Pablbiwd ilktriboted udec permit No. 728) aotior. Ky tiM Act of Octobot 8, 1»17, on ffle «1 tii« Po»t Office of dcrdaai, OHo. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gem. THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENL\NS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA. ENAKOPRAVNOST EQUALITY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva. "WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBUC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDI-VISIBLE WIIH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." yOLUME rV.—LETO IV. Sin^e Copy 3c. CLEVELAND, O., SREDA (WiiDNESDAY) DEc' 28th, 1921. Entered as Second Class Matter AprU 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rA, 1879 ST. (NO.) 303. Posamezna številka 3c. TRGOVSKI OSNOVI MED AMERIKO IN RUSUO BUZU OBNOVITVE. J'RICAKUJE SE, DA BO AMERIŠKA REŠILNA ADMINISTRACIJA' V NAJKRAJŠEM PRIČELA S -TOZADEVNIMI POGAJANJI PRI SOVJETSKI VLADI. Washington, 27, dec. — Trgovski odnosa ji med Ame-1^'iko in Rusijo, ki so bili pretrgani, odkar je prišla v Rusiji •"la krmilo sovjsts'ka vlada, se bodo kot posledica spremenjene gofspodar^ke politike sovjetske Rusije najbrže v kratkem času obnovili. Da-li ima obnovitev trgovine dovesti tudi do formalnega priznanja sovjetske vlade, se v •Jradnih krogih sedaj neče razmotrivati. Poroča se, da predsednik ni dobil še nikakih urad--lih poročil o odobritvi Leninovega goispodarskega programa od strani devetega sovjetskega kongresa, toda po-^oča se, da so v Belo hišo došla tozadevna neuradna poročila. Zaitrjuje se, da je sprememba v ekonomskem življe-'iju v Rusiji, katero ekstremni komunisti v Rusiji označujejo kot "povratek h kapitalizmu", tako obsežna, da bo obnovitev trgovskih odnošajev med Ameriko in Rusijo veliko bolj privlačna kot pa prvotno. Kot se zdi, bo precej važno vlogo V obnovitvi trgovine 2 Rusijo igrala tudi odločitev kongresa, da se kupi za $20,000,000 žita lin druzega živCž^ za pc^molč gdadinim Rufeom. Ta dar $20.000,000 je bil napravljen pod pogojem, da jy^sija pošlje v Zedinjene države za $10,000,000 zlata, za katero se bo poslalo nadaljno pomoč v Rusiji. Kot rezultat sporazuma med Rusijo in Ameriko se bo eksportiralo v Rusijo nič manj kot 18,000,000 bušljev žita. V Beli hiši se opozarja na dejstvo, da je med Ameriko m sovjetsiko Rusijo že prišlo do sporazuma, glasom katere pride semkaj zastopnik sovjetske vlade, ki bo nadziral naroČila za $30,000,000. Senator Jos. L France, ki se je pred kratkim mudil v Rusiji je danes izjavil, da so Zedinjene države edina država med velfkimi nafodi sveta, ki se še obotavlja z ob-JiovitAajo trgovskih odnošajev z Rusijo. "He'd Rusijo in Italijo se vodi že dalj časa precej ob-s^zna trgovina, vsled česar nisem bil presenečen, ko sem zvedel, da je bil napravljen med njima tozadeven forma-sporazum." ^ 'Ko sem preteklega julija odhajal iz Rusije, sem sre-^al na meji angleško delegacijo, ki se je nahajala na poti v Molskl-o. Na vlaku, s katerim se ie peljala delegacij, videl angleški vladni avtomobil, na katerega bratih videl angleški vladni državni grb z velikim levom, yprasal sem se tedaj: Zakaj naj bi se ameriški orel bal ^ti tja, kamor si drzne stopiti angleški lev? — Ameriški ki je imel priemati Rusijo k pokornosti potom osam-liehja, je bil pobit od Lloyd Georgea v Parizu že leta 1919. "To je bila nadvse glupa napaka, katere ne bodo odpustili milijoni inteligentnih Amerikancev, ako se ji ne Napravi konec, kajti vsi ljudje se ne dajo varati od strupenih propagandistov." Debsov odhod iz Washingtona POUCAJ GA JE VPRAŠAL, DA-LI IMA DOVOUENJE GOVORITI V JAVNOSTI, KO JE NA KOLODVORU DRŽAL GOVOR, V KATEREM JE POVDARJAL SVOJE NASPROTSTVO VOJNI. Francija zavrnila ameriški program. Pariz, 28. dec. ^ Francoski kabinet je danes brez pridržka Odobril stališče francoske dele-8^acije v Washingtonu, ki zahteva 90,000 tonov subniarinske tb-^aSe za Francijo. Was-hington, 27. dec. — Francoska delegacija v Washingtonu J6 dangs prejela naročila iz Pa-glasom katerih se bo na ju-^Cajšnji seji konferenci zavrnile Predlog tajnika Hughesa, glasom katerega bi bila Francija upravičena do submai'inske tonaže ^1.500. K!ot se razume, Francija ne le ^klanja ameriški predlog glede ®ulbmarinov, temveč da bo defi-^itivno zahtevala, da se ji dovoli ^STaditi submarinov s skupno to ^0 90.000. Kako vaižnim se smatra sub-^arinsko vprašanje v Washing- ELUB VDOVCEV IN VDOV. Chicago, 27. dec, — Tu se je ustanovil klulb vdovcev in vdov, ki bo skrbel za medsebojno ženi-tev in možitev. Šteje že 425 članov, Najstarejša vd'ova šteje 88 let, najstarejlši vdovec pa 64 let. Pogoji vstopa so: Kandidat mora dokazati, da je bil že oženj en, in da je njegova žena oziroma mož mrtev. Poleg tega mora izjaviti. če se čuti mlajši k'ot pa je v resnici. tonu, je razvidno iz dejstva, da seje danes v Beli hiši in na glav nem stanu ameriške dele'gacije govorilo o sklicanje poznejše konference, ki naj bi obravnavala le z vprašanjem submarinov. Vzpričo nesporazum glede sub marinov in manjših bojnih ladij nastaja tudi dvom, da-li ostane nedotaknjen sporazum, katerega se je doseglo glede velikih bojnih ladij. Washington, 27. dec. — Ko je osvobojeni socijalistični vodja, 'Evgen V. Debs, danes odhajal iz Washingtona, je na kolodvoru pred več sto glav broječo množico, ki se je zbrala, da se poslovi od njega, držal govor, po katerem ga je neki detektiv, ki je bil na službi na tukajšnjem Union kolodvoru, vprašal, da-li ima dovoljenje govoriti v javnosti. V svojem govoru je Debs izrazil svoja hvaležnost za prisrčen sprejem v Washingtonu ter ponovno izjavil svoje nasprotstvo napram vojni. Detektivi, ki so se nahajali med množico niso poskušali uste-viti njegov govor, toda ko je Debs končal, je eden naglo skočil k njemu in ga vprašal, če ima dovoljenje, da govori na kolodvoru. Ko je ta podal nikalen odgovor, je detektiv dejal: "Šli ste precej daleč." Debs se je upravičil ter izjavil, da se ni zavedal, da je storil kaj napačnega. Nato je Debs takoj stopil na vlak, a med množico, ki je bila zbrana zunaj, je vladalo precejSrto razburjenje, in časni-karski poročevalci, ki so bili navzoči so si prizadevali pronajti, kdo da je detektiv, ki je opozo ril Debsa. Poročevalci so vpraševali za ime, toda on tega ni maral storiti. Ko mu le niso dali miru, je izjavil, da je načelnik policije na Union kolodvoru. Dejal je, da ni imel glede Debsa nikakih posebnih naročil, toda da pravila železnice prepovedujejo j obdržavanja govorov na kolo-1 dvoru brez posebnega dovoljenja.' To je bil prvi javni govor Debsa, odkar je zapustil zapor. Smatram si za svojo dolžnost, izraziti mojo hvaležno zahvalo za vse prijaznosti, ki so mi bile izkazane tukaj." je dejal Debs. 2elim tudi iraziti svojo hvaležnost zastopnikom časopisja, katerih uljudnost, poštenost in prijaznost je bila večja, kot mi je mogoče izraziti. Dosti jih je, ki se ne strinja-" jo z mano v ekonomskih in soci-jalnih zadevah, toda v enem ozi-ru smo vsi človeški in en sam dotikijaj narave nas napravi sorodne z vsem svetom." Debs se je izjavil, da bo defi-nitivne načrte za svoje delo v bodoče napravil šele, ko pride domov. Izjavil je, da bodo spremenjene okolščine zahtevale spremembe v taktiki, da pa so njegovi principi in ideali isti kot so bili nekoč. Dejsfl je, da bo deloval v prvi vrsti za osvoboditev ostalih političnih kaznjencev in pa za odpravo vojne. Debs obišče sovjetsko Rusijo? Prijatelji Ddbea pravijo, da ga doma čaka povabilo sovjetske vlade, da obišče Rusijo, in da bo povabilo morda sprejel. On sam je v svojem govoru dal razumeti, da morda odpotuje v Evropo, ko je izjavil, da bo skušal čim več ljudi v tej deželi ali v drugih deželah, katere morda obišče, pripraviti do tega, da hi javno izjavili, da odklanjajo vsako pomoč pri vsaki nadaljni vojni. Debs je y svojem govoru izra- Briandu je izrečena zaupnica, Pariz, 27. dec. — Francoski parlament je dal danes Brian-dovemu kabinetu novo dovoljenje do življenja, ko je z 177 glasovi večine po dva dni trajajoči debati z ozirom na propast kitajske industriijalnes banke konono izrekel vladi zaupnico. Zaupnica je bila izrečena s tem, da je zbornica zavrgla predlog Za preiskavo v obdolžbe nerednega poslovanja omenjene banke, ki je bankrotirala preteklo poletje. Potem, ko je bil zavrnjen tozadeven predlog, je bila srejeta še formalna zaupnica. Pri tem je bila večina malo manjša, I 32 i glasov. 