Stev. 9 Posamezna številka 20 siotink V Trstu, v torek 11. januarja 1921 Posamezna številka 20 siotink letnik XLV! ■a 3ia — izvzcmii poatdeljek - vsak dau zjutraj. — Uredništvo: ulica sv. FfinčiSk* A&Ilkega štev. 20, 1. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-. . — Nclrankh«nn pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vrtajo. — dajste j in odgovorni uied:i'k Šteian Godina — Lastnik konsorcij lista :.::os;L — Tisk tiskarae Edino?!. — Naročnina zna-a aa mesec L T.—, pol 1 S2.— Ir» cet l-Le L 60.—. — Telefon uredništva in uprave^štev. 11-57. Posamezne številke v Trsta in okolici po siotink. — Oglasi _ ra^itn.ij > v Širokosti ene kolone (72 mm). — Odtisi trg iveev In obrtnikov mm po 10 , os:nrtnice; zahvale, poslanice i:i vabila po L 1.—, o^l >i denarnih zavodov mm po L 2. — Mali oglasi po 20 stot. besedj, najmanj pa L 2- ~ naročnina In reklamacije se pobijajo izključno upravi Edinosti, v frstj, iilica s. » Frančiška Asiškega Stev. 20, I. nadstropje. — Telefon uredništva ia uprave 11-57 TSmeo Danaos af dona ferentes UI. V tretjem svojem članku razpravlja Oberdorfer o vprašanju, ki je — Kakor na.alaša — najfcoSljtveje: o solskem vprašanju. .. „ . __ Ta problem du jc po svoji naravi po* litičen. izlasti v teh naših krajih z mesa, nim prebivalstvom. Povsem pravilno iiravi da bi le polovičarska uredba tega Vprašanja dala »novim državljanom« opravičenega vzroka za nezadovoij* stvo in temu dosledno -- pravi Ober* dorfer izrecno — za iredentizem. I o vprašanje treba urediti hitro, jasno, po* nolnoma. , , . Piscu se dozdeva, da je na merodaj* nih mestih volje za to. Zahteva, naj se jz tukajšnjih uradov iztrebi seme »lokal* nc a iredentizma« (misli prejšnjega), Ki nc 'je ugnczdil povsodi, da vliva olje italijanskega imperijalizma na ogenj -oslabljenega slovanskega imperijalizma- \\ed vsemi političnimi težkočami. ki >o na potu mirnemu soživljenju, \c po mnenju p išče ve m šolsko vprašanje: uredba slovanskih šol! Potem priznava lojalno, koliko slovenskih šol je zaprtin in da je v vsem prejšnjem Primorju le ena sama slovenska srednja šola. Zaprtih pa je tudi ljudskih šol, člede katerih je vlada že določila zopetno otvoritev, a to zato. ker ni učiteljev, ali pa. če so, ne ti/i vaj o zaupanja lokalnih oblasti, lreba ustanoviti eno ali več slovenskih ueite* Jjisč. Vlada da pravi: slovensko učitelji* f ce ——i da, ali nikakor ne v Gorici; pač pa v Trstu, učiteljišče in druge šole. jpisec odobruje to mentacijo vlade, ker v tem mestu, s tako neoporečno itali* jansko večino, bi bilo zbiranje slovenj skih dijakov gotovo manje nevarno! Ni/je in srednje slovenske šole naj bo* do v Trstu, učiteljišča pa tudi v tistih večjih slovenskih ali, narodno mešanih centrih, kjer se pokaže potreba. Oberdorfer zahteva, naj se v slovenjih šolah poučuje tudi italijanščina. Tudi naj bi se slovenskim učiteljem v p>sebnih tečajih dajala prilika za izpo* polnjevanje v spoznavanju italijanskega jezika. Naloga nadzornikov in poroče= v al cev naj bi se podelila učiteljem, ki poučujejo italijanščino I To zato. da ne hl slovenske šole postale središča ire. dentizma, kakor tudi ne slovenskega na* cijonalizma!! Razume vlado, če se upira odpiranju slovanskih privatnih šol; da pa se upira na vsak način, tudi če se ji ponuja naj* strožje nadzorstvo — tega pisec ne odotruje. Po njegovem mnenju padajo vsi razlogi za nasprotovanje spričo mož* nosti oržavnega nadzorstva in državnih :>'P*tov, ki bi zagotavljali, da bi bili v privatnih šolah isti učni red in metode, kakor v javnih. Zato naj bi država, če /x ne more sama vzdrževati vseh po? t rubnih šol ta slovanske manjšine, pre= puščala to tudi privatni inicijativi. A da delovanje šole ne postane delo politične agitacije, za to naj skrbi država s svojim nadzorstvom! , Kjer pa so Slovani v absolutni manj* bini. ne morejo zahtevati niti ne more vi ada dovoliti javnih šol za take male skupine prebivalstva! To da bt bilo v nasprotju z modrim gospodarstvom! Pač pa se morejo ustanavljati privatne sole — naj jih pa že plačujejo dotične manjšine same, ali pa večje slovanske večine, živeče v mejah države. Ali to brez vplivanja jugoslovenskih zavodov, ki imajo danes isto nalogo nasproti Ita* lijanom, ki sta jo imela Dante Alighieri in Lega Nazionale nasproti Slovanom! Beseda je tu oči vidno naperjena proti družbi sv. Cirila in Metoda. Vprašanje stoji torej za g. Obcrdor* ferja tako s le: država naj ustanavlja za Slovane šole tam, kjer žive kompaktno; i^vne in privatne šole pod nadzorstvom države tam. kjer je mešano prebivalstvo; povsodi pa poučevanje italijanščine kot predmeta. V Trstu naj se ustanove slo* venske ljudske in srednje šole. ali naj ut ne odrekajo tudi v Gorici, Pazinu in Puli, četudi bi bila morda nevarnost fovanskega prodiranja. Skrbeti bo treba da se to ne zgodi. V slovanskih šolah naj poučujejo slovanski učitelji, oziroma profesorji, pripravljeni za to na kakem vseučilišču, ustanovljenem nalašč za njih, n. pr. v — Padovi!! Nadzorovati od blizu delovanje šol, ki naj jih bodo nadzorovali kompetentni možje, ki bo= cio mogli razumeti slovenski jezik (ca* paci d' intendere la lingua slov ena), spo* štovati slovenskega duha, in spričo tega dostojno predstavljati italijanskega du* ha! Naj se pa opusti misel na počasno in neobčutno asimilacijo. Ta ideja je sicer gotovo v globini srca tudi najbolj slavo* Čilskega italijanskega nacijonalista; ta bojazen je gotovo v zavesti tudi naj' »nanje vojevitega slovanskega nacijona* lista.. In tu pravi Oberdorfer: Realnost v teh naših krajih je dokazala, da je razs narodovanje Slovanov možno!! Če ne bi bila nezaslišana ignoranca italijanske? ^ia liberalizma delovala na tržaške Slovence, bi se bila vršila tista hitra asi mi* tacija tudi med slovenskim elementom, kakor se je pri nemškem, in to, rekel bi, brez sodelovanja ljudi, marveč po usodi stvari same. V zaključnem odstavku opozarja Obcr*} dorfer zopet Italijane, naj pazijo na slo= vanske iredentizme. Sicer pa jih tudi svari, da bi bile italijanske šole v pretež* no slovanskih krajih, ali pa italijanski učitelji, ki bi hoteli slovenske otroke učiti govoriti in misliti italijanski, huda j zmota in pregreška. Tako delovanje,} da je bilo morda odpustljivo napram avstrijskemu režimu, a bilo bi neodpust* ljiv poizkus žaljenja pod italijanskim režimom. _________ IŽ JUGOSLAVIJE imt nova kriza pred vrati ? LJUBLJANA, 9. Ljubljanskemu »Slo* vencu« poročajo iz Belgrada z dne 8. t. m.: Dasi se politično življenje v par* 1 a men tu še ni razvilo, ker se veČina po* slancev še ni vrnila v Belgrad, vendar je v notranje * političnem življenju na* stala napetost, ki preti z najizrednejšimi izpremembami v političnem položaju. Boi za kulisami je dosegel vrhunec. De* mokrati kakor tudi radikalci preživljajo te/ko krizo v svojih klubih, ki bi mogla takoj, ko se vrnejo vsi poslanci v BeL 41-ad, povzročiti največja iznenađenja in popoln preobrat v našem političnem živ ljenju. Ker so muslimani odklonili so* delovanje v vladi, je to zelo močno učinkovalo v demokratskem, kakor tu* di v radikalnem klubu. Posledica tega ie, da so demokrati in radikalci nezado* voljni. V zvezi s tem so došle zopet do vpliva one struje v demokratskem in radikalnem klubu, ki so bile doslej pri* taj ene. Stojan Protić je odkrito nasto* pil proti Pašieevi vladi ter je zapretil z izstopom iz radikalne stranke. Govori se, da bi za seboj potegnil tudi vse svoje pristaše iz radikalne stranke. To bi po* menjalo brezpogojen padec vlade še pred sestankom konstituante, ker bi dru* gače morala vlada priti pred konsti^ tuanto z ogromno manjšino. Izstop Sto* jana Protiča iz radikalne stranke se pri* Čakuje vsak čas. Iz muslimanskih vrst se čuie. da je tudi v njihovem klubu do= šlo do krize ter da je večina musliman? ske organizacije najenergičneje odkk*= nila vstop v Pašičevo vlado, medtem ko je bilo samo par poslancev za vstop v vlado. Kakor se govori, bo muslimanski klub pozval raditega dr. Hrasnico in dr. Karamehmegevića, da naj odložita svoj mandat. Ker se tudi zemljoradnik i, ki se Še vedno podajajo z Radiccvo re-publikansko stranko, obotavliaio pod* preti vlado, se zdi. da bo Pašičeva vla* da prisiljena, da v kratkem demisijonira. Zemljoradniki za skupno akcijo z Radičevci? BELGRAD, 9. Doznava se, da vodi zemljoradnička stranka z Radićevo re* publikansko stranko pogajanja glede uventuelne parlamentarne kooperacije v k< »nstituanti. Zborovanje težaške stranke v Splitu SPLIT, 9, Dne 6. t. m. je bilo mnogo* številno obiskano prvo pokrajinsko zbo* rovanje težačke stranke. Na zborovanju so govorili poslanci Stoie, Džokič, Mo* skovljevič in Fra nič, ki so kritizirali de* lo vladnih strank in razvijali program zemljoradnikov. Poslanec Moskovljević je naglašal, da je naloga zemljoradničke stranke med drugim tudi ta, da pripravi pot notranjemu, to je duševnemu edin* stvu Srbov, Hrvatov in Slovencev. Skle* njeno je bilo, da se »Savez težaka Dal* maci je« smatra za sestaven del »Saveza zemljoradnika« v Belgradu. Dosedanje delovanje poslancev zemljorad. in te* žačke stranke je bilo na zborovanju odobreno: zborovalci so se jim zahvalili in jih prosili, naj še dalje varujejo inte« rese stranke pri sklepanju trgovinske po^ godbe z Italijo. Priporočili so jim, naj delujejo za to, da se agrarna reforma radikalno reši. Zborovanje Radićeve stranke ZAGREB. 