OoJlo 12.V1I.1930
Poštnina plačana ? gotorlnL	 Pril0°-
f zb a Ja vsak dan zjutraj razve« V ponedeljkih In dnevih po p raz* nikib. »-• Posamezna Številka Din l-—mesečna naročnina Din 20-—, za tujino Din 80'—. Uredništvo v Ljubljani, Gregor« čičeva ulica SL 28. Telelon uredništva 80-70, 80-60 in 80-7L
Cena Din lw
PoEoplal se ne vračajo. — Oglas! po tarifi in dogovoru. — Uprava 4 Ljubljani, G radlšfte 4, tel 30-08. ' podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta SL 24, telefon 20-60 Podružnica v Celju, Samostanska ulica SLI.
St. 33
Ljubljana, sobota, dne 12. julija 1930
Leto I.
Nenaden preobrat v odnošajih med Francijo in Italijo
Francija pristala na »pomorske počitnice« do konca tega leta - Iznenadenje v Italiji - Dogodek velikega mednarodnega pomena
Pariz, 11. Jul. d. V zunanji komisiji francoske poslanske zbornice je podal Briand daljše poročilo o francoski zunanji politiki. Glede Italije je izjavil, da so bila pogajanja, ki so se pričela v Ženevi, zaradi različnih izjav prekinjena. Sedaj je francoska vlada poslala italijanski vladi noto, kjer ji sporoča, da se bo odredilo vse potrebno, da se do konca leta ne boda za-počele nobene nove gradbe vojnih ladij. Avtomatična posledica tega ukrepa bo, da bo med novimi pogajanji obeh vlad phranjen status guo.	.
Prehajajoč na splošni položaj je izjavil Briand, da kaka vojna v Evropi danes ni niti mogoča niti dopustna. Posebno je poudarjal, da Francija v svojem miru in rezerviranosti ni napram dogodkom nič popustila, temveč je ravno nasprotno dokazala svojo notranjo moč. Bistveno je, da ostane francoska zunanja politika v skladu z varnostjo naroda.
Milan, 11. julija, d. Italijanska javnost je sprejela Briandove izjave z velikim zanimanjem. Listi poročajo, da so bili predlogi Francije že sprejeti. Qrandi je stavil enak predlog glede odmora v mornariškem pomorskem oboroževanju. »Corriere della Sera« smatra ta postopek kot prijetno iznenadenje. V Italiji so tembolj iz-nenadeni, ker so smatrali tekmovanje v oboroževanju kot neizbežno zlo. Izvedba obsežnega italijanskega programa za zgradbo mornarice je sedaj seveda isto-tako odložena ter se morajo s pridržki izdana gradbena naročila sedaj zopet preklicati.
Pariz, 11. julija, d. Po poročilu lista »Echo de Pariš« pričakuje Briand, da bo napetost med Francijo in Italijo še pred koncem leta znatno popustila. Briand smatra za nepotrebno, da bi za ureditev konflikta poklical Društvo narodov na pomoč. Izbiro metode pogajanja hoče prepustiti italijanski vladi. Socijalistični list »Popu-
laire« piše, da se je Francija — kar je baje potrdil Briand — izjavila pripravljeno, v teku treh let dovoliti Italiji popravo meje v izmeri 120.000 kmJ, in sicer na meji južnega Tunisa. Kar pa se tiče italijanske zahteve, da se ji da kak kolonijalni mandat, je po naziranju Francije za to pristojno edino le Društvo narodov.
London, 11. julija, d. Kakor poročajo listi iz Pariza, je Briand včeraj poslal Hen-dersonu oficijelno sporočilo, v katerem ga obvešča o sklepu Francije, da do konca tega leta ne bo spustila nobene nove ladje v morje, s čimer naj bi se olajšala pomorska pogajanja z Italijo.
To novo dejstvo v odnošajih med Francijo in Italijo je bilo sprejeto od vseh tukajšnjih krogov z velikim zadovoljstvom, katero dele brez pridržka predvsem vojaški in mornariški činitelji. Nasprotovanje londonskemu pomorskemu paktu od strani teh činiteljev je črpalo svoje razloge predvsem iz bojazni, da se bosta Francija
in Italija svobodno Oboroževali na morju, medtem ko bi Anglija imela vezane roke, ker bi morala spoštovati v gradnji novih bojnih ladij one meje, ki ji jih nalagajo obveze napram Ameriki in Japonski, izvira* joče iz londonskega pomorskega sporazuma. Te obveze pa bi Anglija mogla Izpolnjevati brez nevarnosti le do tedaj, dokler bi se ne spremenilo sedanje razmerja med njenimi pomorskimi silami ter silami Francije in Italije.
Admiral Beathy je objavil v »Timesu« pismo, v katerem naglaša, da se v Angliji ne zavedajo z vso resnostjo pomena ieh dejstev. Anglija je s pomorskim paktom omejena do take mere, opozarja admiral BeathY, da tvori omenjeni pakt zanjo veliko nevarnost.
Te bojazni padejo sedaj in naravno je, da se smatrajo lu napovedane »pomorske počitnice« med Francijo in Italijo za dQ-godek velike mednarodne važnosti.
Poljski odgovor na Briandov predlog
Poljska usvaja plemenito in vzvišeno zamisel
Varšava, 11. julija. AA.. Odgovor poljske vlade na francosko spomenico o ustanovitvi Evropske unije je bil včeraj izročen odpravniku poslov francoskega poslaništva v Varšavi. Poljska vlada izjavlja v svojem odgovoru, da pristopa k plemeniti in velikodušni zamisli francoskega ministra za zunanje zadeve Brianda in da je pripravljena sodelovati pri delu prve evropske konference. Poljska vlada je mnenja, da zahteva vprašanje evropske unije globoke študije. Zato je odgovor poljske vlade povsem kratek in ne iznaša podrobnih predlogov. Poljska vlada popolnoma soglaša z vlado francoske republike o potrebi, da je treba državam zajamčiti politično varnost, in sicer še preden bodo obravnavana druga vprašanja splošne važnosti, kot so razna gospodarska vprašanja. Da se ustvari duh medsebojnega zaupanja, ki je neobhodno potreben za vsako koristno in službeno sodelo-
vanje in da se zajamči varnost držav, članic Evropske unije, smatra poljska vlada, da bi bilo morda umestno, ako bi se vlade pri organizaciji Unije ravnale po načelih ženevskega protokola. Poljska vlada naglaša neagresiven značaj Evropske unije, ki ne bi smela biti naperjena proti nikomur in proti nobeni skupini držav. Evropska unija bo morala po mnenju poljske vlade pospešiti izvajanje osnovnih določb Društva narodov, tako da bo s tem učvrščena sama organizacija Društva narodov. Odgovor poljske vlade stavlja na koncu predlog, naj bi bil o priliki konference zastopnikov evropskih držav meseca septembra imenovan odbor za proučitev celokupnega vprašanja evropske unije. Ta odbor naj nato poroča evropskim vladam, tako da bi mogle na skupnem sestanku že sklepati na osnovi podrobnega znanja o teh vprašanjih.
Hegemonistični pohlepi Madjarov
Prevzeli bi radi vodstvo nad vso jugovzhodno Evropo
Budimpešta, 11. junija. 1. Madjarski tisk l>i po vsej sili rad napravil iz Schobrovega potovanja v Budimpešto dogodek največje politične važnosti. Listi poudarjajo, da je dr. Scliober prišel v Budimpešto po posetih v Rimu, Parizu in Londonu. Dalje madjarski tisk trdi, da je naloga Madjarov in avstrijskih Nemcev, prevzeti inicijativo za vodstvo nad jugovzhodno Evropo. Njih zbli-žanje bi predstavljalo moč skoro 24 milijonov ljudi. V tem svojem prepričanju gredo madjarski vladni krogi tako daleč, da predstavljajo avstrijske Nemce in Madjare sku-kaj kot žarišče vzhodne Evrope, iz katerega bi se vplivalo na sosedne države in prevzelo nad njimi vodstvo. V resnih političnih krogih pa pravijo, da so take kombinacije
samo kombinacije ter da ostanejo utopije. Za ureditev srednjeevropskih držav in razmer bi se morala ubrati čisto druga pota, pred vsem pota sporazuma med državami naslednicami, ker one predstavljajo moč in na njih leži bodočnost.
Budimpešta, 11. julija. Tukajšnji listi javljajo: z ene strani trde, da je Ljapčev s po-frvr ijem v Budimpešto napravil samo po-set normalne in običajne diplomatske kur-toazije; na drugi strani pa trde, da je pričel T * ipčev v Budimpešto zato, da bi se z grofom Eethlenom in zunanjim ministrom Val-koin “orazgovoril o sklenitvi prijateljskega pakta med Madjarsko in Bolgarijo, kakršnega je Madjarska pred kratkim sklenila z Grčijo in Turčijo.
Ljapčev se je peljal včeraj skozi Beograd
Načelnik bolgarske vlade ni stopil iz ladje na suho
Beograd, 11. julija n. Sinoči se je pripeljal v Beograd z dunajsko ladjo »Saturnus« bolgarski ministrski predsednik Ljapčev, ki se vrača iz Budimpešte v Sofijo. Spremljajo ga njegova soproga, tajnik predsedništva vlade Ilijev, njegov osebni tajnik Petrovič in uradnik notranjega ministrstva g. Hristo Dulopov. Gospod Ljapčev ni stopil z ladje, pač pa sta se pri njem zglasila bolgarski poslanik v Beogradu g. Vakarclski in poslaniški svetnik Gcorgijcv. Oba zastopnika Bolgarske sta pozdravila ministrskega predsednika in sta ostala na ladji pri njem tudi pri večerji. Po večerji se je umaknil g. Ljapčev j, bolgarskim poslanikom Vakarelskim y
posebni salon, kjer sta se razgovarjala eno uro o poslaniških poslih. Ob 23-30 sta se gospoda Vakarelski in Dulopov poslovila od Ljapčeva, »Saturnus« pa je nadaljeval svojo pot v Ruščuk.
Beograd, 11. julija. L Nocoj je potoval skozi Beograd iz Budimpešte došli predsednik bolgarske vlade Ljapčev. Našim novinarjem, ki so ga pričakovali v pristanišču, Ljapčev ni hotel dati nobene izjave, češ, da je od potovanja silno utrujen.
Smrt nemškega generala
Berlin, 11. julija. AA. General vou Berohard je preminul v 82. letu.
Avstrija je uredila svoj dolg napram Italiji
Dunaj plača Rimu 17 milijonov zlatih frankov
Rim, 11. julija, d. Za bivanja avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schobra v Rimu so se domenili, da se bodo glede ureditve različnih italijansko-avstrijskih finančnih in gospodarskih vprašanj šele kasneje nekoč pogajali. Ti razgovori so se sedaj zadnje dni vršili v Rimu pod vodstvom sekcijskega načelnika Schillerja in so dovedli do ugodnega rezultata. V prvi vrsti je šlo pri teh pogajanjih za takozva-ne posebne reliefne dolgove (živilske dolgove) iz leta 1918. in 1919. Terjatev Ita-
lije je znašala 14 milijonov zlatih frankov, z obrestmi vred pa celo 22 do 24 milijonov. Avstrija bo po doseženem sporazumu plačala te dolgove Italiji v 30 obrokih, in sicer v vrednosti 16—17 milijonov zlatih frankov. Nadaljnji predmet pogajanj so bili takozvani ustavni dolgovi. Po dogovoru iz leta 1922. se je Italija tem ustavnim dolgovom odpovedala. Prav tako so je Italija odpovedala vsaki terjatvi iz naslova okupacijske lire,
Angleži za tesnejšo enotnost imperija
Skupnost delov naj se organizira na gospodarski podlagi
političnih vprašanjih in stopijo medsebojno v najožje stike, da razpravljajo o najbolj primerni organizaciji imperijalne produkcije.
Odbor končno predlaga, naj se organizira imperij na zdravih gospodarskih temeljih, da bo njegov delež na svetovni trgovini večji od sedanjega.
London, 11. julija. AA. Pod predsedstvom lorda Passflelda je razpravljal kolonijalni urad o raznih predlogih za unifikacijo koLo-nijalne službe.
Omenjene predlog je sir Warren Fisher, načelnik civilnega urada, toplo priporočal.
London, 11. julija. AA. Pripravljalni odbor za imperijalno konferenco je predložil vladi poročilo, v katerem naglaša potrebo po ustanovi, ki bi trajno razpravljala in svetovala o vseh vprašanjih, ki so važna za pospešitev enotnosti imperija.
Odbor, v katerem so zastopani trgovci, industrijci in ladjedelnice države, pravi v svojem poročilu tako-le:
J-Imperijalni viri so tako veliki, da opravičujejo upanje, da se bo še več odkrilo kot doslej. Potrebno je, da se bo ozirala imperijalna politika na interes vseh delov imperija in ne zanemarjala enega dela na škodo drugega. Predlagana ustanova naj popolnoma izpremeni sedanjo politiko.«
Odbor meni, da so edina sredstva za porast in učinkovito racijonalizacijo imperi-jalnih virov z vidika medimperijalne trgovine in imperijalne svetovne trgovine, da se posvetujejo vlade z zastopniki trgovine, industrije, ladjedelništva in finance v vseh
Potem, ko je govoril lord Passfield, je konferenca odobrila resolucijo, ki pravi, da je unifikacije kolonijalne službe zaželjena pod pogojem, da bo predložen za vse sprejemljiv načrt.
Nato je bil pozvan kolonijalni tajnik', naj imenuje odbor, ki bo izdelal podroben načrt za kolonijalne vlade.
Komunistična propaganda po radiju
Nemški predlog za solidarne protiukrepe vseh držav
Berlin, 11. julija, n. »National Liberale Korrespondenz«, službeni organ nemške ljudske stranke, katere član je tudi zunanji minister dr. Curtius, opozarja na propagando, katero vodi sovjetska Rusija s pomočjo svoje oddajne radio-postaje, ki se nahaja v bližini komunistične centrale v Moskvi. Ta ruska postaja je tako močna, da se njene emisije slišijo na daljavo 2000 km, t. j. preko vse Evrope, Turčije in Perzije. Komunistična internacionala rabi to postajo v svrho politične propagande po Evropi. Romunija je znala s pomočjo velike postaje ovirati izvrševanje te propagande, Nemčija pa tega ne more, ker se v tem slučaju ne bi čula njena pomorska postaja. Politična propaganda, kakor pravi nemški list, je tako drzna, da se nanaša celo na notranje politične pri-
like ▼ poedinih državah, posebno v Nemčiji. Tako se včasih čujejo iz Moskve naslednji pozivi:
»Nemški vojaki in redarji! Spomnite se, da ste proletarci v uniformi. Nemčiji je treba oktobrskih poti.« (V oktobru se Je izvršila sovjetska revolucija. Op. ur.)
Taki pozivi se običajno zaključujejo z vzklikom na račun nemške komunistične revolucije.
List pravi nadalje, da je Nemčija že poskušala po diplomatični poti urediti to pereče vprašanje, toda zaman. Pa bi bilo treba, da vse države solidarno nastopijo proti tej propagandi, ker so sovjeti v zadnjem času sklenili potrošiti 560 milijonov rubljev za ojačenje svoje politične propagande po svetu, ^
Po katastrofi »KaradjorJja«
Nevzdržna teza kapitana Paricha — Poškodovani parnik bo v desetih dneh spravljen s plitvine
Dolžnost državnega nameščenca
Brez izjeme vsem državljanom Jugoslavije je bila namenjena jasna deklaracija predsednika vlade, gen. Živ ko vica, toda prav posebno še državnim uradnikom in nameščencem. Zato »e predsednik vlade v avoji deklaraciji direktno obrača na državne nameščence ter jim v kratkih in lapi-darrnh besedah podaja njih glavne dolžnosti do države in nacijonalne misli... »Uradni-gtvo mora bdtt popolnoma udano interesom državne in narodne celine. V državni in javni službi ni mesta za uradnika ali uslužbenca, katerega delo in vedenje ne bi bilo
v	skladu s prej poudarjenimi načeli. Prav to velja za vse uradniške organizacije, ki morajo usmeriti «voje delo na nadjonalne interese, na jugoslovansko obeležje.«
Prepričani smo, da se bo velika večina nradništva zvesto ravnala po teh navodilih g. predsednika vlade, saj slavi naše uredništvo po svoji vestnosti in po svojem pa-trijotizmu. Zato tudi niti najmanj ne dvomimo, da bo uredništvo opravičilo nade, ki ee jih stavi nanj, da bo namreč glavni steber vsega patrijotičnega dela baš uredništvo in državno nameščenstvo ter zato tudi glavni propagator nove miselnosti, ki je pogoj popolne konsolidacije države.
Da pa bo uredništvo popolnoma zadostilo tem svojim visokim nalogam, je treba, da tudi upošteva duh, ki prepleta vso deklaracijo predsednika vlade in vse delo vlade. Ta duh pa pravi, da je treba ves jugoslovanski narod prepojiti z novo miselnostjo, da bo mesto neplodnega strankarskega boja na vseh poljih zavladalo konstruktivno delo. Kdo drugi, ko baš uradnik more storiti na tem polju največl Najprej v uradu, da ne bo prav nikjer oviral birokratizem napredka, da se bo na vsej črti izvedla velika namera vlade, da se uprava nacionalizira, poenostavi in dekoncentrira. Državni aparat mora postati prožen in gibčen, da se bo prilagodil ljudskim potrebam, da bo pomenil okrepitev ljudskih moči in da bo tudi narod videl v vsakem uradu to etrem-Ij^nje. Živimo v dobi, ko moramo vsi napneti vse svoje sile in tudi nekaj žrtvovati za svoj napredek in zato mora biti poslovanje v uradih takšno, da bo vsak državljan prepričan, da ee vse vrši le v njegovem interesu in da so tudi državne dajatve nujnost, ki ga obvarujejo pred večjimi izdatki.
Velika in težka je naloga, ki čaka uradnika ie v uradu, še večja in težja pa je naloga, ki jo mora izvršiti uradnik izven urada. Kajti uradnik se mora zavedati, da vsak hip reprezentira državo in da mora zato tudi vsako njegovo dejanje pričati o njegovi veliki državljanski zavesti in o njegovi neomajni veri v zmago jugoslovanske misli. Zato je naravno, da se pričakuje od uradni-Btva, da je tisti steber, ob katerem se takoj razbijejo vse vznemirljive in neresnične vesti. Kjerkoli so uradniki na svojem me, etu, tam sploh ne morejo in ne smejo nastati nobene govorice.
Biti čiste v službi državne politike pa se pravi danes biti tudi čisto v službi nove miselnosti. Ta miselnost zahteva, da ee či-eto prelomi z nekdanjimi časi. Vse strankarske zasluge eo ob veljavo, ker sedaj velja samo eno načelo, da je zakon enak za vse, čisto in popolnoma enak do skrajnih posledic. Naj se ima tudi ta ali oni uradnik nahvaliti za svojo kariero temu ali onemu bivšemu strankarju, vendar ne more in ne sme imeti niti najmanjšega upliva na njegove odredbe in sklepe. Kakor da strank sploh nikoli ni bilo, tako mora postopati uradnik, ker samo tako res izpolnjuje to, kar zahteva od njega nova miselnost.
Ta pa zahteva tudi to, da uradnik povso-fli in vselej podpira vsako stremljenje, ki je v službi nove miselnosti, enotne in čiste jugoslovanske misli. Zato bi bilo naravnost nepojmljivo, če bi katerikoli uradnik iz ozirov do bivših strankarskih interesov ne samo ne podpiral takega stremljenja, temveč mu celo nasprotoval. Tako je n. pr. samo-posebi umevna dolžnost uredništva, da ni samo član Sokola, temveč njegov aktiven član. Ravno tako pa je tudi pri vseh drugih društvih in tistih nove miselnosti uradnikova dolžnost evidentna.
Priznamo, mnogo in veliko se pričakuje od uradništva, toda velike in preizkušene so tudi sposobnosti uradništva. Samo od malopomembnih ljudi se zahteva malo, od uradništva pa, ki je ogrodje državnega življenja, se ne more zahtevati malo. Niti v interesu uradništva samega ni, da bi se zahtevalo malo, zakaj čim bolj jasno je veliko delo, ki ga vrši uradnik m državo, tem
Trst, 11. julija, n. »Piccolo« je pred dne-
vi	objavil poročilo, v katerem skuša s tehnične strani pojasniti vzroke katastrofe v Pašmanskem prelivu. To razpravo je »Pic-colo« dobil od beneške družbe >San Mar-coc. V poročilu pravi, da je >Morosini< krenil po predpisani poti in da je prav tako storil tudi »Karadjordje«:, da pa je tik pred katastrofo jugoslovanski parnik napravil napačen manever, tako da se je »Morosini« zaril v njegov bok. Vsakemu pomorščaku, pa tudi lajiku mora biti jasno, da bi moral biti >Karadjordje< glasom te trditve zadet v desni bok. Nasprotno pa ga je, kakor znano, »Morosinu zadel v levo stran. To netočno poročilo so prinesli tudi mnogi italijanski listi, pa se kasneje niso več ozirali na to poročilo, čeprav ga tudi demantirali niso.
>Piccolo< se je zavedel svoje napake in je indirektno demantiral to svojo prvotno poročilo z drugo vestjo iz Benetk, ki je istega izvora. To poročilo pač jasno dokazuje, kdo je bil kriv nesreče, ker je v njem reproducirana nesreča, katera je doletela jugoslovanski parnik. Poročilo je podal Olivotti, poveljnik »Morosinija«. Priznal je v njem, da se ni ravnal po predpisih in da je njegova ladja v Pašmanskem prelivu krenila na levo, medtem ko je »Karadjordje« vztrajal na desni strani in se uporno ravnal po predpisih. Danes pa prinaša tržaški list poročilo italijanskega kapitana Paricha iz Zadra, ki skuša kot pomorski strokovnjak rešiti >Piccolo< in družbo »San Marco« iz zagate, ker sta z izjavo poveljnika >Morosinija< priznala, da je »Morosink kriv katastrofe. Kapitan Parich, ki biva v Zadru in ki je pač imel priliko, da zve vse potankosti nesreče, pravi uvodoma, da bi pač ne kompromitiral svojega imena, da d& svoje mnenje o nesreči, da pa to mnenje ni definitivno, ker mu ni dogodek še docela jasen. Kapitan Parich skuša v poročilu rekonstruirati pot obeh parnikov in nesrečo, ki je nastala v Pašmanskem prelivu, ter trdi, da je >Karadjordje<, ko je preplul najožjo točko v Pašmanskem prelivu, takoj krenil na desno in pokazal na ta način »Morosiniju«, ki se je bližal kanalu, belo luč v sredini ladje, rdečo pa ob njenem levem boku. »Morosini« se je po mnenju kapitana Paricha ob svojem prihodu v Pašmanski kanal prav tako moral ravnati po predpisih in pokazati belo in rdečo luč »Karadjor-dju<, tako da bi se bili morali obe rdeči luči srečati. To je v ostalem znano vsem, pa je čudno, da baš o tem kapitan Parich še sedaj govori. Kapitanu Parichu se nadalje zdi, da je »Karadjordje« plul preveč po sredi kanala, mesto da bi se držal desne strani. Ko pa se je približal »Morosink, tedaj bi mu bil moral »Karadjordje« pokazati rdečo luč. V tem je bil pogrešek, pravi kapitan, ker je bil manever za »Karadjordja« odločilen. Ker je bila takoj ob desni strani »Karadjordja« obala, se parnik ni mogel zaleteti vanjo. Radi tega bi bil moral, pravi dalje kapitan Parich, napraviti drug manever, in to je, povečati brzino parnika in kreniti ostro na levo, tako da bi obšel »Morosinija«. Kapitan Parich je menda pozabil, da bi v tem slučaju »Morosini« še z večjo gotovostjo zadel v »Karadjordja«, seveda pa v desni bok. To se pravi, da bi »Karadjordje« povzročil katastrofo. Čudno in smešno je za pomorskega strokovnjaka, da tako presoja dogodek kljub izjavi »Morosi-nijevega« poveljnika in da pravi, da je plul »Morosini« po pravi poti, »Karadjordje« pa po sredi kanala in ne ob desni strani obale. Tu ga sam kapitan Olivotti pobija. Tega se menda zaveda tudi kapitan Parich in radi tega trdi v nadaljnjem,
jasnejša je tudi dolžnost države do uredništva. In da se zlasti sedanja vlada te dolžnosti zaveda, je dokazala že opetovano z dejanji.
Močna država more dati uredništvu vse, kar to potrebuje, dober in na višku dolžnosti stoječ urednik pa mora dati državi vse, kar ona potrebuje. V tej naravni vezi, v tem medsebojnem spopolnilu je jamstvo ne samo za napredek države, temveč tudi ma-terijelno blagostanje uradništva.
Za državo in za novo miselnost je in mora biti geslo uradnika, za državo in za novo miselnost je tudi njegova dolžnost, ki je povedana v vladni deklaraciji. Ta dolžnost pa je uradniku tudi v ponos, ker je dolžnost patri jo ta. Vedno pa je bil jugoslovanski uradnik X prvih (vrstah paitrijotovj./
da »Morosini« ni mogel kreniti na desno, ker je bila tudi na njegovi desnici plitvina in obala.
Kapitan Parich, ki je prav gotovo že potoval po Pašmanskem prelivu, bi moral vedeti, da je kanal na mestu nesreče širok celik 1600 m, ne pa kakšnih 100, kot bi moralo biti to razvidno iz njegovega pripovedovanja.
Morda pa kapitan Parich meni, da je italijanska javnost tako malo poučena, da ne ve, kakšne važnosti je bila pri katastrofi okolnost, v kateri bok je bil jugoslovanski parnik zadet.
Sušak, 11. julija, k. Kakor smo javili, sc je pričela preiskava o nesreči takoj po dogodku. Vodile so jo naše sodnijske in pristaniške oblasti. Pripomniti je treba, da odloča po pomorskih predpisih glede Pašmanskega preliva sodba naših sodnij-skih in pristaniških oblasti. Preiskava je sedaj v glavnem zaključena, sodnijski in pristaniški izvedenci so pregledali poškodovano ladjo »Karadjordje«, zaslišali njene častnike in posadko ier proučili vse okolnosti in momente, ki so bili odločilni pri katastrofi. Rezultati preiskave pa bodo javljeni šele tedaj, ko bodo naše sodnijske in pristaniške oblasti preiele podrobno poročilo tudi od poveljnika, častnikov in posadke italijanskega parnika.
