Poštnina plačana v gofovinl. Maribor, torek S. oktobra 1936 MARIBORSKI Slov. 228. me X. (XVII.) Cena 1 Din VECERNIK Juištvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2455 aaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. nri / Velja mesečno prejeman >■ upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 f? JTJTRA 99 hU&4$k& GIBANJE jns v primorski banovini. V Šibeniku je bila v nedeljo lepo uspela konferenca JNS, ki so ji med drugim Prisostvovali senatorji Banjanin, dr. Devica in dr. Andljelinovič. Lepo uspela shoda sta bila tudi v Skradinu in Bio-Sradu na morju. POLITIČNI BORZIJANCI. Današnje »Jutro« na sledeči način te-‘teljito izprašuje »Slovenčarjem« vest: ‘Opoldanski kolega iz Kopitarjeve ulice ie zašel v hude zmešnjave. Pri obči devalvaciji, ki je zadela tudi valute, kate-r’h gospodarji so govorili, da so najtrd-jjeiše na svetu, so se njegovi pogledi ne-'l°te obrnili tudi na politično polje in kar °J sebe mu je zdrknilo pero v borzijan-s*ri žargon. Gospodje pač presojajo po-btične dogodke kot borzno igro in ocenjujejo šanse po kurznih vrednotah. Ni Cuda, da potem čitamo naslove: »JNS ^ politični borzi ne notira več«. Ljud-katerim sta politična morala in poli-uČno delo trgovski posel, nehote zapa-uujo v poslovno terminologijo in žurna-Gstika, ki presoja politiko po pravilih bor Z[le igre, pač ne spadajo v današnje re-Sjne čase. Politični borzijanci imajo, ka-aar se jim trenutno spekulacija posreči, JCfc. dostikrat prav zavidne dobičke, ali ^stokrat se tudi prevarijo in igra konča s krahom.« K4KO JE Z EKSTREMISTI. Beograjska »Samouprava«, glavni or-gan JRZ, očitujoče trdi, da gredo delavsko kmečki komunistični frontarji, republikanci, Čisti komunisti in drugi deduktivni elementi skupno z Ljubo Da-^*dovičem, Joco Jovanovičem in Mišo ‘Nfunovič na občinske volitve. »Ali "e morejo uvideti« — tako pravi »Samouprava« — Davidovič, Jovanovič in ; Bfunovič, da ne morejo pretopiti raz-pulnih elementov v nacionalne in patri-Jske, marveč da jih ti elementi izkori-*ajo v svrho, da jim oni trije brezza-®stno služijo in jim s tem pomagajo do Uhovih ciljev.« Uredbo o najnižjih mezdah napovedal finančni minister Leticana v °du - 'njem Lapcu. Dejal je, da ho-® Vlada .irediti tudi vprašanje vsakdana kruha za naše. delavstvo, ki dela rUnaj na vasi, naj bo potem zaposleno v ^etijstvu ali pa pri živinoreji. POLITIČNO DETE. Valjevu je dejal na nekem shodu minister za gozdove D. Jankovič, da je J' Stojadinovič politično dete največje-državnika na Balkanu Nikole Pašiča. p-m številne svoje politične dece se je o.sfečilo Pašiču, da je vzgojil edino dr. ' Radinoviča.« OCE NAS — AMEN. tjJl nedeljo je bil v Tuzli shod bivše Do ^nani sarajevski dr. Mačkov eks- ter intimni prijatelj sarajevskega sh j °Li dr. Šariča dr. Šutej je na tem Qdu izjavil: »Mi smo na stališču, da Vh Ill0re biti pri reševanju hrvatskega ^ raŠanja nadglasovanja. Sporazum bosta S^n'b z onimi, ki bodo zares pred * -Til Ki o ^ la f. La Ar n na r r\ A? ri IVA HAITI fivO T 71 jo srbskega naroda. Mnogi pravi- Ni’ T.a. Ju sporazum že gotova stvar. v *reba jim verjeti. Ko bodo oni, ki go- jn. I]° o sporazumu, razumeli naš politi- a>A_ naš«, jim bomo odgovorili z ^men«. Samouprava« : »daily herald« d® dni je londonski dnevnik »Daily ruld« prinesel članek o Jugoslaviji Po vse; Italiji aretacije intelektualcev in delavcev ZADER, 6. oktobra. Doznava se, da petična polička Ovra zadnje dni krepko nadaljuje z aretacijami po vsej Italiji. Tako je bilo v Turinu aretiranih 40 tvorniških delavcev'. Velike aretacije so bile tudi med delavci in intelektualci v Milanu, dočim so v Comu izvršili organi Ovre preiskavo v ta-mošnji tvornici papirja ter aretirali več desetin delavcev in uradnikov. Ovra je zlasti aktivna v Julijski Benečiji in je bilo v Trbižu in Vincenciji aretiranih v preteklem tednu 150 oseb, med njimi odvetnik Giaurauirrto ter inž. Fano. Dočim razvija Ovra veliko delavnost pri aretaciji radi politične krivde, to je neodobravanja fašističnega režima, pa vodijo fašistični funkcionarji strogo kontrolo nad trgovci in obrtniki, da ne bi prekoračHi določenih cen za žMjenske potrebščine. Toda vse te mere ne morejo zaustaviti vala naraščajoče draginje ter umljive reakcije širokih ljudskih plasti. Izvršeno zvišanje delavskih plač ne more v tem valu draginje prav nič pomagati ter se smatra v delavskih krogih dekret vlade glede zvišanja mezdkot razburjanje najširših narodnih slojev. Btiimska sumih m uvk&du TOKIO, 6. oktobra. BNB poroča: V tukajšnjih vladnih krogih se kaže velika vznemirjenost radi vesti, da je Anglija dala na znanje vladam v Tokiu, Wa-shingthonu ter Nankingu, da ne bo več mirno motrila širjenja japonskega vpli-na na Kitajskem. Japonska vlada navaja ob tej priliki, da ni doslej britanski tiski tiktptff viade poslanik v Tokiu napravil nikakšnih korakov. Četudi je istočasno prispel iz Londona demanti, zatrjuje vendarle a-gencija Domey, da pripravlja Anglija skupno z Ameriko intervencijo v japon-sko-kitajskih zadevah in s tem v zvezi primerne korake v Washingtonu in Nankingu. RIM, 6. oktobra. Na včerajšnji seji ministrskega sveta pod Mussolinijevim predsedstvom je bila na dnevnem redu devalvacija lire. Edini referat je imel Mussolini in so se vsi sklepi sprejeli soglasno ter brez debate. V svojem referatu je Mussolini prikazal mednarodno valutno situacijo v zvezi z devalvacijo francoskega franka in z razpadom bloka držav z zlato valuto. Italija ne more stati ob strani spričo pomembnih valutarnih sprememb in je nujna potreba, da tudi ona prilagodi svojo valuto novi mednarodni valutami situaciji. Nato je ministrski svet na Mussolinijev predlog napravi! sklep, da se lira devalvira za 30 do 40% in stabilizira na tečaju 90 lir za funt šteriing in 19 za dolar. Lira se s tem vrača na položaj, ki ga je imela do leta 1927. Zlata podlaga se s tem zniža od 6,929 na 4,677 gramov. Previški, ki nastanejo radi znižanja zlatega kritja, gredo v korist državne blagajne. V zvezi s tem se je sprejel zakon o kontroli cen, ki naj prepreči neprilike v zvezi z devalvacijo lire. Cene življenskim potrebščinam se ne smejo zvišati in se za dobo dveh let ne smejo zvišati najemnine. — Mussolini je