9. Včeraj se je tukaj vršilo posvetovanje zastopnikov Radičeve re? publikanske stranke, ki je imelo odločiti o nadaljnem postopanju stranke z ozi* rom na njen vstop v konstituanto. Na posvetovanje so tudi došli bivši zunanji minister dr. Trumbič, zastopnika hrvat? ske težačke stranke v Bosni profesor Jankovič in seljak Alatoš Špijonjak ter zastopniki muslimanskega kluba. Na posvetovanje došli dr. Trumbič je imel cnourni ekspoze o političnem položaju ter je zastopal stališče, naj stranka brez* pogojno gre v konstituanto ter prične v parlamentu z aktivnim delom. Iz govora dr. Trumbiča se je dalo posneti, da bi se po njegovem načrtu imele zbližati vse agrarne stranke v Jugoslaviji tako, da bi tvorile močno parlamentarno skupino, s katero bi se poizkušal razčistiti politični položaj in pomagati do konsolidacije države. Po dr. Trumbičevem govoru je došlo do nekega incidenta., radi česar ie dr. Trumbič zapusti! posvetovanje, ki se je potem nadaljevalo. Končno se je sklenilo, da Radičeva republikanska stranka Še nadalje počaka z odločitvijo tilede vstopa v konstituanto, dokler se sedanji politični položaj ne razbistri. Da se Ra* dičeva stranka ni odločila za vstop v konstituanto, je mnogo krivo tudi to, da so zastopniki težačke stranke iz Bos* ne zastopali stališče, da se ne gre v Belgrad. -■; Taktika komunistov LJUBLJANA, 9. »Večer« poroča iz Belgrada, da so komunistični poslanci pripravljeni položiti prisego v konsti* tuanti. Kot protiuslugo pa skušajo izsi* liti, da se jim zopet dovoli izdajanje nji* hovih listov. Belgrajsko komunistično vodstvo je nezadovoljno z zagrebškim vodstvom, ki je prezgodaj pokazalo obraz in ker ni znalo najti zvez s seljač* kimi republikansko čutečimi množicami Načrt ustave končan BELGRAD, 9. Na zadnji seji ministra skega sveta v sredo zvečer je bila do* končana razprava o načrtu nove ustave. Sklenilo se je. da minister pravosodja in za konstituanto Trifkovič izvrši zadnjo redakcijo nove ustave, da se da potem ustava v tisk in razdeli poslancem. V glavnem se je sprejel načrt ustave vlade dr. Vesniča z malimi izpremembami. Novi načrt ima nalogo, da mora biti pouk v ljudskih Šolah obvezen in brezplačen in da se v vsei kraljevini vrši po enem programu. Za državni svet in ka* sacijsko sodišče je uveden volilni si* s tem. .... Konec rudarske stavke ^ TRBOVLJE, 9. Na včeranjih pogaja* njih je bil med trboveljsko družbo in rudarji dosežen sporazum. Rudarji dobe hrano po istih cenah kot oni v Velenju, na plačo pa 25 odstotkov povišanja. De* lo prične v polnem obsegu jutri 10. j a* nuarja. Dvajsetdinarske novčanice se vzamejo Iz prometa BELGRAD, 9. Stare srbske novčani* ce po 20 dinarjev se v roku treh mese* cev vzamejo iz prometa. Regent v Bosni SARAJEVO, 9. Predveeranjim popol* dne je regent s svojim spremstvom do? spel v Ilidže. Regent je v prvi vrsti prišel zaradi lova, vendar pa bo nekaj časa bival rudi v.raznih mestih province. Verjetno je, da bo posedi tudi Da Ima* cijo, in sicer Split in Dubrovnik. Ruski general uničil svojo rodbino KOTOR, 10. »Bokeški glasnik«, Ust, ki je nedavno začel izhajati v Kotoru, po* roča o grozni rodbinski drami, ki se je prigodila med begunci Vraugelove arma* de. Na potu v Dalmacijo je neki ruski general v obupu nad svojo nesrečno do* movino ustrelil najprej svojo ženo, po* tem svoji dve hčerki in dva sina, na* zathije pa je končal še svoje življenje. tittenje Reke D'Annunzio ne ostane na Reki? Vladne čete zasedle Krk OPATIJA, 10. (S.) Prispela je vest, da so se legijonarji, ki so zasedali Krk, iz* krcali na Reki. Tudi legijonarji z Raba so bili prepeljani na Reko. Na ta način so bile izpolnjene obveze, ki jih vsebuje sporazum med gcnerak>m Cavigliom in reškimi zastopniki. OPATIJA, 10. (S.) Včeraj je odpoto. valo drugih 270 legijonarjev s 30 čast« niki. Skupaj je zapustilo dosedaj Reko nad 2000 legijonarjev. Tudi vse vojno brodovje je odplulo z Reke. Nekateri nereški legijonarji, ki niso vojaški ob* vezniki, so prosili, da bi smeli ostati na Reki. Potrjuje se, da zapusti D'Annun* zio Reko. ko odidejo legijonarji. OPATIJA, 10. Vojna ladja »Faleo« je odplula včeraj z oddelki bersaljerjev proti Krku, da izkrca vladne čete na mesto legijonarjev, ki so odšli. Begunci se vračajo na Reko REKA. 10. Veliko število beguncev s Sušaka se je že vrnilo domov. V četrtek so se vrnili na Sušak profesorji in dija* ki sušake gimnazije in več uradnikov. V Zagrebu se nahaja še GothardJ, vodja reških avtonomistov,_ Zavezniki zasedejo Avstrijo? LONDON, 9. »Daily Nevvs« priobču* je uvodnik, v katerem pravi med dru* gim: »Avstrija se nahaja na robu propa* da. Po mišljenju merodajnih avtoritet mora vsaka organizirana vlada v Avstriji propasti v 4 do 5 mesecih, katera kata* strofa bi z največjo gotovostjo imela za posledico, da bi čete sosednih držav mo* rale zasesti vse avstrijsko ozemlje. To bi neizogibno povzročilo nove vojaške nevarnosti in zapletljaje v Srednji Evropi. Da se torej ohrani Avstrija, jo bo treba vojaško zasesti, in sicer takoj, ker bi Anglija in Francija morali kasneje ve* liko več potrošiti za potrebne vojaške odredbe, kakor pa, ako to storiti takoj sedaj. Za sedai prevladuje mnenje, da se Avstrijo še da tješiti. Tako v Angliji, kakor v Franciji >c sicer primanjkuje denarja, ako pa je treba izbirati, da se za sedaj najdejo denarna sredstva za obnoi vo Avstrije ali pa šele po šestih mesecih za vzpostavitev miru m reda v deželah, kjer je nastal popoln kaos, ne bo izbira težka. Aico je še mogoče, da se Avstrijo reši z nepretiraiiimi stroški, je interes in tudi moralna dolžnost tako Anglije, ka* kor Francije, da to storiti.