Reševalna dela
Sušak, 11. julija, k. Reševalna dela so v polnem teku. »Karadjordje«, ki ima zelo poškodovan desni bok, bo, kot izgleda, najkasneje v desetih dneh začasno popravljen in rešen s plitvine. Prvotno so nameravali naši strokovnjaki zaliti luknjo na »Karadjordjevem« levem boku s cementom, sedaj pa so se premislili in se bo odprtina zadelala z železnimi ploščami, da ne bi nastala nevarnost, da se »Karadjordje«, ko bi ga ladje privlekle s plitvine, še bolj potopi in se še bolj poškoduje.
Za prevoz trupel ponesrečencev v domovino
Sušak, 11. julija, k. Po vesteh iz Zadra je naš konzulat izročil tamkajšnjim italijanskim oblastvom pisma, ki so jih poslale obitelji ponesrečenih in na zadrskem pokopališču pokopanih potnikov in ki se glasijo, da je treba mrtva trupla prepeljati v njihovo domovino. Ta pisma so poslale rodbine češkoslovaških ponesrečencev.
Pred emisijo avstrijskega posojila
London, 11 julija, n. Sinoči se je vršila konferenca upnikov, ki so pretresali pogoje za dovolitev avstrijskega posojila. Obrestna mera tega posojila je bila določena na 7%. To dejstvo bo imelo za posledico, da bo avstrijsko posojilo izdano po večjem tečaju ter da bo na ta način Avstrija dobila več denarja na razpolago. Najprej se je nameravalo posojilo izdati po tečaju 91—92%, včeraj pa je bilo sklenjeno, da bo posojilo izdano po 95—96%.
Predsednik mednarodne kontrolne komisije za avstrijsko posojilo pri Društvu narodov gosp. Alberti je sinoči odpotoval v Pariz, da izposluje od trancoske vlade ratifikacijo zastavnih pravic, nato pa odpotuje v ponedeljek v London, kjer bo za tem končno podpisan sporazum ter emitirano avstrijsko posojilo.
Nemško posojilo Turčiji
Carigrad, 11. julija, n. Turški listi poročajo, da sta nemška koncerna Krupp in Henzel sklenila, Turčiji posoditi 40 milijonov Mark. Za ta denar bosta tvrdki dobavili turški državi materijal za gradnjo železnic.
Številne aretacije v Sofiji
Sofija, 11. julija. AA. Tu so bile Izvršene številne aretacije sumljivih elmentov, predvsem Makedoncev. Redarstvo je izvršilo aretacije po predmestju Sofije. Aretirance bodo odstranili v njihove rojstne kraje.
Sovjeti uvajajo državno svinjerejo
Sedem milijonov prašičev na leto.
Moskva, 11. julija. AA. Komisar za poljedelstvo Cakovljev je podal na kongresu komunistične stranke SSSR poročilo o novem pokretu za kolektivizacijo zemlje In o ostalih poljedelskih vprašanjih. V prvem delu svojega poročila navaja komisar podrobne podatke o porastu obdelane zemlje v zadnjem letu. Poljedelstvo v Sovjetski Rusiji naj reši sedaj tri glavna vprašanja: na prvem mestu je vprašanje pojačenega pridelovanja industrijskih rastlin, nato sledi vprašanje, kako obnoviti živinorejo, in nazadnje gre za nadaljno konsolidacijo žitnega pridelka. Komisarijat za poljedelstvo namerava ustanoviti posebne farme za svinjerejo. Komisarijat računa, da bo mogel zrediti ▼ enem letu poldrugi milijon svinj in da bo ta produkcija dosegla leta 1932./1933. sedem milijonov glav. Da se pomnoži v Sovjetski Rusiji konsum mesa za 200%, je treba nadalje razširiti produkcijo živinske hrane za m%.^ '	-	---------------------
Izjava poslanika INešit
Ankara, 11. julija. 1. »Milliet«, turški ofi>-> jelni list prinaša izjavo našega ankarskega p slanika Nešiča, ki je novinarjem sporočil, je obiskal turškega zunanjega ministra v An kari Tevfik-a Rudži-beja. Prav rad bi dal m* vinarjem obširnejšo izjavo, vendar tega še rn-more storiti, ker še ni Izročil svojih poverilni i listin. To se ni moglo zgoditi zaradi zadnji)' izjav o turško-jugoslovansikh odnošajih. Posla nik Nešič namerava te dni odpotovati v Jugoslavijo na dopust. Meseca septembra se vrtnin bo takrat izročil svoja poverilna pisma pred sedniku turške republike. Potem bo pa ra«l pripravljen dati novinarjem željeno Izjavo.
Imenovanja
Beograd. 11. julija. 1. Nj. Vel. kralj je na predlog vojnega ministra postavil za poveljnika pehote dunavske divizijske oblasti maršala dvora generalštabnega brigadnega generala Dimi-trijeviča R. Aleksandra, ki bo to službo opravljal poleg svojih dosedanjih rednih lo'žnosti.
Za upravnika dunavBkega inteiviantakega skladišča je postavljen intendantski major Janc A. Ivan, do sedaj intendant komande dunavske divizijske oblasti.
Beograd, 11. julija. 1. Minisler za socija.u-politiko je postavil za uradnika zdravstvenega doma v Celju v III. kat. 2. skupini Alojzija Mramorja, upravnika bivšega invalidskega doma v Celju, po službeni potrebi.
Beograd, 11. julija. 1. Ministrstvo trgovine in industrije je imenovalo za pripravnika kontrole meril 5. skupine- II. kategorije pri državni kontroli meril in dragocenih kovin v Ljubljani g. Ljubomira Jelico.
Lombardna posojila poštne hranilnice
Beograd, 11. julija. AA. Včeraj je bila seja nadzornega odbora Poštne hranilnice. Na tej seji je upravni odbor Poštne hranilnice poročal, da je bil z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 9. t. m. izpremenjen in Izpopolnjen zakon o poštno -hranilnem, čekovnem in virmanskem prometu, tako da se glasi sedaj čl. 8 točka 1.:
»da daje posojila proti založbi vrednostnih papirjev.«
Čl. 33, točka 25 pa se glasi: »lombardiranje vrednostnih papirjev.«
Opiraje se na to je nadzorni odbor Po?, ’o hranilnice sklenil, da bo Poštna hranilnica podeljevala lombardna posojila proti založbi delnic Narodne banke in sicer proti 7% nettoobrestira letno in po 6500 Din za vsako delnico.
Prosia učiteljska mesta v naši banovini
Beograd, 11. jul. L Oddelek za ljudsko-šolskl pouk pri ministrstvu prosvete je objavil, da so od konca šolskega leta 1929—1930 prazna učiteljska mesta na naslednjih šolah Dravske banovine:
v brežiškem srezu: Brežice 2 učiteljici, Raj-henburg 1 učitelj, Sevnica 4 učitelji;
v gornjegrajskem srezu: Gornji grad 1 učitelj in 1 učiteljica, Ljubno 1 učitelj in 1 učiteljica, Mozirje 1 učiteljica, Rečica 1 učitelj in 2 učiteljici, Kočevje 1 učitelj in 2 učiteljici; v sodražiškem srezu: 1 učiteljica; v konjiškem srezu: Vitanje 1 učitelj; v kranjskem srezu: po 1 učitelj v Jezerskem, Kranju, Škofji loki, Tržiču in Velesovem;
v krškem srezu: Kostanjevica 1 učitelj In 2 učiteljici, Krško 1 učitelj, Mokronog 1 učiteljica, Radeče 2 učitelja in 2 učiteljici;
v laškem srezu: Laško 1 učitelj in 1 učiteljica, Trbovlje 2 učitelja; v litijskem srezu: Litija 2 učitelja; v ljubljanskem srezu: Ljubljana 3 učitelji In
5 učiteljic, Vrhnika 1 upravnik, 1 učitelj in 1 učiteljica;
v ljutomerskem srezu: Gornji grad 1 učiteljica, Ljutomer 2 učitelja; v mariborskem srezu: Maribor 2 učitelja in
6 učiteljic, Sv. Lovrenc 1 učitelj, Podova 1 učiteljica, Sv. Lenart v Slov. goricah 1 učiteljica, Sv. Trojica v Slov. goricah 1 učiteljica;
v novomeškem srezu: Žužemberk 1 učitelj in
1 učiteljica;
v prevaljskem srezu: Marenberg 1 učitelj in
2 učiteljici, Muta 1 učiteljica;
v ptujskem srezu: Ptujska gora 2 učiteljici, Ptuj-okolica 1 učiteljica in 1 učitelj;
v radovljiškem srezu: Jesenice 1 učitelj in 2 učiteljici, Kropa 1 učiteljica;
v slovenjgraškem srezu: Slovenjgradec 1 učitelj, Šoštanj 1 učitelj, Velenje 1 učiteljica, St. 11] pod Turjakom 1 učitelj-upravnik;
v srezu Šmarje pri Jelšah: Podsreda 1 učiteljica, Podčetrtek 1 učiteljica, Slivnica pri Celju 1 učitelj-upravitelj, Šmarje 2 učiteljici,. Kozje 1 učiteljica;
v celjskem srezu: Celje 2 učitelja in 1 učiteljica, Šmartno v Rožni dolini 1 učiteljica, Vojnik 1 učitelj, Griže 1 učitelj, Braslovče in Sv. Jurij po 1 učitelj.
Prošnje za premestitev v omenjene kraje je treba poslati oddelku za ljudsko-šolski pouk na banovini.
Uradniške doklade
Beograd, 11. julija. L Nj. Vel. kralj je podpisal zakon o posebnih dokladah na plače uradnikom ministrstva notranjih zadev. Uradniki bodo poleg svojih rednih dohodkov dobivali te doklade, kakor sledi: prvi pomočnik in pomočnik ministrstva ter pomočnik bana po 2000 Din; načelnik ministrstva notranjih zadev, načelnik generalnega inšpektorata in načelniki upravnih oddelkov pri banskih upravah po 1500 Din; načelniki splošnih oddelkov pri banskih upravah in okrožni inšpektorji po 1300 Din. — Te doklade se bodo pričele izplačevati s 1. avgustom 1930. leta. Z 31. julijem pa se ukinejo navedenim uradnikom vse druge dosedanje doklade.
Vremenska napoved
Dunaj, 11. julija, d. Vremenska napoved *a soboto. Oblačno, od časa do časa deževno, zelo
Vprašan/c združitve občin
*	Objavljamo drugo mnenje glede združevanja občin * željo, da bi se to važno vprašanje z javno diskusijo tem bolje razčistilo, da dobimo tem bolj ustrezajoč nov občinski zakon. — Uredništvo. Pod tem zaglavjem je prinesel »Jugoslovan« dne 2. t. m. članek, domnevam, da iz peresa odličnega upravnika na odgovornem mestu, kateri odločilno sodeluje pri novem obč. zakonu.
Nekatere pomisleke zoper nameravan preustroj naših občin je že avtor sam omenil v svojem članku.	.
So pa še tudi drugi važnejši pomisleki. Pred vsem se je bati velikih trajnih bremen ki jih bodo morale nositi oboine. Naj pokažem le na potrebne nove velike stavbe in njih zdrže vanje; isto tako na plače in pokojnine občinskega osobja.
Nadalje na občutno otežkočenje občevanja občanov z občinskim uradom, do katerega bo posameznik moral hoditi včasi po več ur, dočim je zdaj občanom ta urad
blizu.	,	,	.	,	,	.
Pritrjujem pa gospodu avtorju, da zdajno »o slo vanj e občin mnogokrat ni zadovoljivo. Toda veljavni občinski zakon ima sam določilo, s katerim se more nedostatkom odpomoči.
Obč. zakon namreč dopušča zdruzitev vec občin v skupno uradovanje. To je za nase razmere jako ugodno določilo, katero se se da primerno dopolniti in preurediti. ^ _ Pri nas je fara taka edinica, ki združuje po več občin, ki imajo mnogo kaj skupnega, pred vsem vse cerkvene in šolske zadeve. Ob delavnikih in nedeljah zahajajo ljudje k svojim cerkvam, ker tam slišijo najrazličnejša — večkrat jako važna uradna — oznanila, imajo opravila s šolo, z župnim uradom, v trgovinah, v gospodarskih zadevah, sprejemajo pošto itd.	.
V	kraju cerkve je povsodi dovolj inteligence (duhovščina, šola, navadno pošta' m orožništvo, trgovci, mnogokrat upokojenci), ki bi bila zmožna opravljati za občine potrebne uradne posle. Vse občine ene fare bi si najele v kraju cerkve tajnika, ki bi pripravil vsa potrebna rešenja, katera bi župani ob priliki, ko pridejo ob enem ali drugem poslu v kraj cerkve, pregledali in podpisali. Od tajnika bi se moglo zahtevati, da se podvrže primernemu izpitu o sposobnosti za občinsko-uradne posle.
Plača takega tajnika bi neprimerno tnanj obremenila oboine, nego bo jih nameravano povečanje občin. Mnogim upokojencem, ki zdaj težko shajajo s pičlo pokojnino, bil bi tak zaslužek jako dobro do-šel. Fara ima gledč cerkve, šole, poste, prometa in marsikaterih naprav (n. pr. obč. tehtnice) skupne interese m na njenem »mdišču bi nai bil nameščen občinski uradnik za občine cele fare. Taka ureditev bi bila najbolj naravna in bi vsakomur uga-'jala.
Nameravana spojitev več občin različnih far v eno občino je umetna tvorba, ki bo zadela na mnogo težkoč in medsebojnih na-eprotstev med različnimi farami in šolskimi okoliši, občane pa bo — in to je za zdajne slabe čase silno važno — trajno težko obremenila.
Ne more in ne sme se tudi prezreti, koliko truda in stroškov bo zahteval ta preustroj občin v vsej državi.
Fara in šolski okoliš imata navadno isti teritorij, tvorita naravno podlago za enotno občinsko upravo. Le izredno majhne fare bi se morebiti naj priključile sosedni fari.
Se nekaj besedi v legitimacijo, da sem se oglasil v tej zadevi.
Pisec članka »predlog gled6 razdelitve občin ptujskega okraja« v »Jugoslovanu«
z dne 6. julija sam poživlja, naj se prizadeti oglasijo in povejo svoje misli. Imam v ptujskem okraju svojo domačijo in me torej neposredno zanima, kako se bo stvar uredila.
Gospod pisec predlaga n. pr., da bi se združilo pod imenom Sv. Vrban (ali Jane-žovci) 13 občin. Od teh spada 10 občin v faro in šolski okoliš Vurberk, Trnovska vas in Bišečki vrh pa v faro in šolski okoliš Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Gled<§ Vurberka mi razmere niso natančneje znane.
V	faro sv. Bolfenka pa spada razun občin Trnovska vas in Bišečki vrh še velika občina Biš sreza Maribor levi breg. O farnih in šolskih stvareh Sv. Bolfenka bo se toraj razpravljalo v dveh občinah in na dveh srezkih poglavarstvih. Naravnejše bi bilo, da obdrži fara in šola Sv. Vrban svojih 10 občin, Trnovska vas, Bišečki vrh in Biš pa ostanejo skupaj v fari in šoli Sv. Bolfenk. _
Kratko: Fara in šolski okoliš bodita edinica ali za združeno uradovanje vseh občin
—	občine ostanejo — ali pa za združitev vseh občin v eno občino — ena fara, ena šola, ena občina.
Dr K-l Črmlenski.
Pomembna izjava nadškofa dr. Bauer-ja
Iz Zagreba poročajo, da je na slavnostnem banketu ob priliki proslave proglasitve blažene dominikanke Hozane dal zagrebški nadškof dr. Bauer kot odgovor na pozdravni govor škofa Uccelinija sledečo pomembno izjavo: Duhovno enoto katolikov in pravoslavnih bomo dosegli samo z enotnostjo v religiji — blaženim proglašena Hozana je namreč pripadala oliema verama.
Zaobljubil sem se, je rekel metropolit, služiti temu smotru in vsakdo naj mu služi na svojem mestu. Naš ideal je doživeti dobo, ko bo sleherni katoliški duhovnik lahko bral mašo povsod v vsej državi in ko bodo dispenze za poroke med katoliki in pravoslavnimi nepotrebne. Naša država bo močna, ko bo ta ideal uresničen.
Pred desetletnico požiga tržaškega »Narodnega doma«
Predsinočnjim je prispel z avtomobilom iz Rima v Trst državni podtajnik v ministrskem predsedništvu Francesco Giunta. Tržaška lista ga pozdravljata kot starega voditelja tržaškega fašizma, s katerega imenom »so tesno spojene najlepše strani na-oijonalne obnove Julijske Benečije.« Takrat, pred desetimi leti, so fašistovski četniki požgali pod njegovim vodstvom tržaški »Narodni dom« in, ko je bil Giunta imenovan za državnega podtajnika, so italijanski listi ta požig z debelimi črkami označili kot njegovo veliko nacijonalno zaslugo.
Včerajšnji »Piccolo« pravi med drugim: »V nedeljo 13. t. m. bo desetletnica požiga »Balkana«. Iz tistega plamena se je vzrastel ogenj zavednosti ljudi, ki so zahtevali glavarja, zmožnega, da obnovi njihov nacionalizem.
»V nedeljo«, poroča tržaški list, »bodo stari stražarji-fašisti izročili svojemu voditelju in inspiratorju ploščo v spomin uničenja »Balkana«. Ta plošča poveličuje oni dan kot pričetek nove zgodovine, zgodovine tržaškega in julijsko-benečijskega fašizma.«
Fašistovski voditelj, ki je pred leti prišel v Trst iz Bologne, bo, kot javlja »Piccolo«, na nedeljskem zborovanju obujal svoje spomine.
»Popolo di Tršeste« o Mali antanti
Ko da bi vedel, da ne bo nihče bral, je priobčil »Popolo di Trieste« s prav neznatnimi črkami članek o gospodarski Mali antanti. V naslovu imenuje to mednarodno gospodarsko ustanovo mrtvo rojeno dete. Tik pod njim pa govori člankar o sporazumih, ki so do pičice jasni in iz katerih se dajo razbrati tudi že njeni politični nameni.
Politično naj bi bilo v teh gospodarskih sporazumih to, da bi se z gospodarskimi uplivi privabila Avstrija, ki teži k Nemčiji, pod okrilje podonavske konfederacije. Seveda skuša člankar izključiti možnost tako velikega gospodarskega vpliva Male antante, da bi se to zares zgodilo.
Italijanski tisk o Briandovi spomenici
Ko je bil pred dnevi objavljen italijanski odgovor na predlog francoskega zunanjega ministra Brianda o panevropski uniji, so se oglasili tudi rimski listi s svojimi komen-tariji.
Tako pravi »Lav0T0 Fascista« med drugim: »Briand hoče s tem še enkrat prisiliti evropske države, da zajamčijo varnost Francije.«
»Ujedinjena Evropa in poleg nje nadaljevanje blazne tekme za premoč v orožju, to bi pomenilo prerani grob za slabotnejše narode,•ki jih je zapostavila svetovna vojna in mirovne pogodbe.«
Prav diametralno nasproten tem besedam je bil komentar istega lista, ko je poročal o kreditih rimske vlade, ki jih je ta odobrila po prelomu razorožitvenih pogajanj s Francijo za ojačenje italijanske vojne sile na morju in na kopnem.
»Giornale d’Italia« pa diplomatično izrablja načrt, ki ga je Briand predložil evropskim državam z dobro voljo, da bi služil utrditvi evropskega miru, ko pravi: »Federativna evropska unija da ja, kakor je povsem jasno, ljudem, ki jim je pri srcu »Anschluss«, nov argument za izvršitev svojih teženj. Če je evropska unija upravičena, je še vse bolj pravično, da se še prej združita dva neodvisna in suverena naroda, ki sta si tako identična.«
za žetev v Rusiji
Kakor je nedvomna zmaga Stalina na kongresu komunistične stranke, tako pa je jasno, da Stalinova zmaga nič ne pomaga, če se ponesreči žetev. Ta je danes vprašanje vseh vprašanj in jedro vse boljševiSke politike. Kajti če propade žetev, potem bo glad v mestih, potom je propadla petiletka in z njo tudi kolektivizacija vasi. Vsled tega so se po vseh moskovskih listih pojavili alarmantni naslovi: »Z boljševiškim tempom v žetveno kampanjo« in slični. In v resnici so se boljševiški agitatorji razkropili po vaseh, da agitirajo za čim-večji donos žetve in da poskrbe za njen prevoz v skladišča. Uspeh vseh teh njihovih prizadevanj pa je minimalen, deloma zato, ker se vsi li agitatorji naravnost izgube v obširni Rusiji, deloma pa vsled odpora kmetov in nesposobnosti sovjetskega upravnega aparata.
Tako mora priznati moskovska »Pravda«, da dokazujejo prve vesti o žetvi, da so aprovi-zacijske organizacije začetek žetvene kampanje prespale. Nikjer ni še niti načrtov, kako se naj žetvena kampanja izvede. Še manj pa so vse te organizacije pripravljene za pospešeno žetveno delo.
Iz voroneškega okraja poročajo, da so se mlatilnice in lokomobili pokvarili, ker manjka rezervnih delov. Najslabše vesti pa prihajajo iz bogate Sibirije, kjer je tudi odpor kmetov največji. Manjka zlasti primernih skladišč, vsled česar je resna nevarnost, da propade še ono žito, ki bi ga spravili skupaj boljševiški emisarji. Sovjeti hočejo zato žito takoj pre-
peljati v mesta, tu pa nastaja nova težava, ker primanjkuje prevoznih sredstev. V kolektivnih gospodarstvih primanjkuje konj, kulaki pa so velik del živine poklali, ker so se bali konfiskacije. Tako padajo boljševiki iz težave v težavo in boljševiški listi bijejo zato plat zvona, da treba takoj proglasiti aprovizacijsko mobilizacijo. Žetev mora izpasti dobro in če ni drugače, treba uporabiti vsa sredstva.
A tudi nasprotniki boljševikov niso nedelavni in povsodi agitirajo proti žetveni kampanji. Tako se poroča iz minskega okraja, da poživljajo nasprotniki kolektivizacije kmete, da izstopijo iz kolektivnih gospodarstev, ker so ta čisto nesposobna za dobro delo, kar so prlpraive za žetev jasno pokazale. Enaka agitacija se vodi tudi ob vsej Volgi.
Zopet se giblje ruska vas, ki brani svojo zemljo pred generalnim naskokom Stalina. Leta 1917. je ruski kmet zagrabil rusko zemljo na povelje boljševikov v svojo oblast, leta 1930. pa brani to zemljo pred boljševiki. Vse kaže, da ne bo ruski kmet sedaj prav nič mnnj uspešno branil svojo zemljo, kakor leta 1917.
Malomeščanska menta* liteta in nacijonalne intrige
Maribor, 11. julija.
Iz zgodovine preteklih in polpreteklih časov poznamo nešteto slučajev, ko so se mali in starokopitni ljudje krčevito borili proti vsakemu napredku. Bili so proti gradnji železnic, tramvajev, da, celo proti bolnicam in sličnim ustanovam. Razvoj napredka je šel preko njih, vendar so često veliko škodovali in zagrešili, kar se še dandanes ne da popraviti. In čudno, vse izkušnje prošlosti niso pri nekaterih naših sodobnikih ničesar pomagale; ostali so mali, ozkosrčni ljudje z malomeščansko mentaliteto, ki žaluje za vsako staro idilo in ji je za vsak napredek škoda denarja, naporov itd.
Takih ljudi imamo vse polno tudi v Mariboru in, kjerkoli se pojavi kak napredek, povsod skritizirajo vse do samega temelja. Tako je bilo z vzpenjačo na Pohorje, ki se samo zaradi tega še ni pričela graditi, s kopališčem na Mariborskem otoku, s plovbo po Dravi, in tako je tudi s projektom velikega modernega hotela na Mariborskem otoku. O kopališču razširjajo naj-nespametnejše vesti in kritizirajo vsako malenkost, kakor da takih malenkosti po drugih kopališčih ne bi bilo. O brodu »Maribor« trdijo in celo pišejo, da je vožnja na njem negotova, kakor da bi bilo voziti se na otok z mestnimi avtobusi ali celo tudi s kolesi bolj varno! Po mišljenju teh ljudi bi bilo menda sploh najbolje, da bi zavrgli vsa moderna prometna sredstva in pričeli zopet hoditi samo peš, kakor v prastarih časih.
Gonja proti Dravski plovbi In hotelu na Mariborskem otoku ima pa še drugo, vse bolj žalostno ozadje. Naperjena je namenoma proti podjetnemu Amerikancu, ki snuje velike projekte, katere bi morala vsa javnost podpirati, in sicer s strani peščice naših nemških someščanov, s katerimi je iz vzrokov, ki jih tu, žal, ne moremo nevesti, prekinil vse stike in se odločil, da bo odslej dalje delal samo s Slovenci. Se bolj žalostno pa je, da so za svoje temne namene pridobili tudi med Slovenci zaslepljene pomočnike. Toda razvoja ne bodo preprečili, prej se bodo sami vjeli v svoje mreže, in potem bo naša javnost izvedela marsikatero skrivnost izza tistih kulis, ki so bile doslej strogo zastrte s tajno previdnosti.
Napredek Maribora je v prometu, tudi onem po Dravi, v kopališču na Mariborskem otoku in v projektiranem hotelu, ki bo iz njega napravil prvovrstno letovišče, v vzpenjači na Pohorje in v drugih sličnih ustanovah in napravah. Kdor dela proti uresničenju teh načrtov, kdor z nepotrebno kritiko ovira njihov razvoj, pa naj dela to že iz ozkogrudnosti svoje malomeščan-
Iske mentalitete ali iz nacijonalnega intrigant-stva, je proti napredku, razvoju in bodočnosti slovenskega in jugoslovanskega Maribora.