361 poslancev je glasovalo za zaupnico, 238 pa proti. Vlada je nasprotovala parlamentarni preiskavi na podlagi trditve, da bi pri tem prišlo do konflikta oblasti, kajti preiskava v poslovanje banke od strani pravosodnih oblasti je že v teku. zil mnenje, da je predsednik Harding v srcu proti vsem vojnam, toda da je zastopnik sistema, ki napravlja vojno ■ neizogibnim. Razorožitvena konferenca je važna le vsled tega, ker se s tern priznava velikanske izgube v vojni, vsled česar se skuša edinole znižati njene stroške, ne pa odpraviti vzroke. Debs je bil danes le vedno v obleki, ki jo je dqkil, ko je za, pustil ječo, in je tudi izjavil, da jo bo nosil še precej časa. "Kot gube na mojem obrazu," je dejal, "tako me je tudi ta obleka precej stala." Priprave za Debsov sprejem. TerreHaute, 27. dec. —VTer-re Haute danes kar mrgoli soci-jalističnih vodij, ki so prišli iz raznih delov dežele, da pozdravijo svojega osvobojenega voditelja, ko v sredo popoldne dospe iz Washingtona. Vprašanja glede slavnosti prihajajo iz vseh delavskih central v državi. Phil. K. Reinhold, predsednik krajevnega komiteja, ki ima v rokah vse načrte za sprejem, je izjavil, da se pričakuje v pohodu okrog 25,000 mož in žena. Danes zvečer je bilo sklicano v počast Debsu javno zborovanje, na katerem So govorili različni socijalistični voditelji .Med navzočimi je bil tudi D. Ferrell iz Dayton, O., ki je pri zadnjih vo litvah dobil nepričakovano veliko glasov. Semkaj je prišel tudi G. O. Hoehn, urednik lista ''St. Louis Labor", ki je eden izmed najstarejših socijaHstičaiih urednikov v Zedinjenih državah. Debs in "Diogenova svetilka". Washington, 27. dec. — Urban Ledoux, ki je pred par meseci prodajal brezposelne v Bostonu na javni dražbi, in ki je kasneje hodil pred palačo, kjer se vrši razorožitvena konferenca, ter kot Diogenes v starih časih, podnevi s svetilko v roki iskal poštenega-človeka, je danes prišel v hotel, v katerem je bil nastanjen Evgen V. Debs, ter mu izročil svetilko, rekoč, da je končno našel enega poštenega človeka, in da mu je svetilka torej nepotrebna. S svetilko mu je izročil tudi besedilo govora, katerega je držal Kristus na gori. V govoru, ki ga je nato držal Ledeoux, je primerjal Debsa s silo, ki premice gore. Debs se mu je zahvalil za svetilko, toda je izjavil, da se je čuti nevrednega. Ženska vodi egiptovsko revolto. REVOLTA V EGIPTU .TE PO-DOBNA ONI V INDIJI. London, 26. dec. — Komaj se je posrečilo londonski vladi spraviti irsko vprašanje za pot, ki vodi k sporazumu, že ji gledajo v obraz dve novi revolti, ki se z velikansko naiglico bližata krizi v Egiptu in Indiji. Revolto v Egiptu Vodi neka ženska, žena odsitavljenega naci-jonalističnega voditelja, Said Sa gul Paše. To sipominja na starodavno zgodovino Egipta, ko je Kleopatra vladala nad usod'o E-gipta. Njeni prstaši pozdravljajo kot egiptsko Devico Orleansko. Revolta je angWsko administracijo v Egiptu popolnoma parali-izirala. V Indiji je proti^britiško gi-ibanje našlo izredno dramatičen izraz v popolnem bojkotu princa Walesa od strani Kalkute, ko se je nahajal v tem mesitu na obisku. ' Domačini so proglasili splošno žalovanje, ali '"hartal", in ko je princ dospel v mesto, je piišlo od enega milijona prebivalstva na ulice, da vidijo kraljevi »prevod, le 4000 oseb. V Egiptu je zadnji čas prišlo do silnih spopadov med domačini in angleškimi četami in isto-tako v Indiji. Toda v indiji je še veliko nevarnejše takozvano ne-kooperativno gibanje. To gibanje, katero je ustanovil indijski narodni vodja Mahatma Gandi, se je pričelo zadnji čas širiti tudi v Egiptu. Obstoja v tem. da domače prebivalstvo prezira angleške zakone, da odreka plačevanje davkov, in v vseh druzih ozirih odreka sodelovanje z angleškimi oblastmi. Gandi sam svari proti nasilnosti, toda zgodi se često, da se prebivalstvo navzlic temu spozabi ter nastopi s silo. Angleška prizadevanja za poravnavo so dozdaj o-stala še popolnoma brezuspešna. Vlada napoveduje boljše ease. VLADNI URADNIKI IZJAV-UAJO, DA TRGOVSKE AK^ TIVNOSTI KAŽEJO, DA JE NAJHUJŠE PREMINULO. Washington, 27. dec. —Vladni uradniki od predsednika Har-dinga navzdol izjavljajo, da je pričakovati v letu 1922 boljših časov. Proučevanje o trgovskih aktivnosti dovaja vladne funkci-jonarje do zaupne napovedi, da je najhujša kriza že prestala. Sicer ni pričakovati nenadne pros-peritete in vsesplošno aktivnosti v industriji, toda vladni organi so trdno prepričani, da se nahajamo na poti počasnega napredovanja. Tu sledi nekaj vzrokov, na podlagi katerih temelji vlada svoje prorokbd o ibdljlih časih za bodoče leto: Brezposelnost »e nekoliko znižuje; poročila trgovskega depart-menita izkazujejo; živalmejtai trgovski promet; železniški položaj se je izboljšal v toliko, da kongresu ne bo treba sprejemati predloge za $50,000,000 posojila družbam; vrednosti Libert}' in Victory bondov raste. RUDB! PODIEINKI ODUAJOPOBMZIUO. JUŽNO-OHIJSKI RUDARSKI PODJETNIKI SO POSLALI NA VRHOVNEGA PREDSEDNIKA RUDARSKE UNIJE, J. L. LEWISA, PISMO, V KATEREM NAZNANJAJO KONEC POGAJANJ; 7 UNIJO. Columbus, O., 27, dec. — Zveza južno-ohijskih rudniških podjetnikov Southern Ohio Coal Echange, so danes poslali na vrhovnega predsednika United Mine Workers of America, John Ij. Lewisa pismo, v katerem mu sporočajo, da od sedaj naprej ne bodo nič več vodili pogajanj z unijskimi zastopniki za obnovitev nove delovne pogodbe glede plače in delovnih razmer. Kot se poroča je bilo to pismo prtdje^tnikov jwslano kot odgovor na pismo, katerega je pisalLewis podjetnikom 16. decembra, v katerem je sugestiral, da se prihodnji to-r^k snidejo v Pittsburghu zastopniki unije in podjetnikov iz štirih držav oziroma centralnega rudniškega polja, da se sporazumi jo glede časa in prostora, kjer naj bi se vršila prihodnja konferenca, ki ima sprejeti novo delovno pogodbo med podjetniki in rudarsko unije. y pismu, katero so podjetniki poslali Lewisu, se zatrjuje, da je ravno določanje i)lač po unijski pogodbi odgovorno za sedanje brezdelje in trgovsko depresijo po vseh rudarskih okrožjih južne Ohio. "Da .moremo spraviti naš produkt za naravne trge," pravi pismo, "da služirp.o javnosti uspešno in ekonOmsiko in da odpomoremo položaju, ki uničuje rudarska oltrozja, rudarsko m'dustrijo in služil no moč rudarjev, so južno-ohijsM poidjetniki smatrali za svojo doižnotet obvestiti va's, da se ne morejo shajati z vami kot so se dosedaj." Tajinik podjetniške zynye, W. D. McKinney, se je nocoj izjavil, ta odločitev podjetnikov ne pomeni nič hudega za unijsko delavstvo, in da je akcija namenjena le za odpravo sporazuma, ki je obsegal le štiri držaVe, to je, za-padno Penhsvlvanijo, Illinois, Indiano in Ohio. Zv/za podjetnikov pravi, da so morali ohijski ru'dniki ysied kompeticije s podjetniki iz West Virginije, zapreti, in da se bo od sedaj naprej vodilo pogajanja glede plače in pogojev le z distriktnimi unijskimi organizacijami. "Bili smo prignani do tega koraka," pravi McMinney. "Oh'ij'Ai rudniki so najbližje tržišču, in bi se moraii zapreti zadnji; mesto tega pa so se zaprH prvi. Premog se pošilja skozi naše okrožje iz West Virginije in od drugod onim konzu'mentom, katere smo nekoč mi zalagali. Vse to je posledica razlike v ceni. "Naši delavci s.o brez dela in naši rovi ne obratujejo, "^ato pa bomo od sedaj naprej vodili pogajanja z našimi delavci le potom distriktinih organizacij mesto centralnih. ČETE ZA ŠTRAJKARJE. Newport, Ky., 27. dec. — Danes zjutraj sta dospeli semkaj dve nadajni stotnijj miličarjev. poleg tega pa so d'obili vsi državni miličarji obvestilo, da morajo biti pripravljeni, da so v 24 urah pripravljeni stopiti v službo. Tozadevno poročilo prihaja iz urada governerja M'orrowa z ozirom na štrajkovne nemire, do ka terih je prišlo tukaj zadnji teden v zvezi z jeklarskim štraj-kom. / --—-O'"-' ......... EN UMOR NA DAN V CHICAGI. loča. da mC^ra biti dekle lepo in čednostno obenem; da mora biti vzgojeno pod ugodnimi oTcolšči-nami, da pa je pozneje obubožalo. toda da je raje živelo v ubo^-tvu, kot pa da bi z žrtvovanjem svojega