« Avstrijska vlada ne poda ostavke DUNAJ, 8. Z ozirom na glas, ki je šel, da namerava atrijska vlada podati ostavko, pravi neka vest Korrespondenz* bureauja, da so taki glasovi oCividno zvani od kritičnega položaja državnih financ, da se pa vkđa zaveda, da bi nje* na ostavka v danem hipu položaj samo poslabšala. Vlada smatra vsled odgo= vornosti, ki jo je bila sprejela napram prebivalstvu, za svojo dolžnost, da osta* nc na svojem mestu in nadaljuje z napori, da premaga hipno krizo. Zavezniška nota Avstriji o številu čet DUNAJ, S. »Politisehe Korrespon* denz« pravi, da je poslala medzavezni* ška nadzoroval na komisija avstrijski vladi noto glede števila policije, oro/ni* štva in oborožene sile v Avstriji. Noto je vzela vlada takoj v pretres in odgo* vor nanjo bo sledil te dni. RezuSžaii v&Uiev v francoski ssnat PARIZ, 10. Na podlagi podatkov, ki jih je priobčilo francosko ministrstvo za zunanje zadeve, so imele volitve v fran* coski senat sledeče rezultate: Praznih sedežev je bilo 98, 93 za Francijo. 1 za Alžerijo in drugih štiri za kolonije. Iz* voljenih je bilo: konservativcev 3 (— 5), republikancev 13, levih republikancev 26 (-r 2), radikalcev in radikalnih soei^ jalistov 43 (— 4), republikanskih soci* jalistov 11 C*'" 7), enotnih socijalistov nobeden. Listi razpravljajo veliko o izidih teh volitev, ker je bila volilna borba s strani opozicije očitno naperjena proti sedanji vladi. Hotelo se je namreč doseči, da bi ne bil ni en minister zopet izvoljen. To se je opoziciji posrečilo le deloma in sa* mo proti osebi poljedelskega ministra Ricarda, ki ni bil izvoljen v svojem vo? lilnem okraju v Finisterre (Bretagne). Z druge strani pa so bili izvoljeni sko* raj vsi ministri, ki so kandidirali in ki dosedaj niso bili senatorji. Vladin uspeh je v tem oziru precej velik, kajti do£im sta bila v vladi poprej le dva sama se* natorja, jih je sedaj pet. Splošen rezultat zadnjih volitev je ta, da se je takoimenovani »narodni blok«, t. j. Zveza strank, ki predstavljajo v obeh zbornicah velikansko večino in ki so Ie nadaljevanje v miru takoimenova* ne »svete sloge« izza vojne, močno okre* pil. kar dokazuje z druge strani, da ve* čina francoskega naroda odobrava se* dan jo notranjo in zunanjo politiko fran* coske vlade, ali točneje rečeno: Milic* randovo politiko. Med izvoljenimi je tudi Deschanel, bivši predsednik francoske republike, ki je moral vsled bolezni odstopiti s svo* jega visokega mesta. Listi pozdravljajo eno dušno njegovo izvolitev, ker je s tem zopet dana priložnost temu odlične* mu državniku, da lahko koristi svoji do* movini. »L'Appel« pravi, da bo senat ponosen sprejeti zopet v svojo sredo te* ga velikega služabnika francoske ideje. Listi naglašaio posebno popoln poraz komunistov. »Le Figaro« pravi tozadevno, da je skrajnežem lahko napove* dovati revolucijo, toda čim se kakšen predstavi volilcem, mu mora postati stvarnost hitro jasna. »L' Echo dc Pa* risa poudarja, da so bili komunisti tudi v socijalističnem okraju Hante*Vienne popolnoma poraženi. »Le Petit Journal« ugotavlja, da je celokupno število gla* sov, ki so jih nabrali komunisti, zelo neznatno. ________ Boji med Turki in Grki v Mali Aziji CARIGRAD. 9. Zanesljive vesti pra* vijo, da so Grki na tem, da započnejo z izdatno ofenzivo na celi črti Brussa* Uodun. Iz Angore prihaja vest, da se Turki siccr v trenotku pripravljajo na obrambo, da se pa ne nameravajo preveč napenjati, kajti velika protiofenziva, ka* tero nameravajo napraviti Turki, se bo vršila prihodnjo spomlad. Grški general Kapulas je s svojim generalnim štabom odpotoval v smeri proti Brussi. Javljajo se spopadi med Grki in Turki v odseku Moandre, v Smirno je došlo veliko ra* njencev. Z naskakovanjem so začeli Gfki. Na raznih mestih so turške čete prodrle grško linijo. V odseku Ne zli so zbrali Grki veliko število čet in materi* jala. Govori se, da pride kralj Konstan* tin vsak čas v Malo Azijo. Spor med Rusijo in kemaiisti? LONDON, 10. »Daily Mailu« poro* čaj o iz Carigrada, da Kemalova vlada ne misli proglasiti sovjetske vladavine v AnatoHji vsled tega. ker se boljševiki vmešavajo v armenske zadeve in ker imajo namen priznati neodvisno Ar* menijo. Čim se vrne iz Pariza, pojde Sapieha v Bukarešt VARŠAVA, 9. Z ozirom na v romun* skem tisku objavljeno vest, da se princ Sapieha, poljski vnanji minister, v naj* krajšem času poda v Bukarešt, pravijo vesti iz uradnega vira, da se bo to poto* vanje vršilo po Sapiehinem povratku iz Pariza. Uradna izjava poljske vlade PRAGA, Poljska legacija v Pragi je priobčila v češkem tisku sledčo obja* vo: Vesti o domnevnem zbiranju polj* skih čet na čehoslovenski meji so brez vsake podlage. Dizlokacija poljskih gar* ni^ij in njihova oddaljitev v obmejne pokrajine sta posledica dejstva, da je izbralo poveljništvo poljskih čet v to svrho pokrajine, katere so med vojno manj trpele in kjer je vsled tega apro* vizacija