v okviru svojega referata povdarjal, da bi francosko ameriško an osnova za stabilizacijo valut na vsem svetu in ureditev mednarodne trgovine, kar on pozdravlja, nudeč sedaj po izvršeni devalvaciji lire. svoje sodelovanje na tem polju. Obenem je ministrski svet Mussolinija pooblastil, da dirigira carinsko politiko Italije. Ukinejo se carine ad valorem, ki so doslej obtoževale podjetja in s tem povzročale naraščanje cen. Ta ukrep naj bi podprl akcijo proti draginji, ki je v Italiji v zadnjem času naraščala. Obenem pa razpisuje Italija novo notranje posojilo 5%,pri katerem prisilno sodeluje nepremičninski kapital, ki je za časa afriške vojne bil pardoniran. — Novo progresivno obdavčenje dividen-tov v višini od 6% dalje se predvideva s posebnim novim dekretom. Na podlagi pooblastila, ki ga je dobil Mussolini, je takoj izšel odlok .o znižanju carin žitu od 75 na 47 lir za metrski stot, isto velja za moko. Carine na uvoz živine se znižujejo za 65%, za meso 60%, za oliv-noo lje 40%, za jajca 64%, za premog od 10 na 5 lir za tono, koks od 42 na 30 lir in ravno tako sirovi bombaž. Kliring se postavlja na osnovi novih tečajev, privatni kompenzacijski posli se ukinejo. (O devalvaciji lire smo poročali že v včerajšnji številki). gleški valutni sporazum mogel postati fteiKtif* fumetna tusiia: divizije s fuuUrti za seutaž- UillOJUUU. BERLIN, 6. oktobra. Preko milijon oseb se je zbralo včeraj ob priliki žetvenih slavnosti v Biickebergu. Proslava pa ni bila toliko žetvena, ampak bolj vojaška. Neka divizija je izvršila naval na improvizirano vas, navzvano Meckerer-dorf. Pri napadu so sodelovala tudi leta- kovini hrbtom spuščali vojaki s strojnimi puškami ter otvorili ogenj. Vsa vas je zgorela do temelja. Po paradi je imel kancler Hitler govor, v katerem je dejal, da morajo plače in cene ostati v Nemčiji stabilne in da nikakor ne bo dovolil devalvacije, ker noče oškodovati poštenih ljudi, ki so svoj denar štedili. la in so se s pomočjo padal za sovražni- 66 mhfiteou dmatjev m$u&e tadi devalvacije Ute BEOGRAD, 6. oktobra. Zaradi devalvacije lire je naše gospodarstvo precej prizadeto, ker imamo v Italiji za o-krog 220 milijonov Din starih terjatev, ki se po klirinški pogodbi vse glasijo na lire. Tu bo znašala izguba kakih 66 milijonov Din. Terjatve na podlagi italijanskih vplačil v kliring do pričetka sankcij je kakor znano po večini odkupila Na rodna banka in bo tu trpela škodo ona sama. Pri ostalih terjatvah pa bodo nosili prav občutno izgubo naši izvozniki, kf imajo te terjatve. Drugače je pri kli-ringu s Cehoslovaško, kjer smo dolžni preko 200 milijonov Din. Tu se bo ta dolg v zvezi z devalvacijo krone nekoliko zmanjšal. Enako se bo zmanjšal naš klirinški dolg v Franciji iu Švici. Umestno bi bilo, da bi se napravil aranžma, da bi dobiček pri kliringlh v Franciji, Švici iu Cehoslovaški prišel v prid našim izvoznikom, ki. imajo terjatve v Italiji, tako le-ti ne bi utrpeli preveč škode. Glavni organ JRZ, beograjska »Samouprava«, odgovarja na ta članek sledeče: »Četudi nam je v veliko zadovoljstvo, ko se inozemstvo zanima za našo zemljo in naš narod, bi bil vendar že skrajni čas, da tuje časopisje preneha s tendenčnimi nepotrjenimi informacijami o Jugoslaviji, ki so preračunane na to, da napačno informirajo inozemstvo o prilikah v naši zemlji. Tako je dopis socialističnega »Daily Heralda«, ki je bil objavljen dne 25. septembra prav očitno naperjen proti interesom Jugoslavije, ker je težko predpostaviti, da bi dopisnik tega lista ne mogel dobiti zanesljivejših informacij od onih ki jih v navedenem dopisu servira svojim čitateljem. Da je bilo dopisniku navedenega lista do resnice, potem bi mogel v Beogradu dobiti vse potrebne informacije in ne bi povzročil napake, da servira v svojem listu neresničnosti. V ostalem pa ima »Daily Herald« nedvomno večje brige za delavski razred v Angliji,.kakor- pa da v svojih stolpcih objavlja dopise iti članke, ki so tendenčni in neresnični in ki so naperjeni proti interesom delovnega naroda prijateljske zemlje.« Mamevesii KRALJICA MARIJA V DUBROVNIKU. V Dubrovnik ste prispeli z avtomobilom Nj. Vel. kraljica Marija in njena mati kraljica Marija romunska. Kraljica Marija s-ifje ogledala razstavo ročnih del, ki so jo priredili ob priliki mednarodnega kongresa ženskih zvez. Bili ste deležni povsod živahnega vzklikanja množice. VOJNI MINISTER V PARIZ. Vojni minister Ljubomir Marič je odpotoval v Pariz, kjer "e bo udeležb odkritja spomenika kralju Aleksandru I. Ujedinitelju. V Zakoti pri Kragujevcu so včeraj odkrili spomenik kralju Aleksandru in v vojni padlim domačinom. SLOVESNA OTVORITEV NOVE SKUP ŠČINSKE PALAČE bo v nedeljo dne 18. t. m., v ponedeljek 19. tm. pa bo tamkaj prva redna seja Narodne skupščine. TUJI KAPITAL V NAŠI DRŽAVI. Kakor je napovedal minister za gozdove Jankovič, bo v krat’ m zgradila v Valjevu znana tvrdka radijskih aparatov Philipps veliko tvornico radijskih aparatov za vse balkansko področje. KERESTINEC. Včeraj se je pričel v Zagrebu proces proti 29 kmetom, ki so obtoženi, da so na zverinski način usmrtili deputacijo zagrebške mladinske organizacije JRZ, k; se je dne 16. aprila 1936 podala k bivšemu banu Mihanoviču v. Kerestinec, in kakor znano ubili bivšega uradnika Ibrahima Mahnuidbegoviča, trgovskega pomočnika Aleksandra Blagojeviča, delavca Ivana Čipero, bivšega policijskega agenta Petra Golemoviča, trgovskega pomočnika Edvarda Volmosta ter kovača Karta Katanca. Razen tega so ranili tudi Velimirja Gogiča in bivšega bana Mihailoviča. Razen tega so tudi obtoženi, ker so zatem navalili na hišo Jovana Bute na Rakitnu ter ubili Buto, njegovo ženo in mladoletno hčerko Suzano, dočim je mladoletni sin Vladimir pobegnil ter se s tem rešil. Procesu prisostvujejo zastopniki skoro vseh jugoslovenskih in mnogih inozemskih listov. Sodni prostori so za Časa obravnave pod strogim nadzorstvom. Razprava se danes nadaljuje. V Mariboru, dne 6. X. 1936. .. MtoSfajMei Maribor v novi kulturni sezoni $ V gledališču: Pohujšanje v dolini šentflorjanski Dramaturg prof. dr. Dornik nam je pred sobotno premiero v uvodnih besedah raztolmačil vsebino Cankarjevega književnega dela, njegov duhovni lik in način ustvarjanja. Vse