dobrega imena zasiguralo udobno življenje, ki je lahko mogoče vsaki lepi ženAi." Chicago, 27. dec. — Poročilo, ki je je danes izdal koroner Hoff man, se je v tem letu primeril v Chicagi skoro vsak dan po en u-mor. Od 15. dec. preteklega leta pa do 15. dec. tega let je rekor-diranih 352 umorov. --O- TEŽKA NALOGA. Pariz, 27. dec. — Neka francoska samica je zapusti^ francoski akademiji, kateri člani so le največji francoski učenj^i, u-metniki itd., fond, iz katerega naj bi se vsako leto izplačalo nagrada "najbolj čednostini deklici 1 Francije." Ustanova samice do- — Trinajstletni Louis Pitt-man, 2540 E. 31 St. je, igravši se z očetovim revolverjem, ob-strelil v nogo svojo petnajstletno sestro Alberto, nakar je iz samega strahu pobetgnil. Dekle je aicer takoj omedlelo, toda rana ni nevarna in ko so ji nogo obvezali, je že lahko v postelji. Sta riši iščejo prestrašenega sina s pomočjo policije, tVda dosedaj ga še niso našli. Sestra je rekla policajo^i, naj povedo Ibfatru, da ni nič huda nanj, samo da bi prišel zopet domov. — S. N. Čitalnica v Clevelan-du si je izVolila sledeči odibor za leto 1922: Predsednik Anton Ko vačič; podpredsednik, Louis Tru ger; tajnik. John Medveček; knjižničar, John Stefolaj; blag. Viktor Vokač. Nadzorni odbor: Karol Rogelj, Janko R'ogelj in Jos. PodbevSek. Seja se vrši vsak zadnji Četrtek v mesecu. STRAN 2L "ENAKOPRAVNOST" DECEMBER 28th, 192 vnost ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV. Owned and PrWlshed by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Business Place of the Corporation — C418 ST. CLAIR AVE. "Še nikdar v svojem življenju nisem toliko užival božični večer, kot tega poslednjega. Bila je to zame nadvse navdihajoča prilika, ko sem stal govoreč pred Svoljimi Iz slov. naselbin. JoHet, 111., 23. dec. — V sredo tovariši. Govoril sem iz dna svoje duše. Tu so bili možje | je umri v bolnišnici aV. Jožefa vseh razredov, stanov in rodov — črnci, belci, Indijanci I rojak Martin Mačak, 52 let-star, no vede boj proti tuberkulozi, ] izobrazba postaja luksus za National Tuberculosis Associa- kapitaligte. V nekem listu ugo-tion. Sredstva tega dru'stva izvi- Lvlja pedagog, da na srednjih piodaje teh božičnih hjj višjih šolah študira čimdalj® in Kitajci — ki so se zbrali, da praznujejo božični večer. To je bila skušnja in slika, da je ne pozabim do svojega poslednjega diha. Njih srca so žarela z njih obrazov. Bili segel svobdclo, da jih zapuščam.' SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00. 3 mo. $2.00 Cleveland, eoiiinwood. Newburgh by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50 gg grecnl ih obenem žalostiii, kajti vedeli SO, da sem do- 3 ltlO» v6,VV# United States ......................1 year $4.50. 6 mo. 2.75. 3 aio. S2.00 Europe and Canada .......................... 1 vear $7.50, 6 mo. $4.0 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._SINGLE COPY 3c. Lastule in izdala sra Ameriiko-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oglasov ni odgovoino ne uredništvo, ne iipraTHiitTO. CLEVELAND, 0-, SREDA (WEDNESDAY) DEC. 28th, 1921. DEBS KOT JirrNIK. Gospodarske razmere v Jugoslaviji. Značaj človeka najlažje spoznaš pa razme^pu, ki ga ima do onih, ki ga spremljajo na življezija poti. So ljudje, ki znajo govoriti lepe besede in ki imajo v teoriji vzvišene ideje o človečanstvu, a ko pridejo v kontakt s faktičnim življenjem, se izkažejo v vsej svoji plitkosti. Od tankih ni pričakovati pozitivnih rezultatov. To nam je prišlo na misel, ko smo čitali poročilo o razmerju, v katerem je živel pravkar osvobojeni soci-jalistični vodja Evgen V. Debs s kaznjenci, ki so se nahajali zaprti v Atlanta jetnišnici. Pripoveduje se, da bo ga vsi jetniki ne samo globoko spoštovali, temveč tudi ljubili kot nekakega duševnega očeta. Bil je sicer med njimi kot eden izmed njih, poslan je bil mednje zato, ker je soid-na oblast odloČila, da je zakrivil "zločin", noisil je progasto obleko kaznjenca kot oni, toda vsi so instinktivno čutili, da se nahaja med njimi človek izredne plemenitosti in vzvišenosti. Zato pa se' ni čuditi, da so se jokali, ko je odhajal iz njih srede. i "Moja edina žalost v mojem odhodu iz jetnišnice je v tem, da zapuščam tamkaj 2300 mož, ki me ljubijo,'" je dejal Debs na vlaku, ko se je peljal proti Washingtonu. "Bili so moji tovariši dVe leti in pol." Casni'kanski poročevalci pripovedujejo, da se mu je v očeh zaiskrilo, ko je govoril o poslovitvi od kaznjencev, katerim je bilo db vol j eno ,da so prišli iz svojih celic, da so ga pozdravili, ko je šel po hodniku proti uradu ravnatelja. New York (Jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.) E. D. Durand, načelnik oddelka za vzhodno Evropo (Eastern European Division) v Departmentu za trgovino (U. S. Department of Commerce), priobčuje v "Commerce Reports" bd 19. decem%a sledeči pregled o Jugoslaviji. Hitro padanje menjalne vrednosti jugoslovanske valute tekom dobe od junija do oktobra se je sedaj sicer ustavilo, ali ne-go'tbvo'st, da-li bo vlada zares spo sobna vresničiti nameravano ra-vnoitežje v draavnem budžetu, je provzročala skrajno nestalnost v tečajih valute tekom meseca novembra. Mnogo uvoznikov ima težkože v plačevanju dolgov nasproti inozemstvu, ki so si jih kdo misli, bi bilo boljše za uvoz- ki, tako da se utegne ustaviti izdajanje papirnatega denarja. Tako postopanje je otezkočeno vdeželi, ki je tako malo vajena na direktno obdačevanje. Poročalo se je o večjem dohodku iz ušitnine in kolkovine tekom tretje četrtine 1. 1921.; ali ta nara-stek je ibrižkbne pripisati višjim cenam, ki so posledica povečane izdaje papirnaltega novca. Neizredno velik del uvoza mi-nole polovice leta ni bil še plačan in padanje dinarja ima za jugo-'slovanske uvoznike to posledico, da jim je čim dalje bolj težko pla čati. Krediti, zahtevani in dovoljeni v nadi 'boljše vrednostif valute, so v mnogih slučajih postali resna zadrega. Kakor ne- 209 Ruby St. Bil je bolan le 11 dni, ko ga je p'oibrala vročinska bolezen. Poleg vdove zapušča dva sinka in tri hčerke. Pogreb je bil danes iz hrvatske cerkve. — Rojak Jakob Vode, 203 Bridge St., se je te dni moral podvreči notranji operaciji, kate ro je izvršil dr. Ivec. Nahaja se v bolnišnici sv. Jožefa, kjer se Kakega velikanskega pomena je National Tuiberculosis Association, je razvidno iz besed, ki jih je,Dr. Hermann M. Biggs, zdravstveni poverjenik države New York, nedavno spregovoril na svojem predavanju v Academy of Medicine v mestu New York. Kar on pravi o delovanju te prekoristne organizacije v dr manj kmetskih sinov. Študirajo le še mestni otroci, sinovi trgovcev, gostilničarjev, uradnikov i'' hogatih kmetov. Kmet ne more več velikih stroškov, da bi dajal svoje sinove izobraziti. — In kaj naj mi rečemo k dejstvu, da delavec dandanašnji še prav posebno ne more dati v višje šole svojih otrok. Kruta resnica je, d® postaja v kapitalistični družbi i^' pbčuti že dokaj dobro in jo kma ^avi New Yqrk, velja več ali "brazba le že luksus za kapital,s nakopali poprej. Nameravano zu nanje posojilo ni bilo še plasirano. Cirkulacija in valuta. Tekom prvih šestih mesecev 1. 1921 se je vrednost dinarja navadno gijbala med $0.027 in $0.03 (zlati dinar enak $0.193). Tekom nedaljnih štirih mesecev je dinar (4 jugosl. Krone) pa- nike, da bi bili inozemski trgovci splošno zahtevali plačila v gotovini proti dokumentom, kakor j je to bila dosedaj navada ame-.riških izvoznikov v Ju'goslavij'o. ■Naši konkurenti za jugoslovansko tnžišče so sedaj kar oblegani s prošnjami za podaljšanje roka. Vladna posojila. Le tri petine noitranjega jugoslovanskega posojila so bile pod- lu zapusti. — Poročno dovoljenje sta si v okrajnem sodišču izposlovala te dni Frsnk Muc, 24, in Terezija Težak, 26; oba s-tanujoča na 401 Hutci'iris St. Svatba bo pvvc dni v Predpustu. — V sredo minulega tedna je umrl v Phoenix Horseshbe tovarni Frank Dubrič, 50 let star: poslovodja pri pla\ižu. Padei jo vznak, Jcer ga je nepričakovan i zadela kap. -- Vrnil -e je iz stare d. mi -vine po šo •tmfc.-iečnem bivanju tam rojak Fra.