KuIImfcs.
Max Reinhardt o potujočem gledališču
Ob zaključku sezone je Max Reinhardt podal novinarjem zanimivo izjavo o perečih vprašanjih modernega gledališča in je med drugim dejal:
«Zame je važnejša kvalitativna kakor materialna kriza današnjega gledališča. Kaj pomaga Ameriki, da njena gledališča v blagajnah cveto, če pa strašni mediokritetizem pisateljev in igralcev na odru spravlja inteligentnega gledalca v obup. Jaz sem prepričan, da bodo mogla to vprašanje rešiti samo potujoča gledališča.
Zakaj? Prvič zato, ker potujoči igralec ne zavisi samo od enega občinstva. Različno, vsak dan novo občinstvo z novim temperamentom, novo kulturo, novimi navadami, moralo in nazori o umetnosti — sili igralca k razmišljanju. Tako ima silno mnogo izkušenj in vedno izbere novo, ostri svoj kriticizem in nazadnje najde zlato sredo, da potem splošno ugaja. Dokoplje se do neke ne mehanične, temveč razumne elastičnosti prvega reda. Na potovanjih je prisiljen, da temeljito študira svoje komade in vloge — z ozirom na kraj, v katerem igra. Na ta način pronikne v bistvo ,>>loge in igre.
Druge so koristi, ki jih je potujoči igralec deležen v tehničnem smislu. Jaz vem, da je ta igralec vedno najboljši kandidat, kadar iščem novega človeka za svoje gledališče. Po-
tujoči igralec, ki je idealist in igralec po naključju, ne pa po lcarijeri, se v svojem provincialnem krogu peha z vsem: on prevaja, obdeluje in predeluje komade, vadi, dela osnutke za kostume in jih šiva, dela načrte za kulise in jih slika, gradi, skrbi za glasbo in komponira, vodi blagajno in knjigovodstvo, gre v stiski za biljeterja — tako postane vsestranski, izkušen, za vse uporaben človek, ki pa je vrhu tega na umetniškem nivoju, ima rr.zvit okus in dobro pozna občinstvo. Potujoči igralec mi je pa še najbolj všeč, ker mu je vse tako zares, dočim so stalni igralci včasih bolj uradniki kakor umetniki. Jaz bom vedno forsiral potujočega igralca, zahteval bom in sam bom dajal subvencije dobrim potujočim družinam, ker se zavedam, da smo tudi mi nastali iz takih potujočih družin, da so one ustvarile odrsko kulturo in pomladile naš jezik in dikcijo s svojimi jezikovnimi izkušnjami v srcu zemlje, ki daje jezik. In jaz vam pravim, potujoča gledališča bodo spet imela bodočnost. Zvočni film bo segnal gledališča v slepo ulico, potovati bodo morala, če se bodo hotela rešiti, na ta način pa bodo morala dvigniti nivo igralcev, trupe, iger in gledališča sploh. Ko se bo gledališče tako očistilo, bo spet tako močno, da bo tolklo tudi zvočni film in da bo svetu vrnilo tisti sijajni teater sigurnega napredka. Za to sem zvočnemu filmu hvaležen. On je bič, ki žene gledališko umetnost na pravo pot in jo bo rešil kiča, mehaničnega igralca - birokrata in operetno - seri-jalne psevdoklasike.*
Ženski svet. 7. številka te najbolj čitane in priljubljene ženske revije prinaša to vsebino: Obrazi in duše: Marija Curie-Sklodowska. — (Fr. Mohoričeva); Gospa Marina. — Nadaljevanje. — (Anka Nikoličev«); Rože pojo. — Pesem.
—	(Ksaver Meško); Stritarjeva pisma Lujizi Pesjakovi. — Nadaljevanje. — (Obj.: Avg. Pirjevec) ; Ljubezen. — (F. Šaljapin); Iz cikla »Brezvetrje«. — Pesem. — (Miran Jarc); Domovina draga. — (Lea Faturjeva); Gorjancem. — Pesem. (Franja Deklevova); V Parizu. — Nadaljevanje. — (Milica Schaupova); VIII. kongres mednarodne ženske zveze na Dunaju. — (Vida P.); Ženska vzgoja in izobrazba. — (Marjana Željeznova-Kokalj); Odkrita beseda. — (Marica Bartolova); Izvestja: Po ženskem svetu.— Materinstvo. — Higijena. — Gospodinjstvo. — Kuhinja. — Modna priloga. — Krojna pola. — Novo opremo lista je priredil akad. slikar Mirko Šubic. — »Zenski svet« izhaja vsak mesec v Ljubljani. Letna naročnina 04 dinarjev in se naroča v Ljubljani, Tavčarjeva ulica 1‘2.
Radnieka zaštita. Ta veliki socialno-politdčni mesečnik, ki ga izdaja zagrebški Osrednji urad za zavarovanje delavcev, prinaša v svoji 7. številki med drugim aktualne članke: o zavarovanju obrtnikov, o zdravstveni, zavarovalni in sodni praksi, o stanju zavarovanja v Angliji, Belgiji, sovjetski Rusiji in Danski itd. Dva članka sta slovenskega avtorja dr. E. G.: 0 delovnih pogodbah z delavci na Poljskem in O ustroju avstrijskih delojemalskih zbornic. List ima poleg tega obsežen uradni del, ki so mu priključene pregledne in poučne tabele o prometu beograjske, zagrebške in ljubljanske Borze dela.
Uspeh jugoslovanske kiparke v Parizu. V salonu neodvisnih francoskih umetnikov v Parizu je Rajka Merčep iz Sarajeva razstavila
dva svja kipa (Begunec iz Azije in Princesa Karagjorgjevič), s katerima je vzbudila splošno pozornost. Kritika pravi, da je po razstavljenih delih upravičeno pričakovanje, da bo mlada umetnica dala še veliko stvari.
Nov« operna zvezda. V pariški Opčra comique je pred kratkim mlad tenorist Jean Anzani s svojim nastopom dosegel izredno viharen uspeh. Pel je Cavaradossija v »Tosci«. Anzani je bil doslej natakar v neki restavraciji in vsa njegova pevska šola so bile gramofonske plošče, dokler ga ni nedavno nekdo iz vodstva komične opere odkril.
Kako živi in dela sodoben pisatelj. Ko se je znana nemška revija »Die literarische Welt« nedavno obrnila na vrsto nemških pisateljev z vprašanjem, ali jim potovanja po svetu prinašajo kaj tvornih vtisov, je Josepf Roth, ki je brez dvoma eden najmočnejših predstavnikov mlade nemške proze, odgovoril z izjavo, ki je preznučilna za duha in življenjsko razpoloženje modernega pisatelja: »Jaz sem neprestano na potu. Vse svoje knjige sem spisal po hotelskih sobah. Jaz mislim, da ne bi mogel pisati, če bi imel stalen dom. Eno najboljših Rothovih del ima naslov: »Flucht oh ne Ende«.
Študentje nekdaj in sedaj. Berlinska Ufa pripravlja nov zvočni film iz študentovskega življenja v Heidelbergu, za katerega je zaprosila tudi heidelberške študente za sodelovanje. Predstojništvo študentov pa je odgovorilo: »Večina dijaštva odbija, da bi sodelovalo pri filmu, ki študenta ne kaže takšnega, kakršen je v resnici. Resnični tip študenta ni več tisti, ki ga bo film kazal pri jedi, pijači in ljubezni, temveč študent, ki si mora s trdim delom služiti svoj študij. Ce bi snemali film, ki bi kazal tega delovnega študenta, bj vara bili rade-volje na razpolago. <
f>22evxie vesfz
— Napredovanje v finančni službi. Finančni tajnik g. Emil Kandare pri dravski finančni direkciji je napredoval v višjega finančnega tajnika.
— Dva odvetnika. Včeraj sta pri ljubljanskem višjem sodišču napravila odvetniški izpit gg. dr. Franc Zorc in dr. Miha Krek.
— Zakoni o pravnih in finančnih konvencijah. »Službene Novine« objavljajo: zakon o konvenciji med kraljevino Jugoslavijo in kraljevino Madj;.rsko o izročitvi zločincev in medsebojni pomoči v sodno-kazenskih zadevah. Ta konvencija je bila sklenjena v Beogradu 22. februarja 1928, ratificirana pa v Budimpešti 26. junija 1930. leta, dalje zakon o sporazumu glede ureditve vojnega dolga Jugoslavije na-pram Franciji. Ta sporazum je bil med našo in Francosko državo sklenjen 20. januarja
1930. leta v Haagu.
— Otvoritev telefona v Mirni peči. Pri pošti Mirna peč na Dolenjskem je otvorjena brzojavna in telefonska služba.
— Prav lep naris Karavank. Podružnica SPD v Tržiču je izdala in založila prav ličen naris Karavank v sektorju Tržiča. Veliki naris stane 80 Din, a mali 5 Din. Ljubiteljem naših planin dn turistom priporočamo, naj si nabavijo ta naris, ker se bodo ž njim lahko pravilno orientirali v planinah.
— Bolgarska — inštruktor Albanije. Zofijski listi poročajo, da je bolgarska vlada poslala na zahtevo albanske vlade v Albanijo tri strokovnjake za davčno stroko, da bi uredili davčni eistein v Albaniji. Strokovnjaki so se mudili v Albaniji samo mesec dni, pa je bila albanska vlada z njimi nenavadno zadovoljna. Zato bo prosila Bolgarijo za strokovnjake-instruktorje tudi še za druge panoge državne administracije.
— Italijanska propaganda. V Budimpešti je začel izhajati italijanski tednik, ki ima namen postali »Glasnik političnih, gospodarskih in kulturnih interesov Italije v podonavski Evropi*. Časnik izdaja družba »Stadium« in mu je ime »Corriere Danubiano«.
— Sprejemni pogoji za banovinsko kmetijsko Bolo t Sv. Juriju ob j. ž. Novo šolsko leto 1930-
1931. se začne početkom oktobra ter traja polnih 12 mesecev. Sprejme se 34 gojencev in sicer v prvi vrsti le kmečki sinovi, za katere se predvideva, da ostanejo na kmetijah kot bodoči gospodarji. Prosilci morajo biti telesno in duševno zdravi, od 16 do 20 let stari, le izjemoma se sprejme tudi par starejših prosilcev, ako se predvideva posebna marljivost in discipliniranost. Prosilci morajo imeti vsaj 4 razrede osnovne šole, le iz krajev z manj razredi se sprejemajo tudi drugi, uprava se pa ob vstopu s kratkim izpitom iz čitanja, pisanja in računstva prepriča, da-li je prosilec zmožen slediti pouku. Ob vstopu v zavod preišče sprejete Eavodni zdravnik, zato se zdravniškega spričevala direktno ne zahteva. Vsi gojenci stanujejo v internatu. Mesečna oskrbnina bo predvidevno Din 150'—. Sinovom gospodarsko šibkejših posestnikov se dovoli delni ali celotni popust oskrbnine. Lastnoročno spisano prošnjo, kolko-vano s kolkom 5 Din in s priloženimi 20 Din za rešitev, je vložiti na upravo zavoda najkasneje 'do konca avgusta. V prošnji naj se navede tudi velikost posestva staršev ter priloži: krstni list, domovnica, zadnje šolsko izpričevalo, nravstveno spričevalo, obveza staršev, da bodo krili Stroške. Oni pa, ki prosijo za celotno ali polovično oprostitev oskrbovalnine, naj prilože tudi davčno ali občinsko potrdilo glede višine letnih davkov in gospodarskega stanja ter obvezo, da ostane sin po študiju doma. Zavod ima v prvi vrsti živinorejsko-poljedelski tip, zato je zlasti primeren za kmetske sinove iz živinorejskih krajev banovine. Vse korporacije, zlasti učiteljstvo se naproša, da opozore primerne fante na ta razpis, posebno v krajih, kjer je še malo absolventov. O sprejemu se obveste prosilci pismeno. Sprejeti morajo imeti s seboj: potrebno praznično in delavno obleko, vsaj 4 pare telesnega perila, vsaj 2 para čevljev, 4 pare nogavic, 2 para rjuh, 1 zimsko odejo ter tekoče potrebščine: brisače, krtače, nočne copate, zobno krtačico itd. — Uprava Kmetijske šole.
— Obvestilo. G. francoski konzul in g. predsednik Francoskega instituta v Ljubljani bosta
V	pondeljek 14. julija t. 1. ob 10. uri položila cvetje pri spomeniku Ilirije in pred kipom pesnika Vodnika. — Recepcija na konzulatu bo od 11. do 12. ure.
— Brezplačno seme lanu. Za strniščno setev je še na razpolago nekaj brezplačnega semena pernavskega (ruskega) lanu. Proti plačilu regijskih stroškov ga kmetovalci lahko prevzamejo v skladišču kmetijske podružnice v Murski Soboti.
— Vreme. Dunajska vremenska napoved je za včeraj napovedala spremenljivo vreme. V Dravski banovini je bilo včeraj sprva jasno, a pozneje deževno. Bilo je močno oblačno v vsej Dravski banovini, dočim v ostalih pokrajinah od 1 do B. Barometer pada, pravtako tudi termometer. Barometer je včeraj ob 7. uri kazal:	Ljubljana 757'7, Maribor 757-5, Zagreb 756-9, Beograd 756 3, Sarajevo 758 2, Split 756 3, Vis 755-3. Temperatura je ob 7. uri znašala: Ljubljana 16 4, Maribor 15, Zagreb 17, Beograd 21, Sarajevo 14, Split 23, Vis 19. Splošno je bilo mirno. Relativna vlaga v naši kraljevini znašala od 55 do 85%. V LjublJ ni je bila relativna vlaga 85%, v Mariboru 80%. Najvišja temperatura je bila včeraj v Ljubljani 17-2 C, a najnižja 16 C. Od četrtka do petka zjutraj je padlo v Ljubljani dežja za 4 mm, v Mariboru pa 5 mm.
— Dobro obljudeno pokopališče. Od 7. novembra 1876. do 30. junija t. L so pokopali na zagrebškem centralnem pokopališču Miro-goju 105.311 mrtvecev.
— Potres v Zagrebu. Seizmografi potresne opazovalnice na Griču v Zagrebu so v sredo zaznamovali zjutraj lokalen majhen potres z epicentrom samo 20 km od Zagreba. V hišah so potres čutili
— Velik vlom v Hošnici pri Poljčanah. Kakor poroča orožniška postaja v Poljčanah, je bilo nedavno vlomljeno v hišo posestnika Janeza Kavklerja v Hošnici št. 37. Vlomilec je odnesel hranilno knjižico Konsumnega drušlva v Peklu z vlogo 4000 Din ter razno blago v skupni vrednosti 200 Din. Nadaljne poizvedbe so dognale, da je neznani vlomilec dvignil na hranilno knjižim pri nekem društvu v Ljubljani 2600 Din in sicer na ime Stanka Lovičarja iz Celja.
— Prehitro se jo obesil. Iz Žitkovca poročajo, da se je obesil neki Najdan Milojkovid, šofer, star 24 let. Z družino je živel v veliki bedi, ki je bila najbrž vzrok njegovega obupnega dejanja. Ko je bil šofer že mrtev, so pa sporočili njegovi ženi, da je zadel s srečko dobitek Din
10.000.—. Nesrečni šofer se je torej obesil prehitro, oziroma banka ga je prepozno obvestila
o	sreči, ki ga je doletela, kar je bilo za Milojko vi ča usodno.
iiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiimiiiniiiiiii Novo!	Novo!
Turisiovska karia Karavank
Velika izdaja za hotele, šole i. t. d. Din 80.—
Ročna izdaja Din 5.—
Naročila: Podružnica S. P. D. — Tržič lllllllllllllllllllillllllllllillllllllllllllliilllliiiiiliiliiiiiiiiiiiiiiililiiillllllll
Ljubljana
■ Usoda Wolfa Luckmanna. Dne 28. junija je odšel iz Ljubljane v planine g. Wolf Luck-mann, kartograf ljubljanske univerze in slušatelj filozofske fakultete. Iz Vrat je nameraval delati krajše izlete v okolico ln fotografirati najlepše dele planin. V soboto na Vidov dan so ga še videli zadnjič v lovski koči v Vratih, odkoder je krenil na Jezera. Ker ga 2. julija, kakor je obljubil doma, le ni bilo v Ljubljano, so v soboto organizirali rešilno ekspedicijo, da poišče pogrešanega turista. Iskanje je bilo zelo težavno, ker nihče ni vedel, kje je pravzaprav Luckmann ostal. Ekspedicija se je morala cepiti, vrnila se je pa po težavnem iskanju v vsej okolici brez uspeha. — V nedeljo, dne 6. julija je prišla ekspedicija v Aljažev dom, v pondeljek je pa ločena v skupine preiskala nižje lege pod Pečmi in od Brinove glave do Peričnika. Sredi poti je Pavel Luckmann, brat pogrešanega Luckmanna, opazil pred skalnato votlino razobešeti ' nogavice. Preiskali so votlino in našli Luckmannovo obleko in provijant. Luckmann je prebil eno ali dve noči v votlini, ko je pa odšel morda na izvide v okolico, se je ponesrečil; z največjo verjetnostjo kažejo vsi znaki, da ni več pri življenju, kako jp pa prišel obenj, še ni mogoče ugotoviti. Predvčerajšnjim je odšla ekspedicija zopet na Triglavsko pogorje, odkoder se pa še ni vrnila.
■ Javno stenografično tekmovanje priredi Christofov zavod v svojih šolskih prostorih na Domobranski cesti št. 7 prihodnji torek, dne 15. t. m. ob 8. uri zjutraj. K tej tekmi se vljudno vabijo starejši gojenci ter vsi, ki se zanimajo za stenografijo. Vstop prosti
■ Naval v bolnico. Do včeraj opoldne je bilo v ljubljansko javno bolnico sprejetih letos 9800 bolnikov. Nekateri oddelki so z bolniki prenapolnjeni.
■ Kaj vse Ljubljančani izgubljajo. Zanimivo je, da so Ljubljančani v drugi polovici junija izgubili prav malo denarja. V prvi polovici so izgubili okoli 5000 Din, dočim v drugi polovici samo 953 Din. Izgubljene so bile dalje 4 zlate zapestnice, poselska knjižica, ženska obleka in še mnoge druge manjvredne stvari, kakor dokumenti ln papirji.
■ Najdeno kolo. Na Draveljski gmajni med Kosezami in Dravljami je bilo pred dnevi najdeno kolo znamke »Tribuna«. Kolo je črno ple-skano, z navzgor vpognjeno balanco brez ročajev. Kolo je bilo najbrže kje ukradeno, a ga tat ni mogel prodati
■ Štorija o piščancih. Na pobočju lepega Golovca so se pasli piščanci posestnice Angele Stepic iz Hradeckega vasi. Na Golovec je hodila pohajkovat mlada Magdalena, ki je doma tam iz kočevskih hribov in je sovražnica poštenega dela. Ogledovala je dobro rejene piščance in jih je v nekaj dneh znala zvabiti k sebi. Privoščila si je s svojim znancem dobro kosilo. Štepičevi je ukradla kar 11 piščancev, ki so bili vredni 250 Din. Magdalena se nahaja že v zapora.i, ..jer se nora zadovoljiti z ričetom, požira danes sline po piščancih.
■ Policijska kronika. Policijski raport navaja, da so bila ." raj policijski upravi prijavljene 3 tatvine, 3 osebe zaradi kaljenja nočnega miru, prekoračenje policijske ure, 5 kr-
šitev naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin,
2	pregreška cestnopolicijskega reda in 4 pre-greški avtopredpisov.
■ Tatvina ure. Pri stavbeniku Battelinu zaposlenemu zidarju Janezu Sadušku je nekdo ukradel 150 Din vredno žepno uro.
■ Aretacije. Včeraj sta bila aretirana dva moška zaradi večjih deliktov. Prvi je bil na policijo priveden Viljko S., ki se je izdajal za zdravnika, a drugi neki M., osumljen večjega ropa.
iMariboF
m Ustanovitev Sikola na Pobrežju. V svrho ustanovitve sokolskega društva na Podbrežju pri Mariboru sklicuje pripravljalni odbor za pondeljek 14. t. m., ob 20. uri v gostilni Stok na Podbrežju vse somi? jenike iz Podbrežja in Dev. Marije v Brezju na sestanek.
m Konstituiranje okrajnega kmetijskega odbora za Maribor, levi breg. V petek se je vršila v dvorani okrajnega cestnega odbora prva seja okrajnega kmetijskega odbora za Maribor, levi breg. Sestanek je otvoril sreski načelnik dr. Marko Ipavic, navzoči pa so bili policijski referent banske uprave. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. Alojzij Šiker, župan pri Sv. Marjeti. V banski kmetijski svet pa so bili izbrani: g. Ljudevit Pijanec, župan pri Sv. Antonu, g. Ivan Urban, župan v Selnici ob Dravi, za namestnika g. Anton Roškar, veleposestnik pri Sv. Jakobu. V ožji kmetijski okrajni odbor so bili izvoljeni soglasno: gg. Alojzi j Šiker, župan pri Sv. Marjeti, Ivan Janžekovič, veleposestnik in ekonom v Lajteršpergu, Mirko Rau-man, veleposestnik v Št. liju, Ivan Muršek, veleposestnik pri Sv. Lenartu in Valentin Klemenčič, posestnik pri Sv Trojici.
m Prvi jubilej Slovenskega lovskega društva v Mariboru. Tukajšnja podružnica SLD bo jutri v nedeljo slovesno proslavila lOlertnico 6vojega obstoja z zborovanjem, streljanjem in popoldansko veselico pni »Lipa« v Radvanju.
m Igralka Kraljeva v smrtni nevarnosti. Članica tukajšnjega gledališča, znana umetnica gdč. Elvira Kraljeva, bi bila v nekem kopališču v Dalmaciji, kjer se mudi na počitnicah, te dni kmalu utonila. Ze v poslednjem trenutku so jo 9oikopalci rešili in ji nudili prvo pomoč.
m Program proslave 25-letnico gasilskega društva na Podbrežju. Gasilsko društvo na Pod-b-^žju bo proslavilo svojo 25-letnico po sledečem programu: V soboto zvečer bo bakljada po občini, v nedeljo 13. ‘ m. pa bo ob 13-30 od Dravi blagoslovljena brizgalnica. Nato bo vaja in končno odhod na vrt gostilne Rojko, kjer bo slavnostna veselica.
m Borza dela rabi: 10 hlapcev, 4 viničarje, 1 fotografa, 1 šoferja, 1 galerista, 1 kovača, 1 kurjača, 3 sodarje, 1 kolarja, 6 pastirjev, več obrtniških vajencev, 10 kuharic, 5 sobaric, 4 vzgojiteljice, 1 vzgojiteljico, ki zna igrati na klavir, 20 služkinj in 1 vajenko k Šivilja.
m Potreba telefonov. V interesu tujskega prometa bi bilo, da bi se Sim prej opremili s telefonom aerodrom na Teznu,' Mariborska koča in Ruška koča na Pohorju. Mislimo, da bi bil telefon potreben tudi oskrbnikom in onim letoviščarjem, M se dlje časa mudijo na Poharju.
m Mariborska plovba. V tukajšnji »Volks-stimme« je te dni izšel članek o Mariborski plovbi dn njenem motornem brodu »Maribor«, ki je bil očividno napisan z namenom, škodovati mlademu podjetju, ailudirajoč na negotovost vožnje itd. K temu smo naiprošeni da ugotovimo, da je brod zgradilo podjetje, kd ima dolgoletne iaikušnje, da ga je pred pričetkom obratovanja pregledala posebna komisija banske uprave, da so stalno na njem rešilni pasovi in da so tako brod kakor potniki že od početka zavarovani pri neki domači slovenski zavarovalni družbi.