Čet lažja in možnost nastanitve čet večja. JVa drugi strani ne prekorači število poljsikh kontingentov na noben i način onega čehoslo venskih kontingent tov na poljski meji. Glasovi, ki so šli o prevažanju vojnega materijala, ne odgo» varjajo nikakor resnici. Poljska vlada ni prežeta od prav nobenih sovražnih na* menov nasproti čehoslovcnski vladi in želi, da bi na podlagi nedavno temu sklenjenih pogodeb obe sosednji dr/a v t stopili v najboljše medsebojne odnošaje. Medvojni odnošaji med fenijunci in Nemčijo : LONDON, 8. Angleška \luda objav, lja kakih šestdeset strani obsegajoče delce, katero vsebuje nekaj listin o od« nošajih fenijanske vlade in nemškimi oblastmi med vojno. Delce vsebuje ne* kaj pisem nemškega poslaništva v \W shingtonu, katera opozarjajo berlinsko vlado, da prosijo Irci Nemčijo, naj blo* kira s podmorskimi čolni Dublin, da pospeši vstajo. Po vstopu Amerike v* vojno je zvezo med fenijanci in Berlinom posredovalo nemško poslaništvo v Madridu. Vrhutegaso se bili potom nem* ških podmorskih čolnov razširjevali na Irskem propagandni spisi. Drmate vesti Hadoljno ublažitev izjemnega stanja Generalni civilni komisaH|at ra*2l*Sa: IzvacraSl prepoved, katera se tiče shodov in obhodov, se vsi omejevalni ukrepi odlok« gen. civ. kom. * dne 25. dec. 1920 razveljavijo. — Trst, 10. jau. t<>21. Kr, ndluk o priznanju in pridobivanju itaiijan skega državljanstva v novih pokrajinah Agencija Štefani javlja z. včeranjim dnem; Kr. odlok, ki ms pripravlja za razglasitev, ureja priznanje ia pr.'uu-bivan>e italij'arvskega državljanstva v no\ih po^ra-fiiiah v zmisht znanih doloCeb saint-gerraainsk® mirovne pogodbe, katere veljajo za v&o kraju, fti so pripadali prej k bl>5i avstro-ogrski monarh//! in torej tudi za kraje, ki so bil ?. rapalsko pogodbo prisojeni Italiji. V odloku je podrobno določeno, kako bodo morali postopati 'tisti, ki zadobijo italijansko državljanstvo » polno pravico kakor tudi tkU, !J se bedo morali posdužiti pravico izbiranja (opcije). Glede prvih gre le za enostavno ugotovitev, Iti se izvrši uradno od obćin a posebnimi javnimi seznami, ki jih -bo nadzorovala državna oblast, do-čim bo dovoljena prizadetim strankam pravica ic-kurza. Pri tktih, ki bodo optiraii (se odločili) za italijansko državljanstvo, bo odločevala o njihovih izjavah deželna politična oblast po seslišanju posebno komisijo pod predsednist\om Kakega uradnika, v slučaju rekurza pa osrednji urad za novo pokrajine po sesliSanju mnenja državnega sveta, V nasprotju z navadnimi dolcčbami, ki so predpisane za podelitev državljanstva, dc-pusča kr. odlok, da v novih pokrajinah Lih ko dobijo italijansko državljanstvo s tozadevnim odlokom deželne po!, oblasti in na podlagi posebnega postopanja, ki £ro cclo do državnega sveta, tudi tiste osebe, ki jim ne pripada to državljanstvo no pravno in ki si ga tudi nimajo pravice izbrati. Ta določba gre v prilog gotovim kategorijam oseb, ki so vsled pokolcnja, rojstva, prebivanja ali \®deilo na plesišču. Fantje, ki so bih otvorili ples, as^rc-bijoložka izsledovanja Kamila Fiammariona in' so zače'a uiigati karbitne luci, katenh svetloba redavne Goddardove balistične poizkuse. Vstop- ! i« razširila s svojimi žarki na plesišče. Vsi so sodi lc mrznjo do življenja m ničesar mladostnega nina 2 L. Ze člane tcosofičnCa krožka »Verita« 1 beljeno pričakovali godce na harmoniko, kaj t j idealnega, življenja vsebujocega! Da se pa temu in podporne člane revi je »Scientia, vstop prost brez njih bi bil ples nemogoč. Fantje, ki so Bih odpemere, je piščevo skromno mnenje da snu,e-Danainje predavanje iz teosofije odpade in se bo! *°_8C hudovali: _ mo pridno razna društva ter da zlasti nudimo VTSilo v četrtek, dne 13. t. m. Kakšne posledice pa i« zapustila svetovna vojna v ljudstvu, se lahko pozna po rasnih poročilih v čas opi tih, ko je vedno Citati o raznih samomorih. Tako je zelo žalostno končal svoje življenje dne 4. t. m. zelo nadarjen mladenič, komaj 26 let star, po imenu Frane Pregelj iz Orešja §t. 8, Po poklicu je bil krojač. Obesil se je na drevesu, tik domače hiše. Zapustil je pisma, v katerem navaja vzroke dvojega dejanja ter prosi odpuščanja svojega očeta. Res, groza obhaja človeka, ko vidi vsepov- b«fcdo gospodom, ki votfijo državno življenje! Ve- KOLARSKI pomočniki se sprejmejo fako*. Ulte* « I« karabinerjev važen in potreben za 1 Chiorza It. 43. Kovač. ' varetvo ljudstva; saj je vendar varstvo osebnega življenja in imetja glavni cilj vsake države. Za- "ISA, Druitvene vtfti Učiteljsko društvo za Trst in okolico ima odbo-rovo aefo v sredo, 12. t. m. ob 15. uri v vrdelski šoli. — Predsednik. Tu smo lepi, če nc bo godcev« se je oglasil baf-j ljudstvu zdravo berilo. Delajmo in ne tancajmo! Zato pa se vei -.straimo v močno falango in imej mo pred očmi le eno: blagor ljudstva! Iz Postojne. V mestu sicer ni posebnih novic, vendar nas pa zelo zanima, kaj pripovedujejo ljudje iz okolice. Iz pogovorov z okoličani se naučimo marsičesa. Ljudstvo