njegovo književno delo je podvrženo edinemu smotru: o s v o b o j e v a n j e. Osvobojevanje sebe in naroda. Grenka, globoka satira ter čudovita nov. Tudi Jacinta je opojni mestni cvet, ki se norčuje in smeši začudene, pijane obraze kmetov. Opoj, oblast, poželenje in strast prevladujejo in se menjajo v njej od trenotka do trenotka. Kot ženska-domina se čuti na svojem mestu. Zlodej je Mefistofeles, ki bojuje boj s človekom in ga končno izgubi. Popotnik je sirota v službi kruha, nemoči in prevare. Vsi zgodba o umetniku in domovini, se dvi-, igralci skupaj pa tvorijo lepo sliko, ki ga iz doline šentflorjanske in oklene v' v marsičem odgovarja še danes resnici, sebi ves slovenski narod. Avtor išče je-' Zadnja slika gledalca zaboli v dušo, ker dro slovenske duše za farso laži živ-'čuti, da je v njej ponižano dostojanstvo ljenja, hrepeni po svobodi, toda narod človeka, njegove osebnošti in svobode, ne spozna v njem globin duha in lju-1 Režija je bila v splošnem dobra. Silno bežni, ne veruje v njegovo misel, temveč ostane takšen kakršen je bil. Odtod izhaja drama in bolestno razočaranje. Laž in konvencionalnost sta jačja od vere in ljubezni, jačja od resnice in svobode. Odkod ta malodušnost in nezaupanje v zmago dobrega nad slabim? Zakaj je dolina šentflorjanska bolestna slika našega duhovnega življenja? Odkod ta skepticizem in nihilizem? Ker ni v narodu svobode, ni v njem duhovnega zdravja, prostega razmaha in etičnega podviga. Ker m zaupanja v samega sebe, ker ne gleda vase in ne veruje v moč duha in svobode. V delu je vera in moč resničnega napredka. Vzemite človeku svobodo duha, misli h olje in ustvarili ste iz njega ponižano ničvredno stvar. Cankar napada vero, toda ta vera ni življenjska, ni prava vera. Vsaka globoka vera je herojska in dejanska ir* če daste taki veri lilijo v roke jo osmešite in ponižate, ker je forma brez vsebine, je laž brez resnice. Okrog učitelja in župana se gradi vsebina tega dela. Cankar je postavil te dve osebnosti v sredino življenja na deželi. Učitelju je dal pečat devištva težko je podajati delo, ki je vezano na določeno dobo in je zrastlo iz tesnega prostora naše zemlje. Od satire do banalnosti je en sam korak. Vzdržati se v farsi prave poti, zahteva velike umetniške izurjenosti, delovne intenzivnosti in ustvarjalce prožnosti. Ker nima farsa osrednjega oporišča, okrog katerega bi se vezale misli ostalih igralcev, se zahteva v njej, da so vsi igralci na potrebni višini, če ne zdrkne vse skupaj v bolestno in mučno banalnost. Predstava se je v celoti toliko posrečila, da se je občinstvo z njo zadovoljilo in iz srca nasmejalo. Najboljši igralec je bil Pavle Kovič, pristen in iznajdljiv, deloma pretežek in farsiran. Rasbergerjeva je zelo ugajala, ker ima toliko prožnosti, prikup-ljivosti in nadarjenosti, da reši svojo vlogo iz vsake zadrege in ji poda ton iskrenosti in naravne enostavnosti. Danilo Gorinšek je imel težko nalogo. V prvem delu je bil dober, pozneje nekoliko nervozen. V primeru z drugimi je igral zelo dobro. Jaz mislim, da je bila ta farsa najtežja preizkušnja umetniške sposobnosti igralcev, ker Ivana Cankarja se lepo čita in razglablja, toda zelo težko na odru uprizarja. Košuta se je dobro vživel v svojo vlogo, toda njegov glas in način podajanja je bil malo pretiran. Enak občutek so pustili v občinstvu tudi ostali igralci. V centru tega čudovitega dogajanja pa stoji Peter R. Nakrsta, ki je vsestransko dobro opravil svoj posel kot umetnik in razbojnik. Tudi vsi ostali sodelujoči so po svojih močeh prispevali k lepemu uspehu (Starčeva kot županja, Rasbergerjev dacar, Savinova kot dacarka, Blažev štacunar, Zakrajškove štacunarke, Kraljeva kot ekspeditorica, Borkov notar, J. Kovičev cerkovnik, Verdonikov Popotnik, Štan-dekerjev debeli človek, nadalje Malec, Košič, Crnobori in Turk). — L. B. V Uudski univerzi: ljubljanski komorni kvartet Kakor smo že večkrat naglasili, je pri nas v Mariboru komorne glasbe razmeroma malo. Zato je treba tem bolj pozdraviti stremljenje vsakogar, ki skuša na kakršenkoli način zbuditi smisel za take koncerte in pospeševati komorno glasbo. Ljudska univerza vrši tudi v tem pogledu svoje poslanstvo. V petek 2. oktobra je v kazinski dvorani gostoval in Ljubljanski komorni kvartet, ki ga se- praznega verbalizma. Ponižen, čist in stavljajo: Pfeifer 1. gosli, Stanič pohleven v službi paragrafa in šole. Ve- 2. gosli, Šušteršič viola, Muli er nomer svari in podučuje. V praktičnem čelo. Zaigrali so: Beethovnov Kvartet življenju je neroden in strahopeten. Člo- op. 18, št. 3, Faurejev Kvartet op. 121 vek brez vsebine in značaja. Cankar je in takozvani »Belaief«-kvartet. — B e e-mrzil šolo, logiko in polovičarstvo. Do- t h o v e n je pod skupnim imenom »op. življal je kot. umetnik neposredno resni- 18« 1. 1800 napisal šest godalnih kvarte-co in vsebino življenja. Ustvaril si je iz tov. Slišali smo tretji kvartet iz te sku-tega vidika samostojen etičen svet in pine (Allegro, Andante con moto, Alle-dogajanje okrog njega mu je bilo malen- gro, Presto). Delo je nastalo v Beethov-kostno in tuje. Takih učiteljev Šviligojev novi mladosti in je deloma še pod vpli-roma še mnogo po slovenski zemlji, toda vom Haydnovega in Mozartovega sloga, niso več Cankerjevi tipi. vendar pa marsikje zablesti Beethovnov Župan in županja ustanavljajo v dolini svoboden izraz, poln notranje napetosti, šentflorjanski matriarhat. Oba sta najiv- — Faure Gabriel (1845—1924) je bil ni žrtvi potepuha Krištofa Kobarja. Nimata čiste vesti, posebno ne županja, drugače bi se ne zbala besed: — pred 25. leti. — Pri županu se kaže vsaj do- de svoje smrti eden izmed vodilnih oseb nosti francoske glasbe.