-.k Miklič, znani slovenski mesarski pomočnik. Kakor vsi drugi, ki so posetili staro domovino izza svetovne vojne, toda tudi on trdi, da vladajo tam silno slabe razmere v vsakem oz. i u, kakor v gospodarskem tako v družabnem iivljc-rju. Posebno glede, morale sc baje silno rf'dzadovali, zlasti mladina obojega spola. --o-— v BOJU PROTI TUBERKULOZI manj tudi glede drugih diižav. "Vladni uradi — je rekel Dr. Biggs — ne morejo sami biti kos takemu velikanskemu problemu, kot je preprečitev in kontrola tuberkuloze. Le vzvišen idealizem posameznikov in njih delovanje more doseči uspehe. Ni mogoče pokazati potom sta-tiBtike. kaj je organizacija pro-jKarla Habshur&eglzIw^^^^ ti tuberkulozi dosegla v mestu in!;„ „ _ centralni Evro' da hoče doseč' te. Avstrija naj izgine! "Deutsche Allgemeine Zeitung" ima baje d' rektne stike z zunanjim ministrstvom berlinskim in je zdaj v P"' sseti Stinnesa, je prinesla te dm senzacionalen članek, da se Avstrija razbije docela. Francija hoče baje sedaj po odstranjenju jo nadvlado v ■ ni na ta način, popolno razdelitev, Avstrije med •njene sosede in sicer tako-le: na . . , . Madžarsko pride romunski prinC uspean, kampanji ki ,ma za po- kot kralj. K» smrti m preprečilo 100,000 sluca- ^ m državi New York tekom svojega petnajstletnega delovanja. Ali brezdvomno je organizacija igrala bistveno vlogo v izvanredno dal še hujše kot nemška marka, 'pisane, dasi je bil rok za sub-in to do 7. novembra, ko je bil! škripci j o podaljšan za 14 dni. 0- "Bilo je čudovito," j,e, dejal Debs, pripovedujoč o tem [poldrugi cent) dinar kvoitimn na $0.0107. Od tedaj je bila vreclno'at dinarja podvržena hitrim spremembam ;n je dne 10. decembra znašala $0:01523 (tžj. mal odlomek čez dclgWku. "Ni ga človeka, ki bi mogel biti'deWen iakfe- iiejše po'slovitve, kot so mi jo priredili oni. Treba je, da čloivek spozna rijih srca. Jaz sem spoznal lepoto n.'jih značajev. Dobro vem, da bi dali odpreti svoje žile, ako bi potreboval njih pomoči. Kar se tiče mene, bom posvetil ves moj čas, energijo in moč, ki mi je dana, da predočim svetu zlo sistema, ki hoče reformirati človeštvo z za]?i'ranjem za jetniškim ozidjem. To je popolnoma napačno. "Ako bi mi bilo dano prosto voljo, bi vrgel iproč'ključe vseh jetnišnic. Odpustil bi vse stražnike. Ako bi bil jaz ra^matdj atlaniške jetnišnice, bi bil pripravljen staviti svoje življenje, da ni niti enega izmed 2300 tovarišev, katere sena pustil za sabo, ki bi ne poslušal mojih odredb ali ki bi poskusil pdbegniti. — Človek je edina žival, ki zapira svoje žrtve v klelj^e. _ _ Tekom onih osmih ternov, ko je padanje dinarja bilo najhujše, se je cirkulacija papirnate-S denarja v Jugoslaviji povišala za 500 milj ono v dinarjev, torej za več kot 13 od sto. Tekom zadnje polovice oktobra pa je bila količina novčanic v cirkulaciji malce znfžana. Vlada je z zakonom od 13. ok- 8tanek bo prispelo onih 200 ali več bank v sindikatu, ki je prevzel plasiranje posojila. Vlada se neprestano trudi plasirati zunanje pbsojilo od 500 miljonov frankov, .sklenjeno z zakonom 6d 4. avgusta. Minis, ter finance je bil dvakrat v Parizu ali Londonu, pa ni nikake-ga poročila o končnem uspehu; Obrnili so se tudi na ameriške finančnike. I%kupi!o nameravanega zunan j eg-a posojila naj se posveti za popravi j en je železnic in gradnjo proge, ki naj veže glavno mesto Bšlgrad s kako jadran- t&bra uvedla stroSjo kontrolo sko luko, biižkone Splitom ali Ko nad tngovino s tujimi valutami in devizami. Visoki vladni uradniki so izjavili, da so se odločili pripraviti uravnoteženi državn« New York. (Jugoslovanski Oddelek F. L. I. S.) Tekom tega meseca se prodajajo po vseh Združenih Dr'zavah takozvani Christmas Seals, to so božične znamke v vrednosti enega centa. Vsakdo je gotovo že videl te znamke, v kateri se pod sliko božičnega moža (Santa CIaus) objemajoče-ga dva otročička, nahaja dvo dvostroki rdeČi križ. Mnogo ljudi je dobilo kupček takih po pošti s prošnjo, naj naslovnik pošlje kupnino oziroma povrne nekup-Ijene %namke. "Naj nikdo ne obotavlja kupiti te znamke, kajti malokdaj gre cent za tako dobrb svrho, kot oni, ki se izdaje za nakup božičnih znartik; ta cent velja za boj proti največjemu sovražniku in morilcu človeštva — oroti tuberkulozi. jev tuberkuloze, in da je letos v državi New York smrtno razmerje bilo tako, da umre na leto 97 ljudi izmed 100,000, dočim pred I5 leti jih je umiralo 130. Organizacije proti tuberku- ( i.ozi so radi tega obvarovale ljudstvo pred nepreračunljivo .mno-'iino bede, trpljenja in siromaštva." aviia, 'lyorenja in AvRtriie s Salcbursko bi nripad'' BavPTrl-i, ki hi s« moral-?, doc«'" odtrgati od ostale Nemčije, a naj s .svojo okoliščo bi pripad®' češkoslovaški republiki. Italija, ni prijazna temu načrtu, bi 7:anj pridobila s tem. da bi ji ii vso Tirol3k,■) in VorarlberŠk"' i'a fantastičr:^. nemška povest s® pojavlja zdaj znova. Jugoslavija o — l; prav nic ne želi koroških Čehoslovaki in Frat*cozi. Pa-{štajerskih Nemcev, ki jih deiuj" riški dopisnik 'Narodne Politike' '»-'ane.s Nemci češkosIovaSki rep"^' Ernest Gay, piše: "Ministrski ibliki. Gotovo je, da želimo zde"' predsednik Beneš je dokazal svo-|-^iti v Jugoslaviji le dežele in tif 'O genialnost, da je ustvaril, raz-l"cd, ki nam gredo po jeziku j:>o vsej pravioi: vse drugo naj vzame, kdor hočei Prva obsodba v procesu Rad^' je izpad' torbm. Vzlic skrajne nujnosti gospo-'ameriške organizacije, ki uspeš-darskih vprašanj, ki se pojavlja vsled pomanjkljivega proračuna (pozornost ponajveč nn vpraša-poračun, s tem da se brezobzirno i in vsled stanja valute, vendarle nja političnega in diplomatične-znižajo izdatki i\ povišajo da v-1.javno mnenje obrača vso svojo ga značaja. širil in popolnil Malo entanto. Znova povem, da pozna Mala antanta 'čudovito svoje interese in je predstraža svetovnega mi- slavova na Bolgarskem je ru. Mala antanta fe" izkazala tako; da jt dobil bivši člarr liko uslugo humaniteli in civili-jdoslavovega kabineta Uzuin"^ zaciji s tem, da je povzročila fi-1l^ri leta zapora ter pol milijo"^ asko izletu bivšega cesarja na j levov denarne kazni. Uzunov J® Madžarsko. Nihče ne dvomi, da j kaznovan kot krivec na tem, d-"" bi bil uspeh Karlove pustolovšči-i j® Bolgarsko v svetovni vojni ne nevaren za vso Evropo, za .(-S'la katastrofa. Češkoslovaško in njene sosede.! Lepo .starost je dočakal- nek- — Bodite prepričani, da ste Če-' Pfirižan Louis Dorgen, ki so hoslovaki v Franciji ljubljeni in'fc dni pokopali. Štel je 153 1®' — spoštovani.-V Franciji se za-j—^ bil je torej najstarejši ro®^ vedajo, da sta naroda francoski I.i'udmi — njegov prvi sin pa, Dvostruki rdeči križ je znak in češkoslovaški za vedno zveza-1 Ra je spremil na zadnji poti na. —- Lahko se zanašate na naa, pe 11 križev. Pa ti križi niso žcP' kakor se zanašamo nii na vas. |Ske, temveč desetletja na njeg"' Mala in Velika antanta .morata,vem hrbtu. . . Bog mu jih da) obstqjati v korist svetovnega mi- enkrat toliko doživeti, da rnu bonio vsi čudili! In nam tudi' ru. • c><><><><><><><><><><><>0000000000<>0000<> Ljepi stračeic — G«y de Maupasant. — = 9<><><><> <><><> <><><><><><><><><><>oooooo<^c^ Vstala je: "Saj to ko prekrasno, delati tako-le skupaj Ta vaša ideja mi zelo ugaja. Čakajte ,sedite na moj stol, zakaj pri listu poznajo mojo pisavo. In zvarila bova članek, povem Vam, že tak člane?k." Sedel je, prijel pero, razprostrl pred seboj list papirja in je čakal. Gospa Forestier je stoje gledala njegove priprave; potem si je vzela s kamina cif^areto in jo je prižgala: "Ne morem delati, da ne bi kadila, je dejala. ""Torej, kaj hočete pripovedovati?" Začuden je obrnil glavo proti nji. "Jaz tega ne vem, saj zato sem prišel k vam." Ona je povzela: "Da, jaz vam stvar uredim. Poskrbim vam omako, ampak mesa mi je treba." Bil je ves zmeden; naposled je obotavlje se odgovoril: "Rad bi pripovedoval svoje potovanje od začetka." * Tedaj je sedla njemu nasproti, na drugi konec velike mize, in mu je gledala v oči: "Dobro, pripovedujte to najprej meni, saj razumete, čisto samo meni, prav zložno, ne pozabite ničesar, in jaz izberem tisto, kar je treba zgrabiti." ' A ker ni vedel, kjr bi začel, ga je jela irpraševati, kakor duhovnik v izpovedftici, ki so mu priklicala v spomin že pozabljene podrobnosti, osebe, ki jih je srečal, obraze ki jih je samo mimogrede videl. Ko ga je prisilila, da je tako govoril slabe četi-t ure, ga je hipoma prekinil^; "Sedaj pa lahko začneva. Nejprsj rccimo, da pišete svoje vtiske prijatelju; s tem vam je dana prilika, da poveste celo kopo neumnosti, nanizate vsakovrstnih opazk, da pišete naravno in Segavc. če morevši. Začnite: "Dragi moj Henry! Rad bi vedel, kako je kaj z Algirijo; to lahko izveš. Ker res ne vem, kaj bi počel v svoji tesni kočici od posušenega blata, kjer prebivam, ti boyi oošiljal nekak dnevnik svojega življenja, dan za dnevom, uro za uro. Včasih bo precej razposajen. pa kaj, saj ni, da bi ga moral kazati svojim znankam damam . , Prenehala je, da bi si-prižgal a cigareto, ki ji je u-pasnila, in mahoma se je ustavilo raskavo praskanje gosjega peresa po papirju. 