sodi vrednost Italije po napravah In osebah, ki jo zastopajo. Kaj brigajo njega lepe beicdc ministrov o državljanskih pravicah, ali pa politi ene fraze časopisov?! Kar sama doživlja, ali pa vsaj vidi na lastne oči, kar nepe Fjedno zadevlje njegove potrebe, le to mu je vir njegove sodbe, njegovega spoštovanja ali pa zaničevanja. Italijo sodi, ugodno ali neugodno, kadar jo čuti, kadar prihaj'a namreč v življenski stik -oblastmi, ali ljudmi, katerih dolžnost je, da delujejo v smislu zakonov za dobrobit prebivalstva*.. Najnižja in najširša plast v piramidi izvrževalne oblasti so pa karabinerji, zdi se, kakor da gleda)© ljudje v teh državnih služabnikih poosebljeno Ita _ lijo. Kdoi tega ne veruje, naj gre med narod, 1 ! znajo pustiti med plesom na cedilu. Ko je stal pred njim zaupno govori, pa se prepriča, da je res. Ka- tar Janez. • Pomislite fantje, takšna iranicta bo za nas. ne bo muzikantov. Toliko ljudi je že tukaj in mislili bodo, da jih vodimo za nos. Sosedni fantje m«, znajo Ic nabit in kazal: bodo za nami s prsii, rekcč: »Poglejte, to so Zagorčani, ki nc znajo spra-Pevsko druStvo sAdrija« v Barkovljah priredi; viti niti cuega plesa skupaj.« Takih in mnogo drti-acdeljo. dne 16. t. m., veliko veselico z jako ob- gih očitanj bome morali požreti. Fantje, ali ni to širnim in raznovrstnim vsperedom. Pevski zbor. ki. velika sramota za nas?« ;e doslej nudil občinstvu vedno najboljše, kur jc j Pogovarjali bi se Sc nadalje, ali njihov pogovor bilo v njegovih močeh, bo skušal tudi v nedeljo j pr^khiiij godba na harmoniko, ki se je vedno •ojc-mu cdkazani del vsporeda izpolniti tako, da do- ^ulj približevala željno pričakujoči«! plesalkam in slej mu naklonjeno občinstvo prav gotovo ne Hoj plesalce:.1. Kmalu nato sta bila godca že na »kva-razečarano. Ker so tudi ostale tečke v dobrih ro-j drilji . ter začela «v?rati štajeriš«. Kot da bi tre-kah in ker bo po končanem vsporedu mladim dar.a. so poprijeti fantje deklet ter se začeli ve- prilika, da §e zavrti, se nadeja društvo prav obil- 3cj0 vrteti Ivo sta končala svirati godca »Stajer rs-, nega obiska. Natančni vspored in ura se objavila So £e plesalci nad nju: »Draga naša godca, pravočasno. ________j lo no bo nič, ko jo ne bes ta vdarla bolj na dolgo. __ - ; Vi kclner, prinesite naSim muzikantom vina na J2 tržaškega ŽiVljC^^š-S'^11*0' dobila več korajže. Drugače nas Pretep med prostitutko in pijancem. 321eini Jo-j ^^ jj^ jc cdsevala radost iz obraza.j ko neprijetno je za človeka, ki hoče ljudstvo po- sip E„ stanujoč v Skednju je popival včeraj v * sta tj|a ^a i dobra, nikar se ne prepirajta i karabinerske razmere vladajo v Bukovju pri Poradi punce U 1 elojni. Ni vredno, da bi omenjali neznatne osebe Ali vse te besede niso zalegle prav nič. Bese*U! brigadirja, smešnega po domišljavosti, zoprnega je dala besedo in konečno sta se fanta spoprijela. | P° vedenju m nerednega v svojem opravilu; n* Nelcaj čas;» sta se tolkla -s pestmi, ali to jc malo drugi strani pa je neobhodno potrebno pojasniti, zaleglo kajti oba «ta *e outila močna. Iz svojega k^no naziranje si ustvarjajo novi državljani o žepa je vzel v^ak svoj nož in začel se }e bej na novi suverenosti po. krivdi takih nevrednih ljudi. bivajoč v Zagurjah £=t. 123. Kden izmed njegovi prijateljev ga je pripeljal v tukajšnjo mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v IX, oddelek. Njegovo stanje je nevarno. Dopisi Ir Štanjela. Dne 17, t. m. bode v domaČi cerkvi slovesna zadušnica po blagopokojuem rojaku, dr,u Antonu Mahniču, škofu na Krškem, Kdor želi počastiti spomin velikega učitelja, iskrenega prijatelja, najboljšega znanca-rcjaka, dobrotnika, voditelja, narodnega borit el j a, duševnega očeta, naj se v deleži slovesnosti, ko se bo na tih in priprost način obhajal spomin velikega našega rojaka. Narod, ki zna ceniti svoje prave može, nc bo izumrl, -»Narodna čilalnica.t na Knezi pri Podmclcu bo imela svoj letni občni zbor dne 16, januarja t. L, ob 14 in po! v društveni sobi z običajnim dnevnim redom. Odbor sc nadeja polnožtcvilne ude- in stroškov je treba, predno jc dovoljena pot čez mejo, razume se, da je bil to prav nedolžen prestopek, ker ni vseboval ne tihotapnih, ne proti-državnih namenov, bil je pa tudi opravičen. To so spjznali tudi karabiner*ki predstojniki in so are-tirunca osvobodili. Gospa nadučiteljeva in mladenič sta danes irfa kot poprej, niti trohica madeža jii padla na poštenost njunih oseb; zaradi dogodka ravno tako lahko večerjata kakor poprej, NaJ-grše pri tem pa je bilo, da je brigadir delal vse to iz. estboega nasprotstva. Posledice zanj pa tudi niso izostale. Postal jc najprej predmet zgražanja in nevolje, kmalu petem pa tudi predmet zasmehovanja. ki bi bilo vsakerau cnoškeuiu v sramoto, kaj 5c-lc javnemu funkeijonarju. Po bližnjih vaseh so £« začeli namreč klatiti sumljivi ljudje, ki so grozili mirnim ljudem 9 samokresom, o njih se je pa tudi izvedelo, da kradejo penoči živino iz hlevov; posesfaiki so sc bali, da jim nc bi čez noč zmanjkal vol ali prešič. AJi mislite, da je bukovski v ^vinj -4 opravljali svojo dolžnost, da bodo razlikovali res-1 ^r' ^ T?' ^ nest od nadutosti, da bodo razumeli ljudske po-1 7 ? ^^ ^ 11 trebe in razmere ter delali s tem čast Italiji Taki JTV i trgovcu strokovnjaku. Ponudbe pod karabinerp bodo tudi priljubljeni med ljudstvom ' »Mladctt"-« upravmštvo. 