O	eventualmostoh, o katerih je v članku govora, bi pa bilo škoda izgubljati besede, ker se človek lahko ponesreči, tudii če hodi peš.
m Pregled motornih vozil. Predstojništvo mestne policije je z ozirom na številne nesreče, ki so se dogodile v zadnjem času in ki so jih po večini zakrivili vozniki brez šoferskega izpita, odredila, da se počenši s 16. t. m. ponovno ln najstrožje pregledajo motorna vozila. Kontrola bo tako stroga, da bo vsako vtihtapljenje voznikov brez izpita v seznam voznih upravičencev nemogoče.
m Prepovedana manifestacija. Tukajšnje delavstvo bivše socialistične stranke je povabilo za danes v soboto iz Gradca večje število tamkajšnjih sooijalisbičnih voditeljev in pristašev ter članov društva »Kinderfreunde« na izlet v Maribor in na Pohorje, kjer so bile projektirane razne manifestacije, prireditve in zabave. Ker pa je pri nas vsako strankarsko udejstvovanje zabranjeno, je politična oblast prepovedala tudi za danes, jutri in v ponedeljek nameravane so-oijailitičme manifestacije in prireditve in svetovala, naj bi v interesu reda in varnosti izostal sploh tudi izlet sam.
m Dež. Kljub zadnjim nevihtam se je v mariborski okolici, posebno po Dravski dolini in po Dravskem polju Čutil usodni vpliv suše. Nebo je bilo že ves teden več ali manj zastrto z oblaki in tudi temperatura je znatno padla, dež pa je pričel rositi šele v petek zjutraj in je padal potem skoraj brez presledka ves dan. Napravil je neprecenljivo korist. Vse si je zopet opomoglo in dobilo lepo zeleno barvo.
m Konjski repi. Nedavno je tukajšnja policija ustavila nekega moškega, ki je nosil v nahrbtniku kokoši in več konjskih repov. Takrat ni bilo mogoče dognati, kje je možakar to kramo dobil, čeprav se je takoj sumilo, da je blago ukradeno. Sedaj je pa javila orožniška postaja v Gornji Kungoti, da je letos v aprilu neznan
tat porezal repe konjem dveh posestnikov v Do-brenjah ter jima tako napravil 500 Din škode. Policija je sedaj uvedla poizvedovanje, če jo ustavljeni možakar Identičen s tatom v Do-brenjah.
m Dvoje koles v enem dnevu. Četrtek je bil zopet dan tatov koles. Krog pol 12. ure so odpeljali iz veže okrožnega sodišča 1000 Din vredno kolo posestniku Francu Šantlu, krog poldneva pa iz veže Mestne hranilnice tukajšnjemu industrijalcu Vilku Apihu. Tudi to je bilo vredno 1000 Din.
m Iz policijske kronike. Aretiranih je bilo v četrtek 5 oseb: 1 radi beračenja, 1 radd posku-šane poljufije, 1 radi prepovedanega povratka, 1 radi vlačuganja in 1 radi pijanosti. Prijav je bilo 12, poročil 5.
m Tatvina loja. Tukajšnji mesar g. J. Kirbiš je v poslednjem času večkrat opazil, da mu izginja iz mesnice in klavnice loj, zmanjkalo pa mu je baje tudi mesa. Te dni je pa bil aretiran stani znanec polioije Franc I., ko je v neki tukajšnji tovarni za milo ponujal loj v nakup in je izpovedal, da sta mu ga dajala pomočnika R. T. in P. Š. Tako je prišla vsa zadeva na dan, koliko škode je trojica napravila mojstru, pa se še ni moglo točno ugotoviti. Mesar trdi, da je bLlo ukradeno blago vredno okrog 5000 Din. Z zadevo se sedaj bavi sodišče.
m Mladi nepridiprav. V četrtek dopoldne je policija oddala očetu 17-letnega mesarskega vajenca Romana Brezočnika. Zvečer pa mu "je že spet ukr ! večjo vsoto denarja in noheg-nil z doma.
m V prisilno delavnico so oddali v petek Marijo Mohorko, ki je bila neštetokrat kaznovana radi vlačugarstva in sli' :h deliktov.
m Naznačenje prihoda in odhoda vlakov. Svo-ječasno je bila na tukajšnjem glavnem kolodvoru izvešena deska, na kateri so bili vidno in pregledno označeni vsi prihodi in odhodi vlakov, kakor je to v navadi še vedno v Ljubljani, Zagrebu in drugod. Pozneje je pa ta deska nenadoma izginila in Je ni več, v interesu potnikov in prometa bi pa bilo, da se zopet postavi na staro mesto.
m Izpred sodišča. Pred senatom trojice tukajšnjega okrožnega sodišča, ki so ga tvorili v. d. sv. Guzelj, d. sv. dr. Lešnik in okr. sodnik Kolšek, se je v petek dopoldne zagovarjal Andrej Kurbus iz Kraljevcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici, ki je bil obtožen, da je 13. aprila t. 1. zažgal hišo, v kateri je stanoval. Obtoženec, katerega je zagovarjal odvetnik dr. Ferdo Lašič, je dejanje takoj priznal, pri zaslišavanju pa se je obnašal tako, da je sam državni tožilec gospod dr. Hojnik zdvomil nad njegovim duševnim stanjem in predlagal, da ga preišče psihi-jater. Senat je predlogu ugodil in razpravo odgodil.
Celje
* Diplomatski izpit je napravil na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju g. Konrad Javoršek z Gomiljskega. Čestitamo!
* Imenovanje na rudarski šoli v Celju. G. dr. inž. kemije Viktor Jeločnik je bil od ministra za šume in rudnike imenovan za profesorja na rudarski šoli v Celju.
* Nezgoda na otroškem igrišču v mestnem parku. V četrtek popoldan se je igrala 91etna Erika Hribernikova na novo postavljeni gugalnici v mestnem parku. Ko je gugalnico pognala, je zdrknila z droga in tako nesrečno padla na tla, da si je zlomila nogo, povrh pa je še dobila poškodbe na glavi. Prepeljali so jo z avtomobilom v celjsko bolnico. Nesreča se je zgodilo radi tega, ker je bilo istočasno več otrok na gugalnici. Starši naj ne pustijo otrok brez nadzorstva tudi v mestnem parku ne, kajti že številni avtomobili, ki vozijo skozi park predstavljajo veliko nevarnost za otroke.
* Z zložljivim čolnom od Celja do Turn Severina. V četrtek popoldne je prišel z vlakom v Celje g. Rudolf Ulehla, postajenačelndk v Trenčinu na Češkoslovaškem, v spremstvu svojega prijatelja g. Jana Vrbičkega. S seboj sta prinesla zložljiv gumijast čoln, ki sta ga pod kapucinskim mostom sestavila in odplula ž njim v Zagreb, odkoder se bosta peljala naprej do Beograda, od tam pa po Donavi do Turn Severina. Vrnila pa se bosta z železnico.
^cvaZ/c
Konja so ukradli neznani tatovi v noči od
9.	na 10. julija t. 1. Antonu Ranču v Prevaljah. Vse sledi vodijo preko komaj pičlo uro oddaljene drž. meje v Avstrijo. Orožništvo je pridno na sledu.
2i?I»cvl/e
Javni nastop tukajšnjega Sokolskega društva: Tukajšnje Sokolsko društvo bo imelo v nedeljo, dne 13. t. m. ob 15. url svoj glavni letni telovadni nastop. Društvo se za prireditev pridno pripravlja. Posamezne grupe članov, članic in naraščaja se vsak večer pridno vadijo, na veseličnem prostoru pa gradijo člani šotore in druge priprave za veselico, ki se bo vršila po končanem nastopu. Pri prireditvi bo igrala tukajšnja godba. Kakor vsako leto, tako bo tudi letošnja prireditev Sokola brezdvomno v vsakem oziru dobro uspela.
Na sestanku tukajšnje krajevne skupine Društva rudniških nameščencev, ki se je nedavno vršil v novih društvenih prostorih rudniške restavracije, je bilo med drugim sklenjeno, da se s 1. julijem t. 1. uvede redno poslovanje tajništva, ki bo imelo uradne ure ob torkih od 13. do 14. ure in ob petkih od 19. do 20. ure. Če pade na tak dan praznik, se ne uraduje. V tajništvu prejmejo vsi Člani potrebne informacije v društvenih zadevah.
Kamnih
Gasilske veselice. Vsakoletne gasilske veselice so se že prijele. V nedeljo, 6. t. m. so gasilci v Stranjah slovesno blagoslovili novi gasilni dom, nato pa se je vršila veselica s sodelovanjem mengeške godbe. 13. t. m. imajo zopet slavje gasilci Šmarca—Duplica in priredijo veliko veselico na vrtu g. Škofiča na Duplici. Na sporedu je tudi ples. Cisti dobiček je namenjen za nabavo novega gasilnega orodja.
Kamnik napreduje! Previdno in počasi, zelo počasi — a vendarle. Kakor gobe po dežju rastejo iz tal nove lične hiše, več posestnikov v predmestjih je prenovilo svoje hiše, očiščene so vse ceste in pota, po drevoredih in izprehajališčih te vabijo nanovo postavljene klopice, last tujskoprometnega društva, da se v prijetni senci ustaviš in odpočiješ. Mnogoštevilni letoviščarji, ki so letos posetili Kamnik, se ne morejo dovolj načuditi prekrasni okolici in sploh vsemu, kar je ustvarila božja narava. Le o Kamničanih se pritožujejo, da jih hočejo zadušiti s prahom. In res, ulice so polne prahu kljub vsakodnevnemu škropljenju, zlasti pa cesta od Krištofa do kolodvora, ki je izven območja kamniškega vodovoda in ki ni nikoli škropljena. Zvečer, ko je vsa promenada osredotočena na kolodvor k prihodu vlaka, dvignejo avtomobili in motocikli, ki vozijo na kolodvor, velike oblake prahu, ki se vseda^na pasante — tujce in domačine, da vsi ogorčeni zabavljajo. Interes in ugled Kamnika zahteva, da se ta stvar nemudoma reši. Izgovor, da je ta del ceste izven območja vodovoda ne sme držati. Treba bo pač najti drugo sredstvo. Da bi nabavili škropilni avto, o tem ne more biti govora. Ni pa izključeno, da_ se ne bi mogel porabiti v ta namen gasilni avto, če bi se montiralo nanj primeren vodni rezervoar.
£iii;a
Ustanovna skupščina Sokola Ljubljana III
Razstava daril. V izložbi g. Ivana Leskovca, trgovca v Šmartnem, opažamo zelo okusno razstavo ra ril od posameznih pevskih zborov in Čast: cev, ki jih je prejel priljubljeni jubilant »Zvon« ob 40-letnici obstoja. V cvetju slike pevskih zborov in slika Nj. Vel. kralja Aleksandra, dva trakova, prvi dar »Slavca« iz Ljubljane, drugi dar Šmarčank, domačink. Vmes je tudi krasen v usnje vezan album s podpisom Ljubljanskega »Zvona« in poklonjeni venec znancev od sorojakinje ge. M. Hvala iz Ljubljane.
Prevzem podjetja. G. Pavel Knaflič je prevzel svr tovnoznano usnjarsko podjetje od svojega očeta g. Franca Knafliča. Mlademu in marljivemu podjetniku na pridobitvi iskreno Čestitam z željo, da bi mu nauki in skušnje iz dovršenih študij prinesli najlepši razmah v usnjarski industriji. Bil je tudi več let tajnik tukajšnjega gasilnega društva in se je udejstvoval tudi na sokolskem odru.
Darilo. Lekarnar g. Hinko Brilli iz Litije je Ob priliki proslave »Zvona« daroval Zvonu in gasilnemu društvu domačo lekarno, v kateri
60	vsi potrebni medikamenti za prv.o pomoč y nezgodah.	.
Poštni promet Litija—Sv. Križ se nahaja v zelo slabem stanju. Prejšnje čase sta poštni (voz vozila dva konjiča; a sedaj ga vozi skozi Šmartno le po en konjič, ki omaguje pod težo potnikov, ki morajo v klancih izstopati. Umestno bi bilo, da si poštna uprava omisli avto, kar bi pospešilo prometne zveze.
iHrastnik
Drobne vesti. Pri nedeljski vajeniški preizkušnji krojaške zadruge je bilo oproščenih
6	šivilj in 1 krojač e prav dobrim, 1 šivilja % dobrim ter 1 krojač z zadostnim uspehom.
Taborenje »Krekove mladine« pri sv. Mihaelu nad Laškem je zelo lepo uspelo.
Mesto občinskega odbornika je odložil v Trboveljski občini g. Pavel Bauerheim, trgovec y Hrastniku.
Umrl je v Hrastniku vpokojeni rudar gosp. Legvart. Pokopali so ga v sredo dopoldne na Dragi.
f^agerslto
Pragerski dijaki so vzeli v najem od gosp. Majcena skladišče g. Ilije Predovič, in sicer za 100 Din mesečno. Tu bodo nadaljevali z oder-nko umetnostjo in bodo dne 20. julija uprizorili igro »Prisega o polnoči«.
Delavnico g. Brunflikerja je prevzel ključavničar g. Pinter v Selah.
V	okolico Pragerskega se je priklatila truma ciganov. Beračijo in nadlegujejo ljudi po Pragerskem in okolici. Zadnjič je posetila ciganka neko gospodinjo in jo prosila za jajca, bo jih je pa dobila in odšla, je gospodinja pogrešala več žlic.
Dograjeni hiši. Hiši sta renovirala g. Ver-'Joh na Pragerskem in mizarski mojster g. J. Satler. Obe hiši sta enonadstropni. Sčasoma bo enonadstropnih hiš na Pragerskem več nego pritličnih.
Požar. Na Brhlogi je požar uničil tri hiše. Nesrečo so baje zakrivili otroci. Pogorelo je pohištvo, krava, napol zažgano tele so pa mukoma rešili. Škoda je ogromna. Bistriške gasilce je o nesreči obvestil mimo krožeči aero-plan. V Zabukovem pa je udarila strela v hlev. Zanetila je požar, ki je uničil hlev.
TISKARNA
MERKUR
LIIIBLIANA
Gregorčičeva 23
■*	Ljubljana, 11. julija.
Ljubljana se širi. Severni del ob Dunajski cesti, ki je vsled železnice in pomanjkljivih prometnih sredstev od ostalih sokolskih društev preoddaljen, si je ustanovil lastno sokolsko društvo. Ustanovna skupščina se je vršila v četrtek ob pol devetih zvečer v salonu gostilne pri Fortuni na Vodovodni cesti. Dasi je vladala v gostilniških prostorih neznosna vročina, je bil obširen salon ob določeni uri tako napolnjen, da so morali mnogi udeleženci prisostvovati zborovanju pri odprtih oknih in vratih. Število udeležencev ie presegalo 150.
Točno ob navedeni uri je otvoril skupščino starešina br. Danilo Šapla ter imenoval za zapisnikarja brata Blaganjeta in Pleteršnika, za overovatelja pa br. Kalina in Marolta.
Nato pozdravi zastopnika saveza br. dr. R. Fuxa, zastopnika sokolskega društva Ljubljana br. dr. Fr. Kandareta in br. Milosta, od Sokola Ljubljana I. br. Sirnika, od Sokola Ježica br. Grmeka in od Sokola Stepanja vas br. Indofa. Končno pozdravi vse navzoče. V zapisnikarja brata Blaganjeta in Pleterška, bora in o programu Sokolstva.
Tajnik br. Pleteršek je nato v navdušenem govoru podal historijat pripravljalnega dela in smernice za bodočnost. Nato je preči tal dopis Župe Ljubljana, s katerim je imenovala sledečo društveno upravo:
Starešina: Šapla Danilo, zamenik: Zorž Leopold, Tajnik: Pleteršek Joso, Predsednik prosvetnega odbora: Blaganje Janko, zamenik načelnika: Pristov Andrej, Načelnica: Gregorič Mara, Zamenica: Šapla Božena, člani: špunt Ivan, Virant Franc, Koren Josip, Deržič Ivan, Gnezda Janko, Accetto Ferdo, dr. Novak Janže, Žagar Eli, R. Jovanovič pukovnik, Frece Slavko.
Zameniki: Pajman Miroslav, Ličen Jože, Sitar Karol, Marolt Franc, Kačič Karel ml., Lazar Ferdo in Accetto Anita.
Revizorji: Dr. Lapajne Stanko, Zajc Bruno, Zorec Janez.
Zameniki: Jereb Franc, Sever Hrabroslav, Pristov Franc. Lista je bila z navdušenjem sprejeta.
Nato je br. dr. Fux v daljšem govoru pozdravil ustanovitev prepotrebnega društva. Težki so bili časi pred šestdesetimi leti, ko je idealna četa ustanovila prvo ljubljansko sokol-
sko društvo, težko in vztrajno je bilo delo celo to dolgo dobo, a uspeh je velik. Nepopisne sokolske manifestacije minulih dni v Beogradu so najboljši dokaz tega dela. Veliki Masaryk je rekel: »Težko je svobodo priboriti, a še težje jo je obdržati«. Veliki dnevi sokolski v Beogradu so nam v dokaz, da hočemo in moramo za našo svobodo delati in jo ohraniti.
Br. dr. Kandare se divi veliki udeležbi in navdušenju zborovalcev ter pozdravlja ustanovitev društva.
Br. Grmek ugotavlja, da se ustanavlja Sokol Ljubljana III. baš ob desetletnici ustanovitve Sokola na Ježici. Pozdravlja ustanovitev potrebnega sosednega društva.
Br. dr. Rape, zastopnik Aerokluba? V imenu Sokolov Jugoslovanskega neba pozdravljam ustanovitev prepotrebnega društva. Dajte mladini močne mišice in zdrav razum, mi ji damo krila!
Br. Starešina se zahvali za pozdrave bratskih društev, nato poda br. Deržič izčrpen referat o nalogah novega društva. Vsi govori so bili sprejeti z velikim navdušenjem v zavesti, da je Sokolstvo v Ljubljani s to ustanovitvijo izpolnilo veliko vrzel. Nadalje je bil z navdušenjem sprejet predlog starešine, da se odpošlje sledeči brzojavki:
1. Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije, Beograd: Ustanovni občni zbor Sokolskega društva Ljubljana III. izraža z velikim navdušenjem Starešini Sokola kraljevine Jugoslavije Njegovemu kraljevemu Visočanstvu prestolonasledniku Petru čustva svoje brezpogojne uda-nosti in ljubezni ter neomajne sokolske zvestobe. Prosimo bratski Savez, da tolmači to izjavo na najvišjem mestu.
2. Savezu Sokola kraljevine Jugoslavije Beograd: Na ustanovnem zborovanju Sokolskega društva Ljubljana III. zbrano članstvo pošilja Savezu izjave udanosti in sokolske pozdrave.
Krasno uspelo zborovanje je zaključil br. starešina točno ob pol enajstih. Po zborovanju se je na inicijativo br. Igliča nabralo preko 1000 Din prostovoljnih prispevkov v društveno blagajno. Končno smo še zaigrali dve tomboli, katerih dobiček si delita novi Sokol in Aeroklub.
Prelepo zborovanje bo udeležencem ostalo v lepem spominu.
♦
Ti s k a časopise, knjige, brošure, tabele, cenike i. t. d.
LASTNA
KNJIGOVEZNICA
Občni zbor Slovenskega lovskega drušlva
Maribor, 11. julija.
V četrtek zvečer se je v dvorani hotela »Orel« vršil izza rekonstrukcije društva prvi letni občni zbor, katerega sta se poleg številnih članov udeležila tudi zastopnik osrednjega odbora in podružnice v Ptuju dr. Šalamun in predsednik ribarskega društva prof. Cotič.
Občni zbor je otvoril in vodil poslevodeči podpredsednik primarij dr. Mirko Černič. Tajniško poročilo je podal prof. Schaup, blagajniško ravnatelj Boltavzar. Skupno premoženje podružnice je znašalo koncem leta 1929. 27.180-55 Din. Poročala sta še knjižničar prof. Rakuša in gospodar g. Vlašič.
V novi odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: ravnatelj Pogačnik kot predsednik ter dr. Robič, dr. Černič, prof. Schaup, ravnatelj Boltavzar, dr. Fludernik, g. Vukmatič dr. Ko-vačec, g. Krempelj in ravnatelj Klobučar kot odborniki. Kooptirani so bili v odbor gospodje inž. Urbas, Vlašič, Wregg, Mohorko, Košir, dr. Lipold, Pišek, Jezovšek in Kasper, kot poverjeniki izven Maribora pa gospodje grof Attems iz Slovenske Bistrice, dr. Gorišek iz Sv. Lenarta, g. Lesjak iz Ruš, g. Stergar iz Slovenj-gradca in inž. Pahernik iz Vuhreda.
Bivšemu predsedniku g. primariju dr. Robiču, ki je vodil društvo v njegovih najtežjih časih, se je izrekla topla zahvala.
Nedeljski počitek v celjskih trgovinah
Celjski trgovski nameščenci so začeli obširno akcijo za zopetno uvedbo nedeljskega počitka.
V	ta namen se je v sredo zvečer vršilo v Narodnem domu zborovanje Zveze privatnih nameščencev, ki ga je otvoril in vodil g. Pibrovc. Naredbo banske uprave so celjski trgovci od začetka nepravilno pojmovali, kakor da morajo biti trgovine ob nedeljah dop. od 8. do 10. ure odprte. Dejansko pa se glasi člen naredbe, da smejo imeti trgovci odprto. Pomočniški zbor pri trgovskem gremiju je takoj naprosil gremij in posamezne trgovce, naj ostanejo pri nedeljskem počitku. Večina trgovcev je tudi uvidela, da nimajo nikake koristi, če so trgovine ob nedeljah odprte, kajti kupna moč prebivalstva se s tem ne bo dvignila, pač pa imajo trgovci, zlasti pozimi, več stroškov. Radi tega je ogromna večina trgovcev, z izjemo dveh ali treh, za nedeljski počitek.' Težkoča je pa baš radi onih dveli, treh trgovcev, kajti nikakor ne gre, da bi večina trgovcev ene stroke imela zaprto, dočim bi samo eden trgovec iste stroke držal odprto. Deputaciji trgovskih nameščencev pri banski upravi se je sporočilo, da bi se dalo njihovi želji ustreči tudi naredbenim potom, če gremij sam izda tozadevni sklep. Odvisno je sedaj v prvi vrsti vse od gremija in je upati, da se bodo oni maloštevilni trgovci pridružili želji večine. Govoril je nato g. Petejan, ki ga je poslalo predsedstvo Zveze privatnih nameščencev. V obširnem govoru je obrazložil pravno stran cele akcije. Poročal je tudi o mednarodni konvenciji za delovni čas zasebnih nameščencev. Pogajanja za to konvencijo se bodo v kratkem času začela v Ženevi in bo tudi naša
država ratificirala to konvencijo. Na koncu zborovanja so nameščenci poverili odboru, da v akciji za nedeljski počitek nadaljuje začeto delo.
Posredovalec služb
Lažizdravnik, ki je sicer dokaj inteligenten možakar, ima pa na vesti še drugo pustolovščino. Koncem junija je prišel v neko ljubljansko gostilno ižanski dečko France Mavec iz Tomiš-lja. Pustolovec se je v gostilni ž njim spustil v razgovor in je zvedel, da Mavec išče primerno službo v mestu, saj je znano, da na kmetih ljudje ne zdrže in skuša vsak dobiti lažje delo v mestu. Lažizdravnik se mu je predstavil kot ravnatelj velikega podjetja. Zatrjeval niu je, da ga bo podjetje na njegovo priporočilo takoj sprejelo v službo, toda pod pogojem, da mora njemu dati kavcijo 1000 Din. Začela sta se pogajati. Mavec je omenil, da nima toliko denarja pri sebi, vendar je pripravljen dati gospodu ravnatelju nekaj metuljev. G. ravnatelj je naposled navedel naslov svojega podravnatelja. Mavec je dal g. »ravnatelju« 200 Din. G. ravnatelj pa mu je dal naslov nekega gospoda. Ko je g. ravnatelj milostno sprejel 200 Din, je izginil. Mavec pa je šel iskat podravnatelja. Bil je zelo presenečen, ko so mu v označeni hiši na Starem trgu povedali, da omenjeni gospod sploh ne stanuje v hiši in da ga ne poznajo. France Mavec je žalostno odšel iz Ljubljane ter je stvar prijavil najprej ižanskim orožnikom, ki so po dolgih povpraševanjih izsledili pravega goljufa. Na njih pobudo je danes ljubljanska policija aretirala Viljka S. Po daljšem zasliševanju je S. priznal, da je nastopal kot lažizdravnik in da je res izvabil posestniku Ponikvarju za
I	zdravniški pregled njegove žene 1000 Din. Od-
I	vedli so ga proti večeru v preiskovalni zapor ljubljanskega deželnega sodišča.
Zdravniški honorar 1000 Din
Začetkom junija okoli 8. ure se je pojavil v neki gostilni na Igu eleganten gospod. Ustavil se je v gostilni zgovornega in hudomušnega gostilničarja. Popoldne sta tja prišli dve mladi ženski in pripovedovali gostilničarju, da je žena Jožeta Ponikvarja, posestnika v lepi vasi Dolenje Golo, hudo bolna in da morata poiskati kakega zdravnika. Elegantni gost je celo pozdravil starejško žensko kot svojo nekdanjo znanko. Ko sta ženski odšle iz gostilne, je gost tudi plačal in izginil. Vprašal je samo še gostilničarja, kod da drži pot na Dol. Golo. Kmalu nato se je elegantni gospod zglasil pri posestniku Jožetu Ponikvarju ter se mu predstavil kot zdravnik iz Ljubljane. Oče Jože ga je bil silno vesel, ker je bila njegova žena opasno bolna po porodu. Dozdevni zdravnik je ženo preiskal. Potrkal je samo nekoliko na prsa in nato napisal na slab papir recept. Za zdravniško preiskavo je zahteval 1000 Din, ki mu jih je posestnik Ponikvar sicer nerad, toda končno vendarle izplačal. Pozneje je prišel pravi zdravnik in ta je ugotovil, da je recept popolnoma napačen. Tudi diagnoza prejšnjega zdravnika se ni ujemala z ono, ki jo je ta zdravnik napravil. Dobri posestnik Jože Ponikvar je bil naravnost presenečen, toda obenem vesel, da je pravi zdravnik rešil smrti njegovo ljubljeno ženo. Po-
sestnik Ponikvar je lažizdravnika ovadil orožnikom na Igu, ki so za njim začeli natanko poizvedovati. Sprva so sumili, da je Ponikvarja »nalimalc neki odpuščeni bolniški strežaj, toda pozneje so dognali, da je ta ob tem času hodil vse drugod.
Nad 18.000 Din ukradenih
Iz Slovenske Bistrice nam javljajo, da je bilo v noči od torka na sredo vlomljeno v stanovanje višjega sodnega oficijala Frana Feren-čeka. Z nočne omarice je drzen vlomilec pobral denarnico poslovodje Josipa Nagodeta. V denarnici je bilo 18.960 Din.
Pustolovščine lažizdravnika
Ljubljana, 11. Julija.
Na kriminalnem oddelku policijske uprave je bilo danes dopoldne dokaj živahno. V »precepu« so imeli precej nevarne ljudi. Dopoldne ob
10.	so privedli na kriminalni oddelek nekega okoli 40 let starega moškega, ki je nosil elegantno črno obleko. Bil je zelo redkobeseden, toda ima precej grehov na vesti, gre namreč za »doktorja« Vilka S., ki je hodil po lepi ljubljanski okolici ter se izdajal za zdravnika.
Odkritje Cankarjevega spomenika
Na zadnji seji odbora za postavitev Cankarjevega spomenika je bil v glavnem določen sledeči program: Na predvečer odkritja se bo vršila slavnostna akademija v Rokodelskem domu z govori, petjem in različnimi recitacijami. Drugi dan, v nedeljo 10. avgusta bo pa maša pri Sv. Trojici. Po maši bo odkrilo vrhniško županstvo spominsko ploščo na Cankarjevi rojstni hiši, nakar bo ves Sprevod odšel na trg, kjer bodo slovesno odkrili spomenik. Slavnosten govor bo imel pisatelj Fr. S, Finžgar. Popoldne se pa vrši velika veselica na Lenarčičevem vrtu.
*
Sokolsko društvo na Vrhniki priredi v nedeljo, dne 13. julija svojo vsakoletno prireditev na Mantovskem dvorišču. Pri nastopu in veselici sodeluje vrhniška godba.