'Tn sedaj nadaljuvja," je Yekla, "Algirija je velika francoska pokmjina, meječa na obširne neznane dežele, ki ae imenujejo puščava, Sahara, osrednja ."Afrika, itd., itd. "Algir, to so vrata, bela in očarljiva vrata v to pre-čudežno Zemljino. "A najprej je treba priti tja, to pa ni vsakemu kar si bodi Jaz sem, tg veš sam, imeniten jahač, saj vež-bam polkovniku konje, a lahko si dober ježdec pa slab mornar. In taka je z rnenoj. "Ali se sporninjaŠ polkdvnega zdravnika Simbre-tasa, ki smo mu rekli doktor Kozel? Kadar smo mislili, da smo godni za štiriindvajset ur bolnišnice, te naše obljubene dežele, smo se prijavili k viziti. "Sedel je na stolu, svoja, debela stegna v rdečih hlačah razkrenjena, dlani na kolenih, roke narhzen, s komolci v zraku, in je vrtil svoje debele, izbuljene oči, grižljaje si bele brke. "Saj se spominjaš njegovega predpisa: 'Ta vojak ima pokvarjen želodec. Dajte mu blju-valo št 3 Po mojem navodilu, potic dvanajst ur počitka, in dobro mu bo." "To bljuvalo je mogočno ueiukovalb, bilo je neo-doljivo. Požrl si ga torej, ker si ga in potem, ko si vži^ial dvansajst ur dobro zasluženega počitka. "In vidiš, dragi moj, da pride človek v .Afriko, mora prenašati štiride.^c!; ur vrsto neodcljivega blju-vala, po navodilu transatlanliške družbe." Mencala si je roke. vsa srečna, da ji je prišla ta misel na um. Vstala je in jela korakati po sobi, tb si'je bila prižgala novo cigareto, ter je narekovala, puhaje dim v tehkih curkih, ki so ji prihajali najprej čisto naravnost iz majhne, okrogle odprtine sredi stisnjenih ustnic, se potem širili in porazhlapex'ali, puščaj e lu pa tam v zraku sive črte ,nekako prozorno me^o, tančico, pajče-vini podobno.-Kdaj pa kdaj je zamahnila / odprto roko in izbrisala te rahle, a vendar precej vztrajne sledove; včasih jih je tnidi naglo presekala s kazalcem, potem pa opazovala z resno pozornostjo, kako sta se polagoma p orazgT-iblj ala oba dela komaj vidnih oblačkov. In Durcy je bil vzdignil oči in je zasledoval vse te zamahe, vse te kretnje, vse prebige njenega telesa in obraza, s katrirni je spremljala to nedoločno igro, ki ji pač ni segla do zavesti. Sedaj si je izmišljala dogodke na poti, slikala je sopotnike, ki jih je sama ustvarila, in očrlala'nakratko ljubezenski doživljaj z ženo infanterijokega stotnika, ki je potovala za svojim možem. Potem, ko je bila sedla, je izpraševala Duroya o topografiji Algirije. ki ji je bila docela neznana. V deseti minutah je vedela o nji toliko, kakor on, in je napravila kratko poglavje o politični in kolonijalni geografiji, da bi pojasnila umevanje resnih prašanj, ki se bodo .sprožila v naslednjih člankih. V nadaljnem pripovedovanje je vplela izlet v oran-3ko provincijo, fantastičen izlet, kjer je govorila zlasti o ženskah, o Mavrinjah, Zidovkah, Španjolkah. "Samo to zanima čitatelje," je dejala. ■Končala je s kratkim bivanjem v Said i. ob v-zno-žju visokih planot, pritcknila lično ljubezensko dogod-bico n>ed podčastnikom Georgesom Duroyem in apa-njolsko delavko, vslužbeno v alfa-manufakluri Ain-el-Hedjarski. Pripovedovala je ^ sestanku v skalnatih, golih gorah .ponoči, ko tulijo, zavijajo in lajajo med pečinami šakali, hijene,in arabski psi. In Z veselim glasom je vzkliknila; "Dalje prihod' njič!" — Potem pa, vatajaje: "Tako le se pišejo čl^''" ki, dragi gospod. Sedaj, pa se še podpišite, prosim- Obotavljal se je. \ "Podpišite vendar!" Tedaj se je nasmejal in je zapisal sp6daj na pol®' '"Georges Duroy." Ono je še vedno kadila in je korakala po sobi; jo je ves čas gledal, a ni našel besede, da bi jo hvalil, srečen je bil, da je blizu nje, presiinjala ga r hvaležnost in čutna blaženost radi te intimnosti, nastajajoče med njima. Zdelo se mu je, da je vse, kar obkroža, del nje same, prav vse, celo stene, s kn)'' gami opažene. V stolih pohištvu, v zraku, koder I® plaval tobakov duh, je bilo nekaj posebnega, dol^' rega, sladkega, mikavnega, ki je izhajalo od nje. Kar ga nenadoma praša: "Kaj mislite o moji prijateljici gospe de Marelic' , Presenetilo ga je: "Hm... meni se zdi..; me"' se zdi zelo zapeljiva." "Kaj ne da?" "Da, gotovo." Hotel je pristaviti: "Ampak ne tako, kakor vi." ^ ni si upal. Ona je povzela: "In šele, ko bi vedeli, kako segava, originalna, bistroumna! To vam je cigank^' bogami, prava pravcata ciganka. Zalo je njen nič kaj posebno ne mara. On vidi samo napake, nJ^' ni h vrlin pa niti rmilo ne ceni." Duroy se^jc začiidil, ko je slišal, da je gospa Marelle omožena. In vendar je bilo to čisto naravn"' Prašal je: "Tako. . . omožena je? Kaj pa je nj"'' mož?" Gospa Forestier je dvignila čisto ■ nalahno rame obraz, z enim shamim pregibom, polnim nerazumljiv® pomembnosti. (Dalje prih.) FAROVŠKA KUHARICA ČEŠKO SPISAL J. S. BAAR Poslovenil Fran Albrecht. (Palje.) "Kaj neki vedno dela?" je pra šal nekoč župnik, ko je takoj po večerji brez 'besede odšel. ''Kakor ves stepen in izbit je vedno, kak'or razi j učen na ves svet." ' "Kadi, neprestano kadi. Kakor v dimniku smrdi tam pri njem, je odgovorila Reza. Vestn6, se je poslužila te kapla nove apatije. Takoj dinigin dan, ko je prišel, je bilo na mizi pogrnjeno ne za dva, marveč za tri. „Ne mbrem prenašati tiste vročine v kuhinji,'' je rekla gospodu župniku —. „gospod pa si tudi ne zna izbrati — najboljši kos je vedno puščal kaplanu — treba je paziti nase, ne pa jesti kar vsevprek, tega star želodec ne prenese več" ter je sedela pri obedu in večerji pri duhovniški mizi. Pazno je s krožnika nabadala z vilicami naj bolj-Se kdšče g'ospodu žu^iniku na kro žnik, potem sebi, potlej je vzela košček za psa, ostanek pa je porinila pred kaplana. Ta jo je samo stru'peno pogledal, da jo 'je kar mraz pretresel, a ni črh-nil besede. Bala se ga je. Tajna groza je vela od njega nanjo. Tudi prid'o-biti si ga je skušala. Cestokrat je zavzdihnila vpričo njega: ,,Ah, škoda za kaplana Beneša — ta je znal zabavati! To smo se nasmejali! Prišel je v kuhinjo in do devetih sedel z nami. Ah, kaj neki dela?'' in k obokanemu stro pu je dvignila svoje hrepeneče, z melanholijo zastrte 'oči. Hrulby ni rekel ničesar, samo vilice je.položil ter odšel. ■„-No, ta ima pa dobro ime, kak «en grobijan,'' si je dala duška gospodinja in odrekla vsake-naskoku. Videla je, da je trdnjava nedcst'opna. Ob teh do!gy.i veierih, ko sta posedevala sama z gospodom žup nikom, pre d no je izpil svoje pivo in mu jo ona čitala ča:sopi'se, je često uprla nanj svoje rado-znale oči. Zdelo se ji je, da se njegov obraz nekam izpreminja. Desna polovica ko da je bila odtrgana, navzdol povešena, usta pa so' mu bila ukrivljena proiti desni strani. Ce je hodil, se je ste danes vzeli ta pluvial? AH vam ni dal cerkovnik starega? Za tako beračijo je dovolj dober, tisti s čopki se nosi samo, če je kateri že pijani, drugi pa upija-njajoči se. „Ne pusti me domov," jim je srdito, razburjeno dejal duh'ov- kaj boljšega." — Tu pa se ni ve2 nik. db prag, vlekel jo je za sabo in drsal ž njo po tleh. Dolgo ni rekla ničesar, dokler ni opazila, da tudi govori nerazločno in s teža^ vo. Kakšne besede se često ne more spomniti in izusititi katerih črk, zlasti „r'' in „r". ,,Nekaj vam je, gospod župnik," ga je slednjič naskočila. ,,Kaj bi mi bilo, nič mi ni. Samo tako zaspan sem vedno — ampak to prejde?' A Reza se ni brigala za to, polna skribi je poklicala zdravnika, da bi go&poda župnika neočito 'obiskal in si ga ogledal. Žalostno gaje sprejela, a še žalostne j še ga je spremila ven. "Gospoda župnika je narahlo zadel mrtvoud," ji je rekel nara-vniosit, „dolgo to ne bo trajalo — dve, tri leta. .. na j dalje... . mogoče tudi ne — pri silnej-šem razburjenju ga lahko uniči en sam napad — pazite nanj, ne sme se pripogibati, jeziti, žalos-titi, veseliti. Cisto mirno kot gla dina jezera mora površje njegove duše. Sleherna nagla sprememba, ki bi mu kot padec kani na raziburkala to gladino, je lahko usodepolna. Cez kakšnih mesec dni pogledam, kako je bolezen napredovala." Reza je bila vsa obupana!... Računala je, računala... „Vsaj še pet, šest let, da bi mi ga Bog ohranil," si je želela iz vse duše... ter se je na vsomoč 'trudila pridržati podal j šaiti gospodu 'župniku življenje. Vsa se je prestrašila, če ga je bodlo v 'boku, bolela glava, če ni imel apetita. — V dušnem p^-stii'stvu mu ni dovolila delati ničesar, ne poučevati, ne pridigo-vati. — „Gemu pa je tod kaplan?" mu j C govorila, izgublja jočem u polagoma I'azsodnosr, in spomin ter prepuščajočemu se svoji gospodinji na milost in nemilost... Postajal je v resnici ves otročji... Reza ga je zJ.