42 kakor so bili priljubljeni nekdanji orožniki. Če so LOPATE prodaja na debelo Helvetia, Trt Coro 1 . m kaker »e^i ««ni pa tje priljubljeni ] Garibaldl 5. 37. zmožni in dobrohotni karabinerji. To so pravične in dostojne državljanske zahteve brez ozira na narod-i JAKO dobre baterije prodaja na debelo: f le! ve Ha, nost, vendar pa moramo tudi glede zadnje priponi- i Trst, Corso Garibalai 5. 36 niti, da je razumevanje glede jezika zelo nepri- nva * i----- letno. Zaenkrat nam pa dajte vsaj pametnih ljudi! ££1 Gospodarstvo takoj 39 SLUŽKINJA, poštena in pridna, se išče. D ;bru plača. Naslov pri upravništvu. 33 tvrdka št. 13. semena vseh vrst, prodaja Sever & Komp., Trst, ul. Machiavelli 29 Izmenjavanje avstrijskih kron v Z*dru. Z vsto- 1 i-7~7 pom Zadra v upravno območje italijanske države, CEBULCEK kakor tudl je vprašanje izmenjave avstrijskih kron, nahaja- jočih se v prometu v Zadru, postalo aktuvelno.__ Konsumne zadruge v Zadru, izlasti pa delavsko ZLATO, srebro in krone plača po najvišjih cenah kensumno društvo, so pri italijanskem finančnem! Pertot, ul. Sv. Frančiška 15. II. 26 ministru protestirali proti temu, da se je spekula- ■■■ — cija polastila trenotne -spekulacije in da so mnogo HIŠA V LJUBLJANI se ccno proda. Obstoji iz osebe — neopravičene za to — dosegle izmenjavo 4 stanovanj, velike kleti, pripravna za cbrt. avstrijskih kron po 40 centezimov, S tem da so Dopise poslati: Jakobu Pogačnik, Ljubljana, interesi konsumentov Zadra močno oškodovani. Knafiova ulica 15, I. nadstr. 16 Finančni minister jo obljubil odpomoČ. ■ -- Avstrijska paroplovna družba. Avstrijski kre- HIŠO s 5 prostori In 200 m3, na željo tudi vet. pri ditni zavod se pogaja z družbama United A meri-i postaji Sv. Ivan, se proda radi selitve ped zelo can Line in Hapag radi ustanovitve avstrijske pa-: ugodnimi pogoji. Naslov pove uprava. 23 roplovne družbe, ki bi ji bila glavna naloga, da, ' - vrši prevoze živil. Sedež družbe bo najbrže na Du-; ŠTEDILNIKE za vzidanje, vsake velikosti, solidno naju. Pogajanja z« združitev jugosiovenskih paroplov-, besih družeb. Med paroplovbenimi družbami, ki, so sc na podlagi rapallske pogodbe prisodile Jugoslaviji, v glavnem pa »Ragusee« in »Oceanije^, i družbe Ungaro-Croata« in družbe »Račič«, se vrše sedaj pogajanja v svrho fuzije. Te družbe se imx.-j_ jo združiti v »Jugoslovensko paroplovbeno družbo«, j __ „ ki bo predstavljala največje jugoslovenslco plov- [ T^ , beno podjetje. Pogajanja se vrše v Londonu- Če ^"P^1 vspejo, bi tudi angleško paroplovne družbe pridodale družbi posamezne ladje kot »apporlc« (vio- r ge). Razun tega se udeležujejo pogajanj ludi ji*-goalovenski denarni zavodi. Jugoslovansjce paro-plovbene družbe, ki prihajajo v v,po£tev, razpi>-. lagajo s parkom ladij okoli 120,000 ton. domače delo. Izdeluje In po dogovoru tudi postavlja. Lzdelovalnica štedilnikov, Kranjec Lu-dovik. Trnovo pri 11. Bistrici. i 53 KROJAtNICA Avgu»t Stular, ul S. Franccsco D Assisi št. 34, HI. nad. jt edina dobroznan* krojačnica v Trstu. 395 in srebrne krone plačam vc5 kot drug1 Albert Povh, urar, Ma»zini 46 (v bližini drvenega trga}. 53J DAROVI O priliki krsta male Adrijanke, hčerko načelnice pevskega društva »Adrja« v Barkovljah, je da- : roval oče g. I. Krošelj 200 L istemu društvu. — V gostilni g. M. Martelauca v Barkovljah se jc nabralo dne 2. jan. med člani in gosti na licitaciji r-oglcdane kosti« v isti namen 240 L. — Na isti način in v lati namen se Je nabralo za prodano cigaro v Nar. domu 71 L in 2 srebrna dinarja. — Lepa hvala vsem. Borzna poročila. Tečaji: V Trstu, 10. januarja 1921. 390 484 395 2265 665 1890 2100 320 453 490 512 650 380 395 PODLISTEK TUJINEC Danilo Šlmunouć* (46) — Ah ne! To bi bila skoro ista stvar, pa bi bilo J jdi brciuspcsco, ker bx ji mati nc izročila vašega pisme, a ona jc vedno poleg nje. P o; te v Dubrovnik in čakajte tam... Torej, ali mi obljubite? — Strašno težko mi je, ali — obljubljam, ko je Za sedaj obljubam... Z Bogom! — Z Bogom, Stanko, in verujte mi, da. ml je >ko žal ztl vas obal Ali, nadejam ee, da vso to &ide . ročeo, pak vam želim srečof — Eh, tudi jaz se nadejam — — Bog daj tudi vami Z Bogoml Zun^j je bilo ukoliko svetlejše, oego v sobi in veter jc bil mrztl, toda veder in tih; Stanko pa ni ce čul, ce videla marveč je hitel k svojemu stare-du prencCiiCn, ozirajoč se tu pa taro na razsvetljena okna eolskega poslopja, kakor da Je še Z'iada tam. Povpraševal*)a njegovega domačina so ga od-.iauia mod večerjo, in zaprl sc jc v sobo s sklepom in v misli, da pojde za ranega jutra k Vilinemu \TeIcu. Tam se mu jc