Razveseljiv napredek naše kunčereje
V okviru letošnjega ljubljanskega jubilejnega velesejma se je vršila v času od 29. maja do
9.	junija 1930. skupna razstava perutnine in kuncev, ki sta jo priredila odseka za rejo kuncev in perutnine Kmetijske družbe v Ljubljani.
Razstava kuncev je bila druga v dobi delovanja kuncerejskega odseka in je pokazala velik napredek, tako v organizaciji, kakor tudi po številu in kvaliteti razstavljenih živali. Zastopane so bile vse pri nas gojene čiste pasme, in sicer belgijski orjak, beli orjak, črni orjak, francoski ovnač, modri dunajčan, beli dunaj-čan, angorski, havanski, činčila, black and tan, srebreč, ruski kunec in reksi, to so kratkodlaki kunci. Vseh živali je bilo razstavljenih skupno okrog 400 v 125 kletkah. Sredi razstavnega prostora je bila napravljena večja skupina v smrečju in zelenju, last g. Kuharja iz Vevč. Dalje so bile v posebnem oddelku razstavljene kunčje kožice in izdelki, skupno 132 komadov.
Razstavo kož sta organizirala in uredila člana Kuntara Vilko iz Laškega in Majhen Josip iz Doba. Ta del razstave je bil prav lepo in nazorno urejen in zaslužita aranžerja vso pohvalo. — Ta razstava kož in izdelkov nam je nazorno pokazala, kako veliko vrednost in korist nam nudi umna reja domačega zajca. Pri nas je malo ali pa prav nič znano, da se more iz kunčjih kož strojiti najfinejše usnje v raznih barvah, ki po trpežnosti prekaša ostale finejše vrste usnja ter je izredno voljno in ne razpoka. Razstavljen je bil en par ženskih čevljev, napravljenih iz ene same kunčje kože, last gospoda Žemve iz Novega mesta. — Omeniti moramo še izdelke iz volne angorskih kuncev, ki se dobiva s češenjem, striženjem ali čupanjem. Razstavljena je bila volna, dalje razni kvačkani vzorci, nogavice, rokavice itd., vse last g. Kuntare, specialista za rejo angorskih kuncev. Dalje so razstavili kože, posušene ali pa že ustrojene, gospodje Herga Jakob, Majhen Josip, dr. Jenko Andrej, Vrečar Franc, Mejač Franc, Kregar Avgust in drugi.
Izmed razstavljalcev, ki jih je bilo 80, jih je prejelo 20 razstavljalcev 46 prvih nagrad, 10 razstavljalcev pa Je prejelo 39 drugih in trije tretje nagrade.
V največjem številu so bile zastopane pasme činčila, srebreč in reksi. Lahko trdimo, da je činčila poleg reksov, pasma, ki ima bodočnost. Dragocene kožuhe imajo tudi dunajski modri in beli kunci ter havanski. Tudi te pasme so bile na razstavi dobro zastopane. V zelo velikem številu so bili zastopani na raz stavi srebreči, katero pasmo priporočamo • vsem začetnikom. Ne smemo pozabit: '
kih black and tan kuncev, ki so črtic ... no-rumene barve.
Najdražje krzno pa nam dajejo raznobarvni reksi, katerih kože se plačujejo po 100’— Din.
V splošnem moremo reči, da je druga razstava kuncev prav dobro uspela, za kar gre vse priznanje agilnemu odboru kuncerejskega odseka.
Sirile „ Jugoslovana**!
VsaTk ima. sv c/e muhe
Kaj ljudje vse zbirajo — Sitnezi in pustezi — »Norci« in čudaki
Mi živimo danes v dobi pustega, mehaničnega fn do najmanjše podrobnosti preračunanega dela. Tako delo pa je, kakor pravimo, duhomorno, ker pozna samo določene gibe in kretnje telesa, za duševno življenje človeka pa se ne meni. Ker pa človek ne živi le zgolj na zunaj — če bi živel le na zunaj, bi bil samo dvonoga žival in ne človek — ampak še veliko intenzivnejše na znotraj, mora priti med obema vrstama življenja, med življenjem na zunaj in na znotraj, do tim težjih bojev in spopadov, kolikor manj zadoščamo eni ali drugi strani svojega človeškega bitja.
Sila našega notranjega življenja se z mehaničnim delom ne da krotiti. Tu ne pomaga nobeno planinarstvo in noben šport in noben telesni napor. To so samo navidezna in namišljena sredstva za pomirjenje razburjenih in razdivjanih valov našega notranjega življenja, trajno pa se sila našega notranjega življenja ne da zavirati, in prej ali slej bruhne na dan, včasih v neverjetnih oblikah.
Nekateri ljudje se poskušajo notranje izživljati s tem, da se vržejo z vso silo na zbiranje predmetov, za katere se svet navadno niti ne zmeni.
Poznamo ljudi, ki zbirajo knjige. Ne zbirajo jih pa zato, da bi jih brali, ampak zato, da jih iinajo. Posebno radi zbirajo redke knjige, in kdor je srečen lastnik knjige, kakršne nima niti največja knjižnica, uživa veliko notranje zadovoljstvo. Takih ljudi je nekaj tudi pri nas. Nekdaj se je malokdo zmenil za ljubljanske in mariborske starinarje in za knjižne zaklade, ki so ležali pri starinarjih razmetani po vseh kotih. Danes je to že precej drugače. Zbiralci knjig so pretaknili že vsa farbvška podstrešja in kleti in prebrskali so že vse gradove in »boljše« hiše, samo da zadoste svoji zbiralski strasti. Pri mnogih se pa prevrže ta strast sčasoma v špeku-lantstvo.
Drugi zbirajo staro pohištvo, stare slike, stare posode, posebno če jim pripisujejo kakšno umetniško vrednost. Zbiralcem teh predmetov se svet ne čudi posebno, ker imajo zbrani predmeti te vrste neko materijalno vrednost. Čudi pa se zbiralcem predmetov, ki te vrednosti nimajo.
So ljudje, ki zbirajo gumbe ali pa prazne Škatljive za vžigalice. Nekdo je na svojih sprehodih pobiral in zbiral igle, kakor so si jih potikale v času mode dolgih las ženske v svojo kite. Ljudje pravijo takim ljudem čudaki, su-roveži pa jih imenujejo kar norce, pa niso ne eno, ne drugo: to so ljudje, ki žive svoje notranje življenje na svoj način, in ki se nič ne 'menijo za sodbo sveta o njih.
V	nekem angleškem tedniku opisuje T. C. Bridges nekatere prav zanimive »čudake« In »norce« te vrste. Med drugimi omenja francoskega učitelja Ponge-a, ki je imel navado, da je ves svoj prosti čas prestal ali presedel ob cestah, kjer so navadno hodili prekupčevalci najrazličnejšega blaga od hiše do hiše. Ti ljudje opozarjajo prebivalce ulic na svoj prihod s svojimi ustaljenimi klici. Po Ljubljani n. pr. so nekdaj prodajalci jesiha kričali: Jesiha, je-siha! Na take ljudi je čakal učitelj Ponge a sprejemnim aparatom za gramofon in je res nabral veliko število stereotipnih, vedno se ponavljajočih klicev prodajalk zelenjave, prodajalk krmil za tiče, prodajalk cvetlic, nakupovalcev cunj in starih oblek in kar pač hodi od hiše do hiše za podobnim zaslužkom. Vse to nabrano blago ga pa ni zadovoljilo, ampak se je čutil silno nesrečnega, ker ni mogel nikjer vloviti v svoj aparat klica popravljalca dežnikov. Ne odneha pa ne in hodi še vedno čakat na ulico, kdaj bo že to redkost mogel uvrstiti v svojo zbirko.
Neki zbiralec na Angleškem pa je uganil neko drugo. Bral je v časopisnih oglasih, da ponujajo razne tvrdke vzorce svojega blaga zastonj. Kjer je našel tak oglas, je takoj pisal po vzorec in tako je nabral nad 2000 vzorcev. Vse je dobil: razne praške in čudodelne kapljice, »Štifte« za barvanje ustnic, čaše in Čašice in sploh vse, karkoli pošiljajo ljudje komu brezplačno na ogled. Nekdo zbira že nad 30 let etikete, kakršne lepijo na lončke za marmelado in se raduje nad čudovito reklamo, s katero hvalijo razni fabrikanti svoje blago. Največ škatljic za vžigalice ima v Angliji nabranih neki major Becket. Ta jih ima nad 2000, nabiral pa jih je skoro po vsem svetu, celo na Japonskem in na Kitajskem.
Koliko je včasih vredna dobra misel, dokazuje slučaj Francoza Guillota. Ta je zbiral starine iz Napoleonove dobe. Ko je pa nekoč bil na počitnicah v nekem kraju, kjer je v bitki padlo mnogo francoskih vojakov, mu je prišlo na misel, da bi grobišče nekoliko prekopal. Zahotelo se mu je namreč po gumbih raznih vrst vojaštva iz Napoleonove dobe. Kar je iskal, je tudi res našel.
Nekdo pa je dobil v roke slučajno ponarejen cekin. Mož je cekin povsod ponujal, pa ni šlo, ker ga je vsak takoj spoznal za ponarejenega. To je moža spravilo na misel, da je začel zbirati falzifikate vseh vrst. Neki krčmar pa, ki je začel zbirati kovane svečnike, je s svojim zbiranjem zaslužil precej več kakor pa mu je nesla njegova gostilna.
Conan Doyle kot spiritist
Pred nekaj dnevi je umrl v Londonu po dalj-
6i	bolezni znani pisec kriminalnih romanov Conan Doyle v visoki starosti 81 let. V svojih mladih letih je bil zdravnik, svoje svetovne slave pa si ni pridobil s svojo znanostjo, ampak s svojimi kriminalnimi romani, ki so mu nesli tudi mnogo denarja. Ime glavnega junaka v njegovih romanih, Sherlok Holmes, je dandanes znano po vsem svetu.
Po svetovni vojni je Conan Doyle napisal veliko delo o sodelovanju Angležev na francoskih bojiščih. To delo obsega 7 zvezkov. Zadnjih deset let pa se je bavil samo z vprašanji spiritizma in okultizma. O tem predmetu je napisal celo vrsto knjig, kjer se trudi dokazati, da obstoji poleg našega vidnega sveta še neki drugi svet, ki ga z našimi navadnimi čutili ne moremo doumeti, namreč carstvo duhov.
Smrt Conana Doyla ni nikogar presenetila, ker se je zavedal že dalje časa, da so njegovi dnevi šteti. Za njega smrt ni bila nič strašnega, ker se je zavedal, da pomeni to zanj samo povratek v neko drugo sfero, oziroma v njegovo pravo domovino. Prehod v carstvo duhov, kakor ga je on imenoval, je bilo zanj vprašanje, ki ga je zanimalo že leta in leta.
Kot zdravnik za oči je imel Conan Doyle prav malo bolnikov. Tiste ure pa, ko je čakal na bolnike, je pisal svoje detektivske romane. Tako se je rodil detektivski junak Sherlok Holmes, bistroumni logik, ki se bori proti zločincem z orožjem duha. Knjige Conana Doyle-a so dosegle milijonske naklade in do nedavnega časa jih ni bilo knjig, ki bi jih ne bili bolj brali kot te.
Za časa svetovne vojne je padel na bojišču njegov sin. To ga je še bolj nagnilo, da se je začel pečati z »onostranstvom«. Postavil si je vprašanje: ali se res s smrtjo človekovo neha vse, ali pa je smrt le prehod iz enega sveta na drugi? Tako je Conan Doyle postal spiritist in je spiritizmu posvetil vsa svoja zadnja leta življenja. V lepein romanu »Meglovita zemlja« je onostranstvo tudi prav lepo opisal. V vseh velikih špiritističnih krogih v Londonu je bil stalen gost in spiritisti so ga prištevali med svoje najodličnejše voditelje. Nobenega znanega medija ni bilo, s katerim ne bi bil eksperimentiral. Z vseh strani sveta so prihajali ljudje, ki so čutili v sebi medialne sposobnosti, v London, da jih Conan Doyle preišče. Bil je trdno prepričan, da svet duhov res obstoji, ki pa se ne da lokalizirati, ker zanj zakoni prostora ne veljajo. Na spiritističnih sejah pa dobe duhovi obliko teles, da jih je mogoče celo fotografirati. Takih fotografij je imel Conan Doyle veliko število, med temi tudi fotografijo duha svojega sina. Imel je pa tudi mnogo pisem od duhov, med temi pisma znanih oseb kakor so pesnik Wilde. in romanopisec Dickens
Kaj Hemci jedo
Pred vojno so ljudje v Nemčiji prav dobro živeli. Imeli so vsega v izobilju, pa tudi poceni je bilo vse, in zato so si lahko privoščili, karkoli jim je poželelo srce, ali bolje rečeno, želodec.
Med vojno so se pa razmere zelo izpremenile. Surovo maslo, brez katerega si vsaj v severni Nemčiji ne moreš misliti niti delavskega zajtrka, iz Rusije ni bilo več in tudi ruskega žita ni bilo več. Domače živine je bilo vedno manj, ker je potrebovala armada ogromne količina mesa, mleka pa še za dojence ni bilo dovolj. Nemci so se morali prepasati zelo na tesno, kakor smo se morali tudi mi. To stanje je trajalo tudi še po vojni nekaj let, dokler si ni dežela opomogla.
Od leta 1924. dalje pa opazujejo, da so začeli Nemci zopet več jesti. Mesa pojedo skoro za tretjino več kakor pred letom 1924. Leta 1924. so namreč pojedli mesa okoli 24 milijonov centov, leta 1929. pa 33 milijonov centov. To je toliko značilnejše, ker se tudi vegetarijanstvo v Nemčiji zelo širi, saj nimamo menda nikjer na svetu toliko knjig o »novi kuhinji«, o »moderni kuhinji« in o »surovi hrani« in o »vrednosti zelenjadi in sočivja«, kakor na Nemškem. Jajc so pojedli leta 1929. še enkrat toliko kakor leta 1924. Leta 1924. so jih pojedli 5’4 milijard,
leta 1929. pa skoro 8 milijard. Kave so použilibila silno lepa, a tudi nadvse predrzna. Ta
leta 1929. ravno trikrat več kakor leta 1924 , žganja pa so popili dvakrat več. To velja tudi za sladkor, za čaj in za južno sadje.
Nemška narodna ali domača pijača je pivo. Piva so popili leta 19“' 46 milijonov hektolitrov, leta 1929. pa 566 milijonov hektolitrov. Zanimivo je tudi, kako je rastlo oziroma padalo uživanje rib. Opazovali so, da so v Nemčiji ribe hrana revnejših slojev, kajti kolikor bolj je tega ali onega leta rastla brezposelnost, toliko več slanikov in polenovke so pojedli, kakor hitro pa se je brezposelnost ublažila, so pojedli ljudje zopet več mesa.
Statistika dokazuje tdalje, da delajo Nemci z vso vnemo na to, da prehranijo svoje ljudi v bodočnosti doma in da postanejo neodvisni od uvoza živil iz tujine. Na to dela vsa nemška znanost in vsa nemška tehnika, in če smemo soditi po dosedanjih rezultatih, bodo Nemci svoj cilj tudi kmalu dosegli.
Ljubeznjiva odpoved
Ravnateljstvo znane »Bernina« - železnice je nedavno objavilo v »Frankfurter - Zeitung« oglas, s katerim išče žurnalistično izvežbano damo ali gospoda, ki bi čez poletje fotografiral razne lepe kraje ob železnici in ki bi znal fotografirane kraje tudi lepo opisati. Kdor pozna lepoto te pokrajine, se gotovo ne bo čudil, da se je za to mesto oglasilo nad 400 žensk in 80 moških. Vsi prošnjiki pa so prejeli na svoje ponudbe te dni sledeč odgovor: »Zelo nam je žal, da ne moremo od vseh ponudb sprejeti samo ene, ki bi bila najboljša. Mi bi najrajši ustregli vsem 400 ponudnicam in vsem 80 ponudnikom, da bi vsi s svojimi aparati slikali naše kraje in s svojimi spretnimi peresi opisovali njihovo lepoto. Ker pa to ni mogoče, vam moramo žalibog sporočiti, da smo izmed vseh ponudnikov le enega izžrebali, žreb pa ni odločil za vas«.
Tajne Vezuva
Tolovajski brlogi v duplinah Vezuva Strahovit justieni umor
V vsej Italiji, posebno pa še med prebivalstvom Neapla, je vzbudilo veliko pozornost nepričakovano odkritje roparskih gnezd in brlogov v težko dostopnih duplinah ognjenika Vezuva. Ti brlogi so bili cela desetletja policiji popolnoma neznani.
Ti brlogi so bili vzrok strahovitega justič-nega umora, ki se je dogodil leta 1911. Takrat so namreč postavili v Viterbu pred sodišče 40 obtožencev, ki so bili obdolženi, da so umorili »kralja brigantov« Genara Cucolo. Proces se je vlekel 4 mesece, predno se je posrečil dokaz krivde. Na podlagi tistega dokaza je bilo vseh 40 obtožencev obsojenih na dosmrtno ječo.
V ječi so prebili obsojenci, kolikor jih ni pomrlo, že 20 let. Sedaj pa je glavna priča Ab-beinaggio, ki je obsojence najbolj obremenjeval, izpovedal na smrti postelji, da je kot priča lagal in da si je bil takrat celo vrsto »dokazov« izmislil.
Posrečilo se mu je namreč vtihotapiti vsakovrstne »dokaze« v stanovanja obtožencev, kjer so jih oblasti pri preiskavi našle. Napravil je celo to, da je dal mnogo naropanih predmetov posameznim obtožencem potipati, samo da so se na potipanih predmetih poznali sledovi prstov.
Na smrtni postelji je povedala kriva priča tudi to, da je bil ubiti Genaro Cucola kralj neapolskih banditov, kateremu se je brezpogojno pokorilo veliko število zločincev. On sam pa je bil nekako njihov bankir, ki je znal naropane stvari spretno skrivati v razbojniških gnezdih v duplinah Vezuva, dokler niso ljudje na posamezne rope in vlome nekoliko pozabili. Potem pa je zvozil nakradeno robo na svojih jadrnicah v tuja mesta, celo v inozemstvo, kjer je svoj rop unovčil. Za razbojniška gnezda so vedeli le zločinci, ki so morali priseči, da ne bodo zinili o njih nikomur niti besedice. Kdor bi pa skrivališča izdal, tega bi zadela smrtna kazen.
V celi razbojniški bandi je bila samo ena ženska, namreč žena »kralja banditov«, ki je
i
M
mm
Nove vrste lokomotiva.
Lokomotiva je brez dimnika. Premoga ne meče več kurjač v kurišče, ampak ee premog dovaja avtomatično, Lokomotiva je belgijska iznajdba.
ženska je bila nesreča za vso razbojniško družbo. Neki njen odklonjeni oboževalec se je namreč nad »kraljem banditov« maščeval ■ tem, da je njega in njegovo ženo umoril. Trup-
lo	»kralja banditov« so našli v duplinah Vezuva, ženo pa je umoril v njenem stanovanju.
Ko so začeli o umoru preiskavo, je nastopil Abbemaggio, ki je dobro poznal vso družbo, kot glavna priča proti obtožencem iz strahu pred maščevanjem. Bil Je namreč prijatelj morilca, pa se je bal, da ne bi bil še sam umorjen.
Procesa sedaj ne bodo obnovili, ker je že vse zastaralo, pričakujejo pa, da bodo nedolžni obsojenci pomiloščenl.
Iz londonske statistike
Londonska policija je objavila svoje poročilo za leto 1929., kii obsega prav zanimive statistične podatke o dogodkih v življenju Londona. Londončane posebno zanima zvedeti, ali se ja morala, na kateri so tudi sami interesuraai, dvignila ali pa je padla. Pregled o delovanju londonske policije pa ni popoln, ker statistika izkazuje, da se je izvršilo v Londonu mnogo kaznivih dejanj, ki jih tudi policija ni mogla pojasniti. Odstotek nepojasnjenih zločinov se je 1. 1929. v Londonu znatno dvignil, kar dokazuje, da tehnika policije ne dosega tehinike zločincev. Zločinci v Londonu se poslužujejo v ve-liikii meri avtomobilov, in dobra policijska uprava bi morala skrbeti, da bi imela vsaj toliko avtomobilov na razpolago, kakor jih imajo loa-doski zločinci.
Število kriminalnih slučajev se je leta 1929. V Londonu pomnožilo od 15.886 na 17.664. Največ zločinov se tiče premoženja. Število umorov pa je padlo od 22 na 10, uboji pa so se pomnožili za 100 odstotkov. »Manchester Guardian« sodi, da se je kriminaliteta dvignila zaradi gospodarske krize, zlasti zaradi brezposelnosti. Ce ja to res, potem se da na ta način razložiti tudi padanje števila zločinov, ki jih ljudje zagreše največ v pijanosti. Število takih zločinov je: namreč padlo v Londonu za 2488. Vpoštevati pa1 je treba pri tem dejstvo, da uživanje alkohola na Angleškem sploh ponehava. Ti podatki pa se našajo največ na nižje sloje, kajti število nočnih klubov, kjer se močno pije, stalno raste.
Nesreče v cestnem prometu so se zelo pomnožile in so dosegle 1. 1929. rekord. Leta 1929. je smrtno ponesrečilo na londonskih ulicah 1362 oseb, od teh 500 zaradi lastne neprevidnosti. Največ ljudi so povozili avtomobili. Pri tej priliki so angleški listi objavili celo vrsto navodil za občinstvo, ki jih naj vpošteva, da se obvaruje nesreče. Kakor namreč kaže, se znajo v Londonu saimo golobje spretno izogibati prometnih nesreč. Angleži se vozijo sicer »levo«, niso pa še uredili vprašanja, ali naj hodijo »desno« ali »levo«, kar povzroča zlasti na živahnih križiščih veliko zmedo.
Istočasno s poročilom policije je izšlo tudi /poročilo prometnega ministrstva, iz katerega ja razvidno, da je železnica naravnost zavaroval-; nica za življenje v primeri s številom nesreč, ki se dogajajo na cestah. Na železnica so se namreč leta 1929. smrtno ponesrečili le trije potniki, čeprav so angleške železnice leta 1929.: prevozile 1 miljardo in 700 miljonov oseb.
Ilovo strahovito orožje
Kakor poroča londonski list »Star«, se bavijo v Angliji in tudi v drugih državah prav resno z vprašanjem, če ne bi bilo mogoče opremiti vojnih letal tudi s topovi. Doslej so bila vojna’ letala opremljena le s strojnicami. Ker grade dandanes že silno velika in težka letala, skoro' ni dvoma, da bodo mogla vojna letala prenašati tudi težo topov in s tem bomo zopet za strahovito bojno sredstvo bogatejši.
Nenavadna otroška stava
Iz Kadenarja v južni Srbiji poročajo o neki nenavadni stavi med otroki. Devetletni Ferdinand Nikolič je stavil z več svojimi vrstniki, kdo bo pogoltnil več kamenčkov. Dečki so stavo sprejeli, niso pa kamenčkov zares požirali kakor jih je mali Nikolič, ki je pogoltnil okoli 100 kakor koruzno zrno debelih katiien-čkov. Seveda je začel dečka kmalu boleti želodec. Prepeljali so ga hitro v bolnico, kjer so mu kamenčke odstranili iz želodca, pa vse ni nič pomagalo, ker je bila kri že zastrupljena, da je nepremišljeni deček vsled tega umrl.
Kdaj umrje največ ljudi?
Mnogo ljudi zanima vprašanje, kdaj pomrje največ ljudi? Ali ponoči ali podnevi?
S tem vprašanjem se je pečal tudi privatni docent kirurške klinike v Konigsbergu dr. Frey. 'la je registriral 50 smrtnih slučajev in si je zapisal, da je od teh 500 ljudi umrlo 185 podnevi, 315 pa jih je umrlo ponoči. Ponoči pa je pomrlo največ ljudi med 11. in 12. uro.
Dr. Frey razlaga ta pojav tako, da se deli vse človeško življenje na dve perijodi, na perijodo dela in na perijodo miru. Perijoda miru, ko moč delovanja raznih organov in moč življenjskega procesa znatno pade, je noč. Verjetno je torej, da ponoči, v dobi miru, organi niso proti napadom bolezni na življenje več tako odporni kakor podnevi in zato je tudi umrljivost ponoči večja kakor podnevi.
Francosko-grški gospodarski boj
m nas izvoz
Ze več tednov vlada občutna gospodarska kriza med trgovinskimi odnošaji Francije in Grčije. Povod gospodarskemu nesoglasju je dala francoska vlada s prepovedjo uvoza grških vin v Francijo. Grčija se pripravlja, da proti tej občutljivi prohibiciji podvzame najstrožje protiukrepe in hermetično zapre dostop francoskemu blagu v grške luke.
8 tem je nekako podan ugoden trenutek, da se inozemski trgovini odprejo vrata. Posebno dobro so ta gospodarski boj izkoristili Italijani, ki v zadnjem času naravnost preplavljajo grška tržišča. Vse italijansko časopisje vzpodbuja in opozarja nacijonalno industrijo in trgovino na kar večji izvoz blaga v Grčijo. Pri tem se poslužujejo naši sosedje celo visokega dumpinga, čeravno so svoječasno v ameriško-evropskem gospodarskem boju poudarjali baš nasprotna gospodarska načela.
V očigled tega stanja tudi naši industrijci in trgovci ne smejo imeti zaprtih oči. Res je sicer, da se naši, specijelno slovenski izvozniki ne navdušujejo posebno za grška tržšča in to vsled slabih skušenj s grškimi uvozniki. Marsikatera pošiljka je morala biti prodana po naravnost smešno nizkih cenah, ker so grški trgovci izrabljali nevednost in nepoznavanje prilik na grških tržiščih. S tem pa seveda še ni rešeno, da bi se morala naša trgovina z Grčijo omejiti ali celo zanemarjati. Grki so priznano izvrstni trgovci, s tem mora naš izvoznik pač računati In svoje poslovno znanje in spretnost tako izuriti, da bo tudi grškemu uvozniku kos.