\' v vsem za s to. ! ala tudi nan, .vm kaplanu. »Gospod kaplan, tu je bil tainta" — „tointo je treba napisati." Ne kolikokrat je kaplan to pre nesel. Nekoč je bil sircnašen po greb. Ko se je vrnil, mu je rek- vzdi^žal. Trdo je zagnal žlico na mizo in odšel. Nikdar več ni prišel. Služkinja mu je morala nositi jed v njegovo sobo, gospod župnik pa tudi ni več priha;jal i'z svoje sobe... Ginil je polagoma venel, umiral, ■In to je nemara bilo povod nesreči. Enkrat, dvakrat,' čim dalje, tem pogosteje se kaplan ni vrnil iz šole k večerji. Šele proti devetem in še pozneje se je prignal ves potep domov. Nehali so peti, nehali prička-ti se in vsi so okrenili svoje težke glave k Hruibemu... „Zapahnila je, od znotraj je za prla duri z zapahom — zastonj sem poskušal s ključem odpreti." »Pa kdo, kdo je to naredil? je prašal nekdo, a že mu je odgo vorilo petero, šestero glasov, »kdo drug, netgo ta zmaj ček, zmaj. Reza!" — „A čemu?" — »Jezna je, k6r hodi kaplan med nas" — „kakor zaklete prince ■pogosto z desno nogo spodtaknil la Reza pri obedu: ,,Počemu p:i ZA ZABAVO IN POUK — čitajte — „V močvirju velemesta^' Roman iz življenja prišel jenke v Ameriki CENA 50*. Naročite pri Amoriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. CLAIR AVE. Ravnokar je izšla Razkrinkani Habsburžani katero je izdala Ameriško-Jugo-slovanska Tiskovna Družba. Knjigo je spiaala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju, V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsbur»ke klike, kakor tudi smrt cesarjeviča Rudolfa. 'Knjiga je jako i:iteresantna in priporočamo rojakom, da si jo takoj naročijo. Cena knjige je samo 60c i „Bože, kje ta človek vendar hodi?" je spraševala Reza, dokler ji niso povedali tega. „V gostilni, tam sedi, poje in karte igra... In kako je vesel. Ko i%-pije tretjo, četrto čašo, se razveže in zabava vso gostilno". To je bila resnica, Zašel je spet po dolgem času enkrat, dva krat v gostilno. Spet ga je ovel 'znani duh in prebudila se je v njem sitara pijanska strast, ki se mu je že dvakrat tako slabo izplačala. Pozabil je na svoj stan, na škofa, na konzistorij, -na župnika, pri katerem je bil, da se poboljša — z alkoholom in nikotinom se je vedril, pil je in oušil. Kakor če se pri tolmunu odtrga zaitvornilca, tako se je tudi b. njega valilo, kar je tekom dolge dobe zadržal v sebi. . . V pijanosti je pripovedoval, speljan od (radovednih vpraŠiarij, stvari iz farovškega domačega življenja — o Rezi, o župnikovi bolezni — ljudje 80 se smejali in se zabavali. „Nikar se ji ne dajte, kaplan!" so ga podižigali. Hvala lju d i gaje upijanjala liki vino. Bilo mu je vseč v gostilni, mnogo b'olj všeč nego v župnišču. „To je zabloda! Greh!" mu je pogosto očitala vest — „ah, kaj! župnilc je. ..djObričina,, on me ne izda!" se ji je o'pra vice val in hodil dalje v gostilno. Cesto se je zadržal del j časa, tudi proti dvanajsti uri se je že vrnil nekolik'okrat. * Reza ga je slišala, kako se krade in tišjo odpira, da bi nikogar ne vzbudil. Dal si je napraviti svoj ključ od iiupnišča in ga je stalno nosil v žepu. Nekoč je prišla Rezi nesrečna misel na um. Ura je bila že dvanajst in kaiplana se ni bilo doma. V stolpu je odbilo polnoč, nočni čuvaj jo je že odtrobil, ko se je gospodinja dvignila s svoje,postelje ter sla k zaklenjenim hišnim vratom. V temi je otipala v ključavnici mali zapah ter je zaipahnila ž njim duri. „Le če-kaj, kaznujem te," je pomislila in legla. Kovala je načrt. Napravila se bo nevedno. Rekla bo, da je mislila, da je kaplan že doma. Ujame ga, da hodi po polnoči domov. Imela ga bo v svojih rokah. Lah ko mu bo pretila s čim. Samb o-pa'zka o vikarju bo zadoščala in gotovo postane pohlevnejši... Ko je tako premišljala o tem, je že zaslišala korake. „Že gre'', je pomislila in zadržala dihanje. Poslušala je, kako kaplan rožlja s ključem po ključavnici, odpira, opira se ob vrata, ona pa se ni niti zgenila. »Naj pozvoni," je škodoželjno pomislila — ko je nenadoma vse to utihnilo in so se koraki oddaljevali od ŽLipnišča po vrtu... Kakor pšica je planila Reza in pogledala skozi okno v temno noč. Globoka tišina se je razprostirala naokrog — samo iz gostilne se je se oglašalo .pridušeno petje. ,,Odšel je," je rekfa, „a kam je odšel?" ji je zdajci prišlo na um... Hruby je šel spet tja, kjer mu je ugajalo in odkoder se je, šele kbje udarila ura polnoč, le nerad ločil — v gostilno. Z vikom in krikom so ga sprejeli". Vsi so še sedeli tam krog dolgih miz pri polnih Čaaah, ne- hoče imeti te duhovne v farov-žu." „Ampak mi se zavzamemo zanj." ,,Da, zavzamemo. To je naš gospod kaiplan". ,.Gospoda," je pričel nekdo g,-vorančiti — »dobili smo slednjič na faro priljudnega duhovnika, ki se nas ne sramuje, ki prihaja med nas in sedi z nami — to je gospod kaplan Hruby — za-kličimo mu; slava!" »Slava! Slava! Naj živi naš ka no se je Jaro&lav zavedel, so ga planček!" so ga popadli in pred-dvignili ter ga nosili na svojih ramenih po točilnici. »To bi bil fajmošter, kaj? Sko da, da je kaplan! Tako fide'en človek!" ,,Kadar stari umre — bomi zahtevali tega''. »In zdaj, gospoda, dokažimo dejansko da ^namo ceniti svojega ljubljenega duhovnika ter ljubljenca našega ljudstva," je nadaljeval zopet govornik, ko jc-bilo ovacije konec, „ter ga skupno. spi'emimo do župnišča in videti hočemo, ali mu bodo 'odprli ali ne''. »Izborno, izborno, naprej, v fa rovž," so soglašali bojevito vsi. Kaplana so vzeli v svojo sredo. »Nič se ne boj, kaplan, nič se ne boj," -so ga' tolažili tisti, ki so zakričala. Peter Plachy ni ležal v postelji, marveč na tleh kraj postelje, premikal se, trudil se vstati, momljal neraizumljive besede, trudil se govoriti, a zastonj. Napad se mu je ponovil. Kaplanu je služkinja že davno odprla in ljudje so se, ko da »o napravili bogve kakšno junaštvo, razšli in zadovoljno zaspali. Samo v župnišču niso zaspali do jutra. Močili so gospoda župnika, polagali mu led na glavo, mežnar je bežal po zdravnika in grobar po gospoda župnika v Morine. Do večera je ugasnila sveča njegovega življenja. V stolpiču je zacingljal mrtvaški zvonček, v kaplanovi sobi pa si je ruval lase nesrečni duhov nik Jaroslav Hruby: ,^U'bil sem ubil" in z obupano glavo .je ^ udarjal ob trdi zid... ! Drug dan že sta prišla Lojze in svakinja... Telegrafirali so ponje. Na ves glas sta jokala, že ko sta šla skozi vas, v župnišču pa sta jih šele pričela uganjati. Sam gospod vikar je moral poseči vmes ter zapečatiti vse, kar je ostalo v župnišču, drugače bi to vse pobrala gospa Plahova. Saj seje itak nad rakvijo pokojnikovo spričkala z Režo zavoljo prstana. »Počemu bi mu dajali to v grob?" se je jezila gosipa. »Jaz sem mu ga kupila," ji je rekla farovška gospodična. »Njegov je bil, torej ga mi podedujemo," in snela »mu ga je z mrtve roke. Ostalo ni drugega nego bela,proga na prstu, opalje nem od solmca, proga bele kože, do katere ni moglo solnce, ker jo je pri življenju pokrival prstan. »E, pa ga imejte" -r~ je zamahnila Reza z roko in stopila proč... Ničesar več si ni poželela, ne hotela. Jedva da je pogreb minil, jo je že čakal iz mesta fij'akai'. v katerem je sedala gospa Sivka. K nji je prisedla gospodična Terezija in^obe sta se objeli. »Torej najela sem ti kuhinjo in dve sblbi z razgledom na ulico in vse kar si poslala, imaš