacijo v Na rodni skupSH-ni, da uvažujejo njene pravične in povsem stvarne zahteve. V sedanjih izredno težkih prilikah je vlada dolžna poskrbeti, da se v najkrajšem času izvedejo pravilne volitve v ljubljansko Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. —2 Carinski dohodki od 20. do 31. marca so znašali 59.o73.S13 Din. Od tega odpade na Carinarnico v Beogradu 14.790.729. v Zagrebu 14,404.685. v Novem Sadu 12.261 tisoč 876. v Ljubljani 9.660328, v Dubrovniku 4,120.905, v Skoplju 2,221.535 in v Spli-tu2.213.764 Din. Od 1. aprila 1926 do 31. marca 1927 so znašali carinski dohodki I milijardo 709,314.570 Din. V proračunu Je bilo določeno za to razdobje 1.650,049.992 Din. —g Naše narodno imetje v primeri z dr mri mi državami. V založbi »London General Press« ie Izšla zanimiva statistika o narodnem imetju in državnih dolgovih vseh večjih držav na svetu. Narodno Imetje Ze-din jenih držav znaša 17.984 milijard. Anglije 7616, Nemčije 4260, Prandic 2810. Italije 1451. Poljske 785. Ruraunije 16L Belgije 603. Češkoslovaške 559, Jugoslavije 509. Švice 501 in Avstrije 191 mllljamd Din. Ta statistika le glede nasledsrvendh držav nekoliko netočna, ker je cenjeno narodno imetje Jugoslavije nekoliko previsoko. Avstrije na prenizko. Glasom te statistike odpade na vsakega prebivalca Jugoslavije 39 tisoč 800 Din. dočirn odpade na vsakega Angleža 171.900 Din. —Z Plenarna sela Narodne banke. V soboto se je vršila penama seja Narodne banke, na kateri se je razpravljalo o obrestni meri v zvezi z resolucijo, sprejeto na anketi denarnih zavodov, ki jo Je sklicala Narodna banka v februarju. Narodna banka stoji na stališču, da se mora obrestna mera toliko znižati, da bo mogoč hitrejši in uspešnejši razvoj Gospodarstva. Pred zaključkom seje ie bilo sklenjeno pričeti tudi letos s 15. majem z revizijo vseh kreditov. Iz Maribora —m Maribor manifestira za jugosloven- sko zbližanje. Kakor Ljubljana, je tudi Maribor o priliki včerajšnjega predavanja dr. Kosrova pokazal, da čuti slovansko ter da bo z navdušenjem pozdravil dan, ko pride do ujedinjenja vseh južnih Slovanov. Velika dvorana Narodnega doma z galerijo vred je bila do zadnjega kotička napolnjena. Več-tisočglava mn >žica je priredila gostu viharne ovadje. Njegov govor je občinstvo pazljivo poslušaio iu ga večkrat prekinilo z navdušenim odobravanjem. Po predavanja se Je formirala povorka, ki je krenila po mestnih ulicah pred Grajsko klet, kjer je bil ca čast gostu prirejen banket. Dr. Kos-tov, ki ga je navdušena mladina dvignila na ramena, je moral tu Še enkrat spregovoriti. V Grajski kleti, se ie zbrala prava slovanska družba. Godba je uvodoma intonirala bolgarsko in jugoslovensko himno, ki jo je občinstvo posiušalo stoje, nato pa so se vrstile zdravica na zdravico in sledilo je tudi več pomembnejših govorov naših prvih narodnih borcev. —m Porast cen na trgu. Zadnji teden pred velikonočnimi prazniki cene na našem trgu vsako leto poskočijo. Posebno se podraži mleko, jajca in maslo. Dočim v drugih mestih tržno nadzorstvo cene strogo kontrolira, se pri nas za to očividno nihče ne zmeni, sicer bi se ne moglo pripetiti, da poskočijo cene n, pr. mleku kar za 100 in 200 odstotkov. Dočim stane mleko običajno 230 do 3 Din, zahtevajo sedaj kmetice na trgu kar po 6 do 8 Din za liter. Zato je razumljivo, da vlada ob praznikih velik naval na mlekarne, ki prodajajo mleko po ne