Predvsem je potrebno, da razpolagamo na grških tržiščih z zanesljivim zastopnikom, ki temeljito pozna osebne in lokalne prilike ter splošne trgovske običaje, ki vladajo v njegovem poslovnem okolišu. Poleg tega pa mora biti naš zastopnik tako elastičen, da se brez predsodkov z lahkoto prilagodi trgovskemu ambientu, ki ga obdaja. Poslovne razmere so v Grčiji zelo diferencirane, saj v Makedoniji in Traciji prevladuje orijentalska miselnost, v Atenah, Pi-
Gospodarske vesti
X Seznam izdanih in brisanih obrtnih pravic v Mariboru. Izdane obrtne pravice: Filipič Martin, mesar, Glavni trg (podružnica); Kvas Edvard, nožar, Slovenska uL 28; Ander-luh Franc, strojni ključavničar, Jezdarska ul. 8; Csemba Ferdo, avtoizvošček, Kopitarjeva ul. 6; Corko Štefan, čevljar, Gajeva ul. 10; Voda Ivana, izdelovanje perila, Loška uL 5; Pukl Franc, trgovina s čevlji, Vetrinjska ul. 14; Lotrič Frančiška, trgovina z mešanim blagom, Bet-navska c. 39; Kovač Marija, sejmarstvo z galanterijo, slaščicami in sadjem; Wildereinerjeva ulica 16; Stefančič Marija, prodaja brezalkoholnih pijač, Glavni trg (stojnica), Skaza Jožef, trgovina z mešanim blagom, Glavni trg 14; Arhar Ivanka, prodaja brezalkoholnih pijač, Kralja Petra trg (stojnica); Novak Franc, tapet-nik, Slovenska ul. 24; Safran Martin, pleskar, Frančiškanska uL 12; ReiteriS Bariča, šivilja, Trg Svobode 1; Koller Rajmund, ključavničar, Tattenbachova ul. 4. — Izbrisane obrtne pravice: Sirk Marija, trgovina z mešanim blagom, Glavni trg 15; Leskovšek Marija, trgovina z mešanim blagom, Dravska ul. 8; Kerth Pavla, izdelovanje senčnikov za električne lam-pe, Koroška c. 89; Saveršnik Franc, uglaševanje klavirjev, Einspilerjeva uL 26; Novak Leopol-rfinn, prodaja citer in drugih glasbenih novosti, Wilsonova ul 15; Vojvoda Ana, čevljarstvo, Barvarska uL 5.
X Za naš izvoz vina. V zavodu za pospeševanje vinske trgovine se je pod predsedstvom načelnika tega zavoda dr. Jurija Tomičida vršila konferenca, na kateri so razpravljali o nedo-statkih vinskega izvoza. Konference so se udeležili razen zastopnikov trgovinskega ministrstva tudi zastopniki proizvajalcev vinskih veletrgovcev. Na konferenci se je ugotovilo, da v trgovini vina vlada pri nas velika kriza ter je zato potrebno, da se pri Privilegiranem izvoz-niškem društvu v Beogradu osnuje izvozna sekcija za vino. Ta sekcija naj bi hitro ukrenila potrebno, da se ustvari možnost za izvoz Vina iz Jugoslavije. S konference je bil takoj poslan ministrstvu za trgovino predlog za sestavo take sekcije za izvoz vina pri Privilegiranem izvozniškem društvu.
X Proračunska dela za leto 1931.-1932. Po sporazumu med finančnim ministrom in med drugimi člani vlade se morajo do 1. avgusta t. 1. predložiti finančnemu ministrstvu predlogi za proračun za leto 1931.-1932. Do tistega časa pa se bo finančno ministrstvo bavilo z ureditvijo samoupravnih in banovinskih proračunov.
X Črnomorski Lloyd Male antante. Poslanik Jan Pekarek Je pri zasedanju konference Male antante v Štrbskem Plesu izčrpno obrazložil predlog o ustanovitvi Črnomorskega Lloyda s strani držav Male antante. Ta nova paroplovna družba naj bi imela namen vpostaviti zvezo med članicami in Orijentom.
X Kotacije trgovskih obveznic na zagrebški boni. 9. t. m. je pričela na zagrebški borzi kotacija 6% begovskih (beglučkih) obveznic, o katerih smo svoječasno izčrpneje poročali. Prvi tečaji so se glasili 76-50 d. in 79 —bi.
X Reparacijske priznanice. Notranje ministrstvo sporoča, da se je v zadnjem času pojavilo veliko zanimanje za nakup priznanic za neizdane reparacijske bone po čl. 11 zakona o izplačilu vojne škode. Ministrstvo opozarja interesente, da so te priznanice imenske in pripadajo osebi, kateri je bila odškodnina priznana. Te priznanice so vsled tega neprenosljive. kupec takih priznanic se ž njimi ne more okoristiti, kakor je bilo to mogoče pri odškodninskih priznanicah po ČL 10 omenjenega zakona in pri 20% kronskih bonih.
reju in Solunu pa že neka pokvarjena orijental-sko-evropska.
Grška komisijska podjetja posedujejo običajno večje število reprezentanc in so za sprejem novih zelo skeptične. Za naše izvoznike so pri* poročljiva komisijska podjetja srednje vrste, ker se gospodarji takih podjetij osebno zanimajo za interese svojih komitentov. Najbolje je pač, če se pri sklepanju poslovnih zvez poslužujemo lastnih, dobro verziranih potnikov. V vsakem poslu pa je potrebna skrajna previdnost. Vnovčevanje faktur naj se prepušča bankam (Banque Commerciale de Grčce, Banque Ioničnne, Banque Populaire in Banque National de Grčce), ki imajo v vseh večjih krajih svoje podružnice in so v poslovni zvezi z našimi večjimi denarnimi zavodi. Pri javnih dobavah je uspeh mogo? le s sodelovanjem domačih tvrdk. Informacijskih uradov po evropskem vzorcu ni, informativna služba bank ni vedno zanesljiva. Reklamni prospekti in katalogi imajo neposredno na konsumenta zelo malo uspeha. Osnovo fakturiranja tvori angleški funt, dolar ali pa šv. frank. Plačilni pogoji so odvisni od kreditnih zmožnosti naročnika. Najzanesljivejša plačila so kratkoročni akcepti. Vse potrebne informacije daje naša solunska Zbornica za TOI.
Da se omogoči penetracija našega blaga ▼ Grčiji je potrebno, da odpremljamo le prvovrstno blago enotnega tipa in dobro pakovano. Cene naj bodo kalkulirane kolikor mogoče nizko, da si osvojimo konkurenčnost. Dobro bi bilo tudi, da ustanovijo posamezne skupine izvoznikov v Grčiji stalna skladišča ter vporabijo za vpeljavo gotove vsote v reklamne svrhe.
Prišel je trenutek, ko mora naša trgovina iskati novih tržišč. Vsa Evropa boluje na izredno ostri gospodarski krizi, ki ima svoje kali v nesorazmerno visoki produkciji in pomanjkanju solidarnosti v gospodarstvu Evrope. Konkurenca se veča z dneva v dan in baš v tej konkurenci mora sodoben trgovec pogoditi vsako, tudi najmanjšo konjunkturno odprtino.
X Za tlakovanje naših cest. 23. t. m. se bo v centrali industrijskih korporacij vršila konferenca zastopnikov industrije »trdega kamenja«. Na konferenci bodo razpravljali o normalizaciji in o sortiranju »trdega kamenja« za tlakovanje cest.
X Konferenca strokovnjakov za izdelavo obrtnega zakona. V trgovinskem ministrstvu je končala svoje delo strokovna komisija, ki proučuje mnenja in pripombe gospodarskih zbornic k načrtu obrtnega zakona. Na posredovanje beo-gradake in zagrebške trgovske zbornice je minister za trgovino Ju raj Demetrovič odložil, da se bo vršila v Beogradu konferenca o tem vprašanju z zastopniki zainteresiranih krogov.
X Naša trg. pogajanja ■ Albanijo. 1. avgusta se začno v Beogradu pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Albanijo.
X Šola za trgovsko naobrazbo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine opozarja abituri-jente, ki se žele posvetiti trgovskemu poklicu, na ustanovo »Academie Commerciale« v Parizu, ki je bila ustanovljena leta 1921. po inicija-tivi pariške trgovsko zbornice. Akademija je priključena šoli visokih komercijalnih znanosti (Ecole des Hautes Etudes Commerciales). Šola traja eno leto. Pouk se pričenja v začetku novembra in traja do poletnih počitnic. Poleg teoretičnih naukov se gojijo seminarska dela iz finančne vede, knjigovodstva, trg. tehnologije, gospodarske geografije, politične ekonomije, občega in državljanskega prava ter z vseh gran trgovske socijalne zakonodaje. Za sprejem se zahteva srednješolska matura in prilično znanje francoščine. Pariška trgovska zbornica nudi dijakom podpore v materijelnem oziru s tem, da votira vsako leto večje kredite, ki so namenjeni v kritje stroškov revnejšim, a pridnim dijakom. Vpis je že pričel in traja do 15. oktobra. Vse podrobne informacije se dobijo pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine ali pa direktno pri ravnateljstvu Ecole des Hautes Etudes Commerciales v Parizu, 43, rue de Tocqe-ville.
X Avstrija zapira pot našemu bučnemu olju. Koroški in štajerski producenti bučnega olja poživljajo dunajsko vlado, da uvede zaščitno carino na naše bučno olje, ki se v smislu trgovske pogodbe uvaža v Avstrijo carine prosto. Avstrija je važen konzument našega bučnega olja, saj znaša letni izvoz skoro 4000 q, kar pomeni za naše štajerske in prekmuske producente znaten dohodek. Avstrijski producenti zahtevajo uvedbo 35 zl. kron za 100 kg, kar pomeni popolno prohibicijo našega izvoza. Prepričani smo, da bo naša delegacija energično branila interese naših proizvajalcev bučnega olja.
X Rekordna svetovna produkcija premoga r letu 1929. Svetovna produkcija premoga je v letu 1929. dosegla rekordno višino s svojimi 1-55 milijardami ton (leta 1927. 1-48 milijarde ton). S tem se je produkcija dvignila za 4'7 odstotkov napram letu 1927. in 15-4 odstotkov na-pram letu 1913. Od skupne produkcije odpade 85'14 odstotkov na črni premog in 14‘8 odstotkov na rujavi premog. Evropska produkcija premoga znaša 48‘32 odstotkov, ameriška 42'77 odstotkov.
Posesfoo
z mlinom
iščem v najem ozir. odkupim od gospodarja, ki bi labko ostal do smrti pri hiši. — Naslov v upravi
OGLAŠUJTE
dnevniku
J
Borzna poročila
dne 11. julija 1930.
Devisna tržišča.
Ljubljana, 11. jul. Amsterdam 22-655—22-715, Berlin 13-445—13-475, Bruselj 7 8828, Budimpešta 9-8822, Curih 1094-40—1097-40, Dunaj 7-9489 do 7-9789, London 274-07—274-87, Newyork 56-31, Pariz 221-98, Praga 166 95—167-75, Trst 294-30 do 296-30.
Zagreb, 11. jul. Amsterdam 22 685 bi., Dunaj 794-89—797-89, Berlin 13445—13-475, Bruselj 788-28 bi., Budimpešta 988-22 bi., Milan 294-326 do 296-326, London 274-07—274-87, Newyork ček 66.21-56-41, Pariz 220-98—222-98, Praga 166-95 do 167-75, Zilrich 1094 40—1097-40.
Beograd, 11. jul. Amsterdam 22-8150—22-6550, Berlin 18-4450-18-4750, Dunaj 794-89—797-89, Budimpešta 986-72—989-72, Ženeva 1094-40— 1097-40, London 274—274-87, Newyork 56-21— 56-41, Pariz 220-98—222-98, Praga 16«-95— 167-75.
Curih, 11. Jul. Beograd 9125, Pariz 20-255, London 25-04, Newyork 514-75, Bruselj 71-93, Milan 26-96, Madrid 60-50, Amsterdam 206 96, Berlin 122-825, Dunaj 72-68, Sofija 3-73, Praga 15-275, Varšava 57 70, Budimpešta 90*175.
Dunaj, 11. julija. Berlin 168-88, Amsterdam 28482, Kopenhagen 189 60, Stockholm 190-80, Newyork 807, London 34-44, Pariz 27-865, Bruselj 98-87, Praga 21-005, Beograd 12-5575, Budimpešta 123-95, Bukarešta 4-2110, Varšava 79-37, Sofija 51312, Milan 8709, Curih 137-58. Notacije naših državnih papirjev v inozemstvu.
Vrednostni papirji.
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 11. jul. Drž. papirji: 7% inv. pos. 86-50-87, voj. škoda ar. 432-433, kasa 432 do 433 (433), avg., sept. 432—433, okt., nov. 433 bL. dec. 432-433, 7% Bler pos. 84 75—85 (85), 8% Bler pos. 95-125—95-375 (95"25), 7% pos. hip. 84—84 375. — Banke: Hrvatska 50 d., Pra-štediona 900—905, Udružena b. 191-50—192-50, Ljublj. kred. 122 d., Medjunarodna 63 d., Narodna banka 8200—8300. — Industrije: Seče-rana Osijek 330-342, Trboveljska 405-409, Slavonija 200 d., Vevče 126 d.
Beograd, 11. jul. 7% in vest. pos. 89-75—90-25, 4% agrarne obveznice 55-50, 7% posojilo hip. banke 86-50, Narodna banka 8210—8225, Obvezna banka 650, Izvozna banka 650, Prometna banka 970, Vojna škoda 443-25—444-25.
Dunaj, 11. jul. Bankverein 18, Kreditni zavod 47-55, Prioritete 92-55, Trbovlje 5020, Ley-kam 4-20.
NOTACIJE NAŠIH DR2. PAPIRJEV V INOZEMSTVU.
Newyork, 11. julija. 8% Bler 94-50,—95-50, 7% Bler 84 50—85-25, 7% posojilo Hipot. b. 84-84-50.
London, 11. julija. 7% Bler 84—85.
Žitna tržišča.
Na ljubljanskem tržišču tendenca čvrsta, zaključena sta bila dva vagona pšenice.
Novi Sad, 11. jul. Pšenica nova 78/79 kg: bačka 167-50-172-50, gornje bačka 170-175, banat., Tisa 175—180, gornjebanat. 172-50—175, sremska 162-50—167-50. Otrobi: srem., ban. 77-50—82-50. Tendenca stalna. Promet: Pšenica 31 vagonov, ječmen 1 vagon, koruza 23 vagonov, moka 4 vagone, otrobi 30 vagonov.
Sombor. 11. Jul. Pšenica stara 78/79 kg: 157-50—162-50, 79/80 170—175, srem., slav. stara 78/79 kg 160—165, nova 78 kg 16—165, Ban., Tisa, nova 79/80 kg 172-50-177-50, Ban., Bega 79/80 kg 165—167-50, Ban., Bega kanal 79/80 kg 165—170. Oves: banaški 150—155, srem., slav. 150—155. Rž: baška 110—115. Ječmen: baški, stari 64/65 kg 95-100, baški, letni 67/68 kg 112-50-117-50, baranjski 66/67 kg 120-125. Koruza: baška 110—115, baška, avgust 117-50 do 122-50. Moka: Ogg 330—340, Og 325—330, 2 290-310, 5 240-250, 6 170-180, 7 115-125, 8 90—100. Promet: skupno 367 vagonov. Tendenca stalna.
Budimpešta, 11. jul. Tendenca slabša, promet srednji. Pšenica: okt. 18-75—18-95 (18-87 do 18-88). Rž: okt. ll-85-12'05 (11-90-11-92). Koruza: jul. 14-88—15*— (14-86—14-88), avgust 14-65-14-92 (14-70-14-72), trs. avg. 13--.
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca nespremenjeno mlačna, zaključenih je bilo 34 vagonov bukovih cepanic in 1 vagon tesanega lesa.
Speri
Ljubljana, 11. julija.
Turnir za svetovno prvenstvo v Montevideu se vrši ▼ štirih skupinah .Moštva vsake skupine igrajo medsebojno po sistemu na točke, dočim igrajo zmagovalci skupin po cup sistemu. Tekme se vrše v velikanskem, novozgrajenim stadionu, ki ima prostora za 100.000 gledalcev. Mi igramo prvo tekmo v ponedeljek * Brazilijo in nimamo dosti izgleda na uspeh. 17. t. m. se srečamo z Bolivijo, ki nam je po moči prilično enaka.
Naša ekipa se je medtem že udpočila od pre-stanega napornega potovanja in pridno trenira. Vreme je zelo ugodno, ker ni prevelike vročine, tako da so naši igralci v prav dobri kondiciji. Danes je naša reprezentanca položila venec na grob Artigase, osvoboditelja in borca za neodvisnost Uruguaya.
Mednarodna regata na Bledu se vrši v dneh 19. in 20. t. m. Program prvega dne obsega jugoslovansko prvenstvo, drugega dne pa mednarodne veslaške tekme. Regate se udeleže poleg najboljših jugoslovanskih klubov tudi ino-zemci. Tekmovalna proga meri 1900 m. Za tekmovalne čolne bo zgrajen poseben han-ger za 86 čolnov. Nameščene bodo potrebne slačilnice, garderobe, tribune za gledalce in megafoni.
Turnir železničarskih klubov se vrši danes in jutri v Sarajevu. Sodelujejo klubi iz Ljubljane, Maribora, Osijeka, Sombora, " ""rada,, Subotice, Zagreba in Sarajeva. Po -..ačanih tekmah se bo sestavila reprezentanca železničarjev, ki bo nastopila proti reprezentanci Sa-rajova. Na kongresu se bo osnoval Savez železničarskih športnih klubov.
Savezni delegati za dri. prvenstvo so že določeni: v Osijeku Slavija—Hašk g. N. Segedin-ski, v Zagrebu Concordia—Ilirija g. M. Mio-dragovič in v Beogradu Jugoslavija—Bačka g. R Krstič.
Tunney in Dempsej, bivša svetovna prvaka v boksu, sta začela ponovno trenirati. Prvi, da si zopet osvoji prvenstvo, drugi pa za matcb z italijanskim orjakom Carnero.
Hidcn, reprezentančni vratar Avstrije, odpotuje 8. avgusta iz Dunaja v London, kjer je angažiran za Arsenal, enega izmed najboljših angleških profesionalnih klubov.
Dvomatch Finska : Češkoslovaška se je vršil te dni v Pragi. Cehi so se pokazali v »! jajni formi in so skoro v vseh discipi zint gali. Doseženih je bilo več državnih lahkoatletskih rekordov. Evo rezultatov:
100 m: 1. Engl (Č.) 10-9, 800 m: 1. Dvorsky (C.) 2 : 00-6, krogla: 1. Douda (C.) 14-68 m, 110 m zapreke: 1. Sjdsted (F.) 15-7, 5000 m: 1. Kosciak (Č.) 15 : 81-4, kladivo: 1. Pruša (C.) 42-14 m rekord, skok ob palici: 1. Korejs (Č.) 4-005 m rekord, skok v dalj: 1. Hoffman (Č.) 6-84 m, kopje: 1. Jiirvinen (F.) 67-6 m, 400 m zapreke: 1. Dostal (Č.) 57-6 rekord, disk: 1. Kennte (F.) 44-3 m, skok v višino: 1. Dalman (F.) 1-8 m.
Motoklub »Ljubljana«. V nedeljo, dne 13. t.
m. priredi Savez Motoklubova kraljevine Jugoslavije zvezdno vožnjo v Rogaško Slatino, kjer je ob 10. uri dopoldne v hotelu »Pošta« skupni sestanek udeležencev vseh motociklističnih klubov Jugoslavije. Odhod članov iz Ljubljane je določen za 6. uro zjutraj od kavarne Evropa. Zunanji člani naj si odhod ure-de tako, da prispejo do cilja do 10. ure dopoldne. Ker je vožnja velikega propagandnega pomena in da savezna prireditev tem veličast-neje uspe, apelira Motoklub »Ljubljana« na vse svoje člane, da se te vožnje 6igurno udeleže v kar največjem številu. Proga je zelo lepa jn meri iz Ljubljane do Rogaške Slatine ca. 108 km. Na svidenje v Rogaški Slatini I — Odbor.
Občni zbor M. O. preložen.
Občni zbor M. O. L. N. P. se vrši mesto 9, t. m. v torek 15. t. m. ob 20. uri v hotelu »Orel«.
I.S.S.K. Maribor : S. K. Čakovec.
Nogometni okrožni prvak je za nedeljo povabljen v Čakovec, kjer bo odigral s tamoš-rjim moštvom prijateljsko tekmo.
8. K. Železničar gostuje v soboto in ljo v Sarajevu, na turnirju železničarskih bov.
I. S. S. K. Maribor : S.T.K. Piuj.
V nedeljo se vrši v Ptuju tenis-match med tamošnjim S. T. K. Ptujem in I. S. S. K. Mariborom. Za Maribor nastopijo: Šepec, _ Voglar Pušenjak, Mešiček, Fabijan in Gašperin.
SpeJicijsko podjetfje
išče v uvoznem prometu popolnoma
izvežbanega uradnika
Glavni pogoj Je znanje slovenščine in srbohrvaščine v govoru in pisavi Ponudbe je poslati pod „UVOZtt na administr. »Jugoslovana*
KMETIJSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Je glavna zastopnica kmetovalcev v dravski banovini in šteje nad 380 kmet podružnic in okrog 26.000 članov. Člani plačajo na leto 20 Din in dobivajo za to brezplačno strokovni list
turiaSki TRG 3
VSAK KMET MORA BITI ČLAN KMETIJSKE DRUŽBE
.KMETOVALEC«
Ta list |im nudi strokovni pouk In navodila za umno gospodarstvo. Družba dobavlja članom tudirazne kmetijske potrebščine
* *
Službene ob/ave
Razglasi kraljevske banske uprave
VI	No. 14.982.
Izprememba
t seznamu zdravnikov.
Dr. W e i s e Hinko, zdravnik v Slatini—Radenci, to dr. K r a 1 j Angel, eeteundarij eploSne bolnice v Ljulbljoni, sta bila vpisana v imenik udraivniške zbornice za Dravsko banovino.
Ljubljana, dne 3. julija 1930.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine.
Po naredbi bana:
Zdravstveni inšpektor: Dr. Majer s. c.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 29/23—177,
Oklic.
1654
Dne 16. j u 1 i j a 19 3 0. o b devetih se bo oddajala pri podpisanem sodišču, Boba št. 29, za dobo pet let v najem novozgrajena vila št. 182 v Gradu—Bled z 10 sobami in pritiklinami. Izklicna cena najemnine znaša najmanj 15.000 Din letno. Ostali dražbeni pogoji so na vpogled pri županstvu na Bledu in pri podpisanem sodišču med uradnimi urami. Okrajno sodišče v Radovljici, odd. I., dne 10. julija 1930.
C 175/30-5.
Oklic.
1655
Tožeča stranka B u k o v a c Jurij in Polona, prevžitkarja v Žurgah št. 9, je vložila proti toženi stranki K n a u s Ignacu in Julijani, posestnikom v Žurgah št. 9, k opr. št. C 175/30—5 tožbo radi 3550 Din 80 p s prip.
Narok za ustno razpravo se je določil na 2 9. julija 1930. ob pol desetih pred tem sodiščem v izbi št. 3 razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Bogataj Ivan, zasebnik v Kočevju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 8. julija 1930.
C II 33/30-1.
*	v
Oklic.
1652
Tožeča stranka Unetič Jurij, posestnik v Veliki Dolini, po notarju Josipu Vim-polšeku v Kostanjevici, je vložila proti toženi stranki Vovku Jožetu iz Velike Doline št. 2, oz. njegovim dedičem in pravnim naslednikom neznanega bivališča, k opr. št. C II 33/30—1 tožbo radi lastnine.
Narok za ustno razpravo se je določil na
1. avgusta 1930., ob desetih, pred tem sodiščem v izbi št. 4 razpravna dvorana.
V	>t je bivališče tožene stranke neznano, S9 postavlja Josip Likar, upokojeni gozdar na Dobah št. 1, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. II., dne 1. julija 1930.
C III 786/30-2.
Oklic.
1650
Tožeča stranka Brozovič Srečko, lastnik agencije »Putermisorc v Zagrebu, je vložila proti toženi stranki M i g a 1 i č Fani iz Karlovca, selo Hrnetič št. 1, k opr. št. C III 786/30—2 tožbo radi Din 760'—. Narok za ustno razpravo se je določil na 2 7. avgusta 1930. ob osmih pred tem sodiščem v izbi št. 50 razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja gosp. Kobal Alojzij, odvetnik v Ljubljani, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblašenca. Okrajno sodišče v Ljubljani odd. III., dne 2. julija 1930.
C 106/30-1.
Oklic.
1653
Tožeča stranka Repar Ana, gostilničarka v Metliki št. 150, je vložila proti toženi stranici Bradica Francu, posestniku v Metliki, sedaj neznano kje v Ameriki, po skrbniku W e i s s u Leopoldu, trgovcu v Metliki, k opr št. E 106/30—1 tožbo radi Din 2356-—.
Narok za ustno razpravo se je določil na 2 7. avgusta 1930. ob pol o s mi h pred tem sodiščem, razpravna dvorana štev. 20.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja W e i s s Leopold, trgovec v Metliki, za skrbnika ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. II.,
dne 8. julija 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 413—prez—30.	8—2
Razpis.
Na juridični fakulteti v Ljubljani se razpisuje mesto docenta za javno pravo.
Prosilci za to mesto naj vlože pravilno opremljene in kolkovane prošnje, katerim je dodati curriculum vitae ter znanstvene spise,
do 30. septembra 1930. pri podpisanem rektoratu.
Rektorat univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani, dne 1. julija 1930. Rektor: Dolenc s. r.
Razpis.
1643-2—2
Direkcija drž. rudnika Velenje razpisuje navdan 24. julija 1930. ob enajstih nabavo: 8000 kg	pšenične	moke	št.	Og
2000 kg	pšenične	moke	št.	Ogg
7000 kg	pšenične	moke	št.	6
1000 kg	ječmenove kave Kathreiner
1000 kg Franckovega pridatka za kavo 2000 kg pralnega mila.