tam." „No, to je bila še sreča, da sem nekaj stvari spravila proč, predno so prišli ti požeruhi, brat pokojnikov s svakinjo, vse, prav vse, celo prstan sta mu snela s prsta... „Saj je bil itak ponarejen." "Seveda je bil," in obe sta se nasmejali, „to si mi takrat dobro svetovala." ,,'No, pa kaj, Rezika, zaupaj se mi kakor svoji sestri, koliko vendar imaš..." ,,'Par sto čez petnajst tisoč. je rekla resno Reza in uprla oči v svojo družico. „1^0, dušica, majčkeno hitro je umrl, mnogo to sicer ni, a je vendar precej..." Ko je fijaker v meštu ustavil, je Reza izstopila in šla, spremljana od gospe Sivke, v svoje najeto stanovanje, v katerem je pričela živeti drugo polovico svojega življenja . V Dubcu je pretresljivo tulil kosmati pes pokojnega gospoda župnika — Milček. Bil je zaprt v svojem hlevu, da 'bi ne vohal po hiši ter ne nadlegoval pogrebnih gostov. Po celi vasi je bilo slišati njegovo cviljenje. To pa je tudi bil edini „žalujoči ostali" po župniku Petru Plachem. Konec. VAŠ mELIPTIČlE PETE Pri nas dobite kanarčke več vrst; imamo kanarčke, ki pojo glasno in ti so Mount Hartzer; lepo in Ireraljoječi glas German Roller ter velike in krasne angleške Yorkshire. Posebno pošiljatev za praznike sem prejel pred par dnevi: vsak lahko izbere izmed tristo ptičev. Naprodaj imam tudi druge vrste ptiče, kot prave staro!krajske kose, strnade, gimpelne, stiklece in več drugih vrst. Če hočete imeti veliko zabave, kupite si Papagaja, katerega lahko izučite govora sami doma. Poleg imam vsakovrstne golobe in druge ptiče. Ali imate mogoče ptiča doma, ki je prenehal s petjem? Pri nas imamo v zalogi raznovrstna sredstva, s pomočjo katerih ptič zopet prične ponovno s petjem. Tudi za razno zalego imamo zdravilo, s katerim odpravi ves nered pri živalih, kot prašek prOti uši in drugo. Najbolj sveža in priporočljiva hrana za ptiče je pri nas vedno v zalogi po jako primerni ceni. Ne pozabite tega, da je naša prva in edina slovenska trgovina s ptiči in drugimi živalim!. ui'josyj 6120 ST. CLAIR AVENUE Poleg fotografista Jablonski. OGLAgUJTE V ENAKOPRAVNOSTMI bili najbolj pijani, „na, še en po-žirek za korajžo, se en požirek !a bratovščino. »Bili so Cehi," je pričel peti nekdo zunaj z'natpačnim in hri-pavim glasom, ,,silni junaki,"' so poprijel i tudi ostali in se podili naprej — "pili so, peli in se borili — znal je ves svet," je zVe-nelo ;to'žno skozi tiho noč. .. Ljudje so odpirali 'okna. »Koga pa peljejo tu?" — »Kam pa gredo?" so spraševali in gledali v črno noč proti.smeri, v kato-■:i se je oglašalo ipetje. »Jej, šmenta, saj gredo v žup-nišče," so ugenili končno, ,,naj-brže peljejo kaplana," in hiteli so ven pred svoje bajte in hiše. Na svoji postelji je trepetala iReza. Takoj je slišala, kako so prihrumeli iz gostilne, zdaj pa je poslušala, kako se bližajo k župnišču. Bolj in bolj je naraščalo petje... žeje slišala, razumela... »Kak se izpreminjate, Cehi, junaki!" Strah jo je pognal z ležišča in oblekla se je. ,,Proti nam gredo, proti župnišču, proti meni", so jr '.klepetali zobje v grozi. »O, jaz riesrečnica, kaj mi je to prišlo na misel, da sem zapahnila," se je bičala z očitki. »Tak pojdi '.daj, pojdi, prijateljček,-jaz pa potrkam Rezi na okence", in ka kor pest delbel kamen je priletel 7 Rezino s'obo. Kaplan je potegnil za zvonec in čakal. Za nič bi ne šla odpret Reza, vsa prevzeta od groze in bojazni. Bala se je teh ljudi, ki se jih jo na poti pred župniščem drenjalo v temi vedno več. »Lopni po vratih — lopni." »Kaj se je zgodilo, kaj se je zgodilo?" — so spra'sevali zadaj ljudje. — »I, kaplana nočejo pustili v hišo. ,,Vzlbudite jih, neA'.aru spe,'' in zafrčalo je kamenje in vsipa-le so se šipe od zgoraj In od zdo-laj. »Gospod župnik!" je šinilo v glavi Rezi in poletela je gori, .potrkala, a nikdor se ni oglasi:. Odprla je vrata iu prestrašena B i 'S ZATO: ZATO: ZATO: ZATO: Ker hočete dnevnik, ki se bori za vaše interese in ker je istega nemogoče izdajati brez oglasov—- ker pomesni vsak oglas kov za vaš list — v vašem listu več dohod- i I ker ako kupujete od trgovcev, ki oglašajo v Enakopravnosti, ni potreba od vas nfkake žrtve a istočasno pomagate vašemu listu finančno — ker ako omenite trgovcu, da kupujete pri njem zato, ker oglaša v Enakopravnosti, bo dal čim več oglasov —, i ±3 M 7* Vpoštevajte najprvo one trgovce ki oglažajo 1 W # dnevniku 3= ii »5 i In naročajte se nanj. Vedno najnovejše vegti> pove»ti itd. Ameriškihlugoslovansiia Tiskovna Družba Princeton 551 S418 ST. CLAIR AVEr mlimma a s 52S STRAN 4. se^wsesi "KNAKOPRAVNOST* DECEMBER 28th. 1921 Be ' Ciril Janchar 16109 Waterloo Rd. Vam želi SREČNO NOVO LETO! Mi imamo »popolno zbir ko čevljev dobre kvalitete ga vse člane vaše družine po zelo ug'odnih cenah. Isitotako imamo lepo abir'ko kldbučinastih copat in rObarjev. Se zahvaljujem vsem mojim obiskovalcem in se še nadalje priporočam v obisk. ZALOGA JE VEDNO POLNA NAJBOUJŠIH ČEVLJEV ZA CELO DRUŽINO. Clevelandske novice. 3^ A VTO MOBILilSTI! Kadar ni vaš avtomobil popolnoma v redu, se priporočamo, da se obrnete na nas. Smo strokovno izuSeni in lahko se zanesete, da boste dobili izpod naših rok le dobro delo. Naša delavnica je opremljena z vsem potrebnim orodjem, in popravimo vam lahko kakoršnekoli vrste avtomobil. Ce se vam mašina kje na potu vstavi in ne morete naprej, nas pokličite po telefonu in takoj bomo prihiteli na lice mesta, da vam pomagamo. PRINCETON 1588 — RANDOLPH 5276. BONNA AUTO REPAIR CO. 1275 E. 61. ST. IN VOGAL SUPERIOR AVE. FRANK HOMOVEC. JAKO LEPA PRILIKA. Kadar dobite naznanilo od zastopnika kake zavarovalne družbe ali od banke kamor dolgujete na vase posestvo da pridete v njihovo pisarno in zavarovalnino ponovite, ue tratit« ča»a po nepotrel^nena. Jaz vam vse to lahko naredim m mogoče še bolj zanesljivo kot kje drugje in tako lahko vse to opravite zvečer od 6:30 do 8:30 vsak večer razun nedelje. JOSEF^H ZAJE2C 15605 WATERLOO RD. Cleveland, O. J. s. widgoj SLOVENSKI FOTOGRAF 489 EAST 152nd STREET, COLLINWOOD Izdeluje vsakovrstne slike: poročne, družinske in otročje slike po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $4.00 en ducat slik in po vrhu vam naredim še eno veliko sliko zastonj. Predelujem tudi z malih slik na velike. Odprto vsak dan in tudi ob nedeljah. — Se priporočam cenjenemu občin-tvu. Držite se domačega podjetja. . VSE DELO JE GARANTIRANO! — Včeraj je podpisal zvezni sodnik Westenhaver sodno odločitev, da mora Eilert Beverage Co., Sackett Ave. in W. 32 St. prenehati z izdelovanjem piva in drugih mehkih pijač za dobo enega leta. To je kazen, ker se je dognalo, daje izdelovala imenovana pivovarna močnejSe pivo kot eno procentno. Sodnik Westenhaver je podal 'o tej odločitvi svoje osebno men je in sicer, da ima Voisteadov zakon pravico zapreti vsak prostor za dobo e-nega leta, ako se dokaiže, da se je lastnik iste kaj ^pregrešil piloti prohiibiciji. Rekel je tudi, da je vsak gospodar odgovoren za dej^ja njegovih najemnikov. Naprimer, ako ima kdo v svojem poslopju oddan'o gostilno in se gostilničar, kaj pregreši proti prohibiciji, ima sodnija pravico zapreti gostilno in gospodar ne more iste 'oddati nikomur, dokler ne preteče eno leto. Sodnik Westenhaver pa je končno obsod bo vendar pomilositil v toliko, da je doVolil, da se smejo pivovar-niSki prostori Eilert družbe tekom bodočega leta raibiti za druge svrhe. — Tekom božičnih praznikov je prišlo na policijsko postajo 68 pijančk'ov, ki so se ga tako nalezli, da niti domov niso mogli. Te je preobsodil sodnik Selzer po $3.55 globe. Vsi so raje plačali kot pa da bi šli v prisilno delavnico. Bolj trd'o pa je prijel sodnik tiste, ki so tekom Bolžiča zalagali druige s pijačo. Teh je bilo prijetih 48. Dva sta bila kaznovana $10 globe, deset pa jih je bilo ob sojenih samo na sodne strWkA Povečini so vsi rekli, da so nesli pijačo domov za lastno uporabo. — Tukajšnje mlekarske druž be hočejo farmer jem zopet znižati ceno mleku. Sedaj jim plačujejo okrog 24 centov za galon mleka, odslej pa jim ponujajo le 17 centov. Farmarska zadrulž na mlekarska družiba se bori pro ti znižanju, kajti koncem kbn-ca ne bo dobil farmar že sploh nič za svoj produkt in bo ostal« vse le mlekarskim družbam, ki prodajajo odjemalcem mleko še enkrat držje. Farmarji