št. 5.
.S L O V E N K A'
Str. 7
Vizija.
Povsod ljubeznjivi obrazi, smehljajoči se, veseli, a
moje srce sovražno, kalno, polno tuge fn groze! . . .
Tavala sem dalje iz ulice v ulico. Orgije ! . . . Da,
ti glasovi se ujemajo z notranjostjo mojo,
A^stopila sem v svetišče, naslonila vročo, zmučeno
glavo na mramornati sfeber, ter slušaje burno šumenje
kipećih glasov, zrla topo pred se.
In bilo mi je neznosno, lilazno hudo, a moliti, ni-
sem znala.
Globok vzdih me je vzdramil. Poleg mene je če-
pela suha, borna stai;ka. Prebirala je leseni, začrneli
Str. 8
.SLOVENKA"
Št. 5
molek: „oče naš, kateri si v nebesih ... oče ... oče
naš..." Umolknila je. A kmalu zopet : „oče naš . ."
Pogledala sem ji ostreje v meglene oči. V istem
hipu vzdignila je glavo in me motrila z mrzlim pogle-
dom, a ustni sta se ji premikali k molitvi. In motrili
sva se . . Plašno se je jela odmikati. Čudežna sila gnala
me je za njo, in sledila sem ji iz kota v kot, kakor v
snu ...
A sedaj ! Na obličji zablestel ji je rdeči svit večne
luči ; . .. oči so se ji oživile in vzvikšal se je nje staz...
Pred mano stala je visoka, jasna postava. Vzdigo-
vala se je više in više, razprostrla je nad mano svitli,
roki. kakor angelj zmage in ustni sta ji trepetali : „oče
naš . . . !"
Povesila sem glavo in se zgrudila na kamenita
tla . . .
V mehkili, lahno se tresočih glasovih pele so cer-
kvene orgije skrivnostne pesni, ki so naraščale bolj in
bolj, kakor upi vtolažene duše , . .
„Vera", o sladka, sveta vera !" sem zašepetala
in pa :
,,Oče, oče naš, kateri si v nebesih !"
Viola.