zdelo nekako svetišče ljubezni in njemu drag kraj, ki ga napolni z milino in gano-tjem, in kakor da se nad vrelccm sestanete njuni duši in se poljubite nežno. In čim je bil sam, je izvadil kupljene zaročne darove in jih jc motril dolgo s solznimi očmi... Ko sc je vzdramil in pogledal okolo sebe, ga je iznenadila neka. povsem navadna svetloba, ki je napolnjevala vso sobo. Bil je že dan in čudna tišina pevsedi na okolo; ali nieden solnčni žarek ni padat notri, čeprav »o okna gledala na tisto 'stran, kjer se je že imelo prikazati solnce. In to se jc ca pol oblekel in odprl okno popolnoma, je zagledal, kako pada tako gost sneg, da se niti na £to korakov ni moglo nič videti /-bog trebeče se etene snežink. Na tistem malo prostora, kar ga je mogel pregledati skozi snežinke, je bilo Že za ped snega in zlagale so se nanj vedno nove plasti, ob taki tišini, da so se tudi z nasprotnega brega čuli veseli vzkliki otrok in mukanje goveđe. A drevje, ki se je vsp«njalo proti oknu, jo spuščalo svojo veje pod težo nabranega snega, ki se ni tajal, marvuč je tu pa tam naletal z lahkim šumom na mehko površino. Ptičice so, ?ibaje sc, nrelctale preplašeno in čivkale zaskrbljeno, iskajc zavetja v luknjah na zidu fn pod streho: res pravo zagorsko, zimsko jutro. Stal je tako dolgo Časa, vdiliajoč z veseljem tisto posebno svež os t in eneznl dih snega, ki ga je zba-dal v nosu in grlu, ter je pil tudi z očmi lepoto tiste edine deviške barve, A večni trepet in hitro premikanje snežink «ta ga vsnesla tudi sedaj v neki nov cvet, kjer se je začela zopet oglašati njegova tuga in večati hrepenenje, ftli tudi vera v brezkrujno aioc njune ljub07ni. Čutil je, kakor da se mu dvigajo peroti tn postajajo vedno mocnsja in veSja, a on vedno podobne j Si tem snežinkam, skozi katere bi hotel v ljubezni, kakor da jo tudi ta nenadejanl 'aneg za-grinja in pomirja. In Stanke Je občutil, da ;"e vsemu temu. kar vidi in kar se mu dogaja v dusi, vzrek ljubezen, ki na-^ polnjuje na samo njegovo in Madino dušo, marveč tudi srca, ki no vedo za to5 pa tudi to sveže in snežno zimsko jutro, A ravno radi tega -c mu jc zdel čuden Beatri-čin nasvet, naj ne reCe MadJ, kaj mu Je v duši, kakor tudi ne ti*t«ga, kar ji obeta pa tudi «un Vilin vrelec. In zaželel |e z rso rilo, da bi po-klek-iil kraj Madinega teiiSča ter ji rekel vse, kar je občutil tisti hip, ko jo gjedal, sac" žinke mhno zapolnjujejo ljube^ko dolino Jadranska banka Ccsulich Palma t ta Gerolimich Libera Trie?.tioa Lloyd Lussino Martinolich Oceania Premuda Tripcovich Ampelea Cement Dalmatia Cement Spalato Taja valuta aa tržaškem črgn: V Trstu, 10. januarja Neprepečatene krone avstrijsko-nemške krone čchoslovenske krone dinarji leji .marke dolarji francoski frani.. švicarski franki angleški funti, papirnati angleški funti, zlati rubii napoleoni Švicarski tečaji ŽENEVA, 10. Lira 2J4375, marka 8'965, avstr. krona 1'40, angl. funt 23'62, fr. frank 38'55, dolar 6'485. IMT le Bzšel ♦♦♦♦ Cena 3.— L. — Dobiva se v tiskarni Edinost in v knjigarni J. Štoka v Trstu 133) ŠTAJERSKA 1921. 4'75— 5'— _ 4'50— 4'75 ^ 32'- 32'50 ! /T 74'- 75'— 37'- 37'25 39"50— 40-28 60— 28*65 172'-172'35 444*-446'— 105'-116 — 115'-116'— 15'- 16 — 92'- 93 — pri furtikl lakob Vatovec Tnt, Vfa Torre bianes 19 MALI OGLASI Oljnati osMi „ prve vr-.te, najboljše krnvlo za alimentacije in odebeljenje živine, produkcija prve tovarne prodaja se na ve iko in diobno po tovarniški ceni pri (32) j lunnu SlnKovic, Trsi, Via Hiiarost.25 — saj ' GOSPODIČNA ptpolnoma vešča strojepisja, išče primerne službe v mestu ali na deželi. Ponudbe pod »Strojepiska« na upravo. 45 ČEBELARJI POZOR* V PHskovici St. 110, se proda 15 Znideršičevili in 5 eksportnih s čebelami obljudenih panjev, 44 EKcanora POROČNA soba za 1400 L sc preda radi odhoda, Ogledati »i od tO. ure naprej- Via Polcstrina 1, III. GambeL 46 NA PRODAJ je kobila, 7 let stara, 16 pesti visoka, kostanjeve barve, prav dobra za vsako vožnjo, pri A. Laurič — Planina pri Rakeku. (43 HISA z dvoriščem g« proda v Tomaju 5t, 108 pri cesti. 10 KUPUJEM cunje in vreče. Molioo grando 20, Ba-bič. 31 plača vedno p3r eni. več nego vsak drugI — kupec, eciinole — Afolztj Povh, trgovina Plnzza Ga-ribaidi it. 3, tel. 3-99 (prej trg Barriera) (25 Lep vogali 1 trsovskilottal na jako prometnem trgu v Ljubljani sc odda v najem radi preselitve. Naslov in informacije daje Anon. Inf. zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Cankarjevo nabr. 5, JAKOB PERHAUC - Trsi j ulica dali* Acqu« Stav. 6. — Telefon 2 89. ZALOGA VINA, ŽGANJA in LIKERJEV <2«) POSEBNOST ŠUMEČA VINA in JAJČNI KONJAK gaiiMBii i Beograd, Celje, DufirouniK, Kotar, Kranj, Ljifn-š \mt Marmor, HetKoulć, Opatija, lm]m. _______ANSKA BANKA .. sprejema vlose na Hranilne knjižice, žiro in druge vlose pod najusodnejšimi pogoji, j W JificniK, Zadar, Zagreb, Trst, Wien. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji I Poslcunc zuezezuseml uetjlmi Kroji v tu-In Inozemstvu I!0ilim!IR!9ll