- Kvartet op. 121 je eno izmed njegovih poznih del in oči-tuje harmonično smelost in izrazito novo slednost misli in značaja. On je steber obliko, združeno s fino izbranostjo in ki-občine in njegova beseda je ukaz. Tudi pečo nasičenostjo. V vseh treh delih te v ponižanju je prvi, ker je župan. Žu- skladbe se omenjeni skladateljev slog panja je veliki zvon doline šentflorjan- jasno kaže, le zaključki posameznih stav-ske, najradovednejša in takoj priprav- kov (Allegro moderato, Ardante, Allegro) ljena v svoji slabosti v ponižanje in sra-! so bolj umirjeni. — Štiridelni »B e 1 a i e f« moto. i kvartet je delo štirih Rusov, ki so ga Umetnik Peter je inteligenten goljuf, i dogovorno komponirali in posvetili zna-Veliko si domišljuje, še več pa laže. Se nemu glasbenemu založniku, dobrotniku zveže z zlodejem, mu preda dušo in pri ni pospeševavcu ruske nacionalne glasbe tem še njega potegne in vstrahuje. Oči- Mitrofanu P. Belajevemu. Nikolaj Rim-vidno se naslaja s svojo zaročenko nad skij-Korsakov (1844—1908), sijajen siromaštvom in robstvom svojih tlača- umetnik v glasbenem slikanju, je napisal prvi del te tvorbe (Sostenuto assai). Ana-tolij L j a d o v (1855—1914), fin miniatu-rist, eden izmed zastopnikov mladoruske šole je prispeval drugi stavek (Scerzo). Aleksander P. Bor o din (1838—1887) je umetnik mladoruske struje; v tej skladbi je zastopan s Serenata alla spagnola. Aleksander Glazunov je poleg Rim-skega-Korsakovega med najpomembnej' širni novejšimi ruskimi skladatelji. Kot zaključek kvarteta je napisal Finale-Alle-gro. — Značilnost vse te kompozicije je motiv B-la-f (b-a-f), ki se ponavlja zdaj v enem, zdaj v drugem glasbilu. Zdi se, kakor da instrumenti kličejo Belajevega in mu pojejo hvalo. Skladba vsebuje mnogo izrazito rusko donečih mest, kar slovanskemu ušesu in srcu zelo prija. — Vsa glasbena dela so gostje podali z veliko ljubeznijo. Dokazali so, da imamo tudi za izvajanje komornih del umetnike, ki dostojno predstavljajo naš narod. Vživetje je popolno. Prvi violinist igra živahno, ognjevito, druga violina se sijajno prilega, viola doni izrazito in tako kakor mora doneti, čelo zveni polno in mehko. — Našim domačim umetnikom izrekamo prisrčno zahvalo in polno priznanje. Ostro pa moramo omeniti, da je tako sramotno slab obisk zelo, zelo žalostno znamenje in spričevalo z;, naše meščanstvo. Saj človek noče siliti h koncertom onih, ki si vstopnice res težko nabavijo; zato pa vsem onim našim krogom, ki jim ne gre slabo, nalaga narodna in kulturna dolžnost, da z obiskom takih prireditev gmotno in moralno podprejo naše kulturne delavce. Vsak izmed nas mora biti glasnik te miselnosti, pa se bo tudi v tem pogledu obrnilo na boljše. —d. V izobrazbi je rešitev obrtni* škega stanu Obrtno računstvo in geometrija. Mariborska poslovalnica zborničnega obrt-nopospeševalnega zavoda priredi v Mariboru tečaj za obrtno računstv geometrijo. Predavanja v tečaju tra- jala najmanj 40 ur in bodo obsegala iz obeh predmetov to, kar rabi rokodelski mojster v vsakdanjem praktičnem življenju, posebno za pravilno kalkulacijo cen in za knjigovodstvo. Vršila se bodo trikrat tedensko po 2 uri zvečer. V tečaj se sprejemajo samo rokodelski mojstri in rokodelski pomočniki obeh spolov. Pri' javiti se je treba v obrtnopospeševalnem referatu na sreskem načelstvu, II. nadstropje, soba 42. Predavanja se začnejo še ta mesec. O začetku bodo vsi, ki se prijavijo, obveščeni pismeno. Obrtno knjigovodstvo. Ker se je prijavilo že večje število rokodelcev za knjigovodski tečaj, se bo takšen tečaj priredil še letos v Mariboru. Priredi & mariborska poslovalnica obrtnopospeše-valnega zavoda Zbornice za TOI. Prijave sprejema g. Založnik na sreskeffl načelstvu 11/42. Kdor se pravočasno prijavi, bo o pričetku tečaja obveščen pismeno. 7e sMirnla m sveta 1Mr>IB Ut Mladina v omami kokaina V Kišinevu v Besarabiji je uspelo tamkajšnji policiji, da je imela izredno uspešen lov. Te dni je nam- ;č kišinevska policija odkrila neko družbo tatov in tudi izvedela, da so tatovi skrili plen v hiši neke gospe Garije Cocos. Pozno zvečer se je napotilo nekaj redarjev proti imenovani hiši. Na zahtevo, da se pustijo v. notranjost, jim niso hoteli odpreti, nakar so redarji s silo vdrli v hišo, kjer se jim je nudil prizor, ki ga niso pričakovali. V eni izmed udobno opremljenih sob je bilo mnogo mladih žensk in fantov, ki so vsi sedeli za mizo, ki je bila polna imih po večini že izpraznjenih steklenic. Nekateri izmed njih so bili že popolnoma omamljeni od zavžitega kokaina. Na ta ; način iznenadena mladina, ki so jo redarji takoj odvedli na policijo, se aretaciji ni protivila. Na policiji so ugotovili, da so to študentje kišinevskih višjih šol. Tudi dve mladenki sta ibiskovali žensko višjo šolo. Istotako je policija ugotovila, da so se ti mladeniči in mladenke shajale v tej hiši parkrat na teden, da so se tu lahko udajale omamnemu uživanju kokaina in hašiša. Poučne In oglate Gradnja prve / železnice v Kitajski je zbudila med Kitajci tako nevoljo in odpor, da ie morala vlada končno odstraniti vse tračnice. Lokomotive pa so prekucnili v bližnje reke. * Nobeno narečje ali jezik, ki se govori v Indiji, ne pozna besed »prosim« i° »hvala«. * V nekem londonskem dnevniku je bil pred nedavnim objavljen sledeči oglas: »Odločen mož. 106 let star, mladostne zunanjosti, z dobrimi prihranki, išče takojšnjega nameščenja.« Piratka (Konec.) Pri naslednjem napadu je že izdajala povelja. Kasneje je zaprisegla vse premagance k zvestobi in pokornosti, ter si pustila poljubljati noge po premaganem poveljniku napadene ladje. Premaganec ji je položil k nogam razno darove u danosti in je del istih sežgal po kitajski pomorski šegi na čast bogovom morja. Doba teh dogodivščin je trajala nad eno loto, vse dotlej, dokler ni poslala kitajska in ameriška mornarica nad pirate oelo. eskadrMo policijskih ladij. 