Posebni pogoji se dobe pri podpisani. Direkcija drž. rudnika v Velenju, dne 9. julija 1930., št. 5910.
Razne objave
1633-3-2
Poziv upnikom.
Zadruga drž. službenika za nabavku na-mirnica v Slovenjgradcu je po sklepu občnega zbora z dne 22. marca 1930. prešla v likvidacijo in se razdruži.
Eventuelni upniki naj prijavijo svoje terjatve do 1. avgusta 1930.
Likvidatorji.
■ " t
1657
Objava.
Izgubil sem odpustnico drž. osnovne Šole v Mostah pri Ljubljani na ime: Šušteršič
Ivan iz Mlade Boleslave (ČSR), ter Jo pro*
glašam za neveljavno.
Šušteršič Ivan a. r.
Objava.
1656
Izgubil sem izpričevalo II. a razreda.
I.	semester, trgovsko-gremialne šole * Ljubljani za leto 1921./22., kat. št. 22, na ime: Pirnat Alojzij iz Viča. Proglašam ga za neveljavno,
Pirnat Alojzij s. r.
Objava.
1649
Izgubil sem izpričevalo III. b' razreda dr* žavne gimnazije v Mariboru za šolsko leto 1929./30. na ime: Kobale Franc iz Slovenske Bistrice. Proglašam ga za nev^< ljavno.
Slov. Bistrica, dne 7. julija 1930.
Kobale Frane s. r,
1691
Vabilo na IV. redni občni zbor,
M ga bo imel
Savez Agrarnih Zajednic za SIovenijO| r. z. z a. z. v Mariboru, v nedeljo, dne 27. julija 1930., ob desetih.
v Mariboru v prostorih gostilne Senekov« V Tatenbachovi ulioi.
Dnevni redt
1. Volitev dveh overovateljev zapisnika;
2. Poročilo upravnega odbora.
3. Poročilo nadzorništva.
4. Odobritev računskega zaključka za leto 1929. in podelitev razrešnice uprav* nemu odboru in nadzomištvu.
5. Izprememba saveznih pravil v 88 L. 2., 19., 29. in 57.
6. Ustanovitev mlekarne.
7. Organiziranje skupnega prodajanja kmetskih proizvodov zadružnikov.
8. Zadolžitev pri Privilegirani Agrarni banki in pri ministrstvu poljoprivrede.
9. Odobritev enotnih zadružnih pravil za članice.
10. Volitev v upravni odbor*
11. Letni prispevki.
12. Slučajnosti.
*
V	primeru, da ta občni zbor ne bo sklep* čen, se bo vršil novi občni zbor po 14 dnevih z istim dnevnim redom in na istem kraju, kateri zbor bo reševal polnomočno In pravoveljavno brez ozira na število zastopanih članov.
Upravni odbor.
ANAT0LE FRANCE:
BOGOVI
S02EJN1
Med tem so umetniki in miroljubni meščani ogledovali priprave za praznik in na njihovih obrazih je bilo citati tako mračno ljubezen do življenja kakor je bilo mračno njihovo življenje samo: največji dogodki so izgubljali ob njihovem merilu svojo veličino, čim so jih doznavali, bili so medli, kakor oni sami. Sli so par za parom, noseč otroke v naročju ali vodeč jih za roko, ali pa so tekali otroci pred njimi in nič lepši niso bili kakor njihovi starši in vse je kazalo, da tudi ne bodo bolj srečni in da bodo spravljali na svet druge otroke, ki jim bosta radost in krasota prav tako skromno odmerjeni kakor njim. Včasih pa si ugledal kako veliko, zalo dekle, ki je na svoji poti navdajala mladeniče s plemenitim hrepenenjem, starca pa z grenkim spominom na sladkosti življenja.
Pri vojaški šoli je Evarist pokazal Elodiji egipčanske kipe, ki jih je narisal David po rimskih vzorcih iz Avgustove dobe. Tedaj sta čula napudranega starega Parižana, ki je vzkliknil:
»Človek bi mislil, da je na bregovih Nila!«
Zadnje tri dni, odkar Elodija ni videla svojega prijatelja je bil »Amor slikar« priča resnih dogodkov. Grajana Blaise-a so bili ovadili Odboru za javno varnost radi sleparij pri dobavah. Sreča, da je bil trgovec s bakrorezi znan v svoji sekciji: Nadzorni Odbor Kopij
je bil pri Odboru za javno varnost porok za njegovo državljansko mišljenje in je izpričal njegovo poštenje.
Elodija je vsa vznemirjena pripovedovala o tem dogodku ter pripomnila:
»Sedaj smo pokojni, toda bilo nam je že pošteno vroče. Malo je manjkalo, da niso mojega očeta vtaknili v zapor. Da je nevarnost trajala še nekaj ur, bi vas bila šla prosit, Evarist, da napravite pri svojih vplivnih prijateljih potrebne korake za mojega očeta.«
Evarist ni odgovoril. Elodija še v sanjah ne bila mogla izmeriti globine tega molka.
Šla sta roko v roki vzdolž strmih bregov Seine. sta si o medsebojni ljubezni v govorici Julije in Saint-Preux-a1:: vrli Jean Jaqiies3 jima je nudil sredstvo, da sta slikala in krasila svojo ljubezen.
1 Saint-Preux je ljubimec Julije d’Etagne v Rous-seau-jevem romanu »La Nouvelle Heloise«.
2 Rousseau.
Občinska uprava je bila dosegla to čudo, da je za en dan zavladalo izobilje v sestradanem mestu. Na Invalidskem trgu, na obrežju reke, se je bil pomestil sejem: trgovci so prodajali po barakah klobase, safalade, jetr-nice, z lavorjem ovenčane gnjati, nanterre-ske kolače, hlebce po štiri funte, limonado in vino. Bile so tudi prodajalne, kjer so se prodajale domoljubne pesmi, kokarde, medene verižice in vsakovrstne drobne dragocenosti. Evarist se je ustavil ob izložbi skromnega drago-tinarja ter izbral srebrn prstan, kjer je bila videti v reliefu Maratova glava, ovita s svileno ruto. In nataknil ga je Elodiji na prst.
* • •
Tisti večer jo je ubral Gamelin v ulico SuKega Drevesa h grajanki Rochemaure, ki je bila poslala ponj
v nujni zadevi. Našel jo je v njeni spalnici, zleknjeno na otomani, galantno raznaženo.
Dočim je grajankino telo izražalo pohotno kopr-nenje, je vse okrog nje govorilo o njeni graclji, njenih igrah, njenih talentih: harfa poleg napol odprtega kla-vir ja; kitara v naslonjaču; statva za vezenje, na kateri je bilo napeto satinsko blago; omara za knjige vsa v, neredu, kakor da jo je opustošila krasna roka, prav tako zeljna spoznanja kakor občutkov. Dala mu je poljubiti roko ih mu rekla:
»Pozdravljen, grajan porotniki... Prav danes mi je Robespierre starejši izročil pismo s priporočilom za vas na predsednika Hermana, zelo dobro sestavljeno pismo, ki pravi približno tole: »Opozarjam vas na grajana Gamelina, ki je vreden priporočila zavoljo svojih talentov in svojega domoljubja. Smatral sem za svojo dolžnost, da Vam sporočim ime domoljuba, ki ima načela in neomajano ponašanje v revolucijonami smerL Ne zamudite prilike, da se izkažete uslužnega republikancu...« Nesla sem to pismo še gorko predsedniku Hermanu, ki me je sprejel zelo vljudno in laskavo ter nemudoma podpisal vaše imenovanje. Stvar je y redu* Gamelin je za hip pomolčal ter nato dejal: »Grajanka, čeprav nimam koščka kruha, da bi ga dal svoji materi, prisegam na svojo čast, da sprejmem funkcije porotnika samo zato, da bi služil Republiki ter jo osvetil nad vsemi njenimi sovražniki.«
Grajanka je sodila, da je zahvala hladna In poklon strog. Sumničila je Gamelina, da je premalo ljubezniv, Toda preveč je ljubila mladost, da mu ne bi izpregle-dala kake neuglajenosti. Gamelin je bil lep: sodila je, da je zaslužen. »Ga bomo že opilili«, sl je mislila. In povabila ga je ksvojim večerjam: sprejemala je vsak večer, po gledališču. -	*	*	~
o
T**!*
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Mlcb&lek. «• Urednik Janez Debevec, Za Inseratoi Sel odgovarja Avgust Kozman. ,Vtl v. Ljubljani
Seja ljubljanskega občinskega sve4a
Ljubljana, 11. julija.
Za danaSnjo sejo občinske uprave je vladalo še precejšnje zanimanje, ker so bile na dnevnem redu prav važne komunalne zadeve, v prvi vrsti vprašanje gradnje carinarnice, dalje razprava o računskem zaključku za leto 1929 in naposled debata o elektrifikaciji Dravske banovine.
Županovo poročilo
Zupan dr. Dinko P u o je sejo otvoril točno ob 17. in podal kratko poročilo o vseh važnejših dogodkih in ukrepih, ki jih je storila občinska uprava od zadnje seje. Za overovatelja zapisnika je imenoval obč. svet. gg. Šarabona in Petra Sterka. Nato je omenil, da se je udeležil vsesokolskega zleta v Beogradu, kakor tudi gospodarske konference na Sušaku, ki je razpravljala o spoju Slovenije z morjem. Te konference se je udeležil skupno z obč. svet. dr. Fettichom.
Komemoracija katastrofe »Kara-djordja«
G. župan se je nato v lepih besedah spominjal katastrofe našega lepega parnika »Kara-djordja«. Dejal je med drugim: Poročati imam žalostno vest, da se je naš najlepši parnik »Ka-radjordje« ponesrečil. (Občinski svetovalci so se v znak sožalja dvignili 8 sedežev.) Občinska uprava si šteje v dolžnost, da kondolira Jadranski plovidbi k tej nesreči. Obenem predlaga, da votira občinski svet za ponesrečene mornarje znesek 10.000 Din kot podporo. (Živahno odobravanje med občinskimi svetovalci in klici:
»Dobrot«). Zupanov predlog je bil soglasno sprejet.
Obč. svet. Ivan Hribar je k temu predlogu pripomnil, da občinski svet občuduje junaško ponašanje pomorščakov »Karadjordja«, ki so s svojim požrtvovalnim delom rešili življenje tolikim našim bratom. (Živahno odobravanje!).
O. župan je nato sporočil, da je kongresni odbor Vseslovanskega gasilskega kongresa povabil mestno občino odnosno občinske svetovalce, da se udeleže tega kongresa, ki se bo vršil od 1. do 4. avgusta tl v Ljubljani. Pozval je občinske svetovalce, da se tega kongresa udeleže v čim večjem številu.
Zaprisega novega meščana
O. župan je nato predstavil občinskemu svetu novega ljubljanskega meščana, mesarskega mojstra Frana Ocvirka, ki ga je pozval, da brani čast Ljubljane in da poda zaobljubno prisego njemu v roke. O. Ocvirk je položil to prisego, nakar mu je g. župan izročil lepo diplomo o meščanstvu, umetniško delo akad. slikarja H. Smrekarja.
Sprejem v občinsko zvezo
Poročevalec personalno-pravnega odseka obč. svet. dr. Vladimir Ravnihar je nato poročal o sprejemu nekaterih oseb v občinsko zvezo. Sprejeti so bili proti plačilu taks: ga. Marija Lampreht in njena hčerka Olga (100 Din), dalje ravnatelj Trboveljske premogokopne družbe inž. Simon Radnai s soprogo (1000 Din) in uradnica Dora Gruden (100 Din).
Vprašanje gradnje carinarnice
Občinska uprava je nato prešla k razpravi o poročilih finančnega odseka.
Poročevalec obč. svet. Ivan Tavčar je najprej poročal o zadolžnici, ki jo ima podpisati mestna občina v zadevi najetja posojila pri Državni hipotekarni banki za gradnjo nove carinarnice v Ljubljani. Finančni odsek je predlagal naslednji sklep v odobrenje:
»Občinsko zastopstvo najame pri Državni hipotekarni banki kaldrminsko posojilo v smislu uredbe o kaldrmini v znesku Din 16,400.000’— in sicer za dobo 25 let za zgradbo vseh poslopij glavne carinarnice v Ljubljani in za zgradbo dovoznih cest k carinarnici.
Posojilo se dviga v obrokih.
Občinsko zastopstvo dovoljuje, da se pri zemljiščih, katera se bodo kupila iz najetega posojila odnosno na zemljiščih, na katerih se bodo zgradile zgradbe iz najetega posojila, kakor tudi na dohodke teh objektov vknjiži zastavna pravica za celokupni znesek dovoljenega posojila s pripadki in kavcijo v korist Državni hipotekarni banki.
Po uspešnih pogajanjih s finančnim ministrstvom je to odobrilo: izvršitev projektiranih zgradb za carinarnico in tlakovanje nekaterih cest s približnimi stroški Din 25,000.000'— ter najetje posojila Din 16,400.000*— na račun dohodkov kaldrmine, ki se pobira pri ljubljanski carinarnici.
Diferenca ca. Din 8,600.000'— pa se bo krila iz neangažiranega posebnega kaldrminskega fonda.
Podžupan prof. Evgen Jarc je nato predlagal, da bi se to posojilo obrestovalo od takrat, ko se bo dvignilo. Bsedilo zadolžnice ne odgovarja dejstvom, kakršna so bila sklenjena pri pogajanjih s centralno upravo Državne hipotekarne banke.
Obč. svet. dr. Vladimir Ravnihar je k sklepu dodal nekatere pripombe, ki so se nanašale na zgradbo carinarnice in ureditev dovoznih cest. Pozdravljal je zlasti dejstvo, da se je vprašanje carinarnice naposled pomaknilo z mrtve točke. Že vladni komisar, banski svetnik g. Mencinger, je sprožil vprašanje gradnje carinarnice ter je vodil pogajanja z generalnim direktorjem carin dr. Konradom Šmidom. Opozarjal je, da se carinarnica zgradi na svetu, ki je zadnji Čas glede cen znatno porastel. G. vladni komisar je izposloval za ta svet opcijsko pravico, ki je pa menda sedaj že zapadla. Obžaluje, da so cene znatno porastle in da mora mestna občina sedaj kupovati dotični svet po ,42 Din za kvadratni meter, dočim je bila prej cena dogovorjena po 22 Din.
G. župan je k izvajanjem predgovornika pripomnil, da je mnogo pripomogel k zgradbi carinarnice tudi sedanji občinski svet in da je akcijo podpiral generalni direktor dr. Konrad Šmid, ki je šel občini zelo na roko. (Klici: »Dobro!«) V sporazumu z železniško upravo in drugimi faktorji je sedaj tako urejeno, da ostane osebno-potniški kolodvor na starem mestu, da ostane na istem mestu tovorni kolodvor in da bo carinski kolodvor v bližini carinarnice. Sedaj carinski kolodvor, ki je poleg tovornega, zelo ovira ne samo tovorni, marveč tudi osebni promet. Glede nakupa zemljišča za carinarnico omenja, da je opcijska pravica zapadla in da so res nekateri lastniki parcel zahtevali eksorbitantne cene. Priznati pa mora, da je večina lastnikov napram občini popustila v cenah, a proti nekaterim lastnikom, ki zahtevajo visoke cene, bo od strani državne železniške uprave uvedeno razlastitveno posto-
panje. Kupnina za zemljišče Je v splošnem že plačana.
Občinski svet je nato sprejel sklep finančnega odseka skupno s predlogom podžupana prof. Evgena Jarca.
Regulacija svetokrižkega okraja
Poročevalec finančnega odseka obč. svet. Ivan Tavčar je nato poročal o najetju posojila za regulacijo svetokriškega okraja. Finančno ministrstvo je odobrilo ljubljanski občini najetje posojila 7,000.000 Din pri Pokojninskem zavodu za privatne nameščence v Ljubljani. S tem posojilom se ima urediti Dunajska cesta in svetokriški okraj. Pokojninski zavod Je stavil kot pogoj za dovolitev posojila, da bo najkasneje do konca leta 1934. mestna občina razširila in regulirala vsaj Gajevo ulico, zlasti pa podrla hišo na vogalu Dunajske ceste in Ga-jeve ulice, kakor tudi vsa dela, ki so določena v regulacijskem načrtu. Kraljevska banska uprava je odobrila, da sme Mestna hranilnica prevzeti žiro za to posojilo, ki se bo amortiziralo v 20. letih z 8% obrestmi in 2% amorti-začno kvoto.
Občinski svet je odobril predloge finančnega odseka.
Nagrade uradnikom gradbenega urada
Občinski svet je nato sprejel predlog finančnega odseka, da se dovoli nagrada v skupnem znesku 19.269-70 Din uradnikom gradbenega urada, ki so izdelali načrte novih objektov carinarnice. Ker je bilo delo nujno, so uradniki izvršili to delo v izvenuradnih urah in ob nedeljah.
Dom j/e. Franje Tavčarjeve v Kraljeviči
Poročevalec finančnega odseka je nato poročal o kuratoriju doma ge. Franje Tavčarjeve v Kraljeviči. Tam je »Kolo jugoslovanskih sester« kupilo za 350.000 Din lepo poslopje z zemljiščem, ki ga je preuredilo za »Dečji dom«, kamor pošilja »Kolo jugoslovanskih sester« na počitnice slabotno in osirotelo deco. »Kolo jugoslovanskih sester« je del kupnine plačalo, a vknjižil se je ostanek kupnine 160.000 Din. »Kolo jugoslovanskih sester« je prvotno zaprosilo mestno občino za garancijo tega posojila. Mestna občina pa se je naposled odločila, da sama sodeluje pri »Dečjem domu«. Mestna hranilnica ljubljanska je velikodušno darovala za ta dom 250.000 Din. (Živahno odobravanje.) Izdelal se je poseben statut kuratorija, v katerem je mestna občina zastopana po 4 članih uprave, a »Kolo jugoslovanskih sester« po treh članih.
G. župan je k temu poročilu pripomnil, da je treba v kuratorij izvoliti 4 člane.
Obč. svet. Rupnik je pripomnil, da naj bi se v ta kuratorij izvolil obč. svet. dr. Fettich, Rainer, Ivan Tavčar in Anton Likozar.
Obč. svet. dr. Vinko Gregorič je obžaloval, da se je s tem predlogom prezrla Mestna hranilnica ljubljanska ter predlagal, da se eno mesto prepusti temu zavodu.
G. župan je nato pripomnil, da Je treba enega izmed predlaganih gospodov črtati. To bi bil obč. svet. Likozar.
Obč. svet. Likozar: »En šolnik spada notri!« (Veselost.)
Ker se občinski svet ni mogel zediniti, Je odredil g. župan kratek odmor, da so se občin-
ski svetovalci sporazumeli glede kandidatov v kuratoriju. Z večino glasov so bili nato pri glasovanju z listki izvoljeni: dr. Fettich, Rajner in Ivan Tavčar. Četrto mesto je bilo pridržano Mestni hranilnici ljubljanskL
Razni predlogi in prošnje
Sprejet je bil predlog, da občina ne prispeva k stroškom za vzdrževanje uradnega poslopja sreskega načelstva Ljubljana okolica. Sprejeti so bili naslednji predlogi obč. odbornika Ivana Dachsa, da se sniža vstopnina v mestnem kopališču na 2 oziroma 3 Din, da Be dovoli kredit 6000 Din za snaženje uradnih prostorov, da se izplača nagrade 4 veroučiteljem na zasebnih
Šolah, ki imajo značaj zunanje Sole in ne zgolj zaseben internatski. Ugodi se prošnji društva »Trgovska akademija« za odpis davščine na nezazidano parcelo ter prošnji aerokluba »Naša krila« za podporo 20.000 Din ca popravilo novega letala.
Glede letališča v Ljubljani pojasni župan, da se bo občina zanj resno pobrigala, ko bo promet v zraku večji, kar se bo zgodilo prej ali slej. Ugodi se tudi prošnji Prostovoljnega gasilnega društva na Barju za podporo 8000 Din za nabavo potrebnega tehničnega orodja ter prošnji Uprave narodnega gledališča za podporo 30.000 Din in končno prošnji ortopedične-ga zavoda »Atena« za stalno mesečno podporo.
Dr. Gregorič o računskem zaključku
Po poročilu računskega zaključka, kd ga je podal g. Tavčar in v katerem je poudarjal, da se uvede takozvano računsko leto pri računskih zaključkih, ker se s tem doeeže popolna likvidacija angažmanov in je zaključek pregleden, je povzel besedo občinski svetnik dr. Vinko Gregorič ter uvodoma podal glavne smernice, po katerih bo treba presojati v podrobni razpravi posamezne postavke predloženega obračuna. Letošnja proračunska razprava se je vršila v rekordnem tempu in zato se niso či-tale miti pripombe občanov k proračunu. To se seveda v bodoče ne sme več zgoditi. Po določilih § 69 je magistratai gremij kot upravitelj občinskega sveta zavezan natančno ravnati se po postavkah ustanovničnega proračuna. Obračun za leto 1929 pa se odlikuje v tem, da niti od daleč ni zadostil magistratni gremij tem določilom občinskega reda. Jasno je, da je kontrola pri občinski upravi nezadostna in da se bo moral ta nedostatek nujno odpraviti.
Nadaljna zahteva preračunavanja je, da krediti niso več sumaričnl, ker to ni zdravo in daje gospodarju preveč prostosti. Tudi kontrola med letom je lažje, če so krediti specificirani v proračunu. Ako se polagajo računi o porabi dovoljeni1' kreditov in o sprejetih dohodkih, morajo biti ti javni računi tako jasni, da jih more razumeti lajik. Proračunu za leto 1990 manjkajo popolnoma točna pojasnila o vzrokih slabšega ali boljšega uspeha nekaterih računskih postavk. Pojasnilo računa bi moralo biti tako, da bi bile izključene vse nejasnosti in vsi dvomi. Knjgovodstvo mora nadalje najstrožje čuvati kredit, kf ga je dovoUl občinski svet.
Prekoračenje proračuna v splošni mestni upravi
Proračun je bil prekoračen: Pri usluibenskem d. ’ u, pi rniških pavšalih, bolniški blagajni, polnih stroških, volitvah, ekspenzarju, kurjavi ln anaženju, razsvetljavi, Inventarju, knjigah :n t -.kovinah, pošti in kolkih, pri inseratih in raznih za 370.190 Dan. Izdatki za plače pa so bili manjši za 248.087 Din. Kakor se vidi ee je porabil prihranek pri plačah in pokojninah «a kritje prekorečenega kredita.
Mestna poslopja in zemljišča
Pri postavki o vzdržaivanju mestnih poslopij v znesku nad 4 milijone so zapopadene anuitete In napravila. Izdalo se je pa proti proračunu za 624.895 Ddn manj in je dvojno mogoče, da 9e niso plačale anuitete, ali pa se niso izvršila popravila. V obračunu tm' nobenega tozadevnega pojasnila. Pri dohodkih mestnih poslopij ni pojasnila v obračunu, zakaj znašajo zaostanki {^8.256 Din in zakaj se je manj najemnine pre^p-' :alo, kakor je bilo v proračunu.
Hranilne vloge
Iz obračuna je razvidno, da se je skupno na-J. jalo v hranilnic«, ne da bi se amortizačni fond ločil od drugih naložb. Glede računa v opazki, kjer je izkazano, da znaSa stanje hranilnih vlog pri Mestni hranilnici dne 81. de-oembra 1929 661.397 Din je pripomnil, da je stanje te vloge izkazano v inventarju samo z 650.996 Din. Zakaj ta raalika?
Občinsko posojilo
Pri številki 16 je strošek večji napram proračunu za 2,588.842 Din, pni številki 17 pa obre-etovanje novih posojil manjše za 170.228 Din. Manjši strošek potrebuje pojasnila, M ga pa ni. Manjka tudi pojasnilo o znesku 12° 000 Din.
Za odkup dveh tretjin delnic cestne železnice r<' Siemens Schuckert se je najelo posojilo pni Mestni hranilnici v znesku 2 in pol milijona. Obrestovanje znaša pri Mestni hranilnici 7% in 4% za ostali del kupnine Siemensu. Te obresti so se stavile v proračun za 1929, plačale so ee pa faktično iz kapitala. Ali je ostal ta znesek 228.000 Diin neporabljen, ali se je pa porabil v druge namene. Manjka tedaj pojasnila. Ugotavlja, da ima ISemens svoj kapital 2 milijona dinarjev v obratu, ki mu donašajo gotovo neke dohodke, občina pa imia delnice, od katerih ne le, da ni niti pare dohodkov, temveč mora plačevati še obresti vsako ]eto. Cestna železnica je pa ge vedno tam, kjer Je bila. Razširjenju ceitne železnice bi ee sigurno brez tega odkupa lahko izvršilo.
Ceste, ulice, trgi, vodne zgradbe
Za vzdrževanje cest ki ulic se Je izdalo
A’1.923 Din preko proračuna. Ni pa pojasnjeno, znkaj je bilo to trr' -< in kako se je dovolil vjčjl kredit. O bolniški blagajni mestnih delavcev naj ee vodijo posebni računi. Rami dohodki za ceste eo večji za 811.828 Din, to je za vaoto, ld 'e vredna, da ee podrobneje specificira, kar pa iz obračuna ni posneti.
Socialno skrbstvo
Skupni stroški za sooijalno skrbstvo so zmaja-
li	374.482 Din manj, nego so bili proračunjenL
V	principu je bilo prav, da ee je Medilo, toda štednja bi bila na mestu bolj pri drugih resorih. Tudi pojasnila o raznih doneskih (279.780 dinarjev) »o zelo skromna.
Zdravstvo
Za javna kopališča, kakor ljudsko kopel, kopališče ob Ljubljanici, kopališče na Taboru in v Mednem so izkazani stroški 461.481 Din. Račun dohodkov pri teh kopališčih pa znaša 120.711 Din. Razmerje med dohodki in stroški posameznih kopališč kaže, da je ljudska kopel, ki v največji meri služi zdravstvu in ki jo po-sečajo gospodarsko najšibkejši sloji, najmanj pasivna in da donaša najmanj kopališče na Taboru. Za to kopališče je bilo odmerjeno v proračunu 43.000 Din, dočim se je dejansko Izdalo zanj 52.545 Din. Višje izplačilo ni pojasnjeno. Ravnotako ni pojasnila, zakaj se je izdalo z« javna stranišča 81.806 Din^veČ, kakor Je doto* če no v proračunu. Za kopališče v Mednu stro* šek 172.060 Din po proračunu sploh ni dovo* Ijen.