morajo iz 'omenjene cene kupiti svoje lastne mlekarske kanglje in plačati transportacijo v mesto. — Naša vrla dekleta in ženske na West Parku priredijo v soboto, na Silvestrov večer "Ven ček veselja", na katerega vabijo West Parikčane in tudi Cleve-landčane. Zahava se bo vi^šila v Jugoslovanskem Del. Nar. Domu. Torej posetite jih? — Nekaj čudnega je, da se skoro oto ysih pi^aiznikih kdo zastrupi ali potom zavživanje slad ščis, ali kake druge jedi. Na too-Sični dan so bile zastrupljene šti ri osebe, mati, njena dva otroka in oče. Žrtve so, Felix Amibrusin ski, 32, njegova žena Lilian, 31, njiju 8-letna hčerka Jennie in 11 letni William, ki so stanbvali na 3837 E. 55 St. Miss Julia Leisy, stanovalka v isti hiSi, je bila prva, ki je prišla tragediji na sled. Ona je šla pogledat k omenjeni družini že na sveti večer malo po polnoči, ko je čula Iz njih stanovanja jok. Pravi, da kb ji je Mrs. Amlbrunsinski od^prla vrata je videla, kako se je njih hčerka zvijala po tleh in jokala. Mati je rekla, da je Jennie nekaj bolna na želodcu in potožila je, da tudi njej ni prav dobro v želodcu. Drugi dan kmalu po južini je šla Miss Leisy zopet k Am-JbrusinskijeviTn, da bi si sp'osodi-la trelec za orehe. Našla je zaklenjena vrata, odznotraj pa se je čulo zmolklo hropenje in stokanje. Pozvala je policijo, ki je udrla v stanovanje in našla celo družino v strašnem poTožaju. Mati in njena dva otroka sta bila že mrtva, oče pa je bil še pri življenju, tiidž, nezavesten. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer se je okrog šeste ure zavedel. Na stavljena vprašanja je odgovoril, da ne ve, kaj bi bilo povzročilo njegove žene in otrok, ker niso zajMjiii !<' ur zavžir sar takega, kar bi »-'o škodovati. Tudi on je kmalu nato umrl. Zdravniška preiskava njeh želodcev ni dognala ničesar, kaj naj bi bil'o zastruipdo co-lo družino. Anubruzinski je bil že dalj časa brez dela in cela dru žina se je nahajala v veliki bedi. — Mry Algery, stara 12 let, ter stanujoča na 2505 E. 25 St., je bila pripeljana včeraj v Oha-irty bolnišnico radi zastrupi je-nja. Tudi njen oče, mati in pet bartov jo bolnih toda ne tako resno, da bi morali v bolnišnico. Zdravniki pravijo, da s'o se m-strupili ns jbrže od klobas, katere so zavžili pre:^nji dan. — Skupna seja starega in novega direktorija Slov. Del. Doma v Collinwoodu se vrši 29. decembra ob 7. uri zvečer v Kunčičev dvorani Bodite Ivsi na mestu. — Božične praznike so za šolarje silno zaibavrie toda Staiileyu Smoletu iz 1245 E: 55. St. bi bile kmalu vzele življenje. Kot pravijo, je Stanley nekak poglavar dečkov, ki živijo v bližini njih stanovanja. Zadnji petek, ko jih je bilo več skupj, so se zmenili, da bodo storili tekom dvo tedenskih počitnic kaj izredno zanimivega. Šli so na delo in včeraj je bilo to njih delo dokončano. Vsi s'o se zbrali ob vznožju Addison rd., kjer so si izkopali kakih deset čevljev dolg predor v bregu in korajžnji Stan ley je pričel kobacati v tunel. 'Ko je prelepi kakih pet čevljev, je napravil v predoru ogenj. Zemlja, ki je bila zmrznjena, je pri čeJa od gorkote odjenejvati in predno je kdo vedel, se je plast prsti udrla ter zagrebla Smoletovega tako, da ni mogel niti na prej niti nazaj. Njegovi tovariši so vsi prestrašeni hiteli Po policijsko pom'oc ter prihiteli nazaj z policaj skim poročnikom Cor-lettom, ki je rdšil dečka izpod prsti. Deček je bil prepeljan v St. Clair bolnišnico, kjer so rekli zdravniki, da se je Stanley sil no prestrašil a drugače ni poškodovan. — Jutri zvečer se vrši prva i-gralna skušnja za igi''o "Iz'biral-ka", katero vprizori dram. dr. 'Ivan Cankar" 15. januarja v Božeglavovi dvorani. Vsi, ki ima te vloge, bodite navzoči. kaj morda Čaka zemljo? i #1 i Hi f Zabaven Večer i P"™" i KLUB on s. N. DOMA I na S 31. Decembra 1921. m L Januarja, 1922. v svojih lastnih prostorih. Na programu So različne igre ter ples pod vodstvom godbe "Bled". Slovenci in Slovenke, možje in fantje, ženske in dekleta ne ostanite doma,, temveč pridite, da si v krogu svojih prijateljev in znancev voščite srečno in zadovoljno Novo Leto. Pridimo vsi in pokažimo, da hočemo praznovati prihodnje Novo Leto v novem ter moderno zgrajenem Narodnem Domu. Da «e vidimo 31. decembra in 1. januarja! Odbor. OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI". DR. L. E. SIEGELSTEIN Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St. Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. pbpol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne. TELEFON; Main 1441 Central 8821—W. Mihael C. Cerrezin HRVAŠKO-SLOVENSKI ODVETNIK 414 Engineers Bldg. St. Clair Ave. & Ontario Sf, blizu Public Square. VABILO NA VESELICO katero priredi KLUB "VENČEK VESELJA" V. JUGOSLOV. QgL. NAR. DOMU West Park, Ohio na Silverstrov večer, 31. dec. 1921 Prlčetek veselice ob 7. uri zvečer. Vsi Jugoslovani iz West Parka, Clevelanda in okolice so vabljeni, da pridejo na to veselico, da skupno spremimo staro leto ter ga zaipcditrao v večnost in se Vsaj v pdč6tku novega leta počutili srečne in vesele. Na svidenje torej na Silvestrov večer. Vas vabi ODBOR. um Kaj bi zgodilo z zemljo, če bi naenkrat obstala na svojem potu okrog 8olnc» ? Posledic ne bi nihče zapisal, razen če bi kdo na tujem planetu videl našo nesrečo. Vsakdo je menda že videl k&pljo, ki je pa^dla na razbeljeno peč. Kaj je bila posledicka? ZacvrČalo je in na razbeljenem železu je ostal majhen madež. Enako bi se zgodilo tudi z našo zemljo, če bi obstala na mestu. Od nje bi ostala le pega na vsemirju — novorojenega nebula. Zemlja drvi P9 svojem potu o-kolo solnca s hitrostjo osemnajst in pol milje na sekundo. Vsako naglo ustavljen'o gibanje pa proizvede vročino; žim hitrejše je gibanje, tem večja je vročina, ako gibanje zadene na odpor. tT-darite a kladivom po železu in železo bo gorko. Izstreljena svinčena krogla se stali, kadar zadene ob jekleno pločo, katere ne more prodreti. Ako bi svinčenka letela še hitreje, se ne bi le raz stopila, temveč izparila v sopar. Ce pomislimo, da zemlja leti 18 milj na sekundo, tedaj bi bila vročina, ki bi nastala vsled tre notnega 'obstanja, grozna. Ako bi zemeljska krogla bila sama vo da, ibi vročina znašala 191.625 stopinj Farenheita, toda temperatura trdin ali trdih teles se razvija že bolj. Ni je stvari, ki bi mogla prenesti takšno vročino, katere si sploh ne moremo misliti. 2ele(z'o se topi pri stopinji 2747Ž in zavre pri 4442. Dovolj slabo je, če se avtomo bil ali vlak, ki drvi z veliko hi-trico, naglo ustavi,.— kljub temu nas ne more spremeniti $i!niiiint]iiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiE]iiiiiiiiiiii[]iiiiiiiiiiiic<> MOŠKI KLOBUKI $3.50 moški klobuki, sedaj $2.80 §4.00 „ „ „ $3.20 $5.00 „ „ „ $3.98 $6.00 „ „ „ $4.80 SPECIAL: moški baržunasti klobuki $5.00. Bslaj & A\ssai>£ 6205 St. Clair Ave., Cleveland, o. j. ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave. Uhod iz 62. vzhodne ceste. Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let. ■■■HHBISMRIlilHIilVM' BOLGARSKI KRVNI CAJ Soki, izkubani iz teh zelišč, pomagajo naravni oprati ledvice, zboljša-ti kri, in regulirati črevesje. Ce ga zavžijete vročega predno se vležete k počitku, vam prežene prehlad nemudoma. VjiMŽajt« VAMg* ali pa ga namočite po zavarovani pošti, 1 velika družinska škatlja, $1.25 ali 3 Skatlje $3.15, ali 6 škatelj 5.25. Naslovite na Marvel Products Company, 433 Marvel Bldg. Pittsburgh, Dnevnik Enakopravnost je Z I C A ki spaja odjemalca s trgovcem Oglas vj našem listu dospe na svoje določeno mesto liki telegram. *<5marty v/jm Ali so vaše obleke in suknje pripravljene za zimo? čistimo, barvamo, zakrpamo, likamo in predelamo obleke i. t. d. Vaše obresti bodo velike ako prinesete vaše obleke k Franku za vsake potrebščine. — Najboljše delo in postrežba. Frank Gleaners & Dyers (INC.) TOVARNA E. 60 BONNA AV. Podružnic« St. Clair pri Addison Road. Cent. 5694 Rand. 5694. [ocao >000<><>000<>0<><><><><><> Naročajte dnevnik ENAKOPRAVNOST B ;00^0<>000000000<: Naznanam da sem prevzel od Mr. Paul Kluna GOSXIKNO Z MEHKIMI PIJAČAMI NA 16119 WATEL.OO ROAD kjer bom držal v zalogi najboljši izdelek mehkih pijač, tobaka, cigar in cigaret in sploh vse dobre stvari. Se vam priporočam ANTON BAVETZ 16119 Waterloo Rd. [OCO