26. julija 1985 se je tem ladjam posrečilo, obkoliti piratsko ladjo in jo obstreljevati. Po ljuti borbi se je pričela ladja potapljati. V boju je padlo več kakor za polovico piratske posadke, med njimi tudi slavni po-viete»k Mn Yen 1% ka*cre#a $o kasafje potegnili mrtvega iz morskih valov. Zaman pa so iskali njegovo ženo May, ki je brez sledu izginila. V avgustu 1935 so bile nenadoma zopet napadene na odprtem morju tri trgovske ladje, ki so jih pirati popolnoma izropali in zaplenili, posadke vseh treh ladij pa do zadnjega moža usmrtili. Samo nekomu se je posrečilo, da je v malem čolnu odnesel pete in se rešil. Ta edinec je prepričan, da omenjena piratska ladja ni bila nobena druga nego svoj-čas potopljena »Kuang Tscheh«, kateri poveljuje sedaj rdepelasa bela žena. Resničnost svojih izpovedb bi lahko potrdil s prisego. Pristaniščna oblastva v Hon-kongu in Šanghaju spočetka niso verjela tem izjavam in jim tudi niso posvečala prav nobene pozornosti, ker so jih smatrala za navadno mistifikacijo. Končno se je vendarle izkazalo, da je mož go- SOgil 5i§to lasnico. Ime »Kuang Tscheh« sta nosili dve piratski ladji. Prvi je poveljeval znani vodja piratov Hu Yen Fu; drugi, znatno starejši zloglasen »Kuang Tscheh« pa je poveljevala njegova žena, mlada rdečelaska May Scott, nekdanja baletna plesalka po newyorških barih. Ponudba za film. V aprilu 1936 se nenadoma slovita piratka May Scott javlja svetu. Neka vodilna filmska družba v Hollywoodu je prejela dolgo radijsko brzojavko, v kateri javlja mlada baletka, sedanja piratka, kraj, kjer križari njena piratska ladja. Napovedala je valovno dolžino njene sprejemne postaje in izjavila, da je že naveličana te piratske sedanjosti in da ie pripravljena prevzeti glavno vlogo onega filma, ki bi prenesel vse njene doživljaje nemirnega piratskega življenja na platno. Dve uri kasneje je sledil že odgovor: »Plača najvišja, triletna po* godba«. Še istega dne je May Scott P°" nudbo sprejela in sporočila v Hollywood> da bo v 10 dneh na mestu. Od tega časa je minilo že 5 mesecev, toda o slavni piratki May Scott ni ne duha ne sluha. Nobena ladja ni več srečala te ladje »Kuang Tscheh« in tudi sicer pogosti napadi na trgovske ladje so odtlej popolnoma prejenjali. Kaj se je zgo dilo? Ali se je, piratska ladja potopila-Ali so jo morda morski roparji odvrnil1 od njenega namena in jo smatrajo za svojo ujetnico? Ali je morda May Scott sama opustila svoj prvotni sklep in se kje skriva? Amerika in Kitajska si razbijate žl‘l' vo. Dvajset vojnih ladji raznih držav še vedno križari po kitajskem morju in iŠ2e piratko-baletko May Scott, nekdan^ trto od leve...« M ar!!i or n, 'dne 6. X. 1936. ^farKorst! »Ve!ern!E« Juln. Stran S. tiutei&mke ik AtovUi hmismrnle kokainske ofete: 5000 Din za 25 dkg jedilne sode Na tukajšnji policiji se je zglasil mlinar Ivan G. doma s Kozjaka, ter prijavil sko raj neverjetno zgodbo! Že večkrat je namreč slišal, da se lahko dobi v Mariboru kokain in da se s prodajo istega lahko zaslužijo. lepi penezi. Na Glavnem trgu je za ta kupčijski predmet pov Prašal nekega moškega, ki mu je zatrjeni, da mu ga lahko preskrbi Dogovora sta se, da se bosta naslednjega dne sestala pri Treh ribnikih in da mu bo Popeljal moškega, ki se peča s prodajo kokaina. Naslednjega dne je zares prišel moški z Glavnega trga s »trgovcem s kokainom«. Vsi trije so šli v gozd ter mu je tamkaj »trgovec« izročil zavoj »kokaina« in je zanj plačal mlinar Ivan G. 5000 dinarjev. Ko pa je mlinar, ki je medtem že dobil za svoj »kokain« kupca, hotel v neki mariborski gostilni dragoceni kokain prodajati naprej, je mogel ugotoviti, da je mesto kokaina dobil — jedilno sodo . . . Skrivnostno zadevo ima sedtj v rokah mariborska policija, >' skuša izslediti »trgovca s kokainom«. Iz orožniške službe. Iz Splita je premeščen v Mursko Sobofo orožn. kape-tatl I. ki. Rajko Vatovec. Simultanka g. Vasje Pirca bo v četrtek, dne 8. oktobra ob pol 8. uri v mali ~V()rani Narodnega doma v I. nadstropju. * Oljeni vsi Sokoli šahisti-ljubitelji kra-'ipvske igre. Šahovski odsek Sokola I. . Mrtvaški zvon. V 59 letu svoje dobe j® Preminila na Koroški 90 zasebnica Kinderman. Žalujočim naše toplo sočutje! Akad. starešine »Jadrana« in »Triglava« v Mariboru imajo svoj prvi družabni j tu' Zdravo, ^stanek te sezone v torek, dne 6. tm. ob j®. Uri v lovski sobi hotela »Orel«, Pre-'tava g, dr. Jančič. Vsi napredni akad. sta re§ine vabljeni! Stenografski krožek prireja brezplačno za svoje člane vsak prvi in zadnji J°rek v mesecu vežbanje v stenografiji. Lokal: Trg. akademija, čas: zvečer 8.-9. Začetek danes. Tečaj ruskega jezika za začetnike bo ?3Čel jutri v sredo 7. tm. ob 19. uri. — ~ekliška meščanska šola Cankarjeva ul. vhod iz Razlagova ul. Šolnina 20 Din Mesečno. , Snežinke v Mariboru. DoČim prihajajo iz Sibirije poročila, da je v zapadnih krajih Sibirije nastalo toplo vreme in da beleži toplomer 20 stopinj nad ničlo, so nas danes zjutraj zapadle prve sne-^iftke, ki pa so se sproti stapljale, ker so 'a Še topla. Pač pa je danes ponoči zapadlo precej snega na Pohorju in Kozjaku. , Z’ma je že tukaj. Naši brezposelni in fifomašni rojaki potrebujejo hiane, obleke in strehe. Da se bo moglo tem brezdelnim preko zime pomagati, ki bo, kakor prerokujejo, huda, priredi društvo ‘Jadran« v soboto 10. t. m. zvečer v N; 'Sokolsko društvo Št, lij, ki je nameravalo otvoriti svoje novo letno telovadišče dne 4. oz. 11. t. m. z okrožnim zletom, je to prireditev definitivno odgodi-lo na prihodnje poletje, ker so vremenske prilike letos prenenavadne in ni radi tega pričakovati nemotenega poteka pri reditve. Vsem onim, ki so hoteli nameravano prireditev sedaj posetiti, se društvo priporoča, za obisk v prihodnjem čimpreje prišel iz gozda. Cesta vodi ob globokem prepadu. Nenadoma pa je zašel voz na rob prepada in je v naslednjem trenutku zgrmel s konjema vred v - j okoli 15 metrov globok prepad. Voz se v stenografiji. je prj pa(jcu raztreščil; prvi konj je obležal mrtev, drugi pa težko tanjen. Hlapec, ki je korakal za vozom, je takoj pohitel domov ter sporočil nesrečo gospodarju, ki trpi okoli 10.000 dinarjev škode. Mladina v svet. Posestnik Franc Fi-štrovec od Sv. Marjete, na Dravskem polju se je zglasil na tukajšnji policiji ter prijavil, da je njegova 17-letna sestra Marija pred dnevi odšla od doma ter se do danes še ni vrnila. Brat je izrazil mne nje, da se njegova sestra klati po Mariboru. Marija Fištrovec je velike, močne postave, temnokostanjevih las ter oblečena v kmečko obleko. Kdor bi kaj o njej vedel, naj to javi predstojništvu tukajšnje policije. Preianje s krvavimi posledicami. V Rogoznici na Dravskem polju so pri posestniku Jožefu K u r b u s u prešali sadje. Pri delu so pomagali tudi nekateri fantje iz bližnje okolice. PrSti večeru pa je med njimi nastal prepir in je radi tega gospodar nagnal fante iz Kakor! hiše, 80 8e razbežali na vse strani , TVT _ 1 * . X _ « n n A « nnli nn Vklin ■ ■ Ali umrl v Mm BUDIMPEŠTA, 6. oktobra. Danes je izšk) sledeče službeno sporočilo: Ministrski predsednik Julij Gombos je danes po 8. uri umrl v nekem sanatoriju v Monakovem. Njegove zemske ostanke bodo prepeljali v Budimpešto in pokopali na državne stroške. Tako je smrt tega madjarskega državnika prehitela njegov napovedani padec. Julij Gombos je bil pred leti nastopil mesto predsednika madjarske vlade z velikimi obljubami za široke narodne sloje, ki so pa ostale samo obljube. V zadnjem času je Horthyjeva okolica začela proti Gombosu ofenzivo in sicer iz zunanje- in notranjepolitičnih ra.zlogov. Sunek ftoiuGske levite fudi desnici PARIZ, 6. oktobra. Vlada je sklenila, da uvede proti voditelju Ognjenih križarjev, polkovniku De la Rocque, sodno postopanje radi hujskanja. Vlada se peča z mislijo, da razpusti francosko socialno stranko kot naslednico Ognjenih križarjev, oziroma Nacionalne lige in da prepove vsa njena zborovanja. V desničarskih krogih je ta sklep vzbudil precejšnje vznemirjenje. Bonde na tfUukid HENDAYE, 6. oktobra. 15 vstaških letal je vgk) na Madrid okoli 100 bomb. Pričakujejo nadalnje letalske akcije. Nekaj vstaških letal je bilo sestre ljenih. V Rušah so vlomilci vdrli v trgovino Jošta Knifiča in odnesli raznih predmetov v vrednosti več tisoč dinarjev. V trgovino so prišli skozi luknjo v zidu. Kolo sreče ... Na dobrodelni invalidski tomboli Krajevnega odbora Udruže-nja vojnih invalidov v Mariboru, ki je bila v nedeljo, dne 4. oktobra 1936 na Trgu svobode in katere obisk je bil precej povoljen, so zadeli glavne dobitke: Prvo tombolo, kompletno spalnico, Trinkler Leopold, bančni uradnik v pokoju, stanujoč na Teznem, Ptujska c. št. 33. Nadaljne glavne dobitke (kolesa) so odpeljali: Vabšek Rudolf, pomočnik, Majšperg pri Ptuju; Lešnik Otmar, krojaški pomočnik, Maribor, Orožnova ul. 4; Gabrovec Mihael, pomožni delavec, Radižel, Slivnica pri Mariboru; Škrabi Viljem, čevljarski pomočnik, Maribor, Vojašniška ul. 1; Iršič Joško, ključavničarski pomočnik, Maribor, Trdinova 18; voz premoga je dobil Strmšek Viktor, železničar, Maribor, Koseskega ul. 13; otomano pa Žibek Vladko, učenec, Maribor, Gubčeva ul. 25; štedilnik je dobila Hudelist Marjeta, soproga mehanikarja, Maribor, Pobrežka cesta 26; dve fini odeji je zadela Flegarič Marija, soproga železničarja, Maribor, Meljska cesta 32; vrečo fine moke je odpeljal Preinc Mihael, slikarski vajenec iz Ruš; kožo usnja za podplate pa je odnesel Korinšek Ladislav, krojaški pomočnik, Maribor, Trg svobode 1. Na naslonjači pa se bo odpočila Boleglavec Rija, zasebna uradnica, stanujoča v Mariboru, Pobrežka 9. tUua Kino Union. Danes velefilm redke lepote »Oči čarne«, Simone Simon, Harry Baur. Biser francoske produkcije. teklo sezono »Seviljski brivec«, priporočamo čimprejšnjo nabavo vstopnic. Drama iz jezuitskega življenja »Prva legija« doživi svojo mariborsko premiero to soboto. To delo ameriškega pisatelja Laveryja je obšlo že nešteto evrop skih ter ameriških svetovnih odrov. Režira novi režiser Peter Malec, ki se bo tudi-predstavil prvič v veliki ulogi. Igra rektorja jezuitskega kolegija. Razen rektorja sta še najmarkantnejši pojavi tega dela ves jezuiskemu redu udani, od notranjih borb prevzeti pater Ahern (Na-krst) ter cinični brezverec dr. Peter Moell (Gorinšek). Močno orisane pa so tudi vse ostale uloge, ki jih igrajo Košuta, Košič, Verdonik, Blaž, Kovič P, Borko in Grom. 0 tem in omuh hodnem domu veselico pod imenom finska trgatev«. Pridite vsi, da z za-‘'vo napravite obenem dobro delo. Kamilična para za nego kože. Kimvi ,T i - - * -r ui:» . ti- , i , • i. Nekai casa za tem pa so našli na bliz- ?mo izvedeli, bo odslej mestno parno v . _ kopališče proizvajalo vsako sredo dopol- 5ne kamilično paro, ki jo jako priporo- uiejo za nego kože. Kako bo z vremenom. V smislu dunaj-ske vremenske napovedi za danes: Vre-1,16 še nadalje menjajoče se ter oblačno, Savine. < Nočno lekarniško službo imata ta te-*jen Minarikova- lekarna na Glavnem tr-in Reučeva lekarna na vogalu Alek- Sandrove in Meljske ceste, ta dneva v dan nesreče... 32 letni mi-\rski pomočnik Josip Hebar, uslužben »I* tvrdki Forstnerič in stanujoč v j/Otherjevi ulici, je ravnal z ročno cir-,ularko tako neprevidno, da se mu je °lo zasadilo v desno nogo. Z 10 cm dolin 2 cm široko zevajočo rano so ga njem travniku viničarja Jakoba F r a -d 1 a s* prestreljeno desno nogo. Naložili so ga na voz ter ga prepeljali v mariborsko bolnišnico. Pri preiskavi, ki so jo vodili orožniki, se je dognalo, da je posestnik Jožef Kurbus streljal s samokresom in da je najbrže po nesrečnem naključju zadel Fradla. Kurbus je bil prijav ljen tukajšnjemu državnemu pravdni-stvu. »Krščeni lisjaki« po Slovenskih goricah. V Slovenskih goricah ne mine skoraj dan, da ne bi dvonožni lisjaki tamkajšnjim posestnikom kradli kokoši. — Zlasti v Pesniški dolini izginja perutnina dan za dnevom. Tako je posestniku Juriju Fanedlu v Jurjevskem dolu izginilo preteklo noč 18 lepih kokoši, posestniku Ivanu Kolarju pa 5 gosk. Orožniki sedaj Torek, 6. oktobra ob 20. uri: »Živi mrtvec«, red A. Sreda, 7, oktobra: Zaprto. Četrtek, 8. oktobra ob 20. uri: »Zorka«. Red B. Petek, 9. oktobra: Zaprto. Sobota, 10. oktobra ob 20. uri: »Prva legija. Premiera. Bloki. So jr? rali reševalci odpremiti v splošno bol- j intenzivno poizvedujejo za tatovi, ki Otlico. Pri gradbi magdalenske šole pa1 ’ '-------J~‘~i----- i® ponesrečil 21 letni delavec Stanko cVala stanujoč na Pobrežju, Zrkovska e^ta 59 prj prenašanju gramoza, je na®el z odra in zadobil težje poškodbe J1 desnem očesu, križu in desni nogi v j^njuOddali so ga v domačo oskrbo; til Se> pa s*anie poslabšalo, so ga mo- i r«ševalci prepeljati v bolnišnico. ^°z s konjema zgrmel v globino 15 etrov. Hlapec Bernhard Bobik, usluž-tih iPri Posestniku Alojziju Muzeju na jglskem vrhu, je peljal iz gozda svo-gospodarja z lesom natovorjeni voz, J sta ga vlekla dva konja. Ker se je že nmilo, si je hlapec prizadeval, da bi menda ukradeno perutnino prodajajo na prej. y Brat bratu razparal trebuh. Na cesti pri Kotljah sta se sprla brata Alojz in Jožef G. Beseda je dala besedo in je konč no starejši Alojz potegnil iz žepa nož in ga zasadil bratu Jožefu v trebuh, da se je zgrudil na tla in obležal nezavesten v mlaki krVi. Ko se je Alojz zavedel, kaj je storil, je takoj obvestil ljudi, ki so težko ranjenega Jožefa odpremili v bolnišnico. Zadeva je bila prijavljena orožnikom, ki so surovega Alojza aretirali ter ga prepeljali v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Stanje zabodenega Jožefa G. je zelo resno. Prva ponovitev uspele veseloigre »Zorka« bo v četrtek, 8. t. m. za red B. Pri tej predstavi nastopi v vlogi primarija Maha novi član. Josip Borko. Ljubljanska opera gostuje prihodnji torek s Puccinijevo znano opero»Mada-me Butterfly«. Ker bo gostovanje goto vo spet tako dobro obiskano, kakor pre- UNIVERZ1TETNA KNJIŽNICA SE JE PRIČELA GRADITI v Ljubljani. Včeraj popoldne ob pol 5. je bila slovesna zasaditev prve lopate na stavbnem prostoru. SETON WATSON ODPOTOVAL IZ BEOGRADA. Po večdnevnem bivanju v Beogradu se je Seton Watson, čigar zasluge za male narode na Balkanu in Srednji Evro pi so obče znane, je po večdnevnem bivanju v Beogradu vrnil v Zagreb in bo odtod nadaljeval pot v Prago. V Beogradu je posetil med drugim Angleški klub in druga kulturna društva ter razne politike. S SNEGOM - VOLKOVI. Po poročilih iz Banjaluke so se v bosanskih planinah radi zgodnje zime in mraza pojavili volkovi. Na Grmoč planini je pred nekaj dnevi navalila čreda volkov na stajo Ivana Dukiča in mu raztrgala 11 ovc. VAPA V »ZBOR«. Novosadski »Dan« poroča, da je znani beograjski industrijec Milan Vapa vsto-pil *v Ljotičev »Zbor«. Doslej je g. Vapa zelo forsiral delavske sekcije JRZ. Ote SestiU MfuesIttUteutU pfflfgfgfri dtti Na Janževskem vrhu pri Ribnici na Po!-irju se je pripetila smrtna njsre-ča, ki je zahtevala življenje 431etnega delavca Jurija Jamnikarja, očeta šestih nepreskrbljenih otrok. Jamnikar je bil zaposlen v gozdu posestnice Roze Podlesnikove, kjer je po drči spuščal hlode v dolino. To delo je opravljal že več dni. Včeraj zjutraj je zopet odšel na delo in bi se moral zvečer vrnili domov. Ker ga pa ni bilo, ga je šel starejši 141ctni sin iskat. Ni mu pa bilo treba dolgo iskati. Našel je svojega očeta med oitek udsA sntd m hlodi na mestu, kamor so hlodi po drči prigrmeli v dolino. Oče je imel razbito lobanjo in je bil mrtev. Najbrže je Jamnikarju, ki je bil priden.in vesten delavec, pri spuščanju hlodov spodrsnilo, ali pa ga je drseči hlod potegnil s seboj po strmini. Tragična nesreča je zbudila vsesplošno sočutje. Jamnikar zapušča ženo in šest nepreskrbljenih otrok, ki so sedaj ostali brez vsakih sredstev, ker je družina živela edino od zaslužkn pokojnega Jurija Jamnikarja. Iz uredbe o likvidaciji kmetskih dolgov (Dalje.) čl. 21. Denarni zavodi morajo, predno izroče izkazila PAB, zahtevati od sodišča ustavitev vseh podvzetih sodnih poslov glede odnosnih terjatev. Sodišče bo ustavilo sodni postopek tudi po zahtevi dolžnika-kmeta. PAB lahko nadaljuje postopek proti dolžnikom, ki se ne drže odplačilnega načrta uredbe. Zmanjšanje dolgov kmetov do 25.000 Din za 50%. čl. 22. Skupni dolg kmeta denarnim zavodom, ki, obračunan po tej uredbi, ne prekaša zneska 25.000 dinarjev, se zmanjša za 50%. Čl. 23. Zmanjšanje dolga v prejšnjem členu bo izvršila PAB na podlagi prejetih izkazil in podatkov. Po potrebi bo PAB preiskala podatke in zahtevala naknadno dopolnila in dokaze. Zmanjšanje dolgov nad 25.000 Din za 30 do 50%. Čl. 24. Skupni dolg enega kmeta iz 1. odst. Čl. 7. obračunan po 1. odst., ki prekaša znesek 25.000 Din, se zmanjša, ceneč posebej odnos dolga in imovnega stanja vsakega posameznega dolžnika za največ 30%. Dolžniki, katerih skupno nezmanjšano dolgovanje, obseženo v predpisih uredbe, znaša nad 50% vrednosti »jih imovine v času razprave o znižanju dolga, morejo zahtevati znižanje dolga do 50%. Vrednost zemljišča se ugotavlja na podlagi katastrskega čistega dohodka. Kmetijski minister bo v sporazumu z ministrom trgovine in industrije ter fin. ministrom predpisal s pravilnikom način cenitve vrednosti dol žnikovega zemljišča in ostale imovine. Znižanje dolgov v smislu prejšnjih odstavkov bodo izvršila okrajna sodišča, ki so krajevno pristojna za dolžnike. Čl. 25. Ob donesku sklepov o zmanjšanju dolgov bodo okrajna sodišča posebej upoštevala sledeče okolnosti: a) znesek vsote nezmanjšanega dolga v primeri z velikostjo in vrednostjo skupne imovine dolžnika; b) razmerje vsote dolga proti povprečnemu skupnemu letnemu dohodku dolžnika; c) dolžnikovo obremenitev s številom članov njegove hiše in d) pravno podlago dolga, pogoje, pod katerimi je dolžnik sklenil in užival posojilo, kakor tudi to, za kaj je bilo posojilo porabljeno. Čl. 26. Dolžniki, omenjeni v čl. 24. se morajo v teku 2 mesecev od dne objave pravilnika po čl. 24 obrniti s prošnjo za zmanjšanje dolga na okrajno sodišče, ki je zanje pristojno. Prošnji za zmanjšanje dolga mora dolžnik izročiti sodišču tudi tale izkazila: a) potrdilo, da je kmet po odredbah te uredbe; b) seznam vseh upnikov z ozna ko višine in pravne podlage dolga; c) spisek in oznako vrednosti vse nepremične in premične imovine (razen hišnih stvari) kakor tudi vseh dohodkov, od koderkoli in kogarkoli bi izhajali; d) po- trdilo občinske uprave o številu hišnih članov in o površini zemljišča, katerega daje ali jemlje v zakup; e) potrdilo občinske uprave o številu in vrednosti živine in drobnice, katero redi. Dolžnik, ki ne postopa po odredbah 1. odst. tega člena, izgubi pravico okoriščenja z zmanj šanjem dolga. Čl. 27. Po prejemu prošenj za zmanjšanje dolga, ki so opremljene z izkazih iz predhodnega člena, bodo okrajna sodišča zahtevala od PAB potrebne podatke o prevzetih dolgovih teh dolžnikov, ostale dolgove pa bo preverilo. — čim postane odlok o zmanjšanju dolga pravno veljaven, ga bo okrajno sodišče takoj dostavilo PAB z nalogom, da izvede knjiženje dolga v smislu odloka. Čl. 28. Tako zmanjšana dolgovanja (čl. 22 in 24), povečana po odredbi 2. odst. čl. 4, bodo dolžniki plačali PAB s 4.5% obrestmi v roku 12 let v enakih letnih obrokih (anuitetah). Rok prve anuitete je 1. novembra 1936, vsake nadaljnje pa 1. novembra naslednjih let. Čl. 29. Dokler PAB ne ugotovi končnega obračuna obrokov za- plačilo po čl. 22, se bodo plačila obrokov vršila po začasnem proračunu, katerega bo banka sestavila na podlagi dostavljenih ji seznamov in izkazil od ustanov iz 1. odst. čl. 7 te uredbe. V kolikor bodo o-broki, plačani od dolžnikov, večji od dol žnih obrokov po končnem obračunu, >o banka vs-e plačane presežke ali vrnila dolžnikom, ali porabila za plačilo naslednjih obrokov. (Dalje sledi.) Tekmovanje za prvenstvo LNPsenada ljuje v nedeljo 11. tm., in sicer bodo preizkusili svoje moči v Mariboru SK Železničar ;SK Celje, v Čakovcu SK Rapid :čakovečki SK in v Celju ISSK Maribor : Atletik SK. 1. novembra bo olimpijski dan. Z odlokom ministra za telesno vzgojo je dovoljeno, olimpijskemu odboru v Beogradu, da lahko priredi 1. novembra t. 1. v vsej državi olimpijski dan. Ta dan bodo s sodelovanjem krajevnim športnih orga nizacij zbirali prostovoljne prispevke in prodajali posebne športne znamke s slikami naših znanih športnikov. Glede na to, je jugoslovenski nogometni savez izdal okrožnico, v kateri odreja svojini podrejenim podsavezom. in klubom, da stavijo vse svoje sile za to, da bo ta športni dan čim bolj uspel. Denar od zbranih prispevkov se bo porabil za pra vozačne priprave naših športnikov, udeležencev olimpijskih tekem. Teniški turnir za prvenstvo Maribora. Včeraj popoldne je bil s poslednjo igro med Albanežem in Škapinom zaključen teniški turnir za prvenstvo Maribora. — Igro, ki je bila pretekli petek prekinjena, je odločil mladi Albaneže, s 5:7, 6:3, 6:4 v svojo korist in si s tem priboril ponosni naslov mariborskega prvaka. Igraje bila vseskozi napeta, ker sta oba igralca izmenjaje zadivila žal maloštevilne gledalce. Prihodnje dni bo tudi zaključen turnir za prvenstvo ISSK Maribora. V zaključnem kolu tekmujejo Albaneže, inž. Fabjan, Mešiček in Škapin. Slednji ima največ izgledov, ker je po vrsti premagal Mešička s 6:3, 6:1 in inž. Fabjana s 4:6, 7:5, 6:4. Mešiček je porazil Alba-nežeja s 3:6, 7:5, 6:4, dočim je Albaneže odločil igro z inž. Fabjanom s 6:2, 6:2. Tekmovanje za »Tlvarjev« pokal. Na pobudo mariborskih juniorjev, je tekstilna industrija v Varaždinu (Tivar), razpisala nog. prvenstvo za prehodni »Ti-var«-ov pokal, za katerega se bodo borili mariborski klubi SK Železničar, ISSK Maribor in SK Rapid in ima zmagovalec iz tega prvenstva odigrati po eno finalno tekmo v Mariboru odnosno v Varaždinu s tamkajšnjo »Slavijo«. Zmagovalec prejme krasen pokal, katerega si pridobi v trajno posest po trikratni zaporedni zmagi ali da si ga pribori petkrat v presledkih. S tem razpisom je tvrdka Tivar priredila nemalo veselje mariborskirp juniorjem, saj bodo' sedaj nekaj let zopet zanimive juniorske borbe na zelenem polju, ki so bile vedno od športnega občinstva pozdravljene. Tekme za omenjeni pokal se bodo pričele že v nedeljo 11. t. m. Državne prvenstvene tekme se bodo spet nadaljevale prihodnjo nedeljo. Razpored tekem je naslednji: v Zagrebu Hašk:BSK in Gradjanski:SK Ljubljana, v Beogradu BaskrSlavija (Sarajevo), v Osijeku Jugoslavija:Slavija in v Splitu Hajduk :Concordia. gledajo najznamenitejše zgodovinske sp° menike, na katerih je Ptuj tako bogat. Najpreie so si ogledali mestni muzej, nato pa se povzpeli na slikoviti Sra“ »Zgornji Ptuj«, Po ogledu še ostalih vaz nejših zgodovinskih znamenitosti ptujskih je bilo skupno kosilo v Narodnem domu, po kosilu pa so se izletniki odpeljali v vinorodne Haloze. Ko so z večernim vlakom odhajali iz Ptuja, so se vsi brez izjeme laskavo izražali o lepoti Ptuja m njegove okolice. Da je izlet tako lepo u-spel, gre zasluga izletniškemu odboru pod pretnim predsedstvom ptujskega po-stajenaoclnika g. Ketžarja. Komemoracijo za Vit. kraljem Aleksandrom I. Ujediniteljem priredi ptujsko Sokolsko društvo v četrtek, 8. t. m., ? začetkom ob 20. uri v prosvetni dvorani »Mladike«. Udeležba za sokolske pri' padnike (v civilnih oblekah s sokolskim1 znaki, opremljenimi v žalnim florom-) obvezna. Bfajske .Muke Izlet v Ptuj, ki ga je priredilo Združenje železniških uradnikov v nedeljo 4. t. m., je radi krasnega vremena uspel nad vse pričakovanje. Izletnike, ki so prispeli v Ptuj ob pol desetih predpoldne, je ijfičakovaia na kolodvoru velika množica ljudi, ki je došle goste prisrčno pozdravljala. Po prisrčnem pozdravu so izletniki z mestno godbo na Čelu odkorakali s kolodvora v mesto pred mestni magistrat, kjer jih je pozdravil mestni župan dr. Alojzij Remec. Nato pa so se izletniki pod vodstvom banovinskega kon servatorja dr. Steleta napotili, da si o- MRTEV MOŽ PIJE DOMA ČAJ IN Čl-TA ČASOPISE . . . V nekem angleškem kopališču je naplavilo morje na obrežje truplo nekega utopljenca. Na licu mesta se je zbrala neposredno zatem velika množica ljudi; med katerimi je bila tudi neka žena, J11 je v utopljencu spoznala svojega moža. Mrlič je bil nato pokopan na bližnjem pokopališču. Po pogrebu se je vrnila vdo va z otroci zopet v London. Pri odpiranju hišnih vrat pa je obstala na vežnih vratih prestrašena in bleda. Iz sobe J® zaslišala neki šum. Preplašena je zbežala na ulico in poklicala na'jbližjega redarja, ki se je bil medtem že pripravil, da vjame vlomilca. Ko je pa redar odprl vrata sobe, iz katere se je slišal sumljivi šum, je vdova kriknila na vso mo?- V sobi je sedel v naslonjaču, pil čaj D čital časopise — njen mož. Ženina identifikacija na obali najdenega trupla ie bila napačna in je bil oni mrtvec povsem drug človek, ne pa njen mož. Ne pozabi naročnine! i Mali o Razno ZAMENJAM RADIO za motorno kolo. Naslov v upravi lista. » 5009 PRISTNE KRANJSKE KLOBASE zopet dnevno sveže na zalogi. Z- Anderle. .Maribor. Gosposka 20 4903 Če želi kdo OTVORITI LESNO TRGOVINO, ali podružnico v Bački, naj se obrne glede informacij na naslov, ki ga dobi v upravi »Večernika«. 4782 Sobo odda PRAZNO, VELIKO SOBO, strogo separirano, takoj oddam. Slomškov trg 6, I. 5016 Službo dobi VAJENKO in vajenca sprejmem. Frizer Dobošič, Magdalenska 33. 5012 Prodam ŽIMNATE MADRACE 250.—, postelje, omara, miza. radi selitve naprodaj: Slom* škov trg 6, I. nadstr. 5015 Pouk - NEMŠČINA! Izpopolnitev v izgovoru, slov nici, slogu, razgovoru in prevajanju. Individualna metoda siguren uspeh! Vprašati od 9.—11, 19.—20. ure Tatten-bachova 27, I., srednja vrata. 5008 Stanovanie SOBO IN KUHINJO z vrtom oddam. Malgajeva ul. 11, Pobrežje. 500* Znanja želi GOSPODIČNA išče prijateljstvo z zrelejšim inteligentom. Oženjeni- ločen1 izključeni. Dopise pod »Dv