Šolstvo
krotil proračunu je za Šolstvo večji izdateK 286.490 Din, pojasnila ni kdaj se je ta kredit
dovolil
Raznoterosti
Pojasnjeno ni, kakšne uradne potrebščine so) zerva na 862.500 Din, poraba pa znaša za 83.997 dinarjev manj. Manjka pojasnilo, zakaj se je M proračunska rezerva porabila, in kedaj se je a tem sklepalo v občinskem svetu.
Izredni promet
Pojasnjeno ni kakšne uradne potrebščine »O nastale leta 1929, da jih je bilo treba zračunati na izredni promet v znesku 10.180 Din. Treba je detajlnega pojasnila, kako je prišla postavka za nakup vozov za smeti in drugih vozil v znesku 148.496 Din med postavko za vodne zgradbe, ceste in kanale. Popolnoma nepojasnen J® tudi strošek 226.757 Din, ki proračunsko nd bil dovoljen.
. Dohodki
M"d najetimi posojili Je všteto tudd obligacijsko posojilo. Treba Je pojasniti, ali ne gre ta samo za blagajniško predplačilo, ker je pri mestnem zakladu manjkalo gotovine, dočim je bila na razpolago pri računu o obligacijskem posojilu. Glede raznih dohodkov v znesku 111.187 Din je treba pojasniti, kakšni dohodki so to.
Inventar
Vrednosti poslopij in zemljišč eo izkazane T inventarju še po predvojnih cenitvah, morale M se valorizirati. V inventarju tudd niso Izkazane terjatve mestnega zaklada pri lastnih podjetjih, kakor pri mestni elektrarni, plinarni, zastavljalnici in pripregl v znesku 3 in pol milijona dinarjev. Ni izključeno, da so te terjatve vštete pri vsoti aktivnih zaostankov. Sem spada tudi izkupiček za 6% obligacijsko posojilo v znesku 13 ailijooov in pol dinarjev, kateri znesek Je 5e vedno last občine. Z mestnim inventarjem bi se moralo končno izkazovati čisto Imetje is last glavnice vseh mestnih podjetij.
6% obligacijsko posojilo
že pri letošnji proračunski razpravi sem na-glašal nujno potrebo, da se uredi amortizačni fond 6% obl. posojila, to je prispevek cestne železnice kot 6% obrestovanje posojila 16,204.500 Din v znesku 972.270 Din, kot samostojen račun.
To posojilo šeni s pogodbo potrjeno niti glede ojregitovajija, niti glede amortizačne dobe in valute. Vršili so se sicer razgovori, toda pogodbe med občino In cestno železnico v smislu določil § 36 obč. reda še ni. Po mojem mnenju 80 zaračunava ta znesek neopravičeno v. breunfll
cestni železnici. Ta glavnica, Id je namenjena ikiot posojilo cestni železnici za razširjenje omrežja v znesku 13,500.000 Din in ki reprezen-tira izkupiček 0% obligacij v zneskiu 18,000.000 dinarjev, je še vedno last občine. Kadar bo pogodba sklenjena, takrat pride ta glavnica v last cestne železnice in od takrat bo cestna železnica zavezana plačevati obresti. Kako se pa sedaj postopa? Smaitra se to posojilo že definitivno sklonjeno in se zahteva od cestne železnice za obrestovanja tega posojila obresti 972.270 Din, čeravno se dela za razširjenje niti pričela niso. Pri sedanjem položaju cestne železnice je popolnoma izključeno, da bi iz lastnih dohodkov plačevala te obresti. Da pa plača te obresti, uporablja kapital 13,500.000, ki je naložen pri Kreditnem zavodu v Ljubljani na ta način, da dvigne narastle obresti in, ker te še ne zadostujejo, še del glavnice. Jasno je, da se ta lond na ta način vedno suksesivno zmanjšuje in da bo vedno manj glavnice za razširjenje proge na razpolago. Mestna občina naj dviga narastle obresti pri Kreditnem zavodu in jih odkaže amortizačnemu fondu 6% obligacijskega posojila. Primanjkljaj za 6% obratovanje in amortizacijo posojila 18,000.000 Din pa naj krije iz splošnih dohodkov 6% obl. posojil« sploh, in če še ti ne zadoščajo, pa iz splošnih občinskih dohodkov.
Po mojem prepričanju pa tudi v doglednem času cestna železnica ne bo mogla aapram občini izpolnjevati svojih dolžnosti, kajti investicije za razširjenje in obnovo proge bodo veliko večje, kot pa sedaj še razpoložljivi kapital
13,000.000 Din in bo morala občina s tem računati, da bo morala sama, brez vsake kompenzacije vsaj več let prevzeti anuitete za posojilo v znesku 18,000.000 Din, ki je plasirano v zlati valuti v inozemstvu.
Ugotovim, da znesek 972.270 Din ni utemeljen, ker ne obstoji še nobena pogodba med cestno železnico in občino, pa če bi tudi obstojala, bi se ne smel kapital 13,500.000 Din uporabiti za plačevanje -''resti, ker je ta kapital Izključno le namenjen za zgradbo nove cestne Beležnice. Da dobimo popolno in jasno sliko, predlagam:
Knjigovodstvu se naroča, da napravi do kon-ea julija 1930 točen obračun amortiznčnega fonda 6% obligacijskega posojila in sicer od po-četka, to je za 1927, 1928, 1929.
Obč. svetnik Ivan Hribar je nato v enournem govoru mirno in stvarno kritiziral sedanje občinsko gospodarstvo. Njegova izvajanja so nekateri občinski svetovalci motili z raznimi medklici. Uvodoma je g. Ivan Hribar poudarjal, da se je njegov predgovornik obč. svet. Gregorič temeljito poglobil v letošnji računski zaključek, da je mogel spoznati gospodarstvo občine. V glavnih obrisih je nato govornik navajal vse ne-dostatke in hibe, ki se že dalj časa vrše pri upravi. Najpreje se je dotaknil načina, kako mestna občina javno razglaša razne važne sklepe občinskega sveta, nato pa je zlasti obširno navajal dolgove mestne občine, ki so za približno 10 milijonov višji, kakor jih je označil poročevalec finančnega odseka. Dotaknil se je dalje 6% stanovanjskega obligacijskega posojila in transakcij z maloželezniško družbo. Njegova tozadevna izvajanja so pri mnogih naletela na hud odpor. (Govor obč. svet. Ivana Hribarja priobčimo v prihodnji številki.)
Obč. svet. Ivan Hribar je svoja izvajanja zaključil z izjavo, da je bila njegova dolžnost izvajati kritiko nad občinskim gospodarstvom. Nujno potrebno je, da se mestno gospodarstvo uredi, pa da ne bodo njegove besede samo bob ob steno.
Podžupan prof. Evgen Jarc, ki je vodil pred-zedstvo, je zavračal tehtna izvajanja gosp. Ivana Hribarja ter jim očital netočnost in celo »mala fide«. Ni pa navedel konkretnih dejstev. Ves dobiček, ki se doseže pri maloželezniški družbi, se bo stekal v poseben fond. Ni govora o kakih dividendah in kdor o tem govori, govori zlobno.
Obč. svet. Iv. Hribar: »Najodločneje protestiram proti takim besedam. Nisem govoril »mala fide«, marveč »bona fide«. Za vse_ kar sem govoril, prevzemam sam popolno odgovornost. Govoril sem v najboljšem namenu. Jaz sem hotel naglasiti, da se je dovoljenje za posojilo pri finančnem ministru doseglo z napačnimi informacijami. Ne dovoljujem Bi takega očitka od g. podžupana.«
Zupan dr. Puc je prav kratko odgovarjal na govor g. Ivana Hribarja. Očital je g. Hribarju, da je bil njegov govor tendencijozen. Reagira samo na eno stvar. Glede zadevnega sklepa občinskega sveta o posojilu je res, da je bil šele sedaj nabit na občinsko desko. Da ni bil preje, Je pa stvar mestnega knjigovodstva, ne pa njegova.
Poročevalec obč. svet. IvanTavčar je nato repliciral na kritiki obč. svetovalcev dr. Gregorič* dn g. Ivana Hribarja. Stvarne kritike predgovornikov ni mbgel pobiti z argumenti. Pospel se je do očitka napram dr. Gregoriču, da je bil njegov govor nepotreben. Dr. Gregorič je nastopal na vseh sejah finančnega odseka v skrajno negativnem smislu, pozitivno se ni udejstvoval. V finančnem odseku je dr.'Gregorič mnogo kritiziral in govoril, toda ko je prišlo do vprašanja občinskih davščin, odnosno kritja, je dejal, da to vprašanje njega prav nič ne briga. (Odločni protesti: »To ni resi«) Na sličen'način je nastopil obč. svet. Ivan Tavčar tu-'! proti izvajanjem obč. svetnika Ivana Hribarja.
Podžupan prof. Evgen Jarc je nato dal na gla-
Iz tega obračuna morajo biti razvidni vsi dohodki in stroški in ne smejo biti zaračunjeni pri nobeni drugi postavki občinske uprave.
Premoženje amortizačnega fonda mora biti pupilarno varno in ločeno od druge občinske uprave naloženo in se no sme v druge občinske namene uporabljati.
Amortizačni zaklad loterijskega posojila
Amorbizačmi zaklad je imel 561.861 Din prebitka. Ta prebitek pa ni istinit, ker bi se moral od njega odpisati vojno posojilo 247.500 Din.
Meščanska imovina
Pri upravi te imovine se opazi prevelika ozkosrčnost pri dovoljevanju meščanskih podpor. Ni potrebno, da ba izkazovala imovina skoro 203.P°0 Din dobička dn da se je leta 1929 proti proračunu dalo za 25.000 Din manj podpor, kakor je bilo predvideno v proračunu.
Mestna podjetja
Mestna podjetja naj bi se vodila po enotnem obrazcu in načinu biiansiranja. Zanimivo je, da sta elektrarna in vodovod eden glavnih dohodkov občinske uprave. Mestni vodovod izkazuje za leto 1929 nad 3 im pol milijona Din dobička, ki je bil mogoč le zato, ker je bila cena vodo tako visoka. Od vodovoda in elektrarne je prejela mestna občina 5,315.563 Din, kar je bilo doseženo le na ta način, da so bile cene 'i\ elektriko in vodo neprimerno visoke.
Končno je občinski svetnik dr. Gregorič pripomnil, da je bil v občinskem svetu sprejet predlog za reformo občinske uprave. Pogoj vsa-ee reforme pa je dosledno rešpekta ran je zakonitih predpisov. Ako se bodo vsi faktorji od župana do zadnjega nameščenca ravnali po zakonitih predpisih, je s tem že dosežena polovica reforme, kajtii brez reda so še tako dobro zamišljene reforme brezuspešne.
Vse stremi danes po racijonalizaciji svojih gospodarstev in poenostavljenju upravnega aparata. Zagrebška občina je na primer izvolila poseben odsek za ureditev novega proračunskega sistema, s katerim se skušajo rešiti vsa mestna gospodarstva zadevna vprašanja. Umestno bi bilo, da ljubljanski občinski svet konstituira iz svoje srede odsek z enakim smotrom, ki naj bi stopil v stik z zagrebškim.
sovanje predlog finančnega odseka, da se odobri računski zaključek mestne uprave za leto 1929. Predlog je bil z večino c' rev sprejet.
Poročilo gradbenega odseka
Poročevalec prof. Even Jarc je nato kratko poročal o raznih aktualnih zadevah. Za razširjenje mestne ubožnice je občinski svet dovolil kredit 1,700.000 Din. Na znanje je vzel dalje poročilo o gradnji nove mrtvašnice in mrtvaške veže pri Sv. Križu.
Občinski svet je nato zavrnil pritožbo inž. Rataja v zadevi regulacije svetokriškega okraja. Zavrnil je tudi prošnjo Marije Črnagoj glede nakupa opuščene mitnice na Tržaški cesti. Prav tako je bila odklonjena prošnja Frančiške Boršt-nar glede odkupa stavbne parcele za Bežigradom. Občinski svet je ugodil prošnji I. Kastelica in R. Koniga za parcelacijo njunih parcel ob Lepem potu in ob Marmontovi ulici. Frančiškanskemu provincijalatu je dovoljena parcelacija parcele št. 276/1 k o. Spodnja šiška. Dovoli se znesek 45 11C Din za preurediteev stopnji.šča pri Nunski cerkvi. Zavrnjena je bila pritožba Ahdnn Brunčiča v zadevi stavbnega dovoljenja za gradnjo gospodarskega poslopja sredi mesta Pritožba ljubljanskega velesejma ia bila zavrnjena, dovoljeno pa je bilo, da izvrši velesejem kanalizacijo šele po enem letu.
Sklenjen je bil odkup zemljišča posestnikov Josipa in Andreja Vrhovca pri mestni klavnici. Kupnina znaša 177.000 Din.
Pozami avtomati
Poročevalec obč. svet. Evgen Jarc je nato poročal o požarnih avtomatih. Naprava takih avtomatov je preračunana na 736.000 Din. Glavna centrala bi se napravila sredi mesta, a postranske centrale na periferiji odnosno drugih bližnjih občinah. K stroškom naj bi prispevale tudi okoličanske občine.
Sprejet je bil v tej zadevi predlog inž. Ditri-ha, da se zadeva izroči v podrobnejše proučevanje odseku. V debato so posegli obč. svet. Bahovec, Daks, Ivan Rebek in drugi.
Zoo v nevarnosti
Za zdravstveni odsek je poročal nato obč. svet. g. Sušnik o pritožbah, ki se nanašajo na ljubljanski Zoo. Na mestno občino so se mnogi občani in tudi mestna vrtnarija pritožili, češ da povzroča Zoo velik smrad v okolici mestnega ribnika, da je voda v ribniku postala zelo nečista, da je nivo vode postal sedaj zelo nizek in da je sploh ribnik sedaj popolnoma preprežen z raznimi vodnimi rastlinami. Zdravstveni odsek je zadevo preiskal in je bilo ugotovljeno, da so nekatere pritožbe bile utemeljene. Treba bo, da se ljubljanski Zoo premesti kam drugam.
O vprašanju Zoo-a se je razvila kratka debata, v katero so posegli:
obč. odborniki g. Rado Hribar, g. Urbas in drugi. G. Rado Hribar je ovrgel s stvarnimi podatki vse pritožbe mestnega vrtnarja glede škode, ki je nastala v ribnjaku baje zaradi Zoo-a, in pojasnil, odkod izvira kampanja proti temu. Končno je bil sprejet predlog g. I. Tavčarja, naj
se dovoli Zoo-u uporaba ribnjaka do 1. julija
1931.,	če se pa dotlej izkaže^ da ta prostor za Zoo ni primeren, nai poišče mestna občina zanj primernejši prostor.
Debata o elektrifikaciji
G. župan izjavi, da poročilo o elektrifikaciji odpade, ker je bil stavljen nov predlog banski upravi glede sodelovanja med njo in mestno občino v zadevi elektrifikacije. Prijavljenemu inž. Ditrihu pa da vseeno besedo. Inž. Ditrih prekine svoj referat, ko mu g. župan pojasni, da spada v pristojen odsek in ne na sejo. Obč. svet. dr. Vladimir Ravnihar pojasni, da ni točno, da debata odpade. Sklenjeno je bilo nasprotno, da se pogajanja med mestno občino in bansko upravo nadaljujejo. Sklep za nadaljevanje pogajanj je prišel sicer pozno. Ugotavlja, da so bila pogajanja prekinjena s strani mestne občine. Podrobneje očrta nato ves potek pogajanj. Pogodba, ki jo je stavila banska uprava, je bila res komplicirana, da si jo lajik ne more kar na hitro prisvojiti. Dne 9. aprila se je odsek zedinil glede pogajanj na osnutek, ki naj bi bil baza nadaljnih pogajanj. Ožji odsek je predložil ta osnutek banski upravi. Osnutek je diktiralo spoznanje, da banska uprava ne more želeti, da bi bila Ljubljana pri elektrifikaciji oškodovana in da ima mesto Maribor slično pogodbo s Falo. Banska uprava bi s svojimi velikopoteznimi načrti izvedla elektrifikacijo vse banovine. Tako bi se energije koncentrirale, obrat bi se pocenil pomnožilo bi se trošenje električne energije in s tem bi se pocenil tudi tok. Velenje bo itak spravilo svoj tok v Ljubljano. Ta načrt se bo banovini brez dvoma posrečil in sicer tako, da glede cene električnega toka Ljubljana ne bo mogla z njo konkurirati. Ljubljana bi pa bila razbremenjena raznih investicij, kajti obstoječa elektrarna bi se morala spopolniti, da bi ustrezala zahtevam mesta. Potrebne so vsekakor tudi žrtve Ljubljane, toda še večje bodo za Ljubljano koristi 17. aprila so bili stavljeni protipredlogi. Na seji, pri kateri je bil navzoč tudi g. župan, se je nenadoma skleni-
lo,	da tudi ta prvotni osnutek ne velja za bazo za nadaljnja pogajanja z bansko upravo. Tako so prišla pogajanja na mrtvo točko. Iskala se niso več nova pota za nadaljevanje pogajanj. Z naročeno interpelacijo se je problem obravnaval eno-slransko in ni se vedelo, ali se bodo pogajanja definitivno prekinila ali se je igral samo teater. (Ivan Hribar: »Komedija se je igrala!«).
G. župan je odgovoril, da je bil predlog banske uprave pač tak, da se je dalo o njem »gli-hati«, in je pojasnil, zakaj ni nadaljeval osebno pogajanj z g. banom, kakor je obljubil. Tega ni storil zaradi nekih podtikanj, obrekovanj in de-nuncijacij, kakor se je izrazil. Na medklic dr. VI. Ravniharja, ki je apeliral na možatost in vprašal, naj g. župan pojasni, kako je z obrekovanji in denuncijacijami, je g. župan odgovoril, da mu to javno ne more pojasnjevati, pač pa lahko privatno. G. župan je končal z besedami: »Imamo jasno čelo in delamo za korist države in ne za tretjega!« nakar je g. Ivan Hribar opozoril, da bi moral podati odsek svoje mnenje in ni imel nihče pravice kratkomalo prekiniti pogajanj, ravno tako bi se morala izročiti poročila izvedencev odseku. Ker se vse to ni storilo, je bil s tem kršen pravilnik.
G. župan je nato debato zaključil, poročal še o predlogu g. Lovšeta glede popravila trotoarja v Trnovem, kar se izroči v nadaljnje postopanje gradbenemu odseku, ter informiral svet še o mestnih vojašnicah, ki so za mestno občino prav za prav veliko breme in katere bi sprejela vojaška uprava ter dala mestni občini v kompenzacijo bivšo Št. Petersko vojašnico in Konjušnico v Trnovem. Nato je bil sprejet predlog gosp. Vladimirja Ravniharja naj se ta izmenjava izvrši in mestna uprava pooblasti za izvršitev izmenjave.
Tik pred 23. uro je g. župan javno sejo zaključil in sledila je kratka
tajna seja.
Vdovi po nmgistratnem uradniku Mariji Poljanec se je priznala vdovnina. Na prošnjo so bili vpokojeni uradniki mestne hranilnice ljubljanske: nadkontrolor Josip Kuralt, knjigovodja Fr. Abulnar in blagajnik Anton Šušteršič. Vpokojen je bil dalje tudi gozdni čuvaj na Gradu Ivan Šimenc. Imenovani so bili: Milan Kandare za stalnega pisarniškega asistenta, Ciril Goričan za računskega oficijala, Stanko Miklavčič za stalnega gradbenega asistenta, Karol Pirnat za stalnega gradbenega asistenta, Alfonz Valant za stalnega poklicnega gasilca, Engelbert Gostiša za stalnega pisarniškega asistenta. Janez Flegar za pisarniškega nadoficijala, Anton Likozar za stalnega magistratnega oficijanta. Več uradnikov vseh treh kategorij mestnih uradnikov je bilo pomaknjenih v višji činovni razred, odnosno se jim je priznala višja plačilna stopnja.
Na predlog Prvega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Ljubljani je bilo ob 60-letnici tega društva podeljeno nekaterim dolgoletnim društvenim članom meščanstvo.
Kuhinjsko posodo
po najnižjih cenah In v največji izberi, kot emajlirana, aluminijasta itd. nudi tvrdka z železnino Stanko Florjančič, Ljubljana, Sv.Pefrac.35
Brzojavka gospodu predsedniku ministrskega sveta P. Živkoviču
S seje obč. sveta ljubljanskega so poslali na brzojavki podpisani obč. sveto valci sledečo brzojavko:
Gospodu generalu
Pero Živkoviču, predsedniku ministrskega sveta
Beograd.
Podpisani člani uprave stolnega mesta Ljubljana navdušeno pritrjujemo deklaraciji Kraljevske vlade z dne 4. julija. Kol občinski svetovalci mesta Ljubljane zlasti odobravamo glede občinskih uprav v deklaraciji izražene misli.
Pošiljamo Vam udane pozdravt,. Bahovec Josip, dr. Vinko Gregorič, Hribar Ivan, Hribar Rado, Jeglič Janko, Jenko Avgust, Knez Aleksander, Krvina Ivan, Malenšek Josip, Musar Josip, Meden Viktor, Olup Josip, dr. Vladimir Ravnihar, Šarabon Andrej.
Gradnja mostu čez Donavo naglo napreduje
Beograd, 11. julija. 1. Danes je bil v prisotnosti inženerjev in tehničnih strokovnjakov spuščen v Donavo zadnji keson za pančevski most. Keson je tehtal 203-5 tone, vsi kesoni skupaj, ki jih je sedem, tehtajo 1700 ton. Delo na mostu hitro napreduje. Še letos bodo dovršeni vsi stebri in betonski viadukt na beograjski strani. Do sedaj so montirali 4 železne konstrukcije in delajo že na peti. Dolžina mostu preko Donave znaša 1500 m, preko Tamiša pa 800 metrov. V teku leta 1932 bodo dokončana vsa dela, računajoč tu tudi vse nasipe do Pančeva in most čez Tamiš.
Rudarska stavka v Knjaševcu prenehala
Beograd, 11. julija. 1. Pred nekaj dnevi je med rudarji in med upravo rudnika »Dobra serač« v bližini Knjaževca, ki je last tvrdke Štefan Sipinovič in sinovi, nastal spor, ker je ravnatelj rudnika nekaj dni pred prvim julijem sporočil rudarjem, da se jim od 1. julija dalje zviša delovni čas in da se jim hkrati znižajo mezde za 6% kosmatega zneska. V znak protesta je 700 delavcev zapustilo delo. Šele na po sredovanje ministrstva za gozdove in rudnike ter delavske zbornice je prišlo do sporazuma Delovni čas je ostal neizpremenjen, pač pa se znižajo mezde za 3%.
Turški izseljenci iz Jugoslavije
Ankara, 11. julija. 1. Po poročilu lista »Aš-kam« so se turški izseljenci iz Jugoslavije in Romunije odločili, da osnujejo v Ankari turško banko z glavnico 2 milijonov lir. Ta banka bi imela dolžnost ščititi interese 40.000 oz. 160.000 rodbin, ki so se izselile iz Romunije in Jugoslavije v Turčijo. Banka bo prvih pet let prevzela razvrstitev in naselitev teh rodbin. Ko bo to končano, bo prevzela finansiranje zgradb modernih vasi v zapadnih krajih vzhodne Tra-cije.
Jugoslovanski dom v Franciji
Pariz, 11. julija. AA. Po poročilu iz Merle-bacha je bil včeraj tamkaj svečano otvorjen Jugoslovanski dom za vso mozelsko pokrajino. V tej pokrajini biva nad 10.000 jugoslovanskih rudarjev. Svečanosti sta prisostvovala med drugimi predsednik jugoslovanske kolonije v Parizu dr. Arnavtovič in podpredsednik Kovačič.
Nezgoda princa-letalca
Sofija, 11. julija. AA. Romunski princ Gika, ki je v sredo ob 10. dopoldne zapustil letališče v Bichestru in ki je hotel z lahkim letalom poleteti do Stambula, da postavi nov rekord v poletu na daljavo v premi črti, je zadel radi goste megle v drevo v bližini Teterena pri vasi Ribariča in padel na tla. Letalo je bilo dokaj poškodovano, dočim je princ zadobil lažje kontuzije in so ga prenesli v bolnico. Bolgarski letalci poskušajo popraviti poškodovano letalo.
Predavanje francoskega učenjaka v Zagrebu
Zagreb, 11. julija, n. Francoski arheolog Leon Rey, šef francoske arheološke misije v Albaniji, bo imel 15. in 17. t. m. dve predavanji v prostorih francoskega instituta v Novinarskem domu. Gospod Rey je že večkrat predaval v Zagrebu.
Bolgarski tobačni delavci proti strojem
Sofija, 11. julija. A A. V poslednjem času so v bolgarskih tobačnih tovarnah začeli uvajati stroje tipa »Tongo«, radi česar je ostalo veliko število tobačnih delavcev brez posla. V zvezi s tem je prišlo v različnih tovarnah do nemirov, tako da je policija morala izvršiti več aretacij. Zveza bolgarskih obrtnikov zahteva, da se ti stroji, ki odjemljejo kruh delavcem, ne uporabljajo. če bi se stroji tipa »Tongo« vpeljali v vseh tobačnih tovarnah, bi prišlo okoli 30.000 tobačnih delavcev in razen tega 1500 strokovnih delavcev ob kruh.
Nova stranka na Bolgarskem
Sofija. 11. juliia. AA. Bolgarska narodna što-panska gospodarska stranka priredi 13. t. m. dve zborovanji, eno v Burgasu, drugo pa v Perniku. Ta stranka v zadnjem času zelo narašča, ker izključuje pri reševanju gospodarskih vprašanj politiko.